PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Tri leta sp
SDomenice
j
■ utri poteče tretja obletnica, odkar je sedemindvajset podpisnikov Slovencev vseh ideoloških In političnih opredeljenj iz vseh treh pokrajin dežele Furlanije - Julijske krajine odposlalo takratnemu predsedniku vlade Emiliu Colomba spomenico z zahtevo, da se uzakonijo narodnostne pravice slovenske skupnosti in s tem u-resniči njeno varstvo v duhu ustavnih določil.
Marsikdo se bo spraševal, ali je vredno spominjati se neke resolucije, ki je ena izmed mnogih, ki so bile po vojni podpisane in odposlane. Marsikdo je že v letu 1971, ki je bilo duhovito označeno kot leto spomenice Colombu, zma-jal z glavo; češ, ali ni pretirano ponavljati z javnim prebiranjem spomenice, ko je bilo vendar lahko pričakovati, da je vsak Slovenec pri nas poznal njeno vsebino.
Če si danes vzamemo čas in spomenico ponovno podrobno pregledamo, pridemo tudi z odmaknjenostjo treh let do zaključka, da je bilo prav, kar je bilo tedaj storjeno in da je, nasprotno, napaka, če nismo v zadnjih dveh letih storili skoraj ničesar, da bi poudarjali veljavnost spomenice same in njenega duha.
Ni treba pojasnjevati, da takratno glasno ponavljanje spomenice ni imelo namena, da bi se Slovenci z njo spoznali, ampak izključno to, da bi dopovedali vsem, da spomenica izraža stališča, želje in zahteve vseh Slovencev v deželi.
Spomenica je glede glavnih zahtev tudi danes prav tako aktualna, kot pred tremi leti. Temeljna zahteva, da parlament začne takoj razpravljati o zakonskih osnutkih za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, je neizpolnjena. Od začetne razprave v prvi parlamentarni komisiji se osnutki niso premaknili naprej. Tudi druge važne zahteve, ki v glavnem pomenijo razčlenitev, kar bi moral varstveni zakon vsebovati, niso bile izpolnjene, še celo dopolnitveni šolski zakon, o katerem parlament že leta razpravlja in ga je Colombo ob obisku slovenske delegacije izrecno poudaril, ni bil še sprejet Kar je bilo v tem času izvršenega, je povsem obrobno, če primerjamo s tem, kar zahtevamo in kar bi morali uživati, da bi bil celovit obstoj naše narodnostne skupnosti zagotovljen.
Verjetno bo konferenca o manjšinah, ki bi se morala vršiti konec maja prihodnjega leta v našem mestu, edina večja pridobitev, če bo izraz
prvotnih namenov, da bo o-bravnavala problematiko narodnostnih skupnosti in še posebej naše skupnosti, če bodo zaključki konference še tako pozitivni je njihova uresničitev prepuščena bodočnosti.
Če pravimo, da je bilo v tem času malo doseženega, nočemo seveda omalovaževati, kar smo si Slovenci skupaj z nam naklonjenimi silami italijanskega naroda s trdim bojem priborili. Povsem nezadostni uspehi pa kategorično potrjujejo, da se sistem postopnosti, ali še bolje povedano, počasne postopnosti, sistematično uveljavlja,
Duh spomenice pa je nakaj povsem nasprotnega, če smo se v svojem boju v zadnjih dveh letih, ki nas ločujeta od obiska pri takratnem predsedniku Colombu, drugače obnašali, pomeni, da nismo ostali zvesti temu, kar smo podpisali in kar smo zagovarjali v Rimu.
Spomenica v posebni točki poudarja, da mora biti slovenska manjšina v vseh fazah priprav in uresničevanja zahtev aktivno prisotna. Praktični odraz te zahteve se zrcali prav v tem, da so spomenico podpisali Slovenci kot predstavniki strank, gibanj in organizacij. To je bil torej zametek tega, kdo naj bo sogovornik za dialog To dobiva še poseben pomen ob takratni Colombovi izjavi, da pomeni sestanek slovenskih predstavnikov z njim, izhodišče za nadaljnje delo.
Spomenico je treba torej ponovno ovrednotiti v celoti, tako glede pripravljenosti za skupno delo, kakor glede nadaljevanja skupnih nastopov za uresničitev njene vsebine.
BORIS RACE
Pc neuradnih vesteh iz Kaira
Libija zaprla veleposlaništvo v Egiptu
KAIRO, 1. — Po vesteh iz po navadi dobro obveščenih egiptovskih krogov kaže, da je libijski premier Gedafi poklical v domovino libijske diplomate v Kairu in da je zaprl «urad za odnose z Egiptom» kot pravi svojemu veleposlaništvu v Kairu. Diplomatsko predstavništvo naj bi zaprli v četrtek, diplomate pa naj bi poklical v domovino «na posvetovanje».
V tej zvezi se v Kairu širi govorica, da je egiptovska vlada sporočila svojim državljanom, ki živijo v Libiji, naj se pripravijo na morebiten povratek v domovino. Kairo pa naj bi ne nameraval zapreti svojega veleposlaništva v Tripolisu, da ne bi še zaostril odnosov z Libijo.
IZVAJANJI UKREPOV 0 VARČEVANJU S TEKOČIM (108IV0M
Danes vse ceste prazne Nezadovoljstvo sindikatov
Senatorji in poslanci KPI bodo zahtevali v parlamentu, naj vlada prekliče prepoved vožnje ob nedeljah in praznikih
RIM, 1. — Jutri bodo vsa motorna vozila ustavljena, razen nekaterih avtomobilov, ki bodo imeli posebna dovoljenja, da lahko krožijo iz nujnih razlogov. To je najvažnejši ukrep, ki ga je sprejela vlada v okviru načrta za varčevanje z petrolejskimi proizvodi. Prepoved vožnje avtomobilov bo od jutri dalje veljala ob vseh praznikih.
Računajo, da bo vozilo po italijanskih cestah samo 2 odst. vozil, ali približno 350 tisoč o-sebnih avtomobilov, avtobusov itd. Na osnovi omenjenega u-krepa bodo privezani v pristani-
ščih tudi vsi motorni čolni. Obenem jutri ne bodo letela turistična letala. Z jutrišnjim dnem je torej stopil v veljavo zadnji u-krep v okviru splošnega varčevanja porabe petrolejskih proizvodov in električne energije, kar bo imelo velik vpliv na spremembo dosedanjega življenja, predvsem mestnega prebivalstva.
Glavni tajnik CISL Storti je danes izjavil na toskanskem kongresu te sindikalne organizacije, da je zelo hudo, da skuša vlada še enkrat zvrniti vse posledice dosedanjih slenov in zgrešene gospodarske politike na delavce. Ozračje, ki se je ustvarilo v državi z napovedanimi varčevalnimi ukrepi, je zelo napeto. Od vseh Italijanov bodo zaradi tega varčevanja plačali predvsem delavci, ker bodo ti ukrepi vplivali na povišanje cen, zmanjšanje kupne moči delavskih plač in bodo dejansko odpravili vse pridobitve, ki jih je delavsko gibanje izbojevalo v bližnji preteklosti.
Zelo kritično so ocenili vladne varčevalne ukrepe sindikati poljskih delavcev in kmečkih organizacij, ki so združeni v CGIL, CI SL in UIL. V skupnem sporočilu je njihova federacija zahtevala, naj vlada takoj prekliče ukrep o povišanju tekočega goriva za kmetijske potrebe in naj poskrbi, da bodo lahko šli kmetje ob nedeljah in praznikih s kmetijskimi stroji na delo na polje. Isto zahtevajo tudi za poldelavce-polkmete, ki se predvsem ob nedeljah in praznikih posvetijo delu na polju.
Predsedstvi senatne in poslanske skupine KP pa sta odobrili resolucijo, ki ju bosta kmalu predložili parlamentu v zvezi z energetsko krizo in ukrepi, ki jih je vlada v tem pogledu sprejela. Komunistični senatorji in poslanci u-gotavljajo, da je kriza popolnoma iznenadila državno oblast in da je vlada odgovorila z neprimernimi in nezadostnimi ukrepi. V resoluciji komunistični senatorji in poslanci zahtevajo, naj Italija v sodelovanju z ostalimi državami gospodarske skupnosti naveže z bližnjevzhodnimi državami najtesnejše stike; naj sprejme primeren program za zagotovitev zadostne količine surovega petroleja z okrepitvijo državne ustanove ENI; naj uresniči program o okrepitvi petrolejske industrije; naj preuči proizvajalne stroške petrolejskih proizvodov ter naj poskrbi za čimvečjo nabavo zemeljskega plina.
Komunistični senatorji m poslanci predlagajo v svoji resoluciji, naj vlada ponovno dovoli promet ob nedeljah in praznikih in naj skupno z občinskimi upravami poskrbi za postopno zmanjšanje zasebnega prometa v mestnih središčih. Poleg tega komunistični senatorji in poslanci dajejo še številne predloge za rešitev energetske krize.
Vladne ukrepe je danes ponovno kritiziral član socialističnega vodstva Balzamo, ki je izjavil, da bodo ti ukrepi še poslabšali gospodarski položaj v državi, ker so sprožili plaz zahtev po povišanju cen najrazličnejšega blaga.
Po drugi strani pa hočejo veletrgovci z vsemi sredstvi izsiliti povišanje cen. Predsednik «Conf-commercio» je izjavil, da bi znalo
zaviranje naraščanja cen popolnoma paralizirati notranjo trgovsko zamenjavo tudi pod pritiskom potrošnikov, ki imajo sedaj zaradi vladnih ukrepov več denarja na razpolago. Obenem pa so velika avtoprevozniška podjetja danes ponovno potrdila, da ne bodo preklicala stavke, ki so jo napovedala za 3., 4. in 5. tega meseca. Kot smo že pisali v preteklih dneh, so sindikati avtoprevozniških uslužbencev in združenje obrtniških avtoprevoznikov izjavili, da ne bodo stavkali in obsodili velika prevozniška podjetja, ki hočejo na vsak način povzročit' zmedo v državi.
Upravna neodvisnost Papui-Novi Gvineji
PORT MORESBY, 1. - Avstralska vlada je danes priznala Pa-pui - Novi Gvineji, eni od najbolj zaostalih dežel na svetu, popolno upravno neodvisnost kot prvi korak na poti politične neodvisnosti.
PROSLAVA S POIMENOVANJEM ŠOLE PO PESNIKU ALOJZU GRADNIKU
100-LETNICA REPEHTABRSKE ŠOLE IN 30-LETNICA NJENE OBNOVITVE
Proslavo z govori, nastopom šolskih otrok, domačega zbora in prosvetarjev so pripravili domači učitelji skupno z združenjem staršev Med gosti je bila tudi vdova po pokojnem pesniku
m
Repentabiski učenci z vzgojitelji ob doprsnem kipu Alojza Gradnika, po katerem je bila poimenovana njihova šola. Z njimi je tudi vdova pokojnega pesnika
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAPETOST NA BLIŽNJEM VZHODU NE POPUŠČA
Nepopustljivost Izraela spravlja v negotovost konferento v Ženevi
Sadat: Kakšno korist bo imel Egipt od konference, če se bodo Izraelci le izogibali stvarnim obvezam za rešitev krize?
KAIRO, TEL AVIV, 1. - Po prekinitvi pogajanja na km 101 na cesti Kairo - Suez se napetost na Bližnjem vzhodu nevarno stopnjuje, istočasno pa je začel spet teči mednarodni diplomatski stroj, da se prepreči ponovni izbruh vojne. Egipt na primer grozi, da se ne bo udeležil mirovne konference v Ženevi, ki je predvidena za 18. tega meseca, istočasno pa poziva sovjetsko zvezo in ZDA naj posežeta, da se premostijo težave, ki so privedle do prekinitve pogajanj. Bolj umerjene so reakcije izraelskih voditeljev, ki menijo, da se ženevska konferenca lahko začne, čeprav se stranki ne bosta zmenili za izvajanje sporazuma v šestih točkah, s katerim je bilo sklenjeno premirje.
Bistveno vprašanje je torej Ženevska konferenca da ali ne. Egiptovski vladni predsednik Ahmed Anis je v tej zvezi izjavil časnikarjem, da je položaj zelo zapleten in da je težko predvideti razplet krize. Poudaril pa je, da Egipt ne bi imel veliko koristi, če bi v Ženevi sedel za mirovno mizo, le da bi poslušal kako se izraelski voditelji skušajo

DANES * v

Z današnjim dnem je stopil v veljavo tudi vladni ukrep o prepovedi vožnje motornih vozil ob nedeljah in praznikih. Vsi avtomobili bodo danes ustavljeni. Krožila bodo le vozila, ki bodo imela posebna dovoljenja za nujne službene potrebe. Poleg tega pa bodo krožila vsa razpoložljiva prevozna sredstva. Vladni ukrepi o varčevanju s tekočim gorivom in električno e-nergijo so naleteli na močan odpor pri sindikatih. Tudi včeraj je tajnik CISL Storti izjavil, da bodo ti ukrepi prizadeli predvsem delavce, da bodo povzročili povišanje cen potrošnega blaga in s tem zmanjšali kupno moč delavskih plač.
Repentabrska osnovna šola nosi od včeraj ime pesnika Alojza Gradnika. Poimenovanje z odkritjem pesnikovega doprsnega kipa
v avli šolskega poslopja je bilo včeraj popoldne v okviru proslave 100-letnice ustanovitve repen-tabrske šole in 30-letnice njene obnovitve med narodnoosvobodilnim bojem. Svečanosti se je u-deležila tudi vdova po pesniku Gradniku.
Med včerajšnjo sejo goriškega pokrajinskega sveta je podpredsednik Marko Waltritsch (PSI) potrdil svoj odstop iz odbora, kar M svetovalci vzeli na znanje.
PRVI AMERIŠKI GOSPODARSKI UKREPI PROTI ARABSKIM DRŽAVAM
ZDA so ustavile izvoz vrtainih naprav za črpanje petroleja v države, ki jim nočejo prodajati surovega petroleja
WASHINGTON, 1. - Ameriški senat je s 54 glasovi proti 25 sklenil prepovedati prodajo vrtalnih naprav za petrolejske vrelce in ostali material za naftovode državam, ki nočejo prodajati surovega petroleja ZDA. Očitno je, da je ta prepoved namenjena arabskim državam, ki so napovedale embargo izvoza surovega petroleja v ZDA in na Nizozemsko.
Po vsem svetu se čutijo posledice pomanjkanja petroleja. Ministra za petrolej Saudske Arabije in Alžirije sta se danes pogovarjala s predsednikom izvršne komisije EGS v Bruslju. Obenem sta se srečala tudi z nizozemskim ministrom za gospodarstvo. Povsod si prizadevajo, da bi čimbolj omilili posledice pomanjkanja petroleja, ki povzroča tudi velike težave na ostalem energetskem področju. Sporočili so, da bo zunanji minister Saudske Arabije 4. in 5. decembra na uradnem obisku v Rimu, potem ko bo obiskal nekaj evropskih držav.
Venezuela je danes povišala ceno surovega petroleja, ki ga izvaža v tujino, za 7,6 odstotka.
Sneg v Dalmaciji V Sarajevu -25
BEOGRAD, 1. - Preteklo noč je celo Dalmacijo zajelo pravo snežno neurje. Sneg je padel ne samo na obalnih področjih Splita, Šibenika in Zadra, temveč tudi na otokih Brač, Hvar in celo na Visu. Neurje je popolnoma para liziralo pomorski promet. Iz Splita ni odplula danes nobena ladja. Snežilo je tudi v Dubrovniku, česar ne pomnijo dvajset let, zaradi česar je bilo zaprto dubrovniško letališče.
Na nekaterih cestah v vzhodni Srbiji so prekinili promet. V Makedoniji, na področju okrog Tetova, so prekinjene telefonske in telegrafske zveze. V vzhodni Makedoniji, na področju Bereva, so danes zjutraj zabeležili —24 stopinj. Zaradi visokega snega je bila prekinjena zveza med Kninom in Sinjem ter Šibenikom in Gra čevcem. V Sarajevu se je danes živo srebro spustilo na —25 sto
pinj. V Črni gori, kjer dva dni neprenehoma sneži, se je reševalnim skupinam posrečilo priti do Žabljaka in prebiti se do Djurdje-vice ter osvoboditi potnike v za metenih avtobusih, še vedno pa pogrešajo 10-letno Rajko Stojič, ki se je včeraj zgubila v snežnem metežu.
Mlad pilot ob življenje v San Giovanniju ob Nadiži
VIDEM, 1. — V letalski nesreči pri vasi San Giovanni ob Nadiži je danes izgubil življenje 27-letni domačin Renzo Kancuzzi. Fant, ki je bil pilot tovarne Siai-Marchetti je bil namenjen na ronsko letališče. Nad rojstno vasjo je z akrobatskim obratom pozdravil domačine, ki so ga pozdravili s ceste. Letalo pa je nepričakovano padlo, se raztreščilo na travniku in se vnelo. Biancuzzi je sicer skočil iz kabine, njegovo telo pa je bilo zavito v ognjene zublje. Nesreč než je umri zaradi hudih opeklin.
izogniti stvarnim obvezam za pravično rešitev krize. Dodal je tudi, da bo Kairo izdelal svoje stališče v prihodnjih dneh.
Slična je tudi ocena ki jo o sedanjem položaju na Bližnjem vzhodu in o perspektivah mirovne konference daje sirska tiskovna agencija «Sana». Sirija — trdi agencija — ne bi imela nobene koristi, če bi se udeležila konference, ker Izrael še ni začel umikati svojih čet z zasedenih ozemelj v skladu z resolucijo 242 varnostnega sveta OZN iz leta 1967. Damask še vedno proučuje vprašanje sklicanja mirovne konference, meni pa, da ni logično govoriti o miru, ko Izrael dobiva od ZDA vsak dan velike pošiljke orožja.
Komentarji arabskega tiska o položaju na Bližnjem vzhodu so jasen odraz te negotovosti. «Arabci — piše na primer poluradni kairski list «Al Ahram» — so spoštovali premirje, da bi omogočili mednarodni diplomaciji, da premosti krizo. Če do tega ne bi prišlo, nam preostane edino pot oboroženega boja. Da smo še bolj jasni recimo, da smo pristali na pobudo ameriške diplomacije. Ni pa razloga, da bi Egipt sprejel ameriško pobudo, če ta ne privede do konkretnih rezultatov.» 0-cene ostalih listov se v bistvu ne razlikujejo. Značilno pa je, da tisk posveča veliko pozornost di plomatskim stikom na vseh ravneh, ki so v teku v Kairu, Tel Avivu in New Yorku. Listi ne izključujejo možnosti, da bo Egipt zahteval sestanek varnostnega sveta OZN zaradi prekinitve pogajanj na km 101 ceste Kairo - Suez.
Kaj pravijo na to izraelski voditelji? Govor ministrske predsednice Golde Meir .je bil precej meglen. O vprašanju prekinitve pogajanj se je državnica omejila na dve ugotovitvi: pogajanja na km 101 ceste Kairo — Suez pomenijo nov odnos arabskih držav do Izraela in prekinitev teh pogajanj ne sme pomeniti propada mirovne konference v Ženevi. Kar zadeva pa pogoje, ki jih postavlja Izrael za sklenitev miru je Mei-rova izjavila, da se stališče Izraela ni spremenilo: mirovne meje ne morejo biti tiste izpred vojne leta 1967. «Pripravljeni smo — je dejala ministrska predsednica — popustiti marsikje, ne bomo pa odgtopili Jeruzalema in Golanskih planot. Poudarjamo tudi, da je med Irakom in Sredozemskim morjem prostora le za dve državi: Izrael in eno arabsko državo. Na ženevski konferenci se bomo pogajali z Jordanijo, ki naj nato sama reši palestinsko vprašanje.» S ' tem je Meirova zavrnila eno od temeljnih zahtev arabskega vrha.
V zvezi s prekinitvijo pogajanj med Egiptom in Izraelom je pred-
stavnik ameriškega zunanjega ministrstva poudaril, da se ZDA zavzemajo, da bi nasprotja ne onemogočila mirovne konference v Ženevi. V tej zvezi se je zunanji minister Kissinger sestal s predstavniki držav, ki naj bi se udeležile konference in z generalnim tajnikom OZN Waldheimom.
Umrl je
David ien Gurion
TEL AVIV, 1. — Danes je v 87. letu starosti umrl ustanovitelj izraelske države in njen prvi ministrski predsednik David Ben Gurion.
Ben Gurion je bila ena od največjih osebnosti sionističnega laburističnega gibanja. Rodil se je leta 1886 v Plonsku na Poljskem, leta 1906 pa se je izselil v Palestino, kjer je skoraj nepretrgoma deloval do svoje smrti. Leta 1948 je v svojstvu predsednika začasne vlade podpisal ustanovno listino izraelske države, ki jo ,ie vodil do leta 1963.
Radi bi vedeli...
Prejšnji ponedeljek 26. novembra 1973 je poteklo eno leto, odkar je bil izvoljen sedanji 60-članski tržaški občinski svet. Ob tej obletnici objavljamo vnovič besedilo resolucije, ki jo je 2. februarja 1973 pred enim letom izvoljeni omenjeni občinski svet skoraj soglasno odobril, saj so -r- razen fašistov zanjo glasovali občinski svetovalci vseh političnih strank (KD, KPI, PSI, PRI, PLl, SS in indipendentisti).
Resolucija se glasi:
«Tržaški občinski svet, izvoljen 26. novembra 1972, poziva parlament in vlado, da čimprej izvedeta z ustreznimi instrumenti ustavna določila italijanske republike za globalno izvajanje državljanskih in demo kratičnih pravic državljanov slovenske manjšine in v ta namen obvezuje parlamentarce demokratičnih političnih sil, da predložijo in podprejo v pristojnih organih predloge za izdajo izvršilnih zakonov.
Občinski svet poleg tega obvezuje občinski odbor, da bo deloval za priznanje omenjenih pravic tudi glede specifičnih pristojnosti in oblasti.»
* * »
V kolikšni meri se je gornja resolucija v teh devetih mese cih, odkar je bila izglasovana, izvajala ali vsaj skušala izvajati?
«Veseli smo, da moremo skupaj slaviti 100-letnico naše šole, 30-letnico njene obnovitve in odkriti kip Alojzu Gradniku, po katerem nosi naša slovenska šola ime.» S temi besedami sta mladi šolarki repentabrske osnovne šole, Vesna Škabar in Danijela Vodopivec, odprli prisrčno slovesnost ob dveh pomembnih jubilejih in ob poimenovanju šole ter obenem pozdravili številno občinstvo, med katerim so bili tudi Francka Gradnik, vdova po pesniku Alojzu Gradniku, kateri sta dva šolarja na samem začetku poklonila šopek cvetja, pesnikov sin inž. Sergej Gradnik, nečak Gradimir Gradnik, občinski svetovalec v Krminu ter nekateri drugi pesnikovi sorodniki. Prisotni so bili tudi nekdanji partizanski učitelji ter številni predstavniki našega šolskega, kulturnega in političnega življenja, med katerimi, poleg domačega župana Mihaela Guština, generalni konzul SFRJ Boris Trampuž s soprogo, deželni svetovalec Drago Štoka, pokrajinska odbornika Lucijan Volk in inž. Milan Sosič ter pokrajinski svetovalec Slavko Štoka, predsednik SKGZ Boris Race. predsednik Sindikata slovenske šole dr. Franc Škerlj, pedagoški svetovalec za slovenske šole iz SFRJ Sivec, škofov vikar msgr. Lojze Škerl, nekateri odborniki in svetovalci ter drugi. Tri domači šolarji, Lojzek Guštin ter Majda in Igor Purič, so nato odkrili doprsni kip pesnika Alojza Grudnika, delo kiparja Marjana Keršiča - Belača, ki krasi vhodno dvorano šolskega poslopia.
Pozdravni nagovor je imel didaktični ravnatelj Eg:dij Strnad, ki je poudaril, da je uresničitev pobude za proslavo 100-letniee u-stanovitve repentabrske šole ter poimeno”anje te šole, ki je izšla iz prizadevanj domačega učiteljstva, omogočilo prizadevno in požrtvovalno združenje staršev, ki je ob tej priložnosti pokazalo kakšni morajo biti odnosi med šolo in družino. Ravnatelj je nato omenil glavno misel, ki je prireditelje vodila pri izbiri Gradnikovega i-mena za poimenovanje šole. «Pesnik je v svojih delih izkazal ve liko ljubezen domači zemlj; in njenemu človeku, pa tudi vero v sožitje dveh narodov mejašev, katerih del je bil on sam, saj je v njegovih žilah tekla kri, ki je bila obenem slovenska in furlanska »
Na kratko je ravnatelj orisal zgodovino repentabrske šole od časov, ko v teh krajih še ni bilo šolskega poslopja in so zato uporabljali prostore sedanje mežna-rije na Tabru, do obdobja prve svetovne vojne, ko je repentabrska šola dosegla svoj največji razmah, saj je štela v šolskem letu 1917/18 203 učence, in naprej v obdobju nastopa fašizma in zloglasne Gentilijeve reforme, ki je pregnala slovensko besedo iz šo le. «Kljub preganjanju, ki je sledilo po letu 1926, je ob tem dejal ravnatelj Strnad, domača beseda ni zamrla. Repentabor je med prvimi že leta 1943 obnovil sloven sko šolo, ki je bila izraz osvobo dilnega boja.»
«Zavezniki so v šolskem letu 1945/46 ustanovili 33 šol na Tržaškem, v krajih, kjer so obstajale 1. junija 1914, oziroma tam, kjer je bilo vsaj 25 šoloobveznih otroK v krogu 4 kilometrov. Toda repen-tabrsko šolo je ZVU priznala še le v aprilu 1947. Leta 1954 je Za vezniško vojaško upravo zame njala italijanska uprava, ki je po več letih izdala zakon 1012, s katerim je prišlo do določenega iz-
boljšanja ali vsaj delne ureditve prejšnjega stanja začasnosti.»
«Šolstvo na Repentabru stopa sedaj v novo stoletje, je zaključil svoj govor ravnatelj Strnad. Naša želja je, da bi novi rod v tej novi zgradbi doživljal lepše čase in da bi že današnje snidenje pri spevalo k uresničitvi tega cilja.»
V imenu - repentabrske občinske uprave je nato spregovoril župan Mihael Guštin. «Rad bi se spomnil na to, je dejal župan, koliko so se v tej šoli naučili naši očetje, sinovi, vnuki in mi sami; spomnil bi se sošolcev ter na vse čustvene in učne vrednote, ki nam jih je ta šola posredovala. Za vse to se ji moramo toplo zahvaliti in nadalje skrbeti, da bo vsak dan bolj popolna.»
Sledil je prijeten kulturni spored, ki so ga pripravili šolski o-troci pod vodstvom požrtvovalnih učiteljic Stanke Hrovatin, Marice Dolenc, Marije Ozbič in Srečke Artač ter ob podpori združenja staršev, ki je s šolo tesno povezano. Spored najmlajših je dopolnjeval nastop moškega pevskega zbora «S. Kumar» in recitatorjev domačega prosvetnega društva «Kraški dom».
Šolski pevski zbor je pod vodstvom Stanke Hrovatin zapel štiri otroške pesmi. Kot zadnjo je zapel Gradnikovo «Podaj, podaj rožice», ki jo je uglasbil Pavle Mer-kù. Občinstvo so posebno navdušili mladi recitatorji, ki so se v razmeroma kratkem času, ki so ga imeli na razpolago v tem šolskem letu, odlično pripravili. K uspehu njihovega nastopa je vsekakor veliko pripomogel tudi še-gav in prijeten tekst Gradnikovih otroških pesmi, ki so jih repenta-brski šolarji recitirali. Med številnimi Gradnikovimi pesmimi so recitirali tudi italijanski prevod pesmi «Kmet govori z Bogom».
Spored šolarjev je, kot rečeno, dopolnil nastop članov domačega prosvetnega društva «Kraški dom». Moški pevski zbor «Srečko Kumar» je pod vodstvom Mirka Guština zapel Pirnikovo «Smrt v Brdih», «Mi smo s Krasa doma» v priredbi Ignacija Ote. «La vkup uboga gmajna» Rada Simonitija ter Vrabčevo «Zdravico». Med eno pesmijo in drugo so člani društva recitirali Gradnikove pesmi.
Po zaključnem pozdravu šolarjev je prisotne pozdravila predsednica Združenja staršev na Repentabru Olga Vodopivec, ki je poudarila potrebo pa še nadaljnjem sodelovanju med šolo in starši ter obenem izrazila željo, da bi sedanje šolsko poslopje še razširili, ker ne zadošča vsem potrebam. Prireditelji so nato šolskim otrokom in gostom postregli z zakusko, ob kateri je duraci pevski zbor zapel še nekaj pesmi.
Z dekretom predsednika Bordaberryja
Razpuščeni komunistična in socialistična stranka Irujvaja
MONTEVIDEO, 1. - Represija urugvajskega vojaškega režima se stopnjuje: predsednik Juan Maria Bordaberry je danes zjutraj odredil razpustitev komunistične in socialistične stranke ter katerega koli drugega marksističnega političnega gibanja. Z istim dekretom je predsednik prepovedal izhaja nje komunističnega glasil» «El Populei-» in socialističnega «Chro-nica».
TRŽAŠKI DNEVNIK
2. decembra 1973
PRED PRVO NEDELJO BREZ AVTOMOBILOV
Ukrepi krajevnih uprav ob ustavitvi prometa ob nedeljah in praznikih
Ojačena avtobusna služba ACEGAT - Dežurstvo taksijev Zaskrbljenost kraških občin zaradi stavke uslužbencev avtobusnih podjetij - Preklican ukrep o izmeničnem parkiranju
Z današnjim dnem začne veljati osrednji del vladnega ukrepa za o-mejitev potrošnje energije, ki prepoveduje vožnjo vseh zasebnih vozil ob nedeljah in praznikih. Tržaška prefektura je včeraj dala še zadnja navodila policijskim organom in izdala dovoljenja za vse tiste, ki morajo z lastnim prevoznim sredstvom v službo. Gre predvsem za uslužbence podjetij z neprekinjenim nočnim delom, ki jih je v našem mestu še precej. Poleg teh, ki bodo lahko vozili le ob točno določeni uri in po najkrajši poti od doma v službo in nazaj, bodo danes krožili še avtomobili javnih služb, taksiji in avtobusi.
Za taksije je izdal tržaški župan včeraj odlok, po katerem bodo morali biti na razpolago občinstvu od polnoči do 6. ure taksiji s številkami od 1 do 20, nato bodo do 15. ure vozili taksiji s številkami od 21 do 124, od 15. ure do polnoči pa s številkami od 125 do 228. Tržaška občinska uprava tudi opozarja, da ne smejo taksiji voziti izven meje tržaške pokrajine.
O avtobusih smo obširno poročali že včeraj. Občinsko podjetje ACE GAT bo poslalo na cesto vsa razpoložljiva sredstva; ojačilo bo predvsem povezave s kraškimi vasmi, zveze z občinskim stadionom pri Sv. Soboti in druge proge, na katerih se bo izkazalo, da avtobusi ne zmorejo vseh potnikov.
Nekoliko slabše bo s tistimi kraji, ki jih povezujejo z mestom avtobusi zasebnih podjetij. Stavkali bodo namreč uslužbenci podjetij «La Carsica» in «Saita». Od mesta bo torej odrezan ves zahodni Kras, vključno z repentabrsko in zgoni-ško občino ter zgrornjim delom devinsko - nabrežinske občine.
Devinsko - nabrežinska občinska uprava sporoča, da bo zaradi nenadne stavke uslužbencev avtobusnega podjetja «La Carsica», ki ima v koncesiji prevozno službo v tej občini, danes, 2. t. m., večji del občine brez javne prevozne službe.
Občinska uprava je posredovala pri tržaški občinski upravi, da bi s pomočjo občinskega podjetja ACE GAT zagotovila vsaj minimalno prevozno službo. Podjetje ACEGAT ni moglo ustreči zahtevi iz tehničnih razlogov in ker je že odredilo okrepitev prevozne službe, v okviru tržaške občine, za današnji dan, ko bo prepovedan zasebni promet. Občinska uprava je naprosila tržaško prefekturo, da bi bila na razpolago vojaška vozila, da bi se zagotovila vsaj minimalna prevozna služba.
Za vprašanje prevozov sta se zanimali tudi zgoniška in repentabrska občina. V Repentabru so se pred dnevi celo sestali gostilničarji z občinskimi upravitelji in vodstvom «Carsice», da bi podjetje ojačilo povezave te kraške občine z mestom, baje so se o tem že načelno sporazumeli, zaradi današnje stavke pa je postalo vprašanje neaktualno.
Med raznimi ukrepi, ki so jih sprejele krajevne javne uprave v zvezi z današnjo zaporo prometa, naj omenimo še, da je tržaški župan ob nedeljah preklical izmenično parkiranje na nekaterih ulicah mestnega središča. Preklic velja od 20.30 dneva pred praznikom do 9. ure prvega dneva po prazniku.
SLOVENSKA
IMI OS V ETN A
ZVEZA
sklicuje 20. redni občni zbor v soboto, 15. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah.
S tem smo navedli vse važnejše ukrepe v zvezi s prepovedjo vožnje ob nedeljah in praznikih. Vprašanje je, kako se bodo vozniki temu prilagodili. To pa bomo lahko izvedeli šele drevi, ko bomo delali obračun prve nedelje brez avtomobilov.
V poznih večernih urah je bil v mestu zelo živahen promet: vozniki so namreč hiteli, da bi prišli pred polnočjo domov. Živahen je bil tudi promet na mejnih prehodih.
Opolnoči je mesto popolnoma zamrlo. Reklamni svetlobni napisi so bili ugasnjeni, vsi lokali zaprti, po cestah pa je vozilo le nekaj avtobusov in taksijev. V prvi uri zapore prometa je le en voznik v mestnem središču prekršil vladni odlok, prvi avto, ki je nekaj minut po polnoči naletel na izvidnico, pa je nadaljeval pot: šlo je za tri turške državljane, ki so bili namenjeni preko meje, kar so jim organi tudi dovolili.
TE DNI NA PODEŽELJU IN V 0K0UCI
MIKLA VŽMED KNJIGAMI
Razstave in prireditve po naših društvih opozarjajo na pomen knjige
Te dni poteka v štirih naših prosvetnih društvih manj opazna, a dragocena dejavnost: na Prosekii in Kontovelu, na Opčinah, na Repentabru in v Skednju razstavljajo ob Miklavževem slovenske knjige. Ljudje si ogledujejo pestre izdaje, listajo in kupujejo: sebi za zimske dni, drugim za dar ob praznikih. Prireditev je marsikje že trauich-nalna, kar dokazuje, da je ljudem na tak način ponujena knjiga pravi kulturni dogodek. Premnogim je namreč predaleč v knjigarno v me sto, drugi so prezaposleni, tretjim pa spet ne pade na misel, da bi si poiskali razvedrilo in koristno znanje v tiskani besedi. Koledarske zbirke in take razstave so zato zo marsikoga spodbuda za branje, obenem pa razpredajo te pobude živo tkivo slovenske kulture, ki je toliko pomembnejše, ker sega v naše domove, v slovenske družine in jih povezuje v nacionalno skupnost, ki se je v veliki meri prav s pomočjo knjige izoblikovala in se ohranila.
Kakor je potrebno izreči vse priznanje in hvalo društvom Prosek Kontovel, Tabor, Kraški dom in Ivan Grbec za občutljivost in skrb, ki so jo pokazala pri prirejanju razstave, tako naj bo ta dejavnost tudi
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiuiiiiiiiiiiimniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
Z IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA
Delavci proti skladišča Shell
ukinitvi v Trstu
Konec leta naj bi prenehalo delovati skladišče pri Sv. Soboti
Petrolejska družba Shell Italiana je pred kratkim sporočila, da namerava konec leta dokončno zapreti svoje obmorsko skladišče goriva pri Sv. Soboti. Shell Italiana je v bistvu podružnica Shell Oil Co. iz Texasa v ZDA, ki se uvršča med največje petrolejske družbe na sve tu. V letu 1972 je Shell Oil izčrpa la 27 milijonov ton surove nafte in 25 milijard kub. metrov zemeljskega plina. Glavnica družbe znaša 67,4 milijona dolarjev v delnicah po 1 dolar. V lanskem letu je Shell Oil prodala za 4,1 milijarde dolarjev petrolejskih derivatov in prijavila 260 milijonov dolarjev čistega dobička.
Delavci, zaposleni pri obmorskem skladišču pri Sv. Soboti, so se 29. novembra zbrali na izrednem občnem zboru, na katerem so razpravljali o nastalem položaju in poverili svojim sindikalni^ predstavnikom v okviru organizacij FILCEÀ -CGIL, FF.DERNERGIA - CISL in UILPEM - CCdL - UIL nalogo, naj se pri deželnih in osrednjih državnih oblasteh zavzamejo za preklic omenjenega sklepa, ki bi pomenil odpust in premestitev večjega števila delavcev in uslužbencev. Delavstvo se bo uprlo tudi kakršnikoli oddaji del, ki jih sedaj opraylja Shell Italiana, drugim podjetjem ali tvrdkam. Končno se delavci zavzemajo za to, da bi bilo vprašanje obmorskega skladišča nafte in derivatov pri Sv. Soboti rešeno v okviru vsedržavnega «petrolejskega» načrta.
činstvo izredno težko prišlo do Sv. Andreja.
Zvečer je federacija KPI izrazila solidarnost krošnjarjem, ki so zasedli Trg Unità in se je obvezalo, da bo posegla pri županu zato, da se odlok spremeni in da bo sejem v središču mesta.
Miklavžev sejem na Trgu Unità
Sinoči kmalu po 17. uri je dolga kolona tovornjakov zasedla Trg U-nità. Na ta način so krošnjarji, ki so jih z županovim odlokom premestili ob tradicionalnem Miklavževem sejmu z Drevoreda XX. septembra v Drevored Romolo Gessi pri Sv. Andreju, izrazili svoj protest, obenem pa so si izsilili novo rešitev v mestnem središču. Ker je po polnoči prepovedan vsak promet, bodo danes dopoldne uredili svoje stojnice kar na Trgu Unità. Stojnic bo približno 400 ali 500 in že zvečer so bili tovornjaki v urejenih vrstah.
Krošnjarji in njihovo združenje Anvad so v tiskovnem poročilu izrazili ogorčenje zaradi sklepa občinskega odbora, s katerim so hoteli potisniti tradicionalni sejem ob rob nlesta, kjer ni nobenih higienskih prostorov za prodajalce in nakupovalce, zlasti pa ker bi zaradi prepovedi prometa ob praznikih ob-
0 Včeraj opoldne se je pod predsedstvom prefekta sestal pokrajinski odbor za nadzorstvo nad prodajo petrolejskih proizvodov, ki so ga ustanovili po navodilih ministra za industrijo in trgovino. Odbor, ki se bo v kratkem ponovno sestal, je preučil oskrbo z gorivom, predvsem s plinskim oljem za ogrevanje, ter si pridržal pravico, da poskrbi za razdelitev razpoložljive količine upoštevajoč potrebe javnih služnosti.
• V zgornjem delu Ul. Bonomea bo
odslej prepovedana '‘vožnja navzdol zi vsa vozila razen za avtobuse.
drugim zgled, ki bi ga kazalo ob priliki posnemati.
