V središču Sp. Podravje • V novem šolskem letu v prvih razredih več otrok 'r, -i^t i '^P) Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsaktorek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si O Strani 8 in 9 s o£ Štajerski Ptuj, petek, 23. junija 2023 Letnik LXXVI • št. 49 Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Ptuj • Spremembe režima in cen parkiranja v mestu Kmalu precej dražje parkiranje V nekaterih delih mesta se obetajo spremembe režima in cen parkiranja. V centru mesta bo ura parkiranja po novem znašala 0,80 evra, kar je 60-odstotna podražitev, saj so doslej uporabniki plačevali pol evra. Več na strani 3. Aktualno Podravje • S prvim julijem višje cene v domovih upokojencev O Stran 2 Politika Slovenija • Vladajo kot razglašen orkester, vsak »tupi« po svoje O Stran 7 V središču Podravje • Napihljiva igrala raj za otroke, a nikakor brez nadzora O Stran 9 Kronika Podravje • Učenci niso agresivni samo do vrstnikov, ampak tudi do učiteljev O Stran 16 Aktualno • Dobiček Komunil^ga]^ podjetja največ MO Ptuj^pgpF- Aktualno • Učitelji ne smejo sprejeti denarja in darilnih bonov ZDRAVJE IZ NEOKRNJENE NARAVE Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja L 2 Štajerski Aktualno petek • 23. junija 2023 Ptuj, Podravje • Še ena vroča debata o poslovanju Komunalnega podjetja Dobiček Komunalnega podjetja občinam, največ MO Ptuj Kar nekaj pomislekov in očitkov okrog načina delovanja in komunikacije ter sprejemanja odločitev vodstva Komunalnega podjetja (KP) Ptuj so na junijski seji izrekli ptujski mestni svetniki. Na seji so tudi potrdili predlog županje Nuške Gajšek, da se dobiček v višini 133.000 evrov razdeli delničarjem, kar pomeni, da ga bo največji del dobil ptujski občinski proračun. Vse ostale občine bodo iz naslova dobička prejele pravzaprav le drobiž, saj se njihovi deleži gibljejo od 0,18 (Trnovska vas, Sveti Andraž) do največ 9,82 odstotka (Gorišnica). Mestna občina Ptuj je z 59-odstotnim deležem večinska lastnica KP Ptuj. S tem naj bi imela pravico odločanja tudi o razporejanju dobička. Prav odločitev o tem, kaj storiti z lanskoletnim presežkom prihodkov nad odhodki, je bila predmet vroče debate med vodstvom občine, svetniki in predstavniki omenjenega podjetja. Razdelili si bodo 133.000 evrov Mestni svetniki so sicer izrekli precej kritik na račun komunikacije med občino in komunalnim podjetjem. Uroš Vek (SLS) je izpostavil, da bi se vodstvo omenjenega podjetja pred sprejetjem pomembnejših odločitev o predlogih moralo posvetovati z lastniki, med kateri- mi je večinski prav ptujska občina. S tem se je strinjala tudi županja Nuška Gajšek, ki meni, da bi to bila boljša pot, kar pa ne pomeni, da si dobička, ustvarjenega v letu 2022 - kljub drugačnemu predlogu vodstva družbe - lastniki vendarle ne bodo izplačali. Županja je mestnemu svetu predlagala, ta pa je potrdil, da se bilančni dobiček v višini 132.991 evrov v celoti razdeli delničarjem za izplačilo dividende. Dividenda na delnico znaša 0,7856 evrov, izplačila bodo izvedli v drugi polovici septembra. Obenem so svetniki potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2022 in jima podelili razrešnico. Bi ptujska občina morala imeti več nadzornikov? Franjo Rozman del težave za nastalo situacijo vidi v diskrepanci med lastniškim deležem in številom nadzornikov v KP. Ta ima šest članov, od tega sta dva predstavnika MO Ptuj, kar pa je glede na lastniški delež po mnenju Rozmana in še nekaterih drugih svetnikov premalo. Kot je bilo slišati na seji, je v prihodnje možno pričakovati predloge za spremembe tudi na tem področju. Izražen pa je bil tudi dvom o načinu delovanja imenovanih nadzornikov. Svetnica Sergeja Puppis Freebairn meni, da bi občina morala bolje ščititi svoje interese pri upravljanju zavodov in podjetij, v katerih ima lastniške deleže. Tako kot njen kolega Milan Klemenc je poudarila, da svetniki velikokrat niso seznanjeni z dogajanjem, da ne dobijo želenih in zadostnih informacij in da so izpostavljeni grožnjam s tožbami. Klemenc: »Šircu doživljenjski mandat?« Kot zmeraj pri tej točki je največ očitkov na račun delovanja KP Ptuj izrekel Klemenc. Med drugim o verodostojnosti podatkov, načinu ponovne izvolitve Širca za direktorja ... "Lupite nas kot banane," je vztrajal in zatrdil, da ima materialne dokaze za nekatere goljufije, ki naj bi jih storili v omenjeni družbi. Predlagal je konkreten ukrep, in sicer, da občina prekine koncesijsko pogodbo s KP. To pa je po mnenju Sonje Žibrat neprimerno. Meni, da mestni svet ni pristojen za podajanje takšnih predlogov in sodb. Opozorila je, da ima občina v nadzornem svetu svoje predstavnike, ki skrbijo za zaščito njenih interesov in da jim je treba zaupati. Širec: »S prstom kažete tudi na sebe!« Direktor KP Ptuj je na številna zastavljena vprašanja in dvome odgovoril neposredno na sami seji: "Če govorite kritično o Komunalnem podjetju Ptuj, s prstom kažete tudi na sebe in pljuvate v lastno Županja:»Občina potrebuje vsak evro« "Res je prišlo do komunikacijskega šuma, saj nas vodstvo komunalnega podjetja kot večinskega lastnika ni povprašalo o tem, kaj želimo storiti z lanskoletnim dobičkom. Glede na to, daje to podjetje, ki zelo dobro stoji, občine pa imamo letos finančne težave, ki so posledica inflacije, podražitev, dvigov plač, višjih obrestnih mer ipd., nam bo ta denar prišel še kako prav. Zato smo predlagali, da se dobiček usmeri za investicije, za katere je sredstev vedno premalo. Komunalno podjetje pa zato ne bo popolnoma nič prikrajšano," je predlog, ki gaje občinski svet potrdil, argumentirala županja Nuška Gajšek. Glede na lastniški delež bo MO Ptuj iz naslova dobička Komunale tako prejela slabih 80.000 evrov. Preostale občine se bodo morale zadovoljiti z drobtinicami, ki ne bodo prav nič obogatile njihovih proračunov: občini Trnovska vas in Sveti Andraž v Slovenskih goricah bosta namreč upravičeni do vsega skupaj borih 240 evrov vsaka, druga največja solastnica podjetja (takoj za MO Ptuj), občina Gorišnica, pa bo dobila 13.000 evrov... Najbolj obširna debata je bila pričakovano pri stališčih občine do pripravljenih sklepov za naslednjo skupščino Komunalnega podjetja Ptuj. skledo. Podjetje dobro stoji, na to ste lahko ponosni." Strinjal se je, da bi se o tem, ali se bo dobiček delil med lastnike ali ostal podjetju, lahko uskladili prej, razlog nesporazuma pa naj bi bil komunikacijski šum: "Vendar pa to ni nobena težava. Občina kot večinska lastnica se lahko odloči glede delitve dobička, temu bomo seveda sledili." Širec je komentiral tudi trditve Klemenca, da ima mandat brez omejitev in da je "čudno", da so mu nadzorniki prav zdaj zaupali še nov mandat vodenja podjetja. Zatrdil je, da ne gre za nikakršno čudno sosledje dogodkov, pač pa popolnoma ustaljen postopek imenovanja, maja mu je namreč potekel petletni mandat. Dženana Kmetec Foto: DK Ptuj, Podravje • Višina podražitve za zdaj še neznana S. • !•• *v» 1 »i 1 • prvim julijem višje cene v domovih upokojencev Socialnovarstveni zavodi bodo naslednji mesec podražili svoje storitve. Gre za izredno uskladitev cen, kije bila pričakovana, saj se izteka obdobje, ko je država delno sofinancirala nekatere stroške. Dražje bodo oskrbnine v vseh enotah Doma upokojencev Ptuj. Vesna Šiplič Horvat, direktorica DU Ptuj, obžaluje dejstvo, da se bodo oskrbnine podražile, a poslovanje je resno ogroženo. Foto: CG Konec tega meseca se izteka sofinanciranje države, ki je zavodom začasno pokrivala del materialnih stroškov in dviga plač. Izhodišča za pripravo izračunov je resorno ministrstvo zavodom že posredovalo, pri tem so jih jasno omejili z dovoljenim deležem podražitve. Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, pojasnjuje, da prav te dni pripravljajo izračune, zato še ne vedo natančno, za koliko se bo podražila oskrba v njihovih enotah: »O samih cenah še ne morem govoriti, ne bomo pa presegli tistega, kar je država določila. Dejstvo je, da ta uskladitev ne bo odražala dejanskega stanja in pokrila vseh podražitev. Stroški prehrane so se v nekaterih se- gmentih, kot sta kruh in zelenjava, podražili za več kot sto odstotkov glede na preteklo leto.« Država omejila dvige cen Država je dovoljen maksimalni dvig po posameznih segmentih omejila. Pri stroških plač lahko izvajalci storitev upoštevajo najvišje dovoljeno povečanje do 6,7 %, pri drugih stroških za največ 13 %, pri materialu in storitvah pa za 7,1 %. Spomnimo, da je država z zakonom do 1. julija letos (ki ga zdaj namerava še podaljšati do novega leta) omejila dvige oskrbnin na največ 4,5 %, razliko je sofinanciral državni proračun. Direktorica ptujskega doma ugotavlja, da dejansko stanje ne bo skladno s temi omejitvami: »Junija smo sklepali nove pogodbe za prehrano. Že lani smo bili deležni precejšnjega dviga cen, letos še veliko bolj občutno. Kruh je dražji za 103 %, zelenjava za 106 %, moka za 51 %, mleko za 29 %, jajca za 79 %, glede na lani pa sta se nekoliko pocenila meso in olje. Hudo je, ker bodo dvigi obešeni na pleča stanovalcev in drugih zavezancev za pla- čilo oskrbe, a sami vemo, kakšne so cene in kaj v trgovini danes dobimo za 20 evrov. Še vedno naše cene ostajajo v spodnji polovici lestvice in so med nižjimi v državi.« V igri 10-odstotna podražitev Trenutno še veljavna cena na Ptuju znaša dobrih 21 evrov, najdražja osnovna oskrba je v Kidričevem, kjer dnevno plačajo 24,59 evra, v Juršincih, Muretincih in Kopru je med 23 in 24 evri. »Poslovanje je resno ogroženo glede na vse zahteve, ki jih imamo, tudi do zaposlenih. Dvig plač je bil v zadnjem času občuten, pa vendar ne tako, da bi privabili nujno potrebne nove sodelavce,« opozarja Šiplič Horvatova. Čeprav točnih podatkov o tem, kako občutna bo podražitev, še ni, bo najverjetneje znašala okrog deset odstotkov. To pa za plačnike ne pomeni zgolj dva evra na dan, od osnovne oskrbnine so namreč odvisni tudi vsi dodatki, ki jih plačujejo in ki se bodo prav tako posledično podražili. Dženana Kmetec petek • 16. junija 2023 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Seznami za darila učiteljem v vrednosti nad 50 evrov so prazni Učitelji ne smejo sprejeti denarja in darilnih bonov Ob koncu šolskega leta je že vrsto let v navadi, da se starši zahvalijo učiteljicam z manjšo pozornostjo. Leta nazaj so izbirali precej razkošna darila, kot so razne slike, vaze, servisi in drugo. Po besedah nekaterih ravnateljev že dolgo ni več tako, saj so darila skromnejša. Največkrat so to cvet, sladkarije ali manjši spominki. Se pa tu in tam še vedno zgodi, da starši z izbiro darila in njegovo vrednostjo pretiravajo, s čimer lahko učitelju povzročijo tudi nevšečnosti. Zaposleni na šolah sicer darila lahko sprejmejo, pri čemer pa vrednost darila ne sme presegati 100 evrov, ne glede na obliko darila in število darovalcev. Darila v vrednosti do 50 evrov so sprejemljiva in jih ni treba evidentirati nikjer. V primeru, da darilo presega vrednost 50 evrov, ga sicer učitelj lahko sprejme, vendar mora izpolniti obrazec za evidentiranje prejetega darila. Obrazec mora izročiti pooblaščeni osebi za vodenje seznama daril na šoli. Ne sme pa učitelj sprejeti darilnega bona, denarja, vrednostnih papirjev, in dragih kovin saj takšno darilo po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ni dovoljeno. Vrednost darila je težko natančno oceniti, niti ga • IV • nihče ne preverja Šole morajo voditi seznam prejetih daril, katerih vrednost presega 50 evrov, in jih vsako leto do konca marca posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije. Zanimivo je, da do konca letošnjega marca, ko se je iztekel rok za lansko leto, nobena šola ali vrtec ni prijavila prejetih daril. Sklepamo lahko, da torej zaposleni v šolstvu v lanskem letu niso prejeli daril v vrednosti več kot 50 evrov. V praksi pa je veliko bolj verjetno, da učitelji darilo odnesejo domov, z njegovo vrednostjo pa se ne ukvarjajo. V veliko primerih bi jo verjetno tudi zelo težko določili. Skodelica na primer lahko stane pet evrov, lahko pa tudi več deset evrov, odvisno od blagovne znamke in proizvajalca. Še bolj čudno bi bilo, če bi ravnatelji preverjali, kaj so učitelji prejeli v dar ob zaključku šolskega leta in ocenjevali vrednosti posameznega izdelka oz. predmeta. Širovnik: »Izročanje daril odsvetujemo« Na OŠ Mladika staršem močno odsvetujejo izročanje daril učiteljem ob koncu šolskega leta. »Iskrena zahvala in zadovoljni otroci so največ, kar šteje,« je prepričan ravnatelj Bogomir Širovnik. Njihovi učenci učitelje največkrat obdarijo s cvetjem, tudi z domačega vrta, ali pa kakšno knjigo, v katero napišejo posvetilo. Učenci v šolo ne nosijo velikih in dragih daril, zato je tudi njihov seznam za KPK prazen. Podobnega mnenja je tudi Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki je poudarila, da je obdarovanje učiteljev že davno preživeto. Učitelji imajo tudi navodila, da morajo vsako darilo, ki je dražje od 50 evrov, prijaviti. »Najlepše je, če učenci svojemu učitelju izkažejo hvaležnost, spoštovanje in lepo besedo skozi celo šolsko leto. Dobrodošla je kakšna malenkost ali rožica. Vsekakor nič ne šteje darilo od nekoga, ki je imel vse leto neustrezen odnos do učitelja,« je še dodala Vaupotič Zemljičeva. Tudi v OŠ Markovci starši ne pretiravajo z darili ob koncu šolskega leta. Po besedah ravnatelja Ivana Štrafela gre za malenkosti. »To je pač tradicija, ki se je kljub številnim omejitvam v šolah obdržala.« V večini šol Spodnjega Podravja starši zberejo denar in se učitelju zahvalijo z manjšo pozornostjo. Sicer pa učitelj lahko sprejme samo darila, katerih vrednost ne presega 100 evrov. Pogosto so starši tisti, ki želijo kupiti darilo V OŠ Cirkulane-Zavrč so se letos vzgojiteljicam v vrtcu in ravnateljici starši zahvalili s šopkom rož. Ravnateljica Suzana Petek je poudarila, da res ničesar ne pričakujejo, saj samo opravljajo svoje delo. Je pa tudi pri njih še vedno navada, da starši ob koncu šolskega leta zbirajo denar, izberejo darilo, ki ga razrednikom nato izročijo na skupnih zaključkih ali pa na zadnji dan pouka. Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdi-na, opaža, da so starši tisti, ki želijo izraziti svojo zahvalo posameznemu učitelju. Letos so recimo učenci prijetno presenetili učitelja tehnike in mu sami izdelali posebno leseno hiško: »To je prav gotovo zelo lepa gesta, ki je našega učitelja zelo ganila. Največkrat se sicer starši med seboj povežejo v okviru razreda in v znak zahvale kupijo šopek ali skodelico z napisom ... Darila pa večinoma ne presegajo vrednosti 50 evrov.« Obdarovanje zaposlenih podobno poteka tudi na OŠ Videm. De-vetošolci so recimo letos za razredničarko izdelali spominski zvezek s slikami in vtisi. »Najlepša so darila, ki jih izdelajo otroci sami, torej taka, ki se z denarjem ne morejo kupiti,« je dodal ravnatelj Robert Murko. Estera Korošec Foto: CG Ptuj • Spremembe režima in cen parkiranja v mestu Tudi na Ptuju kmalu precej dražje parkiranje V nekaterih delih mesta se obetajo spremembe režima in cen parkiranja. V centru mesta bo ura parkiranja po novem znašala 0,80 evra, kar je 60-odstotna podražitev, saj so doslej uporabniki plačevali pol evra. Cene parkirišč na obrobju mesta pa ostajajo nespremenjene. Predlog sprememb cenika so pripravili v podjetju Javne službe Ptuj, ki upravlja z javnimi parkirišči: »Ugotovili smo, da je cena parkiranja sorazmerno nizka, kar dodatno motivira tiste uporabnike parkirišč, ki parkirajo daljši čas. Predlagamo tudi zvišanje cen za enkraten vstop v peš cono.« Metka Petek Uhan a • IV • proti povišanju Predlaganim spremembam, predstavljenim na mestnem svetu, so nasprotovali v svetniški skupini Svoboda. Metka Petek Uhan je prepričana, da tak ukrep z vidika polnjenja mestnega jedra nikakor Veljavne in nove cene parkiranja v evrih Parkirišče Veljavne cene Nove cene Potrčeva cesta/ura 0,5 0,8 Lackova ulica/ura 0,5 0,8 Zadružni trg/ura 0,5 0,5 Dravska ulica/mesec 20 20 Lackova ulica/mesec 35 40 Enkraten vstop v peš cono/do 1 uro 4 6 Poroke - vstop in izstop vozil ob najavah 15 20 Vir: MO Ptuj ni ustrezen: »Nasprotno, to ljudi odvrača, da pridejo v mesto. To je mogoče res samo 30 centov na uro, a dejansko to pomeni 60 % dvig!« Opozorila je, da bi bilo najprej treba urediti zadostno število parkirnih mest in šele nato razmišljati o pod- Na Slovenskem trgu več ne bo možno brezplačno kratkotrajno parkiranje, uvajajo pa ga v Ulici heroja Lacka. ražitvah. Županja Nuška Gajšek je predlog za dvig cen argumentirala s tem, da želijo v prihodnje na tem področju izvesti nove investicije. Zbrani denar od parkirnin naj bi namenili za izboljšanje stanja ptujskih parkirišč, pa tudi za novogradnjo načrtovane garažne hiše. Trenutno stanje na področju parkiranja županja v centru mesta ocenjuje kot kaotično, zato so se lotili nekaterih sprememb. S podražitvijo naj bi vsaj delno dosegli, da posamezniki, ki parkirajo za daljše časovno odbodbje, vozil ne bodo puščali v strogem centru mesta. Del parkirišča za pošto odslej rezerviran za abonente Obenem je Gajškova opozorila na ponavljajoče se kršitve cestno-prometnih predpisov na nekaterih lokacijah. Prav zato so se odločili za spremembe režima. Na Slo- Na prakirišču u Ulici heroja Lacka (za pošto) so gramozirani del in del asfaltnega parkirišča rezervirali za abónente, lastnike mesečnih dovolilnic, preostanek pa opredelili kot modro cono. Dražje parkiranje tudi v Mariboru in Ljubljani Za parkiranje na javnih parkiriščih v središču Maribora je po potrditvi podražitve treba za eno uro odšteti en evro (prej 80 centov), zunaj mestnegajedra pa namesto prejšnjih 50 po novem 60 centov. Na zaprtih parkiriščih se parkiranje draži z 1,2 na 1,5 evra na uro, na Slomškovem trgu iz 1,5 na 1,7 evra, medtem ko cene dovolilnic za stanovalce in abonente ostajajo nespremenjene. Parkiranje ob sobotah ostaja brezplačno. V Ljubljani so parkirnine od letošnjegajunija dražje za 10 centov. Cena urnega parkiranja bo po novem v ožjem mestnem središču oziroma coni 1 znašala 1,30 evra, v južnem delu Bežigrada, Krakovem, na Mirju in Prulah ter na urejenih parkiriščih v coni 2 bo 0,80 evra, v tretji coni, ki zajema vsa druga območja s parkomati znotraj obvoznice, pa bo pol evra. venskem trgu ukinjajo možnost trenutno brezplačnega kratkotrajnega parkiranja (do 60 minut) na desetih parkirnih mestih. Ponovno vzpostavljajo modro cono, saj naj bi nekateri uporabniki vozila parki- rali dalj časa in po preteku ene ure le spisali nov listek, na katerem so le označili nov začetek kratkotrajnega parkiranja. Na prakirišču v Ulici heroja Lacka (za pošto) so gramozirani del in del asfaltnega parkirišča rezervirali za abonente, lastnike mesečnih dovolilnic, preostanek pa opredelili kot modro cono. Ukinjajo tudi dostavno mesto pred nekdanjo trgovino Škrnicl v Prešernovi ulici, brezplačnemu parkiranju pa namenjajo parkirna mesta v Ulici heroja Lacka (pred hišno številko 10). Pred pekarno in banko so namreč zelo pogosto vozila parkirana neposredno na vozišču, kar predstavlja nevarnost. Na teh nekaj mestih zdaj omogočajo 15-mi-nutno brezplačno parkiranje. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 23. junija 2023 Kidričevo • Z županom Antonom Leskovarjem ob občinskem prazniku Končujejo enega največjih investicijskih ciklov V Kidričevem zadnji mesec dni potekajo prireditve ob letošnjem 26. prazniku občine. Osrednja svečanost bo v nedeljo, 25. junija, ko bo župan Anton Leskovar zaslužnim za delo v lokalnem okolju podelil občinska odlikovanja. V drugi največji občini na Ptujskem so lahko več kot zadovoljni z razvojem v minulih letih. Lokalna skupnost je s pomočjo države oblikovala pogoje, ki bodo prav gotovo zaznamovali naslednja desetletja. Gre za večmilijonska vlaganja v prometno, komunalno in gospodarsko infrastrukturo. Pri industrijski coni Talum je občina s pomočjo evropskih in državnih sredstev komunalno opremila okoli 25 hektarjev poslovne cone, ob njej so speljali novo glavno cesto - obvoznico. Ta zaradi zapletov z daljnovodom sicer še ni odprta, a se Kidričani nadejajo skorajšnjega odprtja. Državna direkcija za infrastrukturo je letos končala obnovo glavne ceste proti Slovenski Bistrici, ta čas ima v občini odprto še eno veliko gradbišče - obnavljajo glavno cesto med Hajdino in Apačami, mimo Kozje vasi in perutninskih farm. Pod streho je kolesarska steza, ki so jo v okviru regijskega A ISKRENE ČESTITKE VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OB PRAZNIKU OBČINE KIDRIČEVO. www.tak-kidricevo.si W A i ALUMINIJ - modro odločitev zo zeleno prihodnost, projekta gradili od Hajdine proti Majšperku. Proti koncu gre tudi državni projekt regulacije struge Polskave. Kmalu bi začeli graditi vrtec v Lovrencu Župan Anton Leskovar je ob vseh infrastrukturnih pridobitvah zadovoljen, hkrati pa že za letos napoveduje nadaljevanje investicijskih vlaganj. V Njivercah so začeli projekt obnove vodovoda in kanalizacije, ki bo veljal 1,8 milijona evrov, financirali ga bodo v dveh letih. Do jeseni nameravajo končati obnovo lokalne ceste Strnišče-Župečja vas (380.000 evrov). V teku je izbira izvajalca gradnje vrtca pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju, kjer bi v prihodnje zgradili tudi novo športno dvorano ter poslovno-sta-novanjski objekt s prostori za domače gasilsko društvo. V Šikolah bi lahko v kratkem začeli urejati "Če želimo doseči nove višave, moramo stopiti skupaj in leteti v isto smer. Skupnostje ključna za dosego velikik ciljev in premagovanje ovir na poti." Čestitke ob prazniku Občine Kidričevo. vodni razbremenilnik v vrednosti 1,5 milijona evrov, zgradili bi okoli pol kilometra suhega kanala in nov podvoz pod železnico. Gre za projekt Direkcije RS za vode, pri katerem občina pomaga z dokumentacijo. „V projektiranju sta tudi pločnik Kungota in kolesarska steza Starošince, OPN 4 je tik pred javno razgrnitvijo, projektirali bomo kolesarsko stezo Kungota-Brunšvik. Nadaljujemo prizadevanja, da v Kidričevo pripeljemo intermodalni terminal," je pojasnil župan Leskovar, ki se nadeja rasti gospodarske aktivnosti v občini. Lokalna skupnost gre namreč gospodarstvenikom zelo naproti, kar so nedvomno dokazali v minulem obdobju, ko so občinska, državna in evropska sredstva usmerjali v izboljšavo gospodarske infrastrukture. Župan računa na odpiranje novih delovnih mest, takšnih z višjo dodano vrednostjo, ki bodo tudi boljše plačana. Anton Leskovar je na čelu kidričevske občine četrti mandat. Po županovih besedah sledijo tudi načrtu o urbanem urejanju središča občine, torej samega naselja Kidričevo. Najprej bi se lotili gradnje kulturnega centra, uredili park in vzpostavili pogoje za novo stanovanjsko sosesko. Poleg vseh navedenih večjih projektov s sredstvi LAS urejajo še manjše, prav tako pomembne za razvoj občine. Eden takšnih je učilnica v naravi ob gramoznici Strnišče, kjer v naravnem okolju nastaja učni center. Mojca Zemljarič Občina Kidričevo Spoštovane občanke in občani občine Kidričevo, OB 26. OBČINSKEM PRAZNIKU VAM ISKRENO ČESTITAM V UPANJU IN ŽELJI PO STISKU ROK NA OSREDNJI SLOVESNOSTI, KI BO V NEDELJO, 25. JUNIJA, OB 15. URI V