TRST, sreda 7. januarja 1959 Leto XV. - Št. 6 (4160) PRIMORSKI DNEYMIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UU MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON JMQ* IN S«3» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1JI. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, ietao 1000 lir FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 3«0 dm — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Od včeraj popoldne se predsednik Fantani nahaja na obisku v Egiptu Med Fanfanijem in Naserjem uradni včeraj prvi razgovor Pred odhodom je podal Fantani izjavo, po kateri je razvidno, da je odpotoval v Egipt s privolitvijo zahodnih zaveznikov ter kot predstavnik njihovih koristi na sredozemskem področju - Novih davkov bo baje ne samo za 60, temveč za 100 milijard; najbolj prizadeti bodo kadilci, avtomobilisti ter pivci kave (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Preden je danes predsednik Fanfani z letalom zapustil Rim ter odpotoval v Kairo, je podal izjavo, v kateri je podčrtal tradicijo prijateljstva med Egiptom in Italijo. Že samo zadnje stoletje dokazuje, koliko so italijanski tehniki, znanstveniki in drugi delavci pripomogli k rojstvu modernega Egipta. V to tradicijo, je dejal Fanfani, spada tudi to potovanje predstavnika Italije v Z AR. Gre za prijateljsko potovanje, ki naj pripomore k natančni proučitvi gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanj in odnosov med obema državama. To je potovanje člana zahodnega zavezništva, kateri ne more pozabiti vezi, ki ga vežejo na njegove zaveznike. In ne more pozabiti, je nadaljeval Fanfani, da je v parlamentu poudarjal, da se mora italijanska politika razvijati tako, da se bo razširilo področje blagostanja in svobode na vse Sredozemlje. Potem je še omenil, da nosi pozdrav Italijanom v Egiptu ter je povedal, da bo med njegovim obiskom posvečen mavzolej padlim pri El Alameinu. Potrdil je tudi, da se bo na povratku na povabilo grške vlade ustavil dva dni v Atenah. Gotovo je hotel Fanfani s svojo izjavo pred odhodom pomiriti vse tiste, ki jih njegovo potovanje v Egipt’ vznemirja. S svojo izjavo je pač hotel povedati, da potuje s privolitvijo zahodnih zaveznikov in da je končno to njegovo potovanje tudi v zvezi s koristmi zahodnih velesil na sredozemskem področju. Ker je med poletom Fanfa-ni.ia pihal močan veter, je ler talo prispelo v Kairo pred po urniku določenim časom. Na letališču so ga pozdravile razne visoke egiptovske osebnosti s podpredsednikom republike ter vrhovnim poveljnikom oboroženih sil Z AR, maršalom Abdel Hakim Amerjem na čelu. Navzoč pa je bil tudi zunanji minister Pavzi, osebni svetovalec predsednika Naserja Ali Sabri, mnogi visoki častniki ter šefi diplomatskih misij. Po pregledu častne čete se je Fanfani y spremstvu maršala Amerja in drugih osebnosti odpeljal v palačo Kubeh, kjer bo stanoval med svojim bivanjem v Egiptu » Po polurnem počitRu je Fanfani sprejel italijanske novinarje, s katerimi se je zadržal kakih deset minut. Povedal je, da bo imel z Naserjem dva uradna razgovora razen priložnostnih in neformalnih sestankov v času svojega obiska. Razgovor s Fanfanijem ter Predsednikom Naserjem se je Pričel hitro po 17. uri. Razgo-yoru je prisostvoval tudi maršal Amer ter zunanji minister Eavzi, z italijanske strani pa feleposlanik Fornari, diplomatski svetovalec predsednika Manzini, šef kabineta zunanje-8® ministra Aillaud ter pod-navnatelj za gospodarske zadeve v zunanjem ministrstvu So-r°- Razgovor je trajal nekaj nad dve uri. Pojutrišnjem bo posvetitev kostnice padlim Italijanom v Puščavi pri El Alameinu in ‘ej slovesnosti bodo poleg A. eanfanija prisostvovali tudi Predsednika senata in poslance zbornice ter načelniki Vrhovnih štabov. Poleg drugih Političnih osebnosti bo prišel na slovesnost tudi Saragat. Fanfani se bo še po postanku v Atenah vrnil v Rim 11. Januarja, to se pravi dan Prej, kot bodo začele svoje uelo parlamentarne komisije, re bodo začele delati teden Prej, kot se bo pričelo zasedanje poslanske zbornice in senata. Med drugim se bosta Prihodnji teden sestali komisiji za zunanje zadeve obeh domov parlamenta. Fanfani Jima bo poročal o svojem potovanju in o zadnjem mednarodnem razvoju. , Tudi vlada bo obnovila svoje polno delo pred zasedanjem Parlamenta, to že zaradi tega, ker bo treba zaradi nekaterih vprašanj takoj zavzeti stališče. Trenutno je gotovo najbolj kočljivo vprašanje državnih uslužbencev. Vznemirjenje povzroča dejstvo, d;i očitno ne gre samo ka 60 ali 72 milijard, ki bi bi-e Potrebne za komaj delno rešitev vprašanja zahtev državnih nameščencev, pač pa ?,e. z<*i, da manjka tudi 30 milijard za kritje načrtov izboljšanja cestnega omrežja in sole, in tako se ugiba kdo bo moral predvsem prispevati k Zbirki« teh 100 milijard. Trdi ?e; da bodo predvsem priza-■ IV kadilci, pivci kave in pa avtomobilisti zaradi povišanja avtomobilske takse BONN, 6. — Zaklndni mini-',,er Andreotti je šel danes v oeln z ministrskim predsednikom Porenja in VVestfalske yersom, pri katerem je gost. opoldne pa je bil na obisku pri nemškem ministru za gospodarstvo Erhardu. Jutri dp-poldne bo Andreotti obiskal Kanclerja Adenauerja, popoldne pa bo odpotoval v Berlin k županu Brandtu, da se na kraju samem natančneje pouči | se vzdržali. Vecchietti je še ] ognil popolnemu priznanju o berlinskem vprašanju Na raznih pokrajinskih kongresih PSI je zopet Nenni dosegel več zmag. Tako je na primer v Pescari dosegel veliko večino z 72,2 odstotka, medtem ko je Vecchietti dobil 23 odst., Basso 2,5 odst., vzdržalo pa se jih je 2 odst. V Pisi je dobil Nenni 3888 glasov, Vecchietti 1191, Basso 1194; v Novarri Nenni 4395, Vecchietti 1264, Basso 532; v Tridentu Nenni 912. Basso 123. krajevna lista 670; v Materi Nenni 1163, Vecchietti 804, Basso 16. Pač pa je dobil absolutno večino Vecchietti v Sieni s 53 odstotki, Nenni 38 odst., Basso 5 odst., ostali so zmagal tudi v Teranu s 1452 glasovi, medtem ko jih je Nenni dobil 1187, Basso pa 9. A. P. «Varljiva in nelojalna* Bulganinova samokritika MOSKVA, 6. — Moskovska »Pravda« objavlja danes zapisnike o plenarnem zasedanju CK KP, ki je bilo 15. decembra. Iz tega zapisnika izhaja, da je 9 članov CK kritiziralo Bulganina, potem ko je ta podal svojo izjavo. Vsi pravijo, da se je Bulganin iz- svojih napak. Omenjeni govorniki so Bulganinove besede označili za »varljive, izdajalske in nelojalne«. Eden izmed kritikov je izjavil med drugim: »Bulganin ni bil šolarček, ki ne bi lahko videl stremljenj protipar-tijske skupine. Hruščev je imel prav, ko je izjavil, da se je dal Bulganin izvabiti z vado, ki mu jo je protipar-tijska skupina nudila, čeprav je bila ta vada zastrupljena.« Iz poročila je razvidno, da je Bulganin, nasprotno od ostalih članov protipartijske skupine (iMalenkov, Molotov, Se-pilov in Kaganovič), še vedno član centralnega komiteja. 30 oseb ubitih v Leopoldvillu Črnci belgijskega Konga se bore za neodvisnost - Za jutri sklican belgijski parlament na izredno zasedanje BRUSELJ, 6. — Belgijska socialistična stranka je danes od ministrskega predsednika Eyskensa (krščanski socialec) zahtevala, da takoj skliče parlament za diskusijo o položaju, ki je nastal po zadnjih nemirih v Leopoldvillu. Socialistično delegacijo je vodil Max Buset, predsednik socialistične stranke, postavljena je bila tudi zahteva, naj Eyskens pošlje v Leopoldville parlamentarno komisijo, ki naj izvede preiskavo o vzrokih nemirov. Parlament bi se moral sestati 13. januarja po božičnih počitnicah. Sestal pa se bo v četrtek 8. januarja. Poročal bo Van Hemerlijk, minister za Kongo in za Ruanda Urundi. Danes so v Bruslju uradno objavili, da je bilo med nemiri v Leopoldvillu 30 oseb ubitih. Vsi so črnci. Guverner belgijskega Konga Bosmans je danes izjavil časnikarjem, da nima vtisa, da bi bilo šlo pri nemirih v Leopoldvillu včeraj in predvčerajšnjim za organizirane in koordinirane demon- ■iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiuiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiuHiiiiiiiiiiiiuHuiiiuiiiHniuiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHHtHiiiiiiiiiiiHKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiu Razgovor med Mikojanom in Nixonom Nadaljevanje razgovorov 19. januarja SZ želi nadaljnjih stikov na vseh ravneh z ZDA - Humphrey REGGIO EMIL1A, 6. - Pesem »Edera« je bila proglašena kot »Canzonissima« v preteklem letu. Ker je bilo tekmovanje povezano z novoletno loterijo, bo prejel 100 milijonov imetnik srečke S 22522, ki je bila vezana na to pesem. Srečka je bila prodana v pokrajini Ancona. Ostale pesmi so se zvrstile 'ako: 2. «Mamma» — srečka I 58404 ’ (prodal.a v pokrajini Padova) dobi 25 milijonov; 3. rArrivederci Roma« srečka K E 24421 (Neapelj) 20 milijonov; 4. »Vurria« — srečka ,4 25925 (Grossetto) 15 milijonov; 5. «Signorinella» — srečka 11 75748 (Reggio Emilia) 15 milijonov; 6. «Ti dirb» — srečka P32590 (Milan) 15 milijonov; 7. «Nel blu, dipinto di olu« — srečka D 41564 (Rim) 15 milijonov. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Po vesteh iz Kanguna pripravlja Burma slovesen sprejem predsedniku Titu, ki bo prispel tjakaj dne 8. januarja. Šolska ladja »Galeb« bo jutri zvečer v spremstvu rušilca »Split« zuplula v reko Iravagi in nadaljevala pot proti severu. Predsednik Tito bo prispel v Rangun v četrtek 8. januarja zjutraj; pozdravili ga bodo najvišji burmanski funkcionarji. Med dvodnevnim bivanjem v Rangunu se bo predsednik Tito razgovarjal s predsednikom burmanske vlade Ne Vinom o poglavitnih vprašanjih sodelovanja med obema državama. V pričakovanju obiska predsednika Tita objavljajo burmanski listi številne članke o Jugoslaviji, v katerih obveščajo svojo javnost o zunanji politiki v Jugoslaviji in njeni socialistični graditvi. 10. januarja bo predsednik Tito odpotoval iz Burme na prijateljski obisk v Indijo. Nocojšnja «Borba» ugotavlja v zvezi z obiskom predsednika Tita Burmi, da obstajajo v burmansko-jugoslovanskih odnosih pozitivne tradicije. V te tradicije spadajo vzdrževanje stikov na najvišji stopnji, politika aktivne koeksistence in neodvisnosti ter nevključe-vanje v bloke. «Jugoslovansko-burmanski odnosi,# ugotavlja ..Borba” «so se razvijali in se razvijajo na osnovi nevme-šavanja v notranje zadeve in popolnega medsebojnega spoštovanja. Ti odnosi se stalno širijo na vseh področjih, posebno na kulturnem in gospodarskem.« „Borba’’ ugotavlja, da je na osnovi teh elementov pričakovati, da bo tudi sedanji obisk predsednika Tita v Burmi dal pobudo za krepitev medsebojnih stikov, to pa bo prispevalo h krepitvi miroljubnega in demokratičnega sodelovanja med narodi, kar je smoter potovanja predsednika Tita. «Poljtika» ugotavlja v zvezi s potovanjem predsednika Tita, da so se v pekinškem tisku pojavili te dni zahrbtno sestavljeni napadi na potovanje predsednika Tita. Osnovna teza pekinškega tiska ki objavlja pisanje glasil indonezijske komunistične stranke, je, da potovanje predsednika Tita služi imperializmu in da ima namen pripraviti Indonezijo, da opusti svojo neodvisno politiko. »Namen takega pisanja, ki mu je kitajski tisk dal veliko publiciteto, je,» u-gotavlja ..Politika", »da se diskreditira Titovo poslanstvo miru, in poskus da se prikaže, da kljub navdušenemu sprejemu ljudstva Indonezije Tito ni dobrodošel v Indoneziji. Po. tovanje predsednika Tita, ugo. tavlja ..Politika”, dokazuje, da naša politika uživa simpatije na‘rodov Azije in Afrike. Zato je ta politika naletela na ogorčene napade na Kitajskem. Toda, zaključuje „Poli-tika", to ne le da ne bo oviralo našo politiko, temveč bo izzvalo nove dvome v smotre in namene tistih, ki napadajo miroljubno konstruktivno politiko socialistične Jugoslavije.« V Cilu so danes ustanovili čilsko-jugoslovansko banko, katere sredstva bodo uporabljali za razvoj trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Čilom. V Santiagu so ustanovili tudi mešano čilsko-jugoslo-vansko družbo, katere člani so Jugobanka, štiri jugoslovanska uvozna in izvozna podjetja in deset čilskih podjetij, ki so zainteresirana za trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo. Družba bo skrbela za uvoz jugoslovanskih industrijskih izdelkov in drugega blaga in za izvoz čilskega solitra v Jugoslavijo. Ze prihodnji mesec bo poslala v Jugoslavijo deset tisoč ton solitra v vrednosti 520X00 dolarjev v zamenjavo za jugoslovansko industrijsko blago. Jugoslovansko časopisje je posvetilo veliko pozornost izstrelitvi prve kozmične rakete v Sovjetski zvezi. Poleg a-gencijskih poročil so jugoslovanski listi objavili obširna poročila svojih stalnih dopisnikov v Moskvi in poudarili veliki znanstveni pomen najnovejšega uspeha sovjetskih znanstvenikov. Na vest o u-spešni izstrelitvi prve sovjet-sxe kozmične rakete je predsednik republike maršal Tito ki je na poti iz Indonezije v Burmo, poslal z «Galeba« naslednjo brzojavko predsedniku ministrskega sveta Sovjetske zveze Hruščevu; «Ob izstrelitvi prve Kozmične rakete pošiljam Vam in sovjetskemu ljudstvu iskrene čestitke ob tem res velikem uspehu sovjetskih znanstvenikov.