Tradicionalna posebnost «slovenskega» Miklavža je, da prinaša o-trokom, in zdkaj ne, ' tudi odraslim dobro in lepo slovensko knjigo: prav je, da to svojo «posebnost» ohranimo, saj je, vir narodne samozavèsti in ponosa, kulturne razgledanosti in znanja.
Tržaška knjigarna, ki sodeluje z društvi pri pripravljanju knjižnih razstav, bo kot že več let doslej v sredo priredila obisk Miklavža, ki bo prišel obdarovat otroke: stari svetnik s čudežno radodarnostjo bo tako privabil v knjigarno kopico otrok v upanju, da bodo pozneje, ko že malo odrastejo, iz notranje potrebe, navade in iz živahnega zanimanja večkrat stopili venjo in si ogledovali njene novosti.
Tako pridobiva Miklavževo obdarovanje vzgojni in kulturni pomen; pa tudi drugače je prav tako; dobra knjiga je namreč za razliko od sladkarij, buteljk, igrač in drugih darilnih predmetov, ki so zvečine sami sebi namen, trajna vrednota.
M. K.
Stiri tone nafte v Miljskem zalivu
Pretor dr. Losapio je včeraj podpisal nalog za zaplembo norveške tankerske ladje Jarmona, ki je zasidrana ob pomolu družbe SIOT. Iz tankerjev ladje, ki ji poveljuje kapitan Leiv Trosbi je, zaradi okvare, priteklo v morje skoraj 4 tone nafte. Na kraj so prihiteli čolni pomorske čistoče, ki so odstranili večino razlite oljnate tekočine.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
V okviru mladinskih torkov
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Ben Minoli - Herbert Griin
VILINČEK Z LUNE
Scena Tomaž Krišnik Kostumi Marija Kobijeva Koreograf Jaka Hafner Glasba Koder
Redakcija besedila Dominik Smole Režija Mile Korun
V torek, 4. decembra ob 15.30
|V Kulturnem domu danes ob 17. uri
• V sredo, 5. t. m. bo krožek za družbene in politične vede «P. Tomažič» priredil ob 20. uri v Sošče-vi hiši na Proseku večer, ki bo posvečen zadružništvu. Dr. F. Ju-riševič bo govoril o krepitvi narodnostnega življenja ob nastanku in razvoju zadružništva na Tržaškem, Alojz Markovič pa bo govoril o pomenu sodobnega zadružništva.
• Uprava telefonskega podjetja SIP
javlja, da bosta v kratkem začeli delovati novi službi: vremenska napoved (štev. 191) in poročilo o stanju morja na področju severnega Jadrana (štev. 196).
Na jilozofski jakulteti za klasične jezike v Trstu je s 110 in Kihvalo dne 26. novembra diplomirala
RADA KOŠUTA
ČESTITAMOf
PREDAVANJA 0 FAŠIZMU IN ITALIJANSKI DRUŽBI
Julri predavanje prof.Rochata o kraljevini, vojski in fašizmu
Predavanju milanskega docenta bo sledila razprava
V ponedeljek bo v Avditoriju v Ul. Tor Bandena 4 drugo predavanje v okviru skupine predavanj in razprav, ki sta jih priredila Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja in inštitut za srednjeveško in moderno zgodovino filozofske fakultete tržaške univerze. Predavatelj bo milanski univerzitetni docent prof. Giorgio Rochat. ki bo govoril o «kraljevini, vojski in fašizmu». Po predavanju, ki se bo pričelo ob 20.30, bo razprava.
Prof. Giorgio Rochat je eden najvidnejših italijanskih zgodovinarjev, ki se bavijo z vprašanji vojske, nje-nega ustroja in povezovanja z drugimi državnimi oblastmi in z družbenimi silami. Prof. Rochat je med drugim avtor številnih razprav in knjig o tej temi in je tajnik mednarodnega odbora za zgodovino druge svetovne vojne.
Malo pred polnočjo zadnja prometna nesreča
Pri prometni nesreči, ki se je pripetila malo pred polnočjo na državni cesti 202 blizu Proseka, so se ranile štiri osebe. Med ranjenimi je
občinska prevajalka Mara Debeljuh por. Poldini iz Ul. Bonomea 249, ki so jo zaradi udarcev v glavo in grod-nico sprejeli v nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih. Ranjen je tudi njen mož Livio Poldini, ki so ga po prvi pomoči v bolnišnici odslovili. Okreval bo v šestih dneh.
Šolske vesti
Ravnateljstvo znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu vabi starše učencev, ki obiskujejo L a in I. b razred znanstvenega liceja ter IV. višjo gimnazijo na roditeljski sestanek, ki bo jutri, 3. decembra ob 18. uri v šolskih prostorih.
Odbor združenja staršev osnovne šole na Opčinah vabi starše in odbornike na 2. redno sejo, ki bo 5. decembra ob 18. uri v šolskih prostorih.
DRUGE VESTI NA DESETI STRANI
Danes, NEDELJA, 2. decembra
BLANKA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 10.23 — Dolžina dneva 8.57 — Luna vzide ob 11.59 in zatone ob 23.39.
Jutri, PONEDELJEK, 3. decembra FRANČIŠEK KSAV.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 4.3 stopinje, najnižja 0,7, ob 19. uri 2,2 stopinje, zračni pritisk 1011,5 narašča, veter 14 km severovzhodnik, vlaga 35 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,5 stopinje
.....11IllllllI1,111111„1,1I„„1„„.„„.i....lil.....miiiiiiniiiiiiiiiimmi«»»»<'“‘.nii.iiiimiiimmim>immiiiH<»..
niča Ada Sicorti, trg. zastopnik Bruno Billia in uradnica Nadia Zu-pancich, železničar Marino De lise in uradnica Rossana Grissani, delavec Umberto Savi in telefonistka Loredana Bratta, linotipist Roberto Succi in delavka Marisa Co-
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI
Dne 1. decembra
IN POROKE
se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 86-letna Vittoria Ma-nara vd. Lizier, 80 letna Giuseppina Perat vd. Černač, SITetni Giuseppe Mazzaroli, 60 letna Marcella Pa-
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠI V KI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
chor vd. Mosetti, 83-letna Luigia Vascotto vd. Chicco, 79-letni Edoardo Cedroli, 83-letna Caterina Bac vd. Volcich.
OKLICI: univ. študent Paolo De-ganutti in uradnica Bruna Celil, delavec Luigi Varaschin in uradnica Silvana Franceschini, inž. Giorgio Cappel in učiteljica dr. Maria Loreta Schifflin, mizar Lucio Bilo-slavo in gospodinja Rosanna Sabadin, mehanik Franco Burolo in gospodinja Nives Kersikla, upokojenec Mario Micheluzzi in gospodinja Valeria Dalsasso, upokojenec Remigio Faimann in upokojenka Albina Vicic, univ. asistent, dr. Walter Gerbino in psiholog dr. Rosatea Semolini, elektromehanik Roberto Smith in natakarica Mira Križaj, podčastnik javne varnosti Antonio Mauro in bolničarka Bruna Calzi, mehanik Silvano Parlotti in uradnica Meri Piuca, uradnik Renzo Taffa-rello in izvedenka za opremo Rita Koeler, delavec Albino Crevatin in gospodinja Gigliola Apostoli, urad nik Giovanni Leone in frizerka Laura Garta, delavec Alfio Paoletti in trg. pomočnica Gabriella Marion, trgovec Fabio Lazzarini in gospodinja Rossella Vianello, finančni
podčastnik Gaetano Dl Nitto in gospodinja Anna Maria Veliucci, me-talmehanik Marino Vlacci in delavka Rosella Del Bello, šofer Germano Perii in trg. pomočnica Ada Basaneze. geometer Domenico Cer-bone in uradnica Marina Zorzenon, uradnik Antonio Prauscello in urad-
SPKO&iCN WOHET PO UL /MZZ/V/
FOTO KINO OPTIKA
Lph/
_ ii	/ ;
Sl -Txtm-36*
ciancich.	LOTERIJA				
BARI	46	28	75	36	82
CAGLIARI	51	19	17	82	44
FIRENCE	3	10	70	60	57
GENOVA	32	23	S»	80	64
MILAN	30	74	68	59	37
NEAPELJ	67	44	70	49	38
PALERMO	87	39	79	73	33
RIM	24	35	49	71	80
TURIN	3	53	25	41	67
BENETKE	73 44 ENALOTTO		60	89	30
XXI X 1 2	211				2 X X	
KVOTE: 12 točk — 7.735.000; 11 točk - 232.000; 10 točk - 22.800 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13.00 do 19.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; IN AM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marskl drevored 117 (Barkovlje).
Gledališča
KULTURNI DOM
SSG - Trst
V	četrtek, 6. decembra ob 20. uri F. Bevk - B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac» za abonma red E — mladinski v četrtek.
V	petek, 7. decembra ob 16. uri red H.
V	nedeljo, 9. decembra ob 16. uri red C — nedeljski popoldan.
Vstopnice (rezervacije) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo v skladu z vladnimi ukrepi glede prevoza od 2. decembra dalje an-ticipirali začetek predstave «Kaplan Martin Čedermac» od 21. ure na 20.30. Konec predstave ob 22.30.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori v četrtek, 13. decembra ob 20.30 p.d. «I. Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadstr. satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali Miroslav Košuta, A-drijan Rusija. Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja.
Premiera. Krstna uprizoritev.
Predstavo so pripravili: režiser A-drijan Rustja, scena Atilij Kralj, kostumi Marija Vidau, songi Miroslav Košuta, glasba Aleksander Vodopivec, korepetitor Aleksander Rojc, jezikovno vodstvo Mira Sardočeva, igralci Sergij Cerkvenič, Milica Kravos, Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Sergej Verč in Anica Žerjal ter tehnični ansambel Lučka Batista, A-Icnka Čepar, Danilo G la vina, Franc Mevlja in Aldo Pipan.
Zaradi štednje pri dobavi električne energije vljudno prosimo za točnost.
Ponovitev v isti dvorani: v nedeljo, 16. decembra ob 17. uri.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona 1973-74
Danes ob 16. uri ponovitev Me-nottijeve opere «Maria Golovin». Dirigent Christopher Keene. Novost za Trst.	..... —
V	torek ob 20. uri ponovitev Me-nottijeve opere «Maria Golovin». Dirigent Christopher Keene.
Pri blagajni gledališča (tel. 31948) se nadaljuje prodaja vstopnic.
* * *
Jutri, 3. dec. ob 19. uri bo v veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo na pobudo Združenja prijateljev operne glasbe in krožka srečanja z izvajalci Menottijeve opere «Marija Golovin». Prisotni bodo dirigent Christopher Keene ter pevci Richard Stiwell, Bianca Berini, Giovanna Fiorini, Maria Niculescu, Giovanna Fiorini, Maria Marchiandi in Giuseppe Scalco. Vstop prost.
Kino
Nazionale 14.00 «Pollicino». Igrata Marie Laforet in Jean-Pierre Marmile. Barvni film.
Excelsior 14.00—21.05 «Chi ucciderà Charley Varrick?» Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00—21.15 «Sussurri e grida». Režija Ingmar Bergman. Harriet Andersson, Kari Sylvan. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 14.00—20,15 «O Lucky man». Malcolm McDowell. Barvni film.
Fenice 10.00—11.00 Tom e Jerry «Metti un formaggino a cena». Barvna risanka.
Eden 15.00—21.00 «La schiava». Barvni film, igrajo Landò Buzzanca, Catherine Spaak in Adriana Asti.
Ritz 14.00—20.45 «Teresa la ladra». Barrai film Carla De Palme v katerem igra glavno vlogo Monica VitU.
Aurora 15.30—21.00 «Il dittatore del-lo stato di Bananas». Barvni zabavni film.
Capito! 15.30—21.00 «Una breve vacanza». Florinda Bolkan, Renato Salvatori.
Cristallo 14.00—21.00 Walt Disneyev film «Il figlio della giungla».
Impero 15.30—21.00 «Il tagliagole». S. Andran. Barvni film.
Filodrammatico 14.30 «Violentata davanti al marito». Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.00 «2022: I sopravvissuH». Igra C. Heston. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 14.30 «Diario segreto da un carcere femminile». Igrata A. Strimbwg in E. Kremeys. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 14.00—21.00 «La collina degli stivali». V glavnih vlogah Terence Hill in Bud Spencer. Barrai film.
Astra 14.30—21.00 «Provaci ancora, Sam». V glavni vlogi Woody Alien. Barrai zabavni film.
Ariston 15.00—21.00 «Lo chiameremo Andrea». Režija Vittorio De Sica. Igrata Nino Manfredi in Mariangela Melato. Barrai film.
Abbazia 14.30 «Joe Valachi (I segreti di cosa nostra)». Barrai film, v katerem igra glavno vlogo Charles Bronson.
Radio 14.30—21.00 «Cinque matti al servizio di leva». Jacques Dufilho in Marion Kane. Barvni film.
EMIL COSSETTO
dirigent pevskega zbora «Joža Vlahovič», ki bo danes popoldne ob 17. uri nastopil v Kulturnem domu v okviru abomnajske sezone GM. Drugi del koncerta bo posvečen ljudskim pesmim v Cossettovi priredbi ob spremljavi instrumentalnega ansambla narodnih glasbil. V tem delu sporeda bodo pevci oblečeni v narodne noše. Dirigent Emil Cossetto je naš tržaški rojak, ki pa že dolga leta deluje v Zagrebu je z zborom «V. Vlahovič» dosegel vrsto najvišjih priznanj doma in v inozemstvu.
Slovensko amatersko gledališče v Trstu
V četrtek, 14. decembra, ob 2C.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6
premiera
Miroslav Košuta, Adrijan Rustja, Sergej Verč, Atilij Kralj
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino
Krstna izvedba
Scena:	ATILIJ KRALJ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Songi:	MIROSLAV	KOŠUTA
Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Korepetitor:
ALEKSANDER ROJC Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ Režija:	ADRIJAN	RUSTJA
Igrajo: Sergij Cerkvenič, Milica Kravos, Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Sergej Verč in Anica Žerjal
Tehnični ansambel: Lučka Batista, Alenka Čepar, Ergilo Gla-vina. Franc Mevljav in Aldo Pipan
Zaradi varčevanja z električno e-nergijo vljudno prosimo za točnost!
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» iz škednja
priredi v dneh od 3. do 6. t.m.
MIKLAVŽEVO RAZSTAVO KNJIG
Razstava bo odprta v navedenih dneh od 17. ure do 19.30
škedenjci, obiščite razstavo!
Kupite po ugodnih cenah neposredno od proizvajalca :
lestence, lutke, košarice, okraske za avto, darila za novorojenčke in za vse pri:
JLolijj
Trst, Ul. Manzoni 19. Tel. 761111 BLIZU KULTURNEGA DOMA
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 -AUTOSALONE TRIESTE.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli in Micco, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmeyer 4/a.
VAJENCA — avtomehanika išče AUTOSERVIS NACINOVI, Ul. Pe-cenco 6, tel. 74-13-27.
DRUŽINA kupi hišo z vrtom v okolici. Plačilo v gotovini. Telefonirati 815569.
Trgovina čevljev «CALZATURE MO-DELLINA», Ul. Filzi 3 - vogal Machiavelli 17, išče prodajalko z znanjem slovenščine in srbohrvaščine za petke in sobote.
IŠČEMO marljivo pomočnico 2 dopoldneva tedensko. Ul. Commerciale. Telefonirati 421671.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA THST - Ul. F. FILZI 10 t.l 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 30. NOVEMBRA 1973
Ameriški dolar	630.—
Funt šterling	1.483.—
Švicarski frank	202,—
Francoski frank	136.—
Nemška marka	239,40
Avstrijski šiling	32,25
Dinar: debeli	37,50
drobni	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
GLASBENA MATICA - TRST Abonmajska koncertna sezona 1973 - 74
Danes, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
PEVSKI ZBOR
JOŽA VLAHOVIČ
iz Zagreba
Dirigent: Emil Cossetto
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SPD TABOR OPČINE
vabi
v Prosvetni dom na razstavo knjig in gramofonskih plošč, ki bo danes, 2. t.m. od 10. do 13. in od 15. do 18. ure; v torek, 4. in v sredo, 5. t.m. od 15. do 18. ure.
Za MIKLAVŽA je slovenska knjiga najlepši dar.
Odbor
Izleti
PD Prosek - Kontovel priredi danes, 2. decembra v Prosvetnem do-Istro z ogledom Motovuna, znamenitih fresk cerkvice sv. Marije Škri-Ijine pri Beramu, Labina, Pulja, prekrasne obale in rtov južne Istre. Vpisovanje do 1. 12. v Ulici Ceppa 9.
Prosveta
PD Prosek - Kontovel priredi jutri. 2. decembra v Prosvetnem domu na Proseku razstavo slovenske knjige. Razstava bo odprta od 10. do 13 in od 15. do 19. ure.
Slovenski klub priredi
v torek, 4. dec. ob 20.30
v mali dvorani Kulturnega doma v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO tržaško premiero slovenskega barvnega TV-filma
CVETJE V JESENI
Prireditve se bodo udeležili tudi u-stvarjalci filma. Začetek točno ob napovedanem času. Vabljeni!
Razna obvestila
Prosvetno društvo Kraški dom z Repentabra priredi s sodelovanjem staršev, šole ter otroškega vrtca, v sredo, 5. 12. 1973 ob 14.30 v stari šoli na Colu miklavževanje.
Istočasno obvešča, da je v občinski kopalnici na Repnu odprta razstava slovenskih knjig vsak dan do vključno 5. 12. od 19. do 21. ure. Danes bo razstava odprta od 10. do 12. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo imelo jutri, v ponedeljek, 3. decembra svoj redni sestanek v svojih prostorih. Govoril bo msgr. LEOPOLD JURCA iz Kopra o «Prerodu Istre». Pričetek ob 20.30. Vljudno prosimo za točnost!
ZAHVALA
Ob smrti drage žene
Margerite EmilMVlilič
se najlepše zahvaljujem vsem, ki so z nami sočustvovali: dr. Zdanovi in osebju bolnišnice v Sežani za nego in skrb v času bolezni.
Žalujoči mož Slavko
Trst, 2. decembra 1973
Nenadoma nas je dne 25. novembra zapustil naš dragi
dr. VLADIMIR OREL
odvetnik in sodnik v pokoju
K zadnjemu počitku smo ga spremili v družinskem krogu na pokopališče v Ivanjigradu pri Komnu.
Njegovi:
Žena Alma, sinova Marjan z ženo Miro, Mario z ženo Božo, vnuki Irena, Ana Marija in Uršiča
Kooer, Ljubljana, 2. decembra 1973

ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota
LEOPOLDA LEGIŠE
ter ga spremili na njegovi zadnji poti, darovalcem cvetja in vencev
Žalujoči: žena, hčeri, sinova, vnuki ter drugo sorodstvo
Devin, 2. decembra 1973
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti in počastili spomin našega nepozabnega
CIRILA ŽETKA
se najlepše zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo duhovščini, profesorskemu zboru, osebju in dijakom šole Sv. Cirila in Metoda, ravnateljem slovenskih šol, sindikatu, prijateljem in znancem.
Družina ŽETKO
Trst, 2. decembra 1973
ZAHVALA
.	t .	:	■ •
Vsem, ki so z nami sočustvoval' ob prerani izgubi našega dragega
ZORANA
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala č. g. župniku iz Boršta, mladini iz Boršta in Zabreica, vaščanom iz Boršta in Zabrežca, občinski upravi v Dolini, PD Slovenec in njegovemu predsedniku za nagrobni go vor, pevskemu zboru Slovenec, godbi na pihala iz Brega, sekciji KPI za dolinsko občino, celici KPI iz Boršta, darovalcem vencev to cvetja ter vsem, ki so dragega Zorana spremili na na zadnji poti. Iskrena zahvala zdravnikom in strežnemu osebju oddelka za oživljanje za ves njihov trud.
Žalujoči starši, sestra Marina to drugo sorodstvo
Boršt, 2. decembra 1973
M VČERAJŠNJI SLOVESNOSTI V INMSTBIJSEI CONI
Izročen svojemu namenu novi objekt Kmetijske zadruge
Ob prisotnosti predstavnikov oblasti in gospodarskih organizacij, je Alojz Markovič izročil nove prostore tržaškim kmetovalcem
«Pot in razvoj zadruge nista bila lahka. Naši starejši člani so se lotili dela takorekoč praznih rok. Čutili pa smo se moralno močni in pripravljeni žrtvovati, ko je bilo treba znova postaviti na noge in ustvariti to, česar nas je fašizem oropal. Danes imajo naši člani, Slovenci in Italijani, svojo zgradbo, ki naj služi za večje medsebojno spoznavanje, izmenjavo izkustev, za nadaljnji razvoj in utrditev zadružništva. Naj postane ta objekt most prijateljstva med našimi kmeti in kmeti onstran meje.»
S temi besedami je predsednik Kmetijske zadruge iz Trsta Marko vic uradno predal novo poslopje v industrijskem področju v Trstu svojemu namenu.
Slovesnosti ob odprtju novega skladišča in delavnice tržaške Kmetijske zadruge se je udeležilo nad 300 članov in prijateljev zadruge, prisotni pa so bili tudi mnogi predstavniki oblasti z deželnim odbornikom De Maurom na čelu. Prisotni so bili predsednik Delavskih zadrug inž. Pečenko, dr. Peloso, predsednik pokrajinske zveze zadrug Giacchetti, tajnik in predsednik Kmečke zveze Volk in Guštin, občinski odbornik Dušan Hreščak, poslanec Albin Škrk, tajnik SKGZ Darij Cupin, Vito Svetina, ravnatelj Industrijskega področja dr. Verzegnassi, geom. Piani, Jurij Kufersin kot predstavnik Slovenske gospodarske zveze, predstavnik pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo Vremec, Egon Kraus, predsednik zadruge Naš Kras, dolinski župan Lovriha, miljski župan Millo, zgoniški župan Guštin in o-glejski župan ter predsednik deželne zveze zadrug Andria, glavni u-rednik Primorskega dnevnika Stanislav Renko, kmetijska strokovnjaka Grbec in Bukavec ter drugi predstavniki gospodarskih organizacij.
Ob zvokih godbe na pihala iz Ric-manj je slovesnost uradno odprl Srečko Orel, nakar sta ena najstarejših članic tržaške Kmetijske zadruge Kodričeva in mali Pavel Debeliš prerezala trak in odprla pot v novo zgradbo. Zadružniki in kmetovalci bodo imeli na razpolago veliko dvorano. Poleg velike dvorane, ki bo služila za delovanje zadruge, je tudi manjši prostor za urade in za seje. Po blagoslovu župnika Grmeka, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je nova zgradba izrednega :pomena za slovenske kmete v času razlaščanja in postopnega uničevanja slovenske zemlje, je spregovoril predsednik zadruge IVIarko-vic, ki je v svojem kratkem govoril podčrtal napore odbora in vseh članov, da bi novo zgradbo čimprej dokončali, čeprav je bilo potrebnega precej truda. Otvoritev predstavlja v tržaškem kmetijskem in zadružnem življenju važen mejnik, saj bodo kmetovalci imeli od tega največje koristi za svoj gospodarski razvoj. Poleg tega pa bi morale priskočiti na pomoč tudi oblasti, ki so že obljubile prispevek.
Posebno pa je Markovič poudaril željo, da bi se vključila tudi mladina, ki naj bi prevzela mesto starejših v vodstvu zadruge. Nato pa je zaključil z upanjem, da bi ta pobuda dala poguma tudi drugim zadrugam, ter prepričanje, da je^ edina možnost za obstoj v današnjih težkih gospodarskih razmerah le zadružno delovanje.
Ob izvajanjih pevskega zbora «Fran Venturini» od Domja, Tržaškega okteta in godbe na pihala iz Ricmanj je bila nato zakuska, ob kateri so se zbrani člani zadruge ter mnogi gostje še dolgo pogovarjali o raznih problemih, ki tarejo tržaško kmetijstvo.
R. P.
PREJŠNJO SREDO
Zbor «V. Vodnik» na proslavi na Kozini
Prejšnjo sredo je bila na Kozini proslava dneva republike. Kljub mrzlemu vremenu je bila dvorana v Hrpeljah nabito polna občinstva. Proslavo so odprli otroci z zborovsko recitacijo. Prisotnim je nato spregovoril sekretar SZDL občine Sežana Drago Milošič o pomenu
dneva republike, o letošnji važni o-bletnici, o tistih daljnih dneh, ko se je republika porajala pred tridesetimi leti, ter o današnjih problemih in dosežkih Jugoslavije. Sledil je nato kulturni program z nastopom pevskega zbora «Valentin Vodnik» iz Doline, ki je pod vodstvom Ignacija Ote zapel najprej tri pesmi. Nato so nastopili taborniki s Kozine s svojim programom; medvedki in čebelice so zapeli nekaj pesmi, starejši pa so najprej recitirali več pesmi na partizansko tematiko, ter nato uprizorili Klopčičevo enodejanko Mati. Nastopil je še otroški pevski zbor šole s Kozine, ki je pod vodstvom Amalije Metlike zapel tri pesmi. Proslavo je zaključil dolinski pevski zbor, ki je zapel vrsto partizanskih pesmi, s katerimi je ogrel občinstvo, ki je na koncu z burnim ploskanjem nagradilo pevce.
Začetek priprav za kraški pust 74
V četrtek se je sestal na Opčinah osrednji odbor za kraški pust. Sprejet je bil sklep, da se začne s pripravami na 8. kraški pust. Sprevod alegoričnih pustnih voz bo, kot je že v navadi, v soboto popoldne in sicer 23. februarja 1974.
Odbor vabi okoliške vasi, da začnejo s pripravami. Smo v času tako imenovanje austerity. Prepričani smo, da si bodo Kraševci to oznako naše debe na primeren način pri-
voščili. Vsako leto smo videli in tudi drugim pokazali, da znamo biti veseli, duhoviti, prizadevni in nikoli doslej ni manjkalo duhovitih zamisli iz vsakdanjega življenja. Austerity na Krasu sega daleč v preteklost.
Časa je dovolj za priprave in zato odbor upravičeno pričakuje še številnejši odziv kraških vasi kot doslej. Posebno si želi, da bi se odzvale tudi tiste vasi, ki se niso nikoli udeležile sprevoda ali pa se niso v zadnjih letih utegnile pravočasno pripraviti.
Kraški pust hodi z dobo, živi v njej. Koliko naših problemov smo videli nakazanih, premalo rešenih, a čaka ga še veliko novih.
Umrl je Leopold Legiša «Vrtolanov» iz Devina
svečanega odprt/i poslopja Kme (ijske zadruge: Kodričeva in mali Pavel Debeliš s ta prerezala trak
llllllllllllllllllllllIIIIIIl||||||||II|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lll|||||||||||||||||||||||||||g|||ir1|lllllllllll,|||l|||I||I,|II|rlI||I||||||||||||||||l|||||||||I|l|ll|J||||||||||||||||||
NA ČETRTKOVEM OBČNEM ZBORU PD LONJER-KATilMRA
Mladi kadri so po dolgih letih zopet obudili prosvetno delovanje
Pomembna narodnoobrambna vloga društva ■ Pozdrav tajnika SPI
V Lonjerju so, po dolgoletnem mrtvilu in po večmesečnem pripravljanju, končno vendarle imeli občni zbor prosvetnega društva Lo-njer - Katinara, za katerega se
Miklavž
Mladi člani med občnim zborom PD Lonjer - Katinara
iiiiiiiiiiiiiTniiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiitiiiimuiiiimiiimiiiiiimHiinuumnmHHHmnmmimm
V'
Franc	Čepar-Oštirjev
je praznoval 80-letnico
nja, ki bi marsikoga strla, a je v njem le krepila ponos in odločnost.
Ob obujanju spominov iz življenja naših ljudi se ti spomini neizbežno spajajo z delcem naše narodne zgodovine in zato so nekdanji dogodki iz življenja posameznika delec tiste narodne celote, iz katere črpamo zglede tudi za današnja prizadevanja. V tem je ravno življenjska pot Franca Čeparja svetal primer.
Kot kmečki sin — doma so imeli tudi gostilno, a so jim fašistične oblasti kmalu odvzele licenco — se je kmalu spoprijel s težko stvarnostjo trdega dela in revnega zaslužka. Prva svetovna vojna je nevzdržne življenjske razmere še zaostrila. Čepar je kmalu okusil vse grozote te vojne. Boriti se je moral na raznih frontah in bil na soški fronti tudi hudo ranjen v glavo. Ko se je kot invalid vrnil domov, so ga čakale nove preizkušnje. Bil je imenovan za vaškega župana, a fašistične oblasti so ga kot zavednega in naprednega človeka hudo preganjale. Ko so se po brkinskih gozdovih zbirale v vseljudski odpor prve partizanske edinice, je bila tudi Čeparjeva domačija prvo in najvarnejše zatočišče. Leta 1941 je kot aktivist okusil sežanske zapore, kjer je prvič prebil tri tedne. Kmalu so ga spet zaprli in pretepli, nakar je s sežanskih zaporov romal še v Coroneo.
Po osvoboditvi se mu je življenje umirilo in v novih razmerah je tako dočakal svoj 80. jubilej, za katerega mu želimo, da bi še zdaleč ne bil zadnji.
Na Barki v Brkinih je prejšnjo nedeljo praznoval 80-letnico življenja Frac čepar-Oštirjev. To je častitljiv mejnik na dolgi in trnjevi življenjski poti človeka, ki mu teža nagrmadenih let še ni odvzela fizičnih moči in ošibila kremenitega življenjskega zanosa ter vere v napredne ideale, katerim se je predal že mladih nog. Vse njegovo življenje je bila ena sama preizkuš-
obiščite Tržaško knjigarno v sredo, 5. decembra ob 17.ó0.
Sprejemamo dopise in ostalo pošto za Miklavža do pol ure pred njegovim prihodom.
P RI D IT E VS I MALI IN VELIKI!
NA KUPE DARIL: slikanice , mladinske in ostale knjige, plošče, in drugi darilni predmeti.
Uiaška kn-ftgabtta
TRST- ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792
pravzaprav ni vedelo, če sploh še obstaja in deluje. Obudila pa ga je, in s tem ovrgla vse dvome, prav mladina, ki je imela pri tem glavno besedo ter se z navdušenjem vrgla na delo.
Občni zbor je ob prisotnosti lepega števila članov in mladincev odprl predsednik starega odbora Sergij Pečar, ki je v svojem izčrpnem poročilu skušal analizirati vzroke, zaradi katerih je društvo zamrlo. Glavni vzrok je bil pomanjkanje mladih sil, ki bi lahko nadomestile starejše in utrujene člane, ki so bili prevečkrat zaposleni na raznih področjih, zaradi česar se niso mogli poglobiti v razne probleme društva in jim najti pravilne rašitve. Sedaj pa so se te sile spontano pojavile, ne da bi jih kdo dramil in pripravljene so prevzeti odgovorno mesto na področju, ki je podvrženo postopni in vedno hujši asimilaciji, saj prav na področju Lonjerja in Katinare pripravljajo gradnjo o-gromnih objektov, ki bodo tema krajema popolnoma spremenili podobo. V novih naseljih na Melari se bo naselilo na tisoče ljudi, ki bodo tuji našim navadam in običajem in z drugačnim jezikom. Prav zaradi tega bosta morali obe vasi še vnaprej složno nastopati, pri tem pa bodo imeli glavno besedo mladi, katerim prehaja prosvetno društvo v roke, z njim pa vsa bogata in odgovorna dediščina osvobodilnega gibanja in velikih žrtev.
Občnemu zboru je prisostoval tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze v Trstu Miro Kapelj, ki je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do obuditve prosvetnega delovanja v društvu, ki ima že stare tradicije. Na kratko ije orisal vlogo in pomen prosvetnega društva v krajih, ki so vedno bolj izpostavljeni raznim pritiskom.
V diskusijo, ki je sledila, je posegel tudi katinarski predstavnik Stojan Spetič, ki je osredotočil svoje izvajanje predvsem na nevarnosti, ki izhajajo iz novega urbanističnega načrta, ki predvideva poleg gradnje nove bolnišnice še gradnjo univerzitetnih fakultet ter vozla hitrih cest, ki bi oba kraja popolnoma ločili med seboj. Ne smemo pozabiti niti na ogromno naselje, ki bo v kratkem zraslo na Melari in kjer bo našlo prostora na tisoče italijanskih prebivalcev, z vsemi posledicami. Zaradi tega ni dovolj, da se novi odbor omeji le na kulturno delovanje, pač pa mora pomisliti tudi na to, da bo moral ohraniti svoje postojanke. Tu sta še problem šole in vrtca, v katerega so pripeljali italijanske otroke (sicer začasno) od Sv. Ivana. Slovensko šolo bi bilo treba izročiti slovenskim o-trokom, potrebno bi se bilo boriti za celodnevni pouk v poslopju, kjer delujeta že leta italijanska in slovenska sekcija šole. Potrebno bi bilo najti nove strukture za društvo, da bi se lahko še bolj razvilo.
Mladinka Nevenka Pečar, predsednica mladinskega krožka, ki je postal mladinski samostojni odsek prosvetnega društva, je v svojem izčrpnem poročilu orisala delovanje mladinskega odseka v tem kratkem obdobju, ki gre od letošnjega poletja dalje in na kratko obnovila najvažnejše akcije, ki jih je ta izvedel. Vse se je začelo z vaškim ple-
V (orck sestanek z odbornikom Devetakom
V zvezi s težavami, ki jih bo omejitev prometa ob nedeljah in praznikih povzročila zimskemu turizmu v naši deželi, je odbornik za turizem Devetag sklical za torek, 4. decembra, poseben sestanek prizadetih operaterjev. Na sedežu deželnega odborništva za industrijo m i trgovino v Ul. Trento v Trstu se ! bodo v torek popoldne ob 15.30 se-j stali predsedniki pokrajinskih turističnih ustanov iz Trsta, Vidma, Go-I rice in Pordenona ter predsedniki | turističnih in letoviščarskih usta-, nov iz Trbiža, Forni di Sopra, Ra-j vascletta in Aria Terme, da bi pre-učili nastali položaj in skušali pri-| praviti, skupaj z deželnim odbor-j nikom, okvirni načrt za vsaj delno premostitev težav.
som, šagro, ki je poleti odlično u-spela in je dala mladini poguma, da je nadaljevala z začetim delom ter prevzela nase velike odgovornosti. Mladina si je že pripravila program za nadaljnje delovanje, ki gre od prireditve zabavnih večerov do diskusije in iskanja rešitve perečih problemov, ki tarejo krajevno skupnost.
Po zaključenih posegih in diskusiji je bil izvoljen novi odbor društva, ki je bil precej razširjen, tako da bo odslej sestavljen iz enajstih članov, od katerih bo večina mladincev. Starejši predstavniki pa bodo skušali pomagati predvsem z nasveti in izkušnjami.
V	novi odbor so bili izvoljeni Slavica čač, Margaret in Magda Na-dlišek, Fabio Ruzzier, Radivoj Pečar, Aleksander Hrovatin, Mirko Čok, Miran Batič, Ljubo Čok in Sergij Pečar, ki je začasno prevzel vodstvo odbora do izvolitve novega predsednika, do katere bo prišlo na prvi odborovi seji.
V	nadzorni odbor pa so bili iz-
voljeni Ivan Nadlišek, Stanko Škrinjar in Vilko Batič. V odboru pa je eno mesto ostalo prazno, tako da bo imel novi odbor možnost koopti-rati vanj še enega katinarskega predstavnika.	R. P.
Svojci, sorodniki in številni prijatelji ter znanci so v sredo spremili na zadnji poti pokojnega Leopolda Legišo, po domače «Vrtolanovega» iz Devina štev. 43. Pokojni Leopold je bil namreč dobro znan in cenjen ne samo v domači vasi, ampak po vsem Krasu, tostran in onstran meje. Vsi so ga visoko cenili in spoštovali kot zavednega Slovenca, zaradi njegove marljivosti in vedrega značaja. Kot umni kmetovalec je vsem rad pomagal s koristnimi nasveti in se pogovoril o kmetijskih in drugih zadevah.
Leopold Legiša se je rodil 15. februarja 1897 v Devinu v številni kmečki družini. Kot najstarejši sin je ostal doma na kmetiji. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna je moral najprej v Krpate, nato pa so ga poslali na soško fronto. Vrnil se je domov, delal naprej na kmetiji in se poročil z domačinko Ivanko Legišo, ki mu je povila 10 otrok, od katerih so ostali živi 4, drugi pa so umrli že kot dojenčki. Krepko je bilo treba delati na kmetiji, v hlevu pri «Vrtolanovih» so imeli tudi po 15 glav goveje živine in par konj, s katerimi so vozili kamenje za gradnjo hiš in državne ceste, da je družina lažje izhajala.
Ko se je tudi na tem področju začelo razvijati narodnoosvobodilno gibanje, je pokojni Legiša potrdil svojo narodno zavednost in aktivno sodeloval. Nemci so njega in njegovega sina Leopolda septembra 1943 odpeljali skupno z mnogimi domačini iz Nabrežine in sosednjih vasi na prisilno delo v Nemčijo. Po številnih posredovanjih in prošnjah se mu je posrečilo, da se je lahko vrnil domov pred koncem vojne, in se je takoj spet vključil v delo na terenu kot član krajevnega odbora OF, potem je bil izvoljen za občinskega svetovalca in je kot ustanovni član sodeloval pri ustanovitvi in delovanju Kmečke zveze. Leta 1959 mu je umrla žena, leta 1966 pa se je drugič poročil s Hortenzijo Pe-tejan. Dokler mu je dopuščalo zdravje, je obdeloval svojo kmetijo, potem pa je vedno bolj občutil posledice dveh front in Nemčije. Zdravil se je doma, v ponedeljek pa je odpovedalo srce. Že nekaj tednov prej je čutil, da se mu bliža konec, obiskal je svoje najboljše prijatelje in se od njih poslovil kot možakar, ki hoče prej vse urediti in se zaveda, da ni zapravljal zaman življenja.
Še posebej moramo omeniti, da
je bil Leopold Legiša zvest čita-telj našega dnevnika, da je bil nanj naročen nepretrgoma od vsega začetka in da ga je vsak dan bral, ker se je zanimal za vse dogodke doma in po svetu. Če kakšenkrat ni prejel Primorskega dnevnika že ob jutranji kavi, mu je vse manjkalo. Kako je bil navezan na svoj Primorski dnevnik, je zaupal tudi svojemu prijatelju, od katerega se je poslovil dober teden pred smrtjo. Izrazil je pri tem tudi zadnjo, skromno željo zvestega čitatelja, da bi mu Primorski dnevnik posvetil nekaj besed v slovo, ko nas bo za vedno zapustil. Tudi o svojem pogrebu se je pomenil doma v družini in jim zabičal, da mora biti vse samo v slovenščini. Odlikovala sta ga, kot smo že rekli, globoka, čista narodna zavest in ponos kra-ške korenine, spoštoval pa je druge narodnosti in imel dobre znance tudi med Italijani.
Svojcem in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Zvestemu prijatelju našega dnevnika se hočemo oddolžiti s temi vrsticami. Naj bo dragemu pokojniku lahka domača, kraška zemlja.
Prošnje in listine za družinske doklade
Patronat Kmečke zveze INAC, Ulica Cicerone 8/b, tel. 62785, obvešča, da morajo zainteresirani predložiti prošnje za družinske doklade najkasneje do 31. decembra letos.
