LETO XV., ŠTEV. 87. SLOVENSKI Izdaja ćasopisno-založil liko podjetje SZDL »Nai tisk« / Direktori Sadi Jaahaba / Odgovorni urednik: tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: «lica L telefon 23-322 da 23-323 / " •/O., telefon 23-322 do 23-524 Kar* Sergel Vošnjak / Tiska ro: Ljubljana, Tomšičeva / Uprava: Ljut PD / Oglasni odd ieljeva ulica 4, telefon 21-894, za ljubljanske . ----- -------, «reda! 29 I Tekoči / Mesečna naročnina 209 din Jana, Tomšičeva oddelek: Ljubljana, naročnike 20-443, zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račnn Narodna banke Mi-»T«-163 Cena ze 'đul PREDSEDNIK TITO V CARIGRADU IN ANKARI Maršal Tito, Jugoslavija in njeni narodi so naši veliki prijatelji ► V svojih pozdravih so turški listi poudarjali, da je prijateljstvo z Jugoslavijo zelo zaželeno in dragoceno Carigrad, 12. aprila. Davi ob 5.30 po turškem času je jugoslovanska šolska ladja »Galeb« v spremstvu rušilcev »Triglav«, »Biokovo«, »Durmitor« in »Učka« priplula v pristanišče Hajder-paša, ob vhodu v Bospor. Ob vhodu v zaliv je bilo postrojenih 18 ladij turške vojne mornarice. Na ladjah so plapolale velike slavnostne zastave, posadke pa so bile postrojene za pozdrav. Ko se je približala jugoslovanska eskadra, je admiralska ladja turške mornarice izstrelila častno salvo 21 topovskih strelov, posadke vseh ladij pa so pozdravljale s trikratnim »Hura!« predsednika republike Tita, ki je bil na poveljniškem mostu »Galeba«. Ko se je »Galeb« vsidral in je jugoslovanska eskadra izobesila slavnostne zastave, je prišel na ladjo poveljnik turške mornarice vlceadmiral Knral S ur uk in pozdravil predsednika Tita. Ob 6. uri so prišli na »Galeb« z motornim čolnom predsednika turške republike »Adžarom« turški minister za zunanje zadeve KöprSlü in carigrajski vladni namestnik dr. Gkaj s spremstvom ter želel maršalu Titu dobrodošlico. Maršal je gostiteljem priredil majhno zakusko, nato pa je s svojim spremstvom in turškimi dostojanstveniki stopil v čoln predsednika turške republike. Ko je stopil v čoln, so z »Galeba« izstrelili 21 topovskih strelov. V spremstvu dveh čolnov turške vojne mornarice je motorni čoln »Adžar« ob 6.40 pristal v pristanišča Hajder-paša. Ko je maršal Tito stopil na tla prijateljske Turčije, so na ladji »Galeb« izstrelili še eno salvo 21 topovskih strelov. Turška vojaška godba je zaigrala jugoslovansko, nato pa tarsko himno. Oblečen v temnomodro admiralsko uniformo, je maršal Tito nato pregledal častno četo. Na njegov pozdrav je četa odzdravila z enoglasnim »Sagol!« (Živel!) se je predsednik Tito napotil proti postaji, ki je blizu pristanišča. Ves ta čas so se filmski reporterji in fotoreporterji trudili ujeti ta zgodovinski trenutek v stikih med prijateljskima državama. Ko je maršal vstopil na postajo, so se domači, jugoslovanski in tuji novinarji ter drugi vsuli za njim. Pozdravljajoč z roko, je maršal vstopil skupno z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočom Popovičem, generalnim sekretarjem predsedstva republike dr. Jožetom Vilfanom, viceadmiralom Josipom Čemiiem, generaloma Milanom Zežljem in Milošem Šu-monjo ter ostalim spremstvom v posebni »beli vlak«. Na tej poti spremljajo maršala Tita turški minister za zunanje zadeve Fuad Köprülü s spremstvom in jugoslovanski veleposlanik v Ankari Miša Pavičevič, ki se je maršalovemu spremstvu pridružil ponoči. Okrog vagona predsednika republike Tita so se hitro zbrali številni novinarji, fotoreporterji, filmski reporterji ®SHi Dželar Bayar Ko se je pozdravil z zastopniki turške vojske in uglednimi turškimi funkcionarji, Pred kongresom v Gorici Trst, 12. apr. V okviru priprav za II. kongres Demokratične fronte Slovencev v Italiji, ki bo 25. aprila, je bila v soboto zvečer v Gorici dobro obiskana mestna skupščina DFS, na kateri je obširno govoril o položaju Slovencev v Italiji tajnik Viljem Nanut. Med drugim je Nanut tudi prikazal izdajalsko vlogo kominformovcev v odnosu do Slovencev v Italiji ter je svoje trditve podkrepil z dokazi. Tako je omenil, da so po krivdi kominformovcev izgubili Slovenci slovenske šole v Kr-minu, ki so jih oblasti ukinile. V veliki nevarnosti so tudi slovenske šole v Tržiču, kjer je mnogo slovenskih staršev zapeljala kominformovska propaganda, da so poslali svoje otroke v italijanske šole itd. Nadalje je govoril tovariš Nanut tudi o vlogi Slovenske demokratske zveze, ki s svojo politiko povezovanja s krščansko demokracijo samo škoduje Slovencem v Italiji in ničesar doprinesla v borbi za pravice Slovencev v Italiji. Govoril je tudi o težki gospodarski krizi na Goriškem in omenil, da ni upanja na izboljšanje. Po vsej verjetnosti bodo Združene jadranske ladjedelnice v Tržiču morale odpustiti 75 odstotkov delavcev, če ne bodo dobile pravočasno novih naročil. Še posebno se je zadržal na brezposelnosti v slovenskih občinah. ki je še trikrat večja od povprečja v goriški pokrajini. V tej borbi proti brezposelnosti ln revščini — je dejal tovariš Nanut — bo Demokratična fronta Slovencev v Italiji imela voljstvo, ker smo ga obiskali, in Je dejal, da vidi v tem še en znak prisrčnosti in prijateljstva, ki veže dve državi. Na vprašanje posebnega poročevalca »Politike«, kako gleda turški narod na obisk predsednika Tita, je gospod Altnpaša odgovoril: »Prihod maršala Tita povzroča veliko veselje ankarskemu prebivalstvu, ki je srečno, da ga bo lahko pozdravilo.« Na drugo vprašanje posebnega poročevalca »Politike« o perspektivah utrjevanja prijateljskih vezi med Turčijo in Jugoslavijo je gospod Altnpaša med drugim dejal: »Nisem politični človek, toda lahko rečem, da nas p.rav posebno veseli, da je prišlo do balkanskega sporazuma, a posebno še, ker so vzpostavljene prijateljske vezi z Jugoslavijo, ki jo Izredno spoštujemo. Tega ne govorim kot politik, temveč kot Turek in prepričan sem, da bi vam vsak rekel tako, ker ves narod misli kot jaz.« Posebni poročevalec Radia Beograda Je prosil gospoda Altnpašo, naj mu odgovori, kaj misli o sodelovanju mestnih občin Turčije in Jugoslavije z ozirom na to, da v tem pogledu že obstojajo stiki. Gospod Altnpaša je dejal, da obstoja v Turčiji želja stopiti v tesnejše stike z občinami Jugoslavije, posebno z Beogradom, Zagrebom in Skopljem. Izrazil je upanje, da bo v kratkem prišlo do medsebojnih obiskov. Posebni poročevalec Ljudske armade Je omenil velike priprave v Ankari za sprejem predsednika Tita ln se je s tem v zvezi zanimal za razpoloženje ankarskega prebivalstva. »Turki zares zelo ljubijo Jugoslovane« — je med drugim dejal gospod Altnpaša — »ln mi imamo tndl mnogo skupnega. Zato prebivalstvo Ankare z Fuad Köprülü veliko ljubeznijo In veseljem pričakuje poglavarja jugoslovanske države, posebno še poglavarja, kakršen je maršal Tito.« Na koncu je gospod Altnpaša izrazil zadovoljstvo, da je govoril z nami in ko se je poslovil, je dejal, da bi bil zelo zadovoljen, če bi imel priliko obiskati Jugoslavijo. Končno je še zaprosil, naj sporočimo njegove pozdrave predsednikom mestnih ljudskih odborov Beograda, Zagreba, Skoplja ln drugih mest. L. StojoviS Ko čast etiopski vojaški delegaciji Beograd, 12. aprila. (Tanjug) Načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik Peko Dapčević je priredil danes kosilo na čast etiopski vojaški delegaciji, ki je včeraj prispela v našo državo. Etiopska vojaška delegacija, ki je gost Jugoslovanske ljudske armade, bo v Jugoslaviji obiskala več krajev v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvatski in Sloveniji Etiopski gosti, ki jih vodi brigadni general Mered Mengeš, bodo v sredo položili venec na grob Neznanega junaka na Avali. Beograd, 12. aprila. V zuna-nje-trgovinski zbornici FLRJ v Beogradu so imeli danes ustanovno skupščino sekcije za mednarodni turizem, v katero se bodo včlanila vsa podjetja, ki imajo opravka z bivanjem tujih turistov v naši državi. Predsednik Tito in drugi. Maršal Je prišel skupno z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočom Popovičem na okno, kjer je smehljaje se odzdravljah Na vprašanje nekega turškega novinarja je maršal v nekaj besedah dejal, da je zelo vesel, ker je prišel v Turčijo, in poslal pozdrav turškemu tisku. • Ankara, 12. apr. (po telefonu). Posebni poročevalci »Politike«, »Borbe«, Radia Beograd in Ljudske armade, ki so že nekaj dni v Ankari, so danes obiskali predsednika ankarske občine gospoda Zija Altnpašo ter bili z njim pol ure v prijetnem ln prisrčnem razgovoru. Gospod Altnpaša je že v začetku izrazil svoje veliko zado- SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Sprejeta je uredba o organizaciji in poslovanju zveznega izvršnega sveta Refik Koraltan, predsednik Velika narodne skupščine PRIHOD \ MHARO podporo vseh naprednih in neodvisnih sil v Italiji, ki se bore proti krivicam sedanjega časa. Še prav posebno pa je poudaril željo Slovencev v Italiji, da bi postali most prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Na sestanku so izvolili delegate za občinsko skupščino DFS za goriško občino, ki je bila v nedeljo dopoldne. Na tej skupščini so že izvolili delegate za bližnji kongres. Dem. fronta Slovencev v Italiji je z nedeljsko mestno skupščino v Gorici v glavnem zaključila svojo predkongresno dejavnost, saj so imeli že svoje krajevne in občinske skupščine skoraj po vseh vaseh. Vsa dosedanja aktivnost pa je dokazala veliko zanimanje za kongres, kar pomeni, da mu posvečajo veliko pozornost. S. Lenardič Sodelovanje vojaških muzejev Turčije in Jugoslavije Beograd, 12. aprila. Več strokovnjakov orientallstov vojaškega muzeja JLA bo obiskalo v kratkem turški vojaški muzej v Carigradu, da bodo določili načrt o medsebojnem sodelovanju. Mnoge podrobnosti iz naše narodne zgodovine, ki še niso dovolj proučene. bodo tako popolneje osvetljene. Turški strokovnjaki, ki proučujejo zohodne meje v zgodovini svoje dežele, bodo našli pri nas izvirne predmete iz njihove vojaške kulture, n. pr. razno orožje, značilne zastave, razne utrdbe, grobnice vojaških velikanov itd. Vojaški muzej bo v kratkem sestavil seznam takih predmetov v Jugoslaviji in ga poslal muzeju v Carigradu. Vojaški muzej v Beogradu pripravlja kolektivni obisk svojih strokovnjakov muzeologov v vojaškem muzeju v Carigradu. Ankara, 12. aprila. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Predsednik republike Josip Broz-Tito je prispel nocoj v Ankaro, glavno mesto prijateljske Turčije, kjer so ga sprejeli z največjimi častmi. Točno ob 18. uri po jugoslovanskem času je specialna kompozicija belega vlaka, v kateri so bili predsednik republike s spremstvom in turški zunanji minister g. Fuad Köprülü s spremstvom prispela na ankarsko postajo. Predsednika Tita so na postaji dočakali predsednik turške republike g. Dželal Bayar, predsednik velike narodne skupščine g. Koraltan, predsednik vlade Menderes, vsi članj turške vlade, visoke osebnosti turškega javnega in kulturnega življenja ter diplomatski zbor. Ko je predsednik republike Josip Broz-Tito izstopil iz vlaka je 21 topovskih strelov pozdravilo visokega gosta. V istem trenutku je vojaška godba na postaji intonirala jugoslovansko zatem pa turško himno. Po pregledu častnega bataljona, postroj enega na železniški postaji, je predsednik Tito pristopil k predsedniku turške republike g. Dželalu Bayarju, ki je s krajšim govorom pozdravil svojega visokega gosta: »Dragi moji državljani! Predsednik Jugoslavije je počastil našo državo s svojim prihodom. Posebno sem srečen, da ga lahko pozdravimo tukaj med nami. Popolnoma sem prepričan, da raznmete pomen tega visokega obiska Turčiji. 2elim zopet pred vami ponoviti: 'Prav posebno smo veseli, da vidimo in pozdravimo maršala Tita v Turčiji. Sedaj dajem besedo maršalu Titu.« Po govoru predsednika turške republike je pristopil k mikrofonu predsednik Tito in dejal: »Zelo sem srečen, ker se ml je nudila priložnost, da na povabilo predsednika republike prijateljske Turčije g. Dželala Bayarja obiščem vašo lepo deželo in da osebno izročim tople pozdrave narodov Jugoslavije kakor tudi svoje. Moj obisk je vljudnostnega značaja, vendar sem globoko prepričan, da bo razen tega Imel velik pomen tudi za naše nadalnje vsestransko sodelovanje. Prepričan sem, da delim mnenje državnikov prijateljske Turčije, če rečem, da bomo ob tej priložnosti mogli Izmenjati mnenje z državniki prijateljske Turčije, o raznih problemih, ne samo tistih, ki sc nanašajo na mir in varnost na Balkanu — to se pravi na sodelovanje obrambnega značaja med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo — temveč tudi onih mednarodnega zntčaja. Menim, da dajejo te tri države in da bodo v bodočnosti še bolj dajale s svojo miroljubno politiko bogat prispevek k ublažitvi mednarodne napetosti, posebno še s tem, ker so čvrsto odločene delati sknpaj na zagotovitvi svoje neodvisnosti in ohranitvi mira v tem dela sveta. Vsako drugačno tolmačenje tega sodelovanja bi bilo napačno in ne bi ustrezalo resničnosti, ker sodelovanje med našimi tremi miroljnbnlmi balkanskimi državami ni samo Izraz težnje njihovih državnikov, ampak je izraz iskrene težnje narodov Turčije, Grčije in Jugoslavije po miru in mirnem sodelovanju po njihovem neodvisnem in svobodnem razvoja. Naj živi turški narod! Naj živi sodelovanje med Turčijo ln Jugoslavijo!« Pozdravna govora obeh predsednikov republik je prenašala ankarska radijska postaja. Po govori' sta predsednik Tito ln predsednik turške republike g. Dželal Bayar odšla v sprejemno dvorano železniške postaje, kjer je predsednik turške republike seznanil predsednika Tita z visokimi osebnostmi turške republike. Predsednik Tito in predsednik turške republike sta se zatem odpeljala v vilo turškega zunanjega ministrstva Haridžije kiosk, kjer bo maršal Tito bival med svojim obiskom v Ankari. Beograd, 12. aprila. Na današnji dopoldanski seji, pod predsedstvom Edvarda Kardelja, je zvezo! izvršni svet sprejel uredbo^ o svoji organizaciji in poslovanju. Zvezni izvršni svet je doslej delal na podlagi začasnih sklepov, ker je smatral, da je za sprejem končno vel javnih predpisov o tej zadevi potrebna praktična izkušnja, zlasti glede na pravice in dolžnosti izvršnega sveta do zvezne ljudske skupščine, katere izvršilni organ je, kakor tudi do zveznih organov uprave. Poleg preciziranja pravic in dolžnosti zveznega izvršnega sveta do zvezne ljudske skupščina in zvezne uprave, ureja ta uredba način dela izvršnega sveta, njegovih odborov in komisij ter določa postopek za pripravljanje načrtov zakonov in drugih predpisov, ki jih zvezni izvršni svet predlaga zvezni ljudski skupščini. Na koncu uredbe se določajo dolžnosti sekretariatov in drugih organizacijskih enot ter služb, ki jih zvezni izvršni svet ustanavlja za izvrševanje strokovnih in upravnih poslov iz svoje pristojnosti. Po uredbi ima zvezni izvršni svet naslednjih šest stalnih odborov: koordinacijski, za notranjo politiko, za gospodarstvo, za prosveto, za socialno politiko in ljudsko zdravstvo ter odbor za proračunske zadeve. Zvezni izvršni svet more s svojim sklepom ustanoviti tudi druge stalne odbore, prav tako pa ukiniti ali združiti obstoječe. Uredba določa naslednjih 6 sekretariatov: za zakonodajo in organizacijo, za prosveto, za socialno zavarovanje, za ljudsko zdravje in socialno zaščito ter za pravosodne zadeve. S sklepom zvez- nega izvršnega sveta se prav tako morejo izpreminjati, združiti ali ukiniti obstoječi Jer ustanoviti novi sekretariati. Navodila za volitve delavskih svetov na železnici in v PTT slaibi Na današnji seji je zvezni izvršni svet odobril tudi navodila za izvedbo volitev delavskih svetov in upravnih odborov na železnicah ter v poštni, telegrafski in telefonski službi. V teh navodilih so podrobno obdelane tudi razlike, ki ločijo te predpise od splošnih predpisov za volitve teh organov upravljanja v gospodarskih organizacijah. Zaradi posebnosti v poslovanju železnice, pošte, telegrafa in telefona, se te poslovne organizacije razlikujejo od drugih gospodarskih organizacij ne samo po svojem organizacijskem sestavu, temveč tudi po vsebini in načinu poslovanja. Zaradi takega posebnega značaja se bodo volitve v železniških transportnih podjetjih in podjetjih poštnega, telegrafskega ter telefonskega prometa in v njihovih enotah opravliale pod nadzorstvom državnih organov. Prav tako se bodo tudi volilne priprave izvajale ob sodelovanju državnih organov. Plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje advokatskih pripravnikov Naslednji trije predpisi, ki so bili danes sprejeti, se - tičejo socialnega zavarovanja, in sicer plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje advokatskih pripravnikov, oseb, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih ter uslužbencev državnega sekretariata za inozemske zadeve, ki služijo v tujini. NAVODILO NARODNE BANKE FLRJ 0 odobravanju potrošniških ditov za nakup premoga Beograd, 12. aprila. Narodna banka FLRJ je poslala svojim podružnicam navodila o načinu odobravanja kreditov za nakup premoga delavcem in uslužbencem, ki so stalno zaposleni v državnih gospodarskih podjetjih ln ustanovah, družbenih organizacijah In ustanovah s samostojnim finansiranjem. Po tem navodilu se bodo krediti {odobravali zaključno do 31. avgusta in sicer le za naknp ru-javega premoga in lignita, ne pa tudi za drva kakor je bilo to doslej. Ta rok le določen zaradi tega, ker je v poletnih mesecih promet manj obremenjen kakor v jesenskih. Kredite za nakup premoga bo odobravala Narodna banka FLRJ in krajevne hranilnice uslužbencem in delavcem preko njihovih ustanov in podjetij; upokojencem ter invalidom, Id niso vključeni v gospodarstvo, posamič, tistim delavcem, uslužbencem, upokojencem in invalidom pa, ki imajo najeta stanovanja s centralnim gretjem, se bo odobravalo te kredite preko hU-nih svetov s potrdilom oziroma z vednostjo stanovanjskih skupnosti. Potrošnikom se ho kredit odobraval v mejah njihovih kreditnih sposobnosti, največ, pa do ene tretjine celotne povprečne mesečne plače ali zaslužka oziroma pokojnine ali Invalidnine. Kredite se bo odplačevalo v desetih enakih mesečnih obrokih. Obresti bodo znašale 6 % ter se bodo obračunavale ob vsakem koledarskem polletju za nazaj oziroma prt končnem izplačilu dolga. Navodila tudi določajo, da se bazirani čeki, izdani za naknp premoga ne bodo mogli uporabljati na naknp drv ali črnega premoga. Po sklepu zveznega izvršnega sveta se plača za socialno zavarovanje advokatskih pripravnikov pavšalni prispevek 2000 din na mesec, ako njihova pogodbena plača ne presega 8000 din. Za vsakih začetih 500 din mesečne plače nad 8000 din pa se pavšalni prispevek poveča za 125 din. S tem prispevkom se plačajo vse pravice iz socialnega zavarovanja, razen pravice do otroških doklad in oseb, ki so zaposlene pri zasebnih delodajalcih Z drugim sklepom se ureja obračunanje prispevkov za socialno zavarovanje oseb, ki so zaposlene pri zasebnih delodajalcih ter spravljajo v sklad z obračunskimi plačami, odnosno z plačami določenih s kolektivno pogodbo, ako so te večje. Po tem sklepu znaša minimalna osnova za obračunavanje prispevkov 12.000 dinarjev na mesec (ali 58 din za delovno uro), 8800 dinarjev (ali 43 din na uro), 7000 (ali 34 din na uro) in 6000 din (ali 29 din na delovno uro). Te postavke so določene glede na kvalifikacijo in strokovno sposobnost ter plača delodajalec zanje prispevek 45 odstotkov. Ako je v kolektivni pogodbi določena plača v znesku, ki je večji, kakor minimalna osnova, se obračun in plačevanje prispevkov izvaja glede na te večje zneske določene v kolektivni pogodbi. V skladu z drugimi predpisi o zavarovanju oseb, zaposlenih v nepopolnem delovnem času, se določa, da plačajo tudi zasebni delodajalci prispevek za vse izplačane plače, ne glede na delovni čas in višino plače. S tem sklepom se določa, da se po minimalnih postavkah obračuna prispevek tudi v onih primerih, kadar delavci niso zaposleni v polnem delovnem času ali pa so zaposleni najmanj štiri ure na dan. Za osebe, ki so zaposlene manj kakor štiri ure na dan ali pa imajo plačo izpod 3000 dinarjev na mesec, bo plačal delodajalec prispevek za socialno zavarovanje na podlagi skupnega zneska plač tem osebam prav tako po stopnji 45 odstotkov. Vsi delavci in nameščenci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, razen onih, ki niso zaposleni niti štiri ure na dan, pa ne dobivajo niti plače najmanj 3000 din, imajo na podlagi socialnega zavarovanja pravico do zdravstvene zaščite, materialno oskrbo v primeru bolezni, nosečnosti in porodov, kakor tudi prejemkov iz zavarovanja za primer nesreče pri delu ter do pogrebnine. RAZPRAVLJANJE O NA CRTU SPLOŠNEGA Z AK ONA O UNIVERZAH POSVETOVANJE PRED SEDNIKOV OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV LJUBLJANA-OKOLICA Kako na] bi se uredilo druž- Večje težišče na delo občinskih svetov in komisij beno upravljanje univerz Izpreminievolni predlogi dr. Miloša 2anka v odboru za prosveto pri zveznem zboru Da bi se čimprej pričel ure«- na razvoj kmetijskega gospodar- Ker sta ugotovila, je dobil eden la Široke udeležbe ljudi, da bo* ničevatl okrajni družbeni plan, stva. Kako bodo izravnane raz- le 2000 drugi pa 3000, je bil spor do v polni meri izkoriščena. Veki so ga v okolici sprejeli med lične pomanjkljivosti ki so v takoj tu. čina občin je to že doslej pra- prviml v Sloveniji, so sklicali katastru, je sedaj v prvi vrsti Tudi predsednik iz Polhovega yiln° razumela. Predsednik ob- tudi zastopniki študentov, ko vjera; predsednike občinskih odvisno od občin. Tu pa ne gre Gradca ie povedal, da so ljudje žine Motnik pa je na primer po- gre za študentske zadeve. - m____ ____w 4-.o «A,,;«;« .. f . . s_____________ mral Ha hnrf« nr«* »lektrif ikaciH Poleg drugih faktorjev, ki ljudskih odborov na posvet, ki le za tiste kmete, ki plačujejo nejevoljni in da kritizirajo po- ročal, da bodo pri elektrifikaciji sta ga vodila predsednik okraj- preveč davka, marveč tudi za st0pek pri določanju pokojnin, vssi 60 odstotkov vseh stroškov ' Beograd, 12. apr. Danes je ©dbor za prosveto pri zveznem zboru nadaljeval načelno razpravo o načrtu splošnega zakona o univerzah. Na podlagi diskusije, zlasti pa sedemurnega utemeljevanja dr. Miloša Žanka, se morejo pričakovati znatne izpremembe v dosedanjem načrtu, zlasti v po- benega upravljanja, s katerim prihaja do izraza družbeno nadzorstvo, strokovna pomoč ter sodelovanje fakultet in zainteresiranih družbenih faktorjev. Število zastopnikov fakultet, študentov, strokovnih, znanstvenih in javnih delavcev izven fakultet, ki tvorijo fakultetni svet, naj tvorijo univerzitetni svet, naj nega ljudskega odbora Berčič tiste, ki ga plačujejo premalo, bi bil v njem po predlogu in podpredsednik inž. Ga- Le v takem razumevanju izrav dr. Zanka tudi zastopnik šper jjuha. nave bo odmera davka pravična, glavju, ki se tiče organizacije bi se določalo s statutom, to in pristojnosti organov uprav- se pravi, da bi se v splošnem ljanja na univerzah in fakul- zakonu določili proporci. Bilo tetah, odnosno glede določb bi primemo po besedah dr. o fizionomiji univerz in fa- Zanka, da voli zastopnike fakultet ter njihovih medseboj- kultet v fakultetni svet fakul- Ijuđskega odbora, na čigar ozemlju je univerza. Dr. Ivo Babič, Radovan Papič in drugi so se strinjali z obrazložitvami dr. Zanka. Tudi ostali člani odbora, ki so dopoldne sodelovali v razpravi, so pripomnili, da se z Razpravljali so tudi o sečnih Ne gledati samo na tiste, dovoljenjih. Tov. Muha je poro-u; •• • čal, da ie več občin posekalo ki Jim je odmerjeno Več kot bi smelo, tako da znaša preveč, marveč tudi na presežek določene kvote po tiste, ki plačujejo pre- vsem okraju 4.200 kub. metrov malo davka za Prodaio la 5-300 kub- metrov saj je za nekaj litrov vina lahko krili prebivalci s prostovoljnim dobiti pričo. dT°cda tudi za te prostovoljne Predsedn.k okrajnega_ ljudske- afc g treba uvesPtl neko za_ fa_0_d^ra-®eI^ l -konitost. Ce se večina odloči na primer za vodovod ali elektrifi- je predvsem delo občinskih svetov za socialno skrbstvo krivo za tako stanje pri določanju pokojnin. Velika krivda pa pade tudi na sam sistem preverjanja, ki je prepuščen uradnikom; njegovimi predlogi ureja zla- Na okraju so prišli do zaniml- *a “ ^anf veSTžnfa ni pa tega P—rjanja na tere-sti sodelovanje asistentov in Ve ugotovitve, da je bilo nam- J izsekavaniu pa ie kakor nu’ Pa tudi odločneSa Pose®a za študentov v upravljanju um- reč izterjevanje uspešnejše, ko £2Že> manj skrtjj za obnövo goz odstranitev teh napak ni. verz in fakultet. je bila obdavčitev večja, medtem dov> saj nekatere julijske ..................... Dr. Ivo Babic je predlagal, ko je sedaj, ko je obdavcitev po zadruge v zaostanku za okoli 13 ÄÄÄ katasjmmanjša.izteriava ria_b: milijonov din, m bl jih moraie nlh odnosov. Z mnenjem dr. Zanka in njegovimi konkretnimi predlogi za zboljšanje sedanjega načrta, so se strinjali vsi člani odbora, ki so danes sodelovali v razpravljanju. Odbor je sklenil, da zasliši zastopnike meduniverzitetne konference, združenj univerzitetnih profesorjev, asistentov in študentov. Dr. Zanko tetna skupščina, zastopnike študentov pa naj bi volili študenti. Dr. Zanko je predlagal, naj bi se ugledni strokovnjaki in javni delavci izven fakultet imenovali v fakultetni svet naravnost in ne v svetu, to se pravi, da bi jih del imenovala ljudska skupščina republike, del pa ustrezna strokovna združenja. Ko je govoril o sestavni uni- 1,0 upravljanje tudi v uni- predŠei'S! veraitetnih ta fakulteta® ” £ ustanovah — osnovnih delov- t nroblema občina Okrajni , ^ *e enotah fakultet in uni- ,g? ,p D!, . 00 ,, kreditirajo zadružmke, ko mora- PrwlaneeRadovan Pa- ljUdskl odbor Je poslal VeC ljU‘ jo plačati davek oziroma, ker se položaj slab, tam je slabo sta- FoslJmec Radovan ra di k[ tolmačijo obdavčitev po tr,ldHn . hi 5™-]» Vpčia nhrat- pič je predlagal, naj se na- k’t DO občinah trudijo, da bi imele večja obrat- ............. Katasxru po oocman. na sredstVa, zadrug nikakor ne nih verz. Kjer ne delajo sveti in komisije, tam je birokracija Tov. Berčič je v svojih zaključnih besedah izhajal 1* znane resnice — kjer je politični se je v svojem razlaganju ba- verzitetne uprave, je dr. vil z organizacijo družbenega upravljanja in notranjega samoupravljanja na univerzah, odnosno na fakultetah, ki mora biti po njegovem mnenju bolj logično. Predlagal je, naj bo težišče dela ter družbenega upravljanja v fakultetah, odnosno v fakultetnih svetih. Zato naj bi se Zanko dejal, da bi morali v njej poleg drugih sodelovati čelo ponovne volilnosti izvede do konca, kar v načrtu ni Nekateri predsedniki so pove- opravičuje, bilo storjeno. Po mnenju dr. dali, da so kmetje nadvse zado-Iva Babiča bi se mogel ta voljni s tem načinom obdavčit-problem urediti s sklepanjem ve, drugi pa so poudarjali, da pogodb s predavatelji. je še nekaj napak v katastrih, Odbor je nadaljeval svoje saj so primeri, da imajo celo delo ob 17. uri. Za j.000 din dve krivi pričan j’i Predsedniki občin so tudi povedali, da se še vedno dogaja, Razpisan je nov natečaj za investicijska posojila mejaši, ki so povsem enaki, tudi da dob[j0 pokojnino ljudje, ki po več deset tisoč din razlike v j0 njSo zaslužill. Tako sta se davku. tudi aa kamniškem vlaku našla nje tudi na gospodarskem in na vseh drugih področjih. V občini, kjer je tak položaj, so seveda prav lahko prišli do mnenja, da ni nujno sklicati odbornikov In jih »mučiti« s Studiranjem novih gospodarskih uredb. V občinah, kjer so zaživeli sveli in komisije, so dosegli res odlične uspehe. Tam pa, kjer kacijo, je to dokaz, da je večina pripravljena prispevati z delom ali materialom. Zato je treba ta sklep večine prenesti z odločbo tudi na manjšino, ki bi sicer stala ob strani, zagnala pa velik hrup, ko bl drugi dobili elektriko, oni pa ne, kljub temu, da bl prvi upravičeno očitali pasivnim, da niso ničesar prispevali. To je le nekaj podrobnosti lz razprave, ki jo je imelo vodstvo okrajnega ljudskega odbora z občinskimi predsedniki in ki je dokazala, d a je tako posvetovanje zelo uspešna oblika dela okrajnega odbora z občinskimi odbori in obratno. R. D. Povabilo našemu ansamblu narodnih plesov Beograd. 12. apr. Predsednik občine francoskega mesta Amelie - Les baines, ki leži na vzhodnih Pirenejih, je poslal Dejstvo je, da je obdavčenje po dva, ki sta šla za tretjega pri- opravlja vse delo le tajnik, via- kolWsiy za kuiturne’ zveze s tu- Im M if A Hi» 1 rt rt /'TWA X— 1 -a T Im«, n XT'.. 