« B. B. Nad 20 žrtev eksplozije v Istanbulu ISTANBUL, 6. — Danes dopoldne je prišlo do hude eksplozije v pritličju nekega poslopja v Istanbulu, kjer se nahaja tiskarna časopisov. Dve poslopji sta bili močno poškodovani. Nesreča se je pripetila v neki središčni ulici. Del poslopja, v katerem se nahaja tiskarna, se je popolnoma zrušil in več delavcev in časnikarjev je bilo ranjenih. Zrušilo pa se je tudi neko bližnje poslopje in številne osebe so ostaie pod ruševinami. Takoj je bilo jasno, da je morala nesreča zahtevati več smrtnih žrtev, vendar njih število ni gotovo. Do poznega večera so izpod ruševin spravili na dan 22 mrtvih ter 100 ranjenim Stanje štiridesetih od teh je zelo hudo. Ustanovila se je komisija univerzitetnih profesorjev tehnike, ki naj ugotovi vzroke nesreče. Na m-sto nesreče so prišli predsednik republike, predsednik vlade ter notranji minister ter se zanimali za razvoj preiskave. SYRAC’JSE (Nevv York), 6. — Močan požar je izbruhnil davi v moških spalnicah univerze v Syracusi v severnem delu države Nevv York. Nesreča je zahtevala 7 smrtnih žrtev ter najmanj 15 močno ranjenih. Žrtve požara so re-k uti letalstva, ki so jih poslali na univerzo na tečaj ruščine. Požar je nastal zaradi slabega delovanja sistema ogrevanja. Gasilci so se pri temperaturi 20 stopinj pod ničlo borili proti požaru poldrugo uro. KAIRO, 6. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld, ki je sinoči prišel v Kairo, se je danes poldrugo uro razgovarjal z zunanjim ministrom ZAR Favzijem. Sestal se bo tudi z Naserjem, s katerim se bo razgovarjal posebno o palestinskih beguncih in o varnostnih silah OZN. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,9, najnižja 2,2, zračm tlak 1018,3, »talen, veter 4 Mn ju. govzhodnik, vlaga 72 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 7. januarja Zdravko Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.36. Dolžina dneva 8.50. Luna vzide ob 5.36 ir, zatone ob 15.16. Jutri, ČETRTEK, 8. januarja Maks V petek seja občinskega sveta Odbor teži za širokimi pooblastili glede sprejemanja upravnih sklepov Na dnevnem redu stanovanjsko vprašanje, priziva republikancev in misovcev, sodelovanje opozicije v upravnih svetih itd. Tržaški občinski svet se bi sestal v petek ob 18. uri. Dosedanjim točkam dnevnega reda izrednega zasedanja, ki niso bile še izčrpane, je odbor dodal še nekaj točk, o katerih bo moral občinski svet razpravljati in odločati. Ni še znano, katera vprašanja, ki so na dnevnem redu, bodo imela prednost na prihodnji seji. Toda na vrsti je precej zanimivih vprašanj, ki bodo zaposlila občinski svet za več sej. Tako bo moral občin*! svet razpravljati o resoluciji komunističnega svetovalca Tonela, s katero predlaga, naj se občinski svet zanima za sestavo obširnega načrta za zidavo 10.000 novih ljudskih stanovanj, v prihodnjih štirih letih, ter še neka; tere druge ukrepe, ki naj bi olajšali sedanjo hudo stanovanjsko stisko. Nato bodo morali svetovalci razpravljati o resoluciji svetovalca Calabrie (KPI), ki je tudi tesno povezana s stanovanjskim vprašanjem. Gre namreč za čimbolj-šo ureditev vprašanja stanovanjskih izgonov, ki povzročajo toliko skrbi tisočem družin ki so v nevarnosti, da jih prej ali slej vržejo iz stanovanja, ne da bi jim lahko nudili kako drugo ustrezno stanovanje. Izgoni so v zadnjih dveh letih postali tako pogosti, da občinska uprava nima več na razpolago niti zasilnih stanovanjskih prostorov. Obenem pa je v isti resoluciji omenjeno tudi vprašanje najemnin. Občinski odbor je pripravil za prihodnje seje tudi predlog sklepa, s katerim se pooblašča občinski odbor, da neposredno sprejme določene upravne skleDe, ne da bi jih moral prej dati v odobritev občinskemu svetu. Gre za sklepe, ki jih občinski svet naknadno potrdi. To pooblastilo je bilo v vseh prejšnjih občinskih svetih predmet obširnih razprav. Občinski odbor teži vedno za tem, da bi dobil od občinskega sveta čimbolj obširna pooblastila glede sprejemanja upravnih sklepov. Opoziciji pa to ni preveč vseč, ker hoče, da vse upravne sklepe odobri občinski svet. Sicer pa zakon prstavlja nekatere meje, ki so bile do sedaj vec ali manj spoštovane. Zato se pričakuje, da se bodo tudi sedaj sporazumeli v zadovoljstvo strank odbora in opozi-ere. Na vrsti sta tudi priziva nekaterih misovskih in republikanskih volivcev proti volilnim izidom. Kot smo že pisali, so se nekateri volivu MSI in PKI pritožili, češ da je volilna komisija enim in drugim krivično razveljavila nekaj glasov. S tem vprašanjem se sedaj ukvarja občin; ska komisija pravnikov, ki ji je bilo naročeno, da zadevo prouči in sporoči svoje ugoto; vitve občinskemu svetu, k; mo.-a dokončno odločiti o zadevi. Ravno tako je še ved.io na dnevnem redu vprašanje ladjedelske industrije, Delavskih zadrug in zastopstva p» se tudi pričakuje poročilo odbornika za javna dela o občinskih gospodarskih načrtih za leto 1959 in 1960. Gre v bistvu za načrte javnih del v občini, ki jih finansira vladni komisariat. Napredek v medkrajevnih telefonskih zvezah Po novi pogodbi med državo in zasebnimi telefonskimi družbami bodo za telefonsko povezavo z manjšimi središči pristojne zaseDne družbe. Na področju Treh Benečij bo državna telefonska ustanova skr. bela za telefonsko službo le med štirimi mesti, in sicer med Trstom, Benetkami, Verono in Bocnom. Ce bomo hoteli iz našega mesta klicati eno od ostalih treh mest, bomo morali najprej poklicati številko 4 za vse ostale kraje na področju Treh Benečij pa bo treba medkrajevne pogovore naročiti preko številke 10, ki odgovarja službi TUL VE. S 1. januarjem se je nova služba preko TELVE že uresničila za Padovo in korist se je že pokazala, saj se telefonska zveza dobi v najkrajšem času. To pa zaradi tega, ker je bil uveden in se vse bolj uvaja tako imenovani sistem «teleselekcije», ki je na primer že dalj časa uveden v Ljubljani. Ljubljanski telefonski naročniki na primer pokličejo Kranjsko goro tako da zavrtijo najprej določeno številko, potem pa zavrtijo še številke, ki jih ima naročnik, s katerim hočejo govoriti. Tako dobijo nemudoma direktno zvezo z naročnikom v Kranjski gori brez posredovanja telefonske centrale. To bodo v kratkem uvedli tudi pri nas, kar pomeni, da če bomo hoteli na primer klicati Gorico bomo zavrteli najprej številko «x», potem pa še številko, ki jo ima telefonski naročnik v telefonskem imeniku. In potem se bomo pogovarjali kot da bi klicali katerega koli naročnika v Trstu. To bo vsekakor lep korak naprej, čeprav nas že današnja služba medkrajevnih pogovorov kar zadovolju- Preselitev inšpektorata za civilno motorizacijo Novi sedež je v Ul. sv. Marka, kjer bodo šoferski izpiti in kolavdacije vozil Pokrajinski inšpektorat za civilno motorizacijo se je preselil v Ul. S. Marco 44/1, kjer bodo od danes dalje teoretični in praktični šoferski uspo-sobljenostni izpiti ter pregledi in kolavdacije motornih vozil. Potreba po novem sedežu inšpektorata za motorizacijo je prišla do izraza že pred leti, a so razni načrti iz tehničnih razlogov padli v vodo. Končno je bilo odločeno, da se novo poslopje zgradi v Ul. S. Marco, skoraj na vogalu z Ul. Broletto, kjer je država kupila 10 milijonov lir vredno zemljišče, medtem ko je gradnja novega poslopja veljala okoli 20 milijonov lir. V novem poslopju so sedaj vsi uradi razen ravnateljstva in uprave. Tu bodo izdajali začasna dovoljenja za vožnjo motornih vozil (foglio rosa), potrdila o usposobljenosti ter vodili register. V novem poslopju so tudi prostori za teoretične izpite in tu imajo posebne naprave za psihotehnič-ne izpite. Ureditev novega sedeža pokrajinskega inšpektorata za civilno motorizacijo je prišla kot nalašč, saj bo inšpektorat imel v kratkem dela čez glavo. Z uvedbo novega cestnega zakonika bo namreč treba izdati več tisoč šoferskih knjižic za motoriste, poleg tega pa je predvidena tudi re- vizija motornih vozil v roku petih let. Novi cestni zakonik predvideva tudi ukinitev urada za motorna vozila pri prefekturah, ki je doslej skrbel za registracijo motornih vozil in izdajo evidenčnih tablic. Odslej bo to delo opravljal pokrajinski inšpektorat za motorizacijo v sodelovanju z registrskim uradom pri Italijanskem avtomobilskem klubu. Prefektura pa bo imela kot doslej nalogo, izdajati šofer-ske knjižice ter bo pristojna v primerih odvzema knjižic. Preselitev inšpektorata za motorizacijo iz Ul. Bellini v Ul. S. Marco bo koristila tudi sprostitvi prometa v ulicah okoli dosedanjega sedeža inšpektorata za motorizacijo, kjer je prišlo posebno ob pregledih ir. kolavdacijah vozil nemalokrat do zastojev. if( II Milili lllllli lili II je- IIIIIttMHIMIIIIMIIIIItmilllllllllllltllllllltllllllllllltllllllllllllllllllllllltttlllllllltlllllHMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIINtUI Padel je z lestve Da bi med delom v baru v Ul. Tarabocchia zaprl malo okence, je 54-letn*i natakar Armando Scaricci iz Ul. M. d’Azeglio stopil na dva metra visoko lestev, a še preden je prišel do vrha, je izgubil ravnotežje in padel na tla. Scaricci se je sicer dvignil s tal in ker se je pritoževal nad bolečinami, se je odpravil v bolnišnico, h koprskega okraja Prizadevanje za ustalitev een Porast prometa v gostinstvu Priprave za spomladansko setev - V Tomosu okrog 1.000 delavcev Rekorden obisk v Postojnski jami - Številne prometne nesreče Statistični podatki za november Občutno znižanje proizvodnje v železarni ILVA in ladjedelnicah Medtem pa se je zvišala v novembru proizvodnja v Aquili za 20 odst., konopljarni pa za 5,4 odst. - Znižal se je tudi splošni indeks industrijske proizvodnje Po podatkih direkcije za industrijo in trgovino vladnega generalnega komisariata je indeks industrijske proizvodnje dosegel v novembru 137,1 (računan na osnovi mesečnega povprečja 1953. leta 100), medtem ko je znašal v oktobru 142,6 in v novembru 1937. leta 137,0. Opravka imamo z občutnim znižanjem industrijske proizvodnje v najvažnejših tržaških industrijskih podjetjih, kar je še toliko pomembnejše, ker istočasno vsedržavni indeks proizvodnje stalno raste in je na primer v oktobru dosegel že 153 točk Značilno je, da se je znižala predvsem proizvodnja v podjetju ILVA, v katerem so v novembru proizvedli 12.232 ton surovega železa, 3.823 ton jekla in 2.939 ton jeklenih plošč. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je proizvodnja surovega železa povečala za 2,8 odstotka, jekla in jeklenih plošč pa znižala za 11,5 odnosno 16 odstotkov. Se pomembnejši so podatki za proizvodnjo v železarni ILVA v prvih enajstih mesecih letošnjega leta, ko so proizvedli 118.837 ton surovega železa, 45.820 ton jekla in ______ _______.......... . 41.649 ton jeklenih plošč. V opozicije v upravnih svetih in primerjavi z istim razdobjem komisijah občinskih ustanov. 1957 se je za 54,9 odst. pove- Olede tega vprašanja se pričakuje obširna razprava, ker bodo demokristjani, če bodo nasprotovali neposrednemu sodelovanju opozicije v u- pravljanju občinskih podjetij, ostali v manjšini. Po nekaterih vesteh se zdi, da zadeva ne bo šla do takšne ostrine, da bi lahko ogrožala obstoj občinskega sveta, kot se je to zgodilo leta 1956. Poleg drugih važnih vprašanj, ki jih bodo morali rešit; občinski svetovalci na prihodnjih sejah, je tudi obnovitev komisije za krajevne davke in pristojbine, ki sprejema in odloča o prizivih davkoplačevalcev. Z zanimanjem čala proizvodnja surovega že-leza in znižala za 32,3 odst. proizvodnja jekla ter za 2,7 odstotka proizvodnja jeklenih plošč. V ostalih industrijskih podjetjih, za katere objavljajo mesečno dokaj hitro podatke o ravni zaposlitve, pa se je proizvodnja povišala. Tako 10 v čistilnicah mineralnih olj v novembru povečali proizvodnjo za 20 odstotkov in v konopljarni za 5.4 odstotka. Glede tržaških ladjedelnic pa še niso objavili uradnih podatkov o izkoriščanju naprav in o obsegu proizvodnje, čeprav je Uidi ta proizvodnja vključena v it zgoraj navede- ni splošni indeks proizvodnje. Iz tega lahko zaključimo, da imamo opravka z znižano proizvodnjo prav v dveh najvažnejših tržaških proizvodnih panogah; v ladjedelnicah in zlasti v železarni ILVA. Zlasti je pereč položaj v ILVA, kjčr so po teh podatkih daleč izpod proizvodnje preteklih let, ko so povprečno napravili okoli 170 tisoč ton litega železa, 90 tisoč ton jekla in 50 tisoč ton jeklenih ploSč. V decembru se položaj ni bistveno izboljšal in lahko tako računamo, da je lani železarna proizvedla teh svojih najvažnejših proizvodov znatno manj kot pretekla leta. V tej zvezi postaja še toliko bolj aktualen načrt, ki so ga pripravile sindikalne organizacije in tehniki podjetja ter katerega sedaj proučuje tudi komisija za industrijo tržaške trgovinske zbornice in po katerem bi morali proizvesti v podjetju povprečno na leto 430 tisoč ton litega železa, 500 tisoč ton jekla in 500 tisoč ton jeklenih ološč. Kot je znano, ni bila ILVA vključena v okvir podjetij IRI, za katera so predvidene investicije v itiriletnem načrtu obnove, modernizacije in razširitve podjetij. Vendar Pa bi prav modernizacija ILVA postala sedaj še toliko bolj pomembna, ko je stopil v veljavo sporazum o Skupnem evropskem tržišču in ko so že znižali uvozne carine za 10 odstotkov. To pomeni, da so se znižale tudi carine za razne izdelke jeklarske industrije in da se bo morala IL VA z vsakim letom boriti z vedno resnejšo konkurenco drugih sorodnih podjetij. Istočasno se bo položaj podjetja še zaostril, ker tržaška ladje-delniška industrija — ki je bila do sedaj resen kupec izdelkov ILVA — že sedaj ne preživlja ravno rožnatih časov in je