ŠPORTNI DVORANI V KIDRIČEVEM. PO OSREDNJI PRIREDITVI BO SREČANJE OBČANOV V PRIREDITVENEM ŠOTORU V PARKU MLADOSTI Z ANSAMBLOM PETOVIA. PRAV TAKO STE VLJUDNO VABLJENI NA VSE SPREMLJAJOČE PRIREDITVE, KIJIH PRIREJAJO DRUŠTVA V OBČINI KIDRIČEVO. Anton Leskovar, župan Občine Kidričevo Dornava • Osrednja prireditev ob občinskem prazniku Zapeli himno »Po dornavski šegi liik, liik« Na svečanosti ob prazniku občine Dornava so se z domiselno izpeljanim programom predstavili domači ustvarjalci. Liikarsko himno „Po dornavski šegi liik, liik" so skupaj zapeli šolski zbor in liikarce, prav tako so se s skupno izvedbo predstavili šolski zbor in člani harmonikarji Harmonikarskega orkestra Dornava. Župan Matej Zorko je zaslužnim za delo v lokalnem okolju izročil občinska odlikovanja. Priznanja občine Dornava so prejeli Janez Mu-ršec iz Dornave za aktivno delo v TED Lukarji in pri gasilcih, podjetnik - avtoprevoznik Franc Prelog iz Mezgovcev, ki je tudi zelo dejaven v društvenem in vaškem življenju, Zdenka Burina iz Žamencev za delo v društvu kmečkih žena, pri gasilcih in v vasi ter mizar Vlado Nedeljko iz Polencev, nekdanji predsednik vaškega odbora Polenšak ter aktivni član vseh polenških društev. Ljudske pevke TED Lukarji so ob 30-letnici delovanja prejele jubilejno plaketo. Župan Zorko je priznanja izročil tudi PDG Žamenci ob 50-letnici Gobarskega praznika, Tu- rističnemu društvu Polenšak za 60 let Praznika žetve z razstavo kruha in pogač ter mladi uspešni pianistki Ini Krajnc iz Dornave. Gradili bi športno infrastrukturo in razvijali turizem Župan je vsem nagrajencem čestital in se jim zahvalil za ves trud, ki ga vlagajo v razvoj lokalne skupnosti. V govoru je med drugim omenil, da se je dornavska občina v treh desetletjih lepo razvila. „Imamo praktično vse, kar potrebujemo za normalno bivanje in ustvarjanje. Vsem so dostopni osnovna infrastruktura, zdravstvene storitve, vaško-kulturni domovi, spodbujamo delovanje športnih, kulturnih in drugih društev, skrbimo za področje zaščite in reševanja, imamo razvito kmetijstvo in uspešno gospodarstvo. Če sledimo geslu olimpijskih iger „Hitreje, višje, močneje", nas kljub vsemu narejenemu čaka še veliko dela. S tem namigujem na razvoj športne infrastrukture, ki bo v prihodnje morala biti ena izmed prednostnih nalog naše občine, ob hkratnem razvoju turizma. Smo v postopku ustanovitve Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in medge-neracijsko sodelovanje. Cilji, ki jih želimo doseči, so visoki. Pot do njih ne bo lahka, zato se moramo vsega lotevati premišljeno in profesionalno, za kar potrebujemo ustrezno Prejemniki občinskih odlikovanj v družbi župana Mateja Zorka, podžupana Jožeta Brumna, direktorice občinske uprave Natalije Kovše in predsednika odbora za negospodarske dejavnosti Sandija Zurana institucijo. Prepričan sem, da uspeh ne bo izostal. Imamo prodorne podjetnike, uspešne športnike, ustvarjalne umetnike, vrhunske intelektualce in mnogo ljudi s pridnimi rokami. Nihče ne zna vsega, vsak pa zna nekaj, s čimer lahko prispeva h gradnji boljše skupnosti in svetlejše prihodnosti," so besede, s katerimi je navzoče v polni dvorani dornavskega kulturnega centra nagovoril župan Matej Zorko. Osrednjo občinsko proslavo ob prazniku so Dornavčani začeli s prihodom praporščakov in Zdravljico, ki so jo zaigrali klarinetisti (kvartet). Nastopila je Pihalna godba, zapeli so ljudske pevke TED Lukarji, pevci šolskega zbora, Jaka Vrbnjak iz ZUDV Dornava, Oktet Dornava, zaigral je harmonikarski Orkester Munda. Scenarij prireditve, ki je bila ravno prav dolga, trajala je eno uro, je zasnovala Slavica Bratuša. Napovedovalka prireditve je bila domačinka Tajda Špes. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: MZ petek • 23. junija 2023 Podravje Štajerski 5 Spodnje Podravje • Izgradnja kolesarke v dveh občinah v zaključni fazi Trasa kolesarske steze prekinjena v Strelcih in pred Borovci V občinah Markovci in Gorišnica je tik pred koncem izvedba ene največjih investicij v letošnjem letu. Do konca junija naj bi se zaključila izgradnja kolesarske steze v okviru projekta regionalnih kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju, ki povezuje Ptuj, Markovce in Gorišnico. Trasa je povsod povezana, razen v Strelcih ter med Villo Monde in Borovci. Na markovski občinski upravi so pojasnili, da je Direkcija za infrastrukturo v Strelcih sprva predvidela izgradnjo križišča. »Ker jim investicije letos ni uspelo realizirati, vsi odseki kolesarske steze pa morajo biti povezani, bodo sedaj v tem delu zgradili samo kolesarsko stezo,« so zapisali. V občini Markovci je sicer kolesarska trasa dolga 3,43 kilometra. Ob začetku del je vrednost naložbe znašala 1,4 milijona evrov, od tega prispevek občine znaša 713.000 evrov. Ta znesek bo sedaj nekoliko višji zaradi rasti cen na trgu in nekaterih dodatnih del, kot je izgradnja težnostnih zidov v naselju Borovci. V Gorišnici brez razlastitev, v Markovcih v teku še dva postopka Kot je znano, je markovska občina v fazi pridobivanja zemljišč za izgradnjo steze vložila 18 zahtev za razlastitev. Večina lastnikov je pogodbe o prodaji zemljišča podpisala med samim vodenjem postopka, zato so razlastitve zaustavili. Trenutno sta v teku samo še dve. V občini Gorišnica so imeli več sreče z lastniki zemljišč, saj niso vložili prav nobenega postopka za razlastitev. Prav tako kolesar- Foto: ČG Na območju ptujske občine je trasa na odseku 3 (Ptuj-Markovci-Gorišnica) prekinjena od restavracije Villa Monde do začetka Borovcev. ka steza v dolžini 3,17 kilometra na nobenem mestu ni prekinjena. Za zdaj tudi ne pričakujejo višjih stroškov izvedbe, ki je bila ob začetku del ocenjena na 914.000 evrov. Gorišniška občina mora zagotoviti 206.000 evrov, preostalo je prispevek države in EU. Občina vse do danes ni podpisala nobenega aneksa k vrednosti del. Od Ville Monde do Borovcev dela zaustavil postopek razlastitve Na območju ptujske občine je trasa na odseku 3 (Ptuj-Markov- Foto: CG V Strelcih manjka del kolesarke v dolžini 500 metrov, kjer naj bi bilo tudi križišče, ki pa ga zaradi pomanjkanja denarja (letos) ne bo. Za predvideno križišče zmanjkalo denarja Na Direkciji RS za infrastrukturo so povedali, da bo letos na območju križišča v Strelcih zgrajena samo kolesarska povezava. Pogodba je bila podpisana 12. junija, sledi uvedba izvajalca v delo in pridobitev dovoljenja za delno zaporo državne ceste. Pogodbeni rok za dokončanje del na gradbišču je 70 dni od uvedbe v delo, tako da bi morala biti dela končanajeseni. Pogodbena vrednost izgradnje kolesarske steze je okoli 250.000 evrov. Dela se bodo najverjetneje začela do konca tega meseca. »Gradnja križišča pa je glede na dinamiko finančnih sredstev predvidena v naslednjih letih. Ocenjena vrednost celotnega projekta po projektantskem predračunu namreč znaša 1,1 milijona evrov,« so pojasnili na direkciji. Ali bo res kdaj kasneje križišče urejeno, je danes - bolj kot ne - vprašanje za milijon evrov... ci-Gorišnica) prekinjena od restavracije Villa Monde do začetka Borovcev, gre za njivo v dolžini 40 metrov in jamo v dolžini okoli 124 metrov. Kot so pojasnili na ptujski občini, je postopek razlastitve še vedno v teku in bo najverjetneje zaključen v naslednjem mesecu. To pomeni, da bo treba rok izvedbe, ki je predviden do konca junija, podaljšati. Prvotno je bilo na Upravno enoto vloženo preko 40 postopkov za razlastitve, vendar se je Občini Ptuj uspelo v času gradnje dogovoriti z lastniki, ki so jih v največji meri zanimali dejanski posegi v naravi in so se s slednjimi tudi strinjali. Vrednost del po gradbeni pogodbi znaša nekaj manj kot 900.000 evrov. Ta znesek bo prav gotovo še nekoliko višji, saj bodo podražitve obračunane skladno z indeksi podražitev GSZ. Skupna vrednost izgradnje kolesarske steze skozi občine Ptuj, Markovci in Gorišnica je sicer ocenjena na 3,4 milijona evrov z DDV, lastni delež sodelujočih občin znaša okoli 1,3 milijona evrov. Na tem delu bodo tako že kmalu pridobili pomembno kolesarsko povezavo, ki bo v prvi vrsti zagotavljala varno vožnjo zlasti kolesarjem. Estera Korošec Promocijsko sporočilo Ptuj • Lokal pod MGP spet upravlja gledališče Prostor za pogostitve in tiskovne konference Lokal pod ptujskim gledališčem, v katerem je nekoč deloval legendarni Legend pub, je prazen že dobri dve leti. Vodstvo občine je kar nekaj časa iskalo novega najemnika, a neuspešno. Posledica tega je odločitev, da gostinske dejavnosti tam sploh več ne bo, pač pa prostore ponovno predajajo v upravljanje gledališču in jih namenjajo za osnovno dejavnost, ki se izvaja v tej stavbi. kavarna Gostinske dejavnosti na tem naslovu več ne bo. »Za najem lokala pod ptujskim gledališčem ni bilo izkazanega posebnega zanimanja, zato smo se v MO Ptuj odločili, da razpisa ne ponovimo. Prostor bo v prihodnje upravljalo Mestno gledališče Ptuj (MGP), ki bo tako imelo v upravljanju celotno zgradbo. Omenjeni prostor bo v prihodnje namenjen izključno potrebam izvajanja dejavnosti gledališča,« so potrdili na ptujski občini. Čeprav je bil lokal, ki je vrsto let deloval v tej stavbi v Murkovi ulici, nedvomno pomemben krea-tor dogajanja v tem delu mesta, je bila leta 2020 najemna pogodba z dotedanjim najemnikom prekinjena. Razlog za to je bilo poro- čilo o delovanju MGP v letih 2018 in 2019. Ena ključnih ugotovitev nadzornikov se je namreč nanašala prav na domnevne nepravilnosti pri oddajanju lokala. Leta 2020 je ptujska občina postala lastnica stavbe, za obnovo katere so vrsto let plačevali hipotekarni kredit. Po prevzemu lastništva so naročili etažiranje in izpraznitev prostorov. Čeprav so pridobljena vsa potrebna soglasja za izvajanje gostinske dejavnosti na navedeni lokaciji, trenutno še prazen in preurejen prostor ponovno predajajo v upravljanje gledališču. »Veseli smo takšne odločitve, pridobili smo dodatne prostore, v katerih bomo prirejali manjše prireditve, pogostitve po premierah, tiskovne konference in druge dogodke,« pravi Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj. S sprejeto odločitvijo vodstva občine, da upravljanje lokala ponovno prenesejo nanje, so zadovoljni. Z vidika oživljanja dogajanja v mestnem jedru bi seveda bilo vnovično odprtje gostilne boljša opcija, a stanje v gostinstvu ni rožnato, kar ugotavljajo vsi, ki se s tem ukvarjajo. K sreči v Murkovi ulici, ki povezuje Mestni trg s Prešernovo ulico in Slovenskim trgom, deluje gostilna Luk. Dženana Kmetec Qcenter Ptuj - pripravljen na poletje Največje nakupovalno središče na Ptuju, Qcenter v Puhovi ulici, je v teh dneh še obogatilo svojo ponudbo. Vrata je namreč odprla Pandora - priljubljena prodajalna vrhunskega nakita, ki nobene dame ne bo pustil ravnodušne. Nakit Pandora velja za visokokakovostne, sodobne in izvirne dodatke po dostopni ceni. Že prve dni delovanja prodajalne v Qcentru Ptuj je navdušil, saj je bil obisk odličen, kar samo še potrjuje dejstvo, da gre za nakit, ki je med strankami izjemno priljubljen. V njihovi prodajalni v Qcentru lahko kupite obeske in zapestnice, prstane, verižice, uhane, zbirke Pandora, pa tudi obeske za ključe in torbice ter darila za prijateljice. Nakit iz Pandore lahko predstavlja simbol ljubezni in prijateljstva, spomin na prelepe dogodke ali izjemno darilo za vsako priložnost. Odslej vas bodo krasili zapestnice, obeski, uhani ali ogrlice, ki bodo točno takšni, kot si želite. Izdelke Pandora odlikujejo čudoviti in trpežni materiali, pa seveda številne privlačne izvedbe, ki bodo vašemu videzu dale še bolj osebno noto. Posebnost nakita Pandora pa je vsekakor njegova dodana zbirateljska vrednost, še posebej to velja za zapestnice in obeske, ki jih lahko dopolnjujete še vrsto let, saj lahko na posamezno zapestnico Pandora namestite veliko majhnih obeskov in tako ustvarite nakit, katerega vrednost se bo z vsakim dodatnim obeskom povečala in sčasoma postala neprecenljiva. Naj nakit iz prodajalne Pandora v Ocentru Ptuj postane simbol ljubezni in prijateljstva, naj bo obesek ali koralda na zapestnici Pandora spomin na katerega od pomembnih življenjskih dogodkov. Se vidimo v prodajalni Pandora v Qcentru Ptuj. Oglasite pa se tudi v prodajalni PittaRosso, kjer so pripravljeni na poletne radosti. Mi gremo na morje se v teh dneh glasi njihov slogan, kar pomeni, da so na police postavili bogato ponudbo obutve za vroče poletne dni in morske radosti. Ponujajo udobne sandale z mehko podlogo, ženske sandale s peto ali bleščicami, pa tudi modne natikače. Tudi za najmlajše je ponudba izjemno pestra in bogata - izberite sandale z rožicami ali zaprte sandale, da bo korak vaših malčkov karseda udoben. Na morju seveda ne gre brez mehkih japonk, tisti, ki so vam tudi na morju pri srcu športne aktivnosti, pa boste v PittaRossu lahko izbrali modne superge. Poiščite pa tudi letak trgovine PittaRosso in unovčite kupončka, ki ju najdete na zadnji strani. Naj bodo morske dogodivščine nepozabne - v obutvi iz trgovine PittaRosso v Qcentru Ptuj. Foto: CG 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 13. junija 2023 M, Olmaikapodere Od 23.06. do 08.07.2023 0 « J» o Ž . 1 2 7 3 . 2 0 Z 3 JERUZALEM SLOVENIJA www.jeruzalem-slovenija.si Organizatorja: OBČINA ORMOŽ JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO IN ŠPORT OBČINE ORMOŽ Prodaja vstopnic: TIC ORMOŽ (v gradu Ormož): ponedeljek - sobota: 8:00 -19:00, nedelja in prazniki: 8:00 -16:00. Informacije: 02/741-53-56 ali 051/634-311 Petek, 23. junij 2023 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN OTVORITEV ORMOŠKEGA POLETJA Tenorist Blaž Gantar ob spremljavi harmonike Organizator: OBČINA ORMOŽ | Lokacija: ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena dom kulture ormož) 20. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK Izvajalec: ATLETSKI KLUB ORMOŽ | Lokacija: KERENČIČEV TRG Sobota, 24. junij 2023 / ROZMARINKIN FESTIVAL Cirkuške vragolije z Rožmarinko Izvajalec: RUD ELEJA - BRATA MALEK | Lokacija: ORMOŠKI GRAJSKI PARK cv primeru slabega vremena odpade) Županov sprejem za novorojence v letu 2022 Izvajalec: OBČINA ORMOŽ | Lokacija: ORMOŠKI GRAJSKI PARK (v primeru slabega vremena dom kulture ormož) Otroška gledališka predstava: Cirkus Izvajalec: RUD ELEJA - BRATA MALEK | Lokacija: ORMOŠKI GRAJSKI PARK cv primeru slabega vremena dom kulture ormož) w Nedelja, 25. junij 2023 KOMEDIJA: Mali otroci, veliki problemi Uroš Kuzma in Aleš Novak Vstopnina: 5,C ,00 € (predprodaja) ali 7,00 € (1 ura pred dogodkom) Izvajalec: SiTi TEATER | Lokacija: ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena dom kulture ormož) 7T\N Sreda, 28. junij 2023 OTROŠKA PREDSTAVA: Pikina velika pustolovščina Izvajalec: GLEDALIŠČE KU-KUC | Lokacija: PRED GRAJSKO PRISTAVO cv primeru slabega vremena dom kulture ormož) Petek, 30. junij 2023 Vstopnina: STAND UP: Vsi so nori, razen nas 5,00 € (predprodaja) ali 7,00 € (1 ura pred dogodkom) Martina Ipša Izvajalec: ZAVOD STANDUPSI | Lokacija: ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena dom kulture ormož) Sobota, 1. julij 2023 /iY Vstopnina: KONCERT: Leopold I.f Emkej. DJ in Amo Sodalec 5,00 € (predprodaja) aH 7,00 € (i ura pred dogodkom) Lokacija: ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena dom kulture ormož) Nedelja, 2. julij 2023 Vstopnina: 5,i KONCERT: lnal - Predin & Mef 5,00 € (predprodaja) aH 7,00 € (l ura pred dogodkom) Izvajalec: Zoran Predin & Drago Mislej - Mef | Lokacija: ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO cv primeru slabega vremena dom kulture ormož) Sreda, 5. julij 2023 OTROŠKA PREDSTAVA: Cebelid Tinka in Tonka Izvajalec: ZAVOD ENOSTAVNO PRIJATELJI | Lokacija: PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena dom kulture ormož) \ Petek, 7. julij 2023 Vstopnina: PREDSTAVA: Fantovščina 5, 7T\n 00 € (predprodaja) ali 7,00 € (1 ura pred dogodkom) Gašper Bregant, Zan Papič in Sašo Stare Izvajalec: SiTi TEATER | Lokacija: ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena dom kulture ormož) aU/ / Sobota, 8. julij 2023 Vstopnina: KONCERT: Jan Plestenjak 10,00 € (predprodaja) ali 15,00 C (1 ura pred dogodkom) Lokacija: ODER PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena športna dvorana hardek.) petek • 23. junija 2023 Politika Štajerski 7 Sp. Podravje, Slovenija • Bodo jemali malim in dali večjim občinam? Vladajo kot razglašen orkester Na Brdu pri Kranju je pred dnevi vlada gostila župane slovenskih občin. Premier Robert Golobjim je povedal, da letos povprečnine ne bodo dvignili, bodo pa kompenzirali povečane stroške občin. Rdeča nit nedavnega srečanja predstavnikov vlade z župani slovenskih občin na Brdu pri Kranju je bila tesnejše sodelovanje vlade z občinami. To naj bi storili za vsak primer oziroma občino posamezno, glede na izračune oziroma po principu intervencij, kar pomeni, da bo treba stroške najprej ugotoviti, šele nato pa zagotoviti denar. Golob je napovedal, da se obetajo premiki tudi na področju razvojnih oziroma kohezijskih sredstev; vlada naj bi namreč odpravila vse ovire za začetek črpanja 3,26 milijarde evrov iz nove finančne perspektive. Vsak je »tupil« po svoje Srečanja se je udeležil tudi župan Trnovske vasi Alojz Benko, ki je po njem ugotovil, da vlada deluje kot razglašen in zelo neusklajen orkester. »Če ste v kakšnem časopisu prebrali, da je bil sestanek uspešen in da smo bili z njim župani zadovoljni, takšne uradne informacije so namreč šle v javnost, ga vrzite proč. Res je, da smo se lepo in kulturno pogovarjali, a ostali povsem vsak na svojem bregu. Govorili so nam o novi finančni perspektivi, a z več strani različno. Aleš Jevšek in Uroš Brežan, prvi minister za kohezijo in regionalni razvoj, drugi za naravne vire in prostor, do nedavnega oba župana, sta dajala diametralno nasprotne izjave. Eden je razlagal, kako je vse pripravljeno na črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive in našteval, kaj vse bomo lahko koristili iz kohezijskih sredstev, drugi pa, da tega niti pod razno ne bo, skratka, vsak je 'tupil' po svoje, ne morem drugače reči. Pozdravljali so tudi prostorsko strategijo do leta 2050, po kateri bodo v občinah, kot so Trnovska vas, Trojica, Središče ..., omejili razpršeno gradnjo in jim ne dovolili, da bi se širile, zato me skrbi, kako bomo sploh spravili skozi naš prostorski načrt.« Koliko je v resnici denarja za vodooskrbo Medtem ko je Jevšek na Brdu obljubljal zagotovljenih 300 milijonov evrov za vodooskrbo, pa je že naslednji dan, ko so se župani srečali še na Svetu regije v Mariboru, obrnil ploščo. »Povedal je, da je v novi perspektivi zanjo pravzaprav na voljo le 16 milijonov evrov. Kot je znano, je projekt celovite obnove vodovodnega sistema Spodnjega Podravja težek 120 milijonov evrov. Bojim se, da se bomo z velikanskimi izgubami vode zaradi zastarelega sistema še dolgo ukvarjali, ker denarja za obnovo očitno zlepa ne bo. Če povzamem, na obeh srečanjih sem dobil obču- tek, da nekateri v vladi resnično ne vedo, kaj delajo, ali pa so preprosto 'preforsirali' svoje sposobnosti. To je tako, kot da bi jaz trdil, da sem kvalificiran za zunanjega ministra,« je bil oster Benko, župan z enim najdaljših stažev v vodenju lokalne politike, saj je na čelu občine že 17. leto, in je, kot pravi, dal skozi tako leve kot desne vlade, zato je vajen že skoraj vsega. Z mešanimi vtisi se je s srečanja v Sveti Tomaž vrnil tudi župan Mirko Cvetko, po stažu prav tako županski veteran z veliko izkušnjami. Tudi on pravi, da nima dobrega občutka, kako se bo vse skupaj razpletlo. Mimo časi milijonskih projektov Se pa Benko zaveda, da so razmere težke in se jim bo treba prilagajati. »Dejstvo je, da so časi, ko smo v okviru finančne perspektive prijavljali milijonske projekte, ver- jetno mimo, zato bomo imeli vse večje težave s financiranjem investicij.« Golob je dejal, da se bodo o višini povprečnine za prihodnje leto začeli pogovarjati še letos, a v isti sapi dodal, da vlada občinam ničesar ne obljublja, da pa ima »iskren namen najti rešitve«. Ministrica za javno upravo Sanja Ajano-vic Hovnik je mnenja, da nekatere občine dobijo preveč, druge premalo, zato bodo iskali sistemsko rešitev zanje in za pravično kritje stroškov; prepričana je, da bodo v prihodnje formulo, kako bolj pravično financirati občine glede na naloge, ki jih opravljajo, tudi našli. Ocenjuje tudi, da so plače funkcionarjev in županov izrazito prenizke, zato je potrebna prenova plačnega sistema. »Dobil sem občutek, da bodo začeli jemati malim občinam, da bodo lahko dali velikim; če se bo to zgodilo, pa se podeželskim občinam zelo slabo piše,« je zaskrbljen Benko. Morda tak scenarij vodi v namero, da manjše podeželske občine obupajo in rečejo, ne moremo več, je na glas razmišljal trnovski svetnik Friderik Škamlec. Odločitev, v katero smer bi radi »Tudi možno,« se je strinjal župan. »Ko sem leta 2006 prevzel vodenje občine, smo za vrtec iz proračuna zagotavljali 89.000 evrov, zdaj pa že okrog 300.000, torej več kot trikrat več. Včasih smo imeli kar nekaj denarja za investicije, zdaj pa kvečjemu še dobro desetino proračuna, saj vse ostalo porabimo za tekoče stroške, h katerim je zavezana občina. Kot večkrat ponavljam, smo v bistvu vse bolj le še računovodski servis.« Opozoril je na nižanje sofinanciranja projektov, kajti ta delež pada, vse več bo takih, kjer bodo morali zagotoviti že 75 odstotkov investicije, kar bo za že tako obremenjene občinske proračune prevelik zalogaj. »V zadnjih 20 letih smo močno dvignili življenjski standard na podeželju, imamo sodobne šole, vrtce, vodovod, kanalizacijo, optiko, pločnike, kolesarske poti ..., kar je super, a je drago vzdrževati. Potrebovali bi veliko denarja za vzdrževanje cest, ki so preozke in nimajo ustrezne nosilnosti za obremenitve težkih kmetijskih strojev in tovornih vozil. Radi bi se šli podeželskega turizma, a takšen turist je zahteven in bi se rad peljal po lepi cesti, ne pa po taki, kot je na primer Ptuj-Trno-vska vas, ki je naravnost sramotna. Vsi skupaj se bomo morali odločiti, kaj bi radi in v katero smer.« Senka Dreu Nekdaj v pol ure, sedaj v 30 dneh Povsem nasprotno menijo na bistriški občini. »Na primer: v času, ko so o odmeri davka na promet nepremičnin odločali na FURS (takrat DURS) v Slovenski Bistrici, je lahko imel občan v preprostih zadevah rešeno vlogo v 30 minutah. S podpisano pogodbo je občan odšel v pisarno FURS, kjer je počakal, da je javni uslužbenec pogledal pogodbo in odtisnil štampiljko na prvo stran pogodbe. Danes je treba pogodbo poslati po pošti na FURS Maribor, kjer ima FURS 30 dni časa za izdajo odločbe oz. za odtis štampiljke na pogodbi.« Po izkušnjah uprave občine Slovenska Bistrica redkokdaj pride vrnjena pogodba pred 30. dnevom. Ob tem pa še dodajo, da glede na to, da je poslovanje v državni upravi v veliki meri digitalizirano, ne vidijo ovir, da ne bi mogla finančna uprava delovati tudi v Slovenski Bistrici ter nuditi pomoči in informacij manj računalniško veščim občanom. In to v za finančno upravo brezplačnih pisarnah! Mojca Vtič Slov. Bistrica • Finančna pisarna je stvar preteklosti Kljub brezplačnemu najemu vrat ne bodo odprli V Slovenski Bistrici je pred tremi leti (takrat zaradi izrednih okoliščin - covid) vrata začasno zaprla finančna izpostava. A glede na nedvoumen odgovor Finančne uprave RS (FURS) ponovnega odprtja sploh ni pričakovati. »V FURS ne predvidevamo ponovnega odprtja finančne pisarne Slovenska Bistrica, zato brezplačnega najemnega razmerja dveh pisarn v stavbi Občine Slovenska Bistrica ne nameravamo podaljšati.