1^1 /1 n X*, — — — rf n T* V, 1 v« lz-T-c, 4r-lr» M “ Beograd, 12. aprila. Guverner Narodne banke Je razpisal nov na-,, , _______-_____• tečaj za investicijska posojila za predlagani naslov profesorski zgraditev in rekonstrukcijo klav-svet izpremenil v fakultetni nie in bladilnic ter obnovo «nli svet, ker obsega ta organ vse faktorje, ki delajo v fakulteti, in ne samo profesorje. Normalno je tudi potrebno, je dejal dr. Zanko, da najdejo v tam telesu svoje mesto vse kategorije ljudi, ki žive in delajo v fakulteti, med katerimi so poleg profesorjev in asistentov znanstveni sodelavci in študentje sami. Asistenti naj bi bili enakopravni člani v vseh zadevah profesorskega sveta, razen pri volitvah profesorskega osebja in pri sklepanju o dizertacijah. Fakultetni svet je po besedah dr. Zanka organ druž- iahko ugodilo le 2T investitorjev s tranšo zahtevanega posojila za letos v znesku 4.2 milijarde din, medtem ko Je bilo po planu predvidena dvakrat večja kvota posojila za te objekte. V Narodni banki menijo, da Je bila večina teh zahtev predložena le formalno, s površnimi predračuni, z nepopolnimi elaborati in brez zadostne ekonomske utemeljitve, da bi bila najeta sredstva racionalno porabljena. Zato Je tudi prišlo do ponovnega razpisa natečaja za te panoge naše investicijske graditve. Naša država bo sodelovala na kuharshi razstavi t Švici Beograd, 12. aprila. Od 14- do katastru pravilnejše, saj onemo- čat v Ljubljano. Vse bi bilo da še vedno star, birokratski na-goea kakršno koli subjektivno prav, če ne bi pogovor nanesel čin dela. določanje višine, po drugi strani nato, koliko je ta tretji dal vsa- Posebno poglavje so investi- jino pismo, v katerem vabi en naš ansambel narodnih plesov, naj bi se udeležil tamkajšnjega pa tudi stimulativnejše deluje kemu Izmed njiju za pričanje. cijska sredstva, ki bodo zahteva- festivala avgusta letos. nov in silosov, kakor tudi za nabavo pomorskih in rečnih ladij. Posojilojemalci morajo do 10. maja 1.1. podati investicijski elaborat, izdelan na osnovi sedanjih cen, ki ga potrdi pristojna revizijska komisija. Poleg tega je treba predložiti tudi glavni projekt z vsemi predračuni, razen za zgraditev hladilnic in klavnic. Rok za odplačilo posojil, ki Jih bodo dobili na tem natečaju, zna-Sa lahko največ 10 let za hladilnice, klavnice, mline in silose, medtem ko je za ladje podaljšan do 25 let. Obrestna mera se lahko ponudi tudi v četrtinah in polovicah odstotka. Jamstvo ljudskega odbora bo zahtevala banka le za tista pod- 21. junija letos bo v Švici medna Investicijska posofila za kmete jetja, ki zahtevajo posojilo v d kuharska razstava znesku, ki presega 20*/. sedanje narodna KUhaTska razstava vrednosti njihovih osnovnih sred- kateri bo sodelovalo okoli 20 štev. Kopijo zahtevka, brez lnve- držav, med njimi tudi Jugosla- Posrošniški kredit za na- jS^HSmX tudim^r^iči vija. NaSo državo bo zastopalo kap rjavega premoga in Nayodne banke, pri kateri ima pet kuharjev In slaščičarjev in lignita v letu 1954 Delavcem lin uslužbencem, ki so stalno zaposleni v gospodarskih, zadružnih in drugih družbenih organizacijah, državnih uradih in ustanovah in v finančno samostojnih ustanovah, kakor tudi osebnim in družinskim upokojencem ter invalidom bodo da- sicer 2 iz Sitbije, 2 iz Hrvatske Pri prvem natečaju Je bilo 11« . . . n pMnravill ho- Obrestna mera »sojllojemalcev, ki so zahtevali ln * lz biovemje. RripravUI Do- Rmetiiske Uradni list FLRJ št. 15 z dne 7. aprila prinaša odlok o dodeljevanju investicijskih posojil iz sredstev splošnega investicijskega sklada kmetijskim zadrugam za kreditiranje invididualnih kmetijskih proizvajalcev. Zahtevo za posojilo mora predložiti banki kmetijska zadruga. Zahteva mora vsebovati posamezne zahtevke individualnih kmetijskih proizvajalcev, ki ne smejo presegati 100.000 dinarjev in obrestne mere, ki jih ti ponujajo. Na razpisu se po teh zahtevah in ponujanih obrestnih merah oblikuje mejna posojilojemalcev, ... „ ------------ , ... . posojilo za hladilnice, klavnice, do domače specialitete, za ka-sllose ln mline ln ki so zahtevali ter« bodo surovine poslane v več kot 23 toilijaTd dinarjev po- - . solila z letošnjo tranšo 12 milijard Sv Co * letalom. Kmetijske zadruge uporabijo na ta način dobljena sred- din. Toda pogojem natečaja Jo Salno svečanost v Škofji Loki Proslava 105. obletnice celjskoga gledališča bo 24. in 25. aprila CELJE, 12. apr. O 105. obletnici Škofja Loka, 12. aprila. Si- J , j' '.azwuia" eeUskcca «ledališča jale banke (hranilnice) v le- noči je bila v Škofji Loki v * na kratko poročS L v ne-tu 1954 potrošniški kredit za prepolni dvorani TVD »Parti- J- nakup rjavega premoga in lignita. Kredit se dovoljuje do vštetega 31. avgusta 1954. Rok za vračilo kredita ne sme biti daljši kot 10 mescev, prečrtani čeki, ki jih izdajajo v banki za te kredite pa so veljavni 2 mesca od dneva Izdaje. Banke bodo dodeljevale ta kredit na osnovi potrdila stanovanjske skupnosti tudi hišnim svetom. zan« žalna svečanost ob obletnici smrti Borisa Kidriča, kateri so prisostvovali zastopniki vseh množičnih in političnih organizacij, JLA ter del]ski številki, kjer smo tudi napisali, da bo gledališče proslavilo »voj praznik 17. in 18. t. m. Danes pa nas j« uprava Mestnega gledališča v Celju obvestila, da so zaradi nekaterih tehničnih zaprek jubilejna predstava in z njo vred vai ostali dogodki preloieni za en teden, torej številni javni, politični in kul- na 24. tn 25. april. turni delavci iz mesta in oko- X nedeljskem članku >1W let dela lice. Slavnostni govor o živ- ÄÄpfk?- ÜtÄ dmT» ljenju in delu velikega revo- Celju je bil zgrajen 18»«. leta in ne lucionarja je imel sekretar *dri leta po ustanovitvi čitalnice. mestnega komiteja ZKS tov. Ivo Puhar. B. P. uprizorjema pa bo slavnostna predstava »Zupanove Micke« in ne »Matiček se ženi«. stva za dodeljevanje investicijskih posojil individualnim kmetijskim proizvajalcem za vzgojo sadovnjakov, vinogradov in hmeljnikov (vendar pa se sme uporabiti posojilo samo za nakup sadnega in drugega materiala ter za izplačila gospodarskim organizacijam za storitve, ki jih opravijo s strojem); za nabavo plemenske izjemoma pa tudi delovne živine; za nabavo ročnih in vprežnih kmetijskih strojev in priprav; za nabavo ribiškega orodja in opreme; za nabavo melioracijske opreme (priprav za namakanje, črpalk, vodovodne cevi in podobno). Posojilo lahko dobi samo tista kmetijska zadruga, katere dolg pri banki — neupo-števajoč pri tem dolg pri banki za lastne investicije — je krit s poroštvom iz deležev zadružnikov, z rezervnim skladom in s skladom obratnih sredstev. Kmetijska zadruga lahko dodeli posojilo samo tistim kme- tijskim proizvajalcem, ki ponudijo mejno ali višjo obrest- Dogovarjanja o odkupnih cenah živine naj ne bi bilo več Ljubljana, 12. aprila. Na da- no mero. Posojila je treba našnjem plenarnem sestanku živilskega odseka trgovinske zbornice LRS so razpravljali med drugim tudi o cenah živine, o večjem sodelovanju med industrijo in trgovskimi podjetji, o bodočih nalogah tega odseka itd. Pred nedavnim so se podjet- plačujejo banki pa so za en ^a’ ki odkuPu3eJ° živi.no’ p?,_ vrniti v petih letih, in sicer v enakih letnih obrokih. Kmetijske zadruge zaračunajo kmetijskim proizvajalcem za dodeljena posojila obrestno mero, ki je bila na razpisu ugotovljena kot mejna. Obresti, ki jih zadruge odstotek nižje od obresti, ki jih same zaračunavajo individualnim kmetijskim proizvajalcem. Gostinski tečaj v okraju Krško zaključen Konec marca je bil zaključen dvomesečni gostinski tečaj v Ca-teških Toplicah. 21 tečajnikov in tečajnic je položilo izrit za pol- novno dogovorila o odkupnih cenah živine. Spočetka so se teh cen držala, kasneje, predvsem v marcu, pa je bilo več primerov, da so nekatera podjetja kršila ta dogovor. Mnogo je bilo tudi primerov, ko so podjetja iz Hrvatske, kjer so sprostili odkupne cene živine, preplačevala živino v naši republiki. Tudi izvozna podjetja kvalifikacijo (9 iz kuharstva, 12 s0 v tem mesecu pojačala Od' iz strežbe), 32 tečajnikov m te- , 7a-adj fPsar se ie čajnic pa je položilo izpit za kva- kup živine, za»aai cesar se je Hfikacijo <5 iz kuharstva in 27 iz odkupna in prodajna cena strežbe) , pred 14 dnevi nekoliko dvig- Samo štirje tečajniki imajo po- (ispravni izpit iz določenega pred- nlia- . meta, v ostalem pa je bil tečaj V razpravi SO bili navzoči uspešno zaključen in po izjavi mnenja, naj se odkupna cena predsednika republiške izpitne 5iuini c v zvezi komisije eden najboljših v Slove- J1™11 sPr°SU. ö xem V zvezi niji. bo treba tudi poskrbeti, da se ne bi izvozni koeficient povečal, posledica česar bi bila zvišanje odkupne cene živini. DEVIZNI TEČAJI Na Dev. obračunskem mestu v Ljubljani so bili 12. aprila 1954 zaključki po naslednjih tečajih: USA dolar 830 (330.21, 830.52, 178.84); angl. funt — (2356.92, —, —); DiM 17223.38 (17319.21, 17268.73, 141.76); belg. frank — (1830, —, —); franc, frank — (229.54, —, —); klir. švic. frank — (17000, 17000, 147.79); Ob zavrnitvi predloga za sprejem evropske organized je bivših borcev v svetovno federacijo MLQ MÄKIB0R JE RAZPRAVLJAL o stanovanjskih in gradnji šol problemih potrjen«, ker so se pojavila sporna vprašanja med stališči mestnega ljudskega odbora in Narodno banko glede odplačilnih pogojev. Izlicitirame hiše bodo po sktepu mestnega ljudskega odbora prodajali po starih pogojih, nato pa počakali na rešitev izvrši' a sveta. Splošna ugotovitev mestnega ljudskega odbora je, da je bil z dosedanjo prodajo dosežen slab finančni uspeh, saj so plačali kupci od skupne vrednosti le 2,840.000 din nad 9 milijonov pa je ostalo dolga na račun, katerega bo prejemal mestni ljudski odbor samo oikoli 900 000 din letno. S tem seveda ne bo dosežen namen prodaje — da se čimprej pridobe sredstva Za gradnjo novih stanovanj. Glede na to so odborniki predlagali, da se sedanji rok obročnega odplačevanja, ki je odobren na 20 let, skrajša. O