Na srečo bo tudi letos postopek za uveljavitev družinskih doklad o-stal nespremenjen.
Zainteresirani (kmetje kot tudi delavci) naj upoštevajo naslednje:
Če imajo otroke, ki niso dopolnili 15. leta, naj posebnemu formularju, ki ga lahko dobijo pri našem Patronatu, priložijo družinski list. Pri tem pa bodo seveda uveljavili tudi družinske doklade za ženo, če ni zaposlena.
Če imajo otroke, ki obiskujejo srednjo šolo ali pa redno študirajo na univerzi, bodo morali priložiti formularju za družinske doklade še:
1.	družinski list,
2.	šolsko potrdilo.
Vsem zainteresiranim zato svetujemo, da čimprej opravijo to formalnost. Rok zapade nepreklicno 31. decembra letos. Za vložitev prošenj in za vse potrebne informacije vam je na razpolago naš patronat INAC. Delovni urnik: vsak dan od 8.30 do
14.00,	ob četrtkih tudi od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 13. ure.
niiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiii||i|||||||||l||||,|,,|,„,„„nillll|||l||||a
Ob mnogo preranem grobu Zorana Pavliča iz Boršta
/ i
j«. iN.
DRAGI ZORAN!
Skoro pred dvema letoma smo spremili na tej poti mladega fanta, tvojega prijatelja, s katerim si do-raščal in delil igre in doživljaje o-troka in kasneje dozoreval v mladega fanta.
Če bi nam takrat kdorkoli dejal, da boš tudi ti tako kmalu legel poleg njega, bi mu prav gotovo ne verjeli. Na žalost, pa je to res in ta resnica je toliko bolj boleča, ker za tabo ostaja praznina. Mi vsi mladi, vsa mladina iz Boršta in okolice, ki te je poznala po tvoji lojalnosti, dobrosrčnosti in poštenosti, bo pogrešala tvoj smehljaj in tvojo besedo. In prav tako te bo ■pogrešal ves naš mladi narod, ki tako krvavo potrebuje zavednih in naprednih ljudi, kakršen si bil ti!
Rodil si se 2. marca 1952 v Trstu. Živel si v zavedni slovenski delavski družini. Oče in mati sta se tisočkrat žrtvovala, da sta te vzgojila v poštenega in naprednega fanta
in ti omogočila študij na trgovskem tehničnem zavodu. Takoj po dokončanem študiju si odšel k vojakom in od tistega dne sta oče in mati in mi vsi čakali na tvojo vrnitev. Še prejšnjo nedeljo so tvoji starši rekli — ta je zadnja nedelja, ki jo preživljamo sami, prihodnjo nedeljo bo že Zoran z nami doma! — Pa ni bilo tako! Res si se vrnil, vendar ti je že naslednjega dne u-soda nastavila past na cesti, ki pelje iz Sežane proti Senožečam. Nekaj dni si se boril s smrtjo v bolnišnici. Trpel si ti, trpeli so tvoji starši in sorodniki, trpeli smo vsi tvoji prijatelji in prav vsa vas. Ko smo bili že skoro prepričani, da boš močnejši, se je v nedeljo v dopoldanskih urah razgrnila čez vso vas žalostna vest, da je tvoje mlado srce nehalo biti. Nismo mogli verjeti, da je to res.
Spet odhaja mlad človek, poln moči, načrtov in upanja za boljši in pravičnejši svet, za lepšo bodočnost naših otrok in našega naroda!
Za teboj ne bodo jokali samo tvoji starši in tisti, ki jih je tvoja smrt neposredno prizadela, pogrešali te bomo prav vsi, vaščani iz Boršta in Zabrežca, ki smo le poznali in ljubili, kot prijaznega in poštenega fanta.
Tvojim dragim lahko samo izrekamo naše iskreno in občuteno sožalje in naj jim bo v tolažbo misel, da smo jim prav vsi tiho ob . strani!
Naj ti bo dragi Zoran lahka domača zemlja. OHRANILI TE BOMO VEDNO V SVOJIH SRCIH!
umili inumi ............mil..............................................................ni.....nnnnnnnnnnnnni....niunnnnnnnni...inmiim....uimininuilna
in Karla 10.000 lir, Ester Starc
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Namesto cvetja na grob Terezke Godina Cijan daruje Adalgiza Bje-ker 1.000 lir.
Namesto cvetja na grob Karmele Furlan daruje Adalgiza Bjeker 1.000 lir.
Daidi in Dunja 5.000 lir, Maria Godina 500 lir, Jolanda Ravalico 500 lir, Adele Stepančič 2.000 lir. Guido Conti 2.000 lir, Licia Oblak
1.000	lir, Sergio Bozza 1.000 lir, Anna Visintin 1.000 lir, Piero Srebrnik 1.000 lir, Valnea Sancin 1.500 lir, Mario Srebrnik 1.000 lir, Ugo Galiussi 2.000 lir, Josip Lukač 2.500 lir, Romano Bizai 1.000 lir, Karel in Albina Košane 5.000 lir, Marija Novel 10.000 lir, . Santina Sancin 500 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
V	spomin pok Franca Verginale darujeta Alba in Petrina 4.000 lir.
Namesto cvetja na prerani grob Alojzija Bogatea darujejo Ottavio in Savina Verginela 5.000 lir, Mirko in Slava 2.000 lir, gostilna Nacjo
5.000	lir, Sedmak (259) 3.000 lir.
V	spomin pok. Alojzija Bogatea darujejo Družini Sirk - Košuta (213) 5.000 lir, Eda, Petrina in Alba 6.000 lir, Marija Markič 1.000 lir, Slava Košuta 1.500 lir.
* * *
Namesto cvetja na grob nepozabnega Zorana Pavliča darujeta Nadja in Edvard Nussdorfer 5.000 lir za PD Slovenec.
Ob četrti obletnici smrti moža Ivana in v spomin svojih pokojnih daruje Marija Pipan 5.000 lir za Dijaško matico, 5.000 lir za Glasbeno matico, 5.000 lir za Center za rakasta obolenja «Lovenati» in 5.000 lir za krvno banko.
Darovi in prispevki
stvžp pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave
Cremrtaffè praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
i 'ronicaffè Vam daje vedno vse najboljše

rnf» wftvts
PRAŽARN Ai UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10-Telefoni 793 735-750.575
Za kip Alojza Gradnika na re-pentabrski šoli darujeta repenta-brska občina 50.000 lir in Janko Guštin 20.000 lir.
Ob izgubi dragega Zorana daruje družina Pavlič 20.000 lir za PD Slovenec iz Boršta, 20.000 lir godbi iz Brega, 10.090 lir za ŠD Breg, 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
Namesto cvetja na grob pok. Zorana daruje Kristina Žerjal iz Boršta 114 2.500 lir za Tržaški partizanski zbor in 2.500 lir za Krekov dom v Borštu.
Ob 20. obletnici smrti Viktorja Čermelja daruje družina Danev
5.000	lir za pevski zbor V. Mirk.
V	počastitev spomina pok. Viktorja Čermelja daruje skupina njegovih bivših pevcev 24.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Prosek -Kontovel.
Namesto cvetja na grob Mihele Vremec darujeta Bernarda in Giorgio Furlan 5.000 lir za SPD «Tabor».
V	spomin očeta Andreja Sosiča darujeta Toni in Karla Kalc 20.000 lir za ŠD Polet. V isti namen darujeta Stanko in Natalija Sosič
20.000	lir.
Namesto cvetja na grob Andreja Sosiča darujeta Evica Sedmak in Judita Hrovatin 20.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina dragega Zorana darujejo vaščani iz Zabrežca
4.000	lir za Dijaško matico, 4.000 lir za ŠD Breg in 4.000 lir za PD Slovenec iz Boršta.
Namesto cvetja na grob Zorana Pavliča darujeta Lojzka in Angel Salvi 5.000 lir za PD Slovenec in
5.000	lir za ŠD Breg. V isti namen daruje družina Slavec iz Bo-Ijunca 10.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Andreja Sosiča darujejo KUK 10.000 lir za ŠD Polet in 10.000 lir za PD Tabor.
V	spomin dragega Zorana Pavliča darujejo Vilma in Dani Žerjal 10 tisoč lir, Eda in Sergij Žerjal 5 tisoč lir za PD Slovenec iz Boršta.
V	spomin Cirila žetka daruje družina F. Kosovel 2.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina ob 22. obletnici smrti Romana Pahorja darujejo žena in hčerki 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 12. obletnici smrti Franca Birse daruje družina 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin Gigeta Bogatea darujejo družine Košuta, Barič in Sirk 10 tisoč lir za Dijaško matico.
Za Tržaški partizanski pevski zbor daruje Nadalina Castellani
3.000	lir.
Namesto cvetja na grob Andreja Sosiča darujeta Lucija in dr. Sera-
fin Hrovatin 5.000 lir za PD Tabor.
Dedu Andreju Sosiču v trajen spomin darujeta Anica in Guido Hafner 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob dragemu Zoranu Pavliču daruje mladina iz Boljunca in okolice 10.009 lir za Dijaško matico, 10.000 lir za PD
Slovenec in 5.000 lir za ŠD Breg. * * *
Za športno društvo Kontovel darujejo: Angel Starc 5.000 lir, Kati Regent 1.000 lir, Mili Caharija 2.000 lir, Albin in Ida Starc 1.000 lir, Rudi Puntar 5.000 lir, Edvard Štoka 1.000 lir, Rafko Štoka 4.000 lir, Gracija in Milko Milič 5.000 lir, Albin Malalan 10.000 lir, Rado Zorn 1.500 lir, Danilo Puntar 4.000 lir, Marija Černjava 2.000 lir, Romano Danev 5.000 lir, Zdravko Kante
3.000	lir, Lilijana Štoka 3.000 lir, Marko in Jana Ban 5.000 lir, Mario Sedmak 1.500 lir, Nives Danev 5.000 lir, Majda Kante 2.000 lir, Bruno Rebula 3.000 lir, Nadja Rupel 5.000 lir, Katja Danev 6.000 lir, Pino Antončič 1.000 lir, Gigka in Italo 1.500 lir, Vanda in Uči Starc
3.000	lir, Irmgard Luxa 2.000 lir, A-da Čuk 1.500 lir, Živko Prašelj 2.000 lir, Sergij Černe 3.000 lir, Marija Luxa 5.000 lir, Peter in Martin Starc 1.500 lir. Kristjan Metelko
1.000	lir, Nabergoj 2.ÓOO lir, Albi
2.000	lir, Livio Emili 1.000 lir, Ivan (Batiča) Ban 5.000 lir, Lucijan Bukavec 5.000 lir, Sergij Ukmar 2.000 lir, Marino Goruppi 3.000 lir, Valter in Nadja 10.000 lir, Andrej Milič
1.000	lir, Sedmak 2.000 lir, Elvira Majano 1.000 lir, Vanda Husu 2.000 lir, Pina Miccheli 1.000 lir, Virgil Pirjavec 5.000 lir, Ivanka (Bernate-va) Danev 1.000 lir, Sergij in Drago Bukavec 1.500 lir. Mirjan Colja
5.000	lir. Rado Menucci 3.000 lir, Pavla Danev 1.000 lir, Andrej Starc
3.000	lir, Nevio Regent 2.000 lir, Marija Danieli 1.500 lir, Marina Prašelj 1.500 lir, Nini in Beta 1.000 lir. Milan Danev 500 lir, Jolanda 400 lir, Ivica 300 lir, Bogdan Fran-kič 2.000 lir, Enza Ota 1.000 lir, Štefan Ukmar 500 lir, Cveto Prašelj 1.500 lir, Slava Danev 2.000 lir, Eda Prašelj 1.000 lir, Marija Starc 500 lir, Slavko Štoka 5.000 lir, Silvana Peric 5.000 lir, Drago Regent 1.000 lir, Josip in Silva Regent 1.500 lir, Elvina in Beni 3.000 lir. Sidi Verginella 2.000 lir, Anica Scale 1.000 lir, Milka Čuk 5.000 lir, Egon Danev 5 000 lir, Milka Gerdovich 2.000 lir, Mariia Danev 1.000 lir, Milena Štoka 2.000 lir, Marija (Štarčjeva) Starca 5.000 lir. Danilo Danev 2 tisoč lir, Marija Prašelj 2.000 lir, Sava 1.000 lir, Angel Gerlanc 5.000 lir, Dragica Gruden 5.000 lir. Zdenka - Mira Starc 2.000 lir. Dora Starc
1.000	lir, Anica Cernoli 1.000 lir, Aris 1.500 lir, Marija Danev 2.000 lir, Aldo Cingerla 10.000 lir, Riko
1.000	lir, Vojka in Ervino 3.000 lir, Aldo 500 lir, Boris Starc 3.000 lir, Aldo Colja 10.000 lir, Majda in Bruno Pertot 5.000 lir, Adriana Regent 2.000 lir, Robert in Denis a tisoč lir. Cvetka 1.000 lir. Andrej Prašelj 4.000 lir, Angel škerk 5.000 lir, Irena in Albin Danieli 2.000 lir, Miranda Luxa 2.000 lir. Zofa Rustja 500 lir, Livio in Adele Ru-stja 2.000 lir, Dana Košuta 2.000 lir, Mirko Štoka 5.000 lir, Gigia in Mariella 2.000 lir, Živko Danev 5.000 lir, Dario Staršinov 1.000 lir, Drago Danieli 2.000 lir, Olga in Stojan
10.000	lir, Vasilij in Neva 10.000 lir, Josip Starc 5.000 lir, Vinko in Anica Cibic 5.000 lir. Norma Pertot 5.000 lir, Marija Danev 1.000 lir, Vesela in Edvina 3.500 lir, Boži
2.000	lir, Marija Štoka 3.000 lir, Zvonka in Darko Rupel 5.000 lir, Renzo 1.000 lir, Savina Cibic 2.000 lir, Pepka Pertot 1.500 lir, Milka Starc 2.000 lir, Anica Dolja 1.000 lir, Bruna Cijak 5.000 lir, Guerino in Mirela Prašelj 4.000 lir, Danev (Kontovel 54) 1.500 lir, Ado Ban
10.000	lir, Marija Regent 1.000 lir, Danilo Oubtar 5.000 lir, Albert Štoka 1.000 lir, Magda Kalc 2.000 lir, Viktor Štoka 4.000 lir, Aleksander Starc 1.000 lir, Sonja Majovski 2.500 lir, Danilo Danev 5.000 lir, Livij Albi 3.000 lir, Giulio Gulič 10.000 lir, Ivan Nibrandt 1.000 lir. Nikolo Starc 2.000 lir, Bruno Miklavec
1.000	lir. Valter Orel 1.000 lir, Magnani 2.000 lir.
Namesto cvetja na grob Angele Zavadlal darujejo Bruno Pertot
1.000	lir. Vida Gerlanc 1.000 lir in
Žarko Prašelj 1.000 lir v isti namen. * * *
Za pevski zbor Valentin Vodnik darujejo: Drago Slavec (Dolina 247)
10.000	lir, Ana Foraus (Dolina 3)
10.000	lir. Nadan Marinaz (Dolina 353 ) 5.000 lir. Giordano Marzi (Dolina 26) 4.000 lir, Danilo Žerjal (Dolina 338) 5.000 lir, Stanislav Praše! (Dolina 195) 10.000 lir, Dora Sancin por. Bandi (Dolina 110) 3.000 lir. N.N iz Doline 2.000 lir, Anton Marega (Dolina 345) 5.000 lir, Eugenio Raffaele (Dolina 103) 2.000 lir. Zora Bandi (Prebeneg 23) 2.000 lir. Karlo Slavec (Dolina 20) 2.000 lir. Giordano Parovel (Krogle 25)
2.000	lir, Edi Corsini (Krogle 24)
2.000	lir. Bruna Sancin (Dolina 215)
5.000	lir, N.N. iz Trsta 1.000 lir, Rodolfo Čendak (Frankovec) 5.000 lir, Danimir Žerjal (Dolina 337)
5.000	lir, Klavdij Ota (Krogle 27)
5.000	lir, Emil Ota (Dolina 407)
10.000	lir.
* * *
Za Slovensko amatersko gledališče darujejo: dr. Kukanja 10.000 lir, Ema Tomažič 10.000 lir, Evgen Dobrila 5.000 lir, Viktor Bogateč
1.000	lir. Josip Bogateč 1.000 lir, gospa Kufersin iz bara Slovenskega kluba 1.000 lir, potovalna agencija Aurora 5.000 lir, podjetje REŠIM
5.000	lir. Tržaška kreditna banka
20.000	lir.
GORIŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Socialisti izstopili iz pokrajinskega odbora: svet je odobril ostavko Marka Waltritscha
Ostra kritika Semole (PSI) Krščanski demokraciji
Koalicija leve sredine v goriški pokrajinski upravi je formalno v krizi. To še bolj po odstopu soci< i-stičnega predstavnika v odboru, pokrajinskega podpredsednika Marka Waltritscha. Ostavko socialističnega predstavnika je sprejelo vseh 23 prisotnih svetovalcev, čeprav so prej tako predsednik pokrajine dr. Chientaroli kot zastopnika Krščanske demokracije Zaccai in Gian skušala prepričati Waltritscha, da bi ostavko umaknil.
Prvi se je v debati oglasil k besedi socialistični predstavnik Šemo la. Dejal je, da so se socialisti v levem centru držali sprejetih obveznosti in da je bila KD tista, ki je koalicijo s svojim delovanjem raz bila, čeprav je v resolucijah hotela pokazati dobro voljo. Tako je bilo v pokrajinski upravi o vprašanju psihiatrične oskrbe, tako je bilo v drugih krajih v pokrajini, tj. v Krminu, v Tržiču in v Gradežu. Kaže, je dejal Semola, da je gori-ška KD še danes prežeta z An-dreottiievim centrizmom.
V debati so se oglasili predstavniki vseh skupin: liberalec Lugnani, socialdemokrat Zorzenon in komunist Poletto. Ta je dejal, da je vse delo pokrajinske uprave ustavljeno in izrazil željo, da se čimprej ponovno prične z delom. Politika leve sredine se je razbila, je nadaljeval Poletto, zato je potrebna nova politika. Omenil je nerešena vprašanja, ki zadevajo najrazličnejša področja delovanja na Goriškem. Demokristjana Zaccai in Gian sta izrazila željo po ponovnem srečanju s socialisti, kar naj bi se zgodilo bo izvolitvi novega pokrajinskega tajnika KD. Ferletičeva (SDZ) pa je obžalovala dejstvo, da so njeno stranko ostali puščali vedno ob strani, da je kriza v pokrajini sad nesporazumov med KD in PSI in zaželela je večje upoštevanje njene skupine, komunist Paiza pa je zahteval odstop pokrajinskega odbora.
Po debati je Waltritsch potrdil ostavko, ki je bila soglasno sprejeta.
Sledilo je še kratko glasovanje o izboljšavah plač za bolničarje v u-
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
sklicuje 20. redni občni zbor v soboto, 15. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah.
mobolnici, kar so ti dosegli s stavko. Za sklep so glasovali vsi, razen Ferletičeve, ki je predpostavila temu sklepu nekatere resolucije, ki jih je sama pred časom predložila.
NA SEDEŽU «ALITALIA»
Cocianni za okrepitev ronskega letališča
Deželni odbornik za promet Cocianni in predstavniki Konzorcija za ronško letališče so se te dni sestali v Rimu z delegiranim upraviteljem letalske družbe «Alitalia» dr. Nordiom. Razpravljali so o letalskih zvezah, ki zadevajo ronško letališče v luči sedanje energetske krize. Predstavniki deželne uprave in ronškega letališča so prikazali nujnost okrepitve mednarodnega prometa z deželnega letališča, in sicer zlasti z ohranitvijo zveze Ronke — Beorad in z vzpostavitvijo nove red ne zveze Ronke — Dunaj. Dr. Nor-dio je pristal na sestavo študijske
skupine, v kateri bodo predstavniki deželne uprave, ronškega konzorcija in družbe Alitalia, ki naj prouči omenjene možnosti. Te pa se bodo lahko uresničile šele potem, ko se bo stanje na energetskem tržišču normaliziralo.
Med svojim bivanjem v Rimu se je odbornik sestal tudi s predstavniki ministrstva za promet in ministrstva za delo, s katerimi je obravnaval nekatera druga vprašanja s prometnega področja, ki zadevajo Furlanijo - Julijsko krajino.
V torek, 4. decembra ob 19. uri se bo v Sovodnjah sestal občinski svet. Na sporedu so županova sporočila, obnovitev zavarovalnih polic proti požaru za občinske zgradbe, sprememba pravilnika za službo občinskega ekonomata, potrditev ko-lavdacije del na pokopališčih, odobritev stroškov gradnje podpornega zidu ob cerkvi pri Peči, nagrada organistom, cerkovnikom in pa u-pravitelju cerkvene ure v Sovodnjah ter razprava o prošnji društva «Sovodnje» za prispevek.
V	torek predavanje o pojavu fašizma
V	dvorani pokrajinskega sveta bo v torek, 4. decembra ob 18. uri prvo predavanje iz ciklusa o temi «Fašizem in italijanska družba», ki ga prirejajo tukajšnja društva Incontri di frontiera aperta, Circolo per la libertà della cultura. Rinascita, Gaetano Salvemini, Oton Župančič, Mladinski krožek v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino o-svobodilnega gibanja dežele Furlanije - Julijske krajine. Na prvem predavanju bo govoril prof. Giorgio Rochat z milanske univerze, naslov predavanja bo «Monarhija, vojska in fašizem».
Neutemeljena nakupovalna mrzlica
Goriško je zajela psihoza, da bodo zmanjkale jestvine. Kljub pojasnilom, da bo testenin dovolj, niso zmanjkale samo testenine ampak tudi nekatere druge jestvine, ki se ne kvarijo. Ljudje so si naredili zaloge sladkorja, moke in celo soli. Bolj razumljivo je, da si v sedanjem mrazu skušajo zagotoviti zaloge plinskih jeklenk, gorilnega olja ali celo bencina. Neupravičena nakupovalna ihta je povzročila, da so spraznile in da bo
se zaloge spraznile in da bo potrebno nekaj dni, preden bo distri- -	-	, .. . ■
bucija spet založila trgovine na jbra dalje se bo občmsk. svet
«EKOLOŠKA» ODLOČITEV GORIŠKEGA ŽUPANA
Odrejeno takojšnje znižanje proizvodnje «fiocca» od sedanjih 40 na 30 ton dnevno
Zaenkrat nobenih posledic za delavce - Prilagoditev občine ukrepom o varčevanju z elektriko - Občinske seje bodo popoldne
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so razpravljali o dveh važnih vprašanjih: najprej so sklenili prilagoditi delovanje občinske uprave novim ukrepom o omejitvi potrošnje električne energije, potem pa so odborniki vzeli na znanje županovo odločitev glede omejitve u-hajanja strupenih plinov iz podgorskega kemičnega obrata «fiocco».
Županstvo je zmanjšalo potrošnjo električne energije za 40 odstotkov in bo odstranilo nekatere pomanjkljivosti v javni razsvetljavi, ki so nastale z zmanjšanjem ulične razsvetljave. Delovni čas občinskih u-radov bodo spremenili danes. Uradi bodo samo dvakrat na teden odprti tudi popoldne, da bi se lahko sestajala odbor in svet. Potemtakem bodo uradi odprti vsak dan od 8. do 13.30, ob sobotah od 8. do 13., v ponedeljkih in petkih popoldne pa še od 15. do 17.30. Za občinstvo se urnik ni spremenil. Od 10. decem-............................. ' se-
drobno.
'stajal ob 15. uri. Občinska uprava
OMSK NA EDim SLOVENSKI CELODNEVNI ŠOU NA GORIŠKEM
Ob vestnem prizadevanju učiteljskega zbora dobiva števerjanska mladež popolno vzgojo
V popoldanskih krožkih se mladi učenci vestno udejstvujejo
Že tretje leto se števerjanski otroci vozijo vsak dan v šolo zjutraj, a ne gredo kot vsi ostali učenci osnovnih šol, ko se konča opoldanski pouk, domov kot ostali otroci, marveč o-stanejo v šoli na kosilu in se potem, popoldne, pod nadzorstvom učiteljic udejstvujejo v šoli v raznih delovnih krožkih. Otroci gredo domov pozno popoldne. Najbolj oddaljene zapelje domov šolski avtobus, ki ga je lani občina nabavila s prispevkom skrbništva in osrednje vlade.
V števerjanski šoli je letos vpisanih 44 otrok, nekaj manj kot lani. To iz enostavnega razloga, ker imajo letos v prvem razredu sanio sedem vpisanih. Ni bilo pač otrok v šestem letu. starosti. Otroci so v šoli zadovoljni, ker so tudi poppldne^v družbi svojih sovrstnikov in ker se udejstvujejo na razne načine na neprisiljen način. Seveda ne gre vedno tako. kajti različno je n. pr. risanje od pouka nemškega jezika. Vendarle se nemščine učijo tudi, čisto neobvezno, otroci slovenskih šol v Gorici, v popoldanskih urah Nekateri ponavljajo kar so se v svojem razredu učili dopoldne, tretji se spet ukvarjajo, ko jim vreme to dopušča, s športom in z drugimi oblikami rekreacije. Starši so s tem na-
iiiiifiiiiiiiiiiniiiiiHiniiiiiiiMiiiinMiiiiiniiiiiiim
ZARADI CELE VRSTE OMEJITEV
Letošnji Andrejev sejem v nekoliko skromnejši obliki
Odpadla je razstava kmetijskih strojev
Včeraj so v Gorici odprli Andre-1 klami po mestu spet i™6.1® rekorden jev sejem. Letošnja izvedba te tu-1 obisk in - kar si še najbolj nadeja ristično - rekreacijske in gospodar — tudi rekorden inkaso. ske manifestacije je rojena pod slabo zvezdo. Najprej so se na občini odločili (in to povsem upravičeno), da bodo nekoliko omejili dejavnost sejmu in s tem ustregli negodovanju občanov zaradi hrupa, motenj v prometu ite.., ki jih prinaša namestitev zabavišč v strogem mestnem središču. Pod slabo zvezdo pa se je sejem rodil tudi zato, ker sovpada z omejitvami v prometu, potrošnji elektrike itd.
Zaradi teh razlogov včeraj na sejem niso pripeljali kmetijskih strojev, ki so bili zanimivi zlasti za kmetovalce z jugoslovanske strani.
Izvozni trg je bil skoraj povsem prazen, čeprav je občinska uprava določila prostor za posamezne razstavljavce in določila tuoi paznika.
Zastopniki oodjetij so se očitno u-strašili, da se ne bodo utegnili pravočasno vrniti v svoje kraje v Venetu.
Edinole vinogradniki iz Brd, ki so vključeni v organizacijo 3P, so odprli svoje stojnice v nekdanjih prostorih konzorcija. prav zaradi omejitev v prometu in tudi zaradi mraza utegnejo biti danes najbolj obiskan kraj.
Pred vhodom na vinsko razstavo s pokušnjo so odprli srečolov z bogatimi nagradami, med katerimi je največ pršutov in divjadi.
Vse ostalo se ni dosti spremenilo.
Tavnik, na primer, je natrpan z zabavišči, ki so naš vsakoletni stalni gost. Na Travniku in tudi v Ul-Oberdank in Boccaccio je vse polno stojnic s slaščicami, vmes so stojnice z oblačili. Živahno je tudi na Trgu C. Battisti.
Včeraj je bilo na sejmu dosti Jugoslovanov, danes pa bodo — za razliko od prejšnjih let — najbolj verjetno prevladovali meščani, ker so na vsem lepem spet postali pešci.
Če bo vreme kolikor toliko ugodno, bodo mamice pripeljale svoje otroke na zabavišča, ljubitelji športa pa bodo bržkone po toliko letih spet začeli navijati za Pro Gorizio, no gometno ekipo, ki se ji lahko pripeti, da bo po včerajšnji zvočni re
činom pouka zadovoljni in marsikdo gleda z zavistjo na ugodnosti, ki jih imajo njegovi otroci ter se spominja časov, ko je sam moral v šolo v ponošeni in včasih tudi zakrpani obleki, ko je sredi zime in ob deževnem vremenu pešačil kilometre od doma do šole, ko je moral popoldne, ko se je vrnil domov, takoj na polje ali v hlev pomagati očetu, materi in starejšim bratom ali sestram.
Šolska oblast se je potrudila, da bi ta celodnevna šola uspevala. Zaradi tega je učiteljicam, ki so že dolga leta poučevala v števerjanski šoli, dodala še vrsto učiteljic, ki so bile in so med1 najboljšimi na Goriškem. So to učiteljice, ki so iz naših šol izšle v zadnjem času, ki se iz dneva v dan soočujejo z novimi 'metodami na pedagoškem področju, so to osebe, ki jih zanima zamejska slovenska skupnost. To je tudi prav, saj smo mnenja, da je mesto našega vzgojitelja ne le med strogimi šolskimi stenami, marveč širšem svetu našega kulturnega življenja. Poleg tega pa je treba tudi poznati moderne pedagoške prijeme, kajti tudi naša šola, kot vse ostale dejavnosti, gre naprej in ne sme ostati na ravni šole, ki je obstojala v Francjožefovih časih. Šolska oblast se je tudi pobrigala za materialno osnovo celodnevne šole Števerjanski občini so nudili precejšnjo denarno pomoč za nakup šolskega avtobusa, za popravilo šolskega poslopja, za nakup najrazličnejše notranje opreme, tako šolske kot kuhinjske, s posredovanjem šolske oblasti je deželna uprava tudi nakazala vsoto denarja, s katerim bodo začeli graditi novo šolsko poslopje, kajti sedanje je v vseh pogledih dotrajano.
Marsikod drugje si tako celodnevno šolo želijo. Starši to želijo, ne morda, ker se otrok otresejo ves dan, marveč, ker vedo, da ostanejo ves dan otroci v dobrih rokah vzgojiteljev v pravem pomenu besede. V Doberdobu je tako letos padla zamisel, da bi se tudi tu uvedel celodnevni šolski pouk, v nekaterih furlanskih krajih naše pokrajine take šole že delujejo, v Zagraju pa so jo odprli letos, šolska oblast ugotavlja s pedagoškega stališča, da se take šole pozitivno obnesejo.
Zaradi tega je docela nerazumljivo stališče nekaterih v Števerjanu, ki se zaganjajo v to šolo in v učiteljice, ki na njej poučujejo. Vsako
Jutri bodo odprli
nov sedež PSI
Jutri, v ponedeljek bodo, ob prisotnosti poslanca Fortune odprU nov pokrajinski sedež PSI v Ulici 9. avgusta 2. Poslanec Fortuna bo ob tej priložnosti govoril o sedanjem političnem stanju v Italiji. Prisotni bodo tudi deželni socialistični predstavniki.
............................................
USPEH RAZSTAVE BENEŠKIH MOJSTROV
Razstavo v palači Attems si je ogledalo 15.000 ljudi
Državna knjižnica odprta tudi oh nedeljah
Razstavo beneškega «settecenta» v palači Attems si je doslej ogledalo nad 15.000 ljudi. To v borem mesecu, odkar je razstava odprta. Ste vilo obiskovalcev je dokaz, da so take razstave priljubljene in da lah ko zainteresirajo širok krog obiskovalcev. Med obiskovalci so bili v velikem številu dijaki in šolarji. O-menimo naj npr., da so si razstavo ogledali, vsaj kolikor nam je znano, dijaki vseh tretjih razredov slovenske nižje srednje šo'e v Uhci Randaccio ter ucenci četrtega m oetega razreda slovenske osnovne šole v Ulici Randaccio (seveda so si ti potem ogledali tudi razstavo prve svetovne vojne v pritličju iste stavbe) Med obiskovalci so bile doslej številne skupine iz drugih kra jev Italije pa tudi iz Avstrije in Jugoslavije.
Največ obiskovalcev so doslej i-meli ob nedeljah, ko je bila razstava ves dan odprta. Še več obiskoval-
i a;	1_ sx/Jolni Krt'T
mogoče več voziti na izlete na po-d6Ž6lj6.
Zaradi tega bo razstava odprta še ves december. Ob delavnikih bo razstava odprta od 9.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah bo do odslej imeli prav tako dvojni urnik, in sicer od 10. do 13. ure ter od 15. do 18. ure. Ta urnik stopi v veljavo danes.
V zvezi z novimi navodili o varčevanju z energijo, bodo v pokrajinski knjižnici in arhivu v palači Attems uvedli enotni urnik od 8. do 14. ure.
Državna knjižnica v Ulici Mameli pa bo z najnovejšimi vladnimi navodili odprta tudi ob nedeljah. Marsikdo bo tako presedel nekaj uric v ogretem prostoru, drugi pa si bodo lahko ta dan izposojali knjige. Novi urnik državne knjižnice je na slednji :ob delavnikih od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12.30, ob nedeljah in praznikih od 9 do 17 30 Tudi dvorana za otroke bo ob delavnikih (razen sobot) odprta kot
zahtevo učiteljskega zbora občinski upravi tolmačijo kot akt sovražnosti. Stvari so šle tako daleč, da smo v krajevnem ciklostiliranem lističu brali take ostre besede, ki mejijo že na obrekovanje.
Kaj se za tem skriva, ne vemo. Morda užaljenost kakega posameznika, ki je pedagoško zaostal, ki noče na šolsko proslavo, ker je ta « preveč jugoslovansko obarvana » (!?), morda pa kaj drugega, hujšega.
Vrnimo se k našim otrokom, ki so najvažnejši in katerim učiteljstvo na števerjanski šoli posveča največjo pažnjo.
Ko smo v petek popoldne, obiska-šplo, smo v eni učilnici videli dve skupinici, ki sta delali pod vodstvom učiteljice Dolores Mermo-Ijeve. Pri eni mizi smo našli «petrolejske izvedence». V šoli, doma, pri poslušanju radia in televizije so toliko čuli o petrolejski krizi, da so skušali sami od sebe rešiti ta važni problem. «Tehniki» so bili trije učenci tretjega razreda: Simon Ter-pin, Mario štekar in Martin Kom-janc. Na mizi so imeli razgrnjene zemljevide, knjige o petroleju, znali so povedati, da služijo petrolejski proizvodi ne le pri poganjanju avtomobilskih in traktorskih motorjev marveč tudi za ogrevanje, elektriko, plastične proizvode, asfalt na cesti. Skratka, vedeli so vse. In ob zaključku poizvedovanj so sklenili, da bodo pričeli kar vrtati v domačem vinogradu: morda bodo poleg grozdja našli kje v globini tudi petrolej.
Pri drugi mizi v isti učilnici pa so bili pri delu umetniki. Bilo je kot v pariški umetniški četrti. Štirje mladi umetniki, vsi iz prvega razreda, Igor Ciglič, Orietta Skok, Marko Koršič in Matjaž Terčič, so u-stvarjali lepe in velike slike, ki jih bodo brez dvoma razstavili na zaključni šolski razstavi. Igor je imel opravka s čarovnikom in z zajčki, Orietta je naslikala možička s sankami, Marko je imel opravka s snežnim možem in fantkom, Matjaž pa je avtoportretiral samega sebe sankami, okrog njega pa so k drevesu letele ptice. Na veliki mizi, kjer so se udejstvovali ti mladi u-metniki, je bil cel kup lončkov z najrazličnejšimi barvami.
V drugih učilnicah so otroci ponavljali jutranjo italijanščino in so se učili nemščine, nas pa je zanimal obisk v pritlični učilnici, kjer so se učenke tretjega razreda učile čipkarstva. Iz pogovora z učiteljico Marijo Ongaro, ki poučuje že dolgo vrsto let v Doberdobu in sedaj tudi v Gorici, v šoli v Ulici Cipriani, smo izvedeli da so števerjanska dekleta zelo dovzetna za to obrt. Ongarova nam je rekla, da bo tu našla pridne čipkarice. Med njimi je najbolj pridna Manuela Klanjšček, ki je v kratkem času pouka te obrti pokazala izredne sposobnosti. Pouk čip-kanja je dvakrat tedensko, udeležuje pa se ga 17 deklet tretjega, četrtega in petega razreda.
Omenili smo le nekaj popoldanskih dejavnosti števerjanske celodnevne šole. Kdaj drugič se bomo spet o-glasili in takrat bomo videli kako se števerjanski otroci udejstvujejo na drugih področjih, na vseh, ki bodo iz njih napravili resne mladeniče, zavedne pripadnike slovenske narodnostne manjšine.
izključno samo tistim, ki se ne bodo mogli poslužiti javnih prevozov (železnice ali avtobusov). Teh dovoljenj ne bo mogoče dobiti za kratke razdalje.
Prošnje morajo — razen v izjemnih primerih — prosilci prinesti na prefekturo vsaj štiri dni pred praznikom, za katerega prosijo dovoljenje.
Na tržaški univerzi je prejšnjo sredo promoviral za doktorja farmacije
MARIJ GERGOLET Športno združenje 'Mlddost iz1 Doberdoba iskreno čestita svojemu tajniku in mu želi obilo uspeha.
bo izplačala svetovalcem za vsako sejo honorar 5.000 lir, da bi z njim krili izgubo na delu.
Župan De Simone je odbornikom sporočil vsebino odredbe, na podlagi katere mora družba «Bustese -Industrie Riunite» s 1. decembrom
1973	zmanjšati proizvodnjo «fiocca» od sedanjih 40 na 30 ton na dan. Zmanjšanje proizvodnje s pomočjo znižanja hitrosti transportnih trakov od 90 na 70 m na minuto bodo morali obdržati toliko časa, dokler ne bodo namestili naprav za zadrževanje žveplenega vodika, ki uhaja v zrak in ga zastruplja. Po tej županovi odredbi morajo do 30. junija
1974	čistilne naprave zmanjšati količino žveplenega vodika za 60 odstotkov, do 31. decembra 1974. leta pa za 85 odstotkov.
Družba Bustese je župana seznanila z obvestilom sindikalnim organizacijam, da v času zmanjšanja proizvodnje ne bo spremenila sta-leža delavcev, delovnega časa in višine mezd in da bo takšno stanje trajalo do vključitve čistOnih naprav meseca junija. Občinski odborniki so nato sprejeli nekaj zanimivih sklepov, ki zadevajo promet, javna dela in zelene površine. Najprej so se odločili za semaforsko ureditev križišč na Travniku in s tem za odpravo precejšnjih prometnih težav, zlasti na križišču u-lic Roma in Oberdank, ter na križi šču Ul. Mameli s Travnikom in Korzom.
Za tri semafore bodo potrosili 15 milijonov lir. Izmerili bodo nosilnost Pevmskega mosta ter restavrirali freske v občinski glasbeni šoli. Preuredili bodo zelene površine pri restavraciji «Alla Transalpina», pred prefekturo in v Naselju S. Anna, medtem ko bodo obrezali krošnje kostanjev na Korzu. Več sredstev bodo namenili za urejanje cest, trga na debelo in športnih naprav ter bodo na predlog odbornika za javna dela Agatija zahtevali od občinskega sveta odobritev izvršilnega načrta za preuredite z deželnim prispevkom 254 milijonov lir, Mihaelove ulice v drugem in tretjem področju industrijske cone.
Odbornik Pavlin je poročal o osebju, odbornik Tomassich pa o prispevkih socialnim ustanovam. Na predlog odbornikov Fantinija in Moise-ja bodo s pomočjo družin pregledali položaj otrdŠkift’0 vrtcev.
V sredo, 28. novembra, je na tržaški univerzi doktoriral iz farmacevtike
MARIO GERGOLET iz Doberdoba. Prosvetno društvo «Jezero» mu iskreno čestita. čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
viziji je že nastopil; na televiziji je imel posebno oddajo, ki so jo snemali v šestih nadaljevanjih.
Svečanost v Gonarsu v ponedeljek, 10- decembra
Svečano odkritje spomenika - kostnice umrlim slovenskim internirancem v koncentracijskem taborišču v Gonarsu, Viscu in drugih v letih 1941 - 1943, ki je bilo najavljeno prvotno za nedeljo, 9. decembra, je bilo preloženo na ponedeljek, 10. decembra ob 10.30 in bo potekalo po že predvidenem programu.
Preložitev odkritja je narekovala prepoved vožnje z motornimi vozili ob nedeljah in praznikih, zaradi česar bi mnogim bila udeležba na svečanosti onemogočena.
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje srednje šole I-van Trinko v Gorici, Ulica Randaccio 10, sporoča, da bo v torek, 4. decembra ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in namestniki.
Razna obvestila
Prosvetno društvo «Sovodnje» obvešča udeležence fotografskega tečaja, da je ponedeljska lekcija prene-šena na torek, 4. decembra ob običajni uri.
SPD — smučarski odsek sporoča, da bosta smučarska tečaja na Lažni in Zatmiku trajala 10 dni in sicer od 26. decembra 1973 do 5. januarja 1974.
Kino
Kitarist Franco Cerri v Verdijevem gledališču
EMAC priredi v torek, 4. de cembro v dvorani Verdijevega gledališča koncert jazz glasbe. Nastopil bo znani kitarist Franco Cerri s svojim kvintetom. O Cerriju ni treba kaj posebej pisati, saj je znan po celem svetu. Nastopil je že v največjih dvoranah in gledališčih in povsod žel veliko uspeha. Tudi na italijanskem radiu in tele-
■ llflIlllllinillllllllllllllllllllllllllllinilllllHHIIHIIIIUIUItUUIUlllllllllllllllMIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
V PETEK V MLADINSKEM KROŽKU
Prikaz sodobne poezije v današnji Furlaniji
Goriški Slovenci smo se soočili s furlansko stvarnostjo
Petkov večer Mladinskega kluba v Gorici, na katerem so predstavili tri furlanske pesnike srednje generacije, je bil nekaj novega, svojstvenega. Slovensko občinstvo v Gorici se je prvič na tako neposreden način soočilo s sodobno furlansko poezijo in pomembno ni bilo toliko recitiranje pesmi teh prisotnih pesnikov kot njihov prikaz povojnega stanja poezije v Furlaniji, tiste pisane v furlanščini kot tiste izražene v italijanskem jeziku ter polemika, ki je med njimi samimi sledila.
Tri videmske pesnike je predstavil Ace Mermolja, ki je dejal, da gre za novo obliko dejavnosti Mladinskega krožka. Soočati se moramo z realnostjo v naši deželi, tudi na kulturnem področju in brez dvoma je zanimiv prav prikaz treh pesnikov, ki so, vsak na svoj način, povezani z današnjo furlansko realnostjo. Do takih stikov bi moralo priti pogosteje, slovenski pesniki in drugi kulturni možje bi se morali uveljavljati tudi v tukajšnjem italijanskem življenju.
Luciana Morandinija, 45 - letnega profesorja, poznamo, ker se že dolgo vrsto let, od leta 1945 udejstvuje na kulturnem področju. Sodeloval je pri tukajšnjih revijah in pri revijah širšega pomena kot so «Il Ponte», «Politica e cultura», «La Battana», izdal je vrsto pesniških zbirk, med drugim je sodeloval tudi na sestankih pesnikov v Sarajevu in v Gradcu. Tito Maniacco ima 41 let, živi in dela v Hdmu, sodeluje pri raznih revijah, izdal je nekaj pesniških zbirk. Najmlajši med njimi je Amedeo Giacomini, rojen leta 1940; najprej se je ukvarjal s prozo, pri Rizzoliju je izšel njegov roman «Manovre», kasneje se je pričel udejstvovati s poezijo in izdal pri specializiranih italijanskih založnikih Rebellato in Scheiwiller nekaj pes niških zbirk.
Vsakdo je prebral tri svoje pesmi, nekatere med njimi smo nato lahko poslušali tudi v slovenskem prevodu.
Sledil je Maniaccov prikaz povojne furlanske poezije. Na razvalinah Goriška prefektura je sporočila, furlanske kmečke idile, ki se ie izda bo samo v res nujnih primerih j raževala tudi na literarnem področ-izstavljala uslužbencem javnih in,ju, so skušah mladi pesniki m pt-zasebnih podjetij posebna dovolje- satelji takoj vo vojni, ko so izšli iz
Posebna dovoljenja za vožnjo ob nedeljah in praznikih
način na furlansko kulturno življenje. Vendarle so bili v tem svojem delu nekateri preveč togi, levičarsko uradni in kriza, ki je sledila madžarskim dogodkom leta 1956 v italijanskem naprednem kulturnem svetu je zajela tudi njih. Razpršili so se, vsak je iskal svojo pot. Šele po doglednem času se je stanje popravilo in sedaj se skuša tudi furlanska poezija, tako v furlanščini kot v italijanščini (žal na petkovem večeru furlanskih pesmi nismo slišali) povezovati z novo realnostjo, ki je z emigracijo, industrializacijo, zapuščanjem kmečke zemlje, nastala v Furlaniji.
Mdniaccovemu prikazu sta nasprotovala tako Morandini kot Giacomini in morda sta v polemiki zašla na preveč podrobno opisovanje razmer, zaradi česar so jima nekateri poslušalci težko sledili. Med našo publiko so se nato oglasili nekateri, ki so želeli pojasnila in tudi poudarili ljudsko širino slovenske literature, ki ni bila nikdar odmaknjena od ljudstva.
Spremembe voznega reda mestnih avtobusov
Zaradi prepovedi voženj ob nedeljah in praznikih ter zaradi Andrejevega sejma je občinsko avtobusno podjetje uvedlo nekaj sprememb na mestnih progah.
Danes, 2. decembra bodo avtobusi uvedli delavni (in ne praznični) urnik. Na nekaterih progah bodo vozili tudi v poznih večernih urah, in sicer na progi št. I (Štandrež — železniška postaja — Svetogorska cesta) bodo avtobusi vozili do 23.40; na progi CRI (Stražice — glavna pošta — bolnišnica) bodo avtobusi vozili do 22.20 ter na progi GRE (glavna pošta — San Roc di Luznis) bodo avtobusi vozili do 23.20.
Avtobusi na progi št. 6 bodo vozili samo do glavnega pokopališča.
Za današnjo nogometno tekmo na Rorah bodo ojačili progi št. I in CNE.
Jutri, 3. decembra bodo avtobusi vozili po običajnem urniku.
Zaradi Andrejevega sejma so na progi št. I ukinili postajo v Ulici Oberdan in jo nadomestili z drugo pred kavarno «De Rocco».
VOZNI RED VLAKOV
ODHODI
Za Trst: 5.44 (L); 6.26 (L); 7.32 (D); 7.52 (L); 8.18 (D); 11.09 (L); 13.26 (D); 14.05 (L); 15.26 (D); 17.08 (L); 18.15 (D); 18.44 (L); 20.07 (L); 21.19 (L); 22.03 (D); 23.01 (DD***); 23.43 (L).
Za Videm: 4.32 (L*); 6.27 (L); 6.55 (D); 7.20 (L); 806 (D); 11.10 (L); 13.06 (D); 13.51 (L); 14.41 (DD**); 14.50 (D); 15.27 (L); 17.50 (L); 19.01 (L); 19.56 (D); 21.07 (L); 21.32 (D).
Za Jugoslavijo: 8.24 (L); 13.29 (L). PRIHODI
Iz Trsta: 4.31 (L*); 6.23 (L); 6.53 fD); 7.18 (L); 8.04 (D); 11.06 (L); 13.25 (D); 13.49 (L); 14.40 (DD**); 14.49 (D); 15.23 (L); 17.48 (L); 18.57 (L); 19.54 (D); 21.05 (L); 21.31 (D); 23.41 (L).
Iz Vidma: 5.41 (L); 6.24 (L); 7.30 (D); 7.50 (L); 8.17 (D); 11.07 (L); 13.24 (D); 14.02 (L); 15.25 (D); 17.06 (L); 18.13 (D); 18.42 (L); 20.05 (L); 22.01 (D); 22.59 (DD***); 23.42 (L). Iz Jugoslavije: 10.18 (L); 16.18 (L). (*) Vlak ne bo vozil 25. in 26. decembra 1973 ter 1. januarja 1974.
(**) Vlak bo vozil samo v delavniku pred praznikom od 7. decembra 1973 do 16. februarja 1974. Vožnja odpade 24. in 31. decembra 1973.
(»»•) vlak vozi samo ob praznikih od 9. decembra 1973 do 17. februarja 1974. Vožnja odpade 23., 29. in 30. decembra 1973.
L: krajevni vlak; D: brzovlak; DD: ekspres.
Gorica
VERDI 14.15—21.00 «La vedova inconsolabile ringrazia quanti la consolarono». Barvni film.
KORZO 15.00—21.00 «Il giorno dello sciacallo». E. Fox in A. Badel. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.00—21.00 «La sedia a rotelle», C. Spaak in R. Hos-sein. Barvni film.
VITTORIA 15.00-21.00 «Violenze erotiche in un carcere femminile». D. Prince in G. Deloir. Barvni film v kinemaskopu. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00-21.00 «Sole rosso sul Bosforo». D. Backer in J. Char-piin. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.00-21.00 «La resa dei conti». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—21.00 «La polizia incrimina, la legge assolve». Barvni film.
PRINCIPE 17.00-21.00 «Baciamo le mani». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Nepremagljivi Sam Wallasch», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Srebrna maska», mehiški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
DESKLE «Klic volkov», nemški barvni film ob 17.00 in 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
KANAL «Prepovedane strasti», italijanski barvni film ob 16.00 in 20.00.
Prihodnje leto, 1. maja, ob priliki praznika dela, bodo na podlagi obstoječih zakonov podelili kolajne za zasluge pri delu. Ustrezno dokumentacijo zbirajo inšpektorat za delo (v Gorici ima sedež v Ulici Vittorio Veneto 14). Predloge za podelitev teh nagrad lahko pošljejo podjetja in druge ustanove najkasneje do 31. decembra letos.
va ves ua.i trna. .se vev.	J„01D! r.A is Hn 10 nre oh nede- zasebnih ood etri posebna aovoije- \ saieiji iukuj tu vujm,
dvorim3 ob Nedeljah, to 1 ne ^ ' 5ah in praznikih pa od 9. do 17.30. nja za nedelje in praznike, in sicer ' odporniškega gibanja, vplivat, na nov
Pri Moši huda nesreča jugoslovanskega avtomobilista
Zelo huda nesreča se je pripetila včeraj v jutranjih urah v Moši. Ponesrečil se je 22-letni Zlatko Brzin iz Delpinove ulice v Novi Gorici. Brzin se je z avtomobilom vozil iz Krmina proti Gorici in je v Moši, verjetno zaradi poledenele ceste, izgubil oblast nad vozilom in silovito trčil v zid na desni strani. V goriški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, vendar so ga zaradi hudih ran odpeljali na nevrokirurški oddelek v videmsko bolnišnico, kjer se bo predvidoma zdravil 30 dni.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves rtan in ponori 1e dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna A. Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340.
DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Lautieri. tel. 2905 ali 30011 in dr. Galliani, tel.2249. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Pavšič: v Ronkah pa dr. Mario De Benedettis. tel. 77191.
DEŽURNE LEKARNE
Ul. Seminario 3. Verdijev korzo 102, Korzo Italija 217, Ul. S. Pellico 3, Ul. B. Casale 3, Raštel 51, UL Ozoni 44, Ul. G. Cesare 52, Ul. 4. novembra 42. Ul. Cappuccini 2, štandrež (trg) 11. Ponte del Torrione l. Ul. B. Pavia 27, Ul. del Carso 20.
Izleti
Prosveta
Prosvetno dinštvo «Sovodnje» vabi danes, 2. decembra, ob 17. uri v Kulturni dom vso mladino, prijatelje in člane na predvajanje slovenskega mladinskega barvanega filma «Bratovščina sinjega galeba».
Prosvetno društvo «Sovodnje» vabi kot vsako leto na Miklavževanje, ki bo v sredo, 5. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu. Miklavž bo obdaril vse otroke, ki hodijo v otroški vrtec ali osnovno šolo v Sovodnjah. Obenem bo otrokom razdelil še posebna darila.
Slovenska prosvetna zveza priredi v ponedeljek, 10. decembra ob odkritju kostnice, avtobusni izlet v Gonars. Vpisovanje sprejemajo na sedežu zveze do četrtka. 6. decembra od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30. Avtobus bo iz Gorice, s Travnika, odpeljal ob 9. uri ter bo vozil čez pevmski most v Podgoro m štandrež.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Arianna Simčič, Aien Ligovič, Roberto Cosani, Manuela Andrian, Francesca Bosch.
SMRTI: bolnik 65-letni Giovanni Decorte, upokojenka 71-letna Amaria Cotič vd. Devetak, upokojenka 79-letna Caterina Buffolin vd Travam, upokojenec 65-letni Avguštin Močnik, delavka 61-letna Elena i’‘carelli, gospodinja 69-letna Rosa Furlan por. Franzot, gostilničarka Giuseppina Molar.
OKLICI: delavka Annunziata Pro-perzi in prodajalec Guido Tomasi, bolničarka Adriana Stogia in podčastnik vojske Carmelindo Rosati, šivilja Luisa De Vita in financar Leonardo Savino, gospodinja Claucì’a Lombardi in karabinjer Giancarlo Lotti.
POROKE: prof. Licia Clari in bolničar Mario Samitz, delavka Bruna Blasi in delavec Nerino Gon, u-radnica Nadia De Piero in fintm-car Francesco Patanisi, gospodinja Marina Bigott in zidar Gaspare Sciortino, prodajalka Lucia Cettolo in zidar Dionisio Scarpin, prodajalka Caterina Marassi in delavec Giuseppe Picamus, delavka Mirella Srednik in delavec Luigi Mauro.
Ob tridesetletnici smrti Milana Bogataja (3. 12. 1943) daruje mati Marija v počastitev spomina 10.000 lir v sklad za gradnjo Kulturnega . doma v Štandrežu in 10.000 lir za I Kulturni dom v Sovodnjah.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami žalovali ob smrti dragega
ANTONA NANUTA
ki smo ga pokopali v ponedeljek, se tmjlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala starim štandreškim možem, prijateljem pokojnika.
Žalujoča družina
štandrež, 2. decembra 1973
OB TRIDESETLETNICI^ DRUGEGA ZASEDANJA A VNOJ1
Tridelna razstava Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani
v
250-letnica rojstva prekmurskega rojaka Stefana Kuzmiča «Goriško in istrsko begunsko šolstvo v 1. svetovni vojni» Ob 50-letnici Gentilejeve šolske reforme
'-JC.
Slovenski šolski muzej na Poljanski cesti v Ljubljani, ki se pogosto predstavlja s kvalitetnimi razstavami iz zgodovine in tudi sedanjega razvoja šolstva, je v torek, 27. nov. priyabil v svoje sicer skromne prostore številno, izbrano občinstvo k otvoritvi nove razstave. Značilnost te razstave je, da nam predstavlja v svojih treh delih skrajne robove slovenskega etničnega ozemlja. Najprej s skrajnega vzhoda, iz Prekmurja, s prikazom življenja in dela prekmurskega rojaka Štefana Kuzmiča (ki je deloval v 18. stoletju), nato pa še z razstavo «Goriško in istrsko begunsko šolstvo v prvi svetovni vojni». Tudi tretji del razstave je posvečen primorskemu, zahodnemu delu slo-
VÒRE KRSZTS
KRAT*.
N A V
CSlS/TE RfJCSI JMŽS-P8 : 7.IBSUNI 1 NA NYOU
Vfzejm vernim vu vižakcm feWisivanyi na podpéranye , »-u »a ptunagimy., vit Tw«nì iw. trmift/iito potvmtoga ha Vtki v«$jjo
Pouieg oiPcri fzcm fzpoéohùì
MOLITEV
IK O
P E J S Z E N,
N»!*} jpowsimpratjì.
V t: a n h ucci ir.
Prvo ohranjeno Kirzmičevo delo iz leta 1754
venskega ozemlja: ob 50. oblet niči Gentilejeve reforme prikaže v zelo strnjeni obliki kako je fašistična Italija vključila tudi šolstvo v svoje raznarodovalne napore in tvorno obrambo takratne mnjšine, našega prosvetnega živ-njenja.
Prva razstava je bila letos pri rejena ob 250-letnici rojstva Štefana Kuzmiča (1723-1779). Protestantizem, ki se je v šestnajstem stoletju razširil po vseh slovenskih pokrajinah, se je kljub protireformaciji še nekako obranil v Prekmurju, ki je že mnogo stoletij bilo upravno ločeno od ostale Slovenije, ki je pripadala Avstriji, medtem ko je Prekmurje tvorilo del Ogrske vse do osvoboditve leta 1919. Ta državna pripadnost je seveda v vseh ozirih in tudi v kulturnem vplivala, da se je Prekmurje razvijalo pod drugačnimi pogoji kot ostale slovenske pokra-
jine. Zato je razumljivo, da so prekmurski pisci pisali v prekmurskem narečju in ob takratnem pomanjkanju slovenskega črkopisa, z madžarskim. Tako je bila prva knjiga, prevod Lutrovega Malega katekizma, napisana v prekmurščini (1715). Enako tudi deset let kasneje «Abecedarium szlovenszko za drobno detzco». Četrt leta kasneje se je Kiizmič pojavil z novim abecednikom, katekizmom, izreki iz sv. pisma in s prevodom Nove zaveze. Glavno njegovo delo pa je zbirka pesemskih in veroučnih tekstov «Vbre krzstsanszke kratki navuk» (1754; Sledil je prevod Novega zakona; po Kuzmičevi smrti pa je biia izdana protestantska pesmarica, za katero je dobršen del gradiva zbral Kiizmič.
Glavni del trojne razstave zavzema gradivo gcriškega in istrskega begunskega šolstva med prvo svetovno vojno. Naš svet vzdolž Soče je postal po vstopu Italije v vojno področje krvavih bojev v več zaporednih ofenzivah. Goriški rojaki so bili prisiljeni se umakniti v begunstvo. Okrog 80 tisoč goriških Slovencev se je razteplo po vsej Avstro-Ogrski. po Češkem in Moravskem, po Kranjskem in Štajerskem, največ pa jih je bilo razmeščenih po begunskih taboriščih na Nižje Avstrijskem. Za vso begunsko mladino je bilo organiziranih več vzgojnih ustanov, od otroških vrtcev, zavetišč, osnovnih in raznih strokovnih šol (primer ženske obrtne šole). V Trstu in Ljubljani pa so delovali med vojno zaposlovalni tečaji goriških slovenskih učiteljišč in slovenske ginnazije.
To izredno poglavje zgodovine slovenskega šolstva je bilo doslej že nekoliko pozabljeno, vendar ga je temeljito proučil in rešil pozabe tolminski rojak Andrej Šavli, ki se ga gotovo spominjajo tudi Tržačani, saj je v kratki dobi svo jega službovanja na zasebni šoli v Trstu vršil tudi tajniške posle Zveze mladinskih društev in to v času, ko si je tržaška mladina ob razpustu svojih društev iskala pota v ilegalne oblikg bprbe za narodni obstoj. Šavli je napisal razpravo o tej temi, ki bo objavljena v prihodnji izdaji Zbornika za zgodovino, šolstva in prosvete», ki ga izdajajo skupno vsi jugoslovanski šolski muzeji. Obenem pa je zbral toliko slik, dokumentov, pričevanj in objav, da je omogočil šolskemu muzeju organizirati nadvse zanimivo razstavo. Razstavo si bodo gotovo ogledali mnogi goriški rojaki, ki so preživeli svoja otroška leta v begunskih taboriščih prav pa je, da si jo ogledajo tudi njihovi potomci.
Kratka, zgoščena razstava, ki naj opozori današnji rod na 50-letnico Gentilejeve reforme, prikazuje poleg zakonskih predpisov in dokumentov o premeščanju slovenskega učiteljstva tudi dokumente o zaplembi in preganjanju slovenskih knjig, ki bi po fašističnih namerah ne smele priti v roke slovenske mladine. Učiteljca Žej-nova in predsednica Slovenskega ženskega društva v Gorici Justina Podgornik pa sta prišli celo pred sodišče zaradi «tajnega poučeva-nja_ slovenskih otrok». Razstavljeni šolski zvezki iz tiste dobe zrcalijo raznarodovalno in fašistično vzgojo takratne šole, ki se je k sreči popolnoma izjalovila.
Trojna razstava zasluži posebno pozornost, tudi našo pozornost, ljudi iz slovenskega obrobja.
Drago Pahor
Pevski zbor «Joža Vlahovič» iz Zagreba bo pod vodstvom Emila Cossetta nastopil danes ob 17. uri v Kulturnem domu. V drugem delu koncerta, ki obsega izključno ljudske pesmi, bo zbor spremljal instrumentalni ansambel. V temu delu koncerta bodo pevci nastopili v narodnih nošah
llllllllll||||||||||||||||||||llllllllllll|||||l|||||||||||||||||||I|||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllll||lilIIIIIIIIIjIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHillIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PO PREDSTAVI BEVK-GRABNARJEVEGA «KAPLANA MARTINA ČEDERMACA»
Lepo in harmonično ubran igralec Raztresen - režiser
binom
Uršič
Izčiščen uprizoritveni koncept je poveličal idejo upornosti in vere, kot se kaže v narodnostno zavednem beneškem duhovniku
Potem ko smo pred leti gledali čeden slovenski film o «Kaplanu Martinu Čedermacu» z Jožetom Zupanom v naslovni vlogi, skratka film, ki je domala prebrodil vse naše prosvetne dvorane in dvoranice in pustil v gledalcih globok vtis, smo zdaj prisostvovali drugemu Čedermacu, to pot ne na platnu, ampak na odru Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Trenutno nas ne zanima primerjava med obema postavitvama tega u-pomega beneškega duhovnika. Zanima nas pred.yjepi, po mojem, zanimiva relacija, ki je nastala med Raztresenovim Čedermacom na eni in Uršičevim »režijskim konceptom tega Bevkovega dela na drugi strani. Odkriti in na novo napisati, da je Stane Raztresen, ki je s tem delom praznoval štirideset-letmco gledališkega dela, po umetniškem in čisto človeškem potencialu tip igralca in človeka, ki se je izoblikoval, rasel in dosegel največje uspehe v «stari slovenski gledališki šoli, šoli Skrbinška, da o-menim enega, je isto kot Kolum-
bovo jajce. Prav tako je res, in sam Raztresen ve in to priznava, da ta igralec slabo, nesimpatično in v človeškem negativnem odnosu do vloge (profesionalnem kajpak ne) težko stoji v koži junaka, ki ali po avtorjevem ali po režijskem ali po konceptu umetniškega vodstva gledališča ne govori, kot ponavlja Josip Vidmar, o človeku o-ziroma o njegovem mestu v svetu, o njegovem očiščenju. O tem se danes veliko govori, še več piše, tudi razmišlja, zelo malo ah skoraj nič pa se na tem človeku dela, seveda kolikor ne pomeni za nekatere tako delo <na človeku» plejada (ne) dramatičnih anekdot o človeških ekscesih. A to poglavje ns sodi v tale zapis, oziroma bi sodilo kakor bi striktno razmišljali o lepo in harmonično ubranem bmomu igralec Stane Raztresen — režiser Mario Uršič. Tako striktno razmišljanje pa bi zahtevalo že celo poglavje, saj je skoraj neizčrpno, v smislu predstavništva obeh gledaliških ustvarjalcev. Za sedaj naj bo dovolj to, da je
•llllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllHIHIIIIHIIIIIHHmillllllllinilllllHIIIIIIIIIIIII
PRED PREDVAJANJEM FILMA V «SLOVENSKEM KLUBU»
Režiser Matjaž Klopčič odgovarja o svojem filmu «Cvetje v jeseni»
Film je prejel zlato «areno» za režijo in dve nagradi za interpretacijo
V torek 4. decembra bo Slovenski klub predvajal v Kulturnem domu ob 20.30 najzanimivejši slovenski film prejšnje sezone, Matjaža Klopčiča «Cvetje v jeseni», ki je dobil zlato areno za režijo na zadnjem festivalu jugoslovanskega filma v Pulju. Film je nastal kot televizijska nadaljevanka v treh delih, ki jo je scenarist Mitja Mejak priredil po znanem romanu I-vana Tavčarja. Po velikem uspehu televizijske oddaje je Klopčič razvil iz nadaljevanke celovečerni 35 mm film. Poleg nagrad za režijo v Pulju in na festivalu televizije v Portorožu je film tudi osvojil nagradi za interpretacijo Milene Zupančič (ki nastopa poleg Polda Bibiča, Štefke Drolc, Berta Sotlarja idr.) in za scenografijo Nika Matula. Fotografijo je posnel Žarko Tušar, glasbo pa sestavil Urban Koder.
Predvajanje tega filma bo tudi nekakšen uvod v začetek filmske dejavnosti Slovenske prosvetne zveze. Ob tej priložnosti objavljamo del intervjuja, ki sem ga imel z Matjažem Klopčičem skupaj z Lorenzem Codellijem, sodelavcem francoske filmske revije «Positif» in organizatorjem tržaškega krožka La Cappella Underground. Ta krožek je pred tremi leti prvič v Trstu in v Italiji predvajal dva Klopčičeva filma, «Na papirnatih avionih» in «Sedmina», ob režiserjevi prisotnosti. Intervju bo objavljen v celoti tudi v eni prihodnjih številk francoske revije «Positif».
Vprašanje: Ste roman izbrali vi ali vam ga je predlagala televizija?
Odgovor: Ljubljanska televizija mi je sama ponudila realizacijo scenarijev Tavčarjevega «Cvetja v jeseni», ki jih je pripravil Mitja Mejak za televizijsko nadaljevanko v treh delih.
Vprašanje:	Kakšne svoboščine
sta si lahko dovolila vi in scenarist pri prilagajanju takega ljudskega in klasičnega teksta?
materialnem in socialnem uspehu, odtod menda tudi njegova pozna poroka.
V.: Starka, ki komentira dejanje, vaša «potovka» ima morda vlogo, da poudari vnaprej determiniran razvoj dejanja? Ali je v tem preobrat z ozirom na vaše prejšnje filme? Konec filma «Na papirnatih avionih» je n.pr poudarjal novost izkušenj mladih glede na izkušnje j starih.
O.: Starka mi — tako mislim — največkrat ne komentira dejanje, pravzaprav mi služi v eni ključ-
S. G.
Župančičeva
Polde
O.: Mislim, da predvsem svoboščine, ki bi služile filmski verziji v korist. Mitja Mejak je povsem izločil uvod in okvir, jaz sem okvir nekako dodal z začetno, sanjsko sceno, ker se mi je zdelo, da bo na ta način lahko srednji del, ki pripoveduje o privilegiranih momentih sreče v svežem, visokem poletju prekrasne okolice Škofje Loke, dosegel večjo polnost in da bo lahko tudi bolj vsakdanje izpeljan, da se bom na ta način izognil preveliki, skoraj romantični ‘barvitosti dogodkov. Poleg tega pa sem vpeljal še osebo «potov-ke»: ženice, ki povezuje veliko dogodkov v filmu in predstavlja, če želite, nekakšnega dvojnika za u-sodo junaka. Tisto Stendhalovo misel o stalnem iskanju sreče in zadovoljstva morda...
V.: Katera se vam zdi «aktualnost» te ljubezenske zgodbe?
O.: Menim, da so ljubezenske zgodbe vedno aktualne. Kolikor pa
filmu «Cvetje v jeieni»
bi seveda uspela moja realizacija «Cvetja» doseči s svojo kvaliteto vrednost neke splošne metafore o nasprotju med željami in izkušnjami, kar je pravzaprav tudi osnovna karakteristika vsega evropskega romana, potem bi bila aktualnost še drugače podkrepljena.
V.: Ali je z ozirom na Tavčarjev roman poudarjena «socialna» dimenzija, npr. v odnosu protagonista do lastnega dela (kakor Tavčar je tudi sam odvetnik)?
O.: Motiv nesrečne ljubezni, tega neskladja med željami in dosežki, se ponavlja v vsem Tavčarjevem delu in menim, da je to v njegovem slučaju sploh bistvena barvitost, ki se veže tudi na nasprotje med njegovo provenienco in njegovim kasnejšim življenjem. Menda je bila pot tega navadnega kmečkega sinu do premožnega advokata tudi v odnosu do svojih ljubezenskih vezi, vendarle v precejšnji meri podrejena željam po
(Nadaljevanje na 8. strani)
vsakega gledalca morala nujno pretresti predvsem ta dvojnost «Kaplana Martina Čedermaca». Na eni strani Raztresen, psihološko nian-siran do potankosti, ne zgolj Čedermac kot simbol tistega, kar je režiser Uršič prikazal z ostalimi komponentami predstave, se pravi ne zgolj Čedermac kot glasnik zatiranega beneškega ljudstva, ampak predvsem Čedermac kot človek. Tak, kakršnega nam kaže Bevk v svojem romanu, čeprav je seveda dramatizator Boris Grabnar opustil vse odvečne dialoge in razmišljanja ter strnil vse pravzaprav okrog samega Čedermaca. To «napako», ki kajpak ni povsem dramatičnega značaja, ampak predvsem stvar dramatizatorjevega gledan.» na Bevkov roman in problematiko sploh «Kaplana Martina Čedermaca», je Uršič popravil predvsem z dvema posegoma. Prvič je ohranil Čedermaca takšnega kakršen pravzaprav je, oplemenitil ga je z velikim obrokom človečnosti in mu skorajda m pustil, da bi šel preko teh meja. Nasprotno. Vsa Raztresenova igra je bila oprta prav na to, na človeka Čedermaca. Torej prvo težišče. Drugo težišče, ki ni prehajalo v prvo (in prav ta ločina je po mojem pogojevala uspeh uprizoritve) pa je bile vse usmerjeno navzven, na poročnike, prefekte in nadškofe, na to negativno triviado, ki je prizadejala toliko gorja našemu beneškemu človeku, na razne žefe Kli-njone, Birtiče, kaplane Skubine in Potokarje, skratka na take plastične simbole nekega življenja, ki je še danes aktualno, čeprav seveda v drugačni meri, v drugačnih dimenzijah. Včeraj slovenstvo, danes slovenstvo in emigracija in brezposelnost in obubožanje beneških vasi. Borba Čedermacev še traja in ta borba se tudi danes, kot včeraj, i-menuje boj za človečanske pravice. Razmerje sil ostaja neizpremenje-no in kar napoveduje Uršič v sklepni sliki — pohod beneških ljudi v boljše čase — ostaja le napoved, čeprav v režijsko-uprizoritve-nem konceptu lep in smiseln, žal pa grenak domislek. Če torej preprosto zapišemo, da sta se realis tični Raztresenov Čedermac in Uršičev nekonvencionalen pogled na «Kaplana Martina Čedermaca», cis-sta človekova psihologija in čisti človeški simboli skladno, izčiščeno in neforsirano ujemali v smiselno enoto, v gledališki fenomen, ki mu pravimo lepa gledališka pved-
			
revije
LITERARNE VAJE it. 1
Za svoj 25. letnik je mesečnik dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem dobil novo uredniško in upravno vodstvo. Nova imena v njem kažejo na večjo ideološko utesnjenost, po drugi strani pa tudi v novem vodstvu ni noben a predstavnika dijakov, to-raj tistih, katerim je list namenjen in ki bi po logiki in sodobnih načelih morali imeti pri njegovem urejevanju vsaj soodločujočo besedo. Zaradi tega se mi zdi, da nekateri očitki, ki jih je na račun Literarnih vaj izrekel goriški vi-sokošolec Ace Mermolja, še vedno držijo in da jih polemki uredništva z njim (objavljena na zadnjih straneh pod rubriko «Sporočila uredništva») ni mogla ovreči.
Ta ugotovitev seveda ne zmanjšuje pomena in vloge, ki jo imajo Literarne vaje, teži le k temu, da bi Literarne vaje postale dijaški list v polnem pomenu besede.
Obračun, ki ga daje Martin Jev-
nikar v uvodnem sestavku je vsekakor razveseljiv. Kar osem avtorjev, ki so se doslej uveljavili s samostojnimi knjižnimi izdajami in ki so izšli iz Literarnih vaj, je nedvomno lepo število, če k temu dodamo še 13 celoletnih povesti, ki so izšle doslej v raznih letnikih, pa še kak drug sestavek, ki je presegel kvalitetno poprečje, potem je koristnost Literarnih vaj dovolj potrjena. V novem letniku objavlja celoletno povest Ester Sferco, dijakinja V. razr. Trgovskega zavoda, ki je tudi že v prejšnjih letih objavila nekaj kvalitetnih prispevkov Ostale prispevke v prozi in poeziji so napisali: Adrijan Pahor, M. Marinčič in A. Devetak, Robert Dorti, Nada Pertot, Vesna Sosič, Magda Jev-nikar, Sergij Sancin, Ivan Škabar, D. Marega in B. Rosner, kulturne novice pa so slej ko prej domena Martina Javnikarja. Osnutek za platnico je pripravil prof. Boris Zuljan, linorez za prvo stran ovit ka pa je izdelala Eva Fornazarič.
j. k.
stava, najbrž nismo daleč od resnice.
V večjih in manjših vlogah je nastopal ves igralski ansambel • Zlata Rodoškova (v pretresljivi in nwčn: figuri Cenarli,ačtve sestre Ka.ine). Anten 1’ctje ipciv.čnik -fašist, prefekt v Čedadu Nadškof v tidmu, čeprav ce mi dnz.de a, da je hi: v zadnji za las preveč kariliran od prejšnjih vlog). Stane Starešinič (Žek Klinjon), Alojz Milič (Vane Rakar). Danilo lurk (Breskon), Mira Sardočeva (Bre-škc.nka) Miranda Gaha;\» 'Mjutka). Jožko Lukeš (Birtič), Bogdana Bratužev« (Birtička), Kat» Nakrst Pe-tokar;, Livij Bogateč (Skubin), A-drijan Rustja (Spanj a)- Silvij Kobal Jeremija) in 1 eli Nakrst c va (plastično zarisano čedermacovo matij.
Preprosto, koralno sceno, bolj v službi rekvizitov kot odrskega ornamenta, je izdelal Edvard Zajec, kostume Marija Vidauova, gias-bo pa je napisal Ivan Mignozzi.
*. v.
KOPRSKO KULTURNO PISMO
Štirje koncerti koprskega Društva prijateljev glasbe
Pomemben večer posvečen ustvarjalnosti M. Lipovška
Med pomembne kulturne dogodke v Kopru sodi brez dvoma proslava desetletnice obstoja in plodnega delovanja Društva prijateljev glasbe — z večerom skladb Marijana Lipovška.
V tem času je organiziralo «-kreg 190 koncertov za odrasle in za mladino, kateri je posvečalo še posebno skrb v smislu potreb po estetski vzgoji. Sicer je pa bilo to temeljno vodilo za ustanovitev društva in njegovih prizadevanj, da bi mladim poslušalcem čim bolj približalo glasbeno umetnost, ki je tolikanj potrebna kot plemenita primes za oblikovanje razvijajoče se osebnosti mladega človeka. Mislimo, da je bilo to najpomembnejše, kar je Društvu v njegovih zalaganjih tudi v precejšnji meri uspelo. Delo se je epiralo na določen okvir koncertne in programske usmerjenosti, ki je težila na domačih umr laikih iz ožje in širše domovine, posebno mladi, nadarjeni, so prejemali posebne pobude. Tudi težnja, da bi sporede izpolnjevalo vsaj eno domače delo, se je v dobršnem delu izpolnila. V celc-ti vzeto pa so bili sporedi zajeti iz srednjeveškega obdobja preko renesanse, baroka, romantike :n u-stvarjalnega obdobja našega sto letja vse do trenutka ava^^rdrih umetniških zasnov. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli navajati in oceniti ogromno delo. ki se skriva za vsem prizadevanjem, delo, ki je, podprto z neukrotljivo voljo zlasti nekaterih članov, rodilo u spehe, da je društvo danes pomemben koncertni dejavn k v Sloveniji.
Ob 10-letnem jubileju je namenoma posvetilo spored ustvarjalnosti Marijana Lipovška — kot znak priznanja za njegovo nesebično pomoč pri prvem koncertu, ki ga je še z nekaterimi umetniki takorckoč p'k'cnil društvu in s tem utisnil pečat svoleva resnega pristopa. Svojo pomoč pa je nadaljeval še pozneje. Zaradi tega so koprski prijatelji glasbene u-metnosti beteli še posebej poudariti drugo stran umetnikove dejavnosti, da ga predstavijo čim dostojneje tudi kot skladatelja, ki je znatno obogatil glasbeno literaturo na področju orkestralne glasbe, zborovstva, komorne in soTstične glasbe; zlasti je dragocen njegov samospev, v katerem se morda najučinkoviteje odraza pristni poetični navdih njegove lirične narave.
Spored,1 ki '^a je tebtno izbral avtor sam, je bil temeljito pripravljen. Danes že pomemona koncertna interpretka, sopranistka lieana Bratuž-Kacjanova je s svojim barvno izenačenim glasom v toplem občutju zapela Pesem Ajše, pesem Metulj in trobentica, dalje tri samospeve iz ciklusa «Bolečina» (Zažgi grmado mojih prejšnjih dni, Ti si začaral me
v zlati krog, Bor) in tri samospeve iz ciklusa «Sončece, sij!» (Sončece, sij! Dežek, Šaljivkaj. Altistka Sbira Hajdarovič je v nazornem oblikovanju izvabila pristno vzdušje razmišljujoče izpovednosti v pesmih Prišel čas je krog Božiča, Zimska pesem, Melanholija in Zvečer, v štirih slovenskih narodnih pa prisrčno šegavost.
V usklajeni igri sta Prvi duo prepričljivo izoblikovala violinist Dejan Bravničar in violončelist Ciril Škerjanec. V svojstvenem poletu je Bravničar zgradil Sonato in ob tesnem sodelovanju avtorja - pianista v štirih skladbah za violino in klavir živo dočaral intimna razpoloženjska občutja, ki se v človeku oglašajo v posameznih letnih časih. V napeto učinkujočo celoto je bila zajeta Balada za violončelo in klavir v izvedbi Cirila Škerjanca in avtorja. Le ta je razen pri Prvem duu nastopal pri vseh točkah bodisi kot prefinjen spremljevalec pevcev, bodisi kot enakovreden, v skladnosti s partnerjem svojstveno gradeč oblikovalec.
Drugi koncert, na predzadnji dan oktobra, je bil namenjen izključno mladini, kateri ga je, po posredovanju koncertne poslovalnice Festival iz Ljubljane, poklonila Glasbena mladina Slovenije. Nastopil je Srbski godalni kvartet iz Beograda, ki je izvrstno izvajal nekaj tujih in nekaj domačih del. Tu moramo poudariti pomembnost seznanjanja mladih poslušalcev tako z domačo literaturo kakor odpiranja vrat v glasbeno življenje v ostalih jugoslovanskih predelih; spoznavanja umetniške ravni in duhovnih vrednot. Sicer pa je mladina beograjske umetnike za-rad njihcv’h muz ka’no učinkovitih interpretacij sprejela s sproščenim navdušenjem.
Na treUem koncertu, ki je bil 8. nov., sta naslonila hornist Jože Fatout in klarinetist rtloiz Zupan. V mehko obarvani m tonu čiste in vedno zanesljive intonacije je potekala igra prvega, ki je v trenutkih pianissima dosegel presenetljivo napeta tanjšanja. Zaradi tehnične dovršenosti razpolaga z veliko prožnostjo pri izvajanju in muzikalni kreaciji, ki je jasna in plastična. Izvajal je Beethovnovo Sonato za rog in klavir, op. 17, Miniature poljskega skladatelia Czeslava Grudzinskega. Villanelle P. Dukasa in tri male skladbe Ivana Ščeka, v katerih je ostvaril pristno skladateljevo vedrost in šegavo prisrčnost; to so Moja ura. Gozdna vila in Klepetulja.
Alojza Zunana smo z zadoščenjem sprejeli ob virtuozno zahtevnih sktedKah dolgih fraz, ki so ob podpori dihalne dovršenosti in izvajalčeve muzikalne občutenosti
Ivan Silič
(Nadaljevanje na 8. strani)
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB STOLETNICI SMRII ITALIJANSKEGA PESNIKA IN PISATELJA
Prepesnitev Svetih himen Alessandra Manzonija
Prevedel Vinko Beličič, opremil Edvard Žerjal, izdala Mladika
Ob stoletnici smrti Alassandra Manzonija je izšla te dni v Trstu (*) knjiga slovenskih prevodov njegovih petih himen — inni sacri. Prvi prevod teh del v naš jezik je opravil Vinko Beličič, ki je izdaji napisal tudi kratko, a pregledno in poljudno uvodno študijo o prevajanju Manzonija v slovenščino, o njegovem življenju in ustvarjanju; nazorno tu predstavljeni zlasti duhovni tokovi in kulturno politične silnice v prvi polovici prejšnjega stoletja, ko so najvidnejša dela Manzonija nastala Pred vsako himno je Beličič še pojasnil njene formalne značilnosti, čas nastanka in njeno vsebinsko razsežnost. Ti vsebinski povzetki mestoma preraščajo v interpretacijo.
V	prevajalčevi beležki pravi avtor sam: «Moj namen je bil en sam: italijanski izvirnik, uklenjen v disciplinirano obliko in zgoščeno besedo, posredovati slovenskemu bralcu tako, da bi prišla do izraza vsa globina Manzonijeve vere .lepote njegove poezije in pa premišljenost zgradbe.» Vsekakor je dejstvo, da se je Beličič lotil bolj prepesnitve kot na izvirnik tesno oprtega prevajanja in kakor je iz gornje njegove trditve tudi razvidno, je največ pozornosti posvetil idejno religioznemu sporočilu tekstov, manj pa čisto estetskem razsežnostim Manzonije-vih pesnitev.
Svobodnejši pristop pri prevajanju ima marsikatero prednost, predvsem za prevajalca, ki je tudi sam pesnik: omogoča mu, da pesnitev poustvari, da najde v novem jeziku enake ampak enakovredne oblikovalne prijeme in pojmovne sklope, ki so v novem času in novem kulturnem okolju sporočilni in razumljivi. Po drugi strani pa obstaja velika nevarnost, da taki obsegi odtujijo prevedeno delo avtorju in času, v katerem je nastalo.
V	našem primeru opažamo v izvirniku Manzonijevo celovito in samozavestno osebnost, ki je tako
Platnica «Svetih himen» po zamisli Edvarda Žerjala
značilna za romantiko: tok pripovedi teče mirno, suvereno, z veličastno skopostjo, ki spregleduje podrobnosti in zasleduje le glavni miselni in predstavni tok. Vsak odstop služi poudarjanju, vsako ponavljanje je tesno vpeto v dramatično stopnjevanje. Ta arhitektonski pricip pa je današnjemu raz-parceliranemu, zbeganemu in v kot družbenega dogajanja potisnjenemu besednemu ustvarjalcu v samem bistvu tuj.
O tej duhovni raznolikosti govorijo ves čas tudi Beličičevi prevodi. Lirska sunkovitost nadomešča apolinično mirnost, v zanosni himnični patos se vriva sentimentalna nota eksistencialne ogroženosti. Celo religiozno čustvo se v tej dvojezični izdaji zdi, da pri enem le potrjuje duhovno trdnost in vero v zmagovito moč duha, prevedeni verzi pa po drugi strani obsevajo verovanje, ki je le pribežališče in poslednji up.
Citirajmo za primer prvo kitico himne Božič:
Qual masso che dal vertice Di lunga erta montana. Abbandonato all'impeto Di rumorosa frana.
Per lo scheggiato calle Precipitando a valle.
Batte sul fondo e sta;
Ko plaz, ki z vrha gore se odtrga, po strmini zgrmi nizdol razdrapani v naročje globočini, čez skale, grušč, previse bobni, ječi, praši se -do dna: v neskončno noč;
Prevajalec se je, kot vidimo, zvesto držal rime; večji odmiki, žal marsikje tudi hibe, so pri ritmu in melodiji pripovedi, ki se v slovenščini prevečkrat lomi — morda tudi kot odsev drugačne psihološke nastave obeh avtorjev. Marsikje je moral Beličič zaradi metrične utesnjenosti in kitične obveze opustiti slikovite podobe in primere (n.pr. v Binkoštih v. 113-120) ali geminacije, opazne ponovitve na začetkih verzov (ista pesem v 89 in 113, Trpljenje v 43 in 49, Vstajenje v 79 in 80, 87 in 88, 103 in 104).
V takem prevodu, ki hoče original prepesniti in ga tako približati občutljivosti današnjega človeka, pa so odveč hoteni arhaizmi in nove tvorbe, ki jih tu pa tam Beličič poseje, morda zato, da bi dal pesnitvam nadih starinskosti (šotore koliš, vzkresnil dan, konj ljuti, sovras. neuteha).
Sicer je knjiga z okusom in smotrno opremljena in predstavlja tehten slovenski prispevek v jubilejnem letu Alessandra Manzonija.
Marko Kravo!
*) Alessandro Manzoni: Svete himne. Prevedel Vinko Beličič, o-premil Edvard Žerjal. Izdala Mladika, str. 86.
KOCOL-MELARA, AVTOMOBILSKA CESTA, BOLNIŠNICA, UNIVERZA...
Cement in nova naselja dušijo Katinaro domačini pa želijo ohraniti svojo vas
Brez ustrezne zaščite koristi Slovencev vzhodnega predmestja Trsta bomo družbeni napredek in urbanistični razvoj plačali z raznaroditvijo
Kaj je bila Katinara, vas na gričevnatem križišču dolinskega Brega, bazovskega Krasa, bližajočega se mesta in lonjerskih njiv, še pred nekaj desetletji? Slovenska vas, kakor toliko drugih: s svojimi posebnostmi, združena v sorodstveno in družbeno povezano skupnost, ki je šla od Podlonjerja in Lonjerja tja do Rocola in Škila-nov proti zahodu, in Rovt z Vrhom proti jugu. V toplih majskih in septembrskih večerih so se ljudje, fantje in dekleta, srečevali pod košatimi lipami in kostanji ob domači cerkvi. Fantje so pod noč odhajali v Ricmanje in Log vasovat in popivat. Spremljala jih je pesem, včasih tudi vaška ra-buka. Tudi v Rocol, na redko o-smico, niso pozabili.
Življenje, kot v tolikerih vaseh. Sredi vasi stara šola, nedaleč od cerkve, ki jo je poslikal znani slovenski slikar Tone Kralj z edinstvenimi freskami, onkraj vasi pa dve veliki zemljiški posestvi: Melara, od središča vasi, kamor so se od Spetiča preselili dacarji, do škilanov. Zadnji lastnik je bil urar judovskega porekla Buda. Od cerkve v Go-.ščavec, dolino med Katinaro in Ricmanji, pod železniškim mostom, pa do Vrha in Pasjeka, pa Cohenovo posestvo s trtami in redkim sadnim drevjem. Tod so delali koloni, Istrani in Furlani.
Domačini so bili in so še sedaj v glavnem delavci: prista-niščniki, nekaj mizarjev, zidarji, redek trgovec.
O preteklosti bi lahko še dolgo pisali, toda nikjer kot na Katinari ni preteklost tako neusmiljeno in nezadržano zdrknila v brezno teme časa, ki ga ni mogoče zaustaviti. Treba je pisati o sedanjosti in predvsem o tem, kar nastaja za jutrišnji dan.
Še pred četrt stoletja, takoj po vojni, je bila vas odrezana od mesta. Avtobusi mestne prevozne službe so se ustavljali najprej pri Sv. Alojziju, nato pa pri Lovcu. Ratinarci so morali v mesto na delo kos poti peš.
Avtobus je prisopihal v vas po na novo asfaltirani cesti pred dvajsetimi leti. Mesto se je približalo, nevarno približalo. Od tistega trenutka se pričenja druga doba za skupnost vasi in zaselkov.
Mestni upravitelji so začeli misliti na to, da se mora Trst razširiti. V dve smeri: od Sv. Ane proti žavljam, od Rocola po dolini navzgor h Katinari.
Tako so v petdesetih letih meje mesta postajale čedalje bližje. Najprej zazidava Kjadina, pri Lovcu ezulsko naselje Sant'Eufemia. Med slovenskim Rocolom in zaselkom škilani je bil zabit prvi klin. Pozneje, pred nekaj leti, pa je nacjrt za zidavo večjega stanovanjskega naselja «Rozzol - Melara» popolnoma zapolnil praznino med škilani in Katinaro. Polovico naselja je OAPGD (ezulska podporna ustanova) že dogradila, občina ureja na vso moč ceste in razsvetljavo, kanalizacijo in druge usluge. Ostaja le še Budovo posestvo Melara, kamor z vso silo rijejo buldožerji in kamor sili cementno bela cesta. Še nekaj mesecev, morda leto, pa bo cementni trak presekal polja koruze, nasade sadnega drevja in vinograde... Ob cestah bo zavod za ljudske hiše IACP zgradil ogromen blok za 2.500 prebivalcev. Od tistega trenutka bo Katinara le del predmestja. Baje bo konec tudi katinarske fare, ki so jo vse dotlej vodili zavedni slovenski duhovniki.
Na sv. Trojice dan, na opasilo ali nedeljo pozneje so se domačini, po stari kmečki navadi, pripravili na procesijo. Vas so okin-čali z zelenimi vejami, na okna postavili sveče in vezene prte. Iz lonjerskih kamnolomov je Sekov najstarejši udaril iz možnarja, da je se potresel zrak. «Banda» je «urezala» nekaj koračnic in procesija je šla po poljskih poteh, mimo Budove njive. Duhovnik je blagoslavljal polja, pridelek, prosil za dobro vreme in rotil: «Kuge, lakote, vojske ...»
Mar naj gre procesija skozi cementne bloke? Mimo cerkve, ki jo nameravajo zgraditi sredi Melare? Tudi tak ljudski običaj bo torej izumrl.
Domačini gledajo na novo zaskrbljeno, zaprepadeni, Kaj bo prinesel jutrišnji dan?
Nekaj je že. Bolnišnico. Ogromen, neokusen nebotičnik, ki se pne s svojo masovnostjo proti nebu in ga je mogoče videti od vseh strani, s Krasa in iz Doline, iz mesta in iz Miljskega zaliva. Tako je velik. Zgradili so ga tik vaške cerkve, za borovim gozdičkom na Golovki, na posestvu Co henovih. Buldožerji so prerili vinograde, sedaj stoji tam bolnišnica, ki bo spet spremenila podobo vasi. V njej bo najmanj tisoč oseb: bolnikov, zdravstvenega in strežnega osebja, uradnikov. Vsak dan bodo avtobusi bruhali pred bolnišnico tisoče obiskovalcev. V vasi bo nastal vrvež, kakršnega ne pomnimo. Verjetno bo zacvetela trgovina, bari, gostinstvo. Bodo domačini znali stopiti v korak s časom?
In to še ni vse. Univerza je sklenila urediti prav na Katinari medicinsko fakulteto in nekaj znanstvenih, inštitutov, menze in domove za študente. Občina je sklenila zasesti ogromno področje od Spetičeve gostilne proti Mon-
tebelu, hrib in Vrh nad Rovtami. Tu nekje naj bi zgradili medicinsko fakulteto.
Resnici na ljubo pravega načrta še nihče ne pozna. Občinska uprava je zasegla področje samo na osnovi predvidevanja, nekako iz previdnosti, niso pa upoštevali zadnjih sprememb. Ko so zasegli področje na osnovi starih topografskih kart, je bilo «baje» nenaseljeno. Res pa je bilo ravno narobe:	tod so si domačini,
Lonjerci in Borštani, meščani in redki Kraševci, postavili svoje domove. Nad sto stanovanjskih hiš, popolnoma novih, je na tem področju v zadnjih desetih letih u-stvarilo pravo vas za 300 - 400 ljudi. Porušiti hiše, razlastiti zazidalno zemljo bi občino in univerzo stalo več milijard: se splača? Vaščani in akcijski odbor za obrambo domov menijo, da ne. U-niverza naj se širi. tako pravija in jih pri tem ščiti tudi strokovno mnenje znanih urbanistov, od nove bolnišnice po nezazidanem področju pod Golovko, proti Goščave» in Vrhu. še en dolg ima torej občinska uprava do Ratinare.
Bolnišnica je izvor prometnega toka. Vanjo vozi vsakodnevno sto in sto vozil, tovornjakov, furvo nov, rešilnih avtomobilov itd. Potrebuje ceste, trdijo upravitelji. Zato je občinska uprava ob načrtu za hitre ceste, ki naj bi ob Katinari ustvarile ogromno «pentljo» v obliki štiriperesne deteljice (nekako med Ključem in šoico) s priključki mimo Kala in Melare, pod vas v industrijsko pristanišče in čez Magdaleno v pristanišče k
sedmemu pomolu, sklenila izdelati še stranski načrt za cesto, ki naj bi povezala boljunsko tovarno Grandi motori, Katinaro in mesto. Ta cesta naj bi omogočila hiter dovoz ranjencev in bolnikov v bolnišnico.
Žal je tudi tokrat občinska u-prava sklenila izbrati najlažjo, a človeško najmanj usmiljeno pot. Načrt, ki je — kot vsi drugi prej — šel mimo ljudskega mnenja, predvideva razširitev ceste, ki vodi skozi vas, od Ključa mimo srednje šole in cerkve v bolnišnico. Seveda je spet tu na vrsti rušenje in razlaščanje. Govorilo se je, da bi za razširitev enega ovinka morale pasti slovenska srednja šola, župnišče, lipe pred cerkvijo... Alj, je to potrebno? Na zahteve v občinskem svetu in proteste Katinarcev, ki verjetno še nikoli niso toliko protestirali in zahtevali kot,zadnja leta, a žal ločeno in neorganizirano, je župan Spaccini obljubil, da bo občinska uprava, ki ji predseduje, poiskala drugo pot.
Tudi tokrat je rešitev na dlani: če bi univerzo razširili pod bolnišnico, proti Goščavcu, bi cestno povezavo z univerzo in bolnišnico lahko uredili mimo vasi, v loku od Kliuča preko mostu (to ni več težko) na Golovko in v ovinku k bolnišnici.
Velika cestna pentlja, cesta v bolnišnico, promet vanjo in v univerzo: vse to bi popolnoma onemogočilo stike med Lonierjem in Katinaro. Otroci bi morali ostati zaprti, na dvoriščih ali doma, saj bi jim na cestah grozila stalna nevarnost.
Naselje Rocol - Melara, ceste, univerza, bolnišnica, globoke urbanistične spremembe. Vse to je «družbena cena», ki jo slovenska vas plačuje za napreden vsega tržaškega mesta, za blagor vsega prebivalstva. Ali bi, to, ej, ne olio prav, če bi občinska m druge oblasti vsaj delno «poplačale» to skupnost, predvsem z zaščito njenih narodnostnih značilnosti in tradicionalnih vezi?
Ko je na Katinari izbruhnilo vprašanje pomanjkanja učnih moči na slovenski osnovni šoli, smo predlagali, naj bi vendarle rešili tudi vprašanje «začasno naseljenih» italijanskih razredov v naših šolah. Pa ne- da bi domačini hoteli osamiti ali izločiti italijanske otroke, kaj še. Že od nekoč je tu vladalo iskreno sožitje»'italijanski in slovenski otroci so se igrali, na cesti in poljih. Koliko jih je, ki še danes, kljub furlam skemu ali drugemu izvoru, dodobra obvladajo domači slovenski dialekt? Skoraj vsi.
Ne, predlagali smo, naj bi v okviru naselja Rocol - Melara u-redili italijansko šolo in tja preselili maloštevilno italijansko eno-razrednico s Ratinare. Niti «šolskega avtobusa» ne bi potrebovali: zadostovale bi izkaznice za Acegatov avtobus, ki vozi mimo Lovca v mestu. V domači slovenski šoli pa bi lahko uredili celodnevni pouk po najsodobnejših metodah. Saj je, poleg razredov, še tu dvorana za refekcijo in prireditve z odrom.
Za slovensko srednjo šolo pa bi občinske oblasti morale poskrbeti čimprej za telovadnico. In če jo že nameravajo zgraditi, naj bo taka, da bo lahko postala kulturno - družbeni center vasi. Lahko bi, recimo, bila hkrati telovadnica, ljudska knjižnica in center za družbeno življenje. Sodobna tehnika načrtovanja vse to dopušča. Tudi prostor bi bil na razpolago: hiša z zelenim parkom in drevjem nasproti srednji šoli, ki je sedaj napol zapuščena. Mi pa prostor ob gozdičku, med cerkvijo in šolo, ali za šolo... Ne manjka prostora.
In še zadnje vprašanje. Pred leti, avgusta 1969, so se domačini zbrali v šolski zgradbi z odbornikom Ceschio in zahtevali slovensko poimenovanje ulice. Glavno ulico, ki gre skozi vas, naj bi poimenovali po umrlem župniku, prosvetnem delavcu in protifašistu, bivšem deportirancu v koncentracijskem taborišču Dachau Tonetu Piščancu. Ostale pa po Franu Milčinskem in drugih osebnostih. Kot drugod je tudi s Katinaro zastalo vse. Kaj čakajo? Vsekakor vaščani ne nameravajo popustiti, kajti kljub urbanističnim spremembam, bolnišnici, univerzi itd., mora v vasi ostati pečat in pričevanje o slovenstvu domačega prebivalstva.
Kajti o tem priča tudi spomenik padlim partizanom na domačem pokopališču, Bel, kraški kamen, kot simbol spoštovanja in opomin sedanjim in bodočim rodom.
Pred nekaj tedni je koncesijsko podjetje postavljalo na domačem pokopališču električne lučke na grobove. Na vprašanje, ali namerava občinska uprava počastiti spomin padlih partizanov z večno lučko pred njihovim spomenikom, je pristojni odbornik odgovoril takole: «Da, če plačate.»
Morda daje tudi ta odgovor misliti na to, da si bodo morali domačini Ratinare in sosednjih vasi, strnjeno in enotno, še zavihati rokave in terjati svoje. Samo od sebe ne bo prišlo nič.
To so spoznali predvsem mladinci, ki skupaj z lonjerskimi vrstniki, brez razlik in sporov, obnavljajo dejavnosti domačega prosvetnega društva. Vso srečo jim že limo in mnoso uspeha, kajti ta leta bodo odločilna. Od domačinov pa se nihče ne sme umakniti svoji dolžnosti, da jim nudi vso pomoč.
Stojan Spetič
Veljaven od 2. do 8. decembra 1973
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Naj vam se nikamor ne mudi. Posebno ne v delikatnih trenutkih. Potrebni ste počitka. Na pot boste morali. Morda bo to prijetnega značaja. Nervozni boste.
___BIK (od 21. 4. do
»v 20. 5.) Ne zaupajte v f	osebo, ki ste jo komaj
l f	spoznali in ki se vam
\.	vsiljuje. Veliko upanje
je utemeljeno. Primerno bi bilo posvetiti več pozornosti ljubljeni osebi. Glavobol.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Začetne težave se bodo spremenile v velik uspeh. Vendar ne pojte slave prezgodaj. Srečali	se
boste z nekom, ki vam bo kmalu pri srcu. Prebavne motnje.
RAK (od	23.	6.	do
22.	7.) Zelo živahni
dnevi z mrtvilom vmes. Ne bo vam vedno lahko. Dobili boste pismo ali darilo,	ki	vas	bo
močno presenetilo. Pazite, da se ogenj preveč ne razvname. Zdravje dobro.
LEV (od	23.	7.	do
"'N 22. 8.) Že	v	začetku
/	\	boste ubrali	pravo	pot
(	J	in po njej	boste	kar
V	J	dobro rinili	do konca.
X'-—^ Neko presenečenje ali morda razočaranje naj vas ne vrže iz tira. Ljubosumnost. Prehlad.
DEVICA (od 23. 8. do
22. 9.) Previdni morate biti. Vsak napačen korak bi se vam mogel pozneje hudo maščevati. Ohranite mirno kri udi v trenutku, ko bo šlo za /aino odločitev. Živčni boste.
TEHTNICA (od 23. 9.
do 23. 10.) Vsako delo pripravite do podrobnosti, preden se ga lotite. Dobili boste neko nagrado ali priznanje. Tudi v družini vas bodo upoštevali. Stopite k zdravniku.
ŠKORPIJON (od 24. 10.
do 22. 11.) če hočete imeti mir na delu in v družbi, se držite raje ob strani. Nadzirajte delo in učinek podrejenih. Tudi v družini ne rinite v ospredje. Revma.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Teden bo dober, brez večjih dogodkov, uspehov in neuspehov. Priljubila se vam bo neka oseba, nekega pa se boste naveličali. Lepo prijetno srečanje. Prehladili se boste.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Veliko bo dela, rezultati pa ne bodo tolikšni. To naj vas ne spravlja v zlo voljo. Danes sejete, jutri boste želi. Ljubljena oseba zasluži več pozornosti. Zdravje odlično.
VODNAR (od 21. 1.
do 19. 2.) Skušajte pridobiti na svojo stran tiste, ki odločajo o načrtih in financah. Vse se bo zapletlo, če ne boste smotrni. Ljubljena oseba vas visoko ceni. Dobro počutje.
RIBI (od 20. 2. do 20	3.) Veliko boste
imeli dela in prav dosti opravkov in vendar ne boste opravili nič konkretnega. Nanese, da nekdo ob času opravlja tudi to. Oster spor, ki pa bokoj splahnel. Glavobol.


NEDEUA, 2. DECEMBRA 1973
PONEDELJEK, 3. DECEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Masa
12.00	Cb 12. uri Nabožna oddaja
12.25	Kmetijska oddaja
12.55	CANZONISSIMA 73
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Komični filmi NORE GLAVE OBLETNICA POROKE
Igrata Stan Laurei in Oliver Hardy
14.30	D’Artagnan
TRUE MUŠKETIRJI Prva epizoda
16.00	Napoved programa
16.15	Program za mladino Disneyland RDEČI PES
16.55	BELE IN ČRNE ŠTORKLJE Bolgarski dokumentarec
17.15	DNEVNIK
17.30	REZULTATI IN KRONIKE italijanskega nogometnega prvenstva
17.45	CANZONISSIMA 73
19.05 ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Registriran polčas nogometne tekme Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.30	ELEONORA
Drugo izmed šestih nadaljevanj
Smo v Milanu v prvih letih po italijanskem preporodu. Eleonora pripada visoki meščanski družbi. Je hči tekstilnega in-dustrijca, vendar odklanja to družbo in se raje vključi v družbo umetnikov in bohemov nasploh. Zaljubi se v slikarja Andrea Tagliaferrija in njena družina jo zam.an vabi spet v svoj krog, oziroma skuša spraviti v neki švicarski zavod, da bi preprečila škandal. Celo njenemu zaročencu Guidu se ne posreči, da bi Eiemoro prepričal, naj se vrne. Toda v skromnem podstrešju, kjer Eleonora živi s svojim slikarjem, ne gre vse v redu Nekega jvira se Eleonora zbudi, toda ob njej je postelja prazna. Več dni mine, ne da bi kaj zvedela o svojem Andreu. Ne najde ga nikjer in le prijatelj Mosè ji nekaj namigne, neki časnikar pa, ki je bil po naključju navzoč, spozna v njej hčerko industrijca Fmtane in logično je, da v tem trenutku izbruhne škandal, ko javnost zve, da je industrijcu Fontani pobegnila hčerka
21.45	ŠPORTNA NEDELJA
Kronike in komentarji o glavnih športnih dogodkih
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.00	Neposreden prenos športnega dogodka 18.40 Strnjen polčas nogometne tekme
19.00	TONY IN PROFESOR TV film
19.50 ŠPORTNE VESTI
20.00	Simf. koncert
20.30	DNEVNIK
21.00	PESNIK IN KMET
Običajni tedenski sestanek med dvema osebpma, za kateri pravijo, da bi se ne smeli nkoli srečati.
Gre za Cochija in Renata, znana italijanska komika, ki bosta imela v gosteh še Maria in Pippa Santonastasa, nadalje Mario Monti in Giono Paul.
22.00	Italijanske zgodbe GOSPOD PETER
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost Alpinizem
13.00	Tedenska knjižna oddaja
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Nemščina
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Živali, ki žive v prirodnem okolju
17.45	Program za mladino Slike iz sveta
18.15	Podmorski predor Film
18.45	AKTUALNOSTI O PROBLEMIH DELA
19.15	ITAL. KRONIKE
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	LE STRANE LICENZE DEL CAPORALE DUPONT
Film je režiral Jean Renoir, v glavnih vlogah pa igrajo: Jean Pierre Cassel, Claude Brasseur, Claude Rich, Jean Carmet itd. Film izhaja iz leta 1962 Izdelal ga je Jean Renoir, torej režiser, ki je izdelal vrsto odličnih filmov. Tudi ta njegov film govori, podobno kot film «Velike iluzije», o želji vojnega ujetnika, da bi pobegnil iz koncentracijskega taborišča. Toda v tem primem ne gre več za prvo svetovno vojno, pač pa drugo. V poletju 1940. leta je kaplar Dupont prišel skupno s prijateljema Dedejem Ballochetom v nemško ujetništvo In takoj je sklenil, da mora iz taborišča pobegniti. Toda prvi beg se ne posreči, ker je Ballochet «izgubil» očala. Po neuspelem po skusu je Dupont začel iskati pot iz taborišča z Dedejem, s katerim skuša pobegniti iz vagona, ki jih pelje v Nemčijo. Toda spet ju ujamejo. Skušata se nato «preleviti», toda tudi to jima spodleti. Končno se vkrcata na vlak, ki vozi proti Franciji. Tudi tokrat ju ujamejo. Pa tudi Ballochet. ki je pr vič onemogočil pobeg zaradi svoje kratkovidnosti, skuša pobe gniti, pri tem pa se izda, da je prvič izgubil očala, ker se je vač bal pobega
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	ŠPORTNE VESTI
19.00	Prigode Sherlocka Holmesa ZLOČIN V EDGWARE ROADU
20.00	OB 20. URI
20.30	DNEVNIK
21.00	TV RAZPRAVE
22.00	SIMF. KONCERT
Po zgodbi Arthura Conana Doyla scenarij napisal Bertram Millhauser
Ko govorimo o Sherlocku Holmesu je logično, da govorimo o detektivki. Današnja detektivka je zaključna detektivka s tem znanim policajem. V Edgware Roadu najdejo mrtvo neko siromašno žensko, ki so ji odrezali tudi palec. Gre za misteriozen zločin, ki se pridružuje podobmm drugim zločinom, do katerih je prišlo v enakih razmerah in več ali manj na enak način. Odrezane prste pa najdejo pozneje v žepih nekaterih bogatih in častitljivih oseb, in to potem, ko so preživeli noč v družbi neke zelo čudne ženske. Ti ljudje pa se hkrati ne spominjajo ničesa,", niti tega, kje so prebili noč. Zaradi tega se zdi, da je rešitev preprosta, kajti zločine bi mogli pripisati tem ljudem. Posebno ko se eden izmed teh ubije, drugi pa so pripravljeni na izsiljevanje. Toda Holmes bo našel pravo rešitev
.	j.,1^	"	-I'	<V1 -
TRST A
8.15, 13.15, 14.», 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Ravelov Klavirski trio; 11.15 Mladinski oder: Zvesti tovariši, dram. zgodba; 12.00 Nabožna glasba;
12.30	Nepozabne melodije; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Revija solistov;
16.00	Glasba in šport; 17.00 S.V. Lodovici: «Ženska za nikogar»; 18.20 Nedeljski koncert; 19.00 Mojstri jazza; 19.45 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.000 Nedelja v športu;
TRSI
9.10 Orkester; 11.35 Tržaški motivi; 12.40 Deželna kronika; 14.00 Na športnih igriščih; 19.30 Deželna kronika.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.45 Nesmrtne melodije; 10.00 Z nami je...; 10.30 Dogodki in odmevi;
12.00	Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Plošče;
15.00	Pisana glasba; 16.00 Na sprehodu z...; 16.40 Popevke! 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Nekaj poskočnic; 19.00 Nedelja na športnem igrišču; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 20.45 Parada orkestrov; 21.00 športna nedelja; 21.15 Operetna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 10.55 Nedeljski ansambel; 11.10 Ponovno v Neaplju; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne melodije; 14.00 Ekološki nedeljski program; 14.30 Folk glasba; 15.30 Nogomet od minute do minute;
16.30	Popoldne z Mino; 17.25 Glas-
beni variete; 18.15 Nedeljski kon-G. .; 19.30 PloščtSS 20.25 Ponovno na sporedu z Gigliolo Cinquetti; 21.10 Nocoj v gledališču; 21.35 I-talijanski kvartet;
II PRuGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 I canterini Peloritani in Carla Bissi; 8.40 Plošče; 9.15 Jesenski ansambel; 9.35 Veliki variete;
11.00	Zabavna oddaja; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno-govorni spored; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 16.30 Športna nedelja; 17.45 «Canzonissima»;
19.05	Orkestri; 20.10 Operni svet;
21.00	Je vdova vedno vesela?; 21.25 Nove ital. popevke; 21.40 Velika o-perna gledališča; 22.10 Plošče in škeči.
III. PROGRAM
9.00 Gregorijansko petje; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert;
11.00	Skladbe za orgle; 11.30 Rahmaninov; 12.20 Komična opera od Doiizzettija do Verdija; 13.00 Simf. koncert; 14.30 Skladbe za violončelo; 15.30 S. Eveling: «Cara Jane caro mister Kooning»; 16.40 Beethovnove skladbe; 18.00 Literatura in poezija; 18.30 Jazz;
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 D^nes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pom .ite, tov riši...; 10.05 Koncert; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.05 Športno popoldne; 15.35 Majhni ansambli; 16.00 'orman Hunter: Prigode profesorja Modrinjaka — humoreska; 16.20 Zabavni orkestri:
17.05	Nedeljska reportr*a; 17.25 Popularne operne melodije; 18.00 Peter Aprechtsen: «Očka R!>«''~’i-sen» — radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami;
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 13.30 Šola; 18.50 Glas in orkester; 19.10 Pravna posvetovd-nica; 19.20 Jazzovska glasba;
20.00	športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 12.30 Deželne kronike; 15.10 Kulturni pregled; 16.20 Domači avtorji; 19.30 Deželna kronika.
KOPER
6.	, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poro' 'a; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.45 Strani iz albuma;
10.00	Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Športni ponedeljek; 16.00 Štiri korake z...; 17.Vročih sto ko'-'"'tov; 17.45 športni pregled:
18.00	Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Koncert komorne glasbe; 22.35 Veliki interpreti.
NACIONALNI PROGRAM
7.	<X), 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutr- popevke; 9.15 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 13.20 Hit Parade;
14.05	Prosta linija; 15.10 Program za mladino; 1 '.00 «Sončnica»;
17.05	Pisan popoldanski spored; 17.55 Nadaljevanka «Trije mušketirji»; 18.10 Protagonisti; 18.40 Program za mladino; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama: 19.30 Plošče; 20.20 Ponovno na programu z Ornello Vanoni; 21.10 Koncert; 22.15 XX. stoletje.
II.	PROGRAM
7.3Ó, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Tony Renis in Jackson Five; 8.40 Kako in zakaj?; 3.55 Melod ma; 9.35 Jesenski ansambel; 9.50 Nadaljevanka «Trije mušketirji»; 10.05 Nove ital. por .vke; 10.35 Pisan spored; 12.40 «Alto tradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Klasik leta: Niccolò Machiavelli; 15.40 Casb^o-tovorni spored; 17.30 PosJma reportaža ; 17 50 Telefonski pogovori; 19.55 Orkester; 20.10 Plošče; 29.40 Jazz.
III.	PROGRAM
9.30 Etnografija in muzikologija;
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Šola; 11.40 Nekdanji in sedanji interpreti; 12.20 Sodobna ital. ulas-ba; 13.30 Glasba skozi čas: od Wagnerja do Wagnerja; 14.30 Na sporedu sta Mozart in Beethoven;
15.30	Frescobaldijeve in Bachove klavirske -'.ladbe; 17.20 Koncert;
18.15	Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert;
20.15	Melodrama; 21.20 A. Alegria-A. Causano: «La traversata del Niagara».
SLOVENIJA
7.00, 8.C, 10.r, 13.00, 15.00.
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Lahka glasba; 9.40 Izberite pesmim;
10.15	Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Majhni ansambli; P 20 Kmetijski nasveti: 12.40 PD line godbe: 13.90 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zberi; 15.40 V plesnem ritmu;
16.00	«Virtiljak»; 16.45 «Moda za vas»; 17.10 Koncert po željah:
18.00	Aktualnosti: 18.15 Lahka gla-f’-i; 19.00 Lahko noč, otroci!:
19.15	Trio Avgusta Stanka; 20.00 Prof. Herbert Zaveršnik; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno: F. Pibernik: September;
23.15	Popevke.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 2. DO 8. DECEMBRA 1973
NEDEUA, 2. decembra 8.45. J. Hašek: «Prigode dobrega vojaka Švejka» — 3. del; 9.45 Pevski zbor «Franc Zgonik» iz Branika; 10.10 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroška matineja:	Otroci
naše šole, Enciklopedija živali; 11.45 Poročila: 11.50 TV kažipot; 14.25 Irska folklorna oddaja (v barvah); 15.40 Radost Evrope; 16.40 Za konec tedna; 17.00 Naši sodobniki: Karel Grabeljšek; 18.00 Modna oddaja; 18.10 Poročila; 19.15 Dogodivščine Toma Sawyerja — celovečerni film; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 Filip na konju; 21.15 Zabavno glasbena oddaja; 21.40 športni pregled; 22.10 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Serijska risanka; 20.15 Informativna oddaja: «27 kanal»; 20.30 Tri ure za umor — celovečerni film; 22.00 Jazz «Ljubljana 73».
PONEDELJEK, 3. decembra
9.10 Odprta univerza; 9.40, 11.00, 14.50 in 16.10 Šola; 10.30 in 15.40 Angleščina; 17.50 Gregec v ječi, lutke; 18.10 Obzornik; 18.25 Enciklopedija živali; 19.00 Mladi za
mlade; 19.45 Barvna risanka; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Propagandna reportaža; 20.35 Trinkaus «Tiha dolina», drama; 21.25 Po sledeh napredka; 22.10 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Zabavno glasbena oddaja; 21.20 Potovanje po Poljski, dokumentarec; 21.50 Pirotehnični človek. serijski film.
TOREK, 4. decembra 9.35, 11.00, 14.45, 15.55 in 16.10 Šola; 10.40 in 15.35 Nemščina; 17.50 Grad ugank, otroška oddaja; 18.00 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Dalmatinski plesi in pesmi; 19.00 Šolska TV: Nova matematika; 19.20 Vietnam; 19.45 Risanka; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Diagonale; 21.25 H. Fallada: «Sam med volkovi». TV nadaljevanka; 22.10 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Leta zorenja, celovečerni film; 22.00 Vietnam, dokumentarec.
SREDA, 5. decembra 8.20, 11.00 Šola; 17.50 Oddaja za otroke: Otroci naše šole; 18.00
Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 O filmih; 18.45 Marksizem; 19.15 Ob ustavnih in kongresnih razpravah; 19.45 Kozmetika; 20.00 Dnevnik; 20.40 Film tedna: Ta malopridni deček; 22.00 Likovni nokturno: Oskar Kogoj; 22.15 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Naš cilj je bil Makalu, dokumentarec; 21.30 češkoslovaški ansambel Velčovk.
ČETRTEK, 6. decembra 9.35 in 14.45 Šola; 11.00 Francoščina; 15.20 Umetnost na jug. tleh; 16.00 šolska TV; nova matematika;
17.30	Tomšič; Ravni pot, najboljši pot, 18.05 Obzornik; 18.25 Shane, film; 19.15 Delavska TV tribuna; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi: mamila; 21.30 Nevarna srečanja; 22.25 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Nora želja, film; 22.00 Naudalal base, indijanska artistična skupina.
PETEK, 7. decembra 9.25 in 14.35 Šola; 11.00 in 16.00 Angleščina; 17.45 Veseli tobogan
— Boh. Bistrica; 18.15 Obzornik; 18.30 Rekreacija: — Zlati klub: 18.40 Risanka; 18.55 Za boljši jezik; 19.10 Slov. glasba: Jakob Jež; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 Doktor v dilemi, film; 22.15 Poročila; 22.20 Umetnost in človek.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila; 20.35 Vojna in mir — nadaljevanka; 21.20 Brez prijateljev, film; 22.15 Grške stare melodije.
SOBOTA, 8. decembra
9.35 in 11.00 TV šola; 12.55 Nogomet: Partizan — Čelik; 17.25 Po domače z dvema ansambloma; 17.55 Obzornik; 18.15 Daktari, film; 19.05 Moda; 19.15 Gledališče v hiši; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 Akordi Kosova; 22.00 Poročila; 22.10 Pravnuki — nadaljevanka: 22.35 Colitz, serijski film; 23.25 TV kažipot.
KOPRSKA BARVNA TV
13.00	Nogomet: Partizan — Čelik; 14.45 Košarka: železničar — Radnički; 18.00 Umetnostno drsanje na ledu; 19.45 Zabavno glasbena oddaja: 20.15 Poročila; 20.30 Bitka za Normandijo; 21.40 Indijanska mrzlica, film.
PiTiiioHia'dnovmk
Z
2. decembra 1973
SPREHOD PO NOTRANJIH IN ZUNANJIH PROSTORIH BOLNIŠNICE PRI SV. IVANU
Namesto zamreženih oken in «zlate kletke» s človeškim odnosom k normalnemu življenju
Bar že deluje, kmalu še kozmetični salon in samopostrežna menza - «Samoupravna skupnost» kot sredstvo terapije
PROF. FRANCO RASAGLIA
Vrata v psihiatrično bolnišnico niso več zaprta, prav obratno, široko odprta so za vse: za bolnike, zdravnike, slučajnostne obiskovalce in seveda tudi za časnikarje. To je že prva vidna razlika od nekdaj, ko je bila bolnišnica z visokim zidom zaprt kraj in ko so v njej na vsakem koraku bile nove prepreke: debele železne mreže, rešetke, jeklena vrata, zidovi in podobno.
Ogled bolnišnice smo pričeli v poslopju ravnateljstva, kjer je časnikarja «Primorskega dnevnika» po kratkem razgovoru z ravnateljem prof. Francom Basaglio (intervju, ki ga objavljamo na drugem mestu, je bil dan teden dni kasneje) sprejel v svoje «varstvo» slovenski psihiater dr. Danilo Sedmak, ki upravlja paviljon «0», v katerem so moški in ženske.
Pot od ravnateljstva po drevoredih do osrednjega trga ni dolga. Dr. Sedmak je pričel ogled bolnišnice na najbolj enostaven način, tako da je gosta povabil na kavo v bar. Že pri tem pa se je pričel «pouk». «Bar smo odprli šele po reformi,» pojasnjuje, «prej seveda kaj takega ni bilo. Pa tudi sedaj nismo povsem prepričani, če je prav, da imamo bar znotraj bolniškega prostora. Mi želimo, da gredo bolniki ven, čim več ven, da se tako čim bolje prilagode normalnemu življe-
nju.»
Bar je običajen, strežniki so nekoliko bolj počasni, saj očitno še niso povsem navajeni na to delo. Dr. Sedmak plača, kavo nam natočijo v skodelice, okrog nas živ žav, kot v vsakem baru, kjer koli v mestu.
Vendar pa stvari niso tako preproste in v resnici prav nič običajne. Le samo nekaj metrov od tu je novo, moderno, razkošno opremljeno poslopje, ki je še pred dvema letoma služilo samo za sprejemni oddelek.
Vrata so široka, steklena, pod iz marmorja, vhodna veža okrašena z lepo keramiko, umetniškim delom nekega bolnika. Na desno krenemo, pred večja vrata in skozi nje v predsobico in pred debela železna vrata v «zlato kletko», kot samico imenuje dr. Sedmak. To je manjša sobica, v njej je sedaj postelja.
Nekdaj pa temu ni bilo tako: sobica je bila povsem prazna, vrata debela železna in na njih nekaj cm debelo neprebojno steklo, prav tako na oknu, ki je bilo zaprto s posebnim ključem.
Bolnik, vsak bolnik, ki so ga pripeljali v bolnišnico, je najprej vstopil v to celico. Običajno povsem gol in v tej celici je preživel nekaj dni, včasih tudi zelo dolgo. V to celico se je vrnil, ko je bil nemiren. To je bila prva
varianta sistema, druga pa je postelja opremljena z debelo mrežo, tako da bolnik ni mogel zlesti iz nje.
Vtopim v samico. Dr. Sedmak zapre vrata. Tesno postane v duši, pa čeprav vem, da bom ostal v tem prostoru samo nekaj minut, da se na moj najmanjši znak debela železna vrata takoj cdpro. Vse je tiho, strahotno tiho. Povsem sem odrezan od sveta, popolnoma sam. Stopim k oknu. Res, brez pomoči specialnega ključa ga ni mogoče odpreti. Stene so betonske, močne. Pod iz linoleja, ki je trdno prilepljen, tako da ga ni mogoče odtrgati. Mora v duši pa je vedno večja.
Kako je bilo pri srcu onemu, katerega so zaprli v to celico in ki ni imel niti najmanjšega pojma, za koliko časa? Kakšna je b:la njegova reakcija, ko so se vrata odprla? Sam si priznam, da bi v takem okolju, po takem ravnanju, ne bil več povsem odgovoren za svoja dejanja.
Poskus sva s Sedmakom (naziv «doktor» se je izgubil po poti ogleda bolnišnice) ponovila s kolegom, ki se je med univerzitetnim študijem nekoliko spoznal s psihiatrično znanostjo. Porineva ga v samico ter zapreva vrata. Nekam razburjeno nam kriči, midva pa se mu veselo smejeva. Nasmešek izginja, vrata se od-
pro, smeha ni več, ostala je samo še tesnoba.
Sedmak pravi, da je bil prvi akt nove uprave in prva pridobitev novega sistema, da samic enostavno ne uporabljajo več. V nobenem poslopju ne, ne stare in ne nove.
In kaj naredite z onimi, ki so nasilni. Jih zvežete?
«Ne, vezi ne uporabljamo v nobeni obliki. Na razpolago so pc-mirljevalna sredstva in človeška beseda. Ni malo noči, ki sem jih preživel izmenoma z bolničarji ob nemirnem bolniku. To je edmo resnično učinkovito sredstvo.»
Naprej po poti in naravnost v kozmetični salon. To je najnovejša pridobitev. Po poti srečamo Rosano, komaj 24 let ji je in odpravlja se v salon, ki še ni pričel z delom, bo pa deloval s polno paro čez teden dni. «Vid š», pravi Sedmak, «Rosana je tu že od mladih let. Pred nekaj leti sem jo videl, kako je nekaj dni butala z glavo v steno samice. Nato je ležala na postelji in se ni dvignila z nje. Sedaj je prosta in sam vidiš, da se je že odpravila iz oddelka.»
Sedmakovo «kraljestvo», tako bi rekli po starem, v novem sistemu pa je uporaba takega naziva najbrž hudo pregrešna, je veliko starinsko poslopje zgrajeno še v časih črno-žoltega cesar-
■iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii>'<>>>>>'>||||ini>Illllllll,l,lll,,IM,>,lll,lllllll||ii>>ii'|>iiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||
RAZGOVOR S PROF. FRANCOM BASAGLIO
Od bolnišnice-laboratorija nasilja do utopije, ki se vendarle uresničuje
Prof. Franco Basaglia je zelo sproščen, takoj vzpostavi neposredni kontakt govori v pojočem padovanskem dialektu. Naša urednika je sprejel kljub temu, da je v teh dneh izredno zaposlen in da prejema od vsega svetovnega ti -ska prošnje za izjave in intervjuje. Razgovor prične v sejni dvorani ravnateljstva v stari vili Ralli. Predvsem mu kot ravnatelju poVèvà, da Primorski dnevnik ne namerava delati intervjuja o enem samem — pa čeprav tragičnem primeru — temveč o novem sistemu, ki so ga uvedli v tržaški psihiatrični bolnišnici in ki vzbuja tako veliko zanimanje tržaške ter celo svetovne javnosti.
Basaglia je odgovoril, da se mu zdi celo prav, da izhajamo iz Špangerjevega primera, primera napada bolnika na zdravnika bolnišnice. «Po mojem — nadaljuje — ni v tem problem. Problem je v projekciji celotne inštitucije v notranjost, v psiho bolnika, v logiki same inštitucije, španger ni zagrešil zločina z namenom, da bi ubil zdravnika, temveč, ker je bil zatiran, pa čeprav ne več bolan, ker tu sploh ne gre samo za bolezen. Razpravljamo o odnosih v družbi. . .»
Kot skrajni primer inštitucije nasilja je Basaglia navedel nemško koncentracijsko taborišče, v katerem so se interniranci razslojili na dva dela: «muslimane», to je na internirance, ki jih je zapustila volja do življenja in ki so v krajšem ali daljšem razdobju umrli, in na vse druge, ki so se za življenje še nasilno borili v okviru logike taborišča in so torej iz teh vrst prišli «kapoji» in drugi.
«Ne gre torej za vprašanje bolezni — pravi Basaglia — temveč za odnos družbe in njenih inštitucij do človeka. Ta odnos je ali nasilen ali toleranten, v vsakem primeru pa je človek prisiljen in se brani, kot pač zahtevajo zunanji pogoji. Tukaj ni razlike med «bolnim» ali «zdravim» človekom. Šele ko je človek osvobojen, ko
Zdravljenje umsko bolnih temelji v Italiji na zakonu iz 1904. leta in na načelu, da so «umsko bolni nevarni za sebe in za druge», psihiatrične bolnišnice pa skrbe za «varstvo in zdravljenje».
Bolniki, ki so sedaj na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici, so razdeljeni v naslednje kategorije:
PRISILJENI (coatti), to je oni, ki so s sodnim odlokom poslani v bolnišnico in ki izgube državljanske pravice in za katere skrbi skrbnik, za kar pa je potreben nov sodni odlok.
PROSTOVOLJNI BOLNIKI, ki se po večini rekrutirajo iz prve kategorije na osnovi mnenja zdravnikov psihiatrične bolnišnice in ki so svobodni ljudje, bolniki na zdravljenju, kot so tudi v drugih bolnišnicah. Ta postopek je možen na osnovi zakona iz 1969. leta, ki je samo delček reforme zdravstvenega sistema.
GOSTJE, ki so ozdravljeni bolniki, ki pa nimajo kam iti, ker nimajo doma, jih domači ne marajo in podobno, zato so prisiljeni ostati v bolnišnici, ki je postala njih drugi dom.
se lahko svobodno izraža, lahko tehnik — v tem primeru psihiater — prične s svojim delom. V nasprotnem primeru je «bolnik» v rokah tehnika, mu je na razpolago in se ustvarja podoben odnos, kot ga ustvarja ECA z «reveži», katerim določa, kakšne so njihove potrebe, ko jim deli miloščino.»
V tem razgovoru smo se precej oddaljili od psihiatrične bolnišnice 'in od njene vloge v zdravstvenem ter v družbenem sistemu na splošno. Kaj psihiatrična bolnišnica?
«Bolnišnica je laboratorij nasilja. To je ozemlje, poslopja in sistem socialne zaščite, v katerem je treba izključevati kategorije, ki niso družbeno koristne, nasprotno so po zakonih družbe, ki se zgodovinsko spreminjajo, nevarne za njen obstoj. Ustvarja se cela serija inštitucij, ki imajo v bistvu isti cilj: razlikovati ljudi, da se obvaruje «urejeni» obstoj družbe. To so sirotišnice, ječe, psihiatrične bolnišnice, domovi za onemogle. V sami inštituciji, v psihiatrični bolnišnici, je bilo treba po starem nadaljevati kot zunaj, v družbi, morali smo ločevati zdravnike od bolničarjev in od bolnikov in bolnike ločevati med seboj : moški, ženske, nevarni, mirni, bebci in drugi. Na tak način smo zadostili potrebi varnosti družbe in zato je bila bolnišnica tudi razdeljena v oddelke: opazovalni, sprejemni, oddelki za mirne, za nasilne, za umazane. To ni bilo zaradi hudobije, temveč je to v logiki sistema: samo strogo nadzorstvo nudi istočasno tudi zaščito.»
Logika sistema je torej nasilna in prihaja slikointo do izraza že ob vstopu v bolnišnico starega tipa, ko so bolnika sprejeli v samici na prvem sprejemnem oddelku. Kakšna je vloga tega oddelka. kaj je samica?
«Samica je simbol bolezni in je sredstvo zaščite drugih in tudi bolnika samega. Nasilje se uporablja, ker je v njem logika obrambe družbenega ustroja, šele ko smo odstranili nasilje lahko delamo.»
fca vendar, pripeljali so nasilnega bolnika, razbija, upira se, kaj z njim?
«Začetek zdravljenja je povsem
•laičen, skoro veterinarski. Treba je zadostiti potrebam telesa bolnika, ker v takem stanju ne more imeti nobenega razmerja z ostalimi ljudmi. Toda tudi tukaj ne smemo uporabljati sredstev nasilja, moramo ga obravnavati kot bolnika, saj, če bi istega bolnika namesto v psihiatrično bolnišnico odpeljali v katerokoli drugo bolnišnico, ga ne bi zvezali. V takih primerih vedno pričenjamo v veterinarskim pristopom. Nekdaj smo nadaljevali z njim, sedaj pa se zavedamo, da se prav v tej fazi prične zastavljati problem, resnični problem. Treba je odgovoriti na vprašanje, če smo veterinarji, ali zdravniki. Pri nas je treba zdraviti, zdraviti pa pomeni, da zdravnik zadosti potrebam bolnika, ne pa da bolnik zadošča potrebam zdravnikov, bolničarjev in upravnega sveta umobolnice. Zato moramo vzpostaviti odnos med človekom in človekom, potem ko smo zadostili potrebam bolnikovega telesa. Pri tem je izredno važno, da sam bolnik ve in spozna kaj je njegova bolezen.»
Ta proces pa je zelo težaven.
Skoro vsak dan so sestanki.
in zahteven. Zdravnikov je malo in kako odgovoriti zahtevam bolnikov?
«Zdravnikov je malo, obstajajo pa tudi bolničarji, ki prav tako lahko odločajo in zato se zastavlja vprašanje pooblastila glede odločanja in z njim vprašanje zavesti. čim se pri bolničarjih ustvari zavest, se položaj spreobrne.»
V tej zvezi je Basaglia zastavil sploh osnovno vprašanje oblasti in se je vprašal, kaj je socializem, na kar je odgovoril, da je to, kadar ljudstvo ne daje nikomur pooblastila, da odloča, temveč da ljudstvo samo ima oblast nad seboj.
«Kaj pa to pomeni v bolnišnici? Podlaga oblasti je znanje: doslej je vse znanje imel zdravnik in zato je imel oblast. Del te oblasti je poveril bolničarjem, ki so nadzorovali, čuvali bolnika. Slednji pa niso imeli nobene oblasti, ker niso imeli nobenega znanja. Sedaj se vse to preobrača. Bolničar prihaja do zavesti, do oblasti, do odločanja. V začetku ga je strah, saj mora sam sprejemati odločitev in torej odgovornost. Bojazen pa je mnogo večja, ker v tem novem sistemu oblast sploh izginja. Ni več vodilnega razreda, vse skupaj razpada in iz sistema pooblastil prehajamo v sistem sodelovanja in samoupravljanja. To je nevarno tudi za vodilni razred izven umobolnice in zato je povsem logičen spopad ne samo na ravni zdravnikov in bolničarjev, temveč tudi na ravni družbenega sistema.»
«Tudi bolnik je sestavni del trikota: zdravnik . bolničar - bolnik. Bolnik ima svoje "premoženje” in svojo "oblast”, ki je v njegovi bolezni. Za njega je bolezen važna, zanj je koristna, samo če jo lahko izrazi. In to je tudi njegova vloga: zdravnik, bolničar pomagata, bolnik pa izraža svojo bolezen s pomočjo enega in drugega. Pa tudi sam bolnik pomaga zdravniku in bolničarju. Tako se v tem trikotu vzpostavi novo razmerje, ko vsak vpliva na druge in ne samo "višji” na "nižje".»
Pa ni morda, da je to samo lepa utopija, ki je ne bomo nikoli dosegli?
«Ni utopija, mi težimo k temu, gre za tendenco k nečemu, kar morda ne bomo nikoli popolnoma dosegli. Ni pa zaradi tega manj pomembno in se zaradi tega prav nič manj ne spreminja. Mi iščemo nekaj, čemur se lahko pri-
bližujemo samo z odkrivanjem lastnih napak. To je kot socializem, ki ga ne bomo nikoli popolnoma uresničili, vendar pa ni nič manj resničen. Sicer pa čim bi ga kodificirali, bi ustvarili njegovo negacijo. Tako nekako je tudi pri nas... Ko smo odstranili samico, smo naredili prvi akt k odstranjevanju nasilja v bolnišnici. Odstranili smo bojazen. toda odstranili smo tudi od zgoraj vpeljano varnost.»
«Varnost in nasilje sta med seboj povezana pojma. Prav imamo samo mi — ki smo proti vsakemu nasilju — ali pa fašisti, ki so dosledno za nasilje, ki naj obvaruje družbeni ustroj. Vmesnih položajev ni.. .».
Bogo Samsa - Sergij Premru
stva. V bistvu se ni mnogo spremenilo: visoki hodniki, velike sobane polne postelj, stara stranišča, pomanjkljive higienske naprave. Nekaj pa je le bistveno novega: vse mreže so izginile; mrež enostavno več ni.
Po hodniku, po katerem hodijo bolniki, prosto, brez nadzorstva, vstopiva v veliko dvorano, kjer čakajo na kosilo.
Nekdaj so bila vrata zaprta. Dnevni urnik bolnika je bil zelo preprost: ponoči v postelji, podnevi v tej dvorani. Počasi se je navadil, povsem privadil na dva položaja: ali leže v postelji, ali sede na svojem stolu, na stalnem mestu, v isti drži v dvorani.
«Ko sem odprl vrata v dvorano» pravi Sedmak, «sem imel občutek, kot da bi odprl vrata v čebelnjak. Težko mi je bilo, saj so se vsi obrnili na mene, da bi jim dovol’1, da gredo vsaj za hipec ven.»
Ta pogojenost vlada delno še sedaj. Še sedaj sede na nekaterih stolih ljudje, ki se od tega stola ne morejo ločiti. Vstanejo in gredo kot vojaki v vrsti samo takrat, ko začujejo ropot skled (starih vojaških velikih skled), s katerimi so pripeljali hrano. Sedaj- hrano jedo s krožnikov z žlicami in vilicami, nožev še ni, pa že to je napredek, ker so še v ne tako oddaljeni preteklosti obstajali samo prsti.
«Trutjmo se, da bd ustvarili samopostrežno menzo. S tem bi naredili dva velika koraka na» prej: bolniki bi se morali odlepiti s svojega stola in iti ven iz poslopja, jedli pa bi normalno, kot vsi ljudje, kot se je povsod in v tem je bistvo.»
«Kaj pravzaprav počneš?», zastavim malce nesramno vprašanje, ko se za trenutek ustavimo pred avtomatom za kavo.
Odgovor je skromen: «Ukvarjam se z zelo banalnimi zadevami. Vidiš, ta avtomat za kavo za nas ni tako enostavna stvar. Ga postavimo, ali ne? Bolje bi bilo ne, da bi šli bolniki ven. Toda za dobršen del njih je že to bila zelo velika stvar, da so vstali s svojega stola in prišli do tu. Sedaj rabijo kovanec za 50 lir in s tem se je ustvarila potreba, povsem nova potreba. Tudi to je zelo velik napredek. Prav zaradi tega se sedaj ukvarjamo z mislijo, da bi uredili zadrugo združenih delavcev psihiatrične bolnišnice, tako da bi bolniki prevzeli razna dela, kot je na primer čiščenje ulic v bolnišnici, pa tudi izven. Bolniki bd na tak način lahko nekaj zaslužili in zadostili svojim potrebam. Z zadrugo pa imamo velike težave, saj je sodišče najprej ni hotelo registrirati, kljub odločni podpori združenja notarjev. Pa tudi sindikalno ni tako enostavno, še zlasti pa so zapleteni odnosi s socialnim zavarovanjem. «Bistveno pa je, da se ustvarijo potrebe in se z njimi gre na novo pot.»
Izginotje mrež, ključev in vsemogočih pregrad pa ni edina vidna novost. Postelje so še stare, poleg njih pa so se pojavile omarice. Te omarice so poleg stolov in miz (najmodernejših oblik, nalašč za bolnišnico skonstruiranih) zelo važna novost, ki jo Sedmak podrobno pojasnjuje: Bolnik je bil v množici drugih delček celote, brez svoje osebnosti in ni mogel imeti ničesar lastnega. Ničesar tudi ni mogel kam postaviti. Z omarico, z lastnim ključem, pa se je ustvarila nova potreba in vrnil se je delček njegove osebnosti.
Pot nas vodi še mimo številnih drugih oddelkov, starih in novih poslopij, povsod pa se vidi marsikaj novega in hodimo pogosto čez kupe opeke, mimo
sodov z barvami, saj je menda metoda Basaglie tudi v tem, da se stalno nekaj gradi in popravlja. Povsod pa vidimo osnovno usmeritev v ustvarjanju povezave med ozemljem, za katerega neki oddelek skrbi, in med oddelkom. Skratka teritorialno načelo povezave, namesto razdelitve v sisteme znotraj bolnišnice, ki je bila zaključena celota.
Še zlasti pa je zanimiv obisk v «samoupravni skupnosti». Poslopje je sicer staro, toda c žitno «nakaj boljšega», saj so ga zgradili za stanovanje ravnatelja in upravnika bolnišnice, sedaj pa pretvorili v sedež štirih samoupravnih skupnosti, kot nazivajo skupnost približno deseterice stanovalcev, ki se povsem sami u-pravljajo. Zdravniki bolničarji jih obiščejo, kot pač to pride, ali če jih pokličejo.
Na vratih ne najlepše, s tresočo roko napisan napis «Roza Luksemburg». Pritisnemo na zvonec, starejša gospa odpre in ponosno pokaže nove zavese. Stanovanje je čisto, povsod se vse blešči. Postelje pospravljene in prekrite z živopisanimi pregrinjali. N. N. je slabo, pravi gospa, prekrila se je z rjuho. Sedmak se pretvori v zdravnika in časnikar je za nekaj trenutkov pozabljen, Obisk zdravnika, kot povsod drugod.
BOGO SAMSA
Ravnatelj tržaške psihiatrične bolnišnice je bil dolgo let asistent na padovauski univerzi, zatem so ga imenovali za ravnatelja go-riške umobolnice, kjer je s svo jo ekipo začel s poskusom «odprte bolnišnice». Nato je krajši čas vodil umobolnico v Parmi in končno v Trstu, kjer je od leta 1971.
miiiidiiuiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiMiiiimHiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
TEŽAVE OPISOVANJA «NOVE POTI» PSIHIATRIJE
BOLEZEN iE V DRUŽBI
«Metoda Basaglia» je kot jegulja: zvija se in se spremi-njar da je ni mogoče stisniti v zaprte urejene predalčke
«Ko preučujemo neko statično inštitucijo. ki je okostenela v svoji zaprtosti, mnogih elementov — in večkrat so prav bistveni elementi — ne opazimo, ker jih opredelimo v take predale, ki redkokdaj odgovarjajo stvarnosti, če pa analiziramo psihiatrično inštitucijo, ki ni okostenela, ah bolje, ki je v stalni krizi in spreminjanju, je poskus še toliko težji...» (Iz uvoda po, sega goriške sKubirfe psihiatrov nà mednarodnem srečanju psihiatrov leta 1967 v Courchcvelu).
Res je, opisati" «hdvb"!pot» :psil hiatrije, ki jo je začrtal nrri' Basaglia, ta «monstrum», katerega se ali povzdiguje v deveta nebesa, ali pa se mu oporeka in ga psuje, je nenavadno težko. Težko je opisati «metodo Basaglia», kot bi bilo težko opisati lego jegulje, ki se zvija in gomazi. In vendar je to te prvi korak: novost je v tem, da ni določene poti. določen je samo cilj — človek, v naj-popolrejšem pomenu besede
Kje je prvi izvor skoro vseh umskih bolezni?
Res je, da obstajajo tudi bolezni, ki izvirajo iz biološkega ustroja človeka, zato pa posledice niso prav nič drugačne kot so tiste — in teh je velika, velika večina — ki izvirajo iz družbenega o-kolja, v katerem je človek živel, preden je zbolel. Neurejen družinski položaj, pretežko delo, osamljenost, pomanjkanje in revščina, brezposelnost in še toliko drugih «križevih potov», toliko velikih in majhnih nasilnih dejanj, privede človeka do «obrambnega sistema», ki ni nič manj nasilen od «napadalnega sistema» drugih. Ta sistem je samo drugačen, zato je večina «pametna», manjšina pa «nori».
Rešitvi rta dve: odpraviti posle dice, ab odpraviti vzroke. Tradicionalna psihiatrija odpravlja posledice, skuša pripraviti bolnika k «pravilom dobrega vedenja v druž-
bi». Napredna psihiatrija pa skuša odpraviti vzroke, vsaj bližje vzroke. Zato skuša pripraviti bolnika k temu. da se vživi v družbeno o-kolje, da seznani okolje s svojimi problemi, s svojo žalostjo, s svojim veseljem, s svojo boleznijo. V tem je smisel barov, skupščin, sprehodov «na svobodi», ustvarjanja pravega. resničnega življenja, ki naj bi bilo — v t kolikor nam današnji 'družbeni AistrojV kr je kapitalističen imperialističen, nasilen in sloni na .izkoriščanju, to. dovoljuje — pri-‘ivrdjen pivpotrčbaft" vsakega človeka in vseh ljudi, ne pa po potrebah nekaterih skupin.
In prav zato je tako težko spraviti «metodo Basaglia» v predalčke, ker je življenje — kot jegulja — v statoem premikanju, spreminjanju,
odkrivanju napak, v novih napakah, pa tudi v novih spremembah na boljše, in prav zato se nekateri te metode tako boje, saj jim ne zagotavlja več. kdo je «nor» in kdo je «zdrav», nasprotno, pravi, da je prava in največja norost prav nasilje, na katerem sloni današnji svet.
Umobolnica naj bi torej postala nekakšen presrečen otok, na katerem se vsi imajo radi, ah se vsaj skušajo razumeti, sredi oceana nasilne družbe?
Nikakor ne. Enostavno bolnišnice - umobolnice ne sme biti. Treba je obrniti problem na glavo, ukiniti umobolnico, umobrinica je projekcija mesta. Saj je mesto, družba, povzročila bolezen in vsaka rešitev med štirimi zidovi idiličnega o toka pri Sv. Ivanu je samo abstrakcija izven resničnosti. V trenutku ko se vzpostavi stik med ozdravljenim bolnikom in starim (to je bolnim) okoljem, izraz «ozdrave-li bolnik» nima več smisla. Zato ima bistveno vlogo v «metodi Basaglia» nadaljevanje razgovora tudi po odpustu iz umobolnice in istočasno razgovor, sporazumevanje z
družino, s prijatelji, s sosedi. To velja za posameznega bolnika. Za vso skupnost bolnikov pa to pomeni, da je treba imeti v bolnišnici in izven nje plese, preustave, sestanke, otroške vrtce, vse kar kdo hoče skupno, tako da so bolni in zdravi skupaj, pa ne da bi se kdo potvarjal, da bi se «normalni» delali bebce, da ne bi «bebce» postavili v neroden položaj. Neverjetno je, kako se po določenem Času in IX) določenem zbližanju in štf)z-nanju lahko dva človeka sponrija-teljità. Vsak bo ostal za drugega čuden, drugačen. Pa nismo morda vsi drugačni?
Seveda vse to še ne pomeni, da zdravljenja, terapije ni več. Vendar je fizično zdravljenje samo podlaga za to. da bciruk lahko pride do stanja, ko lahko sam upravlja svoj odnos do skupnost:. Od tistega tre-nutKa dalie bo tam reševal svojo bolezen, kot bo tudi sam upravljal s svojim telesom, katerega je zdravnik ozdravil. Pomagali mu bodo
1785: po odloku cesarja Jožefa drugega so umobolne «nastanili v poslopju starega političnega zapora na Velikem trgu».
1830: v Trstu je v pobtičnih zaporih, v glavni bolnišnici in pri Sv. Justu 41 umo-bolnih.
1832: vse umobolne so namestili v škofovi palači in porušili politične zapore.
1841: dograditev nove glavne bolnišnice. V mestu je 70 u-mobolnih.
1875: umobolnih je že 230, zato občinski svet predlaga zgraditev «občinske umobolnice, medobčinske umobolnice in zatočišča za bedake in kretene».
1908: odprtje umobolnice pri Sv. Ivanu Na razpolago je 480 mest za bolnike.
1925: v pokrajinski psihiatrični bolnišnici je 756 bolnikov (379 moških in 377 žensk).
1950: 31. decembra je v umobolnici 393 bolnikov in 535 bolnic.
1958: bolnikov je prvič nad tisoč in sicer 1.066. Prostora pa je ramo za 680 bolnikov, ostali živijo v zasilnih zatočiščih.
1960: dograditev «delovnega naselja».
1971: pokrajinska uprava imenuje za ravnatelja umobolnice prof. Franca Basaglio.
'H	i ~ ^vtii 1
w » V , 4'
>*** ^ * pm,- ** ..	-	-
" '0j	. ' g '	'	'
m
Tudi v baru je priložnost za srečauje med bolniki, bolničarji in zdravniki.
ti fili!
drugi kot oo sam pomagal drugim, tud: bolničarjem ir zdravnikom, iz svojih kalupov vsakdanjosti. Bistvo je, da ni več pregrad med ljudmi in ravno pregrade, ki so včasih bile tako v čislih, pa naj se je šlo za fizične «zlate kletke» ali pa za socialne «razlike med ljudmi», so omejevale, če že ne onemogočale vsak pravi poskus ozdravljenja. Zato so včasih «norci» bili taki vs« življenje, danes pa se lahko vrnejo v družino. Morda se bodo jutri ali čez leto dni spet vrnili v bolezen. Komu pa ne preti ta nevarnost?
Zadnje vprašanje, ki se postavlja v vsakdanjem izvajanju «metode Basaglia» ja v bistvu prvo vprašanje družbe: kje je «norost», kje je bolezen? Neoporečen odgovor je da je bolezen v družbi, ki rodi bolezen. Pravzaprav «metode Basaglia» ni, kot ni umobolnic. Vse je bolno in edini boj, ki je še mogoč, je boj za vzpostavitev drugačnih odnosov med človekom in človekom.
Sergij Premru
P nmorsla^nevnifc
8
2. decembra 1973
Skrivni pokopi ubitih slovenskih rodoljubov *f&. na pokopališču v Tržiču pozimi 1941-1942
Primorski dnevnik je dne 11. oktobra 1973 objavil «presenetljivo, še neobjavljeno vest», da so bili «v Ljubljani ustreljeni talci pokopani v Tržiču februarja 1942». Naj takoj v začetku povem, da je vsaj tisti del slovenske javnosti, ki prebira literaturo o narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda, vsaj nekaj vedel o tem, da je italijanski okupator trupla ubitih pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja odvažal proti Trstu ali Tržiču in jih tam pokopal, vendar ne samo februarja 1942, temveč tudi prej. Slovencem v zamejstvu so bila ta dejstva iz razumljivih razlogov manj znana in sta v Primorskem dnevniku objavljena vest in faksimile spomenice tržiškega policijskega komisarja z dne 9. februarja 1942 vzbudila veliko zanimanje. Zategadelj sem sklenil, da to zadevo raziščem po ohranjenih in dosegljivih dokumentih.
Po vstaji slovenskega naroda poleti 1941 je tudi italijanski okupator v tako imenovani Ljubljanski pokrajini začel uvajati ostre ukrepe proti pripadnikom narodnoosvobodilnega gibanja in hkrati proti večini slovenskega življa na tem območju. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli je 11. septembra 1941 izdal odredbo št. 67 o uvedbi izrednega vojaškega sodišča in smrtne kazni. V sedmih členih te odredbe je navedel dejanja, za katere je predvidena smrtna kazen, ustanovil izredno sodišče, ki naj sodi storilcem teh dejanj, določil je tudi, da je treba smrtno kazen izvršiti v 24 urah po izreku sodbe, v osmem členu pa je odredil obvezno prijavo preseljen-cev. 1) Na osnovi te odredbe dne 7. oktobra 1941 ustanovljeno izredno sodišče, ki mu je predsedoval polkovnik Gabriele Boglione (člana sta bila podpolkovnik Ferdinando Carignani in kapetan Giuseppe Robertazzi), je 8. oktobra 1941 obsodilo na smrt tri Ljubljančane, in sicer Slavka Cestnika, Marjana Vodeta in Ar-pada Balaša, ki so jih 6. oktobra 1941 zalotili pri prenašanju orožja za partizansko četo v Polhograjskih Dolomitih. Vendar so vsem trem obsojencem, potem ko so za ustrelitev opravili že vsa «tehnična» opravila (napisali so tudi že osnutek zapisnika o ugotovitvi smrti) kazen znižali na 25 let ječe.
V tem času je namreč nehala veljati navedena odredba visokega komisarja, ker je 3. oktobra 1941 Benito Mussolini izdal razglas, ki ima 20 členov proti narodnoosvobodilnemu gibanju in je razveljavil tudi odredbo visokega komisarja z dne 11. septembra 1941, razen 8. člena o obvezni prijavi preseljencev. Ta Mussolinijev razglas je določal smrtno kazen za dejanja proti državi (člen 1), pustošenja, plenitev, pokole (člen 2), pripravljanje in udeleževanje oborožene vstaje (člen 3), vodstvo prevratnih organizacij (člen 4), za prevratno propagando kazen od 5 do 15 let ječe itd. 2) Dne 7. novembra 1941 pa je Mussolini izdal ukaz o ustanovitvi vojaškega vojnega sodišča II. armade v Ljubljani (Tribunale militare di guerra della 2.a Armata — Sezione di Lubiana), ki naj sodi predvsem storilcem dejanj, ki jih je navajal Mussolinijev razglas z dne 3. oktobra 1941. Pred tem sodiščem je bilo do 8. septembra 1943 kar 8737 obravnav proti 13.186 Slovencem in je izreklo 83 smrtnih obsodb, 412 obsodb na dosmrtno ječo, 3082 oseb pa je obsodilo na kazni do 30 let ječe. 3)
Vojaško vojno sodišče v Ljubljani je prvo smrtno kazen izreklo 6. decembra 1941, in sicer politkomisarju Belokranjske čete Jožetu Mihelčiču iz Metlike. Ko so tekle priprave za ustrelitev na smrt obsojenega Jožeta Mihelčiča, ki je na dan obsodbe pisal svojim domačim: «Umreti moram toda zavest, da umrjem pošten mi je v tolažbo», se je pri italijanskem okupatorju porodila zamisel, da bi njegovo truplo pokopali zunaj Slovenije. Ta zamisel se je porodila v glavi komandanta divizije sardinjskih granadirjev, generala Taddea Orlanda. Ta general je imel namreč kot najvišji •ojaški funkcionar v Ljubljani ^poveljstvo XI. armadnega zbora z generalom M. Robottijem na čelu je bilo namreč zunaj Ljubljane) na skrbi izvršitev smrtne kazni in je podpisoval povelja in navodila, ki so določala čas, kraj in potek usmrtitve. Menim, da italijanski vojski ne bi smelo biti v čast to, Ua je ravno ta general bil po letu 1943 visok funkcionar v kraljevi vojski in če se ne motim, celo vojni minister v italijanski vladi. Ko je general T. Orlando 8. decembra 1941 poročal poveljniku XI. armadnega zbora, da bo na smrt obsojeni Jože Mihelčič ustreljen, naslednji dan, je tudi zapisal tole: «Visokega komisarja sem prosil, za dovoljenje, da takoj po ustrelitvi prepeljemo truplo v Trst, da se ne bi, če bi bilo pokopano v Ljubljani, oni kraj spremenil v kraj romanja in polaganja cvetja nam sovražnih elementov.» 4)
Generalu T. Orlandu je treba priznati, da je pravilno doumel razpoloženje večine slovenskega ljudstva. Le tò je res polagalo cvetje in prižigalo sveče na krajih, kjer so padli partizani, kjer so okupatorji ubili ali pokopali talce. O tem pričajo podatki iz okupatorjevih dokumentov in znano ie, da je nemški okupator večino trupel v letih 1941 1942 ubitih talcev odpeljal v Gradec in jih v tamkajšnjem krematoriju upepelil.
Ko je visoki komisar E. Grazioli zvedel za predlog generala T. Orlanda, je naročil ljubljanskemu kvestorju Ettoreju Messani, naj se poveže s tržaškim kvestor-jem in z njegovo pomočjo skuša uresničiti ta predlog. Kvestorja sta se kar po telefonu dogovorila, da bodo truplo ubitega J. Mihelčiča prepeljali v Tržič in ga pokopali na tamkajšnjem mestnem pokopališču. Žal ne vemo, zakaj se je tržaški kvestor R. Capobianco odločil, da bodo Mihelčičevo truplo pokopali v Tržiču in ne v Trstu, kakor je predlagal general T. Orlando. Vsekakor je moral imeti kakšne razloge za takšno odločitev. Morda je odločitev, da bodo truplo pokopali v Tržiču in ne v Trstu v zvezi z dejstvom, da je bil v Trstu ravno tiste dni velik proces proti Finku Tomažiču in soobtoženim, t.j. tako imenovani drugi tržaški proces. Če upoštevamo, kakšen pomen so italijanske oblasti pripisovale temu procesu in kaj vse so ukrenile za zavarovanje, dalje dejstvo, da so se v velikem številu ravno v Trstu (vendar ne samo tam) pojavili letaki Osvobodilne fronte in napisi po zidovih, da so italijanske oblasti ob procesu zaznavale tudi druge vidne izraze protifašističnega razpoloženja itd. 5), bi verjetno mogli reči, da se je tržaški kvestor odločil za pokop Mihelčičevega trupla v Tržiču in ne v Trstu. Sicer pa so tudi trupla v drugem tržaškem procesu na smrt obsojenih in dne 15. decembra 1941 na openskem strelišču ustreljenih 5 Slovencev odpeljali na pokopališče Villorbe pri Trevisu in jih tam skrivaj pokopali. (Našli so jih šele 22. avgusta 1945.)
Zanimivo je, da sta se ljubljanski in tržaški kvestor razmeroma hitro dogovorila o prevozu Mihelčičevega trupla v Tržič in za pokop na tamkajšnjem mestnem pokopališču. Kajti že 8. decembra zvečer je visoki komisar E. Grazioli brzojavil tržaškemu prefektu Tulliu Tamburiniju sledeče: «07855. Kab. Zelo zaupno. V potrditev telefonskega sporočila sporočam, da bo jutri ob 8. uri izvršena smrtna obsodba nad komunistom Jožetom Mihelčičem, katerega truplo bo z avtomobilom takoj prepeljano na tržiško mestno pokopališče, da bi ga tam pokopali, kakor sta se po telefonu dogovorila naša in vaša kvestura.» 6)
Jožeta Mihelčiča je eksekucijski vod VIII. bataljona črnih srajc «M» ustrelil 9. decembra 1941 ot) osmih zjutraj na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani in njegovo truplo so pokopali v Tržiču. O tem je komisar javne varnosti v Tržiču A. Tricarico še isti dan poročal tržaškemu kvestorju: «Kot so določala prejeta ustna povelja in zaupno sporočilo ljubljanskega kvestorja, je bilo danes ob 11.50 na krajevnem pokopališču pokopano truplo v Ljubljani usmrčenega Jožeta Mihelčiča, sina od Jožefa, in sicer s posredovanjem tukajšnjega župana, da bi se izognil formalnostim obreda, registracije in oštevilčenja pokopa. Truplo je prispelo sem z vojaškim avtomobilom in ga je spremljal oddelek vojakov pod poveljstvom nekega vodnika.» 7) Poročilo o pokopu Jožeta Mihelčiča v Tržiču je prispelo do tržaškega prefekta in ta je 11. decembra 1941 z brzojavko obvestil visokega komisarja. 8)
Jože Mihelčič je bil sicer prvi ustreljeni pripadnik narodnoosvobodilnega gibanja, ki so ga pokopali v Tržiču, ne pa poslednji. Dne 16. decembra 1941 je vojaško vojno sodišče v Ljubljani obsodilo na smrt 8 ujetih partizanov. Medtem ko so dva pomilostili za-
radi mladoletnosti, so drugih 6 ustrelili 22. decembra 1941 pri Tomišlju. Pod streli pušk eksekucijskega voda VIII. bataljona črnih srajc «M» so padli Ljubo Šercer, Ivan Verbič, Valentin Kariž, Rado Kogoj, Karel Kranjc in Ignac Žagar. Kot poroča okupatorjev vir, so umrli ponosno, vzklikajoč: «Smrt fašizmu, živel Stalin, živela Sovjetska zveza, živela svoboda, živeli vsi slovenski tovariši!» 9) Prav gotovo ni nepomembno dejstvo, da so bili od šestih ustreljenih kar štirje rojeni v Slovenskem primorju, in sicer Kariž in Kranjc v Trstu, Šercer v Rihemberku in Kogoj v Podmelcu. 10) Tudi za teh šest ustreljenih je bila v povelju o poteku usmrtitve, ki ga je 31. decembra 1941 podpisal že imenovani general T. Orlando, določba: «11) Poveljnik VIII. bataljona črnih srajc bo izročil poveljniku spremstva pooblastilo za pokop trupel na pokopališču v Tržiču. To pooblastilo bo dobil pri kraljevi kvesturi.» Poročilo komisarja javne varnosti v Tržiču A. Tri-carica, ki ga je 22. decembra 1941 poslal tržaškemu kvestorju, je bilo to pot zelo kratko: «Danes so prispela sem iz Ljubljane trupla 6 usmrčenih, ki so jih pripeljali na dveh vojaških avtomobilih v spremstvu vojakov bataljona M: pokopali so jih na tem pokopališču.» 11)
Komaj je preteklo pol meseca in že so v Tržič pripeljali novo truplo. Dne 3. januarja 1942, torej tisti dan, ki ga je Osvobodilna fronta razglasila za dan spomina na žrtve, ki so v letu 1941 dala svoja življenja za svobodo slovenskega naroda (v razglasu OF sta posebej imenovana narodna junaka Slavko Šlander in Ljubo Šercer) 12), je vojaško vojno sodišče v Ljubljani obsodilo na smrt Feliksa Pečarja iz Polja pri Ljubljani. Ustrelili so ga 7. januarja 1942 v Brezju pri Horjulu. Tudi za njegovo truplo je general T. Orlando v svojem povelju o izvršitvi smrtne kazni določil, naj ga prepeljejo v Tržič. 13) Ljubljanski kvestor E. Messana je 6. januarja 1942 pismeno sporočil komisariatu javne varnosti Tržič, da bo Pečarjevo «truplo pokopano na tamkajšnjem pokopališču, kakor so se dogovorili z gospodom prefektom iz Trsta». 14) Po pokopu je komisar javne varnosti v Tržiču poročal tržaškemu kvestorju,, da sOi Z. vojaškim avtomobilom in obu' spremstvu vojakov bataljona M pripeljati tja truplo ^pekega ustreljenega iz Ljubljane In ga pokopali na-tem pokopališču». 15
Italijanski okupator v Ljubljanski pokrajini je lahko že razmeroma zgodaj ugotovil, da slovensko ljudstvo kljub še tako skrivnemu izvrševanju smrtnih kazni nad upornimi Slovenci, zve za kraje usmrtitve in počasti spomin žrtev s cvetjem in prižganimi svečami. V Tomišlju so tamkajšnji aktivisti OF to storili že nekaj ur po ustrelitvi šestih upornikov in je o tem poročal celo Slovenski poročevalec. 16) Razumljivo je torej, da so okupatorjeve oblasti še bolj skrbele, da bi o-stali podatki o izvrševanju smrtnih kazni v čimvečji tajnosti. «Znano je, da sedanje razmere zahtevajo, da držimo v tajnosti vse podatke o izvrševanju kazni (kraj, eksekucijski oddelek, uro itd.) tudi potem, ko je bila ta sodba že izvršena.» O tem je bilo celo prepovedano telefonirati. General T. Orlando se je 7. januarja 1942 zelo hudoval nad poveljnikom skupine kraljevih karabinjerjev v Ljubljani, majorjem Raffaelom Lombardijem, ker je poveljstvu divizije sardinskih grenadirjev kar po telefonu po-
ročal o ustrelitvi Feliksa Pečarja. 17)
Poslednji, za katerega imamo neposredne podatke, da so ga pokopali v Tržiču, je Milan Šušteršič iz Ljubljane. Vojaško vojno sedišče v Ljubljani ga je 2. februarja 1942 obsodilo na smrt, ker je bil obtožen oboroženega napada na italijanska vojaka v Ljubljani. General T. Orlando je v svojem povelju o izvršitvi smrtne kazni tudi za M. Šušteršiča odredil, da truplo pokopljejo na pokopališču v Tržiču. 18) Ljubljanski kvestor E. Messana je 6. februarja pismeno sporočil komisariatu javne varnosti v Tržiču, da bo Šušteršičevo truplo prepeljana v Tržič in pokopano na tamkajšnjem pokopališču. 19) Komisar javne varnosti v Tržiču je na dan pokopa, tj. 7. februarja 1942, o tem poročal tržaškemu kvestorju, vendar tudi tokrat ni navedel imena pokopane osebe. 20) Dva dni po pokopu trupla Milana Šušteršiča na tržiškem pokopališču je komisar javne varnosti poslal tržaškemu kvestorju R. Ca-pobiancu zelo zaupno spomenico, ki se glasi:
«Kot je znano, že nekaj časa na tem pokopališču pokopavajo trupla obsojenih na smrt m ustreljenih v Ljubljani.
Zaradi političnih razlogov je pokop trupel tajen.
Trupla spremlja na tovornjaku veliko število vojakov bataljona M 21), ki so oboroženi in pripeljejo trupla navadno med 12. in 13. uro.
Ker je krajevno pokopališče blizu ladjedelnice in tudi blizu ceste, ki pelje vanjo, pripeljejo tovornjaki ravno takrat, ko je cesta polna delavcev in uradnikov, .ti imajo eno uro prosto za obed. Jasne je, da mnogi med njimi opazijo nenavaden prihod vojaškega avtomobila na pokopališče in izstopanje številnih vojakov v popolni bojni opremi ter zate sumijo, da gre za skrivne pokope.
Da bi preprečili te nevšečnosti, ki škodujejo tajnosti, in ker ni izključeno, da bodo takoj pokopali še druga trupla, prosimo, da bi v prinodnje vojaški tovornjaki pripeljali trupla na to pokopališče pred 12. uro ali pa po 13. uri.
Hvaležen bom. če nas bodo opozorili, kdaj točno bodo prispeli, da ne bo treba dolge ure čakati na cesti, zgodilo se je namreč, da smo bili prisiljeni čakati tudi štiri ure, kar je škodovalo drugim storitvam.
Druga nevšečnost, za katero,.jjte-nim,- da se ji bo"treba odtetno
izogniti, je ta. da s tovornjakom padajo na cesto kaplje krvi, ki priteka' ' iz krst.» 22)
Preku kvestorja je ta spomenica prispela do tržaškega prefekta T. Tamburinila in ta je kratek povzetek 18. februarja 1942 poslal visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino E. Grazioliju. 23)
Ta prefektov dopis je tudi poslednji podatek o prevozu trupel ustreljenih pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja iz Ljubljanske pokrajine v Tržič in o njihovem pokopu na tamkajšnjem mestnem pokopališču. V ohranjenih in dostopnih arhivskih virih ni potlej nobenega podatka, da bi še koga pokopali tam. Kaže, da so dva obsojenca na smrt in ustreljena 4. marca 1942 popoldne na strelišču v Ljubljani, in sicer Edvarda Legarla in Jožeta Koprivnika, pokopali na Žalah v Ljubljani. Navodila za izvršitev smrtne obsodbe prvič izrecno ne navajajo, da je treba trupli odpeljati v Tržič. Indeks pokopanih na pokopališču Žale za leto 1942 ima podatek, da so 7. marca 1942 pokopali tam v enem grobu štiri neznane osebe, ostane še torej vedno vprašanje, kdo sta bili drugi dve osebi, pokopani tistega dne na ža ah. Prav zagotovo pa vemo, da so 16 preserskih žrtev, ki jih je
vojaško vojno sodišče v Ljubljani 7. marca po nedolžnem obsodilo na smrt, pokopal’ na Žalah; ohranjene so fotografije, ki prikazujejo odprte krste s preserskimi žrtvami v mrtvašnici in sveže grobove na tem jk kopališču. 24) Tudi indeks pokopanih na Žalah v letu 1942 ima pociatek, da so 10. marca 1942 pokopali 16 neznanih oseb.
Ugotavljamo torej, da je italijanski okupator od 9. decembra 1941 do 7. februarja 1942 odvažal trup la na smrt obsojenih in ustreljenih Slovencev iz Ljubljanske pokrajine v Tržič (Monfalcone) in jih skrivno pokopal na mestnem pokopališču. Več virov izpričuje, da je bilo tam zagotovo pokopanih devet oseb. in s< er Jože Mihelčič, Ljubo šencer, Ivan Verbič, Valentin Kariž, Rado Kogoj, Karel Kranjc, Ignac Žagar, Feliks Pečar in Milan Šušteršič. Za navedeni čas ni nobenega podatka o tem. da bi tam pokopali kakšnega drugega človeka iz Ljubljanske pokrajine, navedene esebe so bile namreč vsi, ki jih je v tistem času italijanski okupator v Ljubljanski (»krajini obsodil na smrt in jih tudi usmrtil. Kot vemo, talcev takrat italijanski okupator še ni streljal.
Zelo pozno, šele po osvoboditvi, ko so prišli v roke zaupni dokumenti italijanskih oblasti, so svojci izvedeli, kam so odpeljali trupla navedenih oseb. A. Ožbolt v knjigi o bojni poti Ljuba Šercerja pravi takole: «Skoraj tri desetletja je (mati — op. T. F.) brezupno iskala sinov grob. Iz Ljubljanske jetnišni-ce je iskala sled za kamioni, ki so obsojene odpeljali na morišče, ugibala, poizvedovala z drugimi materami žrtev vred. Sled jo je pripeljala do Tržiča (Monfalcona) pri Trstu, odtod pa se je obupana vrnila.» 25)
Poizvedoval sem pri raznih ustanovah v Ljubljani, ali imajo kakšne podatke o iskanju ali izkopu trupel na tržiškem pokopališču, a sem dobil 1» negativne odgovore. Sklepam, da so ostanki trupel navedenih 9 pripadnikov slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, med katerimi sta tudi dva narodna heroja, še v zemlji na tržiškem pokopališču. Ker je bil pokop skrival, bi lahko za skrivne grobove vedeli le takratni komisar javne varnosti in takratni župan, ki sta bila navzoča pri pokopu, kdo od
niillinmilililiiiiiiimiini
vejakov - črnosrajčnikov, ki so trupla pokopali in morda kdo od domačinov, če bi slučajno takrat videl sledi skrivnega groba in bi si zapomnil njegovo lego.
Tone Ferenc
OPOMBE
1.	Službeni list za ljubljansko pokrajino 13. 9. 1941.
2.	Službeni list za Ljubljansko pokrajino 11. 10. 1941.
3.	M. Luštek: Kronološki pregled dogodkov v Ljubljani v letu
1941,	v: Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS, 1975, str. 149.
4.	J. Jarc: Prva belokranjska partizanska četa, v: Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS, 1959, str. 105.
5.	Pr. M. Kacin - Wohinz: Ob trideseti obletnici drugega tržaškega procesa, v: Borec, 1971, str. 736 - 737.
6.	Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (navajam: Arhiv IZDG), fond kvesture Trst.
7.	Arhiv IZDG, tr. kvest.
8.	Arhiv IZDG, trž. kvest.
9.	Sporočilo karab. čete Ljubljane kvesturi 25. 12. 1941), arhiv IZ DG, kvest. Ljubljana, f. 8/II, poročilo karab. divizije sard. gren. 22. 12. 1941, Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI. knj. 1, dok. 212.
18. A. Ožbolt: štercerjeva bojna jx>t. Ljubljana 1973.
11.	Arhiv IZDG, trž. kvest.
12.	D. Jeršek:	Plebiscitne akcije
Osvobodilne fronte v letih 1941-
1942,	v: Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1961, št. 1-2, str. 226-232.
13.	Arhiv IZDG, karab. skupine Ljublj., base. 158/11.
14.	Arhiv IZDG, trž. kvest.
15.	Arhiv IZDG, trž. kvest.
16.	A. Ožbolt: šercerjeva bojna pot. Ljubljana 1973, str. 277. Slovenski poročevalec, 1941, št. 32, dne 30. 12. 1941.
17.	Povelj, div. «Granatieri di Sardegna 7. 1. 1942, arhiv IZDG.
18.	Povelj, div. «Granatieri di Sardegna 6. 2. 1972, arhiv IZDG.
19.	Arhiv IZDG, kvest. Ejublj.
20.	Arhiv IZDG, trž. kvest.
21.	Ta podatek ne drži, saj je v
V fabkralo liki/ It
tila R, Quaavura

Coaa k noto da on po' oi ta«po in oua>to oltltaro Tan*ono aapoltt 1 condannati a aorta a fucilati a Nubiana.
Il aapauTaànto dalla aalaa par ragioni di opportunità
polltloa à »agrato.
L'arrivo dalla aalaa,»oortata da buon nuaaro di allltl «al Battaglloba K fortaaantl araatl in autocarro,ai tarlfloo gonaralaanta dalla ora 12 allo IJ.
Sioooao 11 looalo olaltoro al trova poco dlaaoato dal Qantiara lavala a aulì» «troda oh» porta ad aaaa,l'arrivo da« gli aataaavrt al vorlflaa praprlo nal aoaarto In ani la atra« da à plana di oparal od iaplagatl eh» u.ufrui-ooao dall'ara di aaapanalona dal lavora par oon«unaro il paato. I' avldanta • aha polti dl aaal notano l'iaoon.uata entrata dall’aitooarro allltara nal dal taro a la dl«aa«a da a.*o ol ur. minare non ladlfTaranta di allltl oon tutto l'amacanto a «oapattano tratterai di oparaalona aertuarla ra.oo.ta.
Por evitava 1 'liri covo motta, ano va a damo cali» «agra« «aaaa, data aha toc è aaoluao ohe altro ••Ina varranno qui napalm,«1 praga valor QUpacra la naalara aho gli eateaerrt ■interi trapper tanti la aalaa a teaee, giungano in jneate al« ■itero prlna dalla ara 12 o dopo la ora 1».
darà grata aaóbe «a 11 pravvi»o dall'arrivo aeri dato oon iag_Mila approaaiaaalona Hai tata par avltare l'atteao di tolta oro aulla atrada, aaaandoal rarificato aha al à atatl ooatrettl, ooaa b noto,ad attendare» »neba por oltra quattro ora,oon avldanta danno dagli altri «orvili.
Altro inoonvanlanta.oh» rltar.go al può a ai dovrebbe avla t«re nal nodo jplù »••aiuto,! quello ohe dagU auteoarrl lunga la atrada vengono dlaaanlnata goccia ci «angue oba aaoono dal« la bara.
11 2oBni««erlo di 2.3,
(A, Trloarldo)
Fotokopija pisma, na katero se sklicuje avtor pričujočega članka dr. Tone Ferenc, iz katerega je razvidno, da so v Tržiču fašisti pozimi leta 1942 pokopavali v Ljubljani ustreljene slovenske rodoljube in protifašistične borce.
10. točki navedenega povelja generala T. Orlanda o usmrtitvi Ljuba Šercerja in soobtoženih bilo za spremstvo trupel določenih le 15 vojakov. Sodim, da jih tudi za prevoz enega trupla ni moglo biti več.
22. Arhiv IZDG, trž. kvest., faksimile in prevod v Primorskem
dnevniku 11. 10. 1973.
23.	Arhiv IZDG, pref. Trst, dopis prefekta št. 04046 dne 18. 2. 1945.
24.	Zbornik fotografij iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda, del H, knjiga 1 (ponatis 1966), str. 216-217.
25.	A. Ožbolt: Šercerjeva bojna pot. Ljubljana 1973, str. 277-279.
..........................................
PQMF.N INFORMACIJE V DANAŠNJEM SVETU
‘go .	'-'TSŽ» t- ' ■ «■ r ' ;	-■ ■■
Edino časopis nudi vse potrebne podatke o dogodkih pri nas in drugod po svetu
Leto se počasi nagiba h koncu in čas je, da delamo obračune. Teh je že preveč na gospodarski ravni, kjer je bilo letošnje leto zelo razgibano, prav tako pa jih je tudi dosti na področju kulture in še predvsem informacije, o kateri bomo danes govorili.
Informacija zadobiva v zadnjih letih čedalje večji pomen. Z modernimi prevoznimi sredstvi lahko v nekaj urah dosežemo najbolj oddaljene točke na svetu. Pomislimo le, kakšno doživetje je bilo pred samimi sto leti potovanje z vlakom iz Trsta na Dunaj, po tisti Južni železnici, ki je v avstroogrski monarhiji predstavljala najsodobnejšo in največjo znanstveno pridobitev. Sedaj nam je Dunaj mnogo bližje in to ne samo po časovni razdalji, ampak tudi po miselnosti.
Je Marija Konestabo najstarejša v Brkinih?
J8. maja 1944 so ji nacisti in fašisti zažgali domačijo
Mica z bratom Francem leta 1970 pred domačo hišo
Poznam jo že skoraj 50 let, soj živi na kmetiji na Pregar ju, in kadarkoli sem jo v zadnjih letih srečal ali obiskal na njenem domu, sem ob pogledu nanjo vedno odnesel vtis, da se je medtem komaj za spoznanje postarala: še vedno vzravnano hodi, dela v gospodinjstvu in hlevu m do 1972. le hodila tudi na polje, čeprav ji teče že 79. leto življenja m je morda naistarejša živeča ženska v Brkinih?
Radovednost me je vzpodbudila, da sem jo 21. oktobra ponovno obiskal. Nisem je našel v kuhinji. Snaha Marija, vnukova žena, pa mi je povedala, da je mama doma in dela v hlevu. Medtem pa se je vrnila in se lotila pospravljanja po kuhinji. Poprosil sem jo na razgovor in kar nerada je opustila vsakdanja opravila ter se vsedla k mizi, potem pa mi ponosno pokazala fotografijo, na kateri se je 1970 v 94. letu življenja ob obisku 85-letnega brata Franca iz ZDA z njim fotografirala pred domačo hišo. Potem se je vendarle vsedla in beseda je laže stekala, toda v manj kot polurnem razgovoru je nekajkrat skoraj nestrpno potožila, da jo čaka delo. Snaha Marija pa mi je pojasnila, da vsak dan reže peso in zelenjavo za prašiče, stelja živini, pospravlja in čisti po dvorišču, loteva pa se tudi drugih opravil, vendar jih več ne zmore, ker jo moči zapuščajo, pač pa še vedno šiva in bere brez naočnikov.
V razgovoru z njo, ki ima za njeno starost še dober spomin. sem še veliko zanimivega zvedel. Ni pozabila omeniti, da se je njenim staršem Janezu in Mariji Tomažičevima — Podruštvarjevim iz Huj ridilo 10 otrok — štiri fantje in S deklic. Ona je bila naistarejša, rodila se je 5. januarja 1877. Sedaj je živih še pet in vsi so starejši kot 80 let: Franc 88. Ivanka 80, Jože 82 (živijo v ZDA),
medtem ko 85-letna Francka živi v Trstu.
Ko mi je to pripovedovala, sem uzrl v njenih očeh ne le ponos, temveč tudi pravi mladostni žar in slutil, da bi bila rada poudarila: «Da, bili smo korenjaki in vse življenje smo garali!», vendar Mica ni bahava, zato je raje s spoštljivim glasom nadaljevala:
•Spominjam se, ko je hodil moj oče pozimi tesarit v gozdove na Hrvaško in v Bosno. Bil je zelo priden in s prihranki je kupoval zemljo, da je Podruštvarjeva kaj-ža prerasla v kmetijo. Otroci smo spali na seniku, ko smo malo odrasli, pa smo morali v službo h kmetom za pastirje in dekle, potem pa se razšli v Trst, Ameriko idr. s «trebuhom za kruhom». Tudi sama sem služila od 1897 do 1900 pri plemiški družini na Turni v Bitnji in pri Cvetanu v Smrjah».
Od tedaj je minilo več kot 7 desetletij. Leta 1900 se je Marija Tomažič poročila z zidarjem in kmetom Janezom Konestabom, Pavlovim iz Pregarja, moževa sestra Ivanka pa se je poročila z njenim pokojnim bratom Janezom. Tako da sta se kar «zamenjali!» Postala je gospodinja in mati. Morala je mnogo hudega pretrpeti. V desetih letih je rodila 5 sinov, štirje so odrasli, zadnji. Tone je umrl že kot otrok. Potem je prišla prva svetovna vojna, nato pa italijanska okupacija in fašistični teror, pred kate-
rim sta ji dva sina pobegnila v Jugoslavijo. Med drugo svetovno vojno pa so ji fašisti odgnali 13. marca 1943 v taborišče Cairo-mantenotte sinova Janeza in Fran ca. Od tam pa so jih Nemci odpeljali v Mauthausen, kjer je France podlegel, Janez pa se vrnil bolan domov in zaradi vojnih posledic umrl 1970. leta. Tudi njej in možu Janezu ter snahi Ivanki ni bilo prizaneseno. 18. maja 1944 so jim nacisti in fašisti enako kot drugim vaščanom požgali domačijo. Mica se še spominja, da je tedaj 67-letna bežala s sosedi proti Čeljam, hitlerjevska drhal pa je streljala za njimi, potem pa jim je odgnala kravo in odpeljala sod žganja. Po vojni so morali tri leta gostovati pri sosedu in garati, da so si obnovili domačijo. 1951 ji je umrl mož Janez, umrli so ji še sinovi Lojze, Jože in Janez. Vse otroke in moža je preživela in trpljenje je ni zlomilo. Njena zdrava in klena narava je premagala vse težave v delu in trpljenju, pomanjkanju in vojnem pustošenju. Tudi izguba najdražjih jo ni strla, ostala je zdrava in pravi, da še nikoli ni bila resno bolna. Še sedaj je kljub letom vedra in neuklonljiva.
Želimo ji in z njo upamo, da bi ostala takšna še mnogo let ter doživela v Brkinih in tudi drugod redkdo dočakani 100. življenjski ljubilej.
Maks Zadnik
Današnji človek živi sredi «civilizacije». Zanj je prav tako zanimivo, kaj se dogaja v njegovem rodnem mestu, kot to, kar se godi sredi Amerike. O tem prejema podatke iz dnevnega tiska in iz drugih informacijskih virov, predvsem radia in televizije. Če sta radio in televizija neposredni stičišči človeka z dogodkom in časovno najhitrejši vir informacij, je dnevni tisk nedvomno tisto sredstvo, ki nudi bralcu natančno prikazan in- tudi premišljeno komentiran dogodek.
Tega se prav dobro zavedajo veliki založniki, ki v naši državi, pa tudi drugod, kupujejo časopise in si s tem zagotavljajo množice bralcev. Kljub radiu in televiziji ostane prav časopis najvažnejši posrednik dogodka. Še več; časopis nudi bralcu možnost, da si sam ustvari mnenje in kasneje svoje mnenje tudi preveri.
Več italijanskih časopisov je v zadnjih časih zamenjalo lastnika. Navedli bomo le obširno obravnavani rimski «Messaggero» in milanski «Corriere della sera», ki je najbolj razširjen list v Italiji. Sicer pa izhaja v Italiji 82 dnevnikov v skupni nakladi skoraj 7 milijonov izvodov. Vendar pa seže do bralcev manjše število izvodov, saj statistik* trdijo, da je Italija po branju dnevnikov predzadnja država v zahodni Evropi (pred Španijo): dnevniki sežejo le do 11,5 odst. prebivalstva. Tudi celotna naklada italijanskih časopisov je zelo majhna. Pomislimo le, da samo trije največji japonski dnevniki (Asahi šimbun, Mainiči šimbun in Yomiuri šimbun) tiskajo nad 22 milijonov izvodov. Res je, da šteje Japonska 100 milijonov prebivalcev, vendar so številke nesorazmerne.
Vsi časopisi si torej želijo čim večje število bralcev. To delajo na več različnih načinov. Vendar le malokdo najde pravi način, predvsem pri naročnikih. Zaradi slabih poštnih povezav bi naročniki namreč prejeli časopis šele dan ali dva kasneje. Tudi cene naročnin so zelo visoke, saj pri nekaterih listih dosežejo 30.000 lir letno. Bralec pri tem prihrani le nekaj nad 2.000 lir letno in se mu torej naročnina ne izplača.
Pri Primorskem dnevniku je to precej drugače. Naročnina za naš list je mnogo cenejša in kdor se naroči za vse leto, prihrani več kot 15.000 lir. Primorski dnevnik je omogočil bralcem ta prihranek predvsem zato, da se jim čimbolj približa in da nudi vsem, vsakodnevne sveže informacije. Priznati moramo, da so bralci razumeli to našo skrb in z veseljem lahko ugotavljamo čedalje večje zanimanje za naš list. Zato smo pre-
pričani, da bomo tudi v prihodnjem letu imeli še več naročnikov, kajti, kot smo že opozorili, ima vsak celoletni naročnik možnost, da prejme eno izmed številnih nagrad v skupni vrednosti 2.300.000 lir, ki jih je naš časopis namenil svojim zvestim bralcem.
Režiser
Matjaž Klopčič odgovarja
(Nanadljevanje s 5. strani)
nih scen filma, v sceni plesa, za elipso, ki mi omogoča, da s posebno montažo dosežem (mogoče?) občutek pravega «čudeža», ki zdaj zavrti plesalca v njuni medsebojni naklonjenosti drugega proti drugemu, v resnici pa se v samem momentu zgodbe tu pojavi prvi moment Metine slabosti, srčne bolezni... Posebno za tv-serijo sem potreboval osebo, ki bi krožila med vsemi in lažje povezovala nekatere scene, obenem pa potovka per-sonificira tudi tisto trajno človeško hrepenenje, vzdigniti se nad običajnost vsakdana.
V.: V kakšni meri mislite, da je pripomoglo k uspehu tv serije in potem filma to. da ste nekako povrednotili kmečko kulturo?
O.: Ne vem! Mislim, da je roman na neki poseben način očarljivo delo, čeprav je morda tudi pri Tavčarju nastal iz nekega odpora proti strahotam vojne, za ka tero je najbrže menil, da jo le povzroča urbana sredina s svojimi finančnimi in vladnimi predstavniki. Mogoče pa se v posneti verziji tudi luti neki poseben mir dobe, ki ni poznala avtomobilov, trušča in hrupa, obenem je to tudi eden prvih jugoslovanskih filmov, ki opisuje preteklo dobo v barvni tehniki.
V.: Kako da ste z ozirom na prejšnje filme poudarili množično in statično dimenzijo bolj kot individualno in dinamično?
O.: Zdelo se mi je, da to bolj odgovarja dobi na prelomu stoletja. Poleg tega pa sem po vseh različnih montažnih poskusih in večletni praksi doumel, da zanimivosti človeškega obraza ne nadomesti noben papirnat artizem. Menim, da sem se v «Cvetju» veliko bolj posvetil igralcem kot do sedaj in da sem tudi v montaži in kadri-ranju postal bolj dosleden. Mir takratne dobe dovoljuje manj sekano pripoved, ravnotežju prizorov sem se moral bolj posvečati. Od melodrame in kiča do spodobne pripovedi motiva «Cvetja» je zelo kratek korak. Prav gotovo pa sem postal tudi bolj pozoren do
jezika: včasih sem verjel samo sliki in sem zanemarjal dikcijo in dialoge. Morda sem bil včasih bolj dekorativen in manj strog v izboru!
(Po intervjuju, ki sta ga pripravila Lorenzo Codelli in Sergij Grmek z Matjažem Klopčičem, priredil Š. G.)
V'
Štirje koncerti
(Nanadljevanje s 5. strani)
izzvenevale izredno reliefno, zato je tudi celotna gradnja bila plastična in je živo muziciranje vzbujalo močan odziv v poslušalcih. Na sporedu je imel Saint Saensovo Sonato za klarinet in klavir, Veliki koncertantni duo C. M. Webra, Eklcgo Vladi mira Lovca ter In-trodukcijo in Rondo Ch. M. Wi-dorja.
Oba umetnika je spremljala izvrstna pianistka Nada Omanova, pri kateri bi si želeli le nekoliko tesnejše naslonitve na partnerja, v težnji po celotnostno se razvijajoči interpretaciji. Sicer pa je bil koncert na visokem umetniškem nivoju. Ena.;n oseben popoldanski koncert za mladino, ki je izvajalce za lepo doživetje enako nagradila kakor poslušalci no večerni prireditvi.
Za četrti koncert je Društvo pri-jate.iev glasbe povabilo v goste vo-lalni ok'el «Gallus» iz Ljubljane. Na sporedu so bila dela Jakoba Gallusa ui pe-mi K. Maška, B. Ipavca, V Mirka in D. Jenka ter slovenske ljudske pesmi v priredbah razn'h sk-aoateljev. Oktet se je v pogledi petja samega predstavil kot skupina čiste'st intonacije in tudi znatnejše ubranosti kakor na zadnjem nastopu v Kopru Zaradi orinljivo večjega posvečanja problemom pevsko tehnične narave se skupina drugače iet,t glasov še ni popolnoma sprostila do spontane interpretacije. ki jt zlasti v prvem delu sporeda zapuščala občutek u-tesnjenosu Vsekakor je oktet na poti k večji kvaliteti. Koncert je bil v celoti soliden in nekatere pesmi lepo oblikovane, le Gallusove polifono zasnovane niso dosegle svoje stilne svojskosti in plastičnega učinka. Sicer pa so pevcem naj-fcližje pesmi Maška, R. Ipavca, Jenka in Mirka ter ljudske.
0233
odbojka/
OD DANES DALJE
NAMIZNI' TEN IS
DANES V MOŠKI C LICI
Tudi v prvenstvu mladincev Sokol V Tržiču naše šesterke med favoriti
S svojimi ekipami bodo slovenske barve branili Bor, Breg, Sloga, Sokol in Kontovel
Odbojkarsko prvenstvo deklic in dečkov se še ni končalo, ko že pričenjajo spopade za točke mladinci in mladinke. Pri deklicah in dečkih je izločilni del že končan. Pri fantih je premočno zmagal Libertas iz Roccia. Zastopnice Sloge in Brega pa so v teh uvodnih spopadih požele velik uspeh z osvojitvijo prvih mest v svojih skupinah. Ti dve še-sterki bosta odigrali še odločilno srečanje za končnega pokrajinskega zmagovalca. 0 tem prvenstvu bomo še pisali v prihodnjih dneh.
Danes pa moramo spregovoriti o prvenstvu mladink in mladincev, ki se je šele pričelo.
Pri mladincih se je prijavilo samo
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 2. DECEMBRA 1973
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
10.00 v Valdagnu
Marzotto — Bor
MLADINCI
10.00	v Trstu, Rocol
Libertas Rocol — Bor
* * *
11.00	v Dolini
Breg — Inter
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30 v Štandrežu
Juventina — Campanelle
* * *
14.30 v Bazovici
Zarja — Libertas
* * *
14.30 v Dolini
Breg — Inter SS
* * *
14.30	v Križu
Vesna — Primorje
* * *
MLADINCI
10.30	na Padričah
Gaja — CGS
* * *
10.30 v Nabrežini
Libertas S. Marco — Primorje * * *
12.15	pri Sv. Sergiju
Campanelle — Breg
* * *
NARAŠČAJNIKI
9.25 pri Sv. Sergiju
Cremcaffè — Union
* * *
11.15	v Trstu, stadion «1. maj»
Tergeste — Breg
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 na Kontovelu
Kontovel — Libertas Trst
NARAŠČAJNIKI
8.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio
Lloyd Adriatico — Kontovel
SMUČANJE
SREČANJE NA SNEGU
10.00 na Proseku
Prireja SPDT
* * *
10.00	na Opčinah
Prireja SPDT
le * *
10.15 v Bazovici
Prireja SPDT
JUTRI
PONEDELJEK, 3. DECEMBRA 1973
ODBOJKA
MLADINKE
20.00	v Trstu, pri Banih
Sloga — UGSS
šest ekip. Vso pohvalo zasluži Libertas iz Rocola, ki bo nastopal (kot edini) z dvema šesterkama. Po enega zastopnika pa imajo: Sv. Jakob, Inter ter Breg in Bor. Naša dva zastopnika ne bi smela igrati podrejene vloge v tem prvenstvu. Še posebej močen je letos Bor, ki lahko z nekoliko športne sreče računa celo na končno zmago. To bi pomenilo korak naprej za našo odbojko in ponoven vzpon na tisto mesto, ki ga je združenje vrsto let zaporedoma osvajalo. Nevama tekmeca bi morala biti prva postava Rocola in Interja 1904.
Pri mladinkah je skupno devet ekip, ki so porazdeljene v dve skupini. V prvi igrajo: DMA, UGSS, PARIT ter Kontovel in Sloga. Tudi pri mladinkah se bo bil, enako kot pri deklicah, neposredni boj za prvo mesto med Slogo in OMA. Obe imata enake možnosti in varovanke trenerja Cipolleseja se bodo poskušale v tej konkurenci oddolžiti za tesen poraz pri deklicah. Odbojkarice Kontovela bodo to prvenstvo končno le odigrale pred domačimi gledalci v novi telovadnici na Proseku. To je nedvomno velik plus za Kontovelke, ki so pokazale zadnje čase velik napredek. Tako PARIT kot tudi UGSS jim ne bi smela biti enakovredna nasprotnika.
V B skupini je s tremi slovenskimi zastopniki: Borom, Bregom in Sokolom še Julia. Ta skupina je veliko bolj izenačena. Bregu in Boru lahko v veliki meri meša štrene na-brežinski Sokol. Slej ko prej pa bodo odločilne važnosti izidi medsebojnih srečanj teh treh ekip. Po vsej verjetnosti ima Julia že vnaprej zagotovljeno zadnje mesto v tej skupini.
Od skupno petnajstih ekip je točno ena tretjina slovenskih. To je še vedno razveseljiva številka, toda ne tako izrazita, kot v preteklosti, ko smo bili v absolutni premoči. Mladinke so še vedno v večini toda tudi tu ni več tako velike razlike kot v preteklosti.
Današnji in jutrišnji spored tekem: Mladinci: Breg in Inter bosta igrala danes ob 11. uri v Dolini.
Uro prej pa se bosta spoprijela v Rocolu domači Libertas in Bor.
Mladinke Sloge bodo gostile jutri zvečer pri Banih UGSS. G. F.
NOGOMET
Poleg tega so bila sprejeta razna pravila glede velikih kolesarskih etapnih dirk, kjer ne bodo smele biti posamezne etape daljše od 260 km. Dirki po Italiji in po Franciji bosta lahko merili največ 4.000 km, po Španiji 3.400, po Portugalski 2.800, po Švici pa 1.600 km. Niso pa sprejeli nobene odločitve o mešanih nastopih profesionalcev in a-materjev. To pa zaradi tega, da bi se seznanili prej z mnenjem mednarodnega olimpijskega odbora. Ta za sedaj lahko izključi amaterje, ki nastopajo s profesionalnimi kolesarji. Za svetovni kolesarski klubski pokal pa so število dirk dvignili na dvanajst.
Nabrežine! so pred zaključno tekmo prvega dela prvenstva razpoloženi optimistično
Danes bodo Nabrežinci zaključili prvi del prvenstva z gostovanjem v Tržiču, kjer se bodo srečali s tamkajšnjo ekipo S. Mk sle. Tržiški predstavniki so trenutno s Sokolorr na predzadnjem mestu lestvice s samo dvema točkama. Edino zmago so dosegli proti ekipi iz Vicenze, s katero so naši fantje zgubili. Pripomniti moramo, da ima Sokol tekmo več in to prav proti najslabši ekipi te skupine, s katero mora S. Michele še igrati. Torej nedeljska tekma bi morala biti povsem uravnovešena, saj si bosta stala nasproti dva enakovredna nasprotnika, ki sta se v zadnjem času že večkrat srečala. Doslej so Nabrežinci vedno zmagali, edino lansko leto so prav v finalu tekem za «Pokal Trsta»
klonili. Nasprotno ekipo sestavljajo sami tretjekategomiki, katere odli-
■iuiniiiimiiiiiiimMM„nIllllllIllllIlllulmlIrHluIIIIIIIll||llmilm|lm|||lmmImiM11|m|111||(lmiiiiiiii(i(|i
SMUČANJE .
TEČAJI SPDT
Trenutno v Trbižu še vedno ni snega
SPDT bo skušalo kljub temu izpeljati vse tečaje
FORT AU PRINCE, 1. - V izločilni skupini področja Karibsko otočje — Srednja in Severna Amerika za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji je Honduras premagal reprezentanco
Trinidada in Tobaga z 2:1.
* * #
RIM, 1. — V soboto, 8. decembra bo italijanska amaterska nogometna reprezentanca odigrala prijateljsko tekmo s podobno reprezentanco Avstrije. Srečanje, ki bo na stadionu v Alassiu, se bo pričelo ob 14.30.
* * *
MAROKO, 1. — V predzadnjem srečanju izločilne afriške skupine za nastop na nogometnem SP je Maroko premagal Zambijo in ji tako odvzel še zadnje upe za potovanje v Miinchen.
KOLESARSTVO
NA KONGRESU V ŽENEVI
Rodoni zopet izvoljen za predsednika
ŽENEVA, 1.	— Na kongresu
mednarodne kolesarske zveze, ki se te dni odvija v Ženevi, je bil Italijan Adriano Rodoni potrjen za predsednika svetovne kolesarske organizacije. Rodoni, ki je star 75 let, je bil edini kandidat za to mesto. Na kongresu so nato dodelili Italiji organizacijo svetovnega kolesarskega profesionalnega prvenstva leta 1976, medtem ko ne bodo priredili prvenstva za amaterje, ker bodo istega leta tudi olimpijske igre v Montrealu.
Rahlo sneženje v Trstu in precejšnja snežna «preproga» na našem Krasu, sta prav gotovo spravila naše smučarje v dobro voljo: smučanje je takorekoč pred domačimi vrati. Organizatorji smučarskega tečaja planinskega društva so kljub že znanim težavam glede prevozov, katerim moramo dodati negotovo obratovanje avtobusov, zaradi pogostih in nepričakovanih stavk šoferjev (ki so že lani povzročale precej preglavic), takoj telefonirali v Trbiž in k Sv. Antonu, da bi izvedeli kaj gotovega o tamkajšnjih snežnih razmerah.
Žal, ni bilo pozitivnega odgovora v Trbižu je le zelo močno pihalo in izza oblakov je kukalo sonce, o snegu ne duha ne sluha — sama trava! Učitelj Nikolaučič, ravnatelj trbiške smučarske šole, je v teku prejšnjega telefonskega pogovora povedal, da je vse pripravljeno za letošnje tečajnike. Med drugim je omenil, da je letos povpraševanje po učiteljih v Trbižu zelo veliko, kajti to je fflinr' Bližnji zimskošportni center, katerega je mogoče doseči razmeroma ugodno z vlakom. Za SPDT, kr je že avgusta rezerviralo učitelje, ni nobenih težav, saj je letošnja, med drugim, že 5. uspešna sezona sodelovanja s to šolo.
Kar se prevozov tiče, je podjetje, katerega se SPDT že dolgo vrsto let poslužuje redno celo leto, zagotovilo največje možno sodelovanje (kolikor, kot že omenjeno, ne bo stavke), tako da morda le ne bo treba potovati z vlakom.
Snega torej v Trbižu ni, zato so tečaj seveda prenesli na čas, ko bo bregove zadostno zasnežilo. Medtem prosi SPDT vse tečajnike, ki nameravajo opustiti tečaj, naj se nemudoma zbrišejo iz seznama v Ul. Ceppa 9. Spremljevalci otrok, ki se niso prijavili, naj prav tako čim-prej javijo svoje ime. Abonente prevozov opozarjajo, da velja abonma za katerega koli člana družine (ali očeta ali mater ali druge). Ni še mogoče objaviti števila prostih mest, ker še ni znano število avtobusov, s katerimi bo SPDT razpolagalo Ostala obvestila bo SPDT sporočilo med tednom.
kuje predvsem zagrizenost, tehnično pa so nekoliko slabši od naših i-gralcev.
Sokolove barve bodo branili Fabjan, Pertot in Sanna, ki so trdno odločeni, da osvojijo drugi par točk in s tem nekoliko izboljšajo svoj položaj na lestvici. Prepričani smo, da nas tokrat naši igralci ne bodo razočarali in bodo končno le zaigrali tako, kot res znajo.
Tekma S. Michele — Sokol bo danes ob 10. uri v Tržiču, na sedežu oratorija S. Michele.
n. k.
KOŠARKA r ’ i
V PRIJATELJSKIH TEKMAH
Rrcg napreduje
— s m —
' i r Ovr*-
TENIS
PARIZ, 1. — Ameriška teniška igralka Chris Evert je osvojila že tretjo zaporedno zmago na turnirju v Južni Afriki in je tako prekosila svojo rojakinjo Kingovo.
Mladi košarkarji Brega so se v četrtek pomerili v dveh srečanjih z ekipo Servolane.
LETNIK 1964 Servolana — Breg 23:19
Mladi Brežani, ki so komaj začeli gojiti košarko, so se trdovratno u-pirali bolj izkušenim predstavnikom Servolane. Naši košarkarji so bili gostom stalno za petami in so srečanje zgubili le s tremi pikami razlike. V vrstah Brega sta se izkazala Florijan Žerjal in David Čok.
LETNIK 1962
Servolana — Breg 46:41
Tudi v tem srečanju niso Brežani igrali podrejene vloge. Predvsem so presenetili v napadu, saj so dosegli nekaj lepih košev s protinapadi. V obrambi pa so pokazali napredek. Servolana si je priborila zmago predvsem zaradi večje izkušenosti. Naj omenimo še, da je v obeh tekmah domače košarkarje vodil mladi Franko Kraljič, kar kaže, da postaja zanimanje za košarko in tudi za trenerstvo v tej občini spodbudno.
Trener Servolane Carlo Sancin je bil po tekmah zadovoljen. Rekel je: «Bregu se zahvaljujemo, da nas je povabil na ta srečanja v tej lepi telovadnici. Brežani so me presenetili, saj nisem pričakoval takšnega odpora. Upam, da se bomo kmalu ponovno srečali.»
b. 1.
BOKS
PARIZ, 1. — Boksarsko srečanje med Monzonom in Napolesom -za dodelitev naslova svetovnega prvaka srednje kategorije, ki bi moralo biti 8. decembra, so prenesli na prve mesece prihodnjega leta.
Tabarniki se sicer s športom ukvarjam samo vzporedno, poleg drugega svojega delovanja, na letošnjih SŠI pa so pokazali, da imajo v svojih vrstah kljub temu več dobrih odbojkarjev (na sliki: RMV - Kras)
ZADNJE KOLO V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI
Vipava v Renčah zapustila igrišče
Lep uspeh Vodic v Piranu
Brda so po nedeljski katastrofi na domačem igrišču proti Braniku zaigrala povsem drugače in so presenetila Komen na njegovem dom:, čem igrišču. Nasploh je Komen zaigral pod pričakovanji v tej sezoni. V prid mu gre le dejstvo, da se je bolj posvetil delu z mladimi nogometaši, ki bodo spomladi vstopili v člansko ekipo.
V	Renčah je bila tekma končana že v 22. minuti, ker so gostje zapustili igrišče. Namreč, tedaj je igralec Renč Žigon dosegel gol in povedel domačine v vodstvo. Tedaj pa je na igrišče pritekel trener gostov, ki je odpeljal igralce z igrišča, češ da je bil gol dosežen iz nedovoljenega položaja. S tem so oškodovali gledalce, pa tudi domačo ekipo, saj bo spomladi gol razlika igrala pomembno vlogo. Treba pa bi bilo tudi kaznovati trenerja Vipave za neodgovorno ravnanje.
V	Ilirski Bistrici se je bila ogorčena borba med domačini in Biljami, ki se je končala z neodločenim izidom. Res je, da so imeli domačini nekoliko več od igfč, tdda" rtè'ódlo1' čen izid je bil najbolj realen
Piran je zopet razočaral domače navijače. Tokrat^ga-je presenetila dobra ekipa Vodic iz Šempasa. Domačini so stalno napadali, toda s sistematično obrambo in občasnimi protinapadi so uspeli prav v zadnjih
......n"""....................................................n.....................................................mm,m,...
minutah zmagati, S tem je Piran dokončno odpadel iz borbe za prvo mesto, še posebej ker je tekmo z ekipo Bilj izgubil s 3:0. Piran namreč ni dopotoval na gostovanje v Bilje zaradi okvare avtobusa. Komisija je določila, da to ni razlog za neodigranje tekme.
Proleter je doma po pričakovanju visoko premagal ekipo Ceste.
Branik iz Šmarij je doma zaman pričakoval ekipo Pivke, ki na srečanje ni dopotovala. Tekma bo registrirana s 3:0 v korist Branika.
Rezultati:
Komen — Brda	1:2
Renče — Vipava	1:0
(prekinjeno)
Transport — Bilje	2:2
Piran — Vodice	1:2
Proleter — Cesta	6:1
Branik — Pivka	3:0
(b. b.)
Hrvatini so bili prosti Začasna lestvica je sledeča:
Renče	11	9	1	1	32:14	19
Bilje	12	8	4	1	31:10	18
Proleter	11	9	0	2	30:13	18
Hrvatini	12	7	2	3	28:17	16
8rajiik., 7	.12	S.,	3	3	38:21	15
Transport	11	5	3	3	34:17	13
Piran	11	6	0	5	25:16	.12
Vodice	12	4	2	6	29:19	10
Pivka	12	5	0	7	16:33	10
Brda	12	4	1	7	18:32	9
Komen	12	1	2	9	12:23	4
Vipava	12	2	0 10		14:40	4
Cesta	12	2 10 10			8:49	4
FRANCIJA (2.)
Leta 1956 so proslavljali tudi 60-letnico modemih olimpijskih iger. Na znamki za 30 fr. so Francozi prikazali barona De Coubertaina, stadion, olimpijske kroge ter tekmovalca med prisego.
Ob priliki svetovnih športnih iger visokošolcev je izšla leta 1967 znamka za 18 fr., leto kasneje pa najzanimivejša športna serija, kar jih je Francija izdala. Na štirih znamkah so prikazane tradicionalne športne panoge: balinanje (12 fr.), dvoboj v čolnu (15 fr.), lokostrelec (18 fr.), rokoborba iz Bretanije (25 fr.). Dva od teh športov sta pri nas popolnoma neznana. Začnimo pri dvoboju v čolnu: v vsakem čolnu sta dva veslača in en tekmovalec, ki je privezan z dolgo vrvjo na tekmovalca v drugem čolnu. Zmaga tisti, ki svojega nasprotnika spodrine tako, da ta pade v vodo. Ta športna panoga je v Franciji zelo znana in priljubljena.
Bretanska rokoborba pa je le sta-

t HAUPlONNATi DUMONDE CC SKl HAllTIQUE MICHV I3fi{
Svetovno prvenstvo leta 1963 v VI-chyju (zgoraj) in 24-urna avtomobilska dirka leta 1973 v Le Mansu
rejša oblika današnje «švicarske rokoborbe». Ta se od drugih razlikuje v tem, da se nasprotnika borita ob-
lečena in skušata drug drugega vreči na tla z vlečenjem za razne dele obleke.
Mesto Le Ha vre je bilo leta 1966 sedež mednarodnega šahovskega turnirja. Ob tej priliki je izšla znamka za 60 c„ na kateri je prikazana šahovnica, konj, beli kralj in črna kraljica.
Leta 1969 pa je bilo v Bourg - St. Mauriceu v Savoji svetovno prvenstvo v kanuju in kajaku. Na znamki, ki je tedaj izšla, je prikazan tekmovalec, ki se bori z deročo vodo.
Leta 1970 je ob priliki sedmega svetovnega prvenstva v rokometu izšla znamka za 80 c. (igralec strelja v vrata). Istega leta je bilo v Saint Etiennu svetovno atletsko prvenstvo za paraplegike. Izšla je znamka za 45 c., ki prikazuje metalca kopja v invalidskem vozičku. Le nekatere države so se spómni-le teh požrtvovalnih športnikov, ki z izredno voljo nadoknadijo svoje telesne pomanjkljivosti in jih tudi premagujejo. Skoro istočasno je bilo
| v Franciji tudi prvo mladinsko atletsko prvenstvo: na znamki za 45 c. je prikazan skakalec s palico.
Leta 1971 je bilo v Lyonu svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Znamka za 80 c. prikazuje par med tekmovanjem.
Omenili bomo še tri znamke, ki obravnavajo nekoliko neobičajne športne panoge. Med leti 1923 in 1929 je Francoz Alain Gerbault sam obkrožil zemljo na svoji jadrnici. V njegovo čast je izšla leta 1970 znamka za 70 c., na kateri je prikazana jadrnica med eksotičnimi otoki.
Leta 1972 je izšla znamka za 40 c., posvečena letu turističnega pešačenja. V Franciji so namreč skozi vse leto propagirali in skušali v ljudeh vzbuditi zanimanje za sprehode in izlete v naravo.
In končno je letos izšla znamka za 60 c. ob priliki najslavnejše francoske avtomobilske dirke formule 1 in sicer «24 ur v Le Mansu». V ozadju sta prikazani dve uri, v ospredju pa dirkalni avto. Vse pa popestri prijetna modra barva.
Odigrati morajo le še dve zaostali srečanji in sicer med Renčami in Proleterjem ter Transportom in Piranom.
Posebno važno bo srečanje v Renčah, ki bo hkrati odločalo o jesenskem prvaku.
Igor Varl
OBVESTILA
DANES NA RADIU TRST A
Danes bo na sporedu jubilejna oddaja sporto in glasbe, ki je prišla do stote številke. Ob tej pri. ložnosti bodo v današnji oddaji (od 16. do 17. ure) sodelovali predsedniki slovenskih športnih društev v Italiji, časnikarji in nagrajeni športniki.
Največ pozornosti bo posvečene slovenskemu drugoligaškemu derbiju med Vesno in Primorjem v Križu, tekmi med Triestino in Vi-govanom, jugoslovanski in italijanski prvi ligi ter ostalemu domačemu športu. Predvideni so tudi
intervjuji z gosti jubilejne oddaje.
# # #
SPDT sporoča udežencem letošnjega smučarskega tečaja v Trbižu, da ni prišlo v zvezi s tem tečajem do nobenih sprememb.
Anketa Primorskega dnevnika
ŠPORTNIK MESECA
— november —
1.	SONJA MILIČ	15
	(namizni tenis)	
2.	SILVANA VESNAVER	8
	(namizni tenis)	
3.	SONJA PERNARČIČ	
	(odboj.) m JORDAN	
	MARUŠIČ (košarka)	7
5.	Miloš Milič (nog.).	
	Klavdij Starc in Pe-	
	ter Žerjal (oba koš.)	5
	SKUPNA LESTVICA	
	PO ENAJSTIH MESECIH	
1.	SONJA MILIČ	123
2.	SILVANA VESNAVER	79
3.	E. PODBERŠČEK in	
	D. PETAROS	46
5.	M. Kraljič	42
6.	J. Marušič	36
7.	A. Macarol	34
8.	V. Cesar	33
9.	Z. Hrovatin	31
1».	P. Sedmak	30
11.	I. Strnad - N. Maver	22
13.	B. Fabjan - A. Sedmak	21
15. Sonja Pernarčič		18
16.	A. Germani, A. Križ-	
	nič, P. Ota in Fabij	
	Ruzzier	16
20.	N. Rebula - S. Udovič	15
22.	F. Guštin	
	in L. škeriavaj	14
24.	D. Blazina, A. Sosič	
	in D. Švab	12
27.	K. Ožbot, T. Pavletič	
	in K. Kostnapfel	n
30.	A. Žigon	10
31. V. Kralj in B. Škrk
33.	L. Caharija
34.	Plesničar, A. Sedmak in L. Pučka
37. M. Grgič - K. Starc 39. P. Žerjal, M. Milič, D. Jelinčič, B. škerk,
M.	Klanjšček in M. Dell’Anno
45. S. Verginella, G. Husu, N. Radovič, M. Klabjan, A. štrekelj in L. Šušteršič 51. E. Guštin, F. Mene-ghetti, V. Veljak, K. Bavcon, M. žagar in I. Plesničar
57. B. Furlan, V. Pertot,
S.	Antoni, A. Starc, D. Štoka, E. Pertot,
T.	Devetak, G. Vesel,
N.	Rauber, A. Kralj, M. Renar, N. Zidarič, in D. Slavec
70. V. Vatovec, A. Za-vadlal, M. Kralj, M. Ban, E. Kraus, O. Pavletič, L. Lovrečič, F. Favento, R. Ten-ce, G. Marson, B. Grgič, G. Sanna, E. Štoka, D. Dancu. A. Kapun, A. čuk, Mira Grgič, S. Benčina, K. Purič, B. škerk in E. Purič
GOST ANKETE
Mario Hrovatin je voznik tovornjaka in sledi tako našemu športu pretežno le po radiu in časopisih.
«Če ste ob nedeljah doma, si o-gledate kakšno športno srečanje naših ekip?»
«Bolj poredkoma. V glavnem počivam ali pa kaj postorim po vrtu.»
«Ste se kdaj ukvarjali s športom?»
«Včasih. Pred leti smo igrali namizni tenis v neki gostilni blizu kina Eden, kjer so imeli mizo.»
«Pa danes?»
«Glede na to, da dosti sedim, bi vsekakor potreboval več gibanja. Toda, sem preveč utrujen ...»
«Se vaši otroci ukvarjajo s telesno kulturo?»
«Nimam otrok.»
«Imate kakšno željo v zvezi z našim športom?»
«Da! Namreč, naj se še naprej tako razvija kot doslej, da bom lahko videl kako tekmo, ko bom v pokoju.»
NOGOMET
RIO DE JANEIRO, 1. — Brazilci so se morali za prihodnje svetovno nogometno prvenstvo odpovedati še enemu «asu». Zaradi poškodbe na nogi ne bo mogel odpotovati v MUnchen Gerson, ki si je med treningom zelo hudo pretegnil mišice. Gerson se je tako pridružil Releju, ki se je sam odpovedal re-■ prezentanci, in Tostau, katerega so I operirali na očeh.
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Američane marsikaj zanima ob odkritjih Joea Valachija. Njih seveda predvsem zanima tihotapljenje mamil, iščejo «kanale», po katerih prihajajo mamila z Bližnjega vzhoda preko Italije. Prepričani so, da bi bili te «kanale» že odkrili, če bi italijanska vlada že prej pristala na sodelovanje, ki ga je zdaj sama zahtevala.
II. DON GENCO RUSSO NA ZATOŽNI KLOPI
Poslednji, današnji šef sicilijanske mafije, naslednik Dona CalOgera Vizzinija se piše Giuseppe Russo. Star je 71 let, trenutno je v deportaciji na severu Italije.
Pravijo mu tudi Don Gen co ali «zio Peppino».
Tisto, kar je njegova last, je vredno milijardo lir!
Vse to si je pridobil z mafijskimi metodami, to pa pomeni s kriminalom!
Toda Don Genco ne bo nikoli priznal teh stvari :
Da je šef mafije, da. sploh ve za mafijo, da je storil kak kriminal in da je bogat. Nasprotno, vedno bo trdil, da je samo bolje stoječ kmetovalec, ki veliko dela od zore do mraka na svojih poljih, okrog svoje živine in mora štediti ter živi skromno življenje.
V ilustriranem bedniku «H Tempo» je izšlo decembra 1960
besedilo z njegovim podpisom pod naslovom «Jaz in mafija,» ki se začenja takole:
«Jaz sem Genco Russo. Bil naj bi človek, ki so ga vsi italijanski listi in televizija prikazali kot nedvomnega šefa celotne italijanske mafije... Pišem se pravzaprav Giuseppe Russo, rojen sem v Mussomelliju 26. januarja 1893 v kmečki družini. Tudi sam sem kmet, vedno sem to bil, vedno sem hotel samo obdelovati zemljo, ker sodim, da je zemlja mati vsega, kar ima človek. Oženjem sem z Rosalie Vullo, ki je bila prav tako rojena in je vedno živela v Mussomelliju ter imam dva sinova, Vincenza in Tota, ki je inženir agronomije, oba pa delata z menoj v poljedelstvu ter vodita podjetje. Stanujem v hiši v Mussomelliju, na Via Madonna di Fatima, hiša pa je moja last, ni velika, ima samo pet sob s starim pohištvom. Všeč mi je lepo pohištvo, udobni naslanjači, vse, kar imam v stanovanju, daje vtis miru in topline. Imam televizijo, radio, hladilnik. Prizadevam si, da imamo v družini ves sodobni komfort. Nikoli nisem bil bogat, pa tudi sedaj nisem. Vse, kar imam, sem si pridobil s svojim delom, svojo potrpežljivostjo ob zaupanju svojih prijateljev. Moje imetje tvorijo posestvo v bližini Mussomellija, okrog Reina, 18 hektarjev pod pomarančevci in limonovci, mandlji in žitom ter drugo posestvo okrog Ganzdana, kjer je 116 hektarjev pod žitom. Imam tudi 70 repov živine in upam, da bom imel nekega dne več živine, toda nimam nikakršnega drugega bogastva tako v nobenem kraju Sicilije kot tudi ne v Italiji ali tujini. Delam vedno od ranega jutra do noči. Zvečer, kadar nisem preveč utrujen, gledam z družino televizijo ali pa odhajam v klub poljedelcev, da poklepetam s prijatelji. Toda ne kvartam, tega nikoli nisem znal, tudi briškole ne, ki je menda zelo lahka. Ljudje govorijo, da sem zelo močna osebnost, da sem zelo znamenit človek, pa tudi na televiziji so to rekli in o vsem tem so časniki pisali. Zelo preprosto pravim, da sem jaz samo šef svoje družine in svojega gospodarstva. V družini in gospodarstvu zapovedujem zares jaz in nihče drug.
Vendar pa je neko bitje, ki komandira meni in počenja z menoj kar hoče, ime pa ji je Annamaria in je stara dve leti, to pa je moja vnukinja. No, to so moje stvari. Res je, da sem zelo močan, da pa bi to doumeli, morate vedeti, kakšni so ljudje na Siciliji in kaj tukaj cenijo kot moč. Glejte, jaz sem močan zato, ker imam dobro srce, srce, ki pripada vsem, ki čuti za vse, ki ljubi slehernega, predvsem pa siromašne, tiste, ki jim je treba pomagati, tiste, ki prihajajo trkat na moja vrata. Hočem, da bi vladal mir med ljudmi, pa sem morda močan zato, ker si prizadevam, da sem vedno najmodrejši v svojih mislih in številni ljudje prihajajo k meni po nasvet, da bi zgladil spopade interesov ali dokončal kak prepir. Pravijo, da so k meni prihajali močni ljudje iz Amerike, da jaz izdajam ukaze, da zahtevajo pomoč, da neki gangsterji zahtevajo od mene nasvete za svoje akcije. Ne poznani jih, ne vem, kdo so. V tujino sem odšel samo enkrat, v Švico, v Saint Moritz, da bi kupil krave. To so stvari, ki me zanimajc, ne pa neko tihotapstvo, nekakšna mamila... Glejte, takšen sem jaz, Genco Russo, človek, ki ga časniki in televizija prikazujejo kot šefa mafije. Normalen človek sem, star sedemdeset let, ki se ukvarja s svojo zemljo in živino, ki misli na svojo družino. Normalen sem v vsakem pogledu, imam rad dobre jedi, kadim pipo ali cigaro, gledam tedevizijo, toda všeč mi niso in ne poznam nobenega pevca niti igralke. V kino hodim redko in vedno pozabljam naslove filmov. Moja hiša je odprta vsem prijateljem, vsem poštenim ljudem. Nikoli nisem česa napisal za časnike, to je prvič, bo pa tudi poslednjič.»
Ko človek to prebere, se lahko vpraša, ali je zares mogo-Ce, da je ta dobrodušni striček, ta isti Genco Russo, nasledil pokojnega šefa mafije Don Calogera Vizzinija? Ali sploh pozna tega nasilneža?
Seveda, pozna ga. Toda poglejmo, kaj pravi o Vizziniju :
«Ce sem kaj podedoval od Don Calogera, je to samo ljubezen do naših ljudi, občutek pravičnosti, težnja, da bi bil pra-
vičen. Nisem podedoval od njega kakega vodstva mafije, ker nisem niti vedel, da bi bil kakšen šef mafije. Rad sem ga imel in cenil, ker je bdi pravičen človek, moder in moj prijatelj. Spoznal sem ga pred tridesetimi leti, ker so polja, ki sem jih obdeloval, mejila z njegovimi polji. Res je bil močan človek, ker je bil moder človek in imel je močne prijatelje, ki so cenili, kot jaz, njegovo modrost. Ko je umrl, ko smo ga pokopali na pokopališču v Villalbi, nisem imel nobenega govora, nisem, kot pravijo, rekel, da prevzemam od njega vodstvo mafije. Jokal sem za mrtvim prijateljem. Okrog groba pa so bili številni znani in močni ljudje.»
In to je bilo vse!
Genco Russo je prišel iz zelo revne kmečke družine, «kariero» pa je začel kot pastir na fevdu, to je velikem posestvu princev Lanza di Trebbia, Iz pastirja je postal campiere, to je poljski čuvaj, tedaj pa je začel grabiti zemljo okrog sebe.
Njegovi prijatelji danes pravijo zanj, da «ne ve, niti na kateri strani je treba držati puško», vendar je vse to v svoji mladosti zslo dobro znal.
Med leti 1921 ir 1925 je bilo v Mussomelliju in okolici u-morjenih osem ljudi. Padali so v skrivnostnih okoliščinah drug za drugim v teh štirih letih. Sumili so Genca Russa.
12. aprila 1922 je odgovarjal pred sodiščem za krajo. 2. junija 1925 je odgovarjal pred sodiščem zaradi «združevanja s kriminalnim namenom».
29. decembra 1928 je bil pred sodiščem, ker ga je bremenila vrsta obtožb: grabež, kraja, umor, uzurpiranje Itd.
23. decembra je odgovarjal za umor in nasilje.
18. januarja 1930 za umor, težki grabež, oziroma za krajo govedi, konj in ovac.
V vseh teh primerih je bil oproščen ker — ni bilo dokazovl
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StriMI 10	2 decembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
iiMgHiMMfill 0D PRETEKLEGA ČETRTKA
F Dutovljah stalna umetniška galerija
Odprl jo je akademski slikar Janez Potočnik
V četrtek je v stari šoli v Dutovljah odprl galerijo — stalno razstavo umetniških slik akademski slikar Janez Potočnik. Ob tem za Dutovlje in okolico pomembnem dogodku, so bili prisotni predstavniki družbeno - političnega in kulturnega življenja sežanske občine. Velja omeniti, da je Janez Potočnik, ki sedaj živi v Dutovljah, v povojnem obdobju, vse do leta 1965, poučeval likovno vzgojo na šolah v Tomaju, Sežani in Hrpeljah.
Slikar Janez Potočnik se je rodil 10. maja 1892 v Škofji Loki. že mlad se je začel zanimati za slikarstvo, česar njegovi starši niso prezrli. Da pa je Janez nadarjen za slikanje, je ugotovil tudi družinski prijatelj Potočnikovih, veliki slovenski slikar impresionist Ivan Grohar, ki je dal mlademu Potočniku prve napotke v slikanju. Grohar je tudi prepričal Potočnikove, da so dovolili mlademu Janezu študij na slikarski akademiji v Muenchnu. Pomagal mu je izbrati risbe in slike, na podlagi katerih je bil Janez Potočnik sprejet na akademijo. Pozneje se je slikar izpopolnjeval tudi na beograjski akademiji, na katero je bil sprejet tudi na priporočilo slovitega slikarja Riharda Jakopiča. Tu je obiskoval tudi poseben tečaj risanja akta na Ko-larčevi univerzi. Pred drugo svetovno vojno pa je bil Janez Potočnik na izpopolnjevanju v Benetkah, kjer je delal skupaj s slovenskim slikarjem Tonetom Kraljem.
Po vojni je Janez Potočnik priredil nekaj razstav, med drugim tudi v Sežani in Novi Gorici. Naj-češče je objekt njegove umetniške izpovedi krajina. Tako je znal tenkočutno preliti v barve tudi le-
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
pote Krasa. Pri tem pa je ostal zvest realizmu in naturalizmu.
Potočnikova galerija v Dutovljah, kjer je sedaj razstavljenih nad štirideset del, je nedvomno kulturna pridobitev, ki zasluži pozornost javnosti. Slikarjeva odločitev, da v kraški vasi odpre u-metniško galerijo, je dragocena tudi zategadelj, ker je v njej možno spoznati slikarjevo željo, da bi dal svoj prispevek h kulturnemu razvoju Dutovelj in Krasa, kjer likovna umetnost še ni zavzela ustreznega mesta na področju kulturnega dogajanja. Pri tem pa je slikar pravzaprav svoje hotenje združil z družbenim interesom.
D. M.
ITAL PLAST
TRST - TRG OSPEDALE 6/7
BOGATA ZALOGA :
moquette
topli azbestni podi
preproge za hodnike
tepihi za spalnice, dnevne sobe, kopalnice
zložljiva vrata iz plastike in lesa
ploščice iz plastike
OBIŠČITE NAS -
GOVORIMO SLOVENSKO !
PISMA UREDNIŠTVU
MEDNARODNE AVTOBUSNE PROGE
Elektronski možgani in slovenska imena
Spoštovano uredništvo!
Ne da bi bil kaj poizvedoval, sem v zadnjem času izvedel kar za dva primera, da so občinski elektronski možgani pri sestavljanju zapisnika ?. cestnoprometnem prekršku popa-čili priimek slovenskega občana. Kaj Prayi na to občinski odbornik za policijo in tržno nadzorstvo? Da so se občinski elektronski možgani že na samem začetku skisali? Da vodijo elektronske možgane šovinistični supermožgani? Da bi Slovenci lahko že nehali sitnariti? Da bi Slovenci morali imeti nekoliko razumevanja za psihološko stanje in počutje someščanov italijanske narodnosti? Ali modro molči?
Zelo Vam bom hvaležen, če mi boste lahko posredovali kak stvaren odgovor.
Z odličnim spoštovanjem
Samo Pahor Trst, 1. decembra 1973
Glas invalida NOB
Spoštovani «Primorski»!
Sem italijanski državljan slovenske narodnosti. S sinom, ki Trenutno služi vojaščino, živiva sama odkar mu je bilo štiri leta. Zaradi visoke invabdnosti iz časov partizanstva sem po petih letih službovanja (kolikor zadostuje za civilno invalidnost) postal invalid INPS. Že tretje desetletje se, kot drugi pripadniki partizanskih enot, borim za priznanje vojaške invabdnosti. Ves moj boj in boj drugih je bil doslej zaman, čeprav je tudi itabjanska republika «zrasla iz odporniškega gibanja». Po večkratnih poviških mesečnih prejemkov od socialnega zavoda INPS in po dolgih demokratičnih parlamentarnih razpravah, sem do preteklega decembra prejemal mesečni znesek 13.000 lir. V tem letu sem po vladno - sindikalnem sporazumu končno začel prejemati astronomski mesečni znesek
22.000	lir. Zaradi visoke 90-odstotne invabdnosti tretje skupine in zaradi rahlega zdravja sem pogosto v bolnišnici, dolge mesece pa ležim doma. V vseh teh letih mi je sin v edino materialno in moralno pomoč. Ker nimam drugih dohodov, sem pričakoval, da bodo sina oprostili vojaščine. Zaman sem se trudil, da bi to dosegel. Pač, kot pripadnik «resistence» sem dosegel veliko «zadoščenje», da so dali sinu brezplačno vojaško vozovnico do Kalabrije (Cosenze), povrhu pa še privilegij, da je v kuhinji, kjer se bo lahko kaj aau6jjU..da,,i»o po povratku ku-
TRST — KOPER	TRST — AJDOVŠČINA
hal doma očetu, tistemu očetu, ki se je žrtvoval tudi za to, da bi Italija postala demokratična država.
Ko bodo na majski konferenci o narodnostnih manjšinah govorili o naši slovenski manjšini v Italiji, jim bo treba tudi povedati, da smo del naroda, ki se je največ žrtvoval v boju proti fašizmu in da se tudi glede bivših slovenskih borcev NOB izvaja diskriminacija, ki ni vredna države, ki je zrastla iz protifašističnega boja.
Zato, da bodo vsi vedeli, kako se nam, bivšim borcem in invalidom NOB godi, pišem tebi, dragi «Primorski dnevnik», ki si nastal v boju proti fašizmu in ker si tudi danes branitelj naših demokratičnih pravic. Oprosti mi, ker ti pišem to pismo, toda tudi tvoj glas lahko meni in takim, ki so v podobnem položaju kot jaz, pomaga.
S. E. - Dolina (Sledi lastnoročni podpis)
OD JUTRI DO PETKA
Slavka zavarovalnih agentov
Vsedržavni sindikat zavarovalnih agentov je potrdil stavko, ki bo trajala od 3. do 7. decembra. Zavarovalne agencije bodo zaprh zaradi prekinitev pogajanj z vsedržavnim združenjem zavarovalnih družb AN IA. Ta pogajanja bi morala privesti do rešitve vprašanj, ki so živ-žiljenjskega pomena za zavarovalne agente.
Odhodi iz Trsta: 8.00, 10.00, 13.00
15.00,	17.00, 20.00.
Odhodi iz Kopra: 7.00,	9.00,
12.00,	16.00, 18.00, 21.00.
TRST — PIRAN
Odhod iz Trsta: 10.15.
Odhod iz Pirana: 12.00.
TRST — BUJE
Odhodi iz Trsta: 7.00, 14.00. Odhodi iz Buj: 9.15, 17.00.
TRST — NOVIGRAD
Odhodi iz Trsta: 7.50, 14.50. Odhodi iz Novigrada: 10.30, 17.30.
TRST — PORTOROŽ — POREČ - ROVINJ — PULJ
Odhod iz Trsta: 7.25.
Odhod iz Pulja: 15.40.
TRST — REKA
Odhod iz Trsta: 14.15.
Odhod iz Ajdovščine: 9.50.
• VSI ODHODI IZ AVTOBUSNE POSTAJE NA TRGU LIBERTÀ
VLAKI NA PROGI TRST-OPČINE
TRST	7.10	20.35
Grljan	—	20.43
Križ	7.22	20.47
Nabrežina	7.28	20.53
Opčine	7.40	21.05
OPČINE	19.34	21.11
Nabrežina	19.45	21.22
Križ	—	21.27
Trst	20.03	21.38
Pojasnilo avtobusnega podjetja «La Carsica»
Odhodi iz Trsta:	8.10,	12.00,
14.45, 17.30, 18.00, 20.15.
Odhodi z Reke: 3.00, 4.30, 5.15, 14.30, 17.30.
TRST — LJUBLJANA
Odhodi iz Trsta:	7.15,	15.00,
18.00.
Odhodi iz Ljubljane: 3.00, 7.30,
16.00.
TRST — ZAGREB
Odhodi iz Trsta: 15.00, 18.00. Odhodi iz Zagreba: 1.00, 5.30.
V zvezi s člankom, ki smo ga objavili včeraj pod naslovom «Na progah „Carsice” morajo voziti Ace-gatovi avtobusi» nam je uprava podjetja pojasnila, da je sklenila o-jačiti praznične proge na Krasu na lastno pobudo in ne po nasvetu svojih uslužbencev. Večina uslužbencev, nadaljuje sporočilo «La Carsi-ce», pa noče delati ob praznikih, da bi tako olajšali težave prebivalstvu, čeprav jim je uprava ponudila nadomestni počitek med tednom in tri tisoč lir doklade. Tako na praznične dni dela samo 14 uslužbencev od skupnih 34.
VOZNI RED KRAJEVNIH VLAKOV
TRST	5.29	6.25
Grljan	—	—
Križ	—	—
Nabrežina (Križišče)	5.43	6.40
Sesljan - Vižovlje	5.46	6.43
Devin	—	—
Tržič	5.54	6.52
TRŽIČ	6.46	7.00
Devin	6.56	7.08
Sesljan - Vižovlje	7.01	7.13
Nabrežina (Križišče)	7.07	7.18
Križ	7.11	7.22
Sesljan	7.15	7.26
Trst	7.25	7.36
10.08	10.53	12.43	13.45	14.22
10.16	11.01	12.52	—	14.30
10.21	—	12.56	—	14.34
10.26	11.08	13.01	14.00	14.39
10.28	11.11	13.04	14.03	14.42
—	—	13.07	14.07	—
10.36	11.19	13.14	14.13	14.50
8.21	11.37	14.34	17.40	18.48
8.29	11.46	14.44	17.48	18.56
8.33	11.50	14.48	17.52	19.01
8.37	—	14.51	17.56	—
8.40	11.56	14.55	17.59	19.08
8.50	12.05	15.04	18.08	19.17
16.45	18.04	19.32	20.02	22.40
16.56	—	19.41	20.11	22.48
17.00	—	—	20.16	22.53
17.05	18.21	19.50	20.22	22.58
17.09	18.24	19.53	20.26	23.01
—	18.29	19.56	—	—
17.18	18.37	20.03	20.35	23.09
19.15	20.40	21.52	22.28	0.08
—	20.46	—	—	—
19.25	20.50	22.01	22.36	0.17
19.29	20.54	22.05	22.40	—
—	—	_	22.44	—
19.35	21.00	22.12	—	—
19.44	21.09	22.20	22.55	0.33
TENIS
Finale Davisovega pokala
Avstralija vodi proti ZDA s 3:0
«Kenguruji» so tako (nepričakovano) že v drugem dnevu osvojili končno zmago
CLEVELAND, 1. — Avstralija vodi proti ZDA v finalnem srečanju teniškega tekmovanja za Davisov pokal v Clevelandu po drugem dnevu s 3:0.
V	prvem srečanju posameznikov je Avstralec John Newcombe premagal Amerikanca Stana Smitha s 6:1, 3:6, 6:3, 3:6 in 6:4, v drugem pa je 35-letni Rod Laver premagal 27-Ietnega Toma Germana z 8:10, 8:6, 6:8, 6:3 in 6:1.
V	drugem dnevu sta v srečanju dvojic Avstralca Newcombe in Laver odpravila ameriški par Smith-Van Dillen s 6:1. 6:2 in 6:4.
Avstralci so si tako že zagotovili končno zmago v tem tekmovanju, v katerem so držale ZDA Davisov pokal v svojih rokah že od leta 1968. Vodstvo s 3:0 že po drugem dnevu predstavlja v bistvu majhno presenečenje. Po napovedih teniških izvedencev bi morali Avstralci namreč včeraj osvojiti le eno točko, kajti Smith je bil v dvoboju z New-combom favorit.
Vsa srečanja so odigrali na izredni tehnični ravni in so navdušila številno občinstvo, ki je napolnilo tribune športne dvorane.
* * *
V	polfinalu teniškega tekmovanja za pokal švedskega kralja vodi v Stockholmu po prvem dnevu Velika Britanija proti Švedski z 2:0.
V	drugem polfinalu v Reggio E-milii pa vodi Italija proti Franciji prav tako z 2:0.
NOGOMET
V 1. zvezni nogometni jugoslovanski ligi so včeraj odigrali dve tekmi. OFK Beograd je premagal ljubljansko Olimpijo z 1:0, Borac pa je v Banjaluki igral s Hajdukom neodločeno 0:0.
* # *
PORT AU PRINCE, 1. - Na kvalifikacijskem srednjeameriškem no gometnem turnirju za SP 1974 je Mehika igrala z Gvatemalo neodločeno 0:0, Honduras pa je premagal Trinidad z 2:1.
Začasna lestvica je taka: Honduras 2 točki, Gvatemala in Mehika 1, Trinidad in Tobago 0 točk.
V	promocijskem košarkarskem prvenstvu je v Dolini Bor premagal Vilesse s 86:76.
V	okviru mladinskega prvenstva pa je v Nabrežini Polet tesno odpravil Servolano s 76:74.
Na prvem mednarodnem smučarskem tekmovanju te sezone je v slalomu v Neustiftu na Tirolskem zmagal predstavnik Italije Erwin Stricker, pred rojakom Schmalz-lom, Avstrijcem Pechtlom in drugimi.
JOHANNESBURG, 1. — Amerika-nec Bob Poster je ohranil svoj naslov svetovnega prvaka srednjetež-ke boksarske kategorije. Po točkah je premagal Južnoafrikanca Pierra Fouriea.
ODBOJKA
V MOŠKI C LIGI
Prva zmaja Krasa
V	Nabrežini je sinoči v moški odbojkarski C ligi Kras izbojeval svojo prvo letošnjo zmago. Po dramatični igri je odpravil Caldini s 3:2 (8:15, 13:15, 15:6, 15:12, 15:12).
* * *
V	italijanski moški odbojkarski A ligi je v Pisi domači CHS premagal tržaško Are Lineo s 3:0 (15:5, 15:13, 15:12). Po tem porazu je Are Linea na predzadnjem mestu lestvice.
SNEŽNE
RAZMERE
Medtem ko smučišča v Julijskih Alpah niso še skoraj nič zasnežena, poročajo s Črnega vrha nad Idrijo, da je tam zapadlo 30 cm snega in je smuka zelo dobra.

1903-1973 sedemdeset let Vam
na uslugo
v dneh 3., 4., 5. decembra
popusta na vse blago COOP
v SUP6RCOOP in trgovinah ustanove
COOPERATIVE OPERAIE
DELAVSKE ZADRUGE
največja organizacija samopostrežne trgovine v deželi
TRŽAŠKA POKRAJINA - Supercoop - drevored XX settembre 28 - ul. Cavana 13 - ul. deli’Istria 14-ul. Roma 7, Milje - drevored d'Annunzio 28 - ul. S. Teresa 1 - ul. Felluga 44 - ul. del Teatro Romano 2 -drevored Campi Elisi 14 - Proseška 2, Opčine - ul. dell’Istria 41 - ul. Batagely, Naselje sv. Sergija - ul. Flavia 5 - drevored R. Sanzio 19/2 - ul. Vergerlo 9/a - ul. Palestrina 3 - ul. Montorsino 4/c - Trgovine - trg Perugino 7 - ul. de Amicis 6 - ul. d’Alviano 31/1 - Miramarski drevored 181 - Prosek 161 - ul. Aquileia 7 - Križ 144 - ul. Tigor 15 - ul. Zandonai 12 - ul. Lorenzetti 32 - ul. Cerreto 2 - trg S. Giovanni 6 - Pokrita tržnica - GORIŠKA IN VIDEMSKA POKRAJINA - Supercoop - Cervignano, ul. Roma - Krmin, ul. Sauro-Tržič, trg Cavour 31 - Gradež, ul. Caprin - Gradišče, ul. Trieste - Trgovine - Moša, ul. Stazione 22 - Gradež, trg Oberdan 3 - Pieris, trg Garibaldi 28 - Gorica, ul. del Carso 10 - Gorica, korzo Verdi 37.