njena bodočnost dokaj temna. V takih pogojih ILVA nikakor ne bo mogla vzdržati iMHMmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMifiii Darovi prometnim stražnikom Kakor ie nekaj let, so včeraj tudi prometni stražniki prišli na svoj račun. Na mestnih križiščih so se od prvih dopoldanskih urah kopičila darila lastnikov prevoznih sredstev, raznih trgovin in podjetij. Največji kup in največja gneča ljudi in vozil je bila na križiščih v Ul. Carducci od 11. do 13, ure, ko so pripe- ljali svoja darila člani tržaškega kluba »Vespa«. Na kupih so bile steklenice vina, klobase, likerji, šunke, sadje, potice, olje za avtomobile, čevlji .. obroči »hula-hoop« za »obilne« Čuvaje in vreča premoga za »hudega« stražarja št 123. Včeraj je vladala mirna koeksistenca na ulicah. NI bilo prometnih prekrškov m glob. Nasmejani so bili stražarji in šoferji. Le ob 19. uri se je na križišču pri Trgu Goldoni pripetil neljub dogodek. Po Ul. Carducci je namreč privozil tovornik, ki je hotel kreniti v Ul Crispi; pri tem pa je z zadnjim kolesom povozil nekaj steklenic vina. Skoda ni bila velika; neprijetno pa je bilo stražarju in šoferju, konkurenčne bitke, če je ne bodo pravočasno modernizirali in tako razširili naprave, da bo njena proizvodnja lahko ekonomična. Ze omenjeni gospodarski načrt predvideva postopno razširitev podjetja v razdobju dveh — treh let', za kar bi porabili od 18 do 20 milijard lir. Gre za obsežno vsoto, ki pa edino lahko res obnovi podjetje in zagotovi delo okoli 2300 delavcem, medtem ko sedaj obstaja za okoli 1.300 zaposlenih delavcev stalna nevarnost odpustov Kap zadela uradnika Nekaj dni pred prevzemom novega stanovanja v Tržiču je smrt spravila v prerani grob komaj 49 let starega Riharda Goloba iz Ul. dei Mo-reri. Golob je bil zaposlen kot tehnični uradnik pri CRDA in se je dan za dnem vozil z vlakom iz Trsta v Tržič. Zadnje čase pa so mu dodelili stanovanje, katerega je dal Golob pred vselitvijo popraviti in prepleskati. Tudi predvčerajšnjim je šel v stanovanje, ki je bilo v Ul. Perugia v Tržiču, da bi nadzoroval delo, a mu je nepričakovano odpovedalo srce. Ko so prišli zdravniki, je bil mož že mrtev. Mačkovljan padel in si zlomil ključnico Okoli 10. ure zjutraj se je Karel Sturman iz Mačkovelj št. 45 vozil s svojo vespo po cesti Mačkovlje - Trst. Prišel pa je le do Domja in tu se je nepričakovano znašel skupno s svojim vozilom na tleh. Vzrok pa je bil, da mu je zadnje kolo zletelo iz osi. Sturman, ki se je pri padcu ranil nad desnim očesom in si tudi zlomil ključnico, je moral z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer je oktal na ortopedskem oddelku. Po mnenju zdravnikov bo okreval v 30 dneh. »s------- Nezaželena obiska Neznani tatovi so verjetno »zavohali«, da ima 35-letna Jo-gipina Puntar iz Ul. del Friuli nekaj denarja in zlatnino. Zato so v njeni odsotnosti vlomili v stanovanje in se napotili v »palnico, katero so vse prebrskali. Ko so našli za 120.000 lir zlatnine, so veselo odšli po isti poti in zabrisali za seboj vse sledi. Puntarjev« je prijavila tatvino policijskim organom v Bar-kovljah, ki so uvedli preiskavo. Tatvino posteljnine je prijavil tudi Emil Gombač z Lo-njerske ceste. Pripomnil je, da so tatovi vlomili v sobo, ki jo ima na stadionu »Prvi maj«, kjer je nočni čuvaj. «»------------------ Streljal je na vrabce in zadel v roko žensko 52-letna Anna Coretti por. Bassi iz ezulskega taborišča pri Orehu je stala včeraj pred svojo barako in opazovala soseda, ki je s flobertom streljal na vrabce. Toda namesto v vrabce se ji je ena izmed šiber zasadila v podlahtnico leve roke. Bassijeva se je prestrašila in se z rešilnim avtom odpeljala v bolnišnico, kjer pa so ji samo razkužili komaj vidno rano in so jo s prognozo okrevanja v 6 ali 8 dneh odslovili. Pri podpredsedniku koprske občtne Marku Rajnerju je bil včeraj zanimiv sestanek, na katerem so predsednik in referenti občine seznanili koprske novinarje s številnimi problemi blagovnega prometa ob slovenski obali, predvsem pa seveda v koprski občini. Da bi zagotovila stabilnost trga ter ustaljenost cen, je občina izdala v razdobju zadnjih treh mesecev vrsto pomembnih u-krepov. Zlasti pomembna je bila uredba o maksimiranju cen najvažnejših življenjskih potrebščin. Za kontrolo izvajanja te uredbe je bilo seveda treba znatno okrepiti tržno inšpekcijo in druge kontrolne organe. To so tudi napravili in ti organi so pregledali skoraj vse trgovine z živili gostišča ter hotele. Ugotovili pa so, da v večini primerov pavšalisti ter upravniki trgovin in gostišč niso poznali uredbe o maksimiranju cen in so še naprej višali cene. Tako so na primer ugotovili višanje cen v trgovini z zelenjavo na Sko. fijah. v bifeju na škofijskem bloku, v koprski trgovini z zelenjavo Jagoda in v še ne-nekaterih drugih prodajalnah. Qrgani inšpekcije pa so tudi ugotovili precej pozitivnih primerov, ko so se upravniki trgovin in gostišč resno priza- iiiiiiiiiiiiHiiiHimniimiiniiiniiiiiiMiiHiiHiniuiHiiiMmiiMHimuii 21. januarja se prične nabor mladeničev lelniha 1939 V naborne sezname jih je vpisanih 2.384 V kratkem se bodo na razglasnih deskah pojavili lepaki obrambnega ministrstva, s katerimi bo uradno razglašeno, da morajo vsi mladeniči, ki so bili rojeni leta 1939 in so italijanski državljani, na nabor. Cez kakih deset dni se bo področna naborna komisija, ki ji bo predsedoval major Luigi Rudella, preselila iz Ulice Ros-setti 27 v Miramarski drevored lil v Barkovljah, kjer bo 21. tega meseca ob 8,30 prišlo na nabor prvih 50 ali 60 mladeničev letnika 1939. V občinskih nabornih seznamih na našem področju je bilo najprej vpisanih 2034 mladeničev, potem pa je bilo v seznam dodanih še 350. Toda od skupnega števila 2384 nabornikov se jih 530 ne bo javilo na zdravniški pregled bodisi zaradi tega, ker so se preselili v druge občine ali živijo v i-nozemstvu, bodisi ker so vkrcani na razne ladje. Zaradi tega bo naborna komisija po vsej verjetnosti pregledala le 1850 mladeničev letnika 1939 in odločila, če so ali niso sposobni za vojaško službo. 21. tega meseca bo prišel pred naborno komisijo najprej Guerrino Abramo, ki je vpisan pod številko 1 v nabornih seznamih tržaške občine. Za ta dan je pred naborno komisijo poklicanih 72 mladeničev. V tržaški občini bo naborna komisija zasedala vse do konca januarja, potem bo z delom za nekaj dni prenehala, svoje delo pa bo zaključila med 11. februarjem in 7. marcem. 9. marca bodo prišli pred naborno komisijo mladeniči, ki so vpisani v naborne seznama drugih občin, a imajo stalno bivališče v Trstu. 12. in 13. marca se bo pred naborno komisijo zglasilo okoli 115 mladeničev iz miljske občine, v naslednjih dneh pa še mladeniči iz devinsko-nabrežinske dolinske, zgoniške in repenta-borske občine. Naknadni zdravniški pregledi pa se bodo začeli 3. avgusta. «»------ Zahteva po pogajanjih za trgovinsko stroko Federacija trgovinskih u-službencev je poslala Avtonomnemu združenju trgovcev z živili in Zadružni zvezi pismen poziv, da se prično pogajanja skupno z drugimi združenji trgovcev na drobno o obnovi kolektivne delovne pogodbe. Kot je znano, je glede tega vprašanja prišlo že do ostrejših sindikalnih trenj in je nekaj časa celo kazalo, da bo prišlo tik pred božičnimi prazniki do stavke. Takrat so predstavniki delodajalcev pristali da se s pogajanji prične, in lahko pričakujemo, da ne bo potrebna nova zaostritev spora zato, da se pogajanja tudi v redu končajo in da se podpiše nova delovna pogodba. NA TRŽAŠKEM IN V ITALIJI ! NAROČITE SE NA CITATELJI PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1959 Tako boste prejemali list ceneje in poleg tega prejmete kot nagrado lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo z Avsenikovimi popevkami. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-33» devali za ustalitev cen. Tako je na primer gostilna v E-lerjih prodajala vino po 150 dinarjev liter, čeprav je bila dovoljena cena 180 dinarjev. Organi inšpekcije so upoštevali, da mnogi niso vedeli za uredbo in so kršilce opozorili. Odslej pa bodo seveda nepravilnosti prijavili gospodarskemu sodišču. Ob koncu je podpredsednik Rajner sporočil novinarjem, da pripravljajo koordinacijski sestanek predstavnikov vseh treh obalnih občin, na katerem se bodo pomenili o skupnih nadaljnjih prizadevanjih za ustalitev trga. Koprska občina pa bo še posebej sklicala aktiv komunistov vseh podjetij in organizacij, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z blagovnim prometom. * * * O blagovnem prometu je te dni razpravljal tudi okrajni ljudski odbor v Kopru. Tokrat s stališča turizma in gostinstva. Iz poročil in iz razprave je bilo razvidne, da so lani prekoračili plan za okrog 15 odstotkov od tega v gostinstvu za okrog 2 odstotka. Vendar je prav v gostinstvu še zmeraj precej neizrabljenih možnosti glede naraščanja obmejnega prometa, saj je bilo lani samo do oktobra 1,400.000 prehodov. Na zasedanju »o govorili tudi o lanski uspešni turistični sezoni. Po nepopolnih podatkih je prenočilo lani nad 100 tisoč tujih gostov. Pokazalo se je, da je število 4180 ležišč v hotelih, počitniških domovih in v zasebnih sobah premajhno glede potreb. Letos pričakujejo v tem pogledu hitrejši razvoj, saj je zvezna investicijska banka že odobrila 679 milijonov dinarjev kreditov v te namene. Poudarili so tudi, da je še precej možnosti za ureditev turističnih objektov na Mašunu, Snežniku, Javorniku in Nanosu. » * * V koprskem okraju so se že pričeli pripravljati za spomladansko setev hibridne koruze. Nekatere zadruge v severnem predelu okraja bodo letos zasejale s hibridno koruzo okoli 40 ha zemlje in so že začele sklepati zadevne pogodbe s kmetijskimi proizvajalci. Pri pomladanski setvi bodo zadruge uporabljale stroje in u-metna gnojila, kasneje pa tudi herbicide za zatiranje plevela. Proizvajalci bodo tako torej dobili znatno pomoč, pridelek pa bodo delili sorazmerno z vloženimi sredstvi in trudom. • » » Sindikalna podružnica Tomosa je imela pred kratkim občni zuor na katerem so se pogovorili o preteklem in prihodnjem delu. Kolektiv šteje zdaj okrog tisoč delavcev, ki so razdeljeni na štiri sindikalne pododbore. Na občnem zboru so ugotovili, da se je vodstvo tovarne močno potrudilo za izboljšanje življenjskih razmer delavcev. V treh letih so vložili v objekte družbenega standarda okrog milijardo dinarjev. Tomosova obratna ambulanta je na primer o; premljena z vsemi potrebnimi sredstvi za preventivno in kurativno zdravljenje ter za socialno medicino. » * * Lani so zabeležili v Postojnski jami rekorden obisk — 237.288 turistov. Od tega je bilo tujcev 154.000. V primerjavi z letom 1957 je bil promet za 14 odstotkov višji. * * * Ob novoletnih praznikih je prišlo v koprskem okraju do številnih prometnih nesreč in nezgod. Na Novega leta dan se je vračal domov v vas Smokvice blizu Kopra 64-let-ni Ivan Franca. V vinjenem stanju je padel v dva metra globoko jamo in se huje poškodoval na glavi. Ponesrečenca so takoj prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer pa je naslednji dan podlegel poškodbam. Istega dne se je zaradi vinjenosti in neizkušenosti zaletel z motorjem v obcestno drevo pri Markovščini 17-letni Anton Gerželj. S hujšimi poškodbami so ga prepeljali v bolnico. Iz nepojasnjenih vzrokov se je istega dne zaletel z motorjem v obcestni zid na križišču Fuče-Krkavče Angel Lisjak. Zlomil si je nogo. Na Novega leta dan je prišlo do hujše prometne nesreče pri Prestranku, kjer sta trčila avtomobilist Emil Smaila iz Ilirske Bistrice in motorist Karlo Hreščak iz Pivke. Nesrečo je zakrivil Smaila, ki je na ovinku prehitro zavrl in ga je zaneslo na levo stran ceste. Motorista Hreščaka in sovozača Antona Avseca so s hujšimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Drugega januarja popoldne se je pripetila prometna nesreča med I-zolo in Kortami. Osebni avto, ki ga je upravljal Teodor Cok iz Izole, je zdrsnil s ceste, se trikrat preobrnil in obležal 20 metrov pod cesto. Voznik je imel izredno srečo in ni utrpel nobenih posledic, na vozilu pa je za 30.000 din škode. Vzrokov nesreče še niso pojasnili. Istega dne je avto povozil pri vasi Vrbovo v ilirskobi-striški občini sedemletnega Stanka Stembergerja in mu ziomil levo nogo. Otrok je nepričakovano in neprevidno prečkal cesto in voznika ne zadene krivda. Brez človeških žrtev je minila tudi nesreča pri Štanjelu, kjer sta trčila motorist Mirko Gulič in avtomobilist Leopold Jazbec. Le-ta je nespretno zaviral motorno kolo in ga je zaneslo pod avto. Tretjega januarja dopoldne pa sta trčila v Postojni avtomobilista Marijan Vajevec iz Ajdovščine in Slavko Poropac iz Maribora. Do nesreče je prišlo verjetno zaradi prehitre vožnje Vajev-ca delno pa tudi zaradi zasnežene ceste. Oba voznika sta utrpela lažje poškodbe, na vozilih pa je precej škode. 