vprašanjih šolske mreže ter o novi rajonizaciji in lokaciji šol je poročal predsednik Sveta za prosveto in kulturo tov. Tone Ferlinc, ki je opozoril na to, da manjlka na mariborskih šolah 96 učilnic, zaradi česar ima 3500 mladine popoldanski pouk in bo do leta 1958, če ne bi gradili manjkalo za osnovne šole in gimnazije 158 učilnic. Taka stiska izvira iz ki so na krožnem potovanju po dejstva da je meI Maribor leta Jadranu. Ladja »Giorgies Potarm- ’ i. , „„„«„„i anos. Je opoldne odplula v Ko- 1914, ko je stel 28.000 prebival-tor, od koder bodo francoski tu- cev 17 šolskih zgradb in jih ima rlsti obiskali Cetinje in še neka- daTlea enako število pri 80.000 tere turistične kraje v Crni gon. Maribor, 12. aprila. Nocoj je bila v Mariboru 30. skupna seja obeh zborov mestnega ljudskega odbora. Pred delovnim sporedom so odborniki in gostje počastili spomin pokojnega Borisa Kidriča, o čigar plodnem življenjskem delu je govoril ljudski poslanec Vladko Majhen, ki je poudaril, da bo lik Borisa Kidriča ostal za vselej svetal vzor. kako naj intelektualec pomaga delavskemu razredu pri izpolnjevanju ciljev revolucije- Potrditvi sklepov zadnjih ločenih sej obeh zborov, ki sta razpravljala o problemih socialnega zavarovanja je sledilo poročilo o prodaji hiš splošne ljudske imovine. Iz tega povzemamo, da je bilo v Mariboru, ki bo predvidoma prodal največ teh hiš v Sloveniji, prodanih na prvih treh dražbah 19 hiš v skupni vrednosti 12,750.000 din, medtem ko pogodbe za če-trto in peto dražbo, na katerih je bilo prodanih 17 hiš, v vrednosti nad 6,000.000 din še niso Tuji turisti na Jadranu Dubrovnik, 12. aprila. Davi Je priplula v luko Gruž velika grška turistična ladja »Giorgies Potami-anos« z 250 francoskimi turisti. de na te ogromne potrebe je predlagal tudi prioritetni red gradnje, pri katerem so na prvem mestu osnovna šola na Teznem, Pobrežju, Meljah in gimnazija Teano. J. P. Priznano dobra vina podjetja »VINO LJUBLJANA«, so tndi med našimi prvomajskimi nagradami za reševalce nagradnih križank. Nova, našim bralcem še nepoznana nagrada je tudi 7-dnevno brezplačno bivanje v odlično urejenem zdravilišču Šmarješke toplice na Dolenjskem. Beograd, 12. apr. (Jugopres) bivših borcev. Ostro reakcijo Iniciativa za ustanovitev ev- so na zasedanju povzročila ropske federacije bivših bor- stališča, ki so jih izražali ne- cev FEDAC, ki bi bila v se- kateri, kakor n. pr. nemški ^ ^ ^ ___ stavu svetovne federacije, polkovnik Doier, češ da borci itaT lira I20.21 '(llšT iiš.38,’ 148.70); predstavlja po mišljenju vo- odporniških gibanj ne morejo hoiand. forint — (19947.02, 20000, diteljev jugoslovanskih orga- biti člani te organizacije. Vro”!‘ ~ '1R5n‘“ia nizacij bivših borcev poskus Proti temu stališču je nasto-indirektnega včlanjenja v pil jugoslovanski predstavnik V Brdih so odprli novo šolo svetovno federacijo bivših borcev tudi tistih nacionalnih organizacij, ki za to nimajo pogojev. O tem je bila živahna razprava na zasedanju izvršnega odbora svetovne federacije bivših borcev ob koncu preteklega meseca v Parizu. Izvršni odbor je zavrnil predlog za včlanjenje FEDAC, ker je bil nekaterim članicam te organizacije že generalni podpolkovnik Milo-je Milojevič, prvi podpredsednik svetovne federacije. Poudaril je, da so milijoni borcev odporniških gibanj ogromno pripomogli k zmagi nad fašizmom in s tem pridobili pravice, da postanejo 133.33); Šved. krona — (16304.69, 16304.69, 131.16); egi.pt. funt — (1796.14, 1800, 108.95); obr. dolar Avstr. 800 (795.49, 799.25, 166.42); obr. dolar Finska 610 (610, 610.94, 103.64); obr. dolar Grčija — (710.40, 706.69, 133.56); obr. dolar Turčija 610 (609.97, 608.97, 102.99); obr. dolar Izrael — (601.08, —, —); obr. dolar Argent. — (610, —, —); obr. dolar Brazil. — (610, 618.43. 106.14); obr. dolar Paragvaj — (575, 580, 93.33). Opomba: Številke v oklepaju pomenijo; 1 število predhodni v, . . .. ,.-... . srednji tečaj FLRJ; 2 število člani organizacije bivših bor- srednji tečaj flrj; 3 število ažio cev. S tem, da je bil odbit v Vo, črtica za označbo devize po-sprejem FEDAC v svetovno meni, da v tej devizi ni bilo . .. federacijo bivših borcev, je ^bučkov v Ljubljani, odbit sprejem v svetovno fe- bil po mnenju jugoslovanskih dinirjtv.J skienjSf so bm manjši CEROVO, 12. apr. Danes so v ob- Žigo, dr. Antona Melika, predsed- mejni vasi Cerovo v goriških Brdih nika republiškega sveta za kulturo prvič odprli šolska vrata za reden in prosveto, Vlada Vodopivca, na- , .. ^ ---------j — j— o----------* umaijcv. oaictujclli au um amnjhi pouk v novi šoli, v katero so pri- čelnika tajništva republiškega sveta CieraClJO Zaraai nekaterih nji- borcev onemogočen poskus zaključki v ameriških dolarjih, —: :- z-------— prosveto, ter okrajne in občinske hovih načel, ki niso V skladu razbiti enotnost in kompromi- nemških markah, Italijanskih li- P™: Z načeli svetovne federacije tirati svetovno federacijo. ,rah’ in turškUl obr' dolar- hiteli šolski otroci iz Zgornjega in Spodnjega Cerova. Veselih obrazov 90 «e malčki ustavili na vratih razredov, tako svetle vablrive in polne vedrine so se jim zdele nove učilnice. Bilo je 49 ukaželjnih mladih zlavic v novi šob na'ilieji dveh dr- ir za zastLr____.__________________ _ .. fesorje in učitelje in druge kulturne delavce iz goriškega okraja. Franc Kimovec-Žiga je čestital Bricem otvoritvi nove šole ter^ sporočil čestitke in pozdrave briškemu ljudstvu tudi v imenu predsednika Veselo nedeljsko slavje v Gaberjih jih. neprodano je ostalo 1136 angleških funtov pri limitu 2356 dinarjev, 5074 avstr, obrač. dolarjev pri limitu 800 dinarjev in 4004 turških obrača dolarjev pri limitu 610 dinarjev. Povpraševanje je veliko, vendar licetantje odstopa- Poleg šolskih otrok so se za svečano otvoritev nove šole pripravili še cerovski pevski zbor, godba iz Kojskega, mladinski in pevski moški zbor iz Nebla in Medane in drugi. Tako so Brici, ki ljubijo in 5oje slovensko pesem, pripravili ze-j obsežen »pored, žene in dekleta is Zgornjega in Spodnjega Cerova •o z vend okrasile šolsko poslopje, fantje in možje pa so postavili mlaje m slavoloke. 2e* v soboto zvečer so šoki razsvetlili s 100 žarnicami Zavedna partizanska vas Ga- spominu številnim žrtvam do- berje pod Gorjanci, ki je dala v mače vasi, hkrati tudi spominu J°- ker n-iihove nove kalkulacije borbi 43 žrtev in so jo v narod- nepozabnega graditelja socializ- J? ^o^p^Srprevll- noosvoboduni vojni sovražniki ma Borisa Kidriča, šolska mla- ‘ ----- ....... trikrat .požgali, neštetokrat pa s dina pa je zapela žalostinko topovskim ognjem rušili iz za- »Žrtvam«. Na kasnejši proslavi grizene belogardistične posto- zaključka elektrifikacije so go- janke v sosednji vasi Dolž, je v vorili domači govorniki in se- nedeljo praznovala pomembno kretar okrajnega komiteja Fran- slavje dograditev elektrifika- ce iPirkovič, ki je zbranim cije svoje vasi, ki šteje 128 hiš. vaščanom sporočil višino fl- Na proslavo so poleg množice nančne podpore, ki jo je name- * ________ domačega ljudstva prihiteli mno- nila ljudska oblast tej zaslužni Franč^ka^ družina Lešnjak ln gi nekdanji partizani, ki so jim partizanski vasi za delno kritje ostalo sorodstvo, osvobodilni borbi do kraja pre- stroškov elektrifikacije. dani Gaibrčani vselej radi dajali Ganljivi so bili prizori hva-vse, kar so premogli. Na čelu ležnosti teh zvestih hribovskih dali novi zaključki z nižjimi tečaji. Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni mož, brat STANKO SIMONČIČ Pogreb dragega bo v torek, 1S. aprila 1954 ob 14.30 z Zal — Krištofove mrliške vežice. — Žalujoči: zere luriiucuc v 6”“; nrebivnlri Na+n nnitnTal no- 50 8010 r&as I>apoldne je v Gruž priplul naš ^ . .. ^ med »lenimi mlaji, osrednja prošla, parnik »Partizanka«, s katerim je treibe ugotovitve nove šolske va otvoritve nove šole pa je bila prispelo 98 švicarskih turistov iz mreže in rajonizacije šol. Tčeraj popoldne. Na to svečanost je Benetk. Včeraj in danes so pri- ~ nnrmaUzaciio nravVa M prišlo ljudstvo iz vseb krajev Brd, spel; tudi mnogi tuji turisti z ve- normalizacijo pouka M mn(>?i tnl£S ' Po odstopu betfgijshe vlade Bruselj, 12. aprila. (AFP) Po dosedanjih neuradnih volilnih rezultatih bodo mandati v parlamentu razdeljeni takole: Katoliška stranka 94 (14 manj kot v prejšnjem parlamentu), socialistična stranka 83 (6 več), liberalna stranka 24 (4 več), Komunistična partija 5 (2 manj), neodvisni katoliki 1 (1 manj) in flamska disidentska stranka 1. Van Hutova vlada je davi odstopila. Do sestave nove vlade bo opravljala tekoče zadeve. Za sedaj je še prezgodaj, da Velik napredek trgovine med Jugoslavijo In Turčijo Beograd, 12. aprila. (Tanjug). Nove blagovne liste za trgovinsko izmenjavo med Jugoslavija in Turčijo za letošnje in prihodnje leto, o katerih sta se pred dnevi sporazumeli gospodarski delegaciji obeh dežel, določajo obojestransko izmenjavo v vrednosti 80 milijonov dolarjev. Po dosedanjih listah letne izmenjave je bila s tem sporazumom trgovinska izmenjava povečana za okrog 10“'». Poleg zvišanja obsega je določena tudi razširitev strukture tako uvoza kot izvoza. Na listi jugoslovanskega izvoza je nad 200 predmetov, med katerimi je 30 novih, kakor so to razne vrste strojev, gasilske opreme, steklenih proizvodov, nekaterih kemičnih izdelkov, tkanin iz konoplje in lanu, oglja itd. Poleg novih predmetov na blagovnih listah je tudi znatno povečanje kontingentov blaga, s katerimi smo trgovali že preje, kakor so to tekstil, Izdelki kovinske opreme, predelovalne ln električne industrije, cement, steklo, papir, kemični proizvodi in drugo blago. Turška Izvozna lista določa sa izvoz v Jugoslavijo 250 tisoč ton žita, za 12 milijonov dolarjev bombaža. 