« Svet Občine Slovenska Bistrica je na junijski seji ponovno predlagal Ministrstvu za finance in Ministrstvu za javno upravo, da se v Slovenski Bistrici odprejo zaprta vrata finančne pisarne, ki je vrsto let omogočala razlago davčnih zagonetk. Toda na FURS ostajajo neomajni. Izkušnje poslovanja v času zaprtja naj bi pokazale, da delovanje pisarne ni potrebno in racionalno. Poudarili so, da je bilo v času delovanja finančne pisarne Slovenska Bistrica (2013-2020) zabeleženih povprečno 23 opravil na dan, v posameznih dneh pa ni bilo evidentirano niti eno opravilo. K zmanjšanju obiskov v pisarni naj bi pripomoglo izboljšano sodelovanje z drugimi državnimi organi in izmenjava dokumentov ter nove možnosti komuniciranja z davčnim organom (portal eDavki, mobilna aplikacija, klicni centri za fizične osebe, e-pošta, telefonska komunikacija). »Finančna uprava RS mora svoje resurse, tako materialne kot človeške, preudarno razporejati, hkrati pa zagotavljati visoko raven opravljanja storitev. Iz teh razlogov ocenjujemo, da odpiranje finančne pisarne v Slovenski Bistrici ni ekonomsko upravičeno.« Prav tako ocenjujejo, da zaprtje finančne pisarne za občino in občane nima negativnih učinkov (niti finančnih, niti drugih). »Če bi bili, bi se ti v zadnjih treh letih, odkar finančna pisarna v Slovenski Bistrici ne deluje, zagotovo pokazali. Ob tem bi omenili, da je bil strankam v času zaprtja finanč- Finančna pisarna v Slovenski Bistrici je do preklica zaprta, zaprta so tudi vrata na Ormoškem. ne pisarne, kot ena izmed možnosti za dostop do storitev FURS, na razpolago poštni predalnik za oddajo vlog in zahtevkov, ki smo ga dnevno preverjali in prišli do ugotovitve, da davčni zavezanci v zadnjem letu poštnega predalnika za oddajo vlog oz. zahtevkov niso več uporabljali,« pravijo na FURS. Foto: MV 8 Štajerski V središču petek • 23. junija 2023 Spodnje Podravje • V novem šolskem letu bo v prvih razredih nekoliko več otrok Starši so zelo prizadeti, če šola pri vpisu ne upošteva Šolsko leto 2022/23 se počasi zaključuje, v osnovnih šolah pa že razpolagajo z natančnejšimi številkami glede števila bodočih prvošolčkov. V večini šol so jih že razporedili po oddelkih, jim dodelili učiteljice in s tem seznanili tudi njihove starše. Ponekod so zanje pripravili tudi posebne sprejeme. Generacija otrok, ki bo septembra prvič stopila skozi šolska vrata, je ponovno ena izmed številčnejših v zadnjih letih, drugo leto pa naj bi začelo število otrok ponovno upadati. Na vseh štirih ptujskih osnovnih šolah bo po trenutno dostopnih podatkih v novem šolskem letu 214 prvošolcev. OŠ Mladika in OŠ Olge Meglič Ptuj bosta imeli po dva oddelka, na OŠ Breg pa bo najverjetneje samo en, razen če bi se do začetka novega šolskega leta v prvi razred vpisala vsaj še dva učenca. 29 je namreč tista meja, ko lahko šola delo organizira v dveh oddelkih. Gneča v OŠ Ljudski vrt: odpirajo še četrti oddelek za prvošolce OŠ Ljudski vrt pa je letos morala Mestno občino Ptuj zaprositi za odprtje dodatnega, četrtega oddelka prvih razredov, v ustanovitvenem aktu so imeli namreč do sedaj določene samo tri. Od septembra naprej bodo tako vsi prostori šole zasedeni do zadnjega kotička, ši so seveda zelo prizadeti, če ne upoštevamo njihovih želja, to zelo težko sprejmejo in so nerazumevajoči. Sicer jim skušamo dopovedati, da otrokom, ki so bili skupaj v vrtcu, ni treba biti tudi v osnovni šoli. Po nekaj mesecih skupnega bivanja z novimi sošolci je vse to za posa- meznega otroka nepomembno. Pri šestih letih namreč dobijo novo priložnost za spoznavanje prijateljev in učenje sobivanja z drugimi,« je povedala Vaupotič Zemljičeva in dodala, da nekateri starši celo povedo, da njihov otrok ne želi biti z nekim drugim skupaj v razredu: »In mi seveda tega drugim staršem ne moremo povedati!« Tudi na ostalih osnovnih šolah se ob vpisih v prvi razred srečujejo s podobnimi težavam, saj vsem željam staršev ne morejo ugoditi. Je pa prehod iz vrtca v osnovno šolo precej lažji na podeželskih šolah, dodatno učilnico za prvi razred bodo preuredili v kletnih prostorih, slednja ima tudi dostop do učilnice na prostem. V manjši učilnici bo 21 otrok, v ostalih treh pa po 24. Otroke so preusmerjali na ostali dve ptujski osnovni šoli, vendar pri tem niso bili ravno uspešni. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič je ob tem poudarila, da skušajo oddelke oblikovati čim bolj enakovredno, pa tudi uravnoteženo po spolu. »Star- Število otrok, vpisanih v prvi razred, po šolah v Spodnjem Podravju Zaradi velikega števila otrok se ponekod na šolah soočajo s prostorsko stisko. OBČINA (Osnovna šola) Število otrok v 1. razredu (21/22) Število otrok v 1. razredu (22/23) Število otrok v 1. razredu (23/24) KIDRIČEVO OŠ Kidričevo 30 33 36 POŠ Lovrenc na Dravskem polju 9 5 12 OŠ Cirkovce 14 31 21 MAJŠPERK OŠ Majšperk 19 26 32 PŠ Ptujska Gora 11 11 3 PŠ Stoperce 3 0 7 HAJDINA OŠ Hajdina 33 38 40 PTUJ OŠ Mladika 30 43 38 OŠ Ljudski vrt 83 79 91 POŠ Grajena 26 20 16 OŠ Breg 30 29 27 OŠ Olge Meglič 38 40 42 STARŠE OŠ Starše 26 15 15 POŠ Marjeta 16 19 8 ZAVRČ OŠ Zavrč 5 8 7 CIRKULANE OŠ Cirkulane 15 20 12 VIDEM OŠ Videm 26 21 38 POŠ Leskovec 21 11 8 POŠ Sela 7 8 15 PODLEHNIK OŠ Podlehnik 14 13 18 ŽETALE OŠ Žetale 11 16 11 Foto: CG Ptuj • Svečani sprejem najboljših dijakov ptujskih srednjih šol Občina je tri naj dijake nagradila s 300 evri Županja Nuška Gajšek je tik pred začetkom šolskih počitnic s sprejemom počastila najboljše dijake vseh štirih ptujskih srednjih šol Ob tej priložnostijimje čestitala in zaželela vse najboljše na njihovi nadaljnji življenjski poti. Učiteljski zbor ptujske gimnazije in kolegij ravnateljev Šolskega centra sta tudi letos izbrala najboljšega dijaka oz. dijakinjo gimnazijskega programa ter srednješolskega in poklicnega izobraževanja mestne občine Ptuj (MOP) za šolsko leto 2022/2023. Naziv naj dijakinje triletnega izobraževalnega programa letos pripada cvetličarki Maji Frlež iz Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK), ki je v vseh treh letih izobraževanja dosegla odličen učni uspeh. Njeni učitelji jo opisujejo kot zelo samozavestno in komunikativno učenko, ki se zna uspešno spopasti s problemi ter rada priskoči na pomoč. Vsa tri SDS Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor SDS Ptuj: Franjo Rozman, predsednik Foto: MO Ptuj Naj dijaki mestne občine Ptuj so od županje Nuške Gajšek prejeli svečane listine. leta je bila članica šolske odbojkarske ekipe in predstavnica razredne skupnosti. V letošnjem šolskem letu je uspešno zastopala šolo na dveh cvetličarskih tekmovanjih, sodelovala je tudi na Cankarjevem tekmovanju in na tekmovanju o sladkorni bolezni. Na matematičnem tekmovanju Kenguru pa je dosegla bronasto priznanje. Strojnik Luka Vrtič med naj dijaki Ptuja Naj dijak štiriletnega izobraževanja MOP je Luka Vrtič iz Strojne šole Ptuj, smer Strojni tehnik. Med drugim je osvojil naslov državnega prvaka na tekmovanju PIKO (7. tekmovanje projekcije in kotiranje 2021) in zlato priznanje na tekmovanju dijakov srednjih tehniških in strokovnih šol v znanju matematike (2021/22). Sodeloval je v nacionalnem projektu UNESCO šol »Dediščina Bele krajine«. Največ znanja in delovnih ur pa je vložil v projekt »F1 in Schools«, kjer je vodja ekipe, ki bo letos jeseni kot prva ekipa iz Slovenije tekmovala na svetovnem prvenstvu v Singapurju. Prizadeva si pridobiti odlično strokovno in splošno znanje ter je široko razgledan. Najboljša ptujska gimnazijka je Eva Žunkovič Eva Žunkovič je bila izbrana za naj dijakinjo gimnazijskega programa MOP. Vsa štiri leta je dosegla odličen uspeh, ki je posledica vestnega in skrbnega dela. Sode- Najboljši dijaki ptujskih srednjih šol so: Marko Bezjak (Elektro in računalniška šola Ptuj, SPI, mehatronik-opera-ter), Luka Korez (Elektro in računalniška šola Ptuj, SSI, elektrotehnika), Maj Vogrin (Strojna šola Ptuj, SPI, oblikovalec kovin-orodjar), Luka Vrtič (Strojna šola Ptuj, SSI, strojni tehnik), Maja Frlež (ŠETK, SPI, cvetličarka), Tosja Pišek (ŠETK, SSI, ekonomski tehnik), Eva Žunkovič (Gimnazija Ptuj) lovala je na številnih tekmovanjih iz znanja, najuspešnejša je bila pri zgodovini (dve zlati priznanji in eno srebrno ter dve bronasti). Izstopala je tudi pri slovenščini, saj ima dve srebrni Cankarjevi priznanji, in biologiji, kar dokazuje srebrno Prote-usovo priznanje. Tem se pridružuje še preko deset bronastih priznanj z različnih področij. Šolanje bo nadaljevala na Filozofski fakulteti v Mariboru, izbrala je namreč študij slovenščine in zgodovine. Naj dijakinji in dijak so prejeli svečano listino z omenjenimi nazivi in denarno nagrado v višini 300 evrov. Estera Korošec petek • 23. junija 2023 V središču Štajerski 9 njihovih želja še posebej tistih, ki imajo ta dva zavoda pod isto streho. Tamkajšnji otroci se že v zadnjem letu bivanja v vrtcu spoznajo z novimi prostori šole in tamkajšnjimi zaposlenimi, prav tako so marsikje že razvrščeni tako, kot bodo kasneje v prvem razredu. Na večini osnovnih šol Spodnjega Podravja, Ormoža in Slovenskih goric bodo imeli po en oddelek prvošolčkov oz. največ dva. Izjema je OŠ Gorišnica, kjer so v prvi razred vpisali 60 otrok, razporedili pa so jih v tri razrede. Posledično se soočajo s precejšnjo prostorsko stisko. Pouk na podružnicah večinoma v kombiniranih oddelkih Tudi stanje glede števila otrok na podružnicah je precej spodbudno, prav nobena v naslednjih petih letih ne bo zaprla svojih vrat. V po- OBČINA (Osnovna šola) Število otrok v 1. razredu (21/22) Število otrok v 1. razredu (22/23) Število otrok v 1. razredu (23/24) MARKOVCI OŠ Markovci 54 35 41 GORIŠNICA OŠ Gorišnica 44 45 60 DORNAVA OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 28 32 27 ORMOŽ OŠ Ormož 43 25 30 OŠ Velika Nedelja 22 16 19 POŠ Podgorci 20 16 21 OŠ Ivanjkovci 13 9 12 OŠ Miklavž pri Ormožu 6 15 12 PŠ Kog 6 8 6 SREDIŠČE OB DRAVI OŠ Središče ob Dravi 14 17 24 SVETI TOMAŽ OŠ Sveti Tomaž 16 17 17 DESTRNIK OŠ Destrnik 29 24 16 TRNOVSKA VAS PŠ Trnovska vas 14 11 18 JURŠINCI OŠ Juršinci 26 31 26 SVETA ANA OŠ Sveta Ana 29 19 25 POŠ Lokavec 4 0 1 CERKVENJAK OŠ Cerkvenjak 25 32 17 SVETI ANDRAŽ POŠ Vitomarci 14 8 15 SKUPAJ: 884 836 884 V osnovnih šolah se že pripravljajo na novo šolsko leto. Vir: OS Spodnjega Podravja družnični OŠ Lovrenc na Dravskem polju letos zaključuje prvi razred pet otrok, v novem šolskem letu jih bo kar sedem več. Tudi v Vito-marcih se število otrok v prvem razredu povečuje z 8 na 15. Številke so letos pozitivne tudi za vse haloške osnovne šole in njihove podružnice. V Zavrču bo v prvem razredu sedem otrok, kombinirali pa jih bodo skupaj z otroki drugega razreda. S finančno pomočjo občine matematiko, slovenščino in spoznavanje okolja poučujejo ločeno, pri ostalih predmetih pa bo skupaj vseh 15 učencev. »Zelo težko je hkrati poučevati prvi in drugi razred, saj se učni načrti med seboj precej razlikujejo, prav tako se snov nadgrajuje. Za tako delo je nujno potrebnih več priprav, pa tudi organizacije. Je pa prav gotovo ena izmed prednosti ta, da se otroci drug od drugega učijo,« je povedala Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč. V prihodnjem šolskem letu bodo kombinirani tudi tretji in četrti razred, pa peti in šesti, za sedmi in osmi pa še čakajo odločitev šolskega ministrstva, saj so ravno na meji. V Cirkulanah bo nekoliko upadlo število prvošolcev v primerjavi z letošnjim šolskim letom, in sicer z 20 na 12. Na OŠ Videm so zadovoljni z vpisom v prvi razred, na matični šoli je vanj vpisanih 38 otrok, na podružnicah v Leskovcu jih bo osem in na Selih 15. V Majšperku po več letih dva oddelka prvošolcev V Majšperku bodo prav tako imeli po več letih dva razreda prvo-šolcev. Tega podatka so sicer zelo veseli, po drugi strani pa so naleteli na prostorske težave. Zadevo so rešili tako, da bodo že avgusta skupino vrtca iz šolskih prostorov preselili v prenovljen Kompetenčni center. Na obeh podružnicah tovrstnih težav nimajo, saj si želijo večje število otrok. Kljub temu se ne bojijo, da bi v prihodnjih letih zmanjkalo otrok in bi morali vrata podružničnih šol zapreti. Na Ptujski Gori bo v novem šolskem letu kombiniran prvi in drugi razred (15 učencev) ter tretji in četrti razred (17 otrok), vseh otrok pa bo 32. Lani so v prvi razred vpisali 11 otrok, letos pa smo tri. V Stopercah v lanskem šolskem letu niso vpisali nobenega prvošol-ca, letos pa jih je kar sedem, zato bo prvi razred lahko deloval samostojno, tretje- in četrtošolci pa bodo združeni (8). Ravnatelj Rajko Jurgec je poudaril, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za ohranitev podružnic, saj je za vsak kraj šola izrednega pomena. Prav tako je vzdušje na manjših šolah izredno prijetno, umirjeno in pozitivno. Tudi na Ormoškem polni razredi Na ormoškem koncu se skoraj v vseh šolah število otrok v prvem razredu povečuje. V OŠ Ormož bo septembra prvi razred obiskovalo 30 otrok, kar je pet več kot v iztekajočem se šolskem letu. Tudi v drugih okoliških osnovnih šolah bodo imeli od tri do pet učencev več. Najmanj jih bo v podružnični osnovni šoli na Kogu, in sicer samo šest. Tam so samo otroci do petega razreda, večina razredov pa je kombiniranih. Estera Korošec Spodnje Podravje • Napihljiva igrala vse bolj priljubljena oblika zabave Raj za otroške zabave, a nikakor brez nadzora Gradovi, tobogani, športni poligoni, bazeni, hišice, pravljični kotički... - vse to so lahko napihljiva igrala, raj za otroške zabave na prostem, kot so pikniki in rojstni dnevi. Tako rekoč ni več javne prireditve brez vsaj enega napihljivega igrala, ob koncih tedna pa jih marsikateri starši postavijo na domačih zelenicah, da z njimi razveselijo svojega otroka in njegove prijatelje. Zaradi velikega povpraševanja v Sloveniji strmo narašča število ponudnikov, pri katerih je mogoče najeti igralo. Glede na starost otrok, njihovo spretnost in želje poznamo več vrst napihljivih igral, ki se razlikujejo po namenu, velikosti in zmogljivosti: to so igrala za skakanje, plezanje in za zabave. Seveda pa obstajajo tudi igrala, ki so prav tako primerna za odrasle. »Napihljiva igrala so zelo enostavna za uporabo, saj jih lahko napihnete v nekaj minutah in takoj začnete igro. Poleg tega so izdelana iz trpežnega materiala, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo in zanesljivo varnost,« pravi Klavdija Roškar iz Napihljivih igral Hophop iz Gorišnice. »Z možem imava štiri otroke, stare 14, sedem, pet in tri leta. Za rojstnodnevno zabavo enega od njih sem hotela najeti napihljivo igralo in naletela na kup zavrnitev, saj so bili ponudniki, ki Nesreča ne počiva Kot pri vsaki igri se tudi na napihljivih igralih dogajajo nesreče, bodisi zaradi malomarnosti lastnikov bodisi zaradi višje sile. Leta 2015 smo brali o štiriletnem dečku z Nove Zelandije, kije v napihljivem gradu skočil z blazine, ta pa ga je v trenutku dobesedno pogoltnila oziroma prekrila. Ker ga je ves čas budno spremljal njegov oče, je lahko na srečo tudi takoj ukrepal. Leto kasneje je v angleškem Essexu eksplodiralo napihljivo igralo s sedemletnim otrokom, dva delavca na sejmišču pa sta bila zaradi hude malomarnosti zaprta zaradi naklepnega uboja. Napihljivi grad je bil usoden tudi za štiriletno Angležinjo, ki seje na plaži v Norfolku igrala na njem, ko gaje razneslo. Vrglo jo je kar šest metrov visoko v zrak, na žalost ji ni bilo pomoči in je kasneje v bolnišnici umrla. Leta 2019 sta v podobni nesreči na Kitajskem umrla dva otroka, 20 jih je bilo poškodovanih. Nenaden sunek vetra pa je leta 2021 na obali avstralske Tasmanije povzročil tragedijo, kije terjala življenja petih otrok, še štirje so se hudo poškodovali. Napihljivi grad je veter najprej dvignil v zrak, nato pa so otroci omahnili deset metrov v globino. sem jih klicala, zasedeni. Uspelo mi je šele pri petem. Pa sva si rekla, to bi lahko tudi midva počela, očitno gre za dobro poslovno priložnost. In sva se lotila dela.« Z oddajo napihljivih igral se Napihljiva igrala postajajo pravi raj za otroške zabave na prostem. ukvarjata zadnji dve leti, ponujata pa že šest različnih modelov, katerih najem stane od 90 do 120 evrov, temu pa je treba prišteti še stroške prevoza, torej kilometrino. In kljub kar velikemu številu ponu- dnikov v Spodnjem Podravju so ob koncih tedna že pošteno zasedeni. Roškarjeva na prvo mesto zmeraj postavlja ustrezno vzdrževanje igral in skrb za varnost. »Ko igralo napihnemo, ga vsakič očistimo in pregledamo. V čiščenje vključiva tudi najine otroke: tako pridobivajo delovne navade, pa še družimo in zabavamo se obenem. Na zabavah je običajno več otrok hkrati, ki skačejo in plezajo, zato lahko hitro pride do kakšne nezgode, če so brez nadzora. Zato tako organizatorjem javnih prireditev kot staršem zmeraj poudarimo, da je treba imeti otroke ves čas na očeh, da preprečimo tisto, česar si nihče ne želi. Ko igralo postavimo, najemniku natančno pojasnimo, na kaj mora biti pozoren, na primer, da ne dovoli, da bi otroci plezali po robu, saj lahko padejo.« Izbrati je smiselno igralo, ki je Foto: Hiphop primerno za ciljno starostno skupino udeležencev; če so namenjena majhnim otrokom, a raje ne mlajšim od treh let, pa je še posebej pomembno, da uporabimo model z varnostnimi funkcijami, kot so varnostna vrata, ograje, mreže in blazinice. Če na zabavi začne deževati, napihljivo igralo ni več primerno za uporabo, saj lahko uporabnik zdrsne in se poškoduje. Senka Dreu Foto: CG 10 Štajerski Kultura petek • 23. junija 2023 Knjigarnica PESMI NA RECEPT Recept je zdravnikovo naročilo, navodilo lekarni, naj naslovniku da, izdela določeno zdravilo. Tako pravi pod 1 Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) in nadaljuje pod 2, da je recept navodilo s podatki o vrsti, količini živil in postopku za pripravo določenih jedil. Pod 3 pa slovar pravi, da je to ekspresionistično mišljeno navodilo za dosego česa in pri tem je naveden citat „pesniti po receptih tradicionalnega pesništva". Vse te recepturne elemente vsebuje pesniška novost za mlade bralce „izpod peresa" Milana Dekleve, ki je nedavno izšla pri založbi Morfemplus. KAKO NAJLAŽE NAPIŠETE LAHKOTNO PESEM Opazujte metulja lastovičarja. Občudujte njegovo lahkotno frfotavost, njegovo frfotavo lahkotnost. Nič ni lažjega od besed, ki jih pravkar vpisuje v zrak nad cvetličnim travnikom: „Plavica, moja rožna lepotica, dišiš mi na prvi pogled!" Zdaj potrebujete le še naslov lahkotne popevke: Vonj po ljubezni Dragi bralci, ste začutili igrivost in pesniško barvitost, kakor tudi sporočilnost te pesmi? Kakor bi se lahen poletni veter sprehodil skozi mladostno abecedo ter se zraven navihani hihital in se čisto blago zmrdoval nad pesniškimi variacijami, ki najpogosteje zaidejo v zabavne takte domače in tuje glasbe. Tako, proti koncu šolskega leta ne bo odveč še pesem z naslovom: LJUBEZEN DO SLOVNICE Ptica na veji! Ptica ziblje vejo. Veja ziblje ptico. Pika na vejici. Pika ne pika vejice. Vejica ne pika pike. Pika je zaljubljena v vejico, zato postane podpičje. Ilustrator Jaka Vukotič je sooblikoval to pesniško zbirko tako, da pesmi zazvenijo živahno, humorno, tolažilno, razvedrilno, spodbudno in tudi privlačno starejšim bralcem. Tudi sicer je pesnik Milan Dekleva (1946) tisti mojster, ki navdušuje z izbranimi podobami, ki so nabite z vrtoglavim humorjem in besednim zakladom. V Šolskem albumu slovenskih književnikov (2007) je zapisana izjava avtorja Milana Dekleve o njegovem delu za otroke: „Otroci so bili in so okrog mene. Otroci so lepši del sveta, ker so iskreni in bližje temu, iz česar življenje izvira. Najraje se igrajo. Igra in smeh pa sta tisto, kar temu svetu zelo manjka in bi mu bilo treba vrniti." Dragi bralci Knjigarnice, želim vam prav teh reči, o katerih je govoril pesnik Dekleva: smeha in iger obilo, pa še kakšno dobro knjigo za zraven. In naj vam bodo prijetni zadnji šolski dnevi. Liljana Klemenčič Markovci • Mladi osvojili laskave nazive na multimedijskem tekmovanju Zotkini talenti z najvišjimi priznanji Že marca je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani potekal festival inovativnih tehnologij, v okviru katerega so potekala mnoga državna tekmovanja v znanju in spretnosti. Med ta tekmovanja spadata tudi tekmovanji iz multimedije - video montaža in digitalne fotografije, ki so se ju udeležili tudi učenci in dijaki iz Markovcev. V kategoriji Multimedija - video montaža za osnovne šole so tekmovali Julija Skuhala, Sofija Hojnik, Jasna Bratuša in Jan Merc, v kategoriji Multimedija - video montaža za dijake pa Sara Merc. Učenec Samo Kodrič pa se je preizkusil v tekmovanju Digitalna fotografija. Vsi so dosegli izjemne rezultate: Sara (KUD Markovski zvon) je namreč zasedla prvo mesto in zlato priznanje, Samo Kodrič (OŠ Markovci) drugo mesto in zlato priznanje, Jasna Bratuša (OŠ Markovci) prav tako drugo mesto in zlato priznanje, Jan Merc (OŠ Markovci) tretje mesto in zlato priznanje, Julija Skuhala (OŠ Markovci) pa četrto mesto in srebrno priznanje. Jasna Bratuša je po tekmovanju povedala: »Na tekmovanju iz video montaže sem se imela super, saj smo se veliko novega naučili in se lepo imeli. Najbolj sem bila živčna, ko so prišli rezultati in sem sprva dobila srebrno priznanje, ampak ker je prišlo do pomote so me presenetili z zlatim.« Tudi Julija Skuhala se je veliko naučila: »Tekmovanje mi je dalo novo izkušnjo in znanje, ki mi bo v prihodnosti v veliko pomoč. Za napredek in priznanje na državnem tekmovanju pa sem zelo hvaležna učitelju.« Samo Kodrič: »Tekmovanje se mi je zdelo super, edino pri urejanju slik je šlo malo na tesno s časom. Za moj uspeh sem bil malo presenečen, malo pa sem ga tudi pričakoval, saj se s fotografijo ukvarjam že kar lep čas. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter ponosen nanj, saj mi pomaga pridobiti Zoisovo šti- Osnovnošolska ekipa nagrajencev (od leve): Jasna Bratuša, Samo Kodrič, Julija Skuhala, Jan Merc f Sara Merc, državna prvakinja v video montaži za srednje šole Sara Merc: »Vesela sem, da sem se udeležila tekmovanja, saj sem pridobila veliko novega znanja. Že res, da se mladi veliko bolj znajdemo z računalniško tehnologijo, ampak še vedno ne poznamo vseh možnosti, ki nam jih ponuja. S prijavo na tekmovanje Multimedija - video montaža sem razširila svoje znanje video montaže in se naučila kakovostnejše montaže video vsebin. Bila je lepa izkušnja, ki jo priporočam vsem, ki imajo vsaj malo domišljije, radi stopajo izven okvirov, kreirajo in jim ustvarjanje z računalnikom ne predstavlja ovire.« pendijo in pokaže moj napredek na tem področju.« Jan Merc: »Zadovoljen sem z mojimi rezultati. Tekmovanje mi je bilo kot izziv, da spoznam nekaj novega. Vesel sem, da mi je to tudi uspelo.« Samo, Jasna in Sara so zaradi uvrstitve med najboljše v svoji kategoriji svoje priznanje prejeli na slavnostni prireditvi z naslovom Zotkini talenti v nedeljo, 11. junija, na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu. Z zlatom so okronali svoje dosežke, za kar jim iskreno čestitamo. Na vse tekmovalce je znanje prenesel njihov mentor Gregor Zmazek, ki je na svoje učence in dijake zelo ponosen. Prav tako so na uspeh svojih učencev in članice ponosni in veseli v OŠ Markovci in Kulturno-umetniškem društvu Markovski zvon. Rebeka Mikša Ptuj • Nova pesniška zbirka Gabriela Berliča Naplavine časa - rime človeške temne plati V Domu kulture Muzikafe je Gabriel Berlič - Jelč predstavil že svojo četrto pesniško zbirko. Po zbirki Mrakote, Tiktakanje in Molajkeje letos izšla s pomočjo založbe i2, d. 0.0., Ljubljana, zbirka z naslovom Naplavine časa, s podnaslovom Zagrebeno šepetanje 2023. Berlič pa je tudi avtor enega proznega dela z naslovom Zavod. S svojim udejstvovanjem na kulturnem področju predstavlja pomemben del ptujske in širše kulturne scene. Prve pesmi je napisal že v gimnaziji, pozneje pa ga je pritegnilo še kiparstvo. Svoje skulpture različnih tematik in materialov je razstavil že na več samostojnih in skupinskih razstavah. Zadnja njegova kiparska serija je iz prodnikov. Prihodnja, ki jo že snuje, pa bo iz peščenjaka. Pesmi v novi pesniški zbirki je uredila Branka Bezeljak, ki je tudi vodila predstavitev, pesmi sta brala Ne-venka Dobljekar in Don Ciglenečki. Z glasbo sta jo obogatila vnukinja Čarna Kuhar, ki je zaigrala na harfo, vnuk Tjuš Kuhar pa na klaviature. Kot kaže, gre po dedkovih stopinjah tudi vnukinja, osnovnošolka Čarna, ki je že napisala svojo prvo pesem. Prebrati bi jo morala na literarnem večeru na OŠ Mladika, ki pa je sovpadal s predstavitvijo dedko-ve knjige, česar pa ni želela zamuditi. S tem ga je zelo razveselila. Pesmi, ki so objavljene v zbirki Naplavine časa, so začele nastajati že pred osamosvojitvijo Slovenije. Začutil je, da se bo nekaj zgodilo, ni vedel, kaj, ta neka intuicija ga je vodila, sam pravi celo „preganjala", da je te občutke, slutnje prelil v verze. Na nek način imajo zgodovinsko ozadje. Tudi niso nastale čez noč. Zapisal jih je kar nekaj, jih odložil v predal, kjer so zorele do izdaje. Podobno se mu je zgodilo tudi pred ukrajinsko vojno, kar je znova prebudilo njegovo pesniško žilico. „Cela ta knjižica pesmi Naplavine časa ponazarja človeško temno plat in strah pred tem, kaj vse se lahko zgodi, če izgubimo človečnost. So neke vrste obrambni refleks pred to temo, ki nam grozi. Pesmi, tako lahko rečem, niso ne vem kako prijazne. Opevajo sicer življenje, ampak na drugi, temnejši način. Razdeljene so v več sklopov: Golost, Minevanje, Podobe sanj, Slutnja in Podobe časa. Zbirko krasijo tudi fotografije mojih skulptur, naslov- nico pa skulptura Kurentov brat," pove pesnik. Ob tem pa obrazloži še tudi podnaslov svoje najnovejše pesniške zbirke Naplavine časa, Zagrebeno šepetanje 2023. „V bistvu so to glasovi iz Barbarinega rova, iz vseh teh jam povojnih pobojev. O tem bi morali govoriti, o teh zagre-benih šepetanjih, sem prepričan. Izključno na pietetni način. Vsaka žrtev si zasluži ime in grob." MG petek • 23. junija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Devetošolci OŠ Ljudski vrt so sami izdelali amfibijsko vozilo »Želeli smo narediti nekaj norega« Mimoidoči so lahko na ribniku v Ljudskem vrtu na Ptuju nedavno opazili prav posebno plovilo. Upravljal gaje eden izmed devetošolcev OŠ Ljudski vrt, kije do otočka najprej zapeljal ravnateljico Tatjano Vaupotič Žemljic, nato pa še nekaj drugih sodelavcev šole. Mladi tehnični navdušenci in njihov mentor Miran Petek so bili izjemno veseli, daje vozilo Aqua blue uspešno opravilo prve testne vožnje na vodi, predvsem pa, da se ni potopilo. Foto: ČG Devetošolci OŠ Ljudski vrt so ponosno predstavili svoje vozilo Aqua blue. Pred dobrimi tremi leti so učenci OŠ Ljudski vrt Ptuj v okviru modelarskega krožka prišli na idejo, da bi naredili nekaj norega, res posebnega, kar je težko izvedljivo. S svojimi zamislimi so presenetili celo mentorja Mirana Petka, ki jim je sprva dejal, da je amfibijsko vozilo skoraj nemogoče izdelati, saj so omejeni tako s sredstvi kot tehnologijo. Ker so bili izjemno zagnani in vztrajni, so začeli iskati ideje in risati načrte. Nato je bilo treba razmišljati o plovnosti in težišču ter pogonu vozila. Najprej so nameravali samo veslati, nato pa so s pomočjo do-natorjev (staršev) kupili še motor in akumulator. Devetošolec Miha Bošnik je izpostavil, da so si naloge med seboj razdelili. Kar dve leti so se ukvarjali s tem, kako bodo na vozilo namestili sode, ki so odgovorni za plovnost. Luka Kramberger pa je ob tem dodal, da so vozilo postopoma spreminjali in nadgrajevali. Z zadnjo verzijo je zelo zadovoljen, še posebej zato, ker se lahko z njim voziš tako po cesti kot vodi. In ravno to je bil njihov največji izziv, ki so ga uspešno rešili. »Med izdelovanjem vozila smo ugotovili, da stvari ne gredo vedno tako, kot si želimo. Prav tako je za uresničitev neke ideje potrebno zares veliko truda in dodatnega dela. Treba se je prilagoditi, upoštevati mnenje drugih, si medsebojno pomagati in biti spoštljiv,« je povedal Luka. Aqua blue so izdelovali tudi pred poukom in po njem V izdelavo so vložili veliko ur dodatnega dela, velikokrat so prišli v šolo že v zgodnjih jutranjih urah ali pa so ostajali po pouku. »Res sem vesel, da niso obupali, vse do zadnjega namreč nismo vedeli, ali bodo delo končali tik pred zaključkom osnovnošolskega izobraževanja. Vozilo so izdelali s svojimi rokami, tudi rešitve so poiskali sami. Meni je bilo res v veliko veselje delati z njimi, tudi pred poukom in po pouku. Drug drugemu smo zaupali. Smo pa imeli dogovor, da morajo uspešno opravljati obvezen del šolskega programa, šele nato pa so na vrsti druge dejavnosti,« je povedal mentor Miran Petek. Celoten projekt se je nekoliko podaljšal tudi zaradi korone, saj je bila v tistem času njihova učilnica zaprta. Dobivali so se preko Zooma, risali, načrtovali in komentirali ter komaj čakali, da se bodo lahko ponovno srečali v živo. S skupnimi močmi so prebrodili tudi korona čas in v teh dneh vozilo tudi uspešno preizkusili. Na modelarsko ekipo je izjemno ponosna tudi ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, ki je poudarila, da so vozilo izdelovali v okviru projekta Go-car-go Strojne šole Ptuj. Slednja vsako leto organizira tekmovanje, kjer se je Aqua blue odlično odrezal. Po izboru sodelujočih ekip je bil izbran za najbolj izviren izdelek. Estera Korošec ŠtajerddttDMK v dgrtalni knjižnici: WWW.dlib.Bl Ptuj • Perutnina Ptuj izpolnjuje obljubo 4.009 dreves - v Keniji Perutnina Ptuj in Treecelet sta podpisala pogodbo o sodelovanju. V okviru tega sodelovanja bo Treecelet posadil 4.009 dreves, kar pomeni eno drevo za vsakega udeleženca Poli maratona 2023. Tokrat bodo drevesa za vsakega udeleženca Poli maratona 2023 posajena na obalnem območju Kenije, s pomočjo najnovejše blockchain tehnologije in spremljanja geolokacije preko satelita. Slednje zagotavlja, da bo vsako drevo zares posajeno. »V sklopu tega projekta bodo posajena drevesa mangrove, ki veljajo za eno izmed najučinkovitejših vrst pri vsrkavanju CO2 iz zraka. Štiri tisoč mangrov zadostuje za površino, ki je primerljiva z več kot polovico parka Tivoli,« je poudaril Miha Hrovat, vodja in ustanovitelj projekta Treecelet. Sajenje dreves na deforestiranih območjih je namreč izjemno pomembno za ohranjanje našega planeta. Drevesa imajo ključno vlogo v uravnavanju podnebja, poleg tega zadržujejo vodo in zmanjšujejo erozijo tal, kar prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjšanju tveganja za naravne katastrofe, kot so poplave in plazovi. Sajenje dreves pomaga tudi izboljšati kakovost zraka in krepiti lokalne ekosiste-me, ki nudijo hrano in zatočišče za različne rastlinske in živalske vrste. Foto: Arhiv PP »Zato je še posebej pomembno, da se zavedamo pomena sajenja dreves in aktivno prispevamo k ohranjanju našega planeta za prihodnje generacije,« je poudaril generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišič. B. Stopinšek Cirkulane • Vsestransko ustvarjalen Vito Maučič Dve zlati in eno mednarodno priznanje 14-letni Vito Maučič iz Cirkulanje mladenič številnih talentov: dober učenec, simpatičen glasbenik in odličen tehnik. Letošnje šobko leto končuje z odličji v državnem in mednarodnem merilu. Vito s trstenkami, ki jih je izdelal ob pomoči mentorja Iva Zupaniča in za njih prejel zlato državno priznanje. Foto: MZ Največjo težo med njimi ima nedvomno zlato priznanje Zveze za tehnično in kulturno dediščino Slovenije, ki ga je osvojil s trsten-kami v leseni dekorativni škatlici. Trstenke so ljudsko glasbilo, ki izhaja iz Jablovca pri Podlehniku, prvi izdelovalec je bil Franc Lapor-šek. Njegovo izročilo je zapisal etno muzikolog in raziskovalec dr. Drago Kunej, ki trstenke izdeluje in zna nanje tudi igrati. Prav tako je igranja na ta ljudski instrument vešč Vitov mentor in učitelj Ivo Zupanič, s katerim sta na državnem tekmovanju mladih tehnikov dosegla izjemno lep uspeh - zlato priznanje. Vito je trstenke izdelal in uglasil ob pomoči mentorja, v lesarski delavnici očeta Andreja je za glasbilo oblikoval še skrinjico, ki jo krasi intarzija z motivom trstenk. Mladenič z izdelkom ni navdušil samo komisije, ki mu je podelila zlato priznanje, ampak tudi pod-lehniškega župana Sebastiana Toplaka, ki bi želel lično in originalno izdelane trstenke podarjati za protokolarna darila občine. Vito je trstenke prav tako predstavil na Aleji znanja v Cankarjevem domu, kjer je imel svojo stojnico, ob njej pa se je pomudil minister za izobraževanje Darjo Felda. Čeprav je Vito zelo dober glasbenik, se igranja na trstenke šele uči. Pravi, da sploh ni enostavno, ampak kar zahtevno. Katero od svojih pesmi bi tudi uglasbil 14-letnika oblikovanje izdelkov iz lesa zelo veseli. Verjetno imajo Maučičevi to v krvi, saj sta oče in stric oba v lesni stroki, tudi Vito se v prihodnje vidi v tej dejavnosti, po osnovni šoli se bo vpisal na Srednjo lesarsko šolo v Mariboru. Medtem ko bi se poklicno ukvarjal z lesom, želi glasbeni talent prihraniti in negovati za svojo dušo. Fant namreč zelo lepo poje in igra kitaro, piše tudi pesmi. Za pesem z naslovom Zaklad je prejel srebrno mednarodno priznanje. Da nosi v sebi takšno pesniško žilico in talent se niti ni zavedal. Pesem so pisali pri pouku slovenščine, svoje misli je prelil na list papirja, učiteljica Laura Mohorko Kumer je pesem poslala na natečaj in uspelo jima je - v mednarodnem merilu so ga nagradili s srebrnim priznanjem. Kako tudi Vito ne bi imel v sebi umetniškega talenta, če se vsa družina ukvarja z ljubiteljsko kulturo in odrskim nastopanjem. Babica Ana Črnivec je najbolj slavna haloška igralka, mama Gordana je vsestranska v kulturnem društvu, tudi oče Andrej velja za dobrega pevca. Vito pravi, da se s pesništvom in poezijo šele dobro spoznava. Si pa želi, da bi v prihodnje katero od svojih pesmi tudi uglas-bil. Zlato za raziskovalno nalogo, nato še županjino priznanje Tretji velik uspeh letošnjega šolskega leta je zlato priznanje za raziskovalno nalogo na 57. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. Avtorji naloge so učenci OŠ Cirkula-ne-Zavrč Vito Maučič, Teo Črnivec in Lucija Žuran, njihova mentorica je bila Laura Mohorko Kumer. Raziskovalna naloga z naslovom Kocka je padla je s področja zgodovine, izdelali so namizno igro. „Želeli smo ustvariti didaktično igro, s katero se učenci hkrati učijo. Najprej smo opravili anketo, v kateri smo spraševali, katere igre imajo otroci radi, katera šolska snov jim je najtežja ... Potem smo na ravni zahtevnosti predmetne stopnje izdelali didaktične igre in jih dali učencem, da so se lahko z njihovo pomočjo učili," je o nalogi, ki so jo okitili z žlahtnim priznanjem, povedal Vito. Njegov trud in uspehe je opazila županja občine Cirkulane Antonija Žumbar in ga nagradila z županji-nim priznanjem. „To je zame velika čast, da sem že kot osnovnošolec prejel tovrstno priznanje. Vesel sem ga in vsekakor mi bo to tudi motivacija za ustvarjanje v prihodnje," je pogovor sklenil 14-letnik, ki že komaj čaka počitnice, ko bo za dva meseca odložil vsakodnevne šolske obveznosti in spustil misli na pašo. Mojca Zemljarič 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 23. junija 2023 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO PRIVOŠČITE SI CELODNEVNO KOPANJE v BIOTERMAH Mala Nedelja 2 kopalni karti s kosilom za odrasle (koriščenje možno čez teden, vikend ali praznike) i ne tebEB ZDRAVJE IZ NEOKRNJENE NARAVE Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina ^radioPTUJ Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Sedaj je pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 2 kopalni karti s kosilom za odrasle. Nagrado lahko prevzamete v tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3. NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: E-naslov: Podpis: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica mM iMMI i ..'..TEDNIK Goljufanje delavcev, kjer se da Ö'C*-1 I S^I Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj i petek • 23. junija 2023 Podravje Štajerski 13 Podlehnik • Praznujejo četrt stoletja občine »Želimo si občino za vse generacije« Pred 25 leti so Podlehničani ustanovili lastno občino in po oceni župana Sebastiana Toplaka jim je uspelo, da osrednji poudarek občinskega proračuna ni le na urejanju cestne infrastrukture. »Občina mora zagotavljati osnovno oskrbo vsem generacijam, od otrok do starostnikov. To je cilj občine,«je dejal župan. Misel župana Toplaka se navezuje na dozidavo vrtca in ureditev šole ter projekt izgradnje manjšega doma upokojencev v Podlehni-ku. Izvedba slednjega je odvisna od državnih sredstev, enako ureditev športnega parka v Dežnem. »Nogometna zelenica bo urejena letos, saj nam je uspelo na razpisu fundacije za šport, želimo pa si še nadzidavo in ureditev obstoječega objekta s fitnesom in pokritim kegljiščem. Cilj je, da bi športni park v Dežnem služil vsem generacijam.« Pomoč države oz. razpisi, na katere se lahko haloške občine prijavijo, so ključni za razvoj občin, saj z lastnimi proračuni ne zmorejo nagovarjati izzivov časa. »Uspelo nam je s projektom razvojne cone v vrednosti okrog 550.000 evrov, naložba pa zagotavlja infrastrukturo, ki bo omogočila tudi nadaljnjo pozidavo za stanovanjske objekte v Podlehniku.« Tudi sicer je podjetniški duh v Podlehniku močan, saj so ustanovili delovni odbor, ki se bo posvečal izključno gospodar-stvenim izzivom. Oblikovali so že projekt PUNKT - izgradnjo inkubatorja, ki bo nudil možnost razvoja mladim podjetnikom. Podlehnik je že pridobil sredstva za sanacijo plazu Ložina na cesti Mala Varnica-Ložina-Zgornje Gruškovje. V zadnjih dveh letih je Podlehničanom uspelo pridobiti kar 1,2 milijona evrov iz državnega proračuna za sanacije več plazov. Na ta seznam bodo letos dodali še plaz Ložina, za katerega jim bo država primaknila 430.000 evrov, še dobrih 100.000 evrov bo prispevala občina. Potreb po sanaciji teh zemeljskih ran, udorov, podorov je seveda še mnogo več. Zgolj deževje v maju je na javni infrastrukturi povzročilo za okrog štiri milijone evrov škode. »Gre za največjo škodo po letu 1989. Na drugi strani Občina Podlehnik Spoštovane občanke in občani! Ob 25-letnici Občine Podlehnik in dnevu državnosti Republike Slovenije Vam iskreno čestitamo. Mag. Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik pa ugotavljamo, da so bile vse sanacije plazov v preteklosti upravičene oz. dobro izvedene, saj na saniranih območjih nova škoda ni nastala. Zaradi neurij in nujnih sanacijskih del pa smo bili primorani zaustaviti modernizacijo cest. Dva odseka nam je uspelo modernizirati, ostajajo še trije. Dva v Spodnjem Podlehniku, in sicer odcepa Gosak in Pulko ter na Golem Vrhu odcep Brezinšek.« Občina se trudi iskati dodatne vire za razvoj podeželja, obenem odgovarjati na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, velik vpliv na občinski proračun pa ima tudi inflacija oz. vsesplošne podražitve. »Postavka za šolstvo, kar vključuje tudi vrtčevsko varstvo, se nam je v enem letu zvišala za 37 % na 780.000 evrov. Če primerjamo izdatke v letošnjem letu z letom 2020, pa gre za skoraj 100-odsto-tno zvišanje. Takšen trend rasti stroškov je nevzdržen. Pomemben del odhodkov predstavljajo tudi stroški šolskih prevozov, tukaj bomo morali iskati nove rešitve.« Podlehnik oblikujejo strma ha-loška pobočja, dolina, ki vodi proti mejnemu prehodu Gruškovje, kilometri cest, razpršena poselitev. Včasih je v tej raznolikosti težko uskladiti vse potrebe in interese, a kot pravi župan Sebastian Toplak: »Raznolikost ni slabost, raznolikost je bogastvo. Cenimo to.« Mojca Vtič Foto: CG Gorišnica • Vloga za spremembo rabe prostora bo stala 300 evrov S takso do zmanjšanja nerealnih pobud občanov Občina Gorišnica bo med julijem in oktobrom zbirala pobude za ponovno spremembo občinskega prostorskega načrta. Ob oddaji vloge bo treba po novem plačati tudi takso v višini 300 evrov za spremembo osnovne namenske rabe prostora v stavbna zemljišča ali 150 evrov za spremembo podrobnejše namenske rabe. Gorišnica Foto: CG Občani bodo morali za vlogo za spremembo namena svojih zemljišč odslej plačati 300 evrov. Podobno prakso imajo že kar nekaj časa tudi v sosednjih občinah. »Plačilo takse je neke vrste varovalka, da se izognemo vsem tistim pobudam, ki nimajo prav nobene možnosti, da bi lahko bile pozitivno obravnavane. Upamo, da bodo občani sedaj dobro premislili, kaj je realno vložiti in kaj ne. Sredi polja verjetno ni mogoče pridobiti gradbene parcele,« je pojasnil Kolar in dodal, da so v preteklih letih ljudje vlagali tudi povsem nerealne pobude in pač poskusili srečo. Veliko število zasebnih pobud za spremembo kmetijskega v stavbno zemljišče je bilo tako zavrnjenih. Zaradi uvedbe takse sedaj na občini pričakujejo veliko bolj utemeljene vloge. Med drugim je Kolar opozoril, da bi lah- ko občani uvedbo takse napačno razumeli: »To ne pomeni, da posameznik plača 300 evrov in je pridobil gradbeno parcelo. Gre samo za takso, ki pa ni pogoj, da bo vložena sprememba tudi sprejeta.« Svetnike je pozval, naj v čim večji meri z novostmi seznanijo prebivalce občine. Ena izmed njih je tudi ta, da bo treba predloge in pobude utemeljiti na vnaprej pripravljenem obrazcu. Za nakup male čistilne naprave največ 2.000 evrov Občinski svetniki so na zadnji seji potrdili tudi sofinanciranje malih čistilnih naprav. Tovrstno pomoč občina razpisuje prvič. V hribovitem predelu Zamušanov in Tibolcev namreč izgradnja kanalizacijskega sistema ne bo možna, zato si bodo morali tamkajšnji občani urediti male čistilne naprave. Na občini so sprejeli odločitev, da jim pomagajo s sofinanciranjem. Vse pogoje so natančno določili s pravilnikom, ki ga je občinski svet tudi soglasno sprejel. Najpomembnejše je, da bo občina sofinancirala 50 odstotkov žinvesticije, vendar z najvišjim zneskom 2.000 evrov. Estera Korošec Ptuj • Javne službe Ptuj z istim vodstvom Hodnik ostaja direktor Občinsko podjetje Javne službe Ptuj jeseni obeležuje 15 let delovanja. Večino časa, dobrih 12 let, ga vodi direktor Alen Hodnik, ki mu kmalu poteče mandat. Nadzorni odbor mu je s soglasjem mestnega sveta tudi v prihodnje zaupal vodenje družbe. Foto: ČG Alen Hodnik Svetniki so soglasje k imenovanju na ponedeljkovi seji podali brez pripomb in razprave. S tem ima pravno-formalno vsa potrebna soglasja, da lahko ostane na direktorskem stolčku. To bo Hodnikov četrti štiriletni mandat na tem delovnem mestu: »Sem zelo vesel in ponosen, da sem imel priložnost voditi družbo, kot so Javne službe Ptuj. V mislih imam predvsem njen osnovni namen delovanja, izvajanje gospodarskih javnih služb, ki so po vsebini nesporno ključnega pomena za delovanje vsake družbe, pa tudi vseh ostalih aktivnosti, ki jih izvajamo v javnem interesu. Čaka nas intenzivno obdobje, saj se kot podjetje vse bolj uveljavljamo, ne zgolj kot izvajalec dejavnosti, temveč tudi kot investitor v gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo za izvajanje teh dejavnosti nujno potrebujemo. Zaradi omejenih proračunskih sredstev bi se posodobitve pomembne infrastrukture preveč zamikale, kar pa bi nam onemogočalo nadaljnji dvig kakovosti storitev ter čim nižje cene za občanke in občane. To sicer s seboj prinaša dodatne ovire, ki jih moramo premagovati, vendar pa nam zadovoljstvo ob uspešno doseženem cilju takoj poplača ves trud in težave. Zavedamo se namreč pričakovanj naših strank, zato se bomo tudi v prihodnje trudili narediti čim več, da ta pričakovanja v čim večji meri izpolnimo.« Hodnik med prednosti tega, da ostaja na tem delovnem mestu, izpostavlja to, da je sodeloval pri ustanovitvi družbe in vzpostavitvi sistema njenega delovanja: »Le dobro poznavanje ciljev in motivov za ustanovitev družbe ter dobro poznavanje področja in specifik gospodarskih javnih služb omogoča vodenje družbe na način, da bo poslovanje uspešno tako z ekonomskega vidika kakor z vidika zagotavljanja najvišjega možnega standarda storitev za občanke in občane mestne občine Ptuj. Ker sem mnenja, da je te cilje mogoče bolje in hitreje doseči z nadaljevanjem dela dosedanje ekipe, sem se odločil za kandidaturo še za en mandat, nadaljnje zaupanje vodenja družbe pa bom z veseljem upravičil.« 15 let občinskega podjetja Ključni razlog za ustanovitev podjetja Javne službe Ptuj je bila zakonodaja s področja gospodarskih javnih služb in pravila EU, ki so od občin zahtevala, da na tem področju uredijo dotlej kaotično stanje. MO Ptuj je težave leta 2008 rešila z ustanovitvijo občinskega podjetja, ki je nabor dejavnosti močno razširilo, tako na področju gospodarske javne službe kot ostale ponudbe. Ukvarjajo se z vzdrževanjem zelenic in cest, urejanjem in čiščenjem, pokopališko dejavnostjo, upravljanjem, ogrevanjem, parkirišči, televizijsko dejavnostjo, zbiranjem in obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov ... Dženana Kmetec Imenovanje brez razpisa Direktorja občinskega podjetja Javne službe Ptuj so izbrali brez razpisa za prosto delovno mesto. Postopek poteka na način, da nadzorni svet najprej »izbere« kandidata za direktorja, nato pa predlog posreduje skupščini v soglasje. Glede na določila Akta o ustanovitvi podjetja se izbira izvede praviloma brez javnega razpisa, lahko pa bi se nadzorniki odločili tudi drugače, torej za objavo prostega delovnega mesta. Ko je pridobljeno soglasje skupščine (mestnega sveta), nadzorniki še enkrat zasedajo in imenujejo direktorja. »V dosedanjem postopku (še pred samo izbiro) sem za nadzorni svet pripravil pregled poslovanja preteklih štirih let in vizijo za naslednji mandat, na podlagi tega pa so se odločili za mojo kandidaturo,« pojasni Hodnik, ki je očitno pri nadzornikih (in mestnem svetu) deležen tolikšne podpore, da so ocenili, da drugega kandidata za to delovno mesto sploh ne bodo iskali. 14 Štajerski Podravje petek • 23. junija 2023 Maribor, Ptuj • 58. festival Borštnikovo srečanje Odlična bera za ptujsko gledališče Borštnikovo srečanje 2023 je bilo ponovno zelo uspešno za Mestno gledališče (MG) Ptuj. Direktor Peter Srpčič pravi, da je bilo resnično izjemno. Še nikoli doslej niso prejeli kar pet Borštnikovih nagrad. Med vsemi gledališči, ki so letos sodelovala na Borštnikovem srečanju, so jih prejeli največ. Foto: arhiv MG Ptuj Tamara Avguštin in Janez Škof, prejemnika Borštnikove nagrade za igro v predstavi Frančišek Letošnje Borštnikovo srečanje je bilo po kakovosti in po tem, kar je bilo videti na odrih, izjemno. Druga za drugo so se vrstile odlične predstave. V MG Ptuj so posebej veseli, da so od štirih nagrad, ki so namenjene igralcem, na Ptuj prinesli kar tri. Proslavljajo skupaj s produkcijsko ekipo in z vsemi sodelujočimi v obeh predstavah. „Naše gledališče se usmerja v kakovostne igralske predstave. Smo majhno gledališče, v katerem lahko gledalec doživi intimni stik z igralci. Resnično vidijo, kako dobri so naši igralci, kako ustvarjajo vrhunske kreacije. Lahko smo resnično veseli, ponosni, zadovoljni," je po prejemu letošnjih nagrad na Borštnikovem srečanju povedal Peter Srpčič. S predstavo Frančišek bodo že 23. junija nastopili na festivalu Vimina-cium (arheološki park z rimsko tematiko), kjer letos poteka že peti tovrstni festival. Pred dvema letoma so na tem festivalu že odnesli glavno nagrado s predstavo Škofj eloški pasijon. S tem gostovanjem tudi zaključujejo sezono 2022/2023. V teh dneh pa bodo že začeli tudi s predvpisi abonmajev za novo sezono in pripravo predstav za novo sezono. Prva premiera MG Ptuj v novi sezoni 2023/24 bo že 21. septembra. Na odru bo zaživela največja produkcija ptujskega gledališča v tej sezoni. Gre za koprodukcijo z MGL in predstavo Pohorski bataljon. Avtor Dino Pešut in režiser Jernej Lorenci sta se lotila obdelave pol-mitske zgodbe o tem padlem bataljonu. V nobenem primeru pa to ne bo politična predstava, kakorkoli ideološka. To je zgodba o usodah ljudi, ki se znajdejo sredi te uničujoče vojne vihre. Srpčič pove, da se vse prelahko poigravamo z besedo vojna, preblizu nas so že prišle te vojne vihre, da bi lahko bili ravnodušni, zamisliti se moramo ob tem, kako nesmiselna in uničujoča je vojna. Sicer pa bo v novi sezoni odrsko uprizoritev doživelo kar nekaj predstav z vojno tematiko. Peter Srpčič in Borut Veselko pripravljata predstavo Franz o Franzu Jagerstatter-ju, avstrijskem oporečniku, ki je zaradi svoje vesti zavrnil služenje v nemški vojski in je bil usmrčen. Premiera bo 18. oktobra. Zdaj so ga že rehabilitirali in beatificirali. Postal je blaženi. V začetku leta 2024 pa bo premiera predstave Severni sij po besedilu Draga Jančarja, ki se tudi dotika vojnega oz. povojnega časa ter nesmiselnega nasilja v tem času. Predstavo pripravlja režiser Primož Ekart. MG Nagrade MG Ptuj Borštnikovo nagrado za scenografijoje prejel Branko Hojnik za predstavo Frančišek v produkciji MG Ptuj. Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe in videa je prejel kolektiv Son:DA in Toni Soprano Meneglejte za uprizoritev Kdo se boji Virginie Woolf? v produkciji Mini teatra in MG Ptuj. Borštnikovo nagrado za igro je prejela Tamara Avguštin za vlogo Brata Leona in drugih likov v predstavi Frančišek v produkciji MG Ptuj in Rachel Donelan v predstavi Zaprta študija. New Constructive Ethic v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Borštnikovo nagrado za igro je prejel Branko Šturbej za vlogo Georga v predstavi Kdo se boji Virginie Woolf? Borštnikovo nagrado za igro je prejel Janez Škof za vlogi Frančiška v istoimenski uprizoritvi v produkciji MG Ptuj in Robina v predstavi Otroci režiserke Nine Šorak v produkciji SNG Drama Ljubljana. Grajena • 21. praznik četrtne skupnosti Grajena Nov družabni prostor za vse krajane V ČS Grajena so praznovanje letos prestavili na junij, tudi zaradi počitnic. Krajanke in krajane so povabili v Športni park Grajena, kjer so potekale vaške športne in družabne igre, s katerimi so obogatili odprtje novega družabnega prostora. Druženje je potekalo pod šotorom in ob na zunanjih športnih površinah, na katerih so potekale že tradicionalne športne igre v različnih disciplinah. Foto: MG Že doslej je bil Športni park Grajena, ki so ga svečano odprli leta 2010, vse pogosteje tudi družabni center četrtne skupnosti. Minulo soboto so tako Grajenčani skupaj s svetom ČS Grajena in v sodelovanju s številnimi domačimi društvi praznovali in se veselili ob svoji novi pridobitvi, družabnem prostoru za različne igre, za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa za vse generacije. Gre za projekt, ki so ga predlagali in izglasovali občanke in občani v okviru par-ticipativnega proračuna. Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 80 odstotkov upravičenih sredstev ali v višini nekaj več kot 14.276 evrov. Svečani ton je družabnemu srečanju in odprtju družabnega prostora ob 21. prazniku ČS Grajena dala pesem Moškega pevskega zbora KD Grajena pod vodstvom Matjaža Mohorka, ki je tudi ob tej priložnosti zapel grajensko himno. Zbrane pod šotorom, kjer so jim postregli z golažem in drugimi dobrotami, ki so jih pripravile ekipe društev, vasi in svet ČS Grajena, je pozdravil predsednik sveta Luka Žižek, jim čestital ob prazniku in zaželel prijetno druženje. Med gosti je bil tudi generalni sekretar na ministrstvu za proračun Uroš Gojkovič. Županja Nuška Gajšek je Grajen-čanom prinesla pozdrave v imenu MO Ptuj. Vesela je, da 21. praznik ni samo praznik zaradi praznika, ampak da spet odpirajo naložbo, za katero gredo čestitke Grajenča-nom, kerso bili tako uspešni na glasovanju za participativni proračun. Kot zadnji čakajo še na prenovo športnega objekta V MO Ptuj pa niso pozabili niti na Športno društvo Grajena, ki kot zadnji čakajo na obnovo svojega objekta. Predsednik ŠD Grajena Boštjan Skerbiš, ki je poskrbel za izvedbo športnih tekmovanj in njihov pravilni potek, pričakuje, da bo do dograditve objekta, kjer so prostori športnega društva, prišlo čim prej in da bo novi objekt dobil vsaj takšno podobo, kot jo ima tisti v Podvincih. V programu dela ČS Grajena za leto 2023 so dali prednost obnovi kulturne dvorane, postavitvi javne razsvetljave in modernizaciji enega izmed (bolj primestnih) cestnih odsekov, čeprav je na območju te ptujske četrtne skupnosti še veliko neasfaltiranih cest. Gre za odsek od krožišča Volkmerjeve in 5. Pre-komorske do table Mestni Vrh, ki je pravzaprav skupna naložba treh četrtnih skupnosti (Panorama, Grajena in Ljudski vrt), je pa prometno na tem območju najbolj obremenjena. Vse pa je odvisno od razpoložljivega denarja v proračunu MO Ptuj za letos, je povedal Žižek Še vedno pa v tej ptujski četrtni skupnosti velik problem predstavlja tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja. Računica se zaradi pomanjkanja denarja ne izide niti pri skupnih čistilnih napravah. Pravih rešitev za to tako še vedno nimajo. MG Foto: MG Športni park Grajena je bogatejši za družabni prostor za družabne igre, ki so ga predlagali in izglasovali občanke in občani za boljšo kakovost življenja v MO Ptuj. Slov. Bistrica • Ta petek odprtje bistriškega bazena Celodnevno kopanje za pet evrov V Slovenski Bistrici že vrsto let deluje zunanji bazen, ki vrata tradicionalno odpre na zadnji šolski dan. Tudi letos ne bo nič drugače. Bazen deluje ob lepem vremenu in želja direktorja Javnega zavoda za šport Slovenska Bistrica Boštjana Fridrihaje, da bi bilo lepih poletnih dni čim več. Foto: Mojca Vtič Pred tremi leti je občina Slovenska Bistrica v celoti obnovila mestno kopališče, ki ga sestavljata večji bazen ter majhen otroški bazen. Naložba je bila vredna okoli 655.000 evrov, okoli 60.000 evrov je prispevala Fundacija za šport, preostali denar je zagotovila Občina Slovenska Bistrica. Lani so na Bistriškem zabeležili izjemno plavalno sezono, saj so našteli vsega pet deževnih dni, v mestnem kopališču, ki je pred tremi leti doživelo prenovo, pa je poletno osvežitev iskalo okrog 9.000 obiskovalcev. »Želja za letos je, da se temu številu ponovno približamo. Prihodkov iz prodaje vstopnic je bilo za slabih 18.000 evrov, sicer pa so stroški obratovanja znašali dobrih 50.000 evrov,« je povedal Fridrih. Zaslužek na račun vstopnic je bil nižji, saj je občinski svet lani sprejel polovično znižanje višine vstopnice. Letos bo cena polna, kljub temu pa občutno nižja kot v okoliških termah. »Razlog za povišanje cen vstopnic je predvsem zaradi povečanja obratovalnih stroškov (elektrika, komunala, kemikalije ...) ter tudi znižanja sofinanciranja občine,« je pojasnil direktor zavoda. Svetniki so namreč v letošnjem proračunu za sofinanciranje kopališča namenili 15.00 evrov, lani 25.000 evrov. Celodnevna vstopnica za odraslega bo stala pet evrov, medtem ko za otroke, dijake, študente, upokojence in invalide štiri evre. Plavalcem omogočajo tudi dvou-rno jutranje in večerno plavanje (9.00-11.00 ter 19.00-21.00) za dva evra na osebo. Tretja možnost pa je še nakup sezonskih vstopnic, katerih cena je 80 ali 60 evrov. Ob nudenju vodnih užitkov v zavodu načrtujejo tudi številne aktivnosti za mlade in starejše. »Organizirali bomo plavalne tečaje, animacije za najmlajše, vadbo v vodi, športne igre ...,« še napoveduje Fri-drih. Mojca Vtič petek • 23. junija 2023 Za kratek čas Štajerski 15 it. pesnica (ada) nauSnik grški junak, ranljiv le v peto največja reka na iberskem polotoku živko marušič nizko drevo z zdravilnimi cveti helu zdravko tomac klas pri ovsu in prosu norveška glasbena skupina ivan hribar rastlinski moški spolni organ skrajni konec polotoka nihajoče telo pri uri Na vrtu so lahko zelo koristni, ker požirajo in v prebavilih hitro razgrajujejo organske snovi. Naselite jih lahko v kom-postniku ali pa zanje pripravite posebno gojišče v kupu organskih odpadkov. Razkrajajo organske snovi od površine tal in se pomikajo navzgor proti vrhu kupa. Te živali se hranijo skoraj z vsemi rastlinskimi ostanki, tako gospodinjskimi kot tudi vrtnimi, vendar kompostnika ne smete preobremeniti. Podobno kot bakterije tudi te živali v ogretem kompostnem kupu bolje opravljajo svoje delo, zato je treba kompost čez zimo pokriti. Tedenski horoskop 3 OVEN (21. 3. - 20. 4.1 imi Na finančnem področju vas čaka razcvet. Kako se boste odločili in porabili denar, je prepuščeno vam. Čas je, da se odpravite po nakupih - bodite izvirni. Skozi pogovor in besedne igre boste duhovno rasli in se razvijali. Dopusta še ne bo, kajti klicale vas bodo delovne obveznosti. Dano vam bo, da se nekoliko bolj umirite in da pogledate na življenje čustveno. Pravzaprav boste s svojo energijo in znanjem priskočili na pomoč in tako osrečili sebe in druge. V ljubezni je nujno uporabljati čustva in na delovnem mestu razum. Zelo boste blesteli na neki zabavi. B^d BIK (21. 4. - 20. 5.) Energija časa vam bo narekovala tempo. Seveda je smotrno, da se na pravilen način lotite stvari in da si vzamete čas zase. Aktivni boste pri vsem, na delovnem mestu boste pridobili naloge, ki bodo zelo ustvarjalne. Za ljubezen bo veljalo: združite prijetno s koristnim. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Zanimiv in poučen teden je pred vami. Prenehajte tehtati in se odločite, kaj si želite. Usoda bo na vaši strani in za trenutek se bo zazdelo, da se z njo adrenalinsko poigravate. Prijatelji vas bodo umirili. Na počitnice ne sodi prenosni računalnik, ampak samo dobra volja. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Zaljubili se boste, čeprav si tega ne priznate na glas. Pričakovati je prijeten in harmoničen teden. Daleč v ospredju bo čustveno življenje, čas je, da se poslušate. Ne delajte stvari na hitro, ampak previdno. Na vsakem koraku vam lahko pomaga intuicija. Skozi delovne obveznosti napredujete. STRELEC (23. 11. - 21. 12. m V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z neko energijo. Pridobili boste ogromno volje in tako se lahko veliko naučite ter izpolnite svoje znanje. Odgovorno se boste lotili delovnih obveznosti. Samske čaka neka prijetna ljubezenska romanca. ANTERIDIJ - rastlinski moški spolni organ, BRONN, Heinrich Georg - nemški paleontolog, LIEPAJA - pristaniško mesto v Latviji Cirkovce • Kmečke igre in festival tresk Veselo nedeljsko popoldne Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo je skupaj s Strojnim krožkom Dravsko polje in vaškimi odbori občine Kidričevo organiziralo tradicionalne kmečke igre, na katerih se pobira bob (krompir), žagajo drva s „zug" žago, nosijo jajca na loparju. Letos smo imeli tudi zabavno igro z metlami. Merimo čas in ugotavljamo, kdo je najhitrejši, najspretnejši. Pa saj ni pomembno, kdo je prvi. Pomembno je, da ljudje pridejo skupaj, obujajo spomine na svojo mladost in se družijo. Ekipe so bile iz domače občine Kidričevo, pridružile so se nam tudi članice iz Društva podeželskih žena občine Majšperk. Letos so bile tudi 2. kmečke igre za otroke. Otroci, stari od 6 do 14 let, lahko sodelujejo v igrah. Nosili so jajca na loparju, tekali v vrečah in bili najbolj spretni pri igri z metlami. Ni se bati za našo prihodnost, saj so otroci z velikim veseljem in vnemo pobirali tudi krompir. Prireditev je obiskal župan Anton Leskovar in pozdravil sodelujoče. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi drobnih pozornosti smo članice Društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo pogostile vse prisotne z dobrim starim bobovim golažem. Za spremembo smo poskrbele še s festivalom tresk, na katerega smo poleg tradicionalnih kvašenih spekle še ■ Tekmovali so tudi otroci - .... .. ."„p. . - - . - ■ ' : arhiv prireditve krhke, slane, sladke in hude. Sme- postali sužnji tehnike in časa. gospe Žitnik, ki sta pripomogla k ha in dobrega razpoloženja je bilo Zahvala vsem, ki so se udeležili izvedbi iger, ter pridnim članicam, veliko. Prav to je tisto, kar nam iger, tistim, ki so si upali tekmo- ki so pripravile domače dobrote. danes najbolj manjka, ker smo vati, pa tudi gospodu Beraniču in Marija Metličar RAK -A €J (21. 6. - 22. 7.) Rože na domačem vrtu dehtijo in tudi sami se boste počutili kot dehteč cvet. Milina časa bo božala vašo dušo in dogodilo se bo, da boste korak za korakom šli lastni sreči naproti. Mnogo nenavadnosti in izvirnosti vas čaka na poti. Čas bo, da si privoščite oddih. Varujte se trme. m LEV (23. 7. - 22. 8.) Igra življenja gre po svoji poti. Postali boste nekoliko tišji in vase zaprti. Vzrok tega je, da se zavedate, da morate v miru razmisliti. Sprostila vas bo narava in v tišini boste spoznali, da ste tudi vi ljubljeno bitje. Ob vas je nekdo, ki vas srčno ljubi. Na delovnem mestu boste ustvarjali. ti DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Narava vas bo umirila in zaradi tega si boste privoščili piknik ob vodi. Majhnih stvari v življenju se ne da kupiti, lahko pa ozavestite, da se sreča skriva vsepovsod. Mnogo bo notranjega nemira, še najbolj ustvarjalno ga boste uporabili na delovnem mestu. Srečen dan: nedelja! KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Pred vami bo teden užitka. Zanimivo je, da boste sami poskrbeli za osvežitev in se predajali čarom užitka. Na paleti ljubezni se bodo pojavljale žive in harmonične barve. Sprehod po gozdu bo božal vašo dušo. Bodite ustvarjalni in vedite, da je čudež, da lahko živite in ustvarjate. ^ VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Zavedati se morate, da je preteklost sestavni del življenja. V vaše življenje prihajajo zelo intenzivni trenutki in korak za korakom osvajate vrhove usode. Nekaterih trenutkov se ne da spremeniti in ugodno je, da uživate v vsem tistem, kar vam je dano. Napredek je razbrati v službi. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Jasno je razbrati, da boste imeli zavihane rokave in da spretno krmarite po razpotjih življenja. Pravzaprav boste med glasnimi ljudmi in akcija bo spodbudno vplivala na vas. Žarki sreče vas ne bodo zapustili, ampak bodo sijali še močneje. Srečen dan: torek. 16 Štajerski Črna kronika petek • 23. junija 2023 Ptuj • Učitelji bi morali prijaviti vsako nasilje v šolskem prostoru Učenci niso agresivni samo do vrstnikov, ampak tudi do učiteljev Ptujske osnovne šole se na različne načine spoprijemajo z agresivnim vedenjem posameznih učencev. Skozi vse šolsko leto delujejo preventivno in otroke usmerjajo k sprejemljivim oblikam reševanja konfliktov. Po dogodkih medvrstniškega nasilja v Celju in Srbiji pa tej problematiki posvečajo še več pozornosti. Nedavno so strokovni sodelavci vseh štirih ptujskih šol prisluhnili predavanju dr. Sebastjana Kristoviča, strokovnjaka na področju vzgoje, z naslovom Vzgojni in psihološki vidiki agresivnega vedenja otrok. Kristovič je v uvodu izpostavil, da je agresivnega vedenja otrok vsak dan zelo veliko, pa ne samo do vrstnikov, ampak tudi do staršev in pedagoških delavcev. Večina teh dejanj je skrita pred očmi javnosti, zato je bil šok ob nedavnih dogodkih medvrstniškega nasilja tako v Sloveniji kot tujini še toliko večji. Staršem je nerodno prijaviti svojega otroka, pedagoški delavci pa se ne želijo izpostavljati, jih je strah, so morebiti preutrujeni. Po mnenju Kristoviča šole tovrstnih dejanj ne bi smele pometati pod preprogo, ampak bi morale ustrezno ukrepati. Prepričan je, da bi se lahko že s tem marsikaj spremenilo na bolje. »Sedaj so pedagoški delavci v drži ofenzive in čakajo, kaj se bo zgodilo, se branijo. Morali pa bi se čim bolj aktivirati, pošiljati dopise na ministrstvo in druge šolske institucije, sklicevati izredne roditeljske sestanke. Prav tako bi morali v čim večji meri nasilne dogodke prijaviti pristojnemu centru za socialno delo, inšpekcijskim službam, policiji,« je poudaril pre- Ko se fantje več ne zanimajo za punce, je nekaj zagotovo narobe »Med mladimi je vse pogostejša kriza smisla, saj so duševno prazni, melanholični, brez idej, življenjskih ciljev, nič večjih ne radosti, fantov niti punce več ne. To dejansko opažam pri mojih študentih, vsi so kot bratje in sestre. Pobudo za druženje pa največkrat dajo punce. Prav tako je zelo skrb vzbujajoče, da mame svoje sinove pri 14 ali 15 letih peljejo k zdravniku, ker imajo težave z erekcijo,« je med drugim povedal dr. Sebastjan Kristovič. davatelj in dodal, da je ena izmed težav tudi ta, da so pedagoški delavci nezaščiteni. Morebitna prijava pa terja od vodstva šole veliko dela z inšpekcijami, dopisi in obrazložitvami. Pametni telefoni bi morali biti v vseh šolah prepovedani Med vzroki za porast agresivnega vedenja med otroki so po besedah Kristoviča permisivna vzgoja in pretirana raba zaslonov. Prav zato se zavzema, da bi bila uporaba pametnih telefonov prepovedana v vseh slovenskih šolah, učenci jih ne bi smeli imeti niti v šolskih torbah. V tem primeru namreč celo šolsko uro razmišljajo samo o tem, kdaj bo odmor, da bodo lahko znova v roke vzeli svoj telefon. Prav tako je velika težava ta, da je iz vzgojno-iz-obraževalnega sistema povsem izrinjena vzgoja otrok. Samo s pogovarjanjem in razpravljanjem pa ne ne bomo prišli prav daleč. »Učitelji Ptujski šolniki so z zanimanjem prisluhnili predavanju dr. Sebastjana Kristoviča, ki kot profesor poučuje na fakulteti Alma Mater Europaea, na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu pa je doktoriral s področja logoterapije. Poleg tega je tudi direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo. morajo dobiti nazaj ustrezno strokovno avtonomijo. Danes je otrok zaščiten kot zadnji polarni medved, starši so postali izpolnjevalci njegovih potreb, odgovornosti pa ne nosi nihče,« je mnenja Kristovič. Otrokom bi morali nujno postaviti mejo, ključna pa je povezava med starši in šolo. Sedaj se namreč vse prepogosto dogaja, da starši niso več kos svojim otrokom. »Dogaja se, da oče ne more dobiti svojega sina od računalnika. Cele generacije otrok so zasvojene. Že devetle-tniki lahko gledajo pornografijo in nihče ustrezno ne ukrepa. V trenu- tnem sistemu prav gotovo nekaj ni prav. Cela država se na primer ukvarja z agresivnostjo otrok, pa strokovnjaki, policija in druge institucije. Edini brez problemov pa so bili tisti, ki so nasilje izvajali,« je še poudaril sogovornik. Estera Korošec Foto: CG Ptuj • Na sodišču znova sojenje Kristijanu Slodnjaku pred novim senatom Obtožnica nespremenjena: Slodnjak naj bi bil naročnik umora Na ptujskem sodišču seje pred novim senatom pod vodstvom sodnice Bernarde Galun v sredo vnovič začelo sojenje Kristijanu Slodnjaku, ki mu tožilstvo očita pomoč pri kaznivem dejanju umora Andreja Kirbiša. Obtoženi tudi pred novim senatom vztraja pri molku, še naprej pa ostaja neznano tudi, kdo je domnevno naročeni umor februarja lani izvršil. Sojenje pred prvotnim senatom pod vodstvom Katje Kolarič, ki se je začelo februarja, je bilo po več obravnavah prekinjeno, saj je ta zaradi ugotovitve, da je v spisu dokaz, ki tam ne bi smel biti, in sicer mnenje o policijskih izsledkih poligrafskega postopka, predlagal svojo izločitev, predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju pa je zaradi obstoja tehtnih razlogov predlogu ugodila. Obtožnica, ki jo je danes predstavila Janja Bernard Korpar, ostaja nespremenjena in Slodnjaku očita, da naj bi bil prav on naročnik umora, saj naj bi umorjenega, ki je od njega terjal izplačilo dolga, z zvijačo zvabil zvečer na osamljen kraj. To naj bi po mnenju tožilstva dokazovala tudi sms-sporočila, ki jih je Kirbiš tik pred tragičnim dogodkom pošiljal Slodnjaku. 39-le-tnik je bil s streli umorjen malo po 21. uri, obtoženi pa naj bi si v tem času zagotovil alibi s tem, da je v Benediktu z eno od strank sklepal zavarovanje, še meni tožilstvo. Na vprašanje sodnice, če se namerava zagovarjati, je Slodnjak odvrnil da ne, ob tem pa dodal le še, da se nima zagovarjati za kaj, saj v nič od tega, kar se mu očita, ni vpleten. v dl^talnl knJBnld: www.dlib.Bl Kac: »Tožilstvo gradi obtožnico na podlagi indicev« Njegov zagovornik Andrej Kac je v nadaljevanju znova poskušal z ugovorom pravne narave zoper podano obtožnico, kar je pojasnjeval z že znanimi očitki, da očitki na račun Slodnjaka v obtožnici sploh nimajo predpisanih elementov kaznivega dejanja, zlasti manjkajo dokazi o naklepu, ker pa ni znanega storilca, obtožnica po njegovem mnenju tudi ne vsebuje dokazov glede medsebojne povezanosti obeh, kar je eden od pogojev za očitke o pomoči pri kaznivem dejanju. „Iz obtožnice nikakor ne izhaja zakonsko zahtevan utemeljen sum, pač pa jo tožilstvo gradi na podlagi indicev ter nekih verjetnosti," je dejal Kac, prepričan, da primer sploh ne bi smel prestati niti začetka kazenskega postopka. Sodni senat je pritrdil tožilki Bernard Korpar, ki je spomnila, da je obramba s tem manevrom že poskušala, a da je sodišče svoje glede ugovora že povedalo, obtožnica pa je postala pravnomočna. Glavno obravnavo so danes nadaljevali s skoraj triurnim branjem zapisnika zaslišanja Slodnjaka v policijski preiskavi, čeprav je Kac še pred začetkom branja dejal, da obramba preklicuje vse dosedanje zagovore obtoženega, a je sodnica odvrnila, da procesna pravila preklica zagovora ne poznajo. V zagovoru pred kriminalisti je podrobno spregovoril o odnosih s Kirbišem in večkrat zanikal, da bi bil vpleten v njegov umor. V nadaljevanju je sodišče zaslišalo še vseh tri oškodovance, mater, brata in partnerko umorjenega. sta Truplo moškega iz Kidričevega sta sredi februarja lani na makadamski cesti v naselju Mostje v občini Juršinci našla dva domačina, kot je razvidno iz obtožnice, pa naj bi za zdaj še neznani storilec Kirbiša ustrelil z dvema streloma v glavo in srce, tako da je ta na kraju dogodka umrl. Motiv Slodnjaka za smrt Kirbiša naj bi bil dolg do njega, pri čemer naj bi od umorjenega pred tem prejemal grožnje. Dež na Šentjanža (24.), slabo letino nareja, sonce naj se raje pratiki smeje. Danes bo sprva precej jasno. Popoldne se bodo od severozahoda začele pojavljati plohe in nevihte, ki bodo do večera zajele večji del Slovenije. Na Primorskem bo večinoma suho. Sprva bo pihal jugozahodnik, popoldne bo zapihal severni veter, na Primorskem pa zvečer šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 21, najvišje dnevne od 28 do 34 °C. Napoved za Podravje pretežno jasno Nedelja 25.6. t> pretežno jasno Ponedeljek 26.6. O pretežno jasno EfiHEnrea Vir: ARSO Foto: CG Atletika Ptujska trojica prispevala lepo število točk Stran 18 Tim Gajser »Se že veselim, tudi zaradi navijačev« Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Nogomet Aluminij na uvodu sezone s Celjani Stran 20 Footgolf Na Ptuju tridnevni praznik footgolfa Stran 19 íPoíluiajtí naí na íuztounzm ifilztu! RADIOPTUJ ta, 4jbletcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • Marko Bezjak (SC Magdeburg) Maestro iz »Duge Lese« osvojil Ligo prvakov Sreda, pozno dopoldan, telefonski klic: „Oj, Uroš, delaš kaj? Za petkov Štajerski tednik potrebujem prispevek s turnirja mladih Jeruzalema o okrepitvah članske vrste iz Ormoža in seveda nekaj o legendi ormoškega rokometa Marku Bezjaku. Bo šlo glede na to, da odhajaš na dopust,« je bil na drugi strani glas Jožeta Mohoriča, športnega urednika Štajerskega tednika, ki s posebnim navdušenjem že vrsto let spremlja dogodke v ormoškem rokometu. Odgovor spodaj podpisanega: „Veš, da bomo nekaj zrihtali. Prvo se bom lotil Bezjaka, o njem bo najlažje nekaj napisati. Si videl kaj je maestru uspelo? Vse je osvojil, kar se da na svetu," se je glasilo moje proti vprašanje Jožetu, ki je samo še dodal: „Kakšna stvar bi bila, da bi Marko že letos oblekel dres vinarjev in ne bi odšel v Našice k trenerju Branku Tamšetu. V Ormožu bi bil Hardek premajhen glede na število navijačev, ki jih imate," in nastala je tišina ter razmišljanje, da smo v Ormožu res tako „čudni", da bi mogoče v prihodnosti resnično lahko izpeljali ta projekt ob zaključku kariere Marka Bezjaka in rokometnega čarovnika pripeljali na čarobni Hardek. In bila je ura 11.15, ko sem zapisal prvi stavek tega članka. Hardek, Rdeča dvorana, Getec arena Prijateljstvo med spodaj podpisanim in Markom Bezjakom traja že več kot 25 let, čeprav je razlika med nama devet let. Oba sva svoje otroštvo preživela v naselju Dolga Lesa, po ormoško „Duga Lesa", ki je nastalo ob izgradnji žal bivše Tovarne sladkorja Ormož. Prvo najino srečanje se je zgodilo na nogometnem asfaltnem igrišču v Dolgi Lesi, kjer je Marko ogromno časa ob nogometni ali rokometni žogi prebil s svojim očetom Sinekom (Milanom Bezjakom, op. a.). Seveda brez nadzora mame Anke in babice Ivanke ni šlo. Danes je žal podoba nekoč odlično obiskanega igrišča v Dolgi Lesi klavrna, saj je trava prerasla asfaltno površino, goli so prepereli, igrišče sameva in težko je verjeti, da bo to Ob slavju Magdeburga po osvojeni Ligi prvakov je bil izjemno razigran tudi maestro Bezjak. naselje v bližnji prihodnosti znova izvrglo olimpijca ali zmagovalca rokometne Lige prvakov ... Kasneje se je najino poznanstvo preselilo v Športno dvorano Hardek, kjer sem prav z generacijo Marka Bezjaka, letniki 1986 in mlajši, začel svojo novinarsko pot na področju športa. Že takrat je Marko s svojo igro delal svoje soigralce boljše. Vedno je imel raje asistenco soigralcu kot lastni zadetek. Ko pa je bilo treba povleči ekipo iz godlje, je vedno našel pravo rešitev ter že pri mlajših selekcijah dokazal svoje mojstrstvo. Z „nedotakljivimi", kot sem jih sam takrat poimenoval - še danes jih spremlja ta vzdevek -, je nizal uspeh za uspehom. Šlo je za ekipo, ki je pod vodstvom trenerja Saše Prapotnika osvojila naslove državnih prvakov pri mlajših in starejših dečkih, osvojila številne močne mednarodne turnirje in bila redno z OŠ iz Ormoža ter kasneje Gimnazijo Ormož državni prvak ali podprvak. Neverjetno se sliši podatek, da je ekipa zmagala na več kot stotih zaporednih tekmah! Boli pa naslednji podatek, da je edini iz te generacije v resnem rokometu ostal le Marko Bezjak, čeprav je bil tudi on blizu odhoda iz rokometa k nogometu. Danes Marku najbrž ni žal, da je ostal v športu, kjer je ustvaril neverjetne in težko ponovljive rezultate. Že pri 15 letih je Bezjak zaigral za člansko ekipo Jeruzalema. Že pri teh rosnih letih je odigral vidno vlogo pri uvrstitvi Ormožanov iz 1. B v 1. A-ligo. Krona uspehov je bilo 3. mesto v državi v sezoni 2004/05 in igranje z Jeruzalemom v Pokalu EHF, kjer je slovenski predstavnik le za gol izpadel proti portugalskemu prvaku Ma-deiri. Trener slednjih, Dragan Djukič, danes priznani svetovni rokometni strokovnjak, je na vsak način želel Bezjaka videti v dresu Madeire, ki je tudi rojstni kraj kralja nogometa Cristiana Ronalda. Pred zadnjo sezono v dresu Jeruzalema je Marko junija 2007 celo podpisal pogodbo s takrat finančnim rokometnim gigantom Gold Clubom iz Hrpelj, a sta se v izogib aferi ter nevšečnostim, ki bi jih lahko doživel Bezjak, kluba dogovorila, da igralec ostane še eno leto na Hardeku. Še danes je kljub le petim igralnim sezonam v članski ekipi Jeruzalema četrti strelec kluba s 695 zadetki. Po slovesu od ormoškega dresa je Marka iz varnega zavetja trdnjave Hardek pot vodila v Velenje h Gorenju, ki je takrat imelo odlično moštvo, ki je igralo v Ligi prvakov ali v Pokalu EHF. Še danes je tako, da Ormožani bistveno bolje sodelujejo z Velenjčani kot Celjani, saj slednji s svojo prepotentnostjo že vrsto let ne priznavajo kakovosti ormoškemu rokometu. V prvih dveh sezonah se Ormožan v dresu Gorenja v Rdeči dvorani ni naigral tako, kot se je sprva pričakovalo, nato pa mu je steklo in je bil nepogrešljiv člen pri osvajanju lovorik Gorenja v državnem prvenstvu in tudi vseh uspehov os v Evropi. Leta 2013 je sledila selitev k nemškemu Magdeburgu, ki je leta 2002 prvič osvojil evropsko Ligo prvakov. Decembra 2015 je Magdeburg kot trener prevzel šele 33-letni Bennet Wiegert (letnik 1982). Nadarjeni in popolnoma rokometu posvečeni trener je počasi, iz leta v leto, sestavljal igralski mozaik. Je eden redkih nemških trenerjev, ki je stavil na hitrost igre ter tehniko igralcev in ne na fiziko, ki je tako značilna za nemško Bundesligo. Ni skrivnost, da je bil Wiegert zaljubljen v igralske sposobnosti Bezjaka in da je na njem gradil ekipo za vrh Nemčije ter Evrope. Po zaslugi Marka sem imel priložnost spoznati mesto Magdeburg (920 km iz Ormoža, 230.000 prebivalcev), trenerja Wiegerta, rokometno „mašinerijo", kjer je poskrbljeno za vsako malenkost, in spoznati najboljše igralce na svetu. Neprecenljiva izkušnja, ko si na igrišču z najboljšimi rokometaši na svetu, ki pa so v bistvu zelo preprosti ljudje. Še najbolj mi je v spominu ostal nemški reprezentant ter levo krilo Matthias Musche, ki je ob mojem obisku po zaslugi Bezota znal zapeti ormoško rokometno himno. Igralno me je impresioniral danski reprezentančni vratar Jannick Green, ki se je nato iz Magdeburga preselil k PSG. Namesto zahvale mojemu sosedu za ponujeno priložnost pa je imel slednji z mano same probleme. „Teta putika" je prišla z menoj na obisk v Magdeburg in za odpravo moje bolezni je bila aktivirana celotna klubska zdravniška služba. Marko je teden dni igral vlogo mojih staršev, z ledom v roki, ki je končal na moji nogi. Poleg omenjene nevšečnosti so mi ostale v spominu tudi druge lepe stvari. Med drugim so vsi naši pogovori v domu Bezjakovih (žena Dominika, hčerki) potekali v pristni prleščini. Cel dan se je poslušal Radio Ptuj, naučil sem se le en stavek v nemščini: „Alles ist gut". Ekipa Magdeburga je rasla iz leta v leto, igra je bila vedno atraktivnej-ša, kakovostnejša in sploh ni dvoma, da je Magdeburg zadnji dve ali tri sezone igral najlepši ter obenem še izjemno uspešen rokomet. Osvojene lovorike na najmočnejših rokometnih tekmovanjih po svetu so padale kot domine. Osvojen je bil nemški Pokal, padla je Bundesliga, ki velja za najmočnejšo ligo na svetu, osvojen je bil Pokal EHF, pa kar dve Svetovni klubski prvenstvi in pred kratkim še evropska Liga prvakov. Smetana na torto, sadno torto. In to na kakšen način! V epskem polfinalu proti Barceloni so Nemci zmagali po izvajanju sedemmetrovk, v velikem finalu pa je po podaljšku padlo še Kielce. Dve vrhunski tekmi Magdeburga, ki že nekaj časa igra brez za moje pojme najboljšega igralca na svetu, Islandca Omarja Ingija Magnussona. Slednjega je na desnem zunanjem vrhunsko zamenjal Kay Smits, ki je v preteklosti v dresu Nizozemske že igral tudi na Hardeku. Tu je trenutno še najboljši igralec v igri 1 na 1, še en Islandec Gisli Kristjansson. In še bi Foto: Črtomir Goznik Mladi Marko Bezjak v dresu Jeruzalema Ormoža Marko Bezjak Rojen: 26. 6. 1986 Višina: 184 cm Teža: 88 kg Igralno mesto: srednji zunanji Klubi: Jeruzalem Ormož (do 2008), Gorenje Velenje (20082013), SC Magdeburg (20132023), Nexe Našice (2023-?). Številka dresa po klubih: Jeruzalem Ormož (6), Gorenje Velenje (6), SC Magdeburg (25), Nexe Našice (?). Uspehi Marka Bezjaka: Jeruzalem Ormož (3. mesto v DP 2004/05, nastop v Pokalu EHF 2005/06); Gorenje Velenje (trikrat državni prvak - 2009, 2012, 2013, nastopi v Ligi prvakov in v Pokalu EHF); SC Magdeburg (enkrat nemški prvak - 2022, enkrat nemški pokalni prvak - 2016, enkrat zmagovalec evropskega Pokala EHF - 2021, dvakrat zmagovalec IHF Super Globa oz. Svetovnega klubskega prvenstva -2021, 2022, enkrat zmagovalec evropske Lige prvakov - 2023); reprezentanca Slovenije (3. mesto na SP v Franciji - 2017, 6. mesto na Olimpijadi v Braziliji, v Rio de Janeiru - 2016). lahko naštevali ... Magdeburg je vedno odlično reagiral v najbolj kritičnih trenutkih in zasluženo zmagal Final 4 Lige prvakov v Kolnu. Tekma v velikem finalu proti Kielcam je bila zadnja Bezjakova v dresu Magdeburga. Marko bo svojo športno pot nadaljeval pri naših južnih sosedih v Našicah (v bližini Osijeka), kjer so sestavili odlično ekipo. Tej bo mogoče prav na račun rokometnih vragolij Ormožana uspelo v hrvaškem prvenstvu s prestola vreči desetletja nepremagljivi Zagreb ... Bron na svetovnem prvenstvu, šesti na Olimpijadi Poleg klubskih uspehov je danes 36-letni Prlek uspešno igral tudi na reprezentančnem nivoju. Sodeloval je v prav vseh mlajših reprezentančnih selekcijah. Skupaj z Markom sem bil na mnogih evropskih ter svetovnih prvenstvih mladih: leta 2004 v Srbiji, leta 2005 na Madžarskem, leta 2006 v Avstriji, leta 2007 v Makedoniji. Za nama so mnoge reprezentančne kvalifikacije in nato priprave na prvenstva. Že pri teh mlajših reprezentančnih selekcijah je opozarjal nase z neverjetnim pregledom nad igro, nad izjemno hitro tranzicijo iz obrambe v napad, poleg vsega pa je bil še uspešen realizator. Piko na i reprezentančni karieri je postavil leta 2016 in 2017. Najprej je z reprezentanco Slovenije, ko je pod vodstvom selektorja Veselina Vujo-viča na Olimpijadi v Braziliji osvojil 6. mesto, leto kasneje pa je v malem finalu SP v Franciji osvojil bronasto kolajno. In to v kakšni tekmi! V 2. polčasu je Slovenija proti Hrvaški zaostajala že za osem zadetkov, nato pa je sledil čudežni preobrat prav po zaslugi Maestra, ki je odigral eno svojih najboljših partij v življenju. Kaj napisati za konec? Sanje so za Bezjaka postale realnost. Mnogim mladim rokometašem tod okrog pa so se prav po zaslugi odličnih predstav Mareta sanje šele začele. In še ena pomembna stvar: ne pozabimo, da je za uspeh treba iti čez tisoč ovir, da ti v športu in nasploh v življenju ni nič podarjenega. Treba je iti korak za korakom, brez preskakovanja ovir, kar je Bezjaku tudi odlično uspelo. Danes so pri mladih športnikih velikokrat problem predvsem starši, ki preko otroka živijo svoje sanje in sanjajo o milijonskih zaslužkih Messi-jev, Ronaldov, Modričev ... In ko smo že pri denarju, velja omeniti še eno resnico o rokometu. Gre za šport, ki je glede financ najbolj podcenjen. Rokomet v sebi združuje veliko športov, v vseh moraš biti dober, da si lahko uspešen. Bolečina po vsakem treningu in tekmi pa je neizogibna. To lahko potrdi vsak rokometaš, predvsem pa maestro Marko Bezjak. Sprejem v Ormožu za šampiona rokometne Lige Prvakov bo v ponedeljek, 26. junija, ob 19.30 pred grajsko pristavo. Čeprav sem bil prepričan, da bo moja zgodba o sosedu Marku napisana v eni ali največ dveh urah, ni bilo tako. Spominov, ki v tej zgodbi še niso napisani, je še na pretek. Mogoče pridejo na plano ob kakšni drugi priliki ... Zadnji stavek je zaključen ob 17.10 . Uroš Krstič 18 Štajerski Šport petek • 23. junija 2023 Atletika • Evropske igre na Poljskem Ptujska trojica prispevala lepo število točk Slovenska atletska reprezentanca je v okviru evropskih iger na Poljskem nastopala na ekipnem evropskem prvenstvu. Tekmovala je v drugi ligi, del reprezentance pa so bili tudi člani Atletskega kluba Ptuj Kristjan Čeh, Anej Čurin Prapotnik in Veronika Domjan. Z nastopi so opravili za visoko oceno in so za Slovenijo prispevali lepo število točk ... Naporen, a uspešen dan Veronike Prva je na stadionu v Chorzowu, kjer potekajo atletska tekmovanja, nastopila Veronika, ki jo je v torek čakal zelo naporen dan - isti dan je namreč nastopila tako v suvanju krogle kot metu diska. Zgodaj popoldan se je najprej podala v boj za čim večje število točk v suvanju krogle, ki sicer ni njena prva disciplina. Kljub temu se je z daljavo 13,60 metra zelo izkazala in je prehitela kar štiri tekmovalke, specialistke za kroglo. Ob koncu dneva je še drugič stopila na tekmovališče, tokrat v metu diska. Z zelo solidnim dosežkom 55,14 metra je osvojila 4. mesto. Po petih urah nastopov je bila že precej utrujena ... „Ogrevati sem se začela ob pol treh, drugo tekmo pa sem končala ob pol osmih zvečer. V krogli sem dosegla več od priča- Veronika Domjan (AK Ptuj) Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj) kovanj, saj discipline ne treniram veliko. Tudi v disku sem se dobro odrezala, z metom čez 55 metrov sem lahko zadovoljna. Sem pa bila po nastopil zelo utrujena, saj sem bila v veliki vročini praktično ves čas na stadionu," je po velikem številu osvojenih točk za reprezentanco povedala Domjanova. Nogomet • NK Aluminij Prvi profesionalni pogodbi za mladinca iz lastne šole V NK Aluminij so tudi letos na začetku priprav članske ekipe pozdravili nekatere mladince iz lastne nogometne šole. Dva izmed njih sta priprave začela s posebnim zadovoljstvom, saj sta še pred tem podpisala prvi profesionalni pogodbi. Prvi izmed njiju je šele 17-letni Jan Petek, ki za Aluminij nastopa od leta 2019 naprej. Obetavni vratar je zvestobo rdeče-belim obljubil vse do 30. 6. 2026. Še ne osemnajstletni vratar je v lanski sezoni 1. mladinske lige zabeležil 24 nastopov, že med zimskimi pripravami pa je bil priključen pripravam članske ekipe (na nekaterih pripravljalnih srečanjih je tudi dobil priložnost za dokazovanje). Ob podpisu profesionalne pogodbe je Jan poudaril, da je vesel, da je Aluminij v njem prepoznal potencial in nagradil ves dosedanji trud: »Pogodbo vidim kot dokaz trdega dela v dosedanjem delu kariere. Res je, da sem med vratarji najmlajši, vendar lahko s trdim delom na treningih napredujem. Konkurenca je neizprosna in verjamem, da se mi bo dolgoročno trdo delo izplačalo. Nedvomno je preskok v članski nogomet zanimiv, a jaz moram biti osredotočen pred- Prvi večji nastop za Aneja Tudi Aneja Čurina Prapotnika sta čakala dva nastopa, a ne isti dan, temveč v torek in sredo. Najprej je šel na progo v teku na 100 metrov med posamezniki, nato naslednji dan še v štafetnem teku. Za 20-le-tnega varovanca trenerja Gorazda Rajherja je bil to prvi nastop na večjem članskem tekmovanju. V posamični konkurenci je bil uvrščen v močnejšo skupino, nastop pa je s časom 10,34 s zaključil na 3. mestu - boljša sta bila Slovak in Estonec. „Pričakoval sem nekoliko boljši čas, tek ni bil tak, kot sem si ga zamisli, napake so se pojavljale od starta do cilja. Mogoče sem imel tudi malo treme, to je bil vseeno moj prvi večji članski nastop. Težava je bila tudi v tem, da smo zelo dolgo čakali na startu. Malo sem se ohladil in tudi zbranost ni bila več takšna kot na začetku," je o nastopu povedal Čurin Prapotnik. Naslednji dan je bil na sporedu štafetni tek na 100 metrov. Slovensko četverico so sestavljali Jernej Gumilar (letnik 2003), Matic Šušter-šič (2003), Andrej Skočir (2001) in Anej Čurin Prapotnik (2003). Mladi šprinterji so se zelo izkazali in osvojili 2. mesto, prehitela jih je le izbrana vrsta Ukrajine. Z rezultatom 39,29 s so le za devet stotink zaostali za slovenskim rekordom, ki je bil postavljen pred 21 leti. Čeh z rekordom ekipnih EP Drugi dan tekmovanj je v krog za met diska stopil Kristjan Čeh. Zmago si je zagotovil že s prvim metom (67,30), nato pa je v nadaljevanju lovil čim boljši izid. To mu je uspelo v peti seriji, ko je z daljavo 69,94 m izboljšal tudi dosedanji rekord ekipnih evropskih prvenstev. Tega je imel doslej v lasti njegov sedanji trener Gerd Kanter - 68,76 m iz leta 2010. „Vedel sem, da bom zmagal že po prvem nastopu, konkurenca ni bila posebej močna. Potem mi je v predzadnjem metu uspelo še stopnjevati izid, eden od metov s prestopom pa je meril prek 71 m, kot so mi povedali. Sedaj še ne vem, če bo to zadostovalo za zlato na evropskih igrah, Šved Daniel Stahl bo v naslednjih dnevih tu nastopal v prvi ligi in je v izjemni formi," je dejal Čeh. JM Evropske igre, atletika, rezultati: med diska (m): 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 69.94 m 2. Andrius Gudžius (Litva) 64.94 m 3. Valur Gu ni Gu nason (Islandija) 63.34 m 100 m (m) 1. Jan Volko (Slovaška) 10.24 s 2. Karl Erik Nazarov (Estonija) 10.29 s 3. Anej Čurin Prapotnik (Slovenija) 10.34 s štafeta 4 x 100 m (m): 1. Ukrajina 39.03 s 2. Slovenija 39.29 s 3. Madžarska 39.67 s met diska (ž): 1. Lisa Brix Pedersen (Danska) 59.20 m 2. leva Zarankaite (Litva) 57.71 m 3. Marija Tolj (Hrvaška) 57.06 m 4. Veronika Domjan (Slovenija) 55.73 m met krogle (ž): 1. Anita Marton (Madžarska) 17.74 m 2. Dimitriana Bezede (Moldavija) 17.27 m 3. Erna Soley Gunnarsdottir (Islandija) 16.93 m 12. Veronika Domjan (Slovenija) 13.60 m Motokros • Tim Gajser vsem na delo in na napredovanje na treningih, le v tem primeru bom tudi dočakal pravo priložnost.« Drugi novinec med igralci s pogodbami je Maj Škoflek (letnik 2004). Maj se je šumarjem pridružil šele ob koncu septembra lanskega leta (prej je igral za Celje, za Aluminij je prvič nastopil v 6. krogu pretekle sezone 2022/23) in takoj postal pomemben člen mladinske vrste, ki jo kot trener vodi Simon Vidovič. Kot napadalec se je zelo izkazal, saj je na 20 tekmah dosegel 13 zadetkov (bil je najboljši strelec ekipe) in s tem konkretno pomagal ekipi do dobrih rezultatov in končnega 4. mesta na lestvici 1. mladinske lige. Maj je sicer mlajši brat Žiga Škofle-ka, ki je bil pred leti prav tako član Aluminija (od 2014 do 2018). Žiga je za šumarje v 1. in 2. ligi odigral več kot 100 tekem in dosegel 35 golov. Nepozaben je bil predvsem v navezi z Lovrom Bizjakom. Iz Aluminija je kasneje prestopil v poljski Stal Mielec, po vrnitvi v domovino pa je igral še za Rudar Velenje, Muro in sedaj Ilirijo. JM »Se že veselim, tudi zaradi navijačev, kijih imam v Loketu vedno veliko« Jan Petek Maj Škoflek Aktualni svetovni prvak Tim Gajser iz Pečk pri Makolah letos zaradi zloma stegnenice in poznejše rehabilitacije še ni nastopil na dirkah za svetovno prvenstvo. Šele pred mesecem dni se je vrnil na motor, zdaj trenira na svoji stezi v Lembergu, a je poudaril, da ni želel tvegati z morebitno prehitro vrnitvijo. Zdaj je vendarle napovedal pričakovan datum vrnitve. „Težko se je bilo sprijazniti, da ne morem biti na tekmah. A sem nato to sprejel in si rekel, da ne bom hitel. Želim se vrniti, ko bom pripravljen stoodstotno. Šlo je za veliko poškodbo in hitenje se lahko ne bi končalo najbolje. Ni pa bilo enostavno," je na novinarski konferenci v Lembergu okoliščine po težki poškodbi ob koncu zimskega pripravljalnega obdobja februarja v Italiji pojasnil svetovni prvak razreda MXGP. „Vrnitev je res pred vrati. Osre-dotočamo se na to, da bi se vrnil v Loketu na Češkem, to je 16. julija. Do takrat imamo za priprave na voljo še slab mesec in mislim, da bom pripravljen boriti se za najvišja mesta. Se že veselim, tudi zaradi navijačev, ki jih imam tam vedno veliko," je razkril Gajser, ki se je o vrnitvi dogovarjal s svojo ekipo Honda. Pojasnil je še, da je trenutno pri približno 70 odstotkih forme in moči v primerjavi z lansko sezono. Ker gre SP že v drugo polovico, seveda ne bo mogel računati na visoko skupno uvrstitev. Na dirkah, ki se jih bo udeležil, pa bo skušal odpeljati kar najbolje, a po drugi strani brez rezul-tatskega pritiska. „Prehitra vrnitev ne bi bila smiselna po taki poškodbi. Še nikoli prej nisem imel takšne poškodbe. Ko sem izpustil prvi tekmi, je bilo SP zame končano. Od takrat naprej nisem želel hiteti, želim se vrniti blizu ali stoodstotno pripravljen. Zato je trajalo dlje časa," je ozadje vračanja opisal Gajser. „Zavedamo se, da je motokros eden nevarnejših športov. Hitro pride do poškodb, letos nas je veliko odsotnih. Ni najboljša sezona," je še pospremil dogajanje v SP, kjer je nedavno zaradi poškodbe vratnih vretenc vsaj za dve dirki na bolniški končal tudi eden največjih tekmecev, Nizozemec Jeffrey Herlings. Trenutni vrstni red v svetovnem prvenstvu (odpeljanih je devet od načrtovanih 19 dirk): 1. Jorge Prado (Španija) Gasgas 453 2. Jeffrey Herlings (Nizozemska) KTM 386 3. Romain Febvre (Francija) Kawasaki 347 4. Ruben Fernandez (Španija) Honda 337 5. Jeremy Seewer (Švica) Yamaha 320 A ne glede na hudo poškodbo, najboljši slovenski motokrosist ni razmišljal, da bi si za okrevanje vzel prosto celo leto: „Če izpustiš eno leto, potrebuješ dosti več časa, da se vrneš v tekmovalni ritem. Cilj je bil, da bi odpeljal vsaj nekaj zadnjih dirk, tudi kot pripravo za leto 2024." „Zadovoljen sem z napredkom. Na začetku sem bil najbrž kar jaz tisti, ki si je nalagal največji pritisk. Ekipa na tem področju ni pritiskala, tudi navijači so mi izražali podporo. Ampak po nekaj izpuščenih tekmah Tim Gajser: „Ko sem izpustil prvi tekmi, je bilo SP zame končano. Od takrat naprej nisem želel hiteti, želim se vrniti blizu ali stoodstotno pripravljen - zato je trajalo dlje časa." sem videl, da noga še potrebuje čas za okrevanje. Na motor sem šel, ko ni bilo več bolečnine," je pojasnil prvak iz sezone 2022. Po poškodbi se je umaknil iz javnosti, tako da ni bilo veliko znano o tem, kaj se je zgodilo in kako je potekala rehabilitacija. Na novinarski konferenci je odstrl tudi ta del nesrečne zgodbe sezone. Pojasnil je, da si je ogledal posnetek padca, da bi analiziral, zakaj je do njega sploh prišlo. Po razmisleku je ocenil, da je bil bolj posledica njegove napake kot smole. „Start mi ni najbolje uspel, potem sem prihajal nazaj in poskušal morda malo na silo prehiteti. Vidljivost ni bila najboljša, zato sem spregledal luknjo in nogo mi je odbilo s tačk. Potegnilo me je nazaj, v tistem hipu sem dodal plin in poletel sem predaleč," je opisal kritični trenutek. sta, JM Foto: OKS Foto: AZS petek • 23. junija 2023 Šport, šport mladih Štajerski 1S Footgolf • Mednarodni turnir I Feel Slovenia Footgolf Open - Ptuj 2023 Tridnevni praznik footgolfa na Ptuju Od petka do nedelje, od 23. do 25. junija, bo v organizaciji Footgolf kluba Ptuj in Footgolf zveze Slovenije na Golf igrišču Ptuj potekal prvi izmed letošnjih večjih evropskih turnirjev v footgolfu. Na Ptuju bo mogoče med igro v naslednjih dneh spremljati veliko zvenečih imen iz sveta footgolfa, ki se bodo v šestih kategorijah borili za laskave naslove najboljših na turnirju oznake FIFG 500. Med igralci iz desetih držav bosta tudi oba aktualna članska svetovna prvaka iz Orlanda, Slovakinja Lucla Čermakova in Madžar Bence Bacskai. Tukaj bosta tudi odlična Argentinca Matlas Perrone In Nlco Garcia, ki sta v Orlandu osvojila srebro v ekipnem tekmovanju, prvi svetovni prvak Bela Lengyel iz Madžarske ter lanskoletni zmagovalec ptujskega turnirja Uroš Krajnc. Lanskoletni boj za najvišja mesta je bil epski, saj je domačin Uroš Krajnc pred TV-kamerami ugnal Tomasa Bartka iz Slovaške po petih dodatnih strelih. „Veselim se že letošnjega turnirja, lepo bo tekmovati proti aktualnemu in dvema bivšima svetovnima prvakoma na našem domačem ptujskem igrišču. Forma še ni najboljša, mogoče pa bo dosegla letošnji vrhunec prav na domači zelenici. Sam se bom skušal maksimalno pripraviti na težke igralne pogoje in ohraniti hladno glavo v igri, kjer te lahko en sam udarec spravi zelo visoko, na drugi strani pa je lahko usodna le ena napaka na eni Izmed 18 lukenj," je povedal branilec naslova Uroš Krajnc. Nedeljski TV-prenos na Šport TV1 Dogajanje na Golf igrišču Ptuj si je moč brezplačno ogledati v živo, v nedeljo ob 13. uri na streamingu Footgolf Slovenia (facebook) ali od 15. ure naprej na programu Šport TV. UR Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju bo znova zaigrala Lucia Čermakova, aktualna svetovna prvakinja med dekleti. Tenis • Mednarodni članski turnirji Rola in Planinšek iz kvalifikacij do glavnih turnirjev Najboljši igralci in igralke sveta so sredi priprav na tretji letošnji grand slam turnir, ki bo od 3. do 16. julija na travnatih površinah Wim-bledona. Sezona travnatih turnirjev je najkrajša in traja le dober mesec in pol, kljub temu pa je nastop na prestižnem Wimbledonu nekaj posebnega. Tamara Zidanšek (141. na WTA lestvici) se bo za preboj v glavni del žreba morala podati v kvalifikacije, ki se bodo začele teden prej. Kot pripravljalni turnir si je Tami izbrala italijansko Gaibo (ne poti med Benetkami in Bologno), kjer poteka challenger turnir serije WTA125 z nagradnim skladom 115.000 dolarjev. Najboljši športnici MO Ptuj je žreb v 1. krogu namenil Sofio Kenln (127.). Američanka z ruskimi koreninami je bila pred tremi leti že 4. igralka sveta (leta 2020 je zmagala odprto prvenstvo Avstralije in bila finalistka Roland Garrosa), nato pa so jo večkrat zaustavile poškodbe. Proti Zidanško- vi je bila na travnati površini suverena, zmagala je v dveh nizih - 6:4, 6:2. Igralci, ki ne ciljajo na Wimbledon, se medtem osredotočajo na peščeno sezono, med njimi sta tudi Blaž Rola in Filip Jeff Planinšek. Blaž je nastopal na challenger turnirju z nagradnim skladom 145.000 evrov v kraju Montechiarugolo v okolici Parme. Po poškodbi je precej zdrsnil na ATP lestvici - trenutno je na 883. mestu -, zato mora na turnirjih tega ranga v kvalifikacije. Blaž jih je uspešno opravil, z rezultatom 4:6, 7:5, 6:4 je najprej izločil 4. nosilca, Švicarja Remyja Bertola (375.), nato pa še Avstrijca Sandra Koppa (456.), rezultat je bil 6:7(5), 6:4, 6:4. Tudi v 1. krogu glavnega žreba je Rola zmagal, tokrat proti domačemu povabljencu Alexandru Weissu (338.). Še v tretje je dvoboj potegnil v 3. niz, izid je bil 6:3, 1:6, 6:3. V 2. krogu je v spodnjem delu žreba naletel na 2. nosilca Thiaga Monteira (95.). 29-letni Brazilec (prav tako kot Rola je levičar) je unovčil svoje priložnosti in slavil 4:6, 2:6. Dvoboj je bil izena- čen do izida 4:5 v prvem nizu. Tudi drugi član TKTerme Ptuj Filip Jeff Planinšek (1163.) ima za sabo pester teden. Na ITF-turnirju v Što-rah (15.000 dolarjev nagradnega sklada) je kot 3. nosilec uspešno opravil kvalifikacije, zmagi je slavil proti Tilnu Kovaču (6:4, 6:2) in Hrvatu Josipu Šimundži (3:6,6:3,10:8). V1. krogu glavnega turnirja mu je nasproti stal 19-letni Bor Artnak, ki je kljub 743. mestu na ATP-Iestvici trenutno najvišje uvrščeni Slovenec. Artnak je potrdil vlogo favorita, zmagal je 6:0, 6:3. Edini svetel trenutek dvoboja za Jeffa je bilo vodstvo 3:1 v drugem nizu. JM Foto: Črtomir Goznik Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj) Tenis • Turnir na Ptuju V petek in soboto zaključni boji turnirja Tennis Europe U-16 Pod organizacijsko taktirko TK Terme Ptuj v tem tednu na Ptuju poteka tradicionalni turnir serije Tennis Europe. Na njem se med posamezniki in med dvojicami meri več kot 100 igralcev in igralk iz kar 16 držav: Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Italije, Avstrije, Češke, Slovaške, Romunije, Bolgarije, Ukrajine, Rusije, Nemčije, Švedske, ZDA in Kanade. V petek in soboto so na sporedu zaključni boji (polfinale in finale), ki s sabo vedno prinesejo kakovostne in zanimive obračune. Turnirje odlična priložnost za igralce in igralke iz Slovenije, da se spoznajo z mednarodno konkurenco in tudi dosežejo dobre rezultate. JM Foto: Črtomir Goznik V tem tednu na igriščih v Termah Ptuj poteka zanimiv turnir serije Tennis Europe, med seboj se merijo igralci in igralke do 16. leta starosti. Nogomet • Reprezentanca U-21 Kikboks • Tekma za svetovni pokal v Budimpešti Flakus Bosilj zadel za zmago Slovenije Tilen in Taja stopila na stopničke Slovenija - Finska 1:0 (1:0) STRELEC: Flakus Bosilj (45+1'). SLOVENIJA U21: Turk, Ajhma-jer, Feratovič (od 69. Koderman), Antolin (od 46. Pišek), Cipot (od 81. Saitoski), Sešlar (od 69. Zulič), Flakus Bosilj (od 59. Gradišar), Ratnik, Straj-nar (od 69. Kuzmič), Jevšenak (od 59. Zeljkovič), Begič (od 46. Brest). Selektor: Milenko Ačimovič. Mlada slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je na Brdu pri Kranju pod vodstvom selektorja Mi-leta Ačimoviča odigrala prijateljsko tekmo proti Finski. V primerjavi z zadnjo letošnjo reprezentančno akcijo je ekipa doživela nekaj sprememb. Akcijo za edini zadetek na tekmi je na sredini igrišča začel Tio Cipot, Svit Sešlar je nato s podajo pred vrata našel Flakusa Bosilja, ki je v prvi minuti sodnikovega dodatka prvega polčasa zadel iz neposredne bližine. Igralec Aluminija Marko Brest je priložnost za dokazovanje dobil v drugem polčasu. Slovenska reprezentanca do 21 let bo septembra začela kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2025. V skupini H bodo njene tekmice še repre- zentance Francije, Avstrije, Bosne in Hercegovine in Cipra. Slovenija U-21: Martin Turk (Samp-doria / Italija), Žan Luk Leban (Ever-ton / Anglija), Matevž Dajčar (Gorica), Tjaš Begič (Vicenza / Italija), Srdan Kuzmič (Mura), Vid Koderman (Koper), Luka Baruca (Gorica), Marko Brest (Aluminij), David Flakus Bosilj (Bravo), Nejc Ajhmajer (Ce- lje), Mark Strajnar, Jošt Pišek, Emir Saitoski (vsi Domžale), Aljaž Antolin (Maribor), Anel Zulič (Radomlje), Rene Rantuša Lampreht, Nejc Gradišar (oba Rogaška), Adrian Zeljkovič (Tabor Sežana), Amir Feratovič, Žan Jevšenak (oba Benfica / Portugalska), Tio Cipot (Spezia / Italija), Marcel Ratnik, Svit Sešlar (oba Olimpija). UR V Budimpešti je pretekli konec tedna potekala druga letošnja tekma za svetovni pokal VVAKO. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 3300 tekmovalcev iz 43 držav, med njimi tudi razširjena reprezentanca Slovenije, ki jo je vodil predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar. Slovenci so imeli v vseh kategorijah in disciplinah več kot 150 nastopov. Na Madžarskem so tokrat iz Kluba borilnih veščin Ptuj nastopali Tilen Repina, Doris Šulek, Taja Šibila in David Flakus Bosilj je dosegel edini zadetek na tekmi s Finci. Ptujska ekipa v Budimpešti Foto: Franc Slodnjak Larisa Vidovič. Tilen in Taja sta nastopala v disciplinah point fighting in light kontakt, Larisa in Doris pa sta nastopali v point fightingu. Ptujčani so dosegli odličen rezultat, kar tri uvrstitve na zmagovalni oder. Tilen Repina je osvojil 3. mesti v point fightingu in v light kontaktu, Taja Šibila pa je osvojila 3. mesto v point fightingu. Tilen Repina (mladinci do 89 kg) je v point fightingu v polfinalu izgubil proti Martinu Harrisonu iz Velike Britanije ter osvojil 3. mesto. Proti istemu tekmecu je izgubil tudi v light kontaktu ter prav tako osvojil 3. mesto. Taja Šibila (starejše kadetinje nad 65 kg) je v point fightingu v polfinalu izgubila proti Thalii Klipstein iz Nemčije ter osvojila 3. mesto. Larisa Vidovič je med starejšimi kadetinjami do 65 kg osvojila 5. mesto, Doris Šulek pa je osvojila 9. mesto. V Budimpešti so sodili tudi mednarodni sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Mateja Erlač, Matej Šibila in Aleš Skledar. Vsi so zelo dobro opravili svoje delo. Franc Slodnjak Foto: NZS 20 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija petek • 23. junija 2023 Nogomet • 1. in 2. liga Aluminij na uvodu doma s Celjani Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija se bodo v uvodu v novo pruoligaško sezono na svojem stadionu pomerili s Celjani. V Nacionalnem nogometnem centru Brdo je med tednom potekal žreb tekmovalnih parov Prve lige Telemach in 2. slovenske nogometne lige za tekmovalno sezono 2023/24. Nova sezona Prve lige Telemach se bo začela 22. julija, 1. krog 2. lige pa bo na sporedu teden kasneje, 29. julija. Nogometaši Aluminija bodo imeli pester uvod v sezono, saj se bodo na uvodu doma srečali s Celjem, v drugem krogu pa bodo odšli na najbližje gostovanje k Mariboru. Paril, kroga (22.7.): Koper - Olimpija Ljubljana Kalcer Radomlje - Maribor Aluminij-Celje Mura - Domžale Bravo - Rogaška Tekme Aluminija in Maribora v prvem delu sezone: 2. krog: Maribor - Aluminij 3. krog: Aluminij - Koper, Mura -Maribor 4. krog: Maribor - Bravo, Kalcer -Aluminij 5. krog: Aluminij - Olimpija, Rogaška - Maribor 6. krog: Aluminij - Mura, Maribor - Domžale 7. krog: Bravo - Aluminij, Celje -Maribor 8. krog: Olimpija - Maribor, Aluminij - Rogaška 9. krog: Domžale - Aluminij, Maribor - Koper. 2. SNL, pari 1. kroga (29. 7.): Tabor Sežana - Triglav Kranj Beltinci Klima Tratnjek - Primorje Tolmin - Fužinar Vzajemci Brinje Grosuplje - Gorica Vitanest Bilje - Ilirija 1911 Rudar - K. Emmi&Impol Bistrica Nafta 1903 - Krka Jadran Dekani - Dravinja JM Športni napovednik Mali nogomet • Nogomet fest 2023 v Gabrniku Društvo Športni park Gabrnik organizira tradicionalni, 13. »NOGOMET FEST«, nogometni turnir na travi (5 + 1, 5-metrski goli). Potekal bo v soboto in nedeljo, 24. in 25. junija, v Gabrniku (Juršinci), z začetkom v soboto ob 12.00. Zaključne tekme članskega turnirja bodo potekale v nedeljo od 17. ure naprej. Veteranski turnir bo na sporedu v soboto ob 18. uri. Bogat spremljevalni program (igranje odbojke na mivki, bazen, brezplačna napihljiva otroška igrala ...), srečelov, možnost taborjenja ... Strelstvo • V Kidričevem 3. kvalifikacijski turnir s puško in pištolo 50 m V soboto in nedeljo bo v organizaciji SD Kidričevo potekal 3. kvalifikacijski turnir s puško in pištolo na 50 m. Tekmovanje bo na novo opremljenem strelišču v Strnišču potekalo v soboto med 9.30 in 17.30, v nedeljo pa med 9.30 in 13.30. Prijavljenih je 68 strelcev iz vse Slovenije, med njimi je tudi večkratni olimpijec Rajmond Debevec. JM Rokomet • Mlajše selekcije RKJeruzalem Ormož Po Osijeku zmaga še v Vidovcu Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož skozi celotno sezono pridno sodelujejo na mednarodnih turnirjih po celi Evropi. „To je naša praksa že več kot desetletje. S pomočjo donatorjev, sponzorjev ter staršev poskušamo našim najmlajšim omogočiti udeležbo na čim več turnirjih, kjer si nabirajo tako igralne kot življenjske izkušnje. Seveda iščemo takšne turnirje, ki so finančno čim bolj ugodni, obenem pa dovolj kakovostni. Generacija letnikov 2007 je letos recimo že osvojila močan mednarodni turnir v Osijeku, kjer je v ključnih tekmah premagala sovrstnike Izvidača iz Ljubuškega (BiH) in Pick Szegeda (Madžarska). V Vidovcu je bil turnir nekoliko slabše kakovosti od turnirja v Osijeku, ampak še vedno dovolj močan, da so se fantje s strokovnim štabom in trenerjema Damirjem Tur- 25. tabor RK Jeruzalem Ormož V klubu se že marljivo pripravljajo na 25. poletni tabor Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož, ki bo od četrtka do nedelje, 24. do 27. avgusta 2023, potekal v Poreču na Hrvaškem. Na tabor se lahko prijavijo dekleta in fantje, rojeni 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013. Na tabor, ki je najstarejši v slovenskem športnem prostoru, je možna spletna prijava: https://for-ms.gle/v5GRNRMtc2HtsElM9 kovičem in Urošem Krstičem morali potruditi po svojih najboljših močeh. V ekipi imamo kar nekaj zanimivih igralcev za prihodnost, ki bodo seveda ob marljivem delu v šoli ter na treningih lahko oblekli ormoški dres v 1. A-ligi. Sezona pri mlajših selekcijah je s tem zaključena. Glede na vrhunske dosežke v preteklosti bi recimo sezono 2022/23 pri Jeruzalemčkih ocenili z oceno med tri in štiri. Še veliko rezerv imajo prav vse naše selekcije in že prihodnjo sezono upamo na napredek prav vseh ekip," je sezono mladih ormoških rokometašev ocenil predsednik Mladen Grabovac. Ormožani so v polfinalu premagali Bjelovar, v velikem finalu pa še drugič na turnirju Ivančico iz Ivanca. Na poti do turnirske zmage so v pred-tekmovanju premagali še Koprivnico in Ivančico iz Ivanca. Naj igralec turnirja je postal Jan Žuran (Jeruzalem Ormož). Sodelujoči igralci na turnirju: Žan Majdič, Nejc Balažič, Lan Novak Ekipa kadetou Jeruzalema Ormoža je slauila na Hruaškem. (vratarji); Mihajlo Timarac, Jan Žuran, Luka Potočnjak, Jan Štibler, Bor Gorjak, Anže Miklin, Jaka Zemljarič, Mihael Zagorec, Maks Majhen, Tai Žuran, RožleJurčec, Vasja Bašelj. V Vidovcu so nastopali tudi mlajši dečki A (letniki 2010 in mlajši), ki so ob eni zmagi ter dveh porazih turnir končali na 5. mestu. Vse ekipe bodo v tem tednu zaključile s treningi. Mladinci in kadeti bodo sezono začeli v začetku avgusta, ostale mlajše selekcije nekoliko kasneje. KU Nogomet • NK Aluminij Uspel dan dekliškega nogometa Med tednom je v Kidričevem potekal dan dekliškega nogometa. Predstavile so se vse dekliške selekcije od U-11 do U-15, ki so tudi odigrale srečanja z vrstnicami ŽNK Radlje. Zbrane sta nagovorila predsednik NK Aluminij Marko Drobnič in župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Dekleta iz selekcije U-13 so v letošnji sezoni osvojila 3. mesto v državnem prvenstvu do 13 let. Prav tako so osvojila številne pokale na raznih turnirjih: Nogomet • Tekma v Tržcu -včakovcu (v skupini), -v Kopru (1. mesto U-13,1. mesto U-11), -v Radomljah (4. mesto U-13,1. mesto U-11), - v Ajdovščini (2. mesto U-13), -v Crikvenici(1. in 3. mesto U-13,1. mesto U-11). V klubu zaenkrat z dekleti delajo trije trenerji, Se-bastjan Jambriško je zadolžen za selekcijo U-17, Uroš Špindler za U-15 in Maša Šibila za U-13 in U-11. Treningi deklet potekajo dva- do trikrat tedensko v kidričevskem športnem parku. UR Z dneva dekliškega nogometa v Kidričevem Nogometni praznik • IV* in druženje Športna družina Emeršič (Henteki) - ŠD Tržec 2:5 (1:3) Strelci: za Športno družino Emer-šič J. Emeršič 2, za ŠD Tržec Kolar, D. Šeliga, Ž. Krušič, M. Pečnik in Hliš. ŠPORTNA DRUŽINA EMERŠIČ: Alojz Emeršič, Darjan Emeršič, Boris Emeršič, Timi Emeršič, Jan Emeršič, Franci Emeršič, Jože Emeršič, Bojan Emeršič, Niko Emeršič, Domen Klajn-šek. Igrali so še: Vid Hrga, Ivan Emer-šič, Marjan Emeršič. Trenerja: Ivan Emeršič in Marjan Emeršič. ŠD TRŽEC: U. Krušič, Ž. Krušič, L. Krušič, D. Šeliga, Hliš, M. Pečnik, R. Pečnik, A. Pečnik, J. Pauman, M. Šeliga, Lainšček. Igrali so še: Mlakar, N. Pauman, A. Šeliga, N. Kovačič, J. Ko-vačič, Podpečan, R. Skela, D. Skela, Hebar. Trener: Jernej Pauman. Devetnajstič so se na starem igrišču v športnem parku v Tržcu zbrali nogometni prijatelji na tradicionalni tekmi med Športno družino Emeršič in ŠD Tržec. Za obe ekipi je vsakoletno srečanje poseben dogodek, katerega idejni oče je Alojz Emeršič. Temu so kot vsako leto priskočili na pomoč pri organizaciji tekme in spremljevalnem družabnem dogajanju številni posamezniki. V prvi vrsti je šlo za druženje, a na zelenici na tekmi je šlo zares, saj sta bili obe ekipi izredno motivirani. ŠD Tržec je vzel obračun popol- Foto: arhiv SD Tržec Skupinska fotografija s srečanja Športne družine Emeršič (Henteki) in Tržca noma tekmovalno in tudi Emeršiči so se, kljub temu da so jim manjkali nekateri pomembni členi ekipe, zelo izkazali. Tekma je bila izenačena dobrih 60 minut, nato pa je bil Tržec v zaključku tekme boljši in je zmagal s 5:2. Za športno družino Emeršič je Jože Emeršič dosegel zadetka iz izigrane akcije in najstrožje kazni, na drugi strani je Tržec dosegel vseh pet zadetkov po dobro odigranih akcijah. Ob sedmih zadetkih je blizu 150 gledalcev videlo še kar nekaj lepih akcij, nevarnih zaključnih strelov in tudi internih šal med akterji srečanja. Po tekmi je sledil »tretji polčas« ali zabavni del dogodka, na katerem ni manjkalo obujanja športnih spominov, ki se jih je skozi leta nabralo že za zvrhan koš. Dogovori pa že potekajo v smeri 20. dogodka, ki bo naslednje leto ob tradicionalni tekmi še večji, na njem bodo organizatorji izpeljali tekmo otroških selekcij in pripravili še kakšno presenečenje. David Breznik petek • 23. junija 2023 \AsV ^-- OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO W" li Maribor, Celje, Ptuj* Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 9. sezona, pol finalni nastopi Finale 2023 z novimi prestižnimi glasovi Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo raste iz leta v leto. Vsako leto projekt prinese nove vrhunce. Tako je bilo tudi na letošnjih predizborih projekta, ki sta jih izvajala družba Radio-Tednik Ptuj, njegov pobudnik je direktor Drago Slameršak, v sodelovanju z družbo Novi tednik & Radio Celje. Tisoč pevcev je stopilo na oder v želji priboriti si polfinale in tudi finale 9. sezone. Po koronskem obdobju so letošnji predizbori ponovno potekali v živo, v okoljih pevskih talentov, tako da so jim lahko zaploskali številni, ob domačih tudi drugi. Foto: Črtomir Goznik Pevke v mlajši kategoriji 1. poljmala, ki je potekal 9. junija v Europarku v Mariboru, Pevci v mlajši kategoriji 2. poljmala, ki je potekal 10. junija v Planet Tuš-u v Celju. Foto: Andraž Purg Pevke v mlajši kategoriji 3. poljmala, ki je potekal 17. junija v Qcentru na Ptuju. Za vsak večer slovenske pesmi in glasbe je bilo občinstvo zelo hvaležno. Navdušeno so zaploskali prav vsakemu, ki se je predstavil v letošnjem projektu. Na vsakem predizboru so tudi v novi sezoni izbrali po enega zmagovalca v mlajši in starejši kategoriji. Zaradi izstopajočih glasov na posameznih šolah je na polfi-nalnih izborih dobilo priložnost še nekaj pevcev, ki so bili skoraj izenačeni z zmagovalci. Tako jih je na vseh treh polfinalnih izborih, ki so potekali v Europarku v Mariboru, Planetu Tuš v Celju in Qcentru na Ptuju, nastopilo več kot sto. Vsi so svoje nastope opravili več kot odlično, ne samo s petjem, temveč tudi s koreografijo in samim odrskim nastopom oz. podobo. Nekateri med njimi so že trdno odločeni, da bodo krojili prihodnost slovenskega petja in glasbe. S svojimi nastopi pa so navdušili tudi glasbene goste na polfinalnih izborih, v Mariboru je nastopila Ditka, v Celju Klara Jazbec in na Ptuju Anabel. Njihove pesmi pa so na predizborih oz. polfinalnih nastopih peli tudi mladi pevci, kar jih je še posebej razveselilo, da mladi radi pojejo slovenske pesmi. Letos bo na finalni prireditvi zapelo 30 finalistov. Dvajset, po deset v vsaki kategoriji, jih bo izbrala komisija. Desetim finalistom (pet iz vsake kategorije) pa bodo finale prinesla SMS-sporočila. Za svoje finaliste lahko glasujete s poslanim SMS-om na številko 4246. Ključne besede so pripisane na predstavitvi mladih pevcev. Cena SMS-a je 0,99 evra. Njihovim polfinalnim nastopom lahko prisluhnete na Radiu Celje in Radiu Ptuj, Facebook profilu Radia Celje in Radia Ptuj ter na Youtube kanalu Radia Ptuj. Glasovanje se bo začelo v nedeljo, 25. junija, opolnoči in bo tajalo do 9. julija, prav tako do polnoči. Imena finalistov bodo objavljena 18. julija. Trideset finalistov bo tako imelo do 2. septembra, do finalnega nastopa na Mestnem trgu na Ptuju, še dovolj časa, da bodo svoje nastope lahko do potankosti izpilili kljub počitniškemu času. Glede na izjemno konkurenco v letošnjem letu bo to še kako pomembno in odločujoče. Zagotovo pa je že sedaj mogoče trditi, da bo tudi letošnji finale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo prinesel vrhunske nastope mladih pevskih talentov, ki vse bolj osvajajo tudi druge slovenske pevske odre. Že dvakrat pa sta pevki s tega odra peli na prestižnem mednarodnem festivalu mladih pevcev v Sanremu. To sta bili Dora Šandor in Emma Sartor. Projekt ima vse kvalitete, da bi lahko postal vseslovenski projekt izbora za festival Sanre-mo Junior in tudi druge festivale v regiji, na katerih pojejo mladi. MG 22 ^---^ n.«^/ petek • 23. junija 2023 ' g OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ¥ Zana Ules, 3. razred, OŠ Hajdina, pesem 1000 let SMS: POJEM 1 na 4246 Paulina Pristaunik Gobec, 3. razred, OŠ Fram, pesem Pravljica o mavričnih ljudeh SMS: POJEM 2 na 4246 C. J " fr I i i Danaja Hren, 3. razred, OŠ Zreče, pesem Tople oči SMS: POJEM 3 na 4246 m Pw ( t ti mS M 1 m h Vita Koren, 4. razred, OŠ Cerkvenjak -Vitomarci, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 4 na 4246 N0 Tiara Mujkanovič, 5. razred, POŠ Trnovska vas, pesem Za vedno SMS: POJEM 5 na 4246 Špela Čuš, 5. razred, OŠ Destrnik, pesem Kar bo, pa bo SMS: POJEM 6 na 4246 Žana Strmšek, 5. razred, OŠ Juršinci, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi SMS: POJEM 7 na 4246 Mija Lončarič, 5. razred, OŠ Rogatec, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 8 na 4246 Zala Palir in Julija Recko, 5. razred, OŠ Hruševec, pesem Soba 102 SMS: POJEM 11 na 4246 Ajda Kumer in Tisa Žnidar, 2. razred, POŠ Šmartno v Rožni dolini, pesem Za božič kot otrok SMS: POJEM 12 na 4246 ) Taja Belšak, 5. razred, OŠ Cirkulane - Zavrč, pesem Najino poletje SMS: POJEM 9 na 4246 V Íi Id ñ _Rill S I j a Zala Paul, 4. razred, OŠ Dornava, pesem Malo miru SMS: POJEM 10 na 4246 Andraž Jager, 2. razred, OŠ Dramlje, pesem Umazane misli SMS: POJEM 13 na 4246 ^SMS: POJEM 14 na 4246 Tinkara Cingl, 2. razred, POŠ Šmartno v Rožni dolini, pesem Pesem Anja Dobrotinšek, 3. razred, OŠ Antona Bezenska Frankolovo, pesem Zgodba o prijateljstvu Tia Verhovšek, 3. razred, POŠ Kompole Štore, pesem Ne bodi kot drugi i t Fran Jerman, 4. razred, OŠ Vransko, pesem Na božično noč SMS: POJEM 15 na 4246 ^SMS: POJEM 16 na 4246 ^SMS: POJEM 17 na 4246 SMS: POJEM 18 na 4246 ^SMS: POJEM 19 na 4246 Marisa Razgoršek, 4. razred, OŠ Polzela, pesem Zvončki in trobentice Neva Planovšek, 4. razred, OŠ Mozirje, pesem Maček Muri 1 i Anže Stopar, 5. razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Na jrišno Lana Kurent, 4. razred, OŠ Braslovče, pesem Malo miru SMS: POJEM 20 na 4246 ^SMS: POJEM 21 na 4246 ^SMS: POJEM 22 na 4246 ^SMS: POJEM 23 na 4246 ^SMS: POJEM 24 na 4246 petek • 23. junija 2023 \AsV ^-- OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO W" li /Üv f i 1 v ! I Heidi Cimerman, 4. razred, OŠ Ljubečna, pesem Zate douoij Emnnueia Hažič, 5. razred, OŠ Šempeter, pesem 1000 let Naja Kač, 5. razred, OŠ Žalec, pesem Kdo ti bo dušo dal SMS: POJEM 25 na 4246 ^SMS: POJEM 26 na 4246 ^SMS: POJEM 27 na 4246 Tinkara Hotko, 5. razred, OŠ Frana Kranjca Celje, pesem Le s teboj ^SMS: POJEM 28 na 4246 SMS: POJEM 29 na 4246 s,-- wm^v^M M v • 2 VSI li v . T B. M Jana Bombek, 3. razred, OŠ Ljudski Vrt, pesem Čebelica Maja Valentina Krničar, 3. razred, OŠ Središče ob Draui, pesem Zate douoij SMS: POJEM 30 na 4246 ^SMS: POJEM 31 na 4246 ^SMS: POJEM 32 na 4246 SMS: POJEM 33 na 4246 ^SMS: POJEM 34 na 4246 "SMS: POJEM 35 na 4246 Ntka Borouinšek, 3. razred, POŠ Žitečka uas, pesem Na božično noč SMS: POJEM 36 na 4246 SMS: POJEM 37 na 4246 SMS: POJEM 38 na 4246 SMS: POJEM 39 na 4246 Lara Tement, 5. razred, OŠ Markouci, pesem Boš znal naprej me ljubiti Sara Nouak, 4. razred, OŠ Dobje, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 40 na 4246 ^SMS: POJEM 41 na 4246 ^SMS: POJEM 42 na 4246 ^SMS: POJEM 43 na 4246 ^SMS: POJEM 44 na 4246 Lina Oset, 6. razred, OŠ Hrušeuec pesem Spet zaljubljena Ela Štumberger, 7. razred, POŠ Trnovska vas, pesem Tople oči SMS: POJEM 45 na 4246 ^SMS: POJEM 46 na 4246 SMS: POJEM 47 na 4246 ^SMS: POJEM 48 na 4246 ^SMS: POJEM 49 na 4246 ' g OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ¥ SILKEM ♦ h •BIT BAUSTOFF * METALL Trgovino i suhomontožnimf ^Tcrnic OlimiR Pevci v starejši kategoriji 1. polfinala, ki je potekal 9. junija v Europarku v Mariboru. O i PittaRosso Foto: ČrtomirGoznik , cvetličarna ČUŠ -— SAZAS novi tednik radio cehe Štajerski TEDNIK radioPTUI Pcucc in peuke u starejši kategoriji 2. polfinala, ki je potekal 10. junija v Planet Tuš v Celju. Foto: Andraž Purg iT sli N OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na Facebook profilih Radia Ptuj in Radia Celje ter na Youtube kanalu Radia Ptuj. Razglasitev rezultatov bo v torek, 18. julija 2023. Pevke v starejši kategoriji 3. polfinala, ki je potekal 17. junija v Qcentru na Ptuju. petek • 23. junija 2023 \AsV ^-- OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO W" li Lana Meznarič, 6. razred, OŠ Središče ob Dravi, pesem Bodi z mano do konca Urkjeušouar, 9. razred, OŠ Hudinja, pesem Z Goričkega t> Piran Nuša Štrajkar, 8. razred, OŠ Dramlje, pesem 1000 let Trinda Hadiiu, 8. razred, OŠ Laua, pesem Ledena (spremljam na ukulele) Ava Košak, 8. razred, OŠ Braslovče, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 50 na 4246 ^SMS: POJEM 51 na 4246 ^SMS: POJEM 52 na 4246 ^SMS: POJEM 53 na 4246 ^SMS: POJEM 54 na 4246 Ela Rihtar, 7. razred, OŠ Dornava, pesem Bodi z mano do konca Alja Zamuda, 8. razred, OŠ Gorišnica, pesem Ko zgledala sem te (lastna skladba) Nena Kocuuan, 7. razred, OŠ Cerkuenjak -Vitomnrci, pesem Daj se nasmej Glorija Vočanec, 8. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Ziui življenje (lastna skladba) SMS: POJEM 55 na 4246 ^SMS: POJEM 56 na 4246 ^SMS: POJEM 57 na 4246 ^SMS: POJEM 58 na 4246 ^SMS: POJEM 59 na 4246 Neja Pucko, 6. razred, POŠ Vitomarci, pesem Tople oči Eua Šnut, 8. razred, OŠ Destrnik, pesem Bodi z mano do konca Anika Ločnikar, 8. razred, OŠ Zreče, pesem Med iskrenimi ljudmi SMS: POJEM 60 na 4246 ^SMS: POJEM 61 na 4246 ^SMS: POJEM 62 na 4246 SMS: POJEM 63 na 4246 t Lara Slapnik in Amadej Kolenc, 8. razred, OŠ Nazarje, pesem Odgovor že poznaš SMS: POJEM 64 na 4246 \ pij * fe i Nikita Potočnik in Klara Cestar, 8. razred, OŠ Cirkulane - Zavrč, pesem Metulji SMS: POJEM 65 na 4246 SMS: POJEM 66 na 4246 Naja Touornik, 6. razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Sladoled z uesoljem prosim ■n i / Vi ji* l L- K v Lana Premuž, 8. razred, OŠ Frankolovo, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 67 na 4246 ^SMS: POJEM 68 na 4246 ^SMS: POJEM 69 na 4246 ^SMS: POJEM 70 na 4246 ^SMS: POJEM 71 na 4246 26 ^---^n.«)!/ petek • 23. junija 2023 ' i] OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ¥ Neža Šalcj, 8. razred, OŠ Petrouče, pesem Malo, malo Laura Ošlak, 9. razred, OŠ Vransko, pesem Mlade oči I I Vita Stanountk, 7. razred, OŠ Breg, pesem Kdo ti bo dušo dal SMS: POJEM 72 na 4246 ^SMS: POJEM 73 na 4246 ^SMS: POJEM 74 na 4246 ^SMS: POJEM 75 na 4246 ^SMS: POJEM 76 na 4246 )iana Douečar, 8. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Za božič kot otrok fA r i Gaja Topovšek, 9. razred, POŠ Tabor Vransko, pesem Belo nebo Nina Gračnar, 9. razred, OŠ Dobje, pesem Deklica Kaja Kokol Zebec, 7. razred, OŠ Markovci, pesem Bodi z mano do konca SMS: POJEM 77 na 4246 ^SMS: POJEM 78 na 4246 ^SMS: POJEM 79 na 4246 ^SMS: POJEM 80 na 4246 ^SMS: POJEM 81 na 4246 «g» JSBS "BMS: POJEM 82 na 4246 ^"SMS: POJEM 83 na 4246 SMS: POJEM 84 na 4246 ^SMS: POJEM 85 na 4246 ^SMS: POJEM 86 na 4246 Larisa Hebar, 6. razred, OŠ luanjkouci, pesem Bodi z mano do konca Vida Veršič, 9. razred, OŠ Dornaua, pesem Moj modri cuet (lastna skladba) ESMS: POJEM 87 na 4246 ^SMS: POJEM 88 na 4246 ^SMS: POJEM 89 na 4246 ^SMS: POJEM 90 na 4246 ^SMS: POJEM 91 na 4246 SMS: POJEM 92 na 4246 SMS: POJEM 93 na 4246 Kaja Teršek in Katarina Bergant, 9. razred, OŠ Laško, pesem Lutka SMS: POJEM 94 na 4246 SMS: POJEM 95 na 4246 petek • 23. junija 2023 \#LeV OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO W" li Lepo smo se imeli na vseh treh polfinalih v Mariboru, Celju in na Ptuju. Generalni pokrovitelj 1. polfinala ©.QcenterPtuj Strokovno svetovanje pri izvedbi in vgradnj'i materialov za izdelavo: Suhomontažnih sten, stropov in tal Fasad Različne požarne zaščite Akustične ureditve prostorov Poslovne enote: 2311 Hoče. Miklavška c. 76. T 02.332 79 82 1260 Ljubljana - Polje, Zadobrova, Sneberska c. 111c www.baustofF-metall.com ISAZAS ELEKTRO mARIBOR www. elektro-maribor. si E2 r,/ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO • 23. junija 2023 Foto: CG, AP, DH Prepevale so nam Ditka, Klara Jazbec in Anabel. ANpro Group Industrial Service •HI!!! i...:.....: m. ■■ ■■■■ ■ ■■ "B ■■■ lil« . .11 , (^Kt info@anpro-technik.eu ^ 28 www.anpro-technik.eu petek • 23. junija 2023 Naše prireditve Štajerski 29 FINALE 9. SEZONE A OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Mestni trg Ptuj, 2. septembra 2023, ob 18.00 radio celje H novi tednik M arodno #abavne lasbe i- • * /di Mestni trg Ptuj, ' 1. septembra 2023, ob 19.30 r radioPTUI Štajerski Mm m raw i® it 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 23. junija 2023 o ® PISANA ' ZABAVNA - AKTUALNA PETEK 23, junij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 8:25 Obzornik TV Dravograd 9:25 Cista umetnost -junij 10:00 Tele M ' J 10:25 Dober v 1:20 Bralni ra. 1:35 Dobrote slovenskih kmetij 1:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku 2:00 Ptujska kronika 2:25 Portal 12:35 Utrip Ormoža 13:20 Pogled na?» 13:55 Iz dežele ob™ri 58. oddaja 14:45 Tele M 15:15 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 1G:55 Minuta za Mestni svet 19:50 Mai; Prirr, 20:00 Ptujska kronika 20:25 Portal 20:35 Obzornik TV Dravograd 21:25 Pomurski tednik 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost -¡unij 22:55 Pogled nazaj 23:30 Glasba za vse 00:20 Videostrani SOBOTA 24. junij 7:30 Glasbena ost i ca (slo.) 8:00 Otroški kotiček 10:00 Minuta za Mestni svet 10:55" ' 11:50 IMS 12:35 12:45 13:20 13:50 iober večer Dok. f ' film o dr. Ljudevitu Pivku 'reqled tedna 'oČal . led nazaj jumetnost-junii 1 Dobrote sio. kmetij 2023 14:05 Iz dežele ob Muri 53. oddaja 14:55 Vic leostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Obzornik TV Dravograd 19:45 Poetovio Cup 2023T 20:00 Preqled tedna 20:35 Porlal 20:45 Eomurski tednik 21:20 Cista umetnost - junij 21:50 Arbitri um 22:00 Ptujska kronika 22:25 Utrip Ormoža SŠŠI ¿.iAj Glasba za vse 00:35 Videostrani NEDELJA 25. junij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Sda zdravja 9:15 Rimske igre 2020 11:05 Dober večer 12:00 Pregled tedna 12:35 Portal 12:45 Utrip Ormoža 13:30 11 dežele ob Muri 58. oddaja 14:15 Cista umetnost-junij 14:45 Pogled nazaj 15:25 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 13:50 Glasbena osmica (slo.) 19:20 Cista umetnost-junij 19:50 Kdo? 20:00 Pregled tedna 20:35 Obzornik "IV Dravograd 21:25 Pomurski tednik 22:00 Ptujska kronika 22:25 Minuta za Mestni svet 23:20 Glasba za vse 00:10 Videostrani PONEDELJEK 26 J Glas 3:00 Šola zdravja 7:30 Glasbena osmica (s/o.) 9:15 Iz dežele ob Muri 58. oddaja 10:00 Preglednik TV Maribor 10:25 Dober večer 11:20 Pogled nazaj 11:45 Bralni razgledi 11. oddaja 12:00 Pregled tedna 12:35 portal 12:45 Cista umetnost - junij 13:15 Utrip Ormoža 14:00 Preglednik TV Maribor 14:30 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 pomurski tednik 19:30 Cista umetnost - junij 20:00 Pregled tedna 20:35 Minuta za Mestni met 21:30 Pogled nazaj 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal 22:35 Obzornik TV Dravograd 23:25 Glasba za vse 00:15 Videostrani_ Ptujska íetovü^ P*TV, T: 0? 590 eaCI 78, Ininflpotiuv, www.pciv.lv ^ telemach bVJ TO t.h.l] T a t KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. v.novareha.si Rova Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. IARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. KV^ P V C OKNA. VRATA, §EMČ»LA www.roletarstvo-arnus.si Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.Cfllib.sl 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj V 1 MESECU IZGUBITI 5 KILOGRAMOV IN 7 NASVETOV IN TEDENSKI JEDILNIK tjücl Ivtj l. ríü'.gk RECEPTI IN NASVETI Recepti z baziliko, jagodna torta, kolači z rabarbaro, bananin kruh in domači suši VITKO ŽIVLJENJE Zakaj se s staranjem zredimo in kako v enem mesecu izgubiti 5 kg SVEŽI BALKAN EKSPRES »Toje knjiga receptov, kjervsi vedovse, kjer ne moreš zmagati« ZA STARŠE Kako prepoznati, kdaj so majhni otroci pod stresom + PRILOGA LEPA IN ZDRAVA alVa IA1HAVAM, DA SO UUDJE VSE BOLJ PRAZNI Vesna Vuk Godina VSE VEČ OTROK JE PATOLOŠKIH NARCISOV tone partljič Pretirano resnost je la si nosi hinavcev MISA MOLK BRANJE Z ZANOSOM ZE V PRODAJI EKSKLUZIVNO SVEŽE ZALJUBLJENI ALEX VOLASKO Njegovo srce bije za Laro ZALA PUNGERŠIČ, ZMAGOVALKA ŠOVA MASTERCHEF SLOVENIJA Z nagrado do svoje kuhinje PRAVLJIČNA POROKA ALENKE KOŠIR Z Markom sta dahnila usodni da ZVEZDNIŠKO DRUŽENJE V ZAJČJI DOBRAVI Lady piknik, kralj vseh piknikov Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. petek • 23. junija 2023 Oglasi in objave Štajerski 31 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. NUDIMO polaganje talne in stenske keramike. Štajerska, Prekmurje. Info: 030 661 072, topkeramika02@gmail.com. Transport Ertl, d. o. o., Prešernova ulica 19, Ptuj. Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel, luč, ki ne ugasne ... ZAHVALA V 75. letu starosti se je od nas poslovil dragi mož, oče, brat in dedek Stanislav Napast IZ PTUJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena in poslana sožalja, cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se vsem, ki so mu kakorkoli pomagali v zadnjem obdobju. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili, ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Za vedno bo ostal v naših mislih, besedah in srcu. Zelo ga bomo pogrešali, vendar smo hvaležni, da smo bili del njegovega življenja. Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih skupno doživeli. Žalujoči: vsi njegovi OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_ CE ISCETE GEMAJ, pokličite na tel. 051 214 560. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KUPIM bikce za nadaljnjo rejo in prodam komplet namakalno napravo. Tel. 041 645 875. PRODAJAMO maline, dostavimo tudi na dom, relacija Borl-Maribor. Tel. 041 962 609. Kmetija Vanda Zavec, Brezo-vec 10b. KUPIM kmetijske priključke in traktor. Tel. 041 680 684. PRODAM koruzo in ječmen, možnost dostave. Tel. 041 394 258. RAZNO PRODAM bazen za kopanje 4,5 x 1,2 m, komplet s peščeno črpalko. Tel. 031 645 875. NEPREMIČNINE PRODAM manjše stanovanje v kletni etaži, v izmeri 31,5 m2, na Ptuju. Tel. 041 624 904. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA Štajerski TEDNIK ■nas Stajerskitednik L. Stajerskitednlk PRODAMO - 3-SOBNO STANOVANJE NA PTUJU-KVEDROVA, 4.NADSTROPJE 75,10 M2, L.1974, KLET, BALKON. CENA: 145.000 EUR,^ 041 933 151, 02 Hm RE/MAX ¿inooi¿ ■ PÜETOvl° 620 00 16. www.re-max.si/Poetovio VEC KOT 100 STRANI KRIŽANK ZA VROČE DNI PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Ernesta Pečnika se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje in sveče. Žalujoči: žena Lidija, sinova Jani in Sašo z družinama Del tebe ostaja v nas za večno. Del nas je odšel s teboj. ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani ter boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Slavka Burjana IZ HAJDOŠ 53A se iskreno zahvaljujemo obema duhovnikoma, gospodu Marjanu Feslu in Primožu Lorbku, za iskrene besede ob slovesu in opravljen obred. Pevcem za srčno odpete pesmi. Hvala vsem in vsakomur za iskrene besede sožalja v naših najtežjih trenutkih. Njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre . Le daleč, daleč je ... (Tone Pavček) ZAHVALA ob izgubi drage mame, tašče in babice Roze Hameršak IZ BUKOVCEV Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala župniku g. Janezu Maučecu, govornici Otiliji Markovič, Domu upokojencev Ptuj - enoti Muretinci, Internemu oddelku SB Ptuj, sodelavcem Cestnega podjetja Ptuj, upravi Občine Zavrč, godbeniku za odigrano Tišino, cerkvenim pevcem, Društvu delovnih invalidov Ptuj in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njeni Lepi spomini ne bledijo! tmmt***3nmxtm*mtmfnu Za zdravo pitno vodo v Halozah sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! te - ZA pMAVj MO~zQj\m\<\ PMP\r\\ Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 32 Štajerski Tednikov mozaik petek • 23. junija 2023 Ftuj • Sedma samostojna razstava Patija Gaiserja Markovci • Ribiška sekcija Zabovci Slike narave in sveta, ki naj odprejo oči Tradicionalno spominsko tekmovanje V hotelu Mitra na Ptuju po štirih letih ponovno razstavlja ptujski ljubiteljski slikar Otmar (Pati) Gaiser. To je že njegova sedma samostojna razstava in druga v hotelu Mitra. Tokratni ciklus je ljubitelj narave pomenljivo podnaslovil z naslovom Odpri oči. Nastajal je tri leta. Ljudje po umetnikovem mnenju več ne opazujejo narave in sveta okrog sebe. Domala vsi ribiško ribolovni aktivi (družine, društva in sekcije) imajo v svojih termin-skih planih za tekoče leto predviden en dan, ki ga uradno z ribiško tekmo posvetijo svojim pokojnim članom, ki lovijo ribe nekje na drugi strani mavrice. Tako so člani ribiške sekcije pri športnem društvu Zabovci v soboto, 17. junija, v ribniku v Zabovcih v čast in spomin na pokojne člane organizirali spominsko tekmo, ki se je je udeležilo 22 tekmovalcev v spomin na Viktorja, Martina, Janeza, Ignaca, Srdana in Rada. Po treh urah je tehtnica pokazala uspešnost sodelujočih. Na tret- je mesto se je uvrstil Miran Zorec, drugo mesto je osvojil Jože Tinko, zmagovalec tekme je bil Ivo Pečar. Vsi trije so prejeli lične pokale, zmagovalec pa še poseben prehodni pokal tekmovanja. Iskrene čestitke prejemnikom pokalov, vsem ostalim pa hvala za udeležbo in več ribiške sreče prihodnjič. Po tekmi je bilo prijateljsko druže- nje članov-ribičev s svojci pokojnih ribičev. Miran Ljubec, predsednik ribiške sekcije, je povedal, da so se s tako številno udeležbo članov na najlepši možni način spomnili svojih prijateljev, s katerimi so se svoj čas družili in prijateljevali ob vodo in za vodo. Ignac Habjanič • . . i- , Foto: Črtomir Goznik V hotelu Mitra so na ogled likovna dela ljubiteljskega slikarja Otmarja (Patija) Gaiserja z naslovom Odpri oči. „Treba je z odprtimi očmi hoditi po svetu, saj je lepota povsod okrog nas," poudarja. Narava in veduta ostajata njegov prevladujoč navdih. Že s svojo prvo razstavo je Otmar (Pati) Gaiser vzbudil zanimanje tako med ljubiteljskimi kot akademskimi slikarji. Značilno za njegove likovne umetnine je, da na njih ni človeka. Na vprašanje o tem je odgovor zelo preprost, ker človeku zameri, kaj počne z naravo. Na drugi strani pa ima velik čut do sočloveka, predvsem tistega, ki potrebuje pomoč. Več svojih likovnih del je že podaril v dobrodelne namene. To ga kot umetnika ustvarjalca duhovno bogati, da lahko s svojimi slikami nekomu pomaga. Hvaležen je hotelu Mitra, da lahko ponovno razstavlja v prostorih mestnega hotela, ki je pravi kulturni hram v malem. Predvsem pa je prijazen do ljubiteljskih umetnikov, ki so jim vrata v večino oz. kar v vse ptujske galerije zaprta. Otvoritveni dogodek je potekal v izjemnem vzdušju, k temu so prispevali številni obiskovalci in tudi trobenta prijatelja Mateja kot tudi strokovna predstavitev umetnikovega dela Matica Gaiserja. Pravi balzam pa so bile tudi ocene kritikov, ki so tudi njegov najnovejši slikarski opus Odpri oči dobro sprejeli. Povabili za razstavljanje v Italiji in Avstriji temu samo pritrjujeta. Zelo pa je hvaležen županu občine Pod-lehnik Sebastjanu Toplaku, kjer je že dvakrat razstavljal. Dogovorila sta se že tudi za tretjo razstavo. Te razstave imajo vedno tudi dobrodelno noto. Za MO Ptuj pa pravi, da pogreša posluh za domače, ptujske ustvarjalce, v galerijah in razstaviščih dajejo prednost umetnikom od drugod, čeprav domači ustvarjalci ne bremenijo mestnega proračuna in delajo vse sami. Domače pa neupravičeno potiskajo na stranski tir oz. jih prepuščajo njihovi iznajdljivosti pri iskanju razstavnega prostora. Torej, odprimo oči za najnovejši slikarski opus ptujskega ljubiteljskega slikarja Otmarja Gaiserja, narava nas potrebuje, kot je tudi sporočilo te razstave. MG Skupinska fotografija udeležencev spominske tekme O VečkiUmam , bol) Uaw se počutim. OKNA, VRATA & - • GARAŽNA www.naitors.si NA I š ORS n Tel.: 02 74113 BO, Mob: 031733 204 Gorišnica 1, Gorišnica SfarrnaceutUrnarn Ker ga je vse bol) toksično razmer je. ie končal v čeljustih mamil- roz. . „attUob dol9«a, )e Cepra» ni tekmo»*'nascm <>^^ Nagradno turistično vprašanje tara steklarska, novo poglavj Danes bo potekala osrednja ptujska proslava ob dnevu državnosti. To bo tudi priložnost, da si občani, tisti, ki še niso videli nove ptujske pridobitve v starem mestnem jedru, Staro steklarsko v novi preobleki in podobi, v kateri bo domoval mladinski kulturni center, tudi ogledajo. Sicer pa že od včeraj poteka dan odprtih vrat za oglede. Ob tej priložnosti se bodo predstavili ljubiteljski gledališčniki, folkloristi, glasbeniki, literarni ustvarjalci, fotografi in drugi, ki so jim ti prostori tudi namenjeni. Na to območje oz. območje Vrazovega trga in njegove okolice pa se vrača tudi letošnji festival Dnevi poezije in vina. Operna noč na Panorami, potekala bo nocoj, če bo vreme slabo, pa 24. junija, je že stalnica oz. nepogrešljiv del poletnega glasbenega festivala Arsana na Ptuju, ki privablja vse generacije poslušalcev od blizu in daleč. Tudi letos jih pričakujejo nekaj tisoč. Spored ansambla SNG Maribor z dirigentom Simonom Krečičem in priznanimi opernimi solisti bo obsegal priljubljene odlomke iz znanih opernih del. Glasba pod zvezdami je vedno znova izjemno doživetje tako za poznavalce kot ljubitelje operne umetnosti. V Grajski pristavi v Ormožu so v soboto, 17. junija, ob prazniku 750. obletnice prve omembe Ormoža, predstavili knjigo Cirila Ambroža in film 750 let pozneje, avtorjev Cirila Ambroža in Denisa Žurana. Odprli so tudi razstavo Dragocenosti Ormoža, ki bo na ogled do 20. novembra. Tudi letošnja Poletna muzejska noč je s številnimi dogodki privabila obiskovalce na kar 170 lokacijah Operna noč na Panorami je nepogrešljiv del poletnega festivalskega dogajanja na Ptuju. v Sloveniji. Tudi na ptujskem gradu je bilo živahno. Čez cel dan sta se dogodkov udeležila 802 domača in tuja obiskovalca, samo med 18. in 24. uro jih je bilo kar 620. Z bogatim dogajanjem pa je v teh dneh vabil in še jutri vabi tudi letošnji Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. S svojim programom in uglednimi gosti, letos je to ameriški režiser John McTiernan, je tudi letos povabil številne ljubitelje tega filmskega žanra doma in na tujem. John McTiernan je avtor kultnih filmov (Predator, Umri pokončno in Lov na rdeči oktober), tudi prejemnik častnega hudega mačka in predsedujoči žiriji za nagrado hudi maček, ki je dobil tudi ploščo na Prleškem pločniku, katerega filmska retrospektiva je bila prav tako del festivalskega programa. Festival je prva dva dni potekal v Ormožu, nakar se je preselil v Ljutomer, kjer ga bodo zaključili jutri. Na festivalski tržnici v Cannesu je prvič svoj paviljon dobil tudi žanrski film v vitrini z najprestižnejšimi nagradami s tovrstnih festivalov. Tu se je sločil tudi Grossmannov hudi maček. Za tajerska in Operna noč ¿> iT glavno nagrado hudi maček se letos poteguje šest celovečernih filmov. V dominikanskem samostanu na Ptuju so 14. junija predstavili novo blagovno znamko destinacije Štajerske: Štajerska - urbanaravni užitek. Z vzpostavitvijo znamke Štajerska so njeni snovalci jasno nakazali namero in potrebo po razvoju turizma na geografsko zaokroženem območju, ki zajema destinacije: Maribor, Ptuj, Pohorje, Jeruzalem Slovenija, Slovenske gorice, Haloze in Ravno polje. Nova blagovna znamka je rezultat več kot triletnega dela. Brezmejno regijsko povezovanje je koristno tako za gospodarstvo kot lokalno prebivalstvo. Konzorcij skupaj sestavlja 39 občin in Združenje vinorodne Štajerske (29 vinarjev). Nova blagovna znamka Štajerske bo destinacijo še bolj povezala, povzdigovala in s ponosom ponašal v svet. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, koliko ekslibrisov iz zbirke starih knjig je predstavljenih v novi digitalni zbirki na portalu Kamra, da 21, bo prejela Karmen Dominko (Veržej). Danes sprašujemo, katera po vrsti je bila letošnja Operna noč na Panorami. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katera po vrsti je bila letošnja Operna nočna Panorami?? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: MZ