12.05 Vesele citre; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Narodne in domače viže; 13.30 Iz zakladnice Fr, Liszta in F. Chopina; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Suhec in Debelka; 14.35 Popevke na tekočem traku; 15.40 Novost na knjižni polici — S igr id Und-set. Kristina, Lavransova hči; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije — Pesmi in plesi iz Su-madije; 18.00 Kulturna kronika; 18.15 Skladbe Josipa Prochazke; 18 35 Poje Franck Sinatra; 20.00 Mcdest Musorgski: Soročinski sejem, opera v dveh dejanjih; 21.53 Klavirska medigra; 22.15 Zabaval vas bo plesni orkester vzhodnonemškega radia; 22.45 Poje Pat Boone; 23.10 Cocktail do polnoči. TELEVIZIJA 14.00 Šolski tečaj; 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 J. Deval: «Dra,ga senca«, igra; 20.30 Poročila- 21.00 «Indija brez mitov«; 21.30 Glasbeni varietč; 22.20 Cestna patrulja; 22.45 Poročila. RTV JUGOSLAVIJA 18 00 Mladinska oddaja (Zagreb); 18.45 Oddaja za družino in uem (Zagreb); 20.00 - 22.30 TV dnevnik (Beograd); TV tribuna (Beograd); Drama: »Misteriozni Kamič« in dokumentarni film. SNG v Trsta vljudno vabi na iv. GLEDALIŠKI PLES 10. januarja 1959 v vseh prostorih doma na stadionu (Prvi maj« pri Sv. Ivanu začetek ob 21. uri igra orkester «VESELI VETER« Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od četrtka 8.1. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 61-792 in eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. 24. in 25. januarja 1959 KVINTET BRATOV AVSENIK V TRSTU LJUDSKA PROSVETA «Dan matere in otroka* Podelitev 230 denarnih nagrad zaslužnim materam in vzgojiteljicam Otrokom, ki so se odlikovali pri učenju, pa so darovali 115 zavojev - Tudi pokrajinska uprava je razdelila svojim oskrbovancem 1347 darilnih zavojev PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI Včeraj je bila tudi v Trstu proslava »Dneva matere in o-troka«, in sicer pod geslom «Branimo mater in otroka pred infekcijskimi boleznimi«. Mala dvorana gledališča Verdi jp bila polna mater in otrok; sve. čane proslave pa so se med drugimi udeležili tudi predsednik pokrajine prof. Gregoret-nasco, komisar ustanove r» ti, podprefekt dr. Pasino, predsednik javnih skladišč dr. Tanasco, komisar ustanove ONMI ter predstavniki raznih ustanov, ki skrbijo za zaščito matgre, za sirote itd. Prof. Romano je pozdravil goste ter poudaril, da je ustanova ONMI lani posvetila največjo skrb borbi proti otroški paralizi. Nato so predvajali barvni dokumentarni film o cepljenju otrok ki so ga snemali poleti na Tržaškem in so zanj že zaprosile razne zdravstvene ter socialne ustanove iz nekaterih italijanskih mest. Film prikazuje nujnost in korist cepljenja, da se preprečijo bolezni, ki lahko imajo usodne posledice za otroke. Sledilo je obdarovanje 230 zaslužnih mater in vzgojiteljic, katerim so podelili denarne nagrade, ter razdeljevanje darilnih paketov 115 otrokom, ki so se v preteklem letu odlikovali pri učenju in disciplini. Obdarovali so tudi otroke, zu katere skrbi ustanova za podporo sirotam delavcev, ter otroke revnih ezulov. Objavljamo seznam prvih 7 mater in vzgojiteljic, ki so dobile denarno nagrado po 500(1 lir; Luigia Chelleris iz Ul. Delle Mura 5, Santina Horvatič od Sp. Magdalene 524, Vittoria Vecchiato iz Ul. D. Chiesa 48 Elda Segulin iz Ul. Del Pozzo 5, Liuba Marinato iz Ul. Canova 13, Marina Rupnik iz Ul. Cicerone 10 in Al-ma Benčina iz Ul. Kandler 1. Pokrajinska uprava pa je včeraj razdelila skupno 1347 darilnih paketov svojim mladoletnim oskrbovancem v mestu in podeželskih občinah. Ze pred 9. uro se je pred sedežem pokrajinske uprave zbrala gruča mater in nestrpnih otrok, ki so dobili vabilo. Predsednik pokrajine je skupno s svojo soprogo in nekaterimi pokrajinskimi odborniki začel razdeljevati darilne pakete, nato je odšel na proslavo v dvorani gledališča Verdi in k razdeljevanju paketov v podeželskih običnah, v zavodu «Sergio Laghi« in v proti-tuberkuloznem ambulntoriju »Villa Sartorio«. Popoldne je bilo razdeljevanje 208 darilnih paketov otrokom uslužbencev pokrajine v dvorani umobolnice pri Sv. Ivanu. Pred obdarovanjem so otrokom in njihovim staršem predvajali risanice. Dopoldne je ustanova ONMI obdarovala tudi porodnice v glavni bolnišnici; posebno darilo pa je dobila novorojenka Alida Rodella, ki se je rodila včeraj v prvih jutranjih u-rah v glavni bolnišnici. -—«»------ NOVE ZNAMKE V okviru praznovanja stote obletnice obstoja sicilijanskih znamk ki so bile izdane 1. januarja 1859. leta, je uprava pošte izdala dve znamki po 25 in 60 lir. Dve novi znamki Iste vrednosti so izdali tudi v počastitev 10. obletnice »Nagrade Italija« za mednarodni natečaj radia in TV, Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 9. januarja t. I. ob 18 uri na sedežu v Ul. Roma 15. NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsino 9; Vemari, Trg Valmau-ra; Vielmetti, Borzni trg 12; dr. Miani, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. n x d i o SREDA, 7. januarja 1959 KADJO THST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in.. Zena in dom, obzornik za naše gospodinje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Fantazija Offenbachovih motivov- 13.30 Lahke melodije: 17.30 Ple-1 Site z nami; 18.00 Radijska univerza: Gustavo Colonnetti: Po- menki o avtomatizaciji: (8) »Avtomatizacija in prosti čas delav-ctv«; 18.10 Glazunov: Koncert v a-molu, op. 82 za violino in orkester; 18.30 Vokalni kvartet »Večernica«; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20 30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 «Jakob Ruda«, drama v 3 dejanjih, ki Jo Je napisal Ivan Cankar; nato Večerne melodije: 23.00 Orkester Glenn Miller; 23.30 Nočni ples. HADIO TRST 11.30 Komorna glasba; 12.10 Tretja stran; 16.30 Nastop mladih julijskih konrertistov; 17.30 Boi-to: »Mefistofeles«; 21.00 Glasbeni v»t ietč. II. PROGRAM 15.00 Pesmi in romance iz vseh časov; 16.00 Tretja stran; 18.00 Orkestra Mojoll in Sdorilli; 19 00 Ljudska univerza; 22.00 »Tat po starem«, slušna igra. HADIO KOPSH Poročila v Slov.: /.30, 13.30, 15 00. Porbčila v Italijanščini: 1230 17 15 19 15. 22.30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00-12.05 Prenos RL; 12.05 Opoldanski cocktail; 12.50 Operne arije; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Okno v svet; 14.45 Filmska glasba; 15.20 Bolgarske narodne pesmi In plesi: 15.40-16.00 Prenos RL; 16 45 Ritmi in popevke; 18.15 Za prljateLe Jazza; 19.30-22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 m, 2112,1 m. J«.« « Poročila: 5.0». 6.00, 7.00. 8,00 10.00 13.00, 15.00. 17.00. 19,.10 22 00 22 55 ,, , , , , 8 05 V dvočet rt inskem taktu; 8 30 lz oper VV. A. Mozarta; 9 00 Jezikovni pogovori; 9.15 Poslušaj, mo ansambel Srečka Dražila; 9.40 Pet minut za novo pesmico — Karl Jeraj: Pevec; 9 45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Igrivi ritem — In drobna pesem; 10.30 Fel!x Mendelssohn; Pela simfonija; 11.00 Poje Ljubljanski komorni zbor; 11.15 Igra zabavni orkester Radia Beograd 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: 7. Nautllusom na Severni tečaj; ( Or.EDALlSČA~) VERDI V petek ob 21. uri «Umor v katedrali«. Druga predstava, abonma B za parter in lože in C za galerije. * TEATRO NUOVO Danes ob 20.45: Shakespeare: «Ukročena trmoglavka«. Abonma L. KINO Escelsior. 15.00: »Zenska, ki je dvakrat živela«, James Stevvart, Kirn Novak. Technlcolor, vista-vision. Fenice. 15.00: »Vihar« S. Manga-no, V. Heflin, V. Lindfors, G. Horne V. Gassman. Današnje cene 500 lir, znižane 350. Nazionale. 15.30: «Mačka na žgoči strehi«, E. Taylor, P. Nevvmann. Arcobaleno. 16.00: «V lj-ubeznj in v vojni«, R. VVagner, D. VVinter. Supercinema. 15.30: »Okrog sveta v 80 dneh«, David Niven. Filodrammailco. 16.00: »Dracula, krvoses«, P. Cushing jn Ctvri-stopher Lee. Mladoletnim strogo prepovedano. Grattacielo. 13.30: »La Maja des-nuda«, A. Gardner in A. Fr«n-ciosa. Cristallo. 16.00: «Mornarji, ženske In nezgode«, Maurizio Arena, Ugo Tognazzl, Abbe Lane. Capitol. 15 30: «Veter ne zna bra. ti«, Dirk Bogarde, Joko Taru. Astra Roiano. 16.00: «Nečaklnja Sabella«, Tina Pica, S. Koscina, R Salvatori. Alabarda. 16.00; «Drevo življenja«, E. Taylor, M. Clift. Aldebaran, 16.00; «D’Artagnanov meč«, George Baker, Sylvla Syms. Ariston. 1600: »Dolga zelena do lina«, B. Bennett, L. Chaney, F Young. Aurora. 16.30: »Indiskretno«, Ingrid Bergman. Garibaldi. 16.00: »NI časa za umreti«, V. Mature, L, Genn. Ideale. 16.00: »Lovci«, Robert Mitchum, R. VVagner In May BrRt. Impero. 16.00: «4 pešadljskl«. R. Schncider. Teclimcolor. Halla. 16.00: «Stiri ženske čakajo«, P Nevvmann, J. Simmona. Prepovedano mladoletnim. Moderno. 16 00: «PolJub bandita«, Frank Sinatra, Kathryn Gray-son, R. Montalban S Marco. 16.00: «Tragedija na 'Rio Grande«, Jeff Chandler, O. vvelles. Savona. 16.00; «Herkulovi napori«, S. Reeves, s. Koscina Viale. 16.00: #27 dni planeta Sigma«. Vittorlo Veneto. 16.00: «Benetke, luna In ti«, A. Sordi, M. Al- laslo. Belvedere. 15.30: «7 zlatih mest«, Technicolor Marconi. 16.06: «NečakinJa Sabella«, Tina Pica, Sylva Koscina. Masstmo, 16 00: «Krasne Sabrini-ne noge«, M. V. Doren, A. Cl* fariello. Novo cine. 16.00: »Dvoboj na Misisipiju«, Lek Barker In Patri-cla Medina. Odeon. 15.30; «TrlJe mušketirji«, Lana Turner, Gene Kelly, J, AUyson. Radio, 16.00: »Čudni primer Davida Gordona«, G. Nader. MILJE Verdi: »Pal Joey», Frank Sinatri, Kirn Novak, Rita Hayworth. ZAH V A L, A Vsem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi našega dragega DALIBORJA OPPELTA se prisrčno zahvaljujemo Posebna zahvala pevskemu zboru Prosek-Kontovel za žalost Inke, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili pokojnika in ga spremili na zadnjo pot. Družine OPPF.LLI in CAVALLAR Kontovel, 7.1.1959. Izvenblokovske dežele Njihova vloga in vpliv v Združenih narodih Številni procesi, ki se s pospešenim tempom razvijajo v današnji družbi, predvsem pa neverjeten, včasih celo vrtoglavo hiter napredek tehnike in razvoj proizvodnih sil nasploh, kakor tudi osvobajanje celotnih kontinentov od kolonialne dominacije in pojav vrste narodov na svetovni po-zornici kot samostojni činite-lji — vse to menja iz dneva v dan politično podobo sveta in odnose sil v svetu. Tudi pri mnogo bolj normalnem položaju kot je danes in pri mnogo počasnejšem tempu, bi ukinitev in odmiranje starih in rojstvo novih odnosov in oblik življenja nujno povzro-čilo močne potrese in velike mednarodne probleme, reševanje katerih bi zahtevalo mnogo vzajemnega zaupanja in skupnih, strpnih, ustvarjalnih naporov vseh pozitivnih sil v svetu. Toda ti procesi, kakor tudi nujne spremembe, ki jih povzročajo, se razvijajo v pogojih razdeljenosti glavnih gospodarskih, vojaških in političnih sil v svetu na dva nasprotujoča si bloka. Ne glede na razloge, ki so privedli do ustvaritve prvega in drugega bloka in ne glede na različni značaj tega ali onega bloka, že samo dejstvo, da obstajata dva nasprotujoča si bloka, predstavlja ogromno in zelo likih kot majhnih. Zaradi ciljev, ki si jih je postavila Organizacija združenih narodov, in na temelju enakopravnega položaja, ki ga le-ta po ustavni listini priznava vsaki njeni članici, so Združeni narodi postali eno od najvažnejših področij dejavnosti izvenblo-kovskih dežel. S svojimi političnimi načeli, ki jih vsebuje ustanovna listina, kakor tudi s svojo organizacijo, Združeni narodi predstavljajo temeljno politično in organizacijsko o-snovo za 'dejavnost izvenblo-kovskih dežel; pa tudi obratno; s tako svojo dejavnostjo in skladno s stopnjo svojega vpliva, izvenblokovske dežele spreminjajo Združene narode, kot orodje miru, v činitelja miru in mednarodnega sodelovanja. Seveda bi bilo napačno precenjevati vlogo in vpliv iz-venblokovskih dežel v ZN. Izvenblokovske dežele ne razpolagajo niti s tako gospodarsko niti vojaško silo, s kakršno razpolagajo nekatere od glavnih blokovskih dežel, niti bi izkoriščanje takšne gospodarske in vojaške sile z namenom vplivali na druge dežele ne bilo v skladu z njihovimi osnovnimi načeli in koncepcijami. Toda prav tako bi bilo napačno vsako podcenjevanje vloge izvenblokov-skih dežel v ZN. S tem, da pogosto glavno oviro za re- se faore dosledno in nesebič- irnrlnA ctmri mmci n TYt Oll- šitev vedno številnejših med narodnih problemov, ki jih poraja pospešeni razvoj družbe, poleg mnogih drugih še vedno nerešenih problemov, ki So dediščina nedavne preteklosti. V tej zvezi niti ni važno, kateri od blokov nosi večjo ali manjšo odgovornost za tako stanje stvari, niti kateri od njiju preprečuje v večji a-li manjši meri reševanje konkretnih vprašanj. V pogojih obstoja dveh nasprotujočih si blokov, v pogojih globokega mednarodnega nezaupanja, ki ga povzroča in poglablja že sam njun obstoj, je dovolj, da eden od blokov pristopa na blokovski način k mednarodnim vprašanjem in dogodkom, da je že s tem samim oležkočeno in najpogosteje tudi onemogočeno vsakršno njihovo sporazumno reševanje. Dejanski odnosi med blokoma pa so šli še mnogo dlje. Danes se vsakršen predlog za reševanje tega ali onega vprašanja ne ocenjuje po svoji zaslugi, ne po tem ali dejansko predstavlja pot k rešitvi, ampak po tem, koliko točk predstavlja v korist tega ali onega bloka z vojaško-slrate-ške, gospodarske, politične ali preprosto propagandne plati. Grmadenje vedno večjega števila nerešenih mednarodnih vprašanj in s tem zaviranje in celo tudi nasilno preprečevanje normalne preobrazbe družbe, ki jo nujno zahteva razvoj proizvodnih sil, kakor tudi razvoj človeške zavesti, Ustvarja, v pogojih obstajanja dveh nasprotujočih si blokov in njunega tekmovanja v oborožitvi, tistb napeto mednarodno ozračje, ki vsebuje stalno vojno nevarnost. V takih Pogojih se ohranitev miru in Postopno premagovanje blokovske razdeljenosti sveta in k tem samim tudi