12.000 ton manganove rude, 10.000 ton starega železa itd. Tudi ta lista ja bila razširjena z novimi predmeti in blagom, med kate-rirri so najpomembnejši riž, kromova ruda, naftalin in južno sadje. Hier* ti s protokol cm Je bilo podpšeaaih tudi več dokumentov, • katerimi so bila urejena nekatera vprašanja, ki niso bila v lanskem sporazumu. V enem od teh so ugotovljene težave, ki so se pojavile pri blagovni izmenjavi zaradi sistema izdajanja uvoznih dovoljenj v Turčiji, ki ne upošteva v zadostni meri sezonskega značaj a posameznih izvoznikov Jugoslovanskega blaga kakor tudi ne konkretnih trgovinskih pogodb, sklenjenih med jugoslovanskimi izvozniki in turškimi podjetji. Delegaciji sta se sporazumeli glede ukrepov, s katerimi bi odpravili te ovire. Z drugim dokumentom so bila urejena vprašanja načina ln pogojev reeks-portnih poslov. Vzporedno z razširitvijo in utrditvijo medsebojnega sodelovanja na političnem področju, do katerega je prišlo v letu 1952, se je krepilo tudi obojestransko zanimanje za razširitev trgovinske izmenjave in vzpostavitev širšega gospodarskega sodelovanja. Predvojna trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Turčijo je bila zelo omejena in je predstavljala le neznaten del v skupni zunanji trgovini obeh dežel, saj Je n. pr. leta 1931 izvoz znašal samo 292.000 dolarjev, uvoz pa 133.000 dolarjev. Tudi takoj po končani vojni se Je trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Turčijo razvijala v glavnem na osnovi kompenzacij in s plačevanjem v svobodnih dolarjih. Zato je bil tudi obseg neznaten. Do pomembnejšega povečanja blagovne izmenjave ni prišlo niti po sklenitvi prvega povojnega trgovinskega in plačilnega sporazuma v septembru 1947. šele trgovinski ln plačilni sporazumi, ki so bili sklenjeni leta 1959, so dali možnosti za izboljšanje medsebojne trgovine. Medtem ko Je leta 1946 izvoz znašal le 40.900 dolarjev, uvoz pa 235.000 dolarjev, je leta 1951 izvoz znašal že 1,803.000 dolarjev, uvoz pa 1,141.000 dolarjev. Struktura izvoza ln uvoza Je bila v glavnem omejena na tradicionalne p’-ed-mete ln blago. Prvi konkretni korak k občutni rrzširitvi Izmenjave Je bila sklenitev sporazuma o nakupu 100.000 ton pšenice v Turčiji v vrednosti okrog 13 milijonov dolarjev v avgustu 1652. Takoj za tem je prišlo tudi do večje prodaje jugoslovanskega blaga v Turčiji, med katerim tudi 1500 železniških vagonov. Januarja 1953 je bil sklenjen drugi sporazum o nakupu še 50.000 ton pšenice, s čimer je bil znatno prekoračen okvir trgovinskega sporazuma iz leta 1950, ki je še vedno veljal. Spremenjena povojna gospodarska struktura obeh dežel je ustvarila možnost za tako povečanje Izmenjave in razširitve strukture izvoza in uvoza. Jugoslovanska industrija ima danes večje možnosti za kritje znatnega dela potreb turškega gospodarstva, Turčija pa je v povojnih letih postala pomemben izvoznik bombaža, pšenice, manganove rude In drugega blaga, potrebnega Jugoslaviji. Na osnovi tega je bil februarja 1953 po šestmesečnih pogajanjih v Ankari sklenjen nov gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Turčijo. Sklenjeni so bili konvencija o trgovini in plovbi, trgovinski sporazum, plačilni sporazum, protokol o finansiranju in vrsta drugih sporazumov. To je predstavljalo začetek nove faze v razvoju gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Turčijo, ker je prav na osnovi teh sporazumov prišlo do naglega povečanja blagovne izmenjave, zlasti v preteklem letu. Najnovejši sporazum, ki je bil podpisan pred dnevi, pa daje še večje mož^ nesti za razširitev gospodarskih odnosov med Turčijo in Jugoslavijo. čilo, potem tega ne bo kriv svobodni svet. »Fopulaire« sodi, da bo prihodnji teden poln važnih dogodkov v zgodovini vojne v Indokini. »Combat« pa meni, da je Dullesovo potovanje informativno potovanje, ne pa poslanstvo, ki naj prinese kakršnekoli odločitve- LONDON, 12. apr. (AFP). Ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles bo prispel jutri popoldne v Pariz. Kakor Izjavljajo uradno, se bodo v sredo zbrali britanski, ameriški in francoski strokovnjaki, ki bodo proučili vprašanje Indokine glede na bližnjo ženevsko konferenco. Veliko Allen, strokovnjak za Daljni vzhod. Politične opazovalce v Londonu je presenetila izjava uradnega zastopnika britanskega zunanjega ministrstva, da bodo v razgovorih z Dulle-som načeli tudi druga vprašanja, ne le vprašanja Daljnega vzhoda. Na da višnji seji sta ameriški in hritanski minister za zunanje zadeve govorila o od-nošajih med Izraelom in arabskimi državami. V diplomatskih krogih trdijo, da sta Velika Britanija in ZDA zelo vznemirjeni zaradi položaja na izraelskih mejah. Sodijo, da sta Dulles in Eden govorila o tem, da so ZDA, Velika Britanija in Francija podpisnice deklaracije iz 1950, v kateri jamčijo za izraelsko-arabske meje. London, 12. aprila (AFP). Mi- Britanijo bo zastopal namestnik h'stra za zunahje^ zadeve Velike državnega podtajnik Denis V Indokini ni navadna državljanska vojna aP*”tl3- (AP) ura(jn[ namen razgovorov pri- T?1 line«» DnncQtfeilr ia ivi o— * Britanije in ZDA Anthony Eden in John Förster Dulle* sta davi ob navzočnosti svojih svetovalcev začela posvetovanja, ki bodo trajala ves dan 'n morda tudi jutri. Kakor poročajo, je Ga. Ellinor Roosevelt je izjavila po radijsko - televizijski mreži, da bo vprašanje Indokine po njenem mnenju predloženo Združenim narodom. Na vprašanje, če je mogoče, prava »skupne fronte« zahodnih sil na bližnji ženevski konferenci. V londonskih diplomatskih krogih pripominjajo, da se Veli- da bi ZDA same začele vojno Britanija in ZDA strinjata v proti Ho Ši Minhu, je izrazila tem, da je treba preprečiti, da mnenje, da mora biti to stvar bi vsa jugovzhodna Azija, vštev- Združenih narodov. Ga. Roosevelta je dejala, da Združenih narodov ni mogoče delati odgovorne za sedanji položaj v Indokini, saj tega vprašanja ta mednarodna organizacija ni obravnavala. Ko je omenila, da se je Francija lani upirala ši tudi Indokino, prišli pod »Sovjetsko oblast«. Nasprotja med obema državama pa se začno pojavljati, brž ko gre za določitev najboljšega načina, da bi to dosegli. Velika Britanija je proti kakršnim koli prenagljenim korakom. Britanski krogi menijo, razpravljanju o tem vprašanju da vojaški položaj v Indokinii v Organizaciji združenih narodov, češ da je v Indokini samo državljanska vojna, je ga. Roosevelt končala z besedami: »Menim, da bi Francija sedaj lahko priznala, da je tam nekaj več kot državljanska vojna.« Mobilizacija v Vietnamu Saigon, 12. aprila (AFP). Nova vietnamska vojna vlada je sklenila danes izvesti splošno mobilizacijo za pet letnikov. V poštev pridejo osebe, rojene med 1. jan. 1929 in 31. dec. 1933. Mobilizacija mora biti končana do 15. maja leto«. Državljanom med 18. in 48. leti je prepovedano zapustiti državo. če je še tako resen, ni tak, da bi opravičeval nepremišljeno dejanje. Po mnenju Velike Britanije bi se morali izogniti temu, da bi zahodne sile s svojim togim stališčem zmanjšale možnosti za rešitev v Ženevi s pogajanji. Glede trditve, da bi bilo koristno že sedaj pripraviti načrt o skupnem ukrepanju za primer, da bi se ženevska konferenca končala z neuspehom, sodijo britanski krogi, da ne bi smeli, dovoliti, da bi javno mnenje, zlasti v Aziji, vedelo, da zahodne sile pripravljajo neposreden poseg v vojno v Indoki-kini. V teh krogih končno menijo, da mora biti vsaka more- Vojaško sodišče bo kaznovalo bitna akcija v skladu z nalogami in obstojem OZN, oziroma, da morata ZDA In Velika Britanija računati z mnenjem Francije, ki je pri tem vprašanju najbolj prizadeta. vojaške begunce in osebe, ki se ne bi odzvale pozivu. Zelo ostra bodo tudi merila pri opro-ščanjiu od vojaške ■ službe ali odložitve vpoklica. bi napovedali, kakšno vlado bo dobila Belgija po včerajšnjih parlamentarnih volitvah, ker nobena politična stranka ne bo imela absolutne večine v parlamentu. Sodijo, da je neogibna vlada široke koalicije, ker je glede na revizijo ustave potrebna dvetretj inska večina v obeh domovih parlamenta. Po poluradnh podatkih go dobili katoliki v senatu 49 mest (5 manj), socialisti 42 (5 več), liberalci 11, komunisti 2 in socialistična liberalna zveza 2. Na včerajšnjih volitvah je bilo izvoljenih v neposrednem glasovanju 106 senatorjev od skupno 175. Od preostalega števila so jih 9 izvolili včeraj pokrajinski sveti, ostali pa bodo kooptirani v senat na njegovem prvem zasedanju 26. aprila. Ssja francoske vlade Pariz, 12. aprila (AFP). V francoskih diplomatskih krogih izjavljajo, da so na današnji seji francoske vlade razpravljali o načrtu za sodelovanje med Francijo in Veliko Britanijo v okviru evropske obrambne skupnosti. Britanska poroštva so eden izmed pogojev, od katerih je po mnenju britanske vlade odvisna ratifikacija bonn-skih in pariških pogodb v francoskem parlamentu. NOVICE V SLIKI Na mejah med Izraelom in arabskimi deželami se stalno ponavljajo Incidenti, ki terjajo žrtve na obeh straneh. V zadnjem času so bili pogotls incidenti med Izraelom in Jordanom, o katerih je včeraj ponovno razpravljal Varnostni svet OZN. Tri zahodne sile, Francija, Velika Britanija, in ZDA, so že proučile načrt za skupno akcijo v tej razpravi pred Varnostnim svetom. Zadnji večji incident je bil v vasi Nahalin v Jordaniji, kamor Je baje vdrlo okrog 200 Izraelcev. V spopadu je bilo ubitih 9 Jordancev. 17 pa ranjenih. Na sliki prebivalec vasi Nahalin, ki je bil ubit pred svojo hišo. ZADNJI tglevbahi Bonn, 12. aprila (Tanju*). Zahod-nonemška vlada je določila za svojega opazovalca na ženevski konferenci dr. Gerhorta Feineja, generalnega konzula v Ženevi. Pričakujejo, da mu bo dodeljeni tudi visoki funkcionarji zahodnonemškega ministrstva za zunanje zadeve. Rim, 12. aiprtila 'r). Italijanski parlament je z 295:284 glasovi odobril novi proračun ministrstva za finance. Bruselj, 12. aprila (r). Končni rezultati volitev v belgijski parlament so naslednji: krščanska socialna stranka 94 mandatov (14 manj), socialni demokrati 87 (10 več), liberalci 24 (4 več). Britanski radio poroča, da bo novo olado verjetno sestavila koalicija socialno demokratske in liberalne stranke. Zunanji minister bo Spaak, ki bo verjetno prevzel tudi predsedstvo vlade. Nairobi, 12. aprila (r). Kenijski varnostni oddelki so zajeli 700 pripadnikov gibanja Mau-Mau. Varnostni oddelki so pričeli z novimi vojaškimi operacijami proti pripadnikom uporniškega gibanja, potem ko so se pogajanja za predajo ponesrečila. Kairo, 12. aprila (AFP). Bivši predsednik Sirije general Sišakli je izjavil, da dokončno zapušča Vzhod in da se bo naselil nekje v Evropi, h Kaira je odpotoval z letalom čet Pariz o Ženevo. Tokio, 12. aprila (AFP). Zastopnik turškega veleposlaništva v Toki ju je izjavil danes, da bi bila Turčija za ustanovitev mešanega turško-ja-ponskega društva za izdelovanje por-celtna Turčija bi pozdravila investiranje tujega kapitala o ta namen ter povečanje uvoza tekstilnega blaga, ladij in strojev iz Japonske. Pariz, 12. aprila (AFP). V francoskem ministrstvu za zunanje zadeve trojni odbor pripravlja besedilo odgovora na sovjetsko noto, v kateri predlaga udeležbo ZSSR v severnoatlantskem paktu. Verjetno bodo poslale skupni odgovor sovjetski vladi, v kateri jo bodo pozvale, naj popolnoma pojasni vsebino *ooje note. London, 12. aprilt (Tanjug). Na povabilo kitajskih rudarjev bo prihodnji teden odpotovala na Kitajsko delegacija 7 škotskih rudarjev. Ostali bodo tam 3 tedne in si ogledali kitajske rudnike. Bengazi, 12. aprila. (Reuter) Mustafa Benhalim je davi sporočil sestavo nove vlade v Libiji. Prejšnji teden je vlada Mohameda Saghislija odstopila zaradi spora o ustavnih vprašanjih. Predsednik nove vlade je Mestafa Benhalim, ki je hkrati minister za promet Pakistan in Afganistan v pogajanjih New Delhi. 12. aprila (Tanjug). Kakor poroča »Times of India«, se Pakistan in Afganistan pogajata glede- skupnega nadzorstva nad obrambo in zunanjimi zadevami obeh držav. Sporazum bi pomenil federacijo, yki bi pustila nedotaknjene pravice afganistanske kraljevske rodbine. Afganstan bi dobil s federacijo precejišnjo gospodarsko pomoč od Pakistana, verjetno pa tudi politične koncesije na področju Pakistana. Časopis meni, da so razgovore priporočile ZDA in da so »del načrta za sklenitev vojaške zveze med Turčijo, Perzijo, Irakom, Jordanijo, Pakistanom in Afganistanom«. Tei Aviv, 12. aprila 'AFP). Danes le ttankalo 2000 edrermikm D delavnih službah. socialnem zauarananju, bolnOnlcah in klinikah. Zahtevajo rentzltn plat. Saison, 12. aprila (r). Tietmintkt oddelki so podozeli pet brezuspešnih napadov na postojanko, ki so jim jo Francoxi odvzeli o pobote pri Dim Bim F uju. OB ROBO DOGODKOV Volitve v Belgiji Uradni rezultati belgijskih parlamentarnih polite«, ki so bile v nedeljo, bodo objavljeni šele v torek, toda razmerje sil v bodočem parlamentu je v glavnem Že znano. Volitve so pokazale precejšnje nazadovanje vpliva najmočnejše belgijske krščansko socialistične stranice, po drugi strani pa napredovanje socialistov in liberalcev, ki so v dveh okrajih — Limburg in Lu-temburg, ki sta znana kot katoliški trdnjavi — nastopili celo skupno. Od leta 1950, ko je krščansko socialistična stranka dobila v parlamentu 108 poslanskih mest, jih je pri sedanjih volitvah izgubila kar 14. To znatno nazadovanje pripisujejo delno tudi dejstvu, da je bilo leta 1950 glavno vprašanje, ki se je postavljalo pred parlament, vprašanje povratka kralja Leopolda in da so zaradi tega tedaj vsi rojalisti glasovali za krščanske socialiste, medtem ko so se pri zadnjih volitvah ti glasovi razpršili med razne manjše politične stranke in skupine, delno pa nazadovanje pripisujejo tudi nesoglasjem, ki so se pojavila v stranki in zaradi katerih je nastalo več desidentskih skupin. Volilna kampanja je potekala doka) mirno in se je sukala predvsem okrog notranjepolitičnih vprašanj. Krščanski socialisti, ki so bili doslej na vladi, so v svojem volilnem boju poudarjali predvsem uspehe, ki so jih dosegli v tem času, zelo pa so se izogibali polemike v zvezi s šolsko in prosvetno politiko, kjer so dali velike koncesije cerkvi, s čimer so naleteli na odpor drugih strank. Socialisti pa so volivcem obljubljali, da bodo, Če pridejo na oblast, zmanjšali obvezni vojaški rok od 21 na 18 mesecev. Propaganda liberalne stranke se je vrtela v glavnem okrog načrtov za spremembo davčnega sistema, kominformovci pa so tako kot drugod po zahodu uporabljali kot glavno geslo nasprotovanje Evropski obrambni skupnosti. Ker nobena od strank pri volitvah ni dobila absolutne večine, bo za sestavo nove vlade potrebna koalicija. Prva poročila so govorila o koaliciji med socialisti in krščanskimi socialisti, ki bi imeli v parlamentu močno večino, potrebno za spremembo ustave. Po zadnjih vesteh pa kaže, da bodo vlado sestavili socialisti in liberalci. Nova azijska konferenca V Colombu, glavnem mestu Ceylona, ki je britanski dominion že od začetka februarja 1948 ter ima z Vel. Britanijo posebni pogodbi o skupni obrambi in o zunanjih zadevah, bo 28. t. m. konferenca povabljenih predsednikov vlad azijskih držav. Pobudo za to konferenco je dala viada Ceylona, ki je v zadnjem času svoja stališča razpravljala v senatu in predstavniški zbornici. Nova azijska konferenca ima predvsem namen izgladiti nesoglasja med azijskimi državami, ki so nastala po neuspešnih razgovorih med indijsko in pakistansko vlado zaradi kašmirskega problema in še bolj potem, ko je Pakistan sprejel ameriško pomoč ter podpisal tudi posebno pogodbo s Turčijo, kar so Indija in že nekatere druge azijske države tolmačile kot poskus za prekinitev dosedanjih odnošajev med azijskimi državami ali pa kot snovanje neke nove zveze azijskih držav. Na konferenci v Colombu bodo po zatrdilu ceylonskega tiska razpravljali o skupni deklaraciji, ki naj bi predstavljala za azijske države pogodbo prijateljske nevtralnosti in nevmešavanja v notranje zadeve posameznih držav. V ceylonskih vladnih krogih zatrjujejo, da bi bila taka deklaracija pravzaprav razširitev pogodbe, ki jo je pripravljal že predsednik indijske vlade Pakistanu. Prav tako je v programu konference tudi sporazum o cenah najvažnejših pridelkov in izdelkov azijskih držav po vzoru mednarodnega žitnega sporazuma, kar ima namen razširiti regionalno trgovino, ki doslej zaradi raznih ovir ni dovolj uspevala. V zvezi s tem bodo reševali tudi najrazličnejša vprašanja prometnih zvez In carine. Vse take vesti o novi azijski konferenci prihajajo doslej iz Colorriba in New Delhija, od dobro obveščenih strani pa je bilo te dni tudi sporočeno, da je predsednik pakistansk- vlade Mohamed Ali predlagal predsedniku indijske vlade Nehruju nov razgovor o kašmirskem problemu ter da mu je Nehru že odgovoril, naj bi bil tak razgovor v Colombu med ali po novi azijski konferenci. 2 OBISKA V PREKMURJU _ -- SVET OB MURI SE DRAMI y RCLTCBN1 RAZGLEDI j Ljudje se začenjajo zavedati svojih pravic — Namesto ljudske - oblast tajnika — So Prekmurci res preveč reakcionarni? — Odborniki za ugodnosti Prekmurski kmet Kako dolgo še? p-anlad sili iz zemlje tudi v Pr .murju. Toplo spomladansko sonca sije na črne brazde sveže «oranih njiv. Po poljih brnijo traktorji. Kmetje so že posejali oves. Mimo oživelih polj, ozelenelih travnikov in žitnih njiv, po ravnih cestah me je vodila po« po dolgem in počez, po lepi prekmurski deželi. Zglasil sem se v več belih prekmurskih vasicah, navezal pogovore s kmeti kar sredi polj, ob plugih in branah, se pomenkoval z učitelji v pretesnih učilnicah večine prekmurskih šol, si ogledal kmetijske zadruge. Povsod sem vneto prisluhnil željam in mnenju ljudi. Toda, k2j je to? Ponekod so se mi zdeli ljudje nezaupljivi. Prav izbirali so besede, s katerimi so odgovarjali na mojo novinarsko radovednost. Bil sem pač prišlek. Toda, ko smo se v razgovoru zbližali, so postali vse bolj zaupljivi in kaj kmalu sem zvedel, v katerem grmu tiči zajec. Pravzaprav sem ga že nosil s seboj v žepu. Ko sem se odpravljal na pot, je prišlo v Ljubljane pismo iz Bodoncev, tam na Goričkem! sKako dolgo Se? Ob združitvi krajevnih odborov je prišel za tajnika občine Bodonci nekdanji direktor mestnih podjetij v Murski Soboti Bela Beznec. Na novem mestu je nadaljeval s svojim starim od- nosom do podrejenih uslužbencev. Toda to mu je bilo ie premalo. Zato se je lotil ie učiteljstva ln ostalih občanov. Izkorišča svoj tajniški položaj ... V služtbenem času je klical na odgovornost sekretarja osnovne organizacije ZKJ, ker ga je ta kritiziral na sestanku komunistov za njegov nepravilen odnos do iju-di. Prošnjo za veselico je pred prosilcem raztrgal in vrgel v peč. NI hotel sprejeti na znanje diplome uslužbenke in to le zato, ker noće, da bi ta prtila v isti plačilni razred kot on sam. Z občinskimi drvmi je kuril v svojem stanovanju. O dodatnih plačah, o katerih bi morala razpravljati vsa sindikalna podružnica, je odločal kar sam (je tudi predsednik sindikalne podružnice). Do ljudi, ki prihajajo na občino, je skrajno neprijazen in včasih tudi komu od njih pokaže vrata. Zato se ga ljudje bojijo:« In še in še našteva pismo čudne odnose občinskega tajnika. Podpisalo pa ga je več prizadetih vaščanov iz Bodoncev. Toda slična pisma bi nam lahko pisali še iz več krajev Prekmurja. Nezakonito poslovanje, čudni odnosi funkcionarjev in uradnikov ljudskih odborov, udušitev sleherne napredne kritike, je tisto, kar dela ljudi za mrke, mnogim pa tudi kar zapre usta, če začneš z njimi pogovor o občini. »Saj se ne izplača več govoriti, tako pač je ln kaže da bo tako tudi ostalo«. Takega mnenja je več ljudi v vasicah občine Bodonci. »Včasih ga pač kaj Piči, pa je tak, da se mu ne smeš približati. Toda na to smo se že kar navadili«. Toda tu so že drugi, ki Imajo drugačno mnenje- Kmet iz Zen-kovcev mi je dejal: »»He, tudi mene je hotel postaviti iz pisarne pred vrata, pa se mu nisem dal. Pravico imam, da pridem na občino.« Teh drugih je v občini čedalje več. Njim pomaga Zveza komunistov, saj ta je že prva opozorila tajnika na njegove čudne odnose .Njej se je pridružila Socialistična zveza, ki je prav zaradi takšnega dela tajnika izgubila dobro polovico članstva. Tajnik je začel proti »svojim nasprotnikom« odkrito borbo. Na vse načine je začel spletkariti in se celo posluževati lažnih ovadb (tipično za birokrata!). Toda, tudi Prekmurci se branijo. Na vseh sestankih so se zanje potegovali ter obsojali tajnika. Stari župani v novi izdaji Toda ne samo v Bodoncih, tudi v Turnišču imajo takega tajnika. Pri vseh ljudeh daleč naokoli je proti njemu čutiti silen odpor. Volivci pa so tu že kar javno sklenili, da ne bodo šli več na sestanke, kjer bo tajnik občinskega ljudskega odbora. Toda kaže, da so si na občini hitro pomagali, ker ni bilo ljudi na sestankih, pa so začeli svojo voljo in ukrepe izdajati na papirju. Tiskati so začeli nekakšen časopis »Vestnik za gospodarska in kulturna vprašanja občine Turnišče«. Urejuje pa ga zopet — tajnik. Tudi v Dobrovniku potožijo nlkov. V madžarskih vaseh pa celo slišiš, da so sedaj na občinah spet start »nataroši«. Toda, Prekmurje se drami ln ljudje Iščejo svoje zatrte, a zakonite pravice, Pa četudi so jih tajniki in v nekaterih občinah tudi predsedniki ter drugi odborniki globoko zakopali, da bi jih »navadni« državljani ne mogli več najti, predsednik občine v Mačkove ih zaman razbija po mizi In kaže celo s pestmi svojo moč. Prav v zadnjih dneh Pa mu je revizija stopila za vrat. Ze njene prve ugotovitve kažejo na dolgo vrsto kaznivih dejanj, ki jih je zagrešil skupaj s tajnikom. Nekateri predsed. občin so sl prilastili funkcije nekdanjih županov. No, ti »gospodje župani« ter njihovi najbližji sl začenjajo prisvajati tudi razne pravice ln privilegije. Vsi predsedniki občin (razen Murske Sobote ln Lendave) dobijo mesečno od 5.000 do 10.000 din nagrade. Da bi videli, kako se je razjezil občinski odbornik Horvat lz Beltincev, ko so od njega zahtevali, naj plača najemnino za zemljo splošnega ljudskega premoženja, ki jo je imel v zakupu. Bil je trdno prepričan, da mu ta kot odborniku brezplačno pripada! Zato je tudi pri priči podal ostavko na odborniško mesto. Ce ni posebnih ugodnosti, se ne splača biti odbornik. Tudi podpredsednik občine Salovci je Pariški dramaturški zapiski Novozgrajeni Infekcijski oddelek soboške bolnišnice .te ljudje, da tajnik Petelin grobo nastopa. Celo iz SZDL so ga morali izključiti. Kdo bi se po vsem tem čudil, če se je v Prekmurju udomačilo geslo, da na njihovih občinah ni več ljudske oblasti, temveč, da je oblast taj- Beležke o jugoslovanskem vinu (Pred L Jugoslovansko razstavo vina v Ljubljani) Po dosedanjih prijavah bo na I. jugoslovanski razstavi vina, ki se bo začela 24. aprila v Ljubljani razstavljenih 537 vrst vina. Svojo udeležbo je prijavilo 25 vinogradniških zadrug in podjetij iz Slovenije, ki bodo razstavila 195 vrst vina; 15 razstavljale,e v iz Hrvatske bo razstavilo 101 vrsto vina, razen teh je prijavljenih 33 razstavljalcev iz Srbije (155 vrst), 11 razstavljalcev iz Makedonije (81 vrst) ter 2 iz Bosne in Hercegovine (5 vrst). Na tej razstavi, ki jo bodo obiskali številni uvozniki naših vin iz Nemčije, Avstrije, Švice, Anglije, Brazilije in dragih držav, bomo lahko videli tudi orodje in priprave, ki jih potrebuje sodobni vinogradnik in še mnogo drugega. V dneh razstave bomo dobili tudi zanimivo knjižico (okoli 80 strani), ki bo vsebovala strokovne prispevke o jugoslovanskem vinogradništvu in bo pravzaprav prva izdaja te vrste v naši državi. Med drugim bomo v tej knjigi, ki je delo strokovnjakov iz vseh koncev države, našli podatke o zgodovini vinogradništva v Jugoslaviji in o jugoslovanskih vinih na svetovnem trgu. V Jugoslaviji je vinska trta avtohtona rastlina: razvila se je iz divje vinske trte, ki še danes raste na našem Krasu v Hercegovini Kulture vinske trte so se naučili naši predniki od narodov Male Azije, Grčije in Italije. Naj-Starejše vinogradništvo na Balkanu (Nedeljčev) je bilo ▼ Trakiji; sedanja Makedonija Je bila del Traki j e. Tu se je začelo vinogradništvo le nekoliko pozneje kakor v Grčiji. Grški kolonisti iz Sirakuze na Siciliji so prinesli vinogradništvo okoli leta 385 pr. n. št. na otoke Vis, Hvar, ttorčulo ln Trogir. Vinogradništvo na slovenskem obmorskem Krasu omenja Plinius starejši v letih 23—29 n. št., ko opisuje in poje slavo pu-cinskemu vinu ob Timavi pri Devinu na Krasu. Invazija Turkov na sedanje Jugoslovansko ozemlje je imela negativen vpliv na razvoj vinogradništva. V deželah, ki to jih imeli zasedene Turki več stoletij, se vinogradništvo ni moglo razvijati, ker mohamedanska vera prepoveduje Sdtje vina. V večji meri pa se e zaradi tega preusmerilo vinogradništvo na proizvodnjo namiznega grozdja. V XII. in Xin. stoletju so začeli uvajati v Dalmaciji pri obdelovanju vinogradov kolonski sistem kot nov agrarni odnos med lastnikom vinograda in najemnikom-kme-tom. Slični odnosi so nastali pozneje tudi v Istri in Slov. Primorju. Na slovenskem ozemlju so nastale »gorske bukve« kot nekak »Codex generalis«, ki je uravnaval vse obveznosti podložnih vinogradov do zemljiškega gospoda glede obdelovanja vinogradov, časa trgatve in prometa z vinom, kar nam je dokaz, kako važno vlogo je igralo vinogradništvo v dobi razvitega fevdalizma in kako težek je bil položaj kmeta-vinogradnika. Trsna uš in bolezni vinske trte so povzročile proti koncu prejšnjega stoletja pravo katastrofo, iz katere pa je izšlo po zaslugi neumornega dela strokovnjakov in žilavosti ter ljubezni vinogradnikov vinogradništvo, ki obeta z boljšim sortimentom v vinogradih, z uvajanjem mehanizacije in sodobnim kletarstvom tako kvalitetno proizvodnjo, da bo lahko konkurenčna tudi na svetovnem trgu v materialno korist delovnemu vinogradniku in skupnosti. • Razne vrste jugoslovanskega vina zaradi politične raz-kosanosti jugoslovanskih pokrajin na svetovnem trgu vse do leta 1918 sploh niso bile znane pod imenom jugoslovansko vino. Naše vino so prodajali kot avstrijsko ali ogrsko; kvečjemu so ga imenovali po pokrajinah še istrsko, štajersko, dalmatinsko, banaško, srbsko itd. Velik del vinogradov je bil v lasti cerkvenih, fevdalnih in meščanskih posestnikov, ki so imeli svoje družinske zveze s tujino in tudi s tamošnjo trgovino; le-ti so nemalo pripomogli, da so dobre vrste našega vina prodajali pod nemškimi imeni, kot »Luttenber-ger« (ljutomerčan) itd. Ta vina so uživala še pred prvo svetovno vojno velik sloves, žal pa so prišla v svetovno strokovno in pripovedno literaturo pod nemškimi imeni. Med obema vojnama smo izvažali v glavnem samo dvo-!astniško vino. za kar država ni dobila nikake protivrednosti. No, tedaj so celo podpirali izvoz dvolastniškega vina. da bi olajšali težak položaj na notranjem vinskem trgu. Med obema vojnama smo izvažali povprečno 0.5 do 0.8% Našega vinskega pridelka. Sele po osvoboditvi se je položaj vinogradništva bistveno spremenil. Del vinogradov je sicer propadel spričo vojnih pustošenj, tako da se je znižala proizvodnja. Zaradi naglega dviga življenjskega standarda širokih ljudskih množic se je povečala notranja potrošnja. Toda kljub tem neprilikam in večji domači potrošnji se je v letih 1945 do 1953 izvoz vina zelo povečal. Po količini je dosegel leta 1950 desetkratno povprečje v primeri z obdobjem 1936 do 1939 v’letih 1920—1928 smo n. pr. izvozili povprečno okoli 40.000 hi vina in skoraj 7.300 centov grozdja. V letih 1936 do 1939 je bil izvoz vina povprečno manjši skoraj za 5000 hi kot v letih 1920 do 1928. Znatneje se je povečal izvoz grozdja, in sicer na 38.700 centov. Leta 1948 smo izvozili 187.800 hi, leta 1950 352.600 hl, lani 99.480 hi itd. Lanski izvoz vina je v primeri z letom 1950 precej manjši, izvoz grozdja pa se je povečal na 73.625 centov. V letih 1945—1949 smo Izvažali naše vino predvsem na Češkoslovaško, Poljsko in v Sovjetsko zvezo. V zadnjih letih izvažamo največ vina v Zahodno Nemčijo, Švico, Belgijo, Avstrijo in Brazilijo, razen tega pa še v Trst, na Holandsko, Dansko, Švedsko in Finsko, v Anglijo in ZDA. Medtem ko je izvoz vina in grozdja predstavljal med obema vojnama komaj 0.49% celotne vrednosti jugoslovanskega izvoza, predstavlja izvoz vina in grozdja v letih 1945—1953 povprečno 3.4% do največ 4.5% celotne vrednosti našega izvoza. Čeprav je dandanes izvoz znatno večji, pa si jugoslovanska vina šele utirajo pot na svetovna tržišča. Sele sedaj dobivajo tista imena, ki jim edino pripadajo. Na področju propagande je bilo treba mnogo storiti. Dobršen del težkih nalog so opravila naša izvozna podjetja na vinskih razstavah v tujini, kjer je dobilo naše vino številne diplome in odlikovanja, zlasti tisto, ki ga pridelujejo okoli Ljutomