Leto LXXII, St. 74 PoSfnfn« plačana T gotovini — Die PosfgeMhr Bar Bezahft Prefs • cena C 1 CrednlJtve ■ oprava, Ljubljana, Iv IIII Kar Jo v« 1 lelofuD 10U1—(IKH U-»»4n» naročnina U Ur, sa tno-tomstvo J1.50 Ur. — Cek. rai. Ljubljana 10.650 ta narofiulno Id 10.394 M lnierate. — liklju^no »astop»tvo i —lasa U r'»llJ» In lnousmatvai N*' DPI 8. A. MIlana. It o k o p I • o v ar Tratam«. SLOVENEC MAKEC. 1944 31 PETEK Die erbitterte Abwshrscli!acht im Osten Tschernowitz geraumt - Sowjetangriffe bei Tschaussy abgewiesen - Keine grosseren Kampfhandlungen in Ital lien - 22 USA-Flugzeuge bei Angriff auf braun-schweiger Raum vernichtet - Schwertertrager Oberst Wilke im Luftkampf gefallen Abvvehrfeuer DNB. Aus (leni Fuhrerhauptquar-tier, 30. Miirz. Das Obcrkoiuinumlo der iVVehrmacht gibt bekannt: Vom unteren ukrninischcn Bug sctzlen sich unsere Truppen ohne Be-hiuderuug durch den Feind befehls-gcmiiss ab. In den Kiimpfen der let/.ten Tage haben sich dort die ostmiirki-sche 3. Gebirgsdivision unter Fiihrung von Generalinnjor \Vittinnnn und die Irankische 17. Infantericdivision . unter Fiihrung von Oberst Briicker durch besondere Tapterkeit hervor-getan. Siidlieh Bal t a und im Raum zvvisehen Dnjestr und P r u t h vviir-den stiirkere feindliche Angriffe in harten Kiimpfen aufgefangen. Siidlieh P r o s k u r o w dnuert das erbitterte Ringen mit wechselndem Erfoig an. I>ic Stadt T s c h c r n o w i t z vv u rde geriiumt. Im Raum von Stanislau sind heftige Kiimpfe mit vorgedrun-genen feindliehen Knmpfgruppen im Ciangc. Die tapfere Besatzung von Tarnopol vvehrte erneut konzen-trisehe Angriffe der So\vjets ab. I m Raum von Brody vereitelten unsere Truppen heflige feindliche Durchbruchsversuche in schvveren Kiimpfen und schossen von 27 angreifenden Panzern 16 ab. Starke Angriffe der Bolsclicvvisfon gegen die Stadt K o w e I scheiterten vviederum an der Siandhaftigkeit der Verteidiger. Niirdlich und nordostlich der Stadt nahmen unsere Divisionen im Angrifr gegen den sich ziili vveh-renden Feind znhlreiehe Ortschaften. Zvvisehen D n j e p r und T s <• h a u s-Sy steigerle sich die Heltigkeil der Abvvehrschlncht. Die von zahlreichen Panzern und Sehlachtfliegern unter-stiitzten Angriffe der Sowjets wurden in harten Kiimpfen unter Abschuss einer griisseren Anzahl feindlicher Panzer abgewiesen oder bereils vor ErrcicheD unscrer Stellungen durch das /usnmmengefnsste zerschlagen. An der iibrigen Ostfront kam es nur siidvvestlich N a r vv n zu Kampfhandlungen von Bedeutung. Wachfuhrzeuge der Kriegsmarine brachten iiber dem Fin ni seli en Meerbusen erneut drei sovvjeti-sche Bomber zum Absturz. Aus I t a 1 i e n vverden keine griisseren Kampfhandlungen geineldet. Eigone Stosstiupps unter Fiihrung des Kittmeisters Freiherrn von Glenauth drangen nordvvestlich Cassino in die feindliehen Stellungen ein und sprengten seclis Panzer in die Lnft. Vor An/, i o und ail der nonlafrika-nisehen kiiste vvurden durch Scblocht-und Torpedoflugzeuge drei feindliche Handelsschiffc mit 18.000 BRT be-schiidigt. Clier dem italicnisclicn Raum verlor der Feind durch dcutsche und italienische Jiiger sovvie durch Flak-artillerie II Flugzeuge. F.in nordnmeriknnischer Bomber-verband drang am Mittag des 2<). Miirz unter slarkem Jngdschut/. naeh Mlt-teldeutsehland vor und warf Bomben i ni Raum von B r a u n s c h \v e i g. Die entslandenen Schiiden und Verluste sind gering. In heftigen Luft-kiimpfen vvurden bei ungiinstigcn Ab-vvehrbedingungen 22 feindliche Flugzeuge, dnriinfer t2 vierniolorige Bomber vernichtet. In der let/len Nacht vvarfen einige feindliche Storflug/.eugc Bomben in West- und Nord-d e u t s c h 1 a u d. Der Commodore eines Jagdgeschvva-ders, Oberst \Vilke, der fiir 135 Luft-siege vom Fiihrer mit dem Fichenlaub mit Schvvertern zum Ritterkreuz des Fisernen Kreu/es nusgezeichnet vvor-den vvar, fand im I.uftknmnf den Ilel-dentod. Mit ilini verliert die deutsche l.uftvvuffe einen iliren hervorrnsend-steu Jagdflieger und Verbandsf iihrer. Ogorčena obrambna bitka na vzhodu Černovice izpraznjene - Sovjetski napadi pri Čavsiju odbiti Nobeni večji boji v Italiji - 22 severnoameriških letal uničenih pri napadu na področje Braunschweiga - Nosilec mečev polkovnik Wiike padel v letalskem boju K bojem na vzhodnem bojišču Berlin, 30. marca. DNB. — S težkim ognjem iz najmanj 00 baterij in Številnih brzostrelnih topov, minometalcev in drugega težkega orožja so pričeli boljševiki pred štirimi dnevi, svoje prodorne poskuse med Dnjeprom in Čavsi, ki so jili hoteli izvesti s G strelskimi divizijami, dvema tankovskima brigadama in eno brigado naskakovalnih pionirjev. Nižjesaški, meMemburški, Slezijski grenadirji in oklepni grenadirji pa so vedno zlomili silo sovražnikovega naskoka, podprlo s številnimi bombniki in bojnimi letali. — Kjer jo sovražniku z močnimi silami uspelo krajevno vdreti na ozkem prostoru, so grenadirji prešli v prolisunko in zopet vzpostavili glavno bojno črto. Na tem bojišču so oba prva dni znašale sovjetske izgube nad 2500 mrtvih in 35 oklepnikov, tretjega dne pa je bilo pred nemško bojno črto naštetih 1400 padlih boljševikov. Tudi 28. marca je imel sovražnik okoli 2000 mrtvih. Toda navzlic vsem napadom, katerih silovitost kažejo težke boljševiške izgube, so nemški grenadirji, pionirji, okiepniški lovci in naskakovalni topničarji v polnem obsegu obdržali svoje postojanke. Južnovzhodno od Vitebska so boljševiki, ki so tamkaj od 21. do 25. marca s skupno devetimi strelskimi divizijami in dvema oklepniškima brigadama 25 krat v moči divizije in 85 krat v moči do bataljona naskakovali postojanke saških in hesensko-turinških grenadirjev, a so bili ob izgubi nad 4000 mrtvih, 49 oklepnikov, 31 topov, 63 strojnic in številnega drugega orožja odbiti, obnovili svoje pro- t dorne poiskuse v smeri železniške proge Vitebsk-Orša. Na istem mestu kot doslej ' so vrgli v borbo več svežih divizij in številne oklepnike. Skupno s topništvom, naskakovalnimi topovi in letalskimi oddelki so nemški grenadirji odbili tudi te nove napade. Tem velikim obrambnim uspehom na srednjem odseku so se pridružili tudi uspehi na severnem odseku. Tukaj je sovražnik v zadnjih dneh napadal zapadno od Nevlja, vzhodno od Ostrovo in ob Nar-vi. Nemške čete so skupno z estonskimi in latvijskimi prostovoljskimi oddelki SS odbile vse napade in s protisunki odstranile več majhnih frontnih izboklin, ki jih je sovražnik kaj drago plačal. V vseh odsekih med Pripjetom in Finskim . zalivom je nemška obrambna črta trdna. Sovražniku doslej ni uspelo prebiti na srednjem in v severnem odseku vzhodnega bojišča nemške bojne črte. Le na južnem odseku je mogel razviti obsežnejše nastope. Na jugu so pritisnili boljševiki iz svojega vdornega prostora ob Bogu in Dnje-stru na svojem levem krilu proti jugu, na sredini proti Prutu in na svojem desnem krilu proti zapadu. Ob vsem južnem loku, ki sega od izliva ukrajinskega Buga preko Pervomajska, Balte in Bjelcev do Pruta, so boljševiki zaman^ napadali. Ob spodnjem Bugu so nemške čete neovirano izpraznile svoje izpostavljene postojanke ob reki in to potem, ko je bilo lo pred-mostje izpolnilo svojo nalogo. Osredotočili so se na obrambo močnih sovražnih napadov severnozahodno od Novaje-Odese, kjer so boljševiki hoteli pj-odreli z dvema divizijama. V ogorčenih, na obeh straneh • izgub polnih bojih so bile preprečene sovražne namere. Pri protisun-kih so padli v nemške roke številni ujetniki in dokajšnje količine orožja vseli vrst. Sovernozapadno od tod so nemške baterije potopile več s topovi in pehoto natovorjenih lirodov. Južno od Prvomajska sledi sovražnik nemškim premikom zgolj s slabotnimi silami. Na prostoru Balte pa je znova napadel z močnimi oddelki v smeri na zapadno od mesta ležeče železniško križišče. Sunek so v bistvenem prestregli in je bil s tem preprečen nameravan sovjetski prodor proti jugu. Zahodno od tu skozi Besarabijo potekajoči zaporni črti so se boljševiki omejili na slabotnejše sunke južnovzhodno od Bjelcev. Na srednjem delu vdornega področja so skušali Sovjetipriti na široki črti med svojim predmostjem severnozahodno od Jašija in Černovic do Pruta. Na nekaterih mesti h se je sovražnik po težkih bojih približal nemškim in madžarskim postojankam ob reki. Med velikim zavojem Pruta in srednjim Dnjestrom pa so nemški oddelki vdrli z vzhoda v bok, pro-drlili Sovjetov in s tem zavarovali nemško frontno izboklino, potekajočo severno od Dnjestra še vedno do področja južno od Proskurova. Na zapadnem odseku vdornega področja se nadaljujejo boji pri Tarnopolu, Brodiju in Kovlju. Zahodno od Tarnopola boljševiki niso napadali, zato pa so izvedli toTiko silovite,jše napade z jugovzhoda proti mestu. Hrabra mestna posadka je odbila naskok, dasi ni mogla preprečili, da lie bi sovražnik prodrl do mestnega roba. Pri Brodiju so nemški oklepniki uspešno nadaljevali svoje sunke na potrolejsko področje At.vra. Po uničenju desetih sovjetskih oklepnikov so očistili neko ceslo, nato prodrli dalje proti vzhodu in razbili južnovzhodno - od Brodija močnejše sovražnikove oddelke. Boljševi-ke, napadajo vzhodno in severnovzhodno od mesta, so nemški grenadirji, odlično podprti z metalci megle, krvavo odbili. Prav tako so se izjalovili sovražni napadi, izvedeni s severa in juga proti Kovlju. Fiilirerjev glavni stan, 30. marra. DNB Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Naše četo so se neovirano od sovražnika po ukazu umaknile ud spodnjega ukrajinskega Kuga. V bojih zadnjih dni >ta se tamkaj s posebnim junaštvom odlikovali vzliodnjemarška 3. planinska divizija pod poveljstvom generalnega majorja Millinaiina m frankovska 1". pehotna divizija pod poveljstvom polkovnika llriirkcra. Južno od Balte in na prostoru med Dnjestrom in P r litem so bili v hudih bojih prestrežeul močnejši sovražni napadi. Južno od Proskurova se s spremenljivim uspehom nadaljuje ogorčeno bojevanje. Mesto Černovice je Iiilo izpraznjeni!. Na področju Stanislavov a -o v teku srditi boji s prodrlimi sovražnimi bojnimi skupinami. Junaška posadka Tarnopola jo ponovno odbila osredotočene sovjetske napade. Na področju Brodija so naše čete v težkih bojih preprečile srdite sovražne prodorne poskuse in uničile 16 od 27 liapadiijočih oklepnikov. Močili boljševiški napadi proti mestu Kovlju so se ponovno izjalovili ob vztrajnosti branilcev. Severno in severno vzhodno od mesta so zavzele naše divizije v napadu proti žilavo se lirancčeinu sovražniku številne kraje. Med Dnjeprom in Čavsi je m seje povečala srditost obrambne bilke. Sovjetski napadi, podprti s številnimi oklepniki i n biiinimi letali, so bili v hudih bojih z uničenjem večjega števila sovražnikovih oklepnikov odbiti ali pa že pred dosegom naših postojank razbili s strnjenim obrambnim ognjeni. Na ostalem vzhodnem bojišču je prišlo zgolj jtižnoza|iadno od Narve dn bojev večjega pomena. Stražne ladje vojno mornarice so nad Finskim zalivom pouovuo sestrelile tri sovjetske bombnike. Iz Italije ne poročajo o nikakih vei> jih bojih. Naši udarni oddelki pod-poveljstvom konjiškega stotnika Freiherra von (iienantha so prodrli severnozahodno od Ca s s i n h v sovražnikove položaje in pognali v zrak 6 oklepnikov. Pred An z i,j e m in ob severnoafriški obali so bojna in torpedna letala poškodovala 3 sovražnikove trgovske ladje i 18.0(10 tonami. Nad i t a I i i a n s k i m prostorom so nemški in italijanski lovci ter protiletalsko topništvo uničili It sovražnih letal. Nek severnoameriški bomhniški oddelek je prodrl opoldne dne 29. marca z močno lovsko zaščito nad sred. Nemčijo in odvrgel bombe na področje II r a u II s r h vv e i g a. Nastala škoda in izgube so majhne. V srditih letalskih bojih ie bilo pri neugodnih obrambnih pogojih uničenih 22 sovražnih letal, od tega 12 štlriniotornili bombnikov. Y zadnii unči je vrglo nekaj sovražnih molilnih letal bombe na zapadno in severno N e m č i j o. Knmodnr neke lovske jate polkovnik \Vilkie. ki ga je Fiihrer /a njegovih 155 letalskih zmag odlikoval s hrastovimi listi z meči k viteškemu križcu Železnega križa, ie v letalskem boju padel junaške smrti. Z njim izgublja nemško letalstvo enega svojih najodlifneiših lovskih letalcev in oddelkov nili vodij. Madžarska stopa v novo dobo Budimpešta 29. 3. »Madžarska zgodovina je dospela na norišč. Romunski glasovi k položaju Bukarešta, 30. marca, Z odrom na položaj v južnem odseku vzhodnega bojišča podčrlava Vialza . da se v vedno večji meri krepi ne samo intenzivnost nemške obrambe, temveč tudi odpor romunskih čet, ki se borijo na svoji zemlji. Romunski narod, tako ugotavlja list, je enoten in pripravljen na sleherno žrtev za obrambo svoje domovine. Prežet je 7. neomajnim zaupanjem v svojega nemškega /ave/nikn. kapital« vidi v -ednnji sovjetski ofenzivi višek sovražnih prizadevanj. da bi razbili nemško fronto. Danes pa je že popolnoma ugotovljeno, da niso bili nili vojaško niti politično dosegli lega cilja. Sovjeti so sicer, kakor poudarja list, dosegli ozemeljske pridobitve, niso pa uničili nemške iu zavezniške vojne -i-le. V leni pogledu pa Nemčija in njeni zavezniki še niso spregovorili zadnje besede, ki bo odločila o izidu vojno. Trebljenje tolovajev Berlin, 29. marca. Nemške in zavezniške čete uspešno nadaljujejo boj proti komunističnim tolovajem na scvcrozapad-nem Balkanu. Na nekem odseku so v enem samem dnevu našteli 229 mrtvili tolovajev ter 63 ujetnikov. Plen jc obsegal 4 strojnicc, 3 metalcc min, ter mnogo ročnega orožja in inunicijc, med katero je bila 220 min. Posebno visoke izgube so imeli tolovaji pri čiščenju v severovzhodni Bosni, kjer so te dni našteli 121 mrtvih tolovajev. Vendar bo to število po izpovedi ujetnikov in pribežnikov v resnici najbr-žc trikrat tako visoko. 