neblokov-eko pristopanje k mednarod-him vprašanjem, postavlja Pred mednarodno skupnost *°t najneposrednejša naloga. ^.Pričo tega, da je razvoj mo-erne tehnike in možnost nje-ne uporabe za popolno uničenje človeškega plemena usodno povezal narode vseh kon-tjnentov, se ta naloga postavaj® pred svet kot celota in Pred vsako posamezno državo ®e posebej, ne glede na go-sPodarsko-socialno strukturo njene družbene ureditve in etopnjo njenega gospodarskega in kulturnega razvoja, pa tudi ne glede na njeno blokovsko pripadnost. Toda povsem jasno je, da odgovornost nosijo v tem pogledu zla-one dežele, ki ne pripadalo nobenemu bloku, ki jih ne bremenijo blokovski pogledi, ki Pa jih zamisli njihove poli-t'ke in njihovi neposredni ih-teresi silijo k ohranitvi miru tn mednarodnemu sodelova-nlu. Ni nikakršen zgodovinski •»lučaj, da večino izvenblokov-!? držav sestavljajo dežele, > so morale v nedavni preteklosti voditi krvavo borbo za osvoboditev od kolonialne in Polkolonialne dominacije. Toda kljub temu, da izven-lokovske dežele ne tvorijo nikakršnega »izvenblokovskega loka« tak nesmisel bi nekateri vneti pristaši blokov * ih koncepcij hoteli prilepi-izvenblokovskim deželam se vpliv in vloga izvenblo-ovskih dežel stalno krepi in be postajajo vedno važnejši ril tel j, ki je začel močno vplivati v pozitivni smeri na kzvoj mednarodnega položa-*• Njihovo dejstvovanje pri-aJa do izraza ne le v njiho-lr vzajemnih odnosih in v Jihovem vplivu na svetovno nvno mnenje, ampak se iz-* .k bolj in v še konkretni.! obliki v Združenih nart i j 'tar Je e j* 't . Balon »Sinall World» je preletel Atlantik in po 25 dneh vožnje pristal na otokih Barbados V STRAHU PRED «PLAVIMI ZALEPKAMh Zakaj se porurski rudarji raje pogovarjajo le potiho PORURJE, začetek leta. — Ko se je v zadnjih dneh toliko govorilo o konvertibilnosti, o «težkem franku« in o francoskih težavah, ki se kažejo v naglem skoku cen najosnovnejšim življenjskim artiklom, se sosedna Nemčija ni niti o-menjala. V kolikor je kdo Zahodno Nemčijo sploh omenil, je hvaliL trdnost zahodnonem-škega gospodarstva, ki da se ga skrbi Francije in še kake druge države sploh ne tičejo. To je čudno, kajti če je res, da je nemško gospodarstvo v splošnem razmeroma trdno, je tudi res, da ni absolutno trdno. Najpppolnejšo sliko o tem nam daje Porurje. Nekdo bo rekel, čemu ponovno vztrajamo pri tem Porurju, saj Porurje ni vsa Nemčija To je sicer res, toda Porurje je temelj nemškega gospodarstva in če pri temeljih nekaj ni v redu, tudi stavba ne more iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiffmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiriiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiMiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii TURIZEM SE JE SPREMENIL V MOTOTURIZEM, ZATO... Ob čudoviti dalm naglo grade avtomo Tretjina 975 km dolge «dalmatinske magistrale» je že dokončana - V naslednjih štirih ali petih letih pa bo temni asfaltni trak pripeljal vse do Ulcinja na koncu jug. Jadrana Gradnja avtomobilske ceste «Bratstva in enotnosti«, ki jo je v preteklem letu jugoslovanska mladina izpeljala od Ljubljane do Zagreba, je tudi pri nas Tržačanih vzbudila precejšnje, vsekakor prijetno presenečenje. Nič čudnega, vse do sedaj je bila za tržaške ljudi, ki imajo svoje avtomobile, dostopna več ali manj le Slovenija, kajti od Ljubljane do Zagreba lepe ceste ni bilo. Ta dogodek pa je nekoliko preglušil tudi drugo, prav tako veliko gradnjo, ki se sicer na tiho, toda v k ostvaritvi konstruktivnega I mč manjšem obsegu odvija ob dalmatinski obali. Od Reke ob čudoviti dalmatinski obali. ao Karlobaga je že speljana čudovito lepa avtomobilska asfaltna cesta, ki se bo v prihodnjih nekaj letih podaljšala vse do Splita, Dubrovnika, Boke Kotorske in vse do Ulcinja. To cesto so že imenovali «cesto sonca in morja«. To prav gotovo ne bo tako «mogočna» avtomobilska cesta, kakršna je italijanska «ce. sta sonca«, ki jo že več let gradijo in ki je ponekod tudi 24 metrov široka. Zato pa bo dalmatinska obalna cesta nudila turistu veliko več užitka. Skoraj vedno se bo vila t ... •••» Po novi avtomobilski cesti vzdolž dalmatinske obale ne bo malo takih pogledov kot ga kaže gornja slika (otok Rab) Ko bo v štirih ali kvečjemu petih letih temni asfaltni trak speljan do najjužnejše točke jugoslovanskega Jadrana, bo tod drvelo na tisoče avtomobilov. Ta nova gradnja, ki so jo ponekod že dokončali, drugod jo šele trasirajo, ponekod celo komaj načrtujejo, prihaja v sklop tako imenovane «ev-ropske ceste št. 4,« ki vodi od Le Havra preko Pariza, nato Švice in Severne Italije, se nato pridružuje jadranski magistrali. Od tod bo cesta vo-aila preko Grčije v Turčijo in dalje v Azijo. Toda čemu bi šli tako daleč, ustavimo se ob jadranski magistrali. Njena dolžina bo znašala v celoti 975 km, kamor moramo prišteti še že zgrajeno ali popravljeno cesto od Kopra do Reke. Po načrtih bo to ena najmodernejših in najboljših avtomobilskih cest, pa čeprav ne bo kdo ve kako široka. Skoraj v vsej svoji dolžini bo zgrajena v zelo težkem in trdem terenu, saj bo vodila ob kamnitem masivu dinarskega planinskega sistema, mimo Velebita, Svilaje, Mosora, Bio-kova, ob robu dubrovniškega Primorja in Rumije oziroma črnogorskih planin. Vozišče bo povečini asfaltne, ponekod pa iz granitnih kock. Trasa pa bo speljana po najkrajši poti in ponekod bo pot speljana čez mostove, viadukte in nasipe in bo sekala grebene in klance. Stroški gradnje bodo znašali okoli 27 milijard dinarjev. Ker kraje od Kopra do Reke poznamo, oglejmo si raje, kod bo cesta vodila od tod dalje. Od Reke do naselja Masleničko ždrilo, to se pravi na dolžini obilnih 200 km. se asfaltni trak že vije in ob obali mimo Vinodola vodi stalno pod strmimi obronki Kapele in Velebita. Cesta vodi tod mimo naselj Kostrena, Bakar, Kraljeviča, Crikveni-ce, Novi, Senj, Jablanac, Kar-lobag in mimo nacionalnega parka v čudovitem Kanijonu Velika Paklenica. Do tod je cesta že dokončana. Od tod dalje in od Zadra do Šibenika bo cesta zgrajena v prihodnjem letu. Tudi tod bo ceste vodila skoraj ves čas ob obali, mimo Filipa Jakova, Biograda na Moru, Pakoštan, do Šibenika. Nato bo — prav tako ob obali — mimo Primo-šten in Rogoznice, speljana do Trogira in nato po že več ali manj dograjenem delu mimo KaŠtelov do Splita. Od tod bo cesta zavila v surove in strme predele masivov Mosora in Biokova. Del ceste od Splita do Omiša bo dokončan že letos, hkrati bodo verjetno že letos dograjeni tudi deli ceste — seveda mimo Makarske — v smeri Ploč. Pri Pločah preide cesta na močvirno področje Neretvine delte in pri Slanem bo cesta ponovno zavila v gorske predele. Po obronkih Srdža bo cesta šla mimo Dubrovnika in preko visoke obale zavila spet k obali, kjer se bo dotaknila krajev Kupari, Srebreno, Mlini in Cavtat. Od tod bo skozi Konavsko polje in preko Sutorine pripeljala k Boki Kotorski, do Hercegno. vega. Nato bo pot obšla vso Boko Kotorsko in pod Lovče-nom nadaljevala proti Budvi, Baru in Ulcinju. Tu se bo »dalmatinska magistrala« končala, ne bo se pa tu končala «evropska cesta št. 4,» kajti en krak dalmatinske magistrale bo prečkal Crno goro, Metohijo in Makedonijo ter iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiniiiiNiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiittiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiii Dve novosti na slovenskem knjižnem trgu Literarni prvenci so zmerom zanimivi: nudijo nam dovolj možnosti, da sklepamo o oblikujoči se umetniški fiziognomiji njihovih avtorjev in o novih komponentah literature, ki ji ti avtorji pripadajo. Zato je prav, da jim posvetimo dolžno pozornost. Konec lanskega leta sta izšla pri Založbi Obzorja v Mariboru dva taka teksta, ki sta oba po svoje zanimiva in u-metniško pomembna. DOMINIK SMOLE t v # Crni dnevi in beli dan Smoletov roman z gornjim naslovom je dokaj izjemen pojav v naši sodobni prozi. Po značaju je pravzaprav bliže. noveli kot romanu. Osnovna značilnost Smoletovega pisanja: zavestno odklanjanje fabule kot jedra zpodbe. Avtor se je nekako demonstrativno odrekel pripovedi, ker re mu zdi za sodobno prozno umetnost nebistvena, oziroma zanj nezanimiva. Vso svojo pozornost je osredotočil na človekovo notranjost in dogajanje, ki se ju največkrat niti pri sebi ne zavedamo, še manj pa ju opazimo pri drugih ali pa jima ne pripisujemo posebnega pomena Prav tako drobni in samo na pol osveščeni so tudi junaki romana: upokojeni gospod Anton, mali šepetalec, izgubljeni slikar in Maruša rdečelaska — gledališka igralca. Vsi ti ljudje bi radi nekaj dosegli, a ne vedo kaj, še manj kako. Za tise je značilna stalna notranja živčna napetost, neke vrste moderno hrepenenje Lepe Vide, le da še bolj brezciljno, manj bojevito in docela neopredeljeno. Vsi nekaj hočejo in nihče ničesar ne stori, vsi bi se radi nekam rešili, a nihče se ne gane. Vsi so dobri, a si vendar drug drugemu povzročajo le slabo. So neke vrste sodobni Oblomovi, toda samo v odnosu do zunanjega sveta, v svoji notranjosti so njegovo pravo nasprotje, večno preganjani od že bolestne potrebe, da je vendarle treba nekaj storiti. Toda vezi med njimi -.ami-mi so rahle, s svetom izven njih pa jih tako rekoč ni. Zdi se, kot da so iztrgani iz vsega. Tudi kot človeški liki niso oprijemljivo izrisani. So Dominik Smole je samosvoj pisatelj, ki ga lahko sprejmemo ali odklonimo, ne moremo pa ga ignorirati. Njegovi aCrni dnevi in beli dan» pa so tekst, ki bo najbrž doživel oboje: topel sprejem in ostro zavrnitev. Prvega predvsem zaradi lepega sloga in jezika, drugo zaradi ideje romana. SMILJAN ROZMAN: Nekdo Pravo nasprotje Smoletovega pisanja je Rozmanov roman »Nekdo«. Avtor je svoje delo dokaj točno opredelil. Dogajanje je ujeto v čas zadnje vojne, začenja se tik pred prihodom Nemcev v neko slo-vensko mesto, ki bi lahko bilo tudi Maribor, konča pa si nekaj mesecev po zlomu hitlerizma v Nemčiji. Roman je pisan v prvi osebi, Pripovedovalec je tudi glavna, pravzaprav edina glavna osebnost zgodbe, druge se v romanu pojavljajo le toliko, kolikor se — bolj ali manj epizodno — prepletajo z njo. Tekst je fabulistično nekem smislu krik majhne, razgiban, dogajanja sc razvi- neopažene človeške individualnosti, ki ne najde ne sebe ne svoje poti. jajo v glavnem linearno, tako da ga beremo kot neke vrste kroniko ali dnevnik. Obrobne osebe v njem so bolj anektotičnega značaja. Glavna osebnost romana je mlad fant, ki zaradi vojne in vojnih razmer dozori pred časom, ne da bi mogel resnično dozoreli, zato konča tudi s samomorom — po osvoboditvi, potem ko se je bil boril za golo življenje vsa štiri vojna leta. Tudi za Rozmana je intimni, notranji svet junakov važnejši in predvsem zanimivejši kot tisto, kar se dogaja izven njih in okoli njih, čeprav prav to usodno preusmerja strugo njihovega življenja. Glavni junak, »nekdo« iz brezimne množice sebi e-nekih, ki jim je vojna p obrala še tisto malo, kar so nekoč imeli, se lovi za srečo v ljubezni, čeprav samo začasno, z njo pada in se dviga, dvo mi in veruje; ženska, ki jo ima rad ali ki bi jo imel rad, je edina rešilna bilka v tem vesoljnem potopu, ki mu pravimo vojna. Toda vojna mu eno za drugo najprej potopi prav to rešilno bilko, kot da ga usoda izziva, preizkuša in zasmehuje. Rozmanov tekst je zato vojna kronika in hkrati povest o mladem človeku, ki se bori za pravice svoje mladosti. Zanimiva je pri pisatelju tudi miselnost glavnega juna- ka, pravzaprav vseh, ki nastopajo v romanu; vsi se počutijo kot bolj ali manj nepomembni igralci v veliki igri, kt je ne morejo po svoje ne igrati ne spreminjati, vsakemu je dodeljena določena vloga, ki jo mora igrati in do-igrati, pa če mu je to prav ali ne, če je za to zmožen ali ne, skratka, neke vrste fatalizem je razlit čez ves tekst. Z drugimi besedami: avtor ni imel pretenzij, da bi prikazal vojno v vse j njeni širini in plobini, temveč jo je skušal osvetliti samo skozi prizmo tistih, ki so bili vanjo potegnjeni nepripravljeni in morda le še preveč otroci. Avtorju bi bilo mogoče očitati predvsem že omenjeno cnekdotičnost v osvetljevanju dogodkov in risanju oseb ter mestoma naivno prikazovanje odnosov med moškim tn žensko, oziroma nekoliko preveč kazualistično menjavanje vlog o teh odnosih. Kakor koli: ob a romana, Smoletovi «Crni dnevi in beli dan« ter Rozmanov »Nekdo« sta dve zanimivi noviteti na našem knjižnem trgu. Kot knjižna prvenca oba nudita več, kot smo navajeni pričakovati od takih tekstov C. Z. se blizu Skoplja vključil v cesto «Bratstva in enotnosti«, ki bo dokončana vodila vse od Ljubljane do Dževdželije na jugu Makedonije, in od tod dalje v Grčijo. Sodobni turizem je turizem na kolesih. 68 odst. vsega turističnega prometa odpade na tako imenovani — mototuri-zem. Zato je »dalmatinska magistrala« nujnost. Stotisoči, že milijoni turistov so vezani na svoje motorno vozilo. Nova cesta jim bo odprla pot do vseh lepot dalmatinske o-bale. Toda s tem, da bo cesta dograjena, bo zadeva le na pol rešena. Ob cesti bodo potrebne mnoge stranske gradnje. Zato predvideva načrt še gradnjo številnih majhnih hotelov, motelov, črpalk, vodnih cistern, parkirnih prostorov in marsičesa drugega. Ob 975 km «dalmatinske magistrale« je predvidena za sedaj gradnja 21 majhnih hotelčkov s 25 sobami vsak, s toplo in hladno vodo, s kopalnicami, restavracijami, garažami, servisno službo in pri hotelih, ki bodo ob obali, tudi plažami. Na turistični karti Dalmacije že sedaj včrtavajo bodoče motele. Prvi bo že v Zurko-vem pri Reki, med Novim in Senjem bo drugi, tretji bo sledil pri Jablancu, nadalje v Karlobagu, Starigradu in Zadru. Ne bomo naštevali vseh. Dovolj je, da povemo, da bo samo v teh majhnih hotelčkih 1750 novih postelj in v ta namen je bilo že določenih za eno milijardo 200 milijonov dinarjev sredstev. Vzdolž nove ceste bo zgrajenih tudi 70 parkirnih prostorov in v posebno lepih krajih z lepim razgledom bodo postavili tudi razgledne stolpe, ponekod dohode k o-bali. Ob cesti bo na novo urejenih 40 novih kopališč z vsemi ustreznimi napravami, kot na pr. točilnicami, kabinami, ponekod tudi menjalnicami in podobnim. Kot vidimo, je v načrtu veliko novega. Doslej računajo, da je bilo izvršenega že nad 30 odst. dela. Veliko še preostaja. Toda tisti, ki so se lotili dela, so prepričani, da bo v štirih ali kvečjemu petih letih ob vsem vzhodnem Jadranu že speljana nova magistrala in čeprav ne bodo hoteli in moteli, kopališča in še marsikaj drugega povsem dokončani, bo že nova cesta velika nova pridobitev za u-veljavitev lepot čudovito lepe Dalmacije. biti preveč trdna. i Naglemu nemškemu gospodarskemu dvigu so okoli 1952-5i3. leta začeli vzdevati ime »nemški čudež«. To je še posebno veljalo za Porurje Nemški gospodarstveniki so vedeli, da vse njihovo gospodarstvo temelji na premogu m jeklu in matica te panoge je Porurje. Rudniki so v prvih povojnih letih zaživeli in dobesedno bruhali premog na površje. V nekaj letih je pol milijona nemških rudarjev dvignilo letno proizvodnjo premoga na 1?0 milijonov ton. V istem času so nemški plavži dajali že po 24 milijonov ton jekla na leto. Nemški industrialec je že zdavnaj vedel, da delo v rudniku n: lahko in da bo zvabil mlado delovno silo v rudnik ie tako, da ji bo omogočil čim višji življenjski standard. V Porurju so zato na ruševinah starih temnih blokov zra sle krasne nove delavske kolonije. In vtem ko so se drugi nemški delavci še borili za streho nad glavo, so se nemški rudarji ponašali s čudovitimi stanovanji v novih kolonijah in blokih, ki so njemu in družini nudili največje udobje. Porurski rudar je postal najbolje plačani delavec Zahodne Nemčije in mogli bi reči vse evropske celine. Njegovi mesečni dohodki so znašali od fk)0 do 1000 mark, to se pravi od 120 do 150 tisoč lir na mesec. In žene rudarjev so postajale gospe, ki se niso več zadovoljile s čimer si bodi. Ce je soseda kupila kuhinjsko opremo, je morala ona imeti prav takšno ali še boljšo; če je ne- do postavil na streho televizijsko anteno, so se za njo začele vrstiti druge. Sesalci za prah so bili dvakratna nujnost: enkratna nujnost zaradi neprestanega dima in prahu, ki obdaja to veliko industrijsko področje, drugič pa zaradi tega, ker je sesalec za prah imela tudi soseda. Vse to so bile nujnosti, ki so se plačevale v obrokih. Sicer pa čemu bi rudarjeva žena ne kupovala na obroke, ko kupujejo na obroke že vsi. Toda zlata reka je začela počasi usihati in čedalje bolj u-siha. V skladišč h rudnikov so se začele kopičiti velikanske zaloge premoga, ki ni šel v promet in lastniki premogovnikov so začeli misliti, kam s toliko premoga. Prvi, ki je konec konjunkture občutil, je nujno moral biti rudar. Do zmanjšanja plač sicer ni prišlo tako naglo in izrazito, nadure pa so bile že zdavnaj ukinjene in tudi med tednom so se začeli uvajali praznični dnevi. Od 1000 ali 800 mark, kolikor jih je nemški rudar prejemal pred letom z rednim in nadurnim delom, se jo njegova plača skrčila na 550 mark, dve tretjini rudarjev pa dobi komaj 350 mark na mesec. Tudi če bi se nemška gospodinja mogla čez noč preleviti v staro gospodarno gospodinjo izpred vojne ali prvih let po njej, bi bil prehod hud, preoster. Toda družina, ki se je bila navadila na udobno življenje, ne mara kar čez noč v skromnost in se zato sedanjim skromnejšim razmeram težko privaja. Ker pa je 550 mark, pa tudi 350 mark mesečne plače še vedno toliko, s čimer se da živeti, to še ni najhujše zlo. Najhuje je to, da marsikateri «kamarat», ko gre v soboto mimo okenčka, kjer dvigne plačo, dobi še «sinjo zalepko«. ki je znak, da je mož izgubil službo. V Porurju je v zadnjem pol letu bilo vročenih že 16.000 »sinjih zalepk«, Kaj pomeni «sinja zalepka«? Nemški rudar bo še vedno dobil zaposlitev drugje, plača sicer ne bo šla čez 350-400 mark na mesec, toda kruh bo zagotovljen. Z izročitvijo za-lepke pa je rudarju avtomatično sporočeno, d» mora zapustiti tudi stanovanje v rudarski koloniji, v bloku, ki je last rudnika, last «kralja premoga«. Zato so se v zadnjem času v Porurju po dolgih, dolgih letih ponovno pojavile zastavljalnice in v njih se kopiči zelo mnogo radijskih sprejemnikov, televizijskih aparatov, hladilnikov in raznih drugih elementov že bivšega razkoš- ja. To pa še ni vse. Porurski »kralji premoga« so že najavili, da bodo v letošnjem letu izročili še okoli 100.000 »plavih zalepk«. Od bivših S00 tisoč rudarjev jih bo torej v porurskih rudnikih ostalo komaj 390.000 ali še manj. Pred leti, morda še predlanskim je bil v Nemčiji rudar nekakšna elita delavskega razreda. Ne toliko po stroki, pač Pa Po prejemkih. Točilnice, ki so se razbohotile v porurskih mestih in naseljih, so bile vedno polne rudarjev, ki so se zalivali z odličnim nemškim pivom. Tu so se vrstil« bučne diskusije in tipično ba-haštvo Iz točilnic je bilo vedno slišati gromovito govorjenje in smeh. Vse to je bilo odraz močnega toka — zlate reke. Danes točilnice niso niti prazne niti polne. Čeprav je v točilnicah še vedno vsaj za polovico toliko gostov kot nekoč, se iz njih nikoli ne eu-je bučni smeh. V porurskih točilnicah se dan« šepet«. Nihče si ne upa dvigniti glasu, kajti med rudarji se bo vedno našel kak — vsekakor tuj — vohljač, ki bi znal direkciji prinesti na uho preveč d-zno besedo. In temu bi sledila «piava zalepka«. Ker bo — po načrtih «kraljev premoga« — vsak četrti rudar moral letos na ulico, si vsak želi, da bi ne bil on tisti. Zato se skuša potajiti, zate polglasno govori. Pa čeprav polglasno, se med rudarji vendarle veliko govori. Predmet njihovih razgovorov je predvsem onih 38 milijonov ton premoga, ki ga je Zahodna Nemčija v lanskem letu uvozila iz Amerike, medtem ko je v skladiščih še vedno najmanj 18 milijonov ton neprodanega domačega premoga. Govori se in godrnja proti sindikatom, češ da niso sposobni uveljaviti se, in — kar je najbolj značilno — veliko se govori o — Vzhodni Nemčiji. Vzhodna Nemčija se po življenjski ravni za sedaj ne more kosati z Zahodno Nemčijo, toda Vzhodna Nemčija je hotela kupiti v Porurju štiri milijone ton premoga, da bi dala dela «bratom v težavah«. Porurski magnati so pristali le na milijon ton premoga, ker so se bali, da bi Vzhodna Nemčija kot tolikšen kupec ne prišla preveč do veljave. Rudarji Vzhodne Nemčije so svojim «bratom v težavah« v Porurju ponudili tudi pomoč 50.000 mark, ki naj se razdelijo odpuščenim rudarjem. Sindikat porurskih delavcev je to pomoč odklonil. Verjetno v istem smislu, kot so lastniki rudnikov odklonili prodajo 4 milijonov ton premoga. In porurski rudar vse to ve. In čeprav ve, da njegov delovni tovariš iz Vzhodne Nemčije nima tako visoke življenjske ravni, kot jo je njemu prinesla konjunktura, tudi ve, da se rudar iz Vzhodne Nemčije ne boji «plave zalepke«, ki je veliko hujša kot nekoliko nižja življenjska raven. Da bi se porurski rudarji lotili ostrejše borbe proti lasti nikom rudnikov, ni verjetno. Sindikati niso na to pripravljeni, morda niti delavci sami ne, toda porurski rudar je zlezel zelo nizko in tudi za »kralje premoga« je konjunktura že zd-vnaj mimo. Zahodna Nemčija — vsaj gled« tega — m torej nobena izjema. D. B. — Nikoli si ne bi mislilo da bo izpit tako lahek: vprašal me je le številko telefonal HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspelo vam bo razvozlati zelo zapleteno čustveno stanje, ki se vleče že dolgo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Tudi s prepirom ne boste dosegli tega, kar hočete; vendar pa boste z zaključkom zadovoljni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vpliv starejše osebe je za vas koristen, tudi če se s tem ne morete sprijazniti RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Oseba, ki vam je pri srcu, se bo nepričakovano potegnila za skupnega prijatelja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.1 Novost predstavlja tveganje, zato je bolje, da se ji ognete. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prijetno vas bo presenetila nenadejana poteza v značaju ljubljene osebe. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dan je ugoden za poslovne zadeve. Potovanje morate dobro pripraviti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Sprejeti boste morali diskusijo in pristati na nasprotnikove utemeljene razloge. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Izredno dobro se boste počutili v novem okolju. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preden se odločite, se posvetujte z osebo, ki vam je pri srcu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Prijatelj vas bo naprosil, da ga podprete. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.)' Uspelo vam bo sporazumeti se z osebo, ki rada išče prepir, Goriško-beneški dnevnik Vprašanje meja sodnih okolišev Prizadeta občinska in pokrajinski svet naj pomagajo Sovodnjam in Steverjanu Popravi naj se krivica, ki je bila storjena leta 1947 IGo so uradni predstavniki leta odcepili sedanje o- remlje sovodenjske in štever-janske občine od okoliša gorička sodnije (preture) in ga priključili okolišu Gradiške, odnosno krminske sodnije, jih ja psi tem vodil izključno samo protislovenski nagib. Zasnovali so načrt, po katerem naj bi se slovensko nacionalno ozemlje čimbolj razkosalo in se navezalo na bližnja furlanska, to se pravi italijanska središča, kjer naši ljudje ne bi mogli govoriti s svojimi sonarodnjaki v slovenskem jeziku, kot bi, če bi spadali pod goriško jurisdikcijo. Danes lahko rečemo, da je bil ta naklep nič drugega kot upravna nerodnost, ena izmed tolikih, ki še ostajajo v veljavi, in da je imel izključno samo gospodarske posledice, ki so bile dobre ali pa slabe: dobre, ker so občani stokrat premislili, preden so se tožili, ker je bila sodnija tako od rok, da je marsikdo od namena do tožbe raje odstopil, kot' da bi se odpravil na dolgo pot v Gradiško ali v Krmin; slabe, ker so morali trošiti denar in zapravljati dragocen čas, če svojega tož-barskega nagona niso znali brzdati. Po enajstih dolgih letih pozabljenja je vprašanje spet stopilo v ospredje. Nanj je pravzaprav opozorila komisija pravosodnega ministrstva, ki postavlja nove meje sodnih okolišev. Ko je predlagala ukinitev sodnij v Gradiški in v Krminu, so se odvetniki predlogu uprli. Se danes nam ni povsem jasno, ali je odvetnik Pedroni nastopil proti predlogu za ukinitev sodnij iz svojega nagiba, ali pa je govoril na občinskem svetu v imenu odvetniške zbornice Eno je gotovo: občinski svet v Gorici je zavzel stališče proti ukinitvi sodnij. Odvetnik Pedroni ga HmMIllllllllHIHHHIIIlllllllllMlllllllllllIlIHIlllllUIIBIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllMllllltlllllllll Interpelacija svetovalca KPI Spremeniti pravilnik o upravljanju proste cone Povišale so se prevozne tarife na avtobusih Goriška občinska svetovalca KPI Battello in Batti sta poslala županu sledečo interpelacijo: Ker teži prosta cona za o-krepitvijo industrijskih naprav v mestu in za zmanjšanjem življenjskih stroškov v interesu vsega prebivalstva in ker se še ni zaključila razprava o osnutku pravilnika o upravljanju proste cone, ki ga je izdelala trgovinska zbornica, svetovalca vprašujeta župana in odbor, če ne smatra za potrebno, da se vnese v pravilnik o delovanju proste cone načelo, naj se da pogonsko sredstvo samo tistim prevozniškim podjetjem, ki ne bodo višali prevoznih tarif. To načelo' velja na področju proste cone v Dolini Aaosta. Pred kratkim so se namreč povišale voznine na avtobusih, kar predstavlja skupno s povišanjem najemnin zelo hudo gmotno breme za tisove potnikov, predvsem dijakov in delavcev, Občina bi morala pri trgovinski zbornici in ministrstvu zahtevati, da se pravilnik spremeni v skladu s predlogom. Raznašali bodo telefonski imenik V teh dneh bodo pričeli razdeljevati seznam telefonskih naročnikov za leto 1959. Družba SELVEG je privolila, da ga bodo raznašali predstavniki združenja slepcev. Telefonski naročniki bodo plačali v drugem trimesečju za to uslugo 100 lir. Po vseh občinah proslavili «Dan matere in otroka* Včeraj zjutraj so v dvorani občinskega sveta v Ulici Crispi svečano razdelili diplome materam, ki so se odlikovale v vzgoji svojih otrok. Svečanost se je vršila ob priliki »Dneva matere in otroka«, ki ga praznujejo po celi državi in nad katerim je prevzela pokroviteljstvo ONMI Odlikovane matere so sledeče (vse iz Gorice); Nives Cartoccioni, Luigina Medessa, Liliana Cusnig, Novella Fran-ciosi, Cira Biondi, Bruna Bruz-zesi, Lidia Zompetti. Iz Ločni-ka doma pa so odlikovali Dolores Del Pin, Rito Puia, Normo Bregant, Ido Bressan, Gi-no Marassi, Marijo Pillon, Marijo Bratino in Anno Bregant. Po svečanosti je ONMI odlikovanim materam nudila kosilo v Domu matere in otroka. Podobne slovesnosti so bile tudi po ostalih občinah v pokrajini. «»------- Obdarovanje otrok gasilcev Včeraj zjutraj je poveljnik 37. korpusa gasilcev inž. A-driatico Chiuzzelin obšel gasilske postojanke v pokrajini, in sicer v Gradežu, Tržiču in Ronkah, kjer je otrokom gasilcev razdelili darila. Popoldne se je vršila majhna družabna prireditev v vojašnici gasilcev Ulici Paolo Dia-cono, kjer so razdelili 54 paketov otrokom gasilcev in jih povabili na majhno zakusko. Prisotni so bili inž. Chiuzzelin, podporočnik gasilcev Eli-gio Maniacco, prefekt dr. Ni-tri. dr. Poterzio, odv. Gru-so\ in in druge osebnosti. . « • - Trčenje na Travniku Na Ti niku se je včeraj popoldne ob 16.15 zgodila cestna nesreča, ki se je na srečo zaključila brez hudih posledic. Trčila sta motocikel in avtomobil. Na motociklu je bil 22-letni Umberto Bonnes iz Ulice Formica 32, ki so ga takoj peljali v bolnišnico Brigata Pavia z rešilnim avtomobilom Zelenega križa. Iz bolnišnice pa so ga takoj odpustili, ker se je le popraskal po nogah. je utemeljil s tem, da je treba vsa vprašanja pri nas reševati izključno samo s stališča nacionalnih interesov, kot da bi bili ti interesi «toc-cassana» za vsa naša vprašanja. Tako je tolmačil vprašanje tudi videmski «Messagge-ro». Občinski svet je povedal svoje mnenje, ki bo, kot predvidevamo, imelo omejen u-speh zaradi stališča goriških sodnih krogov, ki so se z logiko dokopali do zaključka, da vzdrževanje sodnij v Gradiški in v Krminu ni realno, ker marsikdaj sodniki po več tednov nimajo nobenega dela. Dasiravno v celoti podpiramo stališče goriškega občinskega sveta, se vendar ne moremo znebiti prepričanja, da je volja goriškega občinskega sveta — zaradi stališča KD — naj se še vedno ohrani stanje, ki je bilo ustvarjeno leta 1947 in v prid katerega, kolikor nam je znano, ne govori noben zakon. Zanemarjajo se interesi Gorice, še celo pa se zanemarjajo interesi prebivalstva teh občin, ki naravno težijo po vsakem poslu v Gorico. Rešitev tega vprašanja je samo v rokah obeh zainteresiranih občinskih svetov. Goriški se je zaradi »višjih interesov« (?) spretno ognil podpori dvema slovenskima občinama, da bi se priključila go-riškemu sodnemu okolišu, prefektura in osrednje oblasti pa ne bodo mogle spregledati sklepov občinskega sveta v Sovodnjah in v Steverjanu, naj se popravi krivica, ki je bila storjena leta 1947. Zato naj se s tem korakom, ponavljamo, ne odlaša, podpre pa naj ga tudi pokrajinski svet. Darovi voznikov za stražnike Po stari navadi so hvaležni avtomobilisti in motociklisti včeraj položili na križišču pred Garibaldijevo in Verdijevo kavarno več paketov za mestno in prometno policijo, ki skrbita za red v prometu. Dopoldne je cela kolona ve-spistov pripeljala najrazličnejša darila — predvsem pijačo — svojih članov. Od tod se je odpeljala v Spesso pri Koprivi v Ferigov vinotoč. Kino v Gorici CORSO. 16.30: »Deset zapovedi«, A. Baxter, C. Heston, Y. De Carlo, vistavision v barvah. VERDI. 16.30: »Namišljeni general«, G. Ford. VITTOR1A. 16.30: «Kruh, sir, in fantazija«, slikanica v barvah. CENTRALE. 17.00: »Tarzan in čarovnik«, G. Scott in E. Brent, cinemascope • v bar vah. MODERNO. 17.00: «Sedem nevest za sedem bratov«, barv ni film. Mednarodni košarkarski turnir v Ljubljani Olimpija zasluženo prva z zmago nad Motomorinijem y srečanju za tretje mesto je Crvena zvezda premagala Ignis Varese Motomorini 72:57 DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 2576. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 5 stopinj ob 14. uri, najnižjo pa —5,2 stopinje ob 4. uri. Ignis 90:71 Olimpija (31:36) Crvena zvezda (52:35) KONČNA LESTVICA: Olimpija 3 3 0 262:233 6 Motomorini 3 2 1 238:223 4 Crv zvezda 3 1 2 248:256 2 Ignis 3 0 3 240:276 0 (Po telefonu) LJUBLJANA, 6. — V veliki dvorani Gospodarskega razsta. višča se je nocoj pred skoraj 3500 gledalci zaključil tridnevni mednarodni košarkarski turnir ljubljanskega akademskega košarkarskega kluba Olimpije, na katerem so razen prireditelja nastopale še ekipe Motomorini iz Bologne, Ignis iz Vareseja in Crvena zvezda iz Beograda. V prvem srečanju za tretje in četrto mesto sta se pomerila Crvena zvezda in Ignis. Beograjčani so prikazali svojo najboljšo igro na turnirju in zasluženo zmagali z 90:71 (52:35). Vso tekmo so bili v vodstvu in njihova zmaga ni bila niti za trenutek v dvomu. Zlasti se je odlikoval Minja, ki je dosegel 19 košev. Razen njega je bil najboljši strelec Branko Radovič, ki j" dosegel 18 košev. V italijanski ekipi pa sta bila najuspešnejša Ro-manutti s 15 koši in Padovan s 13 koši. Sodila sta Štajner in Pečinič zadovoljivo. V zelo napetem ozračju, ki ga je ustvarilo občinstvo s svojim bučnim navijanjem, se je nato začela odločilna bitka za prvo mesto med Olimpijo in Motomorinijem. Gostje so začeli bolj zbrano in povezano ter so bili ves prvi polčas v vodstvu. Ljubljančani so se jim sicer tik pred zaključkom polčasa približali na 3 točke razlike, potem pa so Italijani dosegli koš in zaključili polčas z rezultatom 36:31. Najbolj zaslužen za dobro igro svojega moštva v prvem polčasu je bil 2-metrski črnec Ali Innis, ki se nocoj ni omejil zgolj na obrambo, ampak je bil pogosto tudi organizator napadov svojega moštva in realizator. Glede na prikazano igro v prvem polčasu so bili mnogi prepričani, da bo Olimpija le težko nadoknadila razliko. Toda že prve minute drugega polčasa so prinesle preobrat, na katerega niso računali niti največji optimisti, razen kapetana Olimpije Borisa Kristančiča, ki je med odmorom izjavil televizijskemu komenta- torju, da upa v zmago svojega moštva. V tretji minuti so domačini izenačili. Nato je bila igra nekaj časa izenačena z lahno prednostjo Olimpije, dokler niso domačini pri rezultatu 48:49 v njihovo korist začeli stalno povečavah vodstvo in srečanje z navdušujočo igro, ki je spravila gledalce na noge, zaključili s 15 točkami razlike v svojo korist. Na trenutke so Ljubljančani, ki so bili v prvem polčasu zelo neprecizni v metih v koš in v izvajanju osebnih napak pokazali v drugem polčasu pravo ekshibicijo. Zlasti se je v tem delu igre odlikoval državni reprezentant Danev. Največ košev so dali za Olimpijo Danev 33 in Kristančič 16 za Motomorini pa Innis 18 in De Carli 17. Tekmo sta sodila brata Kavčič iz Ljubljane. Po končani tekmi so razglasili rezultate in izročili moštvom nagrade. Prehodni pokal Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je izročil kapetanu Olimpije Kristančiču predsednik okrajnega sveta za telesno vzgojo Niko Kavčič. Pokal je dobila tudi drugopla-sirana ekipa Motomorini, praktični spominski nagradi pa Crvena zvezda in Ignis. Pokal za najboljšega igralca na turnirju je dobil igralec Crvene zvezde Minja, pokal za najboljšega strelca na turnirju Ljubljančan Danev, pokal najboljšega realizatorja osebnih napak Innis (Motomorini), pokal za najbolj disciplinirano ekipo pa Ignis. Predsednik Olimpije Stojan Pretnar je čestital vsem ekipam h korektni in športni igri, ob koncu pa je naslovil nekaj besed v italijanščini tudi italijanskim gostom ter izrazil zadovoljstvo občinstva nad njihovo lepo in korektno igro. Zahvalil se mu je trener Moto-morinija Fontana, ki je naglasil zadovoljstvo nad turnirjem ter omenil tudi korektnost občinstva. Med odmorom so športni novinarji napravili lestvico najboljših igralcev turnirja. Največ glasov je dobil Danev, potem Andrijaševič, Minja, Innis in Kristančič. L. O. SAH KOPER, 6. — V šestem kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Kopra so dosegli naslednje rezultate: Renko-Valič 1:0, Omladič-Habič remi, Že- Mednarodni košarkarski turnir v Sanremu Simmenthalpremagal Honveda in postal zmagovalec turnirja V tekmi za tretje mesto je ekipa Sanrema premagala ekipo Racing iz Bruslja Simmenthal • Honved 68:55 (27:26) SC Sanremo • Racing 181:65 (43:28) Končna lestvica: Simmenthal 3 3 0 230:170 6 Honved 3 2 1 238:187 4 Sanremo 3 12 188:219 2 Racing 3 0 3 212:292 0 SANREMO, 6. — Ekipa Simmenthala je zmagala na 8. mednarodnem košarkarskem turnirju v Sanremu z zmago v odločilnem srečanju nad madžarsko ekipo Honved iz Budimpešte z rezultatom 68:55 (27:26). Srečanje med Simmenthalom in madžarskim prvakm je bilo zelo napeto in borbeno. Simmenthal je vodil z lahno prednostjo ves prvi polčas. V začetku drugega polčasa je Honved izenačil in celo prevzel vodstvo, potem pa so se italijanski igralci razigrali in zmagali s precejšnjo prednostjo. Glavno zaslugo za zmago italijanske ekipe ima vsekakor trener Rubini, ki je z roba igrišča z inteligenco vodil svoje igralce. Pieri je bil absolutni najboljši na igrišču, poleg njega pa so se odlikovali še Tillotson, Sardagna, Riminucci, Gamba in Volpa*o. Madžari so nudili manj kot se je pričakovalo. Imeli so sicer precej smole, bili pa so tudi dokaj neprecizni v metih v koš kadar jim je uspelo prebiti čvrsto obrambo Milančanov. V srečanju za tretje mesto je pojačena ekipa Sanrema nepričakovano premagala belgijsko ekipo Racing iz Bruslja z visokim rezultatom 101:65 ( 43:28). Med domačini so se odlikovali Vlastelica, Toth in Cappelletti, ki so i-grali kot gostjt, med Belgijici pa Steveniers, ki je tudi sam dosegel 41 košev. Belgijci so igrali izpod svojih realnih moči, ker so bili utrujeni. kar-Zavec 0:1, Klanjšček Ger-želj 0:1 in Vilfan-Verk 0:1. V vodstvu je Zavec s petimi točkami. Slede: Habič 4 in pol, Omladič 4 (1), Renko 4, Gerželj 3 in pol (1) ter Vilfan, Verk in Žekar 3 točke. —an SMUČANJE Evropska elita na Lauberhornu WENGKN, 6. — 70 smučarjev iz 11 držav se bo v prihodnjih dneh udeležilo važnega tekmovanja na Lauber-horriu. Med vidnejšimi so A-merikanec Bud Werner, Avstrijca Karl Schranz in An-derl Molterer, Švicarja Ro-ger Staub in Willy Forrer, Nemci Sepp Behr, Fritz Wag-nerberger in Ludwig Leitner ter še cela vrsta drugih. Italijo bodo zastopali Bruno Alberti, Gino Burrini, Pa-ride Milianti in Enrico Seno- MEDNARODNA ODBOJKA Italija - Jugoslavija 3:1 FERRARA, 6. — Odbojkarsko srečanje med univerzitetnima reprezentancama Italije in Jugoslavije se je končalo z zmago Italije z rezultatom 3:1. Italija: Bellagambi. Bigorni, Ghigi, Guidetti, Lucci, Lippa, Mamini, Mazzi, Moise, Scora-muzza, Tedeschi Federzoni. Jugoslavija: Petrovič, Tom-ljanovič, Pavlovič, Maksimovič, Stanišič, Stoje, Krevsel, Muzgerič. Italijanski študentje so pokazali dobro igro, veliko vi-granost in precejšnje individualne vrline. Posebno so se odlikovali Moise, Bellagambi in Tedeschi. Od Jugoslovanov se je pričakovalo več, vendar pa je treba upoštevati, da so nastopili skoraj v celoti z rezervnim moštvom, ker prav v tem času polagajo titularci izpite. BOKS Lahka zmaga Marconija GROSSETO, 6. — Evropski prvak srednjelahke kategorije Emilio Marconi je premagal Franca Vescovija iz Rima v okviru boksarske prireditve v športni palači v Grossetu. Marconi je boksal stilno in ' tehnično dovršeno. Dvoboj se je zaključil v 7. rundi zaradi prekinitve. Priprave za olimpiado v Rimu L 1960 Bogat mednarodni program sovjetske^ atle Dvoboj SZ - Poljska v Varšavi največji dogodek evropske sezone MOSKVA, 6. — V okviru priprav na olimpiado v Rimu i. 1960, bo sovjetska atletska reprezentanca imela v letu 1959 vrsto mednarodnih srečanj. * 17. in 18. julija se bo pomerila v Filadelfiji z reprezentanco ZDA, 22. in 23. avgusta v Moskvi z reprezentanco Zapadne Nemčije, 5. in 6. septembra pa zopet v Moskvi z reprezentanco Anglije. Najvažnejši dogodek sezone za sovjetske atlete pa bo dvoboj Poljska - Sovjetska zveza, ki bo 27. in 28. julija v Varšavi. Na tem dvoboju bodo atleti nastopili v vseh disciplinah, ki so na programu evropskega prvenstva, razen v maratonu in v hoji na 50 km. Koledar sovjetskih atletov predvideva tudi srečanja: U-krajina - Madžarska, Belorusija - Češkoslovaška, Estonija-Vzh. Nemčija in Leningrad -Beograd. KOLESARSTVO .............. Meddeželno prvenstvo in prvenstvo diletantov Edera si je izboljšala položaj Ponziana premagala CRDA s 4:0 V včerajšnjih tekmah diletantov sta zmagali še Cava Romana in Fortitudo V včerajšnji zaostali tekmi 14. kola meddeželne nogometne lige, je tržaška Edera v Trstu premagala enajstorico Schio in si na lestvici izboljšala položaj za dve mesti, kar jo je vsaj za nekaj časa odmaknilo najnevarnejši coni. Edini gol tekme je dosegel v zadnji minuti prvega polčasa Tiepolo. V ostalih tekmah 14. kola se je Pro Gorizia približala vodečemu Bolzanu r na dve točki, medtem ko je dohitela enajstorico Audace, ki je tako kot Bolzano dosegla v tem kolu samo neodločen rezultat. Bolzano je igrail neodločeno 0:0 na svojem igrišču proti tržiški CRDA, Audace pa na tujem igrišču proti Pro Mo-gliano. Pro Gorizia je gostovala v Tridentu in zasluženo zmagala s tesnim rezultatom 2:1. Lestvica po 14. kolu je naslednja: Bolzano Audace Pro Gorizia F. Vobarno Pellizzari Crda Belluno PortogruaTO Miranese Rovereto Schio Bassano Dolo Edera V. Veneto Merano P. Mogliano Trento 14 9 2 3 25 14 20 14 6 62 18 10 18 14 7 4 3 23 1 5 18 14 6 5 3 23 13 17 14 4 82 11 8 16 14 554 22 15 15 14 5 54 18 19 15 14 4 7 3 20 24 15 14 56 4 2019 14 14 464 17 16 14 14 374 16115 13 14 455 14 13 13 14 36 5 18 24 12 14 446 18 24 12 14 52 7 17 25 12 14 437 20 28 11 14 3 4 7 10 20 10 14 1 5 8 13 21 7 V B skupini prvenstva diletantov se je položaj na lestvici razjasnil šele po včeraj odigranih zaostalih tekmah 14. kola in po eni anticipira-ni tekmi. Ponziana je visoko premagala CRDA s 4:0 in se približala vodilni Muggesani, ki je v nedeljo zmagala nad S. Giovannijem z 2:1, za tri točke, vendar pa vse kaže, da je njen lov za ubežno enajstorico iz Milj zaman. Gole za Ponziano so dosegli: v 40' in 45’ prvega polčasa Corolli, v 15’ drugega polčasa Sauer, v 45’ pa Spinelli. Cava Romana je premagala Istrio s 4:2, Fortitudo pa Cremcaffč z 2:1 (1:0). Položaj na lestvici se bistveno ni spremenil. Nedeljski rezultati: Mugge-sana - S. Giovanni 2:1, Li-berlas - Ronchi 3:0, Pieris -Cervignano 2:0, Aquileia 14 11 3 0 40 17 25 14 10 2 2 29 9 22 14 8 3 3 31 15 19 14 7 5 2 26 20 19 15 9 0 6 29 21 18 15 8 1 7 36 31 17 14 6 3 5 17 17 15 14 5 4 5 18 15 14 14 4 5 5 14 15 13 14 4 4 6 23 25 12 14 4 3 7 21 24 11 14 4 3 7 15 27 11 14 3 3 8 25 29 9 14 3 3 8 24 38 9 14 4 1 9 16 35 9 14 3 3 8 14 24 9 14 2 4 8 12 28 8 Gradese 1:1, Fiumicello - Tur-riaco 1:0. Lestvica: Muggesana Ponziana Fiumicello Fortitudo Libertas C. Romana Pieris Cremcaffč Turriaco Gradese S. Giovanni Crda Cervignano Aquileia Ronchj Aiello Istria ITALIJANSKI POKAL 1959 Lazio-Varese 3:0 RIM, 6. — Lazio je premagal Varese v osmini finala i-talijanskega nogometnega pokala 1959 z rezultatom 3:0. V prejšnjih turnusih je enajsto-rica Varese izločila Udinese in Bari. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 42’ Tozzi; v drugem polčasu v 15’ Spaghi (avtogol), v 38’ Tozzi. V prvem polčasu je imela enajstorica Varese lahno terensko premoč, ki pa je ni znala izkoristiti. V drugem polčasu, ki je nudil slabši nogomet, si je Lazio zagotovil zmago predvsem po zaslugi posameznih in med njimi posebno Tozzija. Pl. A VANJE Zopet dobri rezultati avstralskih plavalk SYDNEY, 6. — 18-letna Bcr-verley Bainbridge je v okviru plavalnega prvenstva Novega Južnega Walesa na 220 yardov v metuljčkovem slogu plavala 4" slabše od časa, ki ga je FINA določila za rekord. Dosegla je rezultat 2’44”. Njen trener Guthrie je izjavil, da je Bainbridge preplavala to progo na treningu v času 2'42”5 in da je pre pričan, da bo njegova učenka potolkla tudi rekord na 200 m metuljček, ki ga ima Američanka Nancy Ramey s časom 2’40”5. V drugih disciplinah prven stva je v finalu na 440 yar-dov prosto zmagala Use Kon-rads s časom 4’54”8, na 220 yardov prsno pa je bila prva 14-letna Jan Hogan s časom 3’02”4. Florio umrl EPEKNAY, 6. — Vincenzo Florio, pobudnik avtomobilske dirke »Targa Florio«, je umrl danes v Epernayu, kjer je bil skupaj z družino. Star je bil 78 let. Zadela ga je srčna kap. TENIS MADRID, 6. — Na turnirju Real Madrida je Italijan Fa-chini premagal Spanca Mar-tineza s 6:1, 9:7. «» ------ PERTH, 6. •— Amerikanca Olmedo in Mackay sta v tretjem izločilnem turnusu moških dvojic na prvenstvu Zapadne Avstralije, premagala Avstralca Stranga in Franklina s 6:4, 6:3, 6:0, Avstralca Laver in Woodcock pa sta premagala ameriško dvojico Buchholz-Crawford s 6:2, 7:5, 6:4. Srednjeameriške športne igre CARACAS, 6. — Danes se bodo v Caracasu začele športne igre Srednje A-merike, na katerih bodo v 16 disciplinah nastopali najboljši športniki 12 držav. Največ iz-gledov za končno zmago imajo Mehikanci, ki so 1. 1926 organizirali prve igre in so v kasnejših letih zmagali 7-krat. Letošnje srednjeameriške igre so še posebej važne, ker bodo največja preizkušnja za panameriške igre, ki bodo avgusta, in za olimpiado 1. 1960. Anquetil na «Touru» PARIZ, 6. — Jacques je pristal na vključitev v francosko državno ekipo za kolesarsko dirko po Franciji. V ekipi bodo tudi Louison Bobet, Roger Riviere in Raphael Ge-miniani. »Ljubše bi mi bilo — Je dejal Anquetil — da bi vsak od nas bil na čelu svoje ekipe, ker pa to ni mogoče, sem pristal na družbo z ostalimi«. Longo pred Severinijem na mednarodnem ciklokrosu MILAN, 6. — Na mednarodnem ciklokrosu v Solbiate O-loni je na 3500 m dolgi progi, ki so jo morali udeleženci tekmovanja prevoziti sedemkrat v skupni dolžini 24,500 km, zmagal Italijan Renato Longo pred rojakom Severinijem, Švicarjem Plattnerjem ip svetovnim prvakom Francozom Dufraigom. Longo je dominiral ves čas in je v pravem trenutku sprožil zadnji napad. Takoj po startu je ušel Svi car Plattner in si pridobil 3 minute naskoka pred ostalimi 36 kolesarji. Toda Longo in Severini sta mu vztrajno sledila in sta ga na zaključku tretjega kroga tudi dohitela in nemoteno prevzela vodstvo. V zadnjem krogu je Longo začel z napadom in pustil za seboj tudi svojega rojaka. Francoz Dufraisse je v zadnjem krogu padel zaradi neprevidnosti nekega gledalca, toda razlika med njim in obema Italijanoma je bila že tolikšna, da je tudi brez padca ne bi mogel nadoknaditi. Vrstni red: 1. Longo (It.) 1.18’55”, 2. Severini (It.) z zaostankom 55”, 3. Plattner (Sv.) 2’ 4. Dugraisse (Fr.) D 33” 5. Ferri 5’55”, 6. urrer (Sv.) 6’02”, 7. Realini 6’40’, 8. Benvenuti 6’45”, 9. Guerciotti 7’55’’, 10. Hamenstein (Nem.) 10T0”. «Tour» in «Giro» čez masiv Mont Blancha? ST. VINCENT, 6. — Organizatorji kolesarskih dirk po It al i ji (Giro dTtalia) in po Franciji (Tour de France) se zelo zanimajo za načrt, po katerem naj bi obe največji evropski etapni dirki vodili čez masiv Mont Blancha preko prelazov Velikega sv. Bernarda, Malega sv. Bernarda, Col de la Forclaz s prihodi v Cha-monix, Aosto in St. Vincent. V tej zvezi je tri dni pred uradno razglasitvijo proge za Tour de France baje predstavnik Jacquesa Goddeta Ver-melinger stopil v stik s predstavniki oblasti v Val d'Aosti. Če bi se ti stiki oz. pogajanja uspešno zaključila, potem bi bila v programu Toura vključena etapa Grenoble - St. Vincent, ki bi bila 14. julija in ki bi vodila čez prelaze Lau-taret, Iseran in Malega sv. Bernarda. Naslednjega dne bi se dirka nadaljevala s startom v Annecyju preko Velikega sv. Bernarda im Col de le Forclaz do Chamonixa. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. uri komični film: «Ne gremo delat» (Non andiam o a lavorare) Igrata: STANIO in OLIO ANDRE GILL0IS 3. Detektivski roman it življenja prodajalcev časnikov »Liste lahko prodajaš kakor jaz. Se koliko slabših je, pa se izbrcajo iz govna.« ..__ Vzdignil se je in se zagledal v Didiera, v tisto suho južino, z glavo, nasajeno na telo, ki ni moglo stati pokonci. Najraje bi ga podprl, mu privzdignil brado in ga tako prisilil, da bi človeka vsaj v obraz gledal. Ko so se mu oči naposled ujele z njegovimi, ki so se še zmeraj skrivale za težke trepalnice, se je čudil njegovemu pogledu, hkrati plašnemu in grozečemu, podobnemu pogledu zgodaj pokvarjenega otroka ali človeka, ki se s potrtostjo zaveda, da je zaspan. »Zaslužil bi šest frankov na dan. Skraja jih čisto lahko prodaš petdeset. S tem se kako pretolčeš, če ne piješ. Po gobcu se ti ne vidi, da piješ. Imaš toliko da bi kupil prve številke? če ne, lahko pustiš v zastavilo karkoli, ali pa tudi nič. Zmeniti se je treba. Bom govoril z Memene.« Zakaj si je toliko prizadeval? Zakaj je mislil prositi za drugega naj mu dajo na up? Zakaj, zakaj? Sam ni vedel. Naveličal se je že tega vpraševanja samega sebe. »In če me začopatijo?« se je vznemiril Didier. »Kaj bi te začopatili! Gobca pa spet nimaš takega, ki bi kazal, da si kakšno veliko ugnal.« »Pa me ne iščejo kifeljci.« »Potem pa ni nevarnosti.« »Ne moreš razumeti.« »Mi tudi ni do tega.« Pascal ni hotel ničesar vedeti, ne o Didierovih tegobah ne o tem, kaj je njega samega prignalo do tega, da ga rešuje. Govoril je o poslu, to je vse. »Človek, ki kupi od tebe časnik, te še pogleda ne. Brž se spravi brati naslove in čaka, da mu vrneš drobiž. Vse je v tem, da vsak dan menjaš prostor. Tako te ne bodo našli tudi tisti, ki bi te kdaj videli v gobec.« 2e mesec, morda že leta Pascal ni toliko govoril. Opazil je, da mu je govorjenje kar prijetno. Gre za to bedno človeče, za to strganovš. Brž se ga mora otresti. Vstal je. »Bodi tu,» mu je dejal, »pod most te nihče ne bo hodil iskat. Prinesel bom časnikov za oba. Počakaj me!« šel je in se popel ob ograji do mostu. Prekoračil je Seino in se ni niti ozrl, da bi videl, če se je Didier kaj premaknil, vendar ga je imelo, da bi vedel. »Če jo popiha, bom zaman nosil časnike še zanj.« Preden je zakorakal po Trgu Alma, je naglo vTgel pogled nazaj. Didier se ni bil nič premaknil. Od daleč ga je spremljal z očmi. Pascalu se je celo zdelo, da mu je malo pomignil z roko. »Reva!« je zamrmral. Spustil se je po stopnicah proti postaji podzemske železnice. Zamudil bo. Bil je kot ujetnik časa, ki ga nujno zahtevajo železniški vozovi, da pridejo od mostu Alma do Ulice Montmartre. Ni mogel drugega kot preobračati v sebi zmedene občutke, zaradi katerih se je jezil, a postajanje vozila na vmesnih postajah ga je togotilo. Kar stekel je od bulvara do številke 125 te ulice. Pozabil je bil vrečo, zato je nesel kar pod pazduho zavoj, ki mu ga je izročila Memene. Pohitel je zopet v metro in se ni rad prepustil enakomerni vožnji. Bal se je, da ga Didier ne bo čakal. m. Georges je drvel navzdol po topnicah kar po štiri in štiri Stekel je ven in odhitel po Ulici Rčaumur. Albertine mu je dala sestanek v bifeju in je že zamudil Ura je kazala eno ko je stopil v halo NMPP. Ni bil pri tej tvrdki, vendar je poznal hišo in je šel naravnost k tekočemu dvigalu, ki so mu rekli rožni venec. V zamahu je pograbil ročico. V kabini je bil sam Izstopil, je v zadnjem nadstropju. Bife podjetja je bil poln, Georges je obstal na pragu in z očmi iskal Albertino. Modre, rdeče, modre, rdeče stolice. Zagledal jo je in je stopil k nji. Zraven nje je bila rdeča stolica nezasedena, Albertine jo je varovala zanj. Sedel je. »Uf!» »Si vendar prišel! Kje imaš pa aparate?« ♦Pustil sem jih pri France-Soir.» Tam je bil v službi kot fotograf reporter. »Mislila sem, da bi me slikal.« «Pa ne tu. Drevi bo več časa.« Pri kosilu zmeraj nastane vprašanje, kje se bosta našla zvečer. Albertine hodi z doma ob šestih. Georges počne, kar hoče, a ga zmeraj držita za vrat vsaj dve reportaži. Tako skače iz ene mestne četrti v drugo in je popolnoma svoboden, le dnevnim zanimivostim in prometnim zaprekam ne more uiti. »Imel bom opravka pri mostu Alma. Tam me lahko dobiš.« »Na konec sveta grem, da te dobim!« se je pošalila. »Torej, Alma? Dobro, da je metro.« Nasmehnil se je. Ona ga zabava in se mu laska. Zabava ga, ker se mu laska. «Slikal te bom z Rolleiem na obali.« Rollei je njegov ponos. Z Leico se slikajo bliskoviti prizori Rolleiflex je za umetniške fotografije, za portrete filmskih zvezd. Že stokrat je to razlagal Albertini, a nji je prav mar. Ona se rada slika z njim, a da ju slika nekdo drug. A tega mu ne reče. Najbrž bi se mu zdelo, da je ta klišč, kar se pa tiče klisčjev, on ceni samo svoje. Poslovita se. Delo se bo zopet začelo, šest ur in pol bo treba čakati, da se zopet poljubita. Njuni roki se dotakneta, kakor da bi se poljubili. »Ob pol sedmih na bregu pri mostu Alma, na desni strani. * * * Ob šestih se je Pascal zopet sestal z Didierom, ki se je bil zatekel pod most in je čakaj pri Pascalovi vreči. »Tu so časniki,« je dejal preprosto Pascal. Predal je Didieru manjši zavoj in zraven mu je dal nekaj nasvetov. »Vzemi levo stran ceste. Jaz bom na desni. Danes bo lahko. Avtomobilska okenca bodo spuščena, čakaj, da ti dam nekaj drobiža. Deni tiste po dvajset frankov v desni žep, tiste po deset pa v levi. če ti kdo da metulja, vzameš štiri kovance iz desnega žepa, če pa petdeset frankov, vzemi tri kovance iz levega. Kar dobiš, deni v denarnico.«' In sta šla k cestni zapornici, vsak z ene strani. Brž ko se je tok vozil ustavil, se je Pascal pognal k prvemu vozaču. »France Soir, zadnja izdaja.« Vozač je kupil časnik. Ko je šel k naslednjemu vozilu, je Pascal vrgel pogled na Didiera, Ta ga je pogledal in se ni zmenil. Pascal mu je pomignil, da bi ga ohrabril, zraven je mrmral: «Kakšna Jera!« Vse mu je bilo treba razlagati. Promet je zopet stekel id Pascal je smuknil med dvema tovornikoma ter dosege! Didiera. »Ne drži se tako kislo! Saj prodajaš ne beračiš! Za prosjačenje ta kraj ni pripraven. Ljudje, ki se jim mudi, ne dajo nič. če boš tako delal, se ti bo vse še bolj zagabilo. Ponujaj časnik, kakor da prinašaš dobre novice. Sicer imajo radi tudi slabe. Z njimi se še laže naplete razgovor.« Zopet je odšel čez cesto. Didier se je opogumil in prodal dve tri številke. Pascal je zmeraj klel, ko je od daleč dajal Didieru znake, ki bi se utegnili razumeti kot prijateljski. Kazal pa se je dobrodušnega, ko je ogovarjal kliente. «France-Soir, Paris-Presse. časa dovolj, drobiža tudi. Brž. preden se prižge zeleno... Dajmo, gospodična, vzemite z® moža, če vi ne berete.« še nikoli ni prodal toliko izvodov v tako kratkem času-Kar steče po druge številke k ograji. Ko se vrača, se nasmeh' ne mlademu dekletu, ki se prebije na to stran. Tudi ona *e mu nasmehne. To dekle je Albertine. Hiti, ker se boji, da bo prišla prfr pozno. Toda Georgesa še ni. Potem se sprehaja po nabrežji1. Ogleduje ladjo, ki se pelje po reki. Z roko si zastre oči, da h> videla, če prihaja Georges. Prihaja z druge strani. Teče. S? vidi ga. Ustavi se za njo in pritisne sliko. Tako je ljubka 011 zakaj, ko čaka in oprezuje. Približa se ji in jo prime za roko- »O! Kako si me prestrašil!« Vrže se mu okoli vratu in ga poljubi... Malo neroden je s svojo Leico, Rolleiem In s flashom. »čakaj, te bom pritisnil takole.« (Nadaljevanje sledi).