1'reccj uspehov je imel tudi nek oddelek lovccv južno od Sarajeva, ki jc te dni pobil 25 komunistov. Badoglio brez podpore širokih slojev Ženeva. S<>. marca. V nekem 1 poročilu iz Neaplja čilanio, Poraz angleške vlade v spodnji zbornici Kratka poročila Amsterdam, 29. marca. Reuter poroča iz Alžira, da so tamkaj obsodili na smrt 40 letnega polkovnika Pierra Cristotinija, ki je bil bivši vichyjski častnik. Bern, 29. marca. »Exehange Telegraph« poroča iz Londona, da so britanska vojaška oblastva s takojšnjo veljavo prepovedala izvoz vseh angleških časopisov, tednikov in ilustracij v inozemstvo. Izvzete so le dežele britanskega imperija, Združene države, Sev. Irska ter Gibraltar. Istambul, 29. marca. Odbor republikanske ljudske stranke je imel sejo, na kateri jc govoril zunanji minister Mcnc--mcndžoglu o političnem položaju in stališču Turčije. Obravnaval je predvsem dogodke zadnjih treh tednov. Po poročilih ankarskega radija je zunanji minister na razna vprašanja zelo pomirljivo odgovoril. Stockholm, 29. marca. >Nya Dagligt Allehanda« prinaša |K)drobnosli o porazu Churchillove vlade v spodnji zbornici. Angleški prosvetni minister Butler se je boril kot lev. Po svojem porazu ni vkljub vsem prizadevanjem — tudi Churchill ga je močno nagovarjal — hotel več ostati na svojem mestu. Mlada konservativna reformistična skupina pod vodstvom Quintina Hogga je glasovanje odločila. Vodstvo Torvjske stranke je vsled nediscipliniranosti te zelo živahne skupine precej vznemirjeno. Poleg tega so glasovali proti vladi še mnogi drugi konservativni poslanci. Pričakujejo, da se bo konservativna stranka kmalu sestala, da bi razpravljala o tem razkolu. Po nabiranju londonskega dopisnika »Nya Dagligt Alleliande« je bil Quintin llogg vsled uspeha svojega nastopa proli Butlerjevemu predlogu presenečen >kot kak učenček« ter se je trudil, da bi Bu-tlerja in vlado preprosil, naj še ostaneta na svojem mestu. Laburistični vodja Gre-envvood je izrazil upanje, da bo vlada smatrala glasovanje le kot znak splošnega naziranja, ki vlada v spodnji zbornici o vprašanju o enakih plačah mož in žena v vseli poklicih. B.ern, 29. marca. Po torkovem glasovanju} v spodnji zliorniri, pri katerem je, kot znano, vlada z enim glasom podlegla, so se sestali člani ministrskega sveta na sejo, da bi se posvetovali o položaju. Predvsem so boleli preprečiti odstop prosvetnega ministra Butlerja. Čeprav so 11111 opozicionalni poslanci v svojih govorili nedvomno izrazili svoje zaupanje, jo bil minister po poročilu »Exchange Telegra-pliac vendar mnenja, da je bilo glasovanje naperjeno proli njegovemu poslovanju. O kakih hujših posledicah glede vlado same ne moremo govoriti, čeprav bi — to poudarjajo vsi londonski jutranjiki — v običajnih časih vladni poraz v spod nji zbornici neobhodno izzval odstop vlade. Toda v sedan jem važnem obdob ju vojne >taki koraki ne pridejo v pošle v. Ženeva. Namestnik vodje delavske stranke Greenvvood bo v četrtek na posebnem zborovanju stranke priporočil, naj poslanci glasujejo za zaupnico, ki jo zahteva Churchill — tako poroča Reuter. 1 italijanskih bojišč Berlin, 29. marra. DNB. Na italijanskih bojiščih tudi včeraj ni prišlo do nikakih pomembnejših liojev. Jugozapadno od Aprili je in jugozapadno od Cisterne so na nekaterih odsekih nemške naskakoval-ne čete vdrle v britansko-ameriške položaje, uničile nekaj l>ojiiih postojank ter se z ujetniki, a brez lastnih izgub, vrnite v svoje črte. Nemške daljnostrelne baterije 60 še nadalje obstreljevale izkladal-iii promet na področju Nettuno-Anzio. Zažgale so veliko skladišče goriva. Z nemških postojank so več ur opazovali ogenj, ki je nastal ob tej priliki. Poleg tega so bombe uničile več manjših municijskih skladišč. Na južnem bojišču dovaža sovražnik na cassinsko področje oklepniške oddelke in ostalo težko orožje. V bližini cassin-skega kolodvora so obstreljevale prednje tiemške baterije skupino ameriških oklepnikov ter so izločile iz boja 8 oklepnikov. Poskusi ameriških pomožnih čet, da bi vdrle severovzhodno od Cassina v nemške črte, so se izjalovili še pred nemškimi postojankami. Na jadranskem obalnem področju je vdrla neka nemška bojna skupina v britanske postojanke, kjer je uničila tri tanke. Ženeva, 29. marca. Zunanjepolitični odbor ameriške poslanske zbornice je sicer za eno poslovno leto podaljšal zakon o posojilu in najemu, a mu je dodal določilo. da sme o gospodarskih vprašanjih, ki so z njimi v zvezi, odločati le ameriški parlament in ne predsednik sam. S tem l>o Hooseveltova vladna oblast zelo omejena. ime-o- vem poročilu iz Neaplja citnnio, da Badoglievi vladi navzlic, vsem poskusom, da bi vlila spoštovanje širokim italijanskim slojem, po vsem videzu ni uspelo pritegniti italijanskega prebivalstva k sodelovanju. Istega dne, ko so tli levičarsko stranke demokratske fronte imele v Neaplju svoja velika zborovanja, da bi dokazale, koliko ljudi zastopajo, so skušalo nionarhislične stranke priredili protide-monstracijo. ki jc pa kaj klavrno potekla. Doslej še ni bilo ugotovljeno oslabljeni" demokratsko fronte, odkar je januarja sprejela v Bariju svoje odločitve i it od tedaj neprestano zahtevala odstop Viktorja Emanucla. Voditelji so vedno bolj prepričani, da je odstranitev kralja s političnega odra edina možnost, da se ustanovi vlada, ki jo bo narod res podpiral. Na drugi strani pa poročajo, da je sovjetska vlada ukazala italijanski komunistični stranki, naj v mejah možnosti sodeluje 7. Badoglijevo vlado in tako ojuči njen vojni prispevek. Ženeva, 29. marca. Londonski »Daily Tclegraph« opisuje tipično usodo angleškega vojnega invalida: Ker je bil oče petih otrok, so ga vrgli iz stanovanja, zaradi tega jc izgubil svojo dobro službo, zato je moral v ubožnico in to je bil sedaj po angleških zakonih vzrok, da so ga pozva-1; na prisilno delo. Sodnik, na katerega se je obrnil, jc mirno ugotovil, da sc je vse zgodilo v skladu z zakonskimi predpisi. Berlin, 29. marca. Severnoameriški bombniški oddelki so 29. marca z močno lovsko zaščito prileteli nad področje Nemčije. 2e nad zasedenimi področji, zlasti pri preletu nemške meje, so jih napadli močni eno- in dvomotorni oddelki nemške letalske obrambe. Spustili so sc z njimi v težke boje, ki so bili posebno siloviti zlasti nad Tevtoburškim gozdom. Žc sedaj poročajo, da je bilo več letal sestreljenih. Amsterdam, 29. marca. Britanska poročevalska služba javlja iz Washingtona, da je predsednik Roosevelt v sredo predložil kongresu proračun vojnega informacijskega urada. Zanj potrebuje v prihodnjem proračunskem letu t>4 milijonov dolarjev. Izdatki informacijskega urada v prekomorskili deželah bodo t\ 9 milijonov dolarjev večji, kot so bili lani. Ta dodatna sredstva bodo uporabili za -psihološko vojno, na bojiščih v Evropi. v Sredozemlju, na Kitajskem, v Burmi. Indiji in na Pacifiku* Pogreb prelata ravnatelja dr. Breznika r r Ljubljana, 29. marca. Danes je bil pogreb pokojnega učenjaka, slovničarja, prelata, ravnatelja dr. Antona Breznika. Te dni je ležalo njegovo truplo v Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, kamor so se hodili poslavljat od njega njegovi številni učenci, prijatelji in sodelavci ter častilci, ki jili jo ta veliki človek in znanstvenik imel med vsemi plastmi naroda, (istega naroda, ki ga je on ipisati učil«. Poslavljali so se od njega dijaki, ki jim je »Breznik« vsakdanja hrana, pa tudi preproste ženice s Posavja, ki jim je pokojnik, kmečki sin z Huma, tako rad delil v prejšnjih časih duhovno tolažbo kot duhovnik. Kropili so ga tudi visoki odličniki, stoječi na najvišjih vrhovih znanstvene lestvice, kot svojega vrstnika in sodelavca na njivi slovenske znnnosti in ie posebej slovenistike. V sredo do-olcTne je bila svečana žalna maša v apeli Zavetišča sv. Jožefa, ki jo je opravil prevzv. g. škof ter so se je udeležili predstavniki najvišjih naših znanstvenih ustanov, dijaStvu in drugega občinstvu. Nato je bilo truplo prepeljano na Zale, od koder je bil popoldne ob štirih |>ogreb k Sv. Križu. Pogreb prelata dr. Breznika jc pokazal, kako velik ugled in čast je užival pokojnik med narodom, Šolska mladina vseh ljubljanskih gimnazij s profesorji na čelu je stala v špalirju ob poti, po kuteri naj bi zadnjikrat njegovo truplo našlo pot v svoj grob, zadnje bivališče velikega duha. Vsa izobražena in šolajoča se Ljubljana je bila zbrana ob njegovi zadnji poti. Točno ob štirih je prispel prezv. tr. škof dr. Gr. Rožman ob asistenci vodje Zavoda sv. Stanislava kanonika Šimenca, in Breznikovega učenca kanonika Vov-ka. Ob katnfalku so se zbrali člani akademije, znanstveniki in občinstvo, med katerimi smo videli mnogo Brez-nikovih učencev iz vseh generacij in vseh ustanov, zelo mnogo domobrancev, na drugi strani pa njegovi sodelavci iz Zavoda sv. Stanislava s sedanjimi dijaki, kakor tudi z že vpokoje-nimi tovariši pokojnega ravnatelja. Po cerkvenem opravilu se je od pokojnega ravnatelja prelata dr. Breznika poslovil najprej v imenu Zavoda sv. Stanislava in njegove gimnazije, kateri jc posvetil "4 let svojega življenja, sedanji vršitelj ravnate!jskih dolžnosti rfu-bovni svetnik dr. Knific z govorom, ki ga prinašamo v reloti: Prevzvišcni, čc«lita gospoda in vsi nešteti prijatel ji umrlega prelata Breznika. dovolite mi. da v imenu Zavoda sv. Stanislnva velikemu pokojniku v s|vomin spregovorim somo nekaj skromnih besedi! »Non omnis moriar,« tako je pel starodavni Rimljan. Podobno misel je izrazil naš pesnik-prvok Prešeren s šestercem: »Naj se učenost in ime, čast tvoja, rojak, ne pozabi.« Te besede obračamo dane« na moža, ki ga pravkar spremljamo nn zadnji poti, na itifl-žn. ki je bil goreč duhovnik, vzoren šolnik in odličen znanstvenik. Rodil =e jc v prijaznem Ihanu kot sin kmetskih staršev in jo dosegel malo manj kot let. Za poklic «i je izbral rfitliovski stan. ker je bil prepričan. da bo v tem stanu največ koristil svojemu narodu. Dve leti je kaplano-vnl v svetovnoznani Postojni. Na ta leta se je vedno spominjal z veseljem. Tudi pozneje je rad pomagal v dušnem pastirstvn, in dasi je bil z delom reobložen. je več let opravljal službo »ožjo v Ihanu, kjer je svojim ožjim rojakom z vso vnemo razlagal verske in moralne resnice. Dasi ni kazal na zunaj, je v srcu bil otroško veren in pobožen. Največji del svojega življenja pa je posvetil šoli. "4 let je bil profesor na .škofijski klasični gimnaziji, zadnjih 8 let tudi naš ravnatelj. S kakšnim navdušenjem je razkrival učencem lepoto slovenskega jezika, kako je slavil naše pesnike in pisatelje, kako jc bodril mladino k pisateljevanju, to vedo najbolje njegovi poslušalei, ki so bili kar zaverovani vanj in so občudovali njegovo znanje. Kako je bil vnet za srednješolski pouk, je značilen tale rfo^odek: Ko se je ustanavljala naša univerza, so mu prijatelji svetovali, naj se poteguje za kako siolieo; on pa je nasvet odločno odklonil in izjavil: l »Jaz sem šel študirat za škofijsko gimnazijo in hočem oetati zvest svoji obljubi.« Kasneje je mnogo let na teološki fakulteti poučeval staroslovcn-ščino. — Kot ravnatelj je bil do dijakov skrajno dobrohoten, do profesorjev pa bolj tovariš in prijatelj kot pa predstojnik, vedno takten in ljubezniv. Vsi, ki so ga bliže (»znali in z njim občevali, vedo, da jc bil prava anima candida, izredno dobrodušen in prisrčen: s svojim lepim značajem si je pridobil stotine in stotine prijateljev in spoštovalcev. Žaliti ni mogel nikogar in tudi do idejnih nasprotnikov je bil vedno toleranten. širši javnosti pa je bil pokojnik najliolj znan kot odličen znanstvenik, kot eden najboljših poznavalcev slovenskega jezika. Nisem sposoben, da bi našteval njegova dela, razprave in članke. To bodo /brnli in ocenili strokovnjaki. Vsak količkaj izobražen Slovenec pn pozna njegovo slovnico in pravopis. Saj se ti deli že mnogo let rabita -kot šolski knjigi. Neki znani šolnik je zapisal besede: »Vsa mlajša generacija mora za slovniško znanje svoje materinščine in sploh vsi, ki pišemo v slovenskem jeziku, moramo biti hvaležni za poučna in naučna dela odličnega slovničarja, ki logu v prezgodnji grob, grob prav ob smrtni stoletnici svojega vzornika velikega Kopitarja.« — Pokojnik jc bil dopisni čian Slovenske akdemije; tega odlikovanja je bil neizrečeno vesel. Tudi ravnatelj je bil zelo rad. dasi je zadnja 3 leta z našo gimnazijo imei izredne skrbi. Svojčns je bil tudi član višjega šolskega sveto. Drogi ravnatelj in prijatelj! Poslavljamo se od Tebe. Hvala Ti za veliko delo. Iz neštetih src kipe pred božji prestol iskrene prošnje, naj Ti Vsemogočni bogato jioplača vse Tvoje delo, skrb in ljubezen. Podoben si bil materi, ki izgoreva kot sveča v ljubezni do Boga in do svojih otrok; izgoreval si v delu za na'še brate in sestre, za vero očetov, za slovenski dom in rod. Iz nemira današnjih dni si odšel uživat večni mir v Gospodu. Tiho in mirno, skoraj neslišno, si zaprl, za seboj vrata tega sveta in ocfgrnil zaveso večnosti. Življenjsko pot si pre- Verordnung iiber die Beschrankung des Liegeschaftverkehrs Um die Versorgung der arbeitenden Bevolkerung vor allem mit lebcnsnot-wendigcn Waren zu sichern und Preis-treibereien zu verhindern, odrne ich auf Grund der mir erteilten Ermachtigung folgendes an: AVt."i. Die' Preise fCr den lebensnot-wcndigen Bedarf vverden durch Preis-kommUsare festgcsetzt, die von mir be-stellt werden. Jede ummittelbare und mittlbare Erhohung dieser Preise ist verboten. Art. 2. (1) Die Preise fCr die ubrigen Waren und Leistungen miissen den Grundsatzen einer kriesgverpflichteten Wirtschaft entsprechen. (2) Gegen die Grundsatze einer kriegsverpflichteten Wiitschaft verstoBt zum Beispieli 1. wer Wucher treibt; 2. wer sich in den Weg der Ware vom Erzeuger zum Verbraucher ohne volks- und kriegsvvirtschaftliche Berechti-gung einschaltet und dadurch dic Ware verteuertj 3. wer unberechtigt Waren zurflckhalt oder Liefcrungen verweigert, Art. 3. Die vor dem 6. Dezember 1943 von der italienisehen Regierung erlasse-nen Preisbestimmungen gelten, soweit sie nicht mit den von mir erlassenen Be-stimmungen in Widerspruch stehen. Art. 4. Es ist verboten, Handlungen vorzunehmen, durch die mittelbar oder unmittlebar die Vorschriften dieser Verordnung umgangen vverden oder umgan-gen vverden sollen. Art. 5. VerstoBe gegen die Bestim-mungen dieser Vorordnung vverden nach den einschlagigen Vorschiiften verfolgt. Triest, den 1. Marž 1944. Der Oberste Kommlssar: Rainer e. h. hodil pokonci in naravnost, ▼ vestnem izpolnjevanju dolžnosti, v popolnem izrabljanju od Boga Ti podarjenih zmožnosti. Odšel si k Bogu, skoz smrtni strah, kot zvest vojak, kot poštenjak. Eno Ti naročamo: Prosi v zlioru pravičnih Vsemogočnega, naj skrajša našemu narodu dneve trpljenja, da mu bo čimprej zusvetila zarja lepše bodočnosti! Tebi pa veljajo besede sv. Pisma: »Kateri so jih veliko poučevali v pravici, se bodo svetili kot zvezde na vse večne čase.« (D»n. 12,'3.) Avc, anima pia! Slava Tvojemu spominu' Za njim pa se je poslovil od pokojnega prelata kot znanstvenika predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Milan Vidmar. V kratkih toda pesniško zajetih stavkih se ga je s|H>mnil kot enega najboljših poznavalcev slovenskega jezika, kot takega, ki ni bil samo navaden znanstvenik, temveč jo postal celo voditelj naroda v tem smislu, da je ves nardd »pisati ličil«. Z oluzijo nn usodo njegovega jezika, ki je danes bolj živ kakor kdaj koli prej ter s poudarkom o človeški vrednosti njegovega prijateljstva je zaključil svoje kratko slovo. Zbor ljubljanskih semeniščnikov je zapel večno looo Gallusovo »Glejte, kako umira pravični!« Nakar se je začel razvijati ogromni pogreb. Za krsto pokojnika sta stopala najprej njegov brat in sestra z družinami ter drugi sorodniki, nakar so sledili oficielni predstavniki slovenskega znanstvenega in slavističnega sveta, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Vidmar, rektor univerze dr. Ko« ter tajnik Akademije in najožji sodelavec pokojnega slovničarja univ. prof. dr. Fr. Ramovš. Njim so sledili drugi člani Akademije, univerze, znanstvenih ustanov in vse občinstvo, ki je predstavljalo lep zbor kulturne Ljubljane ter skoraj vse njegove nekdanje in sedanje učence, ki se ga spominjajo z največjo hvaležnostjo in ljubeznijo. Skozi vrste dijaštva smo spremili njegovo truplo k Sv. Križu, kjer jc našlo zadnje bivališče na vrtu slovenskih duhovnikov, ki ga je postavil škof Jeglič, knterega je pokojni prelat visoko častil in vse življenje posvečal njegovi slovenski ustanovi, izobrazbi dijaštva v Jegličevem Zavodu sv. Stanislava. Naj počiva v miru! Die Verordnung gegen Preistreiberei Auf Grund der mir erteilten Er-machitgung ordne ich an: Art. 1. Rechtspeschafte unter Le-benden, die einen Kigentumsvvechsel nn Liegenschnftcn bezwcekcn, dic in der Provinz Laibach golegen sind, be-diirfen zu ilircr Giiltigkcit der Ge-nehmigung des Chefs der 1'rovinzinl-verwaltung. Art. 2. Dics Verordnung tri tl riick-vvireknd mit 1. Februar 1944 in KVaft. Sie gilt auch fiir vorlier abgeschlos-sene Verausscrungsvertriige, wenn der Antrag auf Eigentumsiibertragung nicht langstens ain 31. Januar 194-4 beim zustiindigon Grunitbuclisgericht cingclangt ist. Triest, am 11. arz 1944. Der Oberste Kommissar: Rainer s. r. Naredba proti navijanju cen Da se zagotovi preskrba delovnega ljudstva predvsem z blagom, potrebnim za življenje in prepreči navijanje cen, odrejam na podstavi danih mi pooblastil sledeče: Člen 1. Življenjskim potrebščinam določajo cene komisarji za cene, ki jih imenujem jaz. Vsako neposredno ali posredno zvišanje teh cen je prepovedano. Člen 2. (1) Cene drugemu blagu in za storitve morajo ustrezati načelom vojnega gospodarstva. (2) Načela vojnega gospodarstva krši n. pr.: 1. oderuh; 2. kdor posega,.ne da bi bil iz narodnogospodarskih ali vojnogospodarskih razlogov upravičen, v prehajanje blaga od proizvajalca na potrošnika in blago s tem podražuje; 3. kdor blago neupravičeno zadržuje ali odklanja prodajo. Člen 3. Določbe o cenah, ki jih jc izdala italijanska vlada pred 6. dec. 1943, Besedilo pesmi »Od kneza Marka« ki tvori osnovo Toinčevih sinfoničnih variacij: ' Tur5č pod gradom dirjajo, po kneze Marke tiarajo. A kneza Marka d<5ma ni, je šov na goro visoko. Oj tam jo brusi sabelco, da živi ogenj vun leti. A on jo 6uče sabelco, kdor vidi ga. se ga boji. Kdor vidi ga, se ga boji, iz sable ogenj vun gori, čim bolj jo suče bolj blešči, pri špici ogenj vun leti. Krstno izvedbo tega novega slovenskega sinfoničr.ega dela bomo doživeli poleg VVagnerja in Rimskega-Koreakova na VII. sinfoničnom koncertu, ki ga bo pod Šijančevo taktirko izvajal Radijski sinfonični orkester prihodnji ponedeljek točno ob 19. uri. OKUSNI OKRASKI ZA NA BUTARE CVETNE NEDELJE SO PETELINCKI IN SRČKI, DELANI PO VZORCU ŠKOFJELOŠKIH MALIH KRUHKOV : KOMAD PO OSEM LIR. VSAK SI JIH LAHKO OGLEDA V IZLOŽBI BATOVE PRODAJALNE. t Peter Arnež Na Jesenicah je padel pretekli teden pod zločinsko roko komunista g. Peter Arnež. Pokojnik je bil vzoren katoliški mož in poznan javni delavec. Bil je marljiv sodelavec in odbornik raznih prosvetnih, strokovnih in gospodarskih organizacij. Bil je podžupan jeseniške mestne občine in banski svetnik ter izrazit po-bornik za pravice delavstva. Ker je bil zvest Bogu in narodu in vpliven po svoji neomadeževani preteklosti, ga je komunistična zločinska roka umorila na cesti, ko se je vračal k svoji ljubljeni družini od dela iz tovarne. — Verjetno, da njegova velika žrlev narodu prinaša pravo spoznanje in da njegova kri ni bila prelita zaman. Pokojnega Petra Arneža bomo ohranili v hvaležnem spominu, za njegovo dušo pa Ikuiio pomolili pri maši zadušnici v petek, 31. marca, ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Naš novi podlistek! »Slovenec« bo začel kmalu objavljati nov podlistek in siccr povest iz časa Keltov. Povest bo izhajala pod naslovom »OSVETA« in je časovno in krajevno zgodovinsko dognana. Naročite se nn »Slovencn«, ki prinaša zanimive in lepe podlistke! ostanejo v veljavi, kolikor ne nasprotujejo predpisom, ki sem jih izdal, Člen 4. Prepovedano je vsako dejanje, s katerim bi se kdo posredno ali neposredno izognil ali naj bi se izognil določbam te naredbe. Člen 5, Kršitve določb te naredbe se kaznujejo po zadevnih predpisih. Trst, dne 1, marca 1944 — Vrhovni komisar: Rainer, s. r. Omejitev prometa z nepremičninami Na podstavi danih mi pooblastil odrejam: Člen 1. Za veljavnost pravnih poslov med živimi, s katerimi naj se spremeni lastništvo na nepremičninah, ležečih v Ljubljanski pokrajini, je potrebna odobritev šefa pokrajinske "uprave. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z vzvratno močjo od ne 1. februarja 1944. Velja tudi za prej sklenjene odsvojitvene pogodbe, če predlog za prenos lastninske pravice ni prispel najkasneje do vštetega 31. januarja 1944 pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. Trst, dne 11. marca 1944, — Vrhovni komisar: Rainer s. r. Is Trsta Uradne ure v poštni službi. Uprava pošte in telegrala objavlja, da bodo od 1. aprila naprej uradne ure spet od 8 do 12 in od 15 do 19, z izjemo urada na Borznem trgu, ki lx> odprt nepretrgoma od 8 do 19. V vseh uradih se bo niogei oddati denar lc do 18. Dvojni vlom. V eni minulih noči sa neznanci vlomili v bar »Garibaldi« na istoimenskem trgu št. 10, katerega lastnica je Antonija Vertovec ter v skladi* šče olja v ulici Pascoli 2, last Josipa Le-nardona. Najprej so se v baru polastili kakih 40 steklenic likerjev, nekaj ženskih delovnih plaščev in 300 lir gotovine, ki so jo dobili v nekem predalu, lako da so naredili škode za 10.000 lir. Nato pa so prodrli steno, skozi katero so prišli v Lcnardonovo skladišče, kjer jo iiila v pisarni močna železna blagajna. Močna zares, ker vlomilcem, ki so imeli seboj »svinjsko nogo«, ni uspelo vdreti in so tako ostali pred blagajno, v kateri je bilo 100.000 lir, praznih rok, saj sla so jim zlomili obe »svinjski nogi«, ki so ju^ imeli e seboj. Da pa ne bi odšli ne da bi naredili škodo lastniku skladišča, so vzeli 135 kg semenskega olja, 4 kg mila in 1500 lir gotovine, ki so jo dobili v predalu pisalne mize. Čim je bil ta dvojni vlom odkrit, so odšli takoj policijski ageuti na mesto, kjer je bil storjen. Umrli so: Sindelar Marija, GoluboviČ Klementina, Torcello Peter, Fragiaromo Nikolaj. Gandin Margerita, Tuljak Marija, Ilimhaldo Leopold, Tojič Ivan, Škert Jo-sipina, Tosoni Marija, Kanarut Amalija, Parentin Katarina, Perlot Vincenc, Pici-njak Silvana, Molk Ivana, Olivo Alojzij, Udovič Josip, Kante Gracijela, Ternoveo Frančiška, Marija Portoso. Trije sovražni bombniki sestreljeni Tržaški zaliv so preletele tri jate anglosaksonskih bombnikov. Protiletalsko topništvo in lovci so sestrelili 3 bombnike. Eden od teh je padel v neposredni bližini (iradeža v morje. En letalec, ki se je rešil s padalom, je bil ujet. Tako poroča »Adria-Zeitung« na podlagi uradnega vira. Alpinistična šola »Emilio Comici« bo tudi letos priredila plezulno šolo, ki bo obsegala poleg teoretičnega tudi praktični pouk. Is Gorico Pomoč po letalskih napadih prizadetim. Goriška prefektura opozarja, da je Vrhovni komisar dal na razpolago denarna sredstva za prvo pomoč onim osebam. ki so utrpele škodo po letalskih napadih. Pomoči potrebni naj se takoj javijo na prefekturi. Umrl je v Gorici Luigi Cossio, lastnik ene najbolj znanih goriških časopisnih razprodajainic .Prejšnja leta je bil med drugim tudi poverjenik za razprodajo »Slovenca« in drugih slovenskih časopisov. V Gorici je bil pokojni g. Cossio zelo znana in priljubljena oseba, ker je bil zelo postrežljiv in uslužen ter kljub svojemu velikemu narodnemu italijanskemu idealizmu — v prvi svetovni vojni je bil prostovoljec v italijanski vojski — prav nič prenapet ter močno objektiven. Razumel je pravične želje Slovencev in je pomagal, če se je lc dalo. Znal je tudi precej dobro slovenski. Sedaj pa ga je vzela smrt v starosti 57 let. Ohranili ga bomo v dobrem spominu. Svojevrsten rekord jc oni teden dosegel 50 letni Kari Rusjan iz Gorice. Bil je namreč žo osemindvajsetič obsojen, to pot zaradi pijanosti. • Na god goriških zaščitnikov sv. Iiila-rija in Tacijana, oglejskih mučencev iz prvih časov krščanstva, je nadškof mons. Margotti imel slovesno sveto mašo v stolnici, ki je posvečna tema dvema svetnikoma. Msgr. Margotti, goriški nadškof, je na praznik Marijinega oznanjenja obhajal petnajstletnico, odkar je bil posvečen v škofa .Ta dogodek se je slovesno praznoval. Nesreče. 78 letna Ana Valentinčič i« Podbrda je nabirala suhljad ter nehote zadela ob ročno granato, ki je poč'la ter ji uničila desno roko .— Triletni Stanko Legiša iz Štandreža se jo polil z vrelo kavo po nogah ter se močno opekel. Prepeljali so ga v liolnišijieo, kjer je par dni za tem umrl. — 48'letni Fraiic Ma-schi iz Podgore je padel s kolesa ter obležal nezavesten na tleh .Ugotovili so, da se je pretresel možgane. Sedaj leži v go-. riški bolnišnici v precej nevarnem stanju. Izraelove mreže nad svetom 31 Demokracija Kot posledica enakosti vseh se je morala pojaviti uvedba demokracije. A u jen i smo te besede, pa jc prav, da omenimo, kako sodi Jud o demokraciji: »Politična svoboda je ideja, ne na dejstvo. Kadar je to potrebno, je tre!.a znati to idejo izkoristiti in z idejno vabo pritegniti narodne plasti v svojo strunko. Ta naloga je tem lažja, ako se nasprotnik sam zastrupi z idejo svobode, s tako zvonim liberalizmom.« (P- 1/2) »Goji niso ugotovili, da ni ennkosti v naravi, da zato tudi ne more biti v njej svobode, ker je narava sama ustvarila neenakost v razumu, značajih in zmožnostih in da je narava sntna podrejena svojim zakonom.« (p. 1/18) »V taki (liberalni) državi pridobivamo novo pravico, in sicer: vreči in uničiti nn temelju pravice močnejšega obstoječi red, spremeniti zakone, reformirali vse urade in postati vladar nad tistimi, ki so prostovoljno in zaradi liberalizmu odstopili pravico svoje moči.« (1/8) Tako govore Judje, ki jih ni niti en odstotek na svetu. Vedno in povsod, kjer ni bil na površju, jt vpil Jud o zapostavljenosti in zatiranju ter je zahteval svobodo in enakost za vse, zahteval je demokracijo. Čim je dosegel enakost in demokracijo, se je vrgel med množice, nad nasprotnika in nad državo ter se zrinil v prve vrste, na vodilna mesta, od koder se ne da izgnati. Vse ono govoričenje o enakosti in svobodi je spst samo trik Juda, da lahko zavlada nad ostalimi 99% človeštva. Prišli smo spet na sled velikanski slepariji jugovstva, ki se hoče polastiti vseh držav. Zanimivo je ogledati si posamezne stopnje te sleparije. V protokolu X/4 čitamo: »Da dosežemo ta cilj (državni prevrat), moramo najprej uvesti splošno volilno pravico ne glede na stan ali premoženje, da dosežemo samovlado večine, ki jc ne bi od izobraženih slojev družbe sa-mt nikdar dobili.« »Preiti hočemo še na nekatere podrobnosti (o bodočem prevratu), ki nam bodo pripomogle do popolne zmn-ge. Pod temi podrobnostmi razumemo svobodo tiska, pravo združevanja, svobodo vesti, splošno volilno pravico in marsikaj, kar bo moralo izginiti po državnem udaru iz duhovne orožarne i-iCMŠha. ali pa se bo moralo spremeniti x temelju« (p. XI/2) in W & ČLOVEŠTVO ali A * DE M ABC I vjeh dele I združite je jvvi/uua-enaROjT-DraTjtvo BODZE VALUTE BANKROTI TB^OVIME (Prof XX-10) LUK$UZ ALKOHOL BEZMICE POJO/ILA PO 6-120% iMDusr&i7A JPElčVUCI/A (W-3, zz- KRIVI NAUKI (1-2 I-S kevoluci/e MEREDI m- V07ML PBOIITABCt vseh detel združite je Slika, ki ponnzortije judovsko prizadevanje po svetovni nadoblasti: na eni strani judovski kapital, ki grabi denar in s tem spravlja v odvisnost krščanske narode, na drugi strani judovski voditelj proletarskc revolucije, ki razkraja odpornost krščanskih narodov in pripravlja pot judovskemu svetovnemu vladarju. »SLOVENEC«, petek, 31. marra 1041 Slron 3 Domobranstvo - last in ponos mladine Ponovne izgube komunistov pri Godoviču Logatec, 29. marca. Dne 24. marca je odšel manjši nemški oddelek in nekaj domobrancev proti Veharšam, kjer se je nahajala glavnina komunistične tolpe. Ze kmalu 7.a Godo-vičem so bili pregnani komunisti iz svojih zased. V Veharšah je prišlo do močnejšega spopada, kjer so se pa komunisti kmalu spustili v divji beg. Ujetniki pripovedujejo, da je prišlo do poloma tako nepričakovano, da poveljstvo ni vedelo povedali smeri in so 6e komunisti razkropili na vse strani. Na bojišču pa so jih pustili 52, |>oleg tega so odpeljali 2 voza ranjencev. Zaplenjeno je bilo ludi mnogo vojaškega materiala, tako šolor-ska krila, odeje, nahrbtniki in municija. Presenečenje v Trebnjem Novo meslo, 28. marca. Dno 23. marca je manjša skupina novomeških domobrancev v naglem pohodu čez Mirno vdrla v komunistično »Irdnjn-vo< Trebnje ter pognala v gozdove ta-mošnje komuniste. Po kratkem, a brezuspešnem odporu so komunisti zapustili domobrancem ogromen plen: 8 strojnic tipa »Breda«, 3 minomete, eno zhrojevko, 4 zaboje min in več zabojev municije. Medtem ko 6o se domobranci mudili z zbiranjem plena, so komunisti v okolici Trebnjega spel zbrali razkropljene tolj>e in postavili zasede. Domobranci pa so te zasede po prvem zaletu ponovno razpršili iu se srečno vrnili s pohodu, ki je rodil tako bogat uspeh. Višek komunističnega nečloveštva Ljubljana, 30. marca. »Glavni štabe komunistov jo izdal i>o-velje, da morajo vsi odredi takoj '•likvidirati« iz svoj i li čel vse s|>olno bolne in okužene ženske. Prav tako je treba pobili vse nosečo, ker so vojski samo v breme. Da pa jim v bodoče ne bo primanjkovalo žensk, se odreja, da se izvrši mobilizacija žensk od 17. do 35. leta. Letalo bodo imeli! Zavezniško teroristično letalo, ki se je pred nedavnim moralo spustiti zaradi hujših poškodb v okolici Stične, so komunisti, potem ko so posadko pobili, odpeljali na popravilo — v bližnjo kovač-nicol Politični komisarji sedaj zatrjujejo ljudstvu, da bo konec domobrancev, brž ko l>o letalo popravljeno in sposobno za odlet. železniearsko delavstvo in komunizem Begunci v Logatcu na obnovitvenem delu Logatec, 29. marca. Pri nas živi precej beguncev z Notranjske, ki so jih komunisti pregnali z njihovih domov. Začasno to nastanjeni pri znancih in sorodnikih. Primanjkuje jim kajpak mnogokrat najosnovnejših življenjskih potrebščin. Nekaj |im kniejo najnujnejše potrebe posamezni dobri ljudje mnogo pomoči pa jim nudi Škofijska dobrodelna pisarna, ki svojega delovanja ne omejuje lc na begunce v Ljubljani, ampak pomaga tudi mnogoštevilnim na deželi Begunci, ki žive v Logatcu, vlagajo svoje prošnje kar tam pri nastavljencu škof. pisarne. Ta pa jih nese v Ljubljano, kjer se prošnje rešujejo. Včeraj popoldne jc obiskal begunce g dekan Skrbeč, vodja Škofijske pisarne. V sejni dvorani občinskega doma so sc zbrali ljudje iz Starega trga pri Ložu, iz Begunj, z Blok, iz Cerknice in St, Vida nad Cerknico, ild. G. dekan je beguncem govoril o obnovitvenem delu, ki nas čaka po vojni, ko bomo morali spet s trudom graditi, kar zdaj komunisti zločinsko podirajo Za uspešno obnovo, je izvajal, je potrebna najprej notranja moralna obnova človeka. Odvrniti se bo treba od napak", ki so nam doslej toliko škodile pri vsa* kem delu: egoizma, razkrojevalncga duha in kritikarstva. Privzgojiti si moramo lastnosti, ki so nujno potrebne za mirno sožitje ljudi in za organizirano delo za vsakršen napredek Namesto komunističi nega nasilja moramo mi postaviti uspešmj sodelovanje v obliki zadružništva. Za zadružno delo pa jc potrebno dvcu jc: moralna kvalifikacija in tehnična uspo« sobljenost zadrugarjev. Zadružno delo nam bo po vojni nuino potrebno, če bomo hoteli izvesti obnovo opustošene deželo. Za tehnično usposobijenje ljudi organizira Zadružna zveza zadružn: teč^j, katerega obisk je g dekan beguncem toplo pripon ročil. Sledil jc še razgovor z begunci o te« žavah, ki jih imajo pri nabavlianju obleke, čevljev in odeie, ker težko dobe nabav-nicc. Sk pisarna jim bo šla ua roke tudi v tem pogledu. Beguncem jc v nemajhno uteho v nji« hovem težkem položaju, ko vidijo, da še kdo misli nanje, j.m lajša težave in jim nudi tudi možnost, da se pripravijo za obnovitveno delo po vojni, Šest tolovajev obsojenih na smrt Posameznik ne more uganiti, kakšna bo njegova bodočnost. Ni knjige, iz katere bi razbral, kaj mu je usoda namenila za jutri, za drugo leto. Pač pa narod prav lahkp ugotovi, kakšna bo njegova bodočnost. Vedno mu je pred očmi odprta knjiga ki jasno in določno kaže, kakšno bo življenje naroda v prihodnjem stoletji. In ta odprta knjiga, iz katere narod bere svojo bodočnost, je njegova mladica. — Kakšno bodočnost si beremo Slovenci iz svoje mladine? Še pred kratkim so se komunisti hva-lisali, da so vso idealno slovensko mladino poiegnili za seboj, ostali del mladine pa se jc vdal lagodnemu, mehkužnemu življer ju in je za borbo nesposoben. Mladina naj bi torej kazala, da gre slovenski narod svojemu koncu nasproti. Morda je bil sprva res tak videz, toda bil je le videz. Komunistične zločinske sile, ki so že desetletja prej pripravljale narodu to strašno trpljenje, so ob ugodnem trenutku nastopile z vso svojo brutalno močjo, prevpile vsak resničen glas naroda z močjo svoje lažne propagande. Pozitivne sile našega naroda so še mirno počivale, ker niso čutile, da so ogrožene. Toda ko je komunizem s svojo krvavo roko posegel v osrčje našega naroda, ko je začel moriti naše najboljše ljudi, najboljše in najtrdnejše slovenske družine, ko jc začel s svojo umazano lažjo blatiti vse, kar nam je sveto, so se prebudile pozitivne sile v narodu, dvignila sc je slovenska mladina in se uprla komunističnemu nasilstvu. ' Če pogledamo, kakšen je položaj danes, ko so prebujene in razgibane vse sile v narodu, sc nam pokaže čisto drugačna slika, kot v začetku; masa najide-alnejše mladine se je strnila v slovenskem domobranstvu; komunisti s še tako bobnečo in vsiljivo propagando ne morejo nikogar več prepričati, da imajo mladino za seboj. Slovensko doniobranstvo je knjiga slovenske mladine, knjiga iz katere si bere slovenski narod lepo in svetlo bodočnost, kot so lepi in svetli vzori za katere se domobranci borijo. Ni dvoma: domobranstvo je n:spnna last slovenske mladine. 2e njegovi pco.ct-ki to dokazujejo. V času, ko so nekateri če kolebali in drugi merili ozire na lc\ o in des'io, je slovenska mladina iz lastne volje in na lastno pest zagrabila za orožje in sc postavila proti prodirajočemu komunističnemu zločinstvu. Ko jih je ba-doljcvska oblast pod silo razmer priznala in jim naklonila »uniforme« raztrgane in zamazane cunje, so jih fantje s ponosom oblekli. Vesela zavest, da se borijo za najsvetlejše ideale, jih je napravila slepe za vse: za posmeh, za prepir in omalovaževanje. Slabo oboroženi in še slabše oblečeni, so slovenski fantje preganjali komunistične tolpe in jih uničevali. Ta idealizem slovenske mladine je bil bogato poplačan. Iz vaških protikomu-nističnih straž je zraslo slovensko domobranstvo, moderno urejena in oborožena sloven ka narodna vojska. In prav v zadnjem < asu si je ta vojska priborila cel vencc blestečih zmag. Tal.o vidimo v domobranstvo pot slovenske mladine: od posameznih bojnih skupinic, ki jih druži tesna idejne strnje-nost, po dolgem in trpljenja polnem razvoju do ideala vsake mladine, do urejene in dobro opremljene vojske z uspehi ovenči nc. Čis o druga pa je pot komunistične mladine. Zapeljana je v kruto mednarodno igri, brez svetlih vzorov, brez lepih idealov. Sprva jo je gnal v boj komunistični sistem laži, zato je imela nekatere male uspehe. S spoznavanjem resnice pa raste razočaranje, morala pada, in iz zadnje s>Iošne komunistične oienzive«, je nastal splošen komunističen polom. Ra: umljivo je torej, da so se prav v zadnje n času priglasile nove stotine do-mobra tcev. Nekateri niso mogli razumeti, da je :a uspešne vojaške akcije potrebno precej vaje in priprave. Navidezno mirovanje domobranske sile jim je vzelo začetni zanos in so še stali ob strani. Zadnja živahna aktivnost domobrancev in njihove zaporedne zmage pa so prinesle nov val navdušenja. In to navdušenje je dobilo zunanji vidni izraz v novih stotinah prostovoljcev. Razumljivo, saj vsebuje domobranstvo vse, kar privablja mladega človeka: idealizem, ki je bil prva gibalna sila slovenske mladine in se je iz tega razvilo sedanje domobranstvo; strumna vojaška organizacija, ki je porok, da idealizem in žrtve ne bo- Ljubljana, 29. mnrca. Veliko se je že govorilo in pisalo, veliko je bilo prerekanja o tem. kdo nosi glavno krivdo za nastanek in razmah komunistične revolucije pri nas, v katerem sloju se je komunizem najgloblje zasidral. Brez dvoma je te/ko, nemogoče, naprtiti vso krivdo enemu samemu sloju. Komunizem je osvajal vse, inteligenco, delavstvo in kmeta in danes vsem prinaša neizbežne sadove svojih naukov — ogroža jim življenje in imetje. Kdor občuti komunizem na lastni koži, mora spoznati, če ni že čisto zaslepljen, njegovo pogubnost. Tako se je pri nas zgodilo, da so se potem, ko so padle krinke komunistične Osvobodilne fronte in se je pokazalo, da je njena vodilna sila komunizem, — da so se začeli obračati od njega vsi stanovi. Najprej so sc komunizmu dejansko uprli kmetje na deželi, ki so prvi občutili teror komunističnih tolp. Ob kmetu je trdno stal velik del zavedne slovenske inteligence, ki je že pred komunistično revolucijo svarila pred pogubnostjo komunizma in je bila zato v Ljubljani izpostavljena komunističnemu terorju. Končno se je začel odpor proti komunizmu tudi med delavstvom in je zavzemal čedalje večji obseg. Da je ta odpor zahteval veliko odločnosti in poguma, ve vsakdo, ki se spominja, knkšno je bilo včasih javno mnenje v Ljubljani, in še posebej, kako so komunisti straliovali delavce. Propaganda med deluvštvom jc komunizrtiu v precejšnji meri uspela. Številni delavci so simpatizirali z OF, mnogi so zaradi simpatij, iz prepričanja, drugi zaradi pritiska, dajali denar za komunistično Rdečo pomoč. Oni pa, ki so bili odločni nasprotniki OF, so bili obsojeni na molk. Komunisti so jih poskušali izolirati od drugih delavcev, grozili so jim s smrtjo in so v mnogih primerih svoje grožnje uresničili. Zdaj so se razmere temeljito izboljšale. Velikokrat smo že poročali o tem, ko smo dajali splošen pregled o stanju delavstva, ali ko smo prikazovali razmere po posameznfh podjetjih. Danes lahko mirno trdimo, da je naše delavstvo proti komunizmu. Vendar si ne smemo delati utvar. Preveč optimistično bi bilo reči, da so prav vsi delavci že ozdravljeni komunizma. Prav posebno velja to za železničarsko delavstvo. Tega delavstva je pri nas precej, blizu 2000. Kakšne so bile včasih tam razmere, je javnosti precej znano. Mnogi železničarji so vršili obveščevalno službo za komunistično stranko, mnogi so pomagali pri razširjanju komunistične pro- do zaman; blesteči uspehi, ki vlivajo veselja in poguma. Slovensko domobranstvo fe last in ponos slovenske mladine, knjiga v katero piše mladina lepo in svetlo bodočnost svojemu narodu. pagandne literature, mnogi so dajali redne prispevke za OF. Značilno za razmere komunizma do želczničarske-ga delavstva je tudi, da so komunisti v hribih imeli nekaj časa poseben »železničarski bataljon«, v katerem je bilo jirecej prisilno mobiliziranih, a todi mnogo zagrizenih komunistov. Vzrok za tako usmerjenost železničarjev je morda v tem, du železničarji razen uradne organizacije drž. uslužbencev »Zveze združenih železničarjev« niso imeli kukšne svoje strokovne organizacije, ki bi jih luhko idejno pozitivno usmerjala. Želeti bi bilo le, da bi ostali železničarji sledili njihovemu zgledu. To ne bo težko, če si bodo predočili, koliko so komunisti razrušili železniške proge, kolikokrat so ogrožali vlnke in postavljali v nevarnost življenje potnikov, zlnsti pa še življenje železniškega osebja, ki stalno potuje z vlakom. KNJIGE slovenske ln v tujih jezikih — leposlovne, umetniške, znanstvene, telinifne in medicinske — kupi LJUDSKA KNJIGARNA V t.JUBLJANI Pred škofijo 5 Spomin na staro Ljubljano: Ljubljana, 29. marca. Na cvetni petek, na spominski dan žalostne Matere božje, obiskujejo Ljubljančani radi cerkev sv. Florijana, kjer je stara čudodelna podoba varuhinje ljubljanskega mesta. Gotovo lio našim naročnikom zelo ustreženo, ako objavimo molitev, ki so jo stari •Ljubljančan i pobožno opravljali pred podobo žalostne Matere bo/jc. Glasi sc: Marija, k Tvojim presvetim nogam ]x>-kleknem in Te iskreno počastim z dna svojega srca zaradi Tvoje svete zapu-ščenosti; ko si svojega predragega Sina Jezusa gledala razbioanega, s tr- Kakor poroča »Deutsche Adria-Zei-tung«, je izredno sodišče za javno varnost na Operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« 23. marca obsodilo na smrt sledeče člane komunističnih tolp. potem ko se jim je pri obravnavi dokazalo, da so vodilno in dejansko sodelovali pri zločinih, ki so jih oni zakrivili: 1. Jože Dendif. roj. 28. jan. 1025., sin Ivana in Eufemiie, poljedelski delavec, doma v okolici Pazina; 2. Elo MalenŠek, roj. 4. nov. 1017 v Lokvi, trgovski pomočnik na Sušaku; 3. Franc šlrekelj, roj. 2. marca 1920 ŠPORT Prvenstvo Nemčije v namiznem tenisu. V Breslavi se je odigralo imenovano prvenstvo s sledečimi izidi: Nemški prvak je postal Benlhin iz Hamburga, ki je porazil dosedanjega mojstra Raacka iz Berlina z rezultatom 3:0. Med damami je dosegla prvo mesto Dunajčanka Pritzi, slabše se je držal dunajski damski par, ki je izgubil proti berlinskemu s 3:1. V igri mešanih parov sta lanska prvaka Dunaj-čana Prilzi-Kunsch |>onovila svoj uspeh e 3:0. Izvrstni časi danskih in nizozemskih plavalk. Najl»oljše danske plavalke so se pred kratkim spoprijele v prostem plavanju na 100 m. Doseženi časi so izredno dobri, saj so prve tri plavale pod 1:09. Mati božja pri sv. Ftorijanu njem kronanega in križanegn, si bila zapuščena od vsega sveta. Preljubez-niva Devica Marija zaradi te svoje svete osamelosti me ne zapusti v mojih bridkostih in stiskali. Ne da j, da bi sc me lotila malodušnost ali obup. Odvračaj od mene bolezen, kugo, lakoto, povodenj, požar, točo, nevihto, sploh vsakršno zlo in nesrečo. Prcmiloslljiva osamela Mati božja, zaradi svoje za-puščenosti se ne obračaj od mene sedaj, zlasti pa me čuvaj na mojo zadnjo uro, kadar bom od vsega sveta pozabljen ležal v velikih bolečinah na bolniški [Kistelji, ko mi lx* mrzel smrtni pot oblival obraz, ko IkhIo hudobni duhovi ob moji zadnji uri me zavajali v obup. Ne zapusti me, ko mi pojemajoči jezik ne bo mogel več izgovarjati najsvetejših besed: Jezus, Marija, Jožef, ko moje gasneče oči ne bodo več mogle gledati Tvoje svete podobe, ko ne bom več mogel dvigati svojih odrevenc-lili rok k Tebi z.a pomoč. — Ne zapusti me, kadar mi bo umiralo srce in se bo moja uboga duša lotila od telesa. Ne zapusti me, kadar se moja duša trepetajoča prika/.e pred ostrim sodnikom Jezusom Kristusom. Marija, preljubez-niva Devica, upanje ubogim grešnikom, radost žalostnim in potrtim, to-lažnica umirajočih, ne zapusti me, da me na Tvojo priprošnjo pokličejo nn desno stran in da se moja duša veseli v nebeški slavi s Teboj in z vsemi izvoljenimi na veke. Amen. — Jezus z Marijo, Materjo preljubo, čuvajta mi dušo in telo.« v Stari Vrhniki, sin Janeza in Terezijo, mesar v Ljubljani; 1. Jože Forza, roj. 11. avgusta 1805 v Ciritezu pri Ruzetu, sin Antona in Ma« rije. krnel v Ciritezu; 5. Ivan 1'oropat. roj. 8 .marca 1021 m Danali. provinca Pulj, »in Malije iu Ur« šule. kmet v Danali: 0. .ložo Zvokelj. roj .10. dee. 1021 nn Slapu pri Vipavi, sin Josipa in Itozalije, slikar in pleskar na Slapu pri Vivapl. Proti ostalim obtožencem je bilo po« stopanje izločeno, ker so potrebni nadalj« nji dokazi in se morajo preiskali njihovo navedbe. Istočasno so nastopile v Amsterdamu nI« zozemke prav luko ua 100 m prosto. Tudi njihovi časi so pomembni: prva je dosegla 1:09, druga 1:10, tretja 1:12. Nogometno prvenstvo v podonavsko-alpski skupini se je končalo preteklo nedeljo. Prvak je postala dunajska Vienna, drugi je \VAC, tretji Fll, četrta Auslria in šele na petem mestu je nekdaj tdavni Itapid. Finsko smutkn prvenstvo je dalo sle« deče rezultate: Prvak v teku na 18 km ju l>ostal Kvtkvs s časom 1:02.27 pred veli« kini favoridom Silvenoimenom, ki ie zaostal za pol minute. V teku na 80 km jo zmagal bivši svetovni prvak Kurikkalav času 3:23,01, pustivši za selioj slavnega Niemija za dve in pol minuti. V skokih je zmagal novinec Johansson, ki jc pre« magal favorita Laakso. Gospodarstvo Iz trgovinskega registra. 1'rl Prehra« njevalnem uradu je bil vpisan novi |>od-predsednik dr. Eiletz Leopold, uradnik Prevoda v Ljubljani. — Pri družbi lulra 7, om. zavezo za izvajanje in razpečevanje gradbenih potrebščin, Trst, podružnica Ljubljana, je bil izbrisan dosedanji poslovodja Jerebič Franc, vpisan pa novi poslovodja Jenko Kari v Ljubljani. Hrvatska Poštna hranilnica izkazuje za lansko lelo povečanje vlog od 3.654 na 8.822.8 milijona kun. Cisti dobiček je v primeri z letom 1012 narastel lani od 65.4 na 120.8 milij. kun. Sklad za hrvatsko prehrano. Hrvatska vlada je odredila ustanovitev posebnega računa pri Hranilnici hrvatske države. V ta sklad se bodo zbirale denarne kazni, ki bodo izrečene proli kršilcem oskrbovalnih predpisov, nadalje pa tudi drugi zneski, ki bodo v la namen izrecno voli-rani. Posebni račun bo služil zn krilio škod. ki bi lahko naslale v trgovini 7. živili. nadalje za znižanje cen kmetijskih proizvodov in za dajatve slabše stoječim potrošnikom. Tudi upravni stroški, ki bodo nastali pri zbiranju živil, bodo kriti iz lega sklada. Akademiki, da bomo mogli prav opraviti svojo velikonočno versko dolžnost, se bomo zbrali v nedeljo, 2. aprila ob 5 pop. v kapeli frančiškanskega konvikta (vhod iz fr. pasaže) k duhovni obnovi. KULTURNI OBZORNIK Ob Kleistovem Razbitem vrču Dela Ileinricha Kleista, ki nam ga je ljubljanska Drama približala z uprizoritvijo »Razbitega vrča«, spadajo k onim delom, katerih vrednost moremo pravilno vrednotiti le, če pri njihovi presoji sežemo preko zgolj formalnih kriterijev tudi k upoštevanju njiho/e vsebinske plati, njihove globlje misli in zgodovinskega ozadja. Čeprav Kleist po izobrazbi ni bil jurist, velja njegovo zanimanje v znatni meri pravnemu življenju: v noveli »Dvoboj« mojstrsko obvladuje pravnozgo-dovinsko snov božje sodbe iii si zastavlja v zvezi s tem dokaznim, postopanjem zanimive kazuististiene pravne probleme. V »Princu FricTeriku llom-burškem« je osnovni motiv vpraašnje, ali se je v vseh primerih ravnati po črki zakona, čeprav bi se s tem dosegli prav nasprotni uspehi, ki jih zakon namerava. Gre v danem primeru zu lastno iniciativo nižjega poveljnika v vojski v nasprotju z danim poveljem. V »Penthesilei« konstruira Kleist državo žensk — zopet v osnovi pravni motiv. Menda je po pravni problematiki najbolj pomembna novela »Michael Kohlhaas«, v kateri je pisec naslikal borca im. pravico in lfe. stoletja, ki pred sodiščem ne dobi, kar mu gre, pa 6i zato v nasprotju z »večnim mirom« (1495) skuša sam pomagati do pravice in pride navzkriž z zakonom. V tragiki tega junaka ni obsežen le individualni problem ene same osebe pesnikove domišljije, ampak tudi resnični dogodki 16. stoletja, ko se jc proti stari predstavi o dovoljeni samopomoči že borila nova zamisel države. Obenem pa je v Michaclu Kolii-haasu simboliziran oni človeški čut pravičnosti, mešan z občutkom užaljenega samoljubja, ki hoče doseči svojo domnevno pravico, pa čeprav za ceno neprimerno večjih žrtev, 'l akih Mi-chaelov Kohlhaasov živi nešteto tudi med našimi kmeti, ki bi zaradi enega drevesa lahko zapravdali ves grunt. V zgodovini Spodnje Štajerske je kot značilna osebnost tega tipa znan emu-reški tržan Lorber, ki jc vodil v občem interesu sogornikov dolgoletno pravdo, da bi izpodbil prevedbo vino-gorskih zemljišč v kupna, pa je v skoraj brezuspešni borbi zapraviM vso svojo imovino. Tudi v naši literaturi jc našel ta zanimivi človeški tip svoje mesto. — Nemški pravnik Jhering poveličuje to borbo za pravico in ponazoril je njen« veličino prav ob kleistovem Michaelu Kohlhaaeu. Tudi v »Razbitem vrču« se je Kleist lotil izrazito pravnega motiva, saj je vse dogajanje dramo ena sama pravda, ki se vrši pred vaškim sodnikom Adamom v navzočnosti vizitatorja AValterja. Zunanji poudarek Kleistove veseloigre je sicer na komičnem zapletu, da mora vaški sodnik Adam, jurist skrajno dvomljive vrednosti, voditi in razsojati odškodninsko pravdo proti nedolžnemu tožencu, sam pa je pravi povzročitelj škode. Ob tein komičnem zapletu 6e razvija drama, ki ob njem dobiva svojo odrsko učinkovitost, pri čemer pa ne smemo prezreti globljega zgodovinskega ozadja dogajanja v igri. »Razbiti vrč« je nastal okrog 1. 1802. v času ko je bilo na [Hidročjih srednje-in zapadnocvropskega prava veljavno recipirano rimsko pravo, stopljeno z raznimi narodno in cerkveno pravnimi elementi v »obče pravo«. Ililo je to pravo učenih juristov, niso pa bili, vsi juristi učeni. Vaški sodniki so sodili večkrat po pravu, ki «o si ga sami izmišljali in so uvajali v svoje sodstvo razne razvade. Višja oblastva so skušala te nedostntke odpraviti in so nadzirala vaške sodnike po vizitatorjill, ki so mogli predlagati odstavitev kakega sodnika. Te razmere so zvesto |K>snete v »Razbitem vrču«, čigar avtor se ni inspiriral le ob sliki »In eru-che cassrc«, ampak tudi ob resničnih razmerah tedanjega sodstva. Sodnik Adam ni le posrečen plod pesnikove fantazije, ampak je njegov lik historično utemeljen. Ob prikazovanju njegovih napak sc izkaže Kleist po dobrem juridičnem znanju. Ko začenja Adam pravdo, vpraša previdno vizitatorja, ali naj postopa po običajih ali po zakonih. Ko postopa |>o prvem načinu, se nain kmalu pokaže v vsej svoji krivičnosti in svo jevoljnosti; ko nato skuša postopati po zakonih, pa povrhu š»* " vsej svoji nevednosti. Po tožbi kar prezre toženca in bi ga najraje sploh ne zaslišal; zaslišanju glavne priče bi se rad ognil z n jeno izključitvijo po pravili normi, ki si jo gladko izmisli. Svetnik \Valter mu nato napravi poklon, da tiči ta v njegovi glavi znanje in zmota tako pregnetena kot testo. Ko ie zadeva najbolj znfnotana in krivec bolj neznan kot prej, hoče Adam predlagati poravnavo. Slednjič bi- rad zavlekel postopanje s tem, da bi vprašal sinodo, ali sme sodišče domnevati, da je hudič razbil vrč. — Vse te Adamove napake so sicer prikazane skoraj groteskno, a vendar se v tem Kleist daleč loči od Moliera, ki ga je njegov srd na juriste privedel do prave farse »Pravdačev« (pes kot obtožence), v kateri sc je znesel nad stanom juristov sploh. Kleist je v svoji sodbi stvarnejši in sc drži bolj historičnega tipa vaškegn sodnika, ki ga je vzel na tarčo. Do drugega tipa (svetnik \Val-ter) nc zavzame stališča. Tej groteskni podobi nižjega sodišča daje Kleist zanimiv okvir v neštetih podrobnostih, od katerih jili jc mnogo vzetih tudi iz pravnega življenju: trlica, klada, sramotilni steber in uklepnnjc vratu na javnem kraju — kazenska sredstva nižjega sodstva; kolo, grmada, vislice — kazenska sredstva višjega sodstva najdejo omembo v besednih bojih Kleistovih junakov. Poleg opisane zgodovinske zanimivosti pa vsebuje »Razbiti vrč« tudi opis določenega tipa ljudi, ki ni — kot tip sodnika Adama — značilen več ali manj za določeno dobo, ampak živi in l>o živel, dokler bodo na svetu pravde: gre za tip stranke pred sodiščem, ki je najbolj izdelan v osebi tožnice Marte, zlasti ko bi roda povedala pred sodiščem vse bistvene in nebistvene okolnosti, ki s stvarjo nimajo uiknke zveze (opis razbitega vrča!). Ni da l>i se spuščali v druge podrobnosti, s katerimi je znal Kleist označiti ta tip, ne smemo pa prezreti šaljivo izraženega, a re-.to mišljenega konca, ko to/nica po vseli dogodkih, ki jih je izzvala, ostane brez s.Mlbe (sodnik jo ušel) in povprašuje, kam j; ie kreniti. Zopet ideja Michaela Kohlhnasn, >ior-be za prtivieo ne glede na vrednost in na stroške. V teh in podobnih potezah gospe Marte in drugih oseb. ki iščejo pravice pred sodnikom Adamom, jo prav posebni mik »Razbitega vrža« iurista. S. Y» Prevodovi sodelavci zasedajo Ljubljana, 30, marca. Prevod je danes največje trgovsko podjetje v pokrajini, obenem pa najpomembnejši zavod. Pri tako velikem podjetju je treba z okrožnicami vedno na novo urediti delovanje posameznih obratov. še večjega pomena pa so sestavki sodelavcev, kjer je mogoče na navodila, ki jih dajejo referenti za posamezna področja, tako prositi za razjasnitev kakega zamotanega vprašanja in predlagati uvedbo kakega novega načina, ki bi poenostavil delo, ali preprečil nepravilnosti. Tako zasedanje ima Prevod danes v zbornici ljubljanske mestne hiše. Dopoldanski del zasedanja se je začel ob 0. Predsedoval mu je podprcds. Prevoda dr. Eiletz. V uvodnih besedah jo poudaril socialni pomen Prevoda, kar mora bili vsem sodelavcem vedno pred očmi. Pri njihovem delu naj jim bo močan nagib za premagovanje vseh težav in za neutrudno delo, zavest, da so v službi obstoja naroda. V debatah, ki so sledile referatom smo slišali zelo dobre predloge, kako naj bi se razdeljevanje preuredilo, da bi bilo pomagano potrošnikom iz občin v ljubljanski okolici, ki sedaj pridejo do nakazanega blaga z veliko zamudo. Zupani občin, ki jih še vedno nadlegujejo komunistični razbojniki, so predlagali načine, kako bi bilo mogoče j>omagati že tako silno prizadetemu prebivalstvu. Poslovodjo občinskih prehranjevalnih uradov so prosili za navodila glede odpošiljanja odrezkov živilskih nakaznic in razdeljevanja dodatnih nakaznic itd. Šo zanimivejši je bil popoldanski del, ki sta se ga udeležila predsednik Prevoda g. Gračnar in glavni nemški svetovalec. Prevoda dr. Kulterer, ki so mu bili ob tej priliki predstavljeni sodelavci Prevoda. Abgabe von rationierten Lebensmitteln im Monate April Im Monate April werden Hiindler in der Stadt Laibach bozugsboschrankte Lebens-mittel nur nn ilire stiindigen Abnohmer nuf I.ebensmittelkarten, ausgegeben vom Stiidtischen Versorgungt.amt, aut folgonde ,WeiBe abgeben: 1. Auf dlc Grundlehensmlttelkarte: tiiglich 225 g Rrot oder je 186 g Einheitsmehl auf 25 Tngesnbschnitte, d. h. zusammen 4650 g Eiulioilsmehl, und je .175.5 g Maismehl nuf 5 Tngesnbschnitte, d. h. zusammen 1687 g Mtoismehl. I Bei der Zuteilung atif teilweise schon Verbrauchte I.ebensmittelkartcn hahen die llandler Mehi im VcrhiiltnlB anf 5 Abschnitte Einhelts- und auf 1 Abschnitt Maismehl ahzugehen. Nur eine Art Mehi diirfen Hiindler nicht abgebon. Monatlich: 1 kg Reis und 1 kg Telg-*nren (nuf 1 Tngesnbschnitt entfallen je 66.6 g Iteis bzw. Toigwaren). 4 dl 01 (auf 1 Tagesabschnitt entfallen jo 1.33 cl 01). 500 g Zueker (auf jeden kloinsten Abschnitt jo 50 g). 300 g Salz (auf jeden Abschnitt je 150 g). Dio bisherige Monatsinengo vvurde auf Auftrng der hiiheren Behiirde auf .100 g erniedrlgt. 100 g Waschsoife (auf jeden Abschnitt je 50 g). 100 g Toaletenseife (nuf den Abschnit »8 — ApO. 2. Auf die Znlageksrte fOr Tlandarbelter (HI)) und aut die Hrotzulagekarte fllr Kranke: tiiglich 100 g llrot oder jo S2.6 g Einheitsmehl, d. h. zusammen 2.478 kg Einheitsmehl. 3. Auf die Srhwerarbelterziilagekarten (TI)): tiiglich 200 g Brot oder 165.3 g Einheitsmehl, d. h. zusammen 4.960 kg Einheitsmehl. Monatlich 600 g Telgvraren anf sSmtlt-febe 6 Abschnitte fiir Reis und Teigwaren; auf jeden einzelnen Abschnitt entfallen also je 100 g Teigwaren. 4. Auf die Znlsgeksrte fflr Schwerst-arhetter (NTI)): tiiglich 300 g Brot oder je 248 g Einheitsmehl, d. h. zusammen 7.440 kg Einheitsmehl. Monatlich 600 g Teigwaren anf sfimtll-che 6 Abschnitte fiir Reis und Telgvvaren; auf jcilen einzelnen Abschnitt ontfallen also je 100 g Teigwaren. 5. Auf Zulagekarten fUr Kinder bls zn I Jaliren (DO-MA) fUr den Monat April: monatlich 1000 g Reis und 500 g Zueker nuf die betreffonden Abschnitte. 6. Auf die Feberzulagekarte fllr Kinder nnd Jugendllehe von 9—18 Jahren (DO. MA., DO. HD„ DO. MC. Feber): Allfaligo Zuteilung wird rechtzeitig in Zeitungon be. kanntgegehen werden. • 7. Auf besondere Brotzulagekarten (fiir Anstnltpersonen und werdende Miitter): tiiglich 150 g Brot oder jo 124 g Einheitsmehl, d. h. zusammen 3.720 kg Einheitsmehl. 8. Auf Flelsclizusatzkarte fiir Kranke: tiiglich je 100 g Fleiseh bel den, fiir die Fleisehzutellung an Kranke bestlmmten Metzgern. 9. Auf »Besondere Anweisungen« nnd auf »Anweisungen fiir Kranke«, ausgegeben vom »Prevod« oder Stadtischem Versor-gungsamt, diirfen Hiindler rntioniorto Le-bensmittel in Mengen, die auf der An-welsung stehen, ausfolgen. 19. Auf Familienkarte »A«: 5 Schaehteln Ziindholzer nuf Abschnitt »A«. U. Auf Familienkarte »R<: 10 Sohach-tetn Ziindholzer nuf Abschnitt >B«. 12. Anf Familienkarte »C«: 15 Schachteln Ziindhiilzor auf Absohnltt »C«. Alle Verbraueher vrerden aufmerksam gemacht, Ihre Famillenkarten A, B und C sorgsamst aufzubewahren. da dieso auch in kommendon Monaten ihre Oiiltigkeit be-wahren vvordon, Abgabe von Bohnen und Erbsen Verbraueher in Laibach hekommen im Monate April Erbsen auf die Abschnitte No. 23, 24 , 25, 26 und 27, Bohnen abor auf die Abschnitte Ko. 18, 19, 20, 21 und 22 der Kar-toffelkarte. Abgabe von Fleiseh Vorbraucher bokommon am Samstag, den 1. April, bei ihren Metzgorn je 15 dkg Rlndflelseh gegen Ahgnhe von Bezugechei-non No 3 und 1 (auf No I je 10 dkg, auf No 1 je 5 dkg) der Aprillehensmlttclkarte, ausgogeben vom SVA im Laibach. Auf di«-»olben Bezugscheine bekommen Verbraueher auch je & dkg Flelscherzeugnlsse. Delitev racioniranih živil v mesecu aprila V mesecu epriln bodo dolili trgovci v mostu Ljubljani racionirana živila samo svojim stalnim odjemalcem na živilsko nakaznice, ki jih jo izdal ljubljanski mestni preskrbovalni urad, na sledeči nnčln: 1. Na osnovno živilsko nakaznico: dnevno po 225 gr kruha ali po 186 gr enotne moke na 25 dnovnih odrezkov, t. j. skupno 4.650 kilograma enotne moke, in po 337.5 gr koruzne moke nn 5 dnevnih odrezkov, t. j, skupno 1.087 kg koruzne moke. Pri delitvi na že delno izrabljene nakaznico na) delijo trgovci moko v rnzmorju: na 5 odrezkov enotno in na 1 odrezek koruzno moko; samo ono vrslo moke ni dovoljeno deliti; mesečno 1 kg riža in 1 kg tostenin (na 1 celodnevni odrezek odpade po 66.6 gr riža oz. testenin); 4 del olja (na 1 celodnevni odrezek odpade 1.33 del olja); 500 gr sladkorja (na vsak najmanjši odrezek označen z 1/10 odpade po 50 gr sladkorja); 300 gr soli (na vsak odrezek, označen z 1/2, odpado po 150 gr soli); dosedanja mesečna količna soli jo bila po nalogu višje oblasti zmnnjšana na sedanjih 300 gr; 100 gr pralnega mila (na vsak odrezek, označen z 1/2, odpado po 50 gr mila; 100 gr toaletnega mila na odrezek »8— Ap«. 2. Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (K. I).) ter na dodatno žlvlsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno po 100 gr kruha ali po 82.6 gr enotne moke, t.t j. skupno 2,178 g enotne moke. 3. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih delih (T, D.): dnevno po 200 gr kruha ali po 165.3 gr enotno moke, t. j. skupno 4.960 kg enotne moko; mesečno 600 gr testenin na vseh šest odrezkov, določenih za riž ali testenine, na vsak posamezni odrezek odpade torej po 100 gr testenin. 4. N« dodatno živilsko nakaznico za delavce pri najtežjih delih (N. T. D.): dnevno po 300 gr kruha ali po 248 gr enotne moke, t. j. skupno 7.410 kg enotno moko; mesečno 600 gr testenin na vseh šest odrezkov, določenih zn riž ali testenino; na vsak posamozni odrezek odpade torej po 100 gramov testenin. 5. Na dodatno živilsko nakaznico za otr.v ko dn 3 iet starosti (Do. Ma) za inesec april: mesečno 1 kg riža ter 0.500 kg sladkorja na določene odrezke. 6. Na februarske dodatne živilske nakaz, nlce zn otroke In mladino od t—18. leta starosti (Do. Ma. Do. Mh In Do. Mc februar): morebitna delitev živil bo objavljena pravočasno v časopisih, znto naj prizadeti te nakaznico skrbno čuvn.iol 7. Na posebno dodatno nakaznico za kruh (za zavodarje ln noseče žene): dnevno po 150 gr kruha aH po 124 gr enotne moke t. j. skupno 3.720 kg enotno moke. 8. Na dodatno živilsko nakaznico za meso za boinike: .dnovUo pO 100 gr mesa pri mesarjih, ki so določeni za dotitev mesa bolnikom. Za današnji dan Koledar Petek, II. anlea: Gvidon, opat; Modest, ikof; Balblna, devica. Lunina sprememba: SI. sušca prvi krajeo ob 13.34. Hersohel napoveduje južno vro,-me, dež. Sobota, 1. aprila: nugon, šk.; Teodora, m. Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče Zaprto. Kino Matica »Tonelll«, ob 15. 17 ln 19. Kino Union »Paracelsus«, ob 16 in 19.15. Kino Sloga »Sanjavost mladega pesnika«, ob 15, 17, 19. Lekarniška služba Nočno dežurno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohlno dod., Cesta 29. oktobra 31. 9. Na »posebno nakazilo« In na »nakazilo ia bolnike«, izdano od Prevoda ali mestnega preskrbovalnega urada smejo izdajati trgovci racionirana živila v količini, ki je na naknzilu vpisana. 10. Na družinsko nakaznico »A<: 5 škatlic vžigalio na odrezek »A 4«. 11. Na družinsko nakaznico »B«; 10 škatlic vžigalio na odrezek »B 4«. 12. Na družinsko nakaznico »C«: 15 Skat-lio vžigalic na odrezok »C 4«. Vse te tri družinske nakaznice naj potrošniki skrbno čuvajo, ker bodo veljavne še v naslednjih mesecih. Oddaja fižola in graha Ljubljanski potrošniki dobijo v aprilu grah na odrezke št. 23, 24, 25 , 26 in 27, fižol pa na odrezko št. 18, 19, 20, 21 in 22 nakaznice za krompir. Prodaja mesa Potrošniki bodo prejeli v soboto, 1. apri. Ia pri svojih mesarjih 15 dkg govejega mesa proti oddaji naročilnice za meso št. 3 Iu št. 1 (na naročilnico št. 3 — 10 dkg, na naročilnico št. 1—5 dkg) aprilske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Na iste naročilnice bodo potrošniki dobili tud 5 dkg mesnih Izdelkov, Poziv živinorejcem Vse kmetovalce-živinorejce Ljubljano in okoliških občin, ki imajo pripravljeno živino za oddajo »Prevodu« v aprilu, obveščamo, da bo dogon živine dne 4. aprila na Vrhniki in dne 5. aprila v Ljubljani. Vsi, ki želijo takoj oddati živino, naj vzamejo pozivnice za dogon na pristojnih občinah do ponedeljka, 4. aprila. Kmetovalci iz občino Ljubljane naj dvignejo te pozivnice pri kmetijskem odseku mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, soba do torka, 4. aprila. Mletje žita Ugotovljeno je bilo, da so začeli v poslednjem času nekateri milni omalovaževati določila uredbo o mletju žita z dno 5. februarja 1942 in mel.1e.1o strankam žito, ne da bi zahtevali od občine Izstavljenega mlov-skega lista. Nekateri posestniki so pa začeli mleti žito na domačih pripravah, ki bi morale biti po navedeni urodbi plombirane in zapečatene. Prehranjevalni zavod opozarja vse prizadete, da so vsa določila uredbe o mletju So vedno v veljavi ter bodo vsi prestopki, ki jih bo ugotovila kontrola, Izvršena v bližnji bodočnosti, strogo kaznovani. Od 3. aprila 1944 do nove odredbe velja zatemnitev od 20.30 do 6» Zgodovinski paberki 31. sušca: 159(5. I., se je rodil na Francoskem znani filozof in matematik Rene Descar-tos; 1722. 1., se je rodil v Rotranu Franc Joseph Havdn, starejši izmed treh dunajskih glasbenih klasikov. Njegova neizčrpna umetnost je izraz nekdanje avstrijske pobožnosti, veslosti in navezanosti na priroZimsko pomoč«. Vsi, ki ste zaprosili za podpore pri Zimski pomoči, pa imate svojce zaposlene v Nemčiji, ki Vam ne pošiljajo nika-kih prihrankov, sporočite takoj svoje in svojcev imena na »Zimsko pomoč*. Za informacije glede »Zimske pomoči« kličite: 47-571 Prostori »Zimske pomoči« so na Gosposvetski cesti 2-1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnirah na »Pokrajinski podporni zavod »Zimska pomoč«, ček. rač. 16.5801 Dnevne novice Obrtniki la trgovci, pomoialkl In so. trudnlkl Imajo, kakor lansko leto, veliko, nočno duhovno obnovo v cerkvi Srca Jezu, sovega na trgu Tabor. Prvi govor bo T so-bofo, 1. apr., ob 19.30. Kot pripravo na govor bomo molili četrt ure proj sv. rožni veneo. Ob Istem času bo drugI govor v nedeljo, J. aprila. Sklepna pobožnost z govorom in sveto mašo prevzv. Škofa dr. Oregorija Hožmai na tor skupnim av. obhajilom bo v pone. doljek. 8. apriln, ob 8.30 v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Vsakdo naj opozori avoje tovariše, prljatolje ln znance na ugodno priliko, udeležiti se velikonočne duh. obnove. V soboto, 1. t. m., bo maša zadušnica za pokojnim domobrancem Ivanom Zabavnikom pri frančiškanih ob 8 pri glavnom oltarju. Javna knjižnica Pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice) na Miklošičevi eesti 22 v Ljubljani je od S. aprila dalje odprta vsnk delavnik od 9—12 in od 18—19. Krompir (divji) za krmo živalim dobe člani zadruge malih gospodarjev, Gallusovo nabrežje 33. Oglejte si velikonočno razstavo prof. Saša Šantlja, ki razstavlja 18 svojih Izbranih dol — Pasaža v prehoda nebotičnika Salon Kos. Oglejte si dela slikarja Lojzeta Perka v prehodu nebotičnika — Salon Kosi Otroci se bodo prijetno zabavali v nedeljo ob 16 v frančiškanskem gledališču, ko bodo zmerjali hudobno čarovnico in se (mejili porednemu palčku. Vstopnice dobite med 10—12.30 in 17—18.30 pri blngnjni v frančiškanski pasaži. Novi strojepisni tečaji pričenjajo 3., 4. In 5. aprila. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Kri 15.000 nedolžnih Slovencev nas kliče, da se Slovenci strnemo v eno in da to svsjo voljo izpričamo s podpisom na protikomunistični spomenici! Nova Izredna broSurlea »Knjižic« vsebuje prelepo papeževo poslanico »Trpečim narodom«. Dobi so v Mladinski založbi (Stari trg 30) in v drugih knjignrnah. Cena 1 lira. Sola Glasbene Mattee je pripravila zopet dvo novi javni produkciji, ki bosta v soboto, 1., in v torek, 4. nprila. Spored ohoh produkcij prinaša precej del domače literaturo, pa tudi razna dela iz tujih literatur. Na V. produkciji, v soboto, bo nnato-pilo 19 gojencev, na VI., v torek, pa 17 gojencev šole Glasbene Malice. Obisk priporočamo starSem, posebno pa mladini, ki se zanima za glasbo. Spored ene ln druge produkcije je od danes naprej na razpolago v knjigarni Glasbene Matloe. Produkciji bosta v mali filharmonlčni dvorani ob 18. II, glasbena matineja bo v Sloglnl glasbeni šoli v nedeljo, 2. aprila, v Šolski glas^ henl dvorani v Prnžakovl ulic! 19. Prične se oh 10.30. To pot je na vrsti klasična violinska sonata. G. A. Dermelj (gosli) ln g. M. Lipovšek (klavir) bosta Izvajala znamenite violinske sonate Mozarta, Beethovna ln Sehuberta. Matineja bo prikazala razvoj violinske sonate v dobi klasikov, ki sledi obdobju, katerega je obravnavala I. mar tine.ia. Dehiit v Operi. V Mozartovi operi »Don Juan« bo nastopila prvič gdč. Marufka Pa-tikova v partiji Zerline. Mlada pevka je učenka pevske pedagoginje Pavle Lovšeto-i ve in gojenka operne Sole »Sloge«. Je rodom Ljubljančanka, po očstu Cehinja. Njena stroka so oporno suhrele, kar kaže tndt njen repertonr, ki obsega sledeče partije: Anka (farostrelec), Kerubin (Figarova svatba), Suzana (Figarova svatba), Micaela (Cnrmen). Rosina (Sevlljskl brivec) in Zer-lina (Don Juan) ter razno druge lirične in kolornturne partije. Mlada pevka Jo diplomirana filozofka. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Saša Šantel razstavlja. Akad. slikar Saša Šantel je 28. t. m. razstavil 18 najnovejših svojih del v pasaži nebotičnika pri g. Jos. Kosu. Slike bodo razstavljene do Velike noči ter je umetnost ljubečemu občinstvu dana prilika, da si te umotvore pazljivo ogleda in po svojih močeh kako delo odkupi. Med razstavljenimi slikami je 15 oljnatih, 3 so radirunge. Dve sliki zlasti vsakega opazovalca privabljate, da ju občuduje. Je to prva orkestralna vaja, ki nam kaže prizor y dvorani Glasbene Matice, kako se člani Šijančevcga orkestra vadijo in poglabljajo v tajnosti lepe glasbe. Druga slika nam prikazuje Kristusa na Oljski gori, ko k njemu prihaja satan in mu ponuja vse vabljivosti sveta, toda Kristus mu veli: »Apage satanas!«' Druge slike nam predstavljajo razna tihožitja in prizore iz narave, kakor tudi prizore iz kmečkega in obrtniškega življenja. Zelo pogodeni so »kovači«, prav tako so zanimivi motivi iz Mestnega loga, pot v gozdu, prizor pri starinarju in druge. Tudi velenjski lončar je zelo mikaven in za Santla značilen. V splošnem ie razstava žc prve dni vzbudila veliko zanimanje in marsikdo se po nekaj minut pomudi v pasaži, da si mirno ogleduje dela priznanega umetnika. Preimenovanje nekaterih ljubljanskih cest Prezident Ljubljanske pokrajine, div. general Leon Rupnik, je ukazal, naj se sedanja Cesta Viktorja Emanuela III. spet imenuje Bleivveisova ce6ta, prav tako naj pa dobi sedanja Rleivveisova cesta spet svoje staro ime Dunajska cesta. Cesta soške divizije nosi zdaj pomenljivo ime Cesta 800 let Ljubljane. Stenj imenom je g. prezident prvi proslavil 800 letnico, odkar je ime našega mesta prvič ohranjeno v zgodovinskih listinah. Tega letošnjega jubileja seveda ne bomo mogli tako praznovati, kot bi ga radi, vendar bo pa že ime široke ceste pred kolodvorom opozarjalo domačine in tujce, da mesto Ljubljana letos obhaja častitljiv jubilej svojo rasti in razvoja. Mestna občina ljubljanska ja seveda z veseljem in z vso naglico izpolnila ukaz gospoda prezidenta ter po preiimenovamih cestah takoj nabila nove ulične table, ki jih prebivalstvo pozdravlja z najlepšimi občutki. Vreme se je spremenilo. Vremenski režim 40 mučenikov se je doslej krepko držal. Imeli smo le en sam deževni dan v 20 dneh, ko je končala prva polovica 40 dnevnega vremenskega režima mučenikov. V marcu je bilo doslej 6 dni, ko je bila jutranja temperatura nad ničlo, drugače vedno za nekaj stopinj pod ničlo. Od srede na četrtek se je vreme preobrnilo. V sredo je še pihala mrzla in močna burja, ki je ponekod metala opeko s streh, dvigala po ulicah prah in pešcem snemala z glav klobuke. V četrtek zjutraj je mraz popolnoma odnehal. Zavladalo je južno vreme. Bilo je močno oblačno. Ze zjutraj je začelo lahno rositi. Zemlja je drugače po-, trebna dežja, kajti pojavila se je tu in tam pomladanska suša. Razne nesreče in poškodbe. Po Cesti ob Ljubljanici je v sredo v naglem diru pridrvel nek motociklist, ki ie na tla podrl 44-letnega postreščka Poldeta Vrbinca, stanujočega v hiši št. 20 ob omenjeni cesti. Postrešček je dobil hude poškodb?. Zlomil si je tudi desno nogo. — Posestnica v Črni vasi Josipina l.ukančeva je dobila hude poškodbe na glavi, ko je po nesreči eksplodirala bomba — Matilda Severjeva, 14-letna dijakinja si je pri padcu zlomila levo roko. — Levo nogo v kolenu si je hudo poškodoval 14-letni dijak Stanko Praprotnik. — Pri štedilniku si je opekel levo roka 3 letni sin zasebnice Janček Tišina. — Na Vrhniki si je pri padcu zlomil levo roko 3 letni delavčev sin Martin Novak, Če se določi za zaklonišče prostor, ki ga stranke uporabljajo za kleti ali pa drvarnice, je potreba nadomestiti izgubljeni prostor strankam tako, da se morajo vse enako omejiti. Stev. 74. 5SLOVENEC«, potek, 31. marra 19-14. Stran 5 Kaj je novega pri naših sosedih? Nalezljivo vnetje možganske mrene Z Gorenjskega Lep pogreb v Kranju. V cvetoči mladosti je izdihnil ol> nastopu proti tolovajem član hitlerjevske mladine Janez \Var-imitb iz Mošenj. Slovesno so ga pokopali na pokopališču junakov v Kranju. Oh odprtem grobu, okrog katerega so poleg drugih stali tudi starši, ki objokujejo edinca, je spregovoril župni vodja hitlerjevske mladine za radovljiški okraj in po v prisrčnih besedah poslovil od padlega. Javno zborovanje v Tržiču je sklical pred nedavnim župan in vodja krajevne skupine Inž. von Kurz v dvorani »Na ekalcic. V obsežnem govoru je obravna-al splošni položaj in posebej orisal razmere na Gorenjskem. Zborovanje v domu stranke na Jesenicah je pred nedavnim združilo člane. Krajevni skupinski vodja Hofer je vodil zborovanje. (iovoriKpa je okrožni vodja iz, Špitaliča Zmolnig o pomembnih vpra-;injih. Obravnaval je tudi vojaški in po-itični položaj ter še posebej bojišče v Italiji. Šestdnevni tečaj zn žene in dekleta v Gozdu. Pred nedavnim se je začel v lozdu šestdnevni tečaj pod vod-lvom okrožne mladinske voditeljice Friedl Maor. Tečaja so se udeležila dekleta iz okrožij fet. Vid, Velikovee in Wolfsberg na Koroškem. Dekleta so 6c učila raznih er in zabav, s katerimi naj bi pomagala razvedriti ranjence v bolnišnicah. oleg tega so se vadila v petju, v ročuih delih in v športu. S Spodnje Štajerskega Veliko zborovanje delovno političnega urada. Minuli četrtek je bilo prirejeno v Mariboru veliko zborovanje delovno političnega urada. Zbrali so se obratni vodje in drugi odgovorni činitelji iz spodnje-štajerskih tovarniških obratov. Najprej je bilo predavanje o dvigu produkcije, nakar so bile dane potrebne smernice in izrečeno priznanje, da so spodnještajerski delavci doslej v celoti izpolnili svojo dolžnost. Zvezni vodja Steindl je nato govoril o vojni in nje smislu. Prvi večer za Spodnještajerke v firadcu jo priredila ženska JKaj je domovina Nemca*. Večer je bil zaključen s petjem ljudskih pesmi. Poizvedovanja NaSel »cm denarnico z manjšo vsoto denarja. Dobi so pri Slavku Arniču, splošno ščetarstvo. Tržaška 47. Zgubljena so bila očala v >Zadružni kleti«, Kongresni trg 2. Pošten najditelj naj jih vrne proti dobri nagradi v kuhinjo »Zadružne kleti«. če kdo kaj ve v Antonn Debeven, doma lz Itakitne 8, kl je bil nazadnje konflniran v Noterescu (via Devincenzi 11), prov. Te-ramo, so prosi, da to na kak nnčin sporoči svojcem v Rakitno 8 proti primerni nagrad.i Kako so se prvotni prebivalci Novega sveta — Indijanci borili za svojo prostost, kako so se borili proti nasilnim novodošle-cem iz Evrope, kako so propadali žilavi indijanski rodovi v medsebojnih borbah in v bojih s pozvedniki in glavarji. Kako je trajala ta žilava borba dve dolgi stoletji, lahko berete v MEJAŠIH ki so veren zgodovinski prikaz dobršnega dela indijanske zgodovine. Berite Mejaše! Nekaj sto slik krasi knjigo, ki je edinstvena na slov. knjižnem trgu. Iz Hrvaške Odlikovanje dr. Nardclija. Poglavnik je odlikoval šefa civilne uprave v osvobojeni Dalmaciji in na področju velikih žup Celina, liribir in Dubrava, dr. Nar-delija z redom krone kralja Zvoni mi rja I. stopnje, ki daje odlikovancu pravico do naslova »vitez«. Dr. Nardeli je dobil to odlikovanje za zasluge, ki si jih je pridobil z obnovo hrvatsko civilne uprave v omenjenih krajih. Zagreb jo lani porabil 72 milijonov kilovatnlh ur električno energije. Hrvatsko področje razpolaga z velikimi vodnimi silami, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za pridobivanje električnega toka. Po sedanjih podatkih je dosedaj iz.kori-ščenih samo 90.000 HP. Sem niso vštete vodne sile za pogon številnih vodnih mlinov. Te cenijo na približno 50.000 HP. Hrvatske oblasti imajo pripravljene načrte za povečano izrabo vodnih sil na Hrvatskem in sicer do 700.000 HP. Razen tega bi bilo mogoče še tudi zvišati kapaciteto sedanjih vodnih rentral za 95.000 11 P. Razen tega bi bilo mogoče v Dalmaciji postaviti Še več vodnih vodnih central s kapaciteto do 200.000 I1P. Hrvatski strokovnjaki zatrjujejo, da bo Hrvatska lahko v bodočnosti pri izrabi vseh svojih vodnih sil razpolagala z nad 1,200.000 do 1.500.000 H P. Ce pa pri tem upoštevamo dejstvo, da so za dosego enega milijona HP potrebni štiri milijoni ton premoga, in da znaša celotna hrvatska proizvodnja premoga v normalnih razmerah komaj nekaj nad tri milijone ton premoga, je že v teh podatkih nakazana vsa težina tega vprašanja. Ker pa da 1 in pol milijona H P letno nekaj manj kot deset milijonov kilovat-nih ur. bi v bodoče lahko prišlo na vsakega Hrvata letno nekaj nad 1530 kilo-vatnlh ur. Nn ta način doseženi napredek bi dobil potrebni relief, čo upoštevamo dejstvo, da je Zngreb s svojimi 400.000 prebivalci porabil v lanskem letu 72 milijonov kilovatnih ur, t, j. količino, ki odgovarja povprečni uporabi 180 kilovatnih ur na osebo. Novi hrvatski državni minister prevzel svojo pošlo. Pred dnevi smo poročali, da je bil dosedanji državni svetnik in bivši hrvatski minister inž, Ivica Krkovič znova imenovan za državnega ministra, kateremu je sedaj zaupana vsa civilna uprava štirih velikih žup s sedežem v Sarajevu. Inž. l-rkovič je bil po imenovanju za ministra razrešen dolžnosti državnega svetnika ter jo žo prevzel novo mesto v Sarajevu. Sprejem časnikarjev pri japonskem poslaniku v Zagrebu. Prvi japonski poslanik v Zagrebu dr. Miura je te dni sprejel hrvatske časnikarje ter se jim je zahvalil za dosedanje delo na poglobitvi političnih, gospodarskih in kulturnih stikov med obema državama. Poglavnik na inšpekcijskem potovanju. Poglavnik ND11 je v zadnjih dneh obiskal več krajev v Zagorju. Na svojoin inšpekcijskem potovanju se je ustavil tudi v Varaždinu. Povsod se je predvsem zanimal za škodo, ki so jo v posameznih krajih povzročili tolovaji s svojim divjanjem in ropanjem. Graditev modernih zaklonišč v Mostar-ju. Prebivalci nekega most,irskega predmestja so med seboj sami zbrali en milijon kun ter jih bodo porabili 7.a zgraditev modernega zaklonišča pred letalskimi napadi. Prispevek nameščencev v Borovem za prizadeto prebivalstvo. Uradništvo in de-lavstvo v tovarni v Borovem je zbralo 550 tisoč kun ter jo ta znesek izročilo ministru zn osvobojene kraje dr. Bulntu kot svoj prispovek za prizadeto prebivalstvo v Dalmaciji. Prožni« in poziv znerelišketrn nad-škola. - Zagrebški nadškof dr. Stepinac je pozval vse svoje župnike in vernike, naj zbirajo živila za siromašno prebivalstvo v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Prebivalstvo v teh pokrajinah trpi sedaj veliko potuanjkanie. ker so ga stalno osrečevali s »svojimi osvobodilnimi akcijami« komunistični tolovaji. Dramsko gledališče Sobota, 1. aprila, ob 18: »Slaba vest«. Red Sobota. L. Anzengruher »Slab* vest«, ljudskn igra v Štirih dejanjih. Prevel A. Bcnkovtč. Osebe: Nngode, bogat kmot — Cesar, Cim-žar, njegov svak — Lipah, Štefan, veliki hlapec — Drenovcc, Reza, velika dokla — P. Juvanova, Oahrovn Lizika — V. Juvn-nova. O>bo, voznik — Blaž, Robas, kmet nn Pustem vrhu — 1'eček, Lena, njegova žena — Itakarjeva, Nace in Anže, njuna sinova — Raztresen in Broztgnr, Miha, hlapeo — Korošce, Metka, dekla — Mnzovčeva. Režiser M. SkrbinSek, »ccna A. Oerlovičeva. Operno gledališče Sobota. 1. aprila, ob 18: »Don Juan«. Pre. miera. Izven. Cene od 36 llr navzdol. W. A, Mozart »I)on Juan«. dvodejanska opera v 9 slikah. Oseba: don Juan — Popov, dohna Ana — Ilerbalova, kontur — Lupša, don Oktnvlo — LipuSčok, donna El-virn — Mlcjnlkova, Loporello — Betetto, Masetto — Dolničar, Zerlina — Patikova. Dejanje se godi v Sevilli v 17. stoletju. Dirigent A. Neffnt, režiser in koreogrnf inž. P. Golovin, scena A. Oorlovičeva, kostumi J. Vilfanove. Frančiškanski oder Nedelja, 2. aprila, ob 16: »Pastir Peter tn kralj Maliban«. Bajka v Štirih slikah. Oddajniška skupina »Jadransko prtmorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 31. marec: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koneort — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert malega orkestra vodi A. Der-melj — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trio — 18.45 Mladostni plameni — 19 Komorni zbor — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Iz opornega sveta, pojejo: Ksenija Kušoj, sopran, Drago Cudon, tenor, Friderik Lupša, bas — 21 Od napevn do napeva — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Mala pesem. ČRK0VNICA a — a — a — d — (f — e — e — e — e — f — i— i — i — k — m — n— n — n— o — o— p— r— r — r — r — s — t — t — t — t. Os..... , os • • , . os Iz "V) črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki — v drugem redu — pomenijo: italijanski operni skladatelj; grški otok v Egejskem morju; mesto v Belgfji; otok v Kineškem morju; italijanski epik (u. 1533); vojak brez čina. Rešitev črkovnice iz prejšnje številke: Orlčans; Gorjuše, Storžič; Suvorov; Belfort; Maribor. TEU KINO »UNION« C.randiozna filmska vizija iz življenja slavnega zdravnika, dobrotnika trpečega človeštva »Paracelsus« Wcrncr Kraus, Mathias AViemann, Annclics Reinhold, M. Urtel itd. Predstave ob delavnikih: II ln 19.15 TEL KINO »MATICA« "" Ljubavna drama iz varijetejskegn življenja. Senzncijonnlne atrakcijo na vrvi. Kot so se zadnje čase pojavili posamezni primeri nalezljivega vnetja možganskih mren (meningitis), smatra mestni zdravstveni urad za potrebno seznaniti prebivalstvo s povzročiteljem, potekom in zdravljenjem bolezni ter z zaščito pred to nevarno boleznijo, ki bi se utegnila pojaviti tudi v večjem številu. Nalezljivo vnetje možganske mrene je težka nalezljiva bolezen, ki se pojavlja navadno samo v posameznih primerih sem in tja pa tudi v obliki epidemij. Za to boleznijo ohole tako otroci kot tudi odrasli. Najpogosteje pač obole otrod do 15. leta. Bolezen se javlja najčešče pozimi in spomladi, ko je največ raznih prehladov, ki znižajo odpornost telesa in odpirajo vrata kužni klici, povzročiteljici nalezljivega vnetja možganske mrene. Gosta naseljenost, slabe prehranjevalne in stanovanjske razmere mučno pospešujejo okuževanje. Povzročitelj nalezljivega vnetja možganskih mren je sila drobna, le z mikroskopom vidna klica, tako imenovani me-ningokok, ki se pri bolniku nahaja v gnoju na možganskih mrenah, tiči pa tudi v sluznici ust, nosa in žrela. Od bolnika se na zdrave ljudi prenaša z drobnimi kapljicami, ki se razprše pri kašljanju, kihanju in glasnem govoru. Tudi navidezno zdravi ljudje kot barilonosc.i prenašajo te klice v sluznici no-a, grla in žrela ter širijo okužitev. Klica prodre v našo telo najbrž skozi nebnice, pride v krvni obtok ter povzroča gnojenje možganskih in hrbtenjačnih mren. Razvoj bolezni je tak, da nekaj dni po okuženju izbruhne bolezen navadno nenadoma s splošnim nerazpoložonjein in povišanjem temperature. Pri dojenčkih so bolezen lahko pričenja s krči. Bolniki bruhajo, tožijo nad neznosnimi bolečinami v glavi, vratu in hrbtu ter imajo zelo občutljivo kožo, značilna je lega bolnika, ker je glava upognjena nazaj, trebuh je vdrt in spodnji udi so pritegnjeni k trebuhu. Bolnik včasih oslepi in ogluši, toda zavest navadno ohrani do kraja, kar nam olajšuje ločitev nalezljivega vnetja možganskih mren od vnetij druge vrste (zlasti n. pr. tuberkuloznega izvora), kjer prevladujeta zamračenost in nezavest. Zanesljivo diagnozo bolezni pa nam omogoča bakteriološka preiskava hrbtenične tekočine. Umrljivost je precejšna ter dosega do 30%. Največkrat nastopi smrt že prvi teden, neredko pa so bolezen dolgo vleče in zapušča bolniku posledice. »Tonelli« V glavni vlogi: Ferdinand Marian, \Vinnie Marku«, Mady Iiahl Predstave ob delavnikih: 15, 17 ln 19 TEL KINO »SLOGA« vst Odličen in zabaven film z zaljubljenimi in komičnimi prizori Sanjavost mladega pesnika ali »MALA PUSTOLOVŠČINA...« \Vinnio Markus, ITnns Ilolt, Pnul 'Kemp, Trude Marlen, I.ucie Engllsch, Heinz Snlfner. - Režija: Jiirgen von Alten. Predstave ob delavnikih: 15. 17 in IS Po zakonu moramo bolezen takoj naznaniti in bolnika čimprej izolirati, najbolje v bolnišnici. Potrebno je seveda, da sproti in tudi po bolezni lazkužujemo bolnikovo sobo, perilo in vse predmete, ki jih je rabil bolnik. Ko bolnik okreva, ne sme še -10 dni v šolo ali v službo. Ce se hočemo ubraniti nadaljnjega širjenja bolezni, moramo biti pozorni tudi na dozdevno zdrave osebe iz bolnikove okolice ter jim bakteriološko pregledati sluz iz grla in nosa za povzročitelji obolenja. Tako ugotovljeno bacilonosce je treba nadzorovati ter morajo posebno pažnjo posvetiti pravilni negi in razkuževanju ust, grlu in nosa. Naravno je treba bacilonoscem prepovedati šolski pouk. Zlasti moramo paziti na prostore, kjer prebiva več ljudi skupaj, kot po internatih, vojašnicah, šolah ild. Bole/en se zdravi z vbrizgavanjem protiineninaokokovega seruma v mišice in hrbtenični kanal, zadnja lela se pa prav uspešno uporabljajo še nova zdravila — sulfainidi. ki bodo odstotek umrljivosti znatno znižali. V prvi vrsti je treba skrbeti, da bolezen čimprej spoznamo. Pri vsakem sumljivem primeru obolelosti pokličite takoj zdravnika! ('e pride bolnik prepozno v bolnišnico, nastanejo v možganih tako hude spremembe, da jih nobeno zdravilo ne more več odpraviti. Ob času širjenja bolezni se izogibaj tesnega stika z množicami ljudstva, ker se tam najlaže okužiš! MALI OGLASI Upokojen DUHOVNIK sprejme pridno, polteno Kospodinjo-kuharlco Ponudbe na Slu*, pod »Hožna dolina il. 25V3«. kulianico kl bi opravljala tudi drue« dela »prejmrm. Bleiwei»ova c. 9-11. V A JENKO ali raznnšalko klobukov »nrejmem takoj. Salcn Kune, Sclenbur-gnva ulica t. VAJENCA ta noboslikarsko obrt sprejmem Ir.koj ali kasneje. Martine Ivan, Zrinjskcga cesta 7. LEP ZASLUŽEK sc nudi osebum z lepim nastopom. Zplasite sc čimprej! Naslov v upravi ,Slovenca« pod it. 2M0._ MIftI. PODGANE ln Ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v dro-geriji KANC. Zidov, ska ulica St. 1. CVETJE vedno v zalogi. Nizko cene. Bnloh, Kolodvorska ulica 18 -dvorišče._ KOČIJO ALI BREK kupim alt vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kočija« St. 2586. KUPUJEMO prazne cementne ln »lične papirnate vreče. PETRONAFIA, Tyrie-va c. 55 a. PARCELO do 1000 m1 za RcJI-grnrlnm kupim. — Ponudile upravi »Slov.« pod »Sončna« Jt. 2533. Od 3. aprila 1944 do nove odredbe velja zatemnitev od 20.30 do 6. + Umrl nam je na* ljubljeni soprog in oče, gospod Jožo Moki ii da soboslikarski mojster Popreb bo v soboto, dne I. aprila t. (., ob 4 popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Kri>«. Ljubljana, Hne V), marca 1944. ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI SKLADIfttE veliko suho, pripravno za kur koli, v sredini Ljubljane ugodno oddam. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 2628. KUPIMO stare binklje, bicikelj gume, motorna kolesa ter gume za motorpa kolega in stare avtomobile. »Merkur«, Puharjeva b. ELEKTROMOTORJE od 1 do 3 ks (lil) — kupimo proti zelo dobremu plačilu. »Merkur«, Puharjeva it. 6. IZREDNA PRILIKA! Več komadov daimkih in molkih koles zelo I »oceni naprodaj. Mer-.ur, Puharjeva 6. ZLATA KNJIGA dekleta in /ene (bro*. 30, vez. 40 lir) nudi ro* zlnte nauke za Jivljenie! — Dobi se povsod! ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, dol* čolniček. ugodno prodam. Pred škofijo it. 13-111, desno. VEČ SOBOSLIK AR 1EV in PLESKARJEV sprejmem za d»ilj*o dobo takoj. MARTINO Ivan, Zrinjskepa ccsta St. 7. DVE STRUŽNICI varilni aparat, več vrtalnih strojev, dv kompresorin in 2 bencinska stabilna motor ja zelo ugoduo prodam. Merkur, Puharjeva 6. PARCELO stavbno, do 1000 v centru Trnoveca — kupim. - Ponudbe upravo »Slovenca« pod »takoj« it. 2634. t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, dobra mamica, sestra in teta, gospa Marija Mozetič roj. Serše soproga mest. zidarskega mojstra K večnemu počitku jo bomo spremili v soboto, 1. aprila 1044, ob 5 popoldne z Zal, iz kapele sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica za blagopokojno bo darovana v ponedeljek, 3. aprila 1944, ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, 30. marra 1914. Globoko žalujoči: Jože, mož Milena, Justi, hčerki in ostalo sorodstvo Ne krvavi Utrni wa$ ilmimsKi nared 40 V avgustu, ko so se bili hudi boji za trdnjavo Siget, je hotel Herbert skupaj z banom Petrom Erdedom motiti sultana pri obleganju s tem, da je udiral na turško ozemlje. 29. avgusta se je zbrala pri Topuskem vojska, ki je štela 3000 konjenikov in 4 prapore pešcev. Vsa vojska je korakala proti trdnjavama Novi grad in Kostanjevica. Ker konjenica ni bila zaposlena pri obleganju Novega grada, je pustošila in plenila ob Uni do Save in podeželskega eandžaka. Zlasti so so izkazali lahki hrvaški konjeniki kneza Franja Frankopana Slunjskega. Posadka Kostanjice je hotela pomagati trdnjavi Novi grad, ki se je 'komaj branila pred napadi. Hotela je motiti obleganje, a je bila razpršena. Turški poveljnik v Novem gradu se je začel pogajati s llerbetom o predaji trdnjave, kljub temu, da sta ji šla na pomoč požeški sand-žak Usrain beg s 5000 fconjiki, z druge strani pa hlivanjski sandžak Holi beg z 800 janičarji in enakim številom jezdecev. Herbert ni hotel dovoliti posadki Novega grada prostega odhoda, ker Tur- kom ni zaupal. Ko je Usrain beg prebre-del Savo in se združil s Holi begom, se je bližal odločilen trenutek. Čeprav so bile njune sile večje od krščanske vojske, so te sprejele boj. Sam Usrain bog je bil ujet in poslan v Ljubljano, kjer je bil zaprt, dokler se ni odkupil za 30.000 cekinov. Večji del turško vojske je obležal na bojnem polju. Tudi glavni poveljnik Holi beg je padel. Krščanska vojska jo zasegla obilen plen; topove, zastave, bojno opravo in pratež. Zmago sta znala Erdedi in Herbert dobro izkoristiti. Udarila sta na Požego, Sanrlžakovo mesto, in ga požgala. Ople-nila sta ves okraj in mislila na povratek šele takrat, ko sta izvedela, da je Siget kljub neprimernemu junaštvu Nikole Zrinjskega in njegovih Hrvatov moral pasti. Herbert je dobil za svoja vojna podjetja kmalu priznanje. Po smrti Jakoba Lamberga je bil leta 1566. imenovan za kranjskega deželnega glavarja. 22, junija 1569. je umrl tudi stari junak Ivan Len-kovič. Ob njegovi- smrti so bili stanovi soglasni, da bi mu bil najprimernejši naslednik Herbert Turjaški. Prosili so nadvojvodo Karla, naj dovoli, da Herbert opravlja dve službi. In res je bil do svoje smrti kranjski deželni glavar in vrhovni obmejni poveljnik. Herbertova dolžnost je bila, da je nadziral neštevilne utrdbe od Reka in Senja pa do štajersko-ogrske meje. Skrbeti je moral, da so bila obzidja, nasipi in jarki v dobrem stanju in posadke do-voljštevilne in vedno oskrbovano z živežem in 6trelivom. Obenem je moral imeti vedno pripravljeno četo, s katero bi pohitel kaki napadeni postojanki na pomoč ali prestregel turške roparje, namenjene v naše kraje. Razmere pri nas tedaj niso bile najboljše in Herbert v stanovih ni imel tiste opore, kajti vereki spori so bili tedaj na višku. Zlasli med plemstvom se je močno širil protestanti-zem. Kadar koli je nadvojvoda Karel zahteval od stanov sredstva za vzdrževanje Krajine, so protestantje izkoristili priložnost in zahtevali kot protiuslugo verske svoboščine. Zaradi takih pogajanj so se krediti marsikdaj zavlekli. Posadke pa med tem niso dobivale plače, trdnjave se niso popravljale. V avgustu leta 1575. so na zboru v Brucku obravnavali hrambo meje. Karlovi komisarji so bili prepotovali vso Krajino in njihova poročila niso bila posebno rožnata. Herbert ie prostodušno priznal žalostni položaj,. Sam da je storil, kar je največ mogel. Tedaj so Bosanci Boj pred Metliko 1578. po sliki na letaku >N'onwo Zej-fung«. kl nam nn štirih Btranch popisuje grozoto takratnega tur škrga vpada v Belo Krajino. Letak jo bil tiskan menda v ljubljan ski Mandcljčevi tiskarni. pripravljali osvojitev Bihafa na Uni, ki je kljub temu, da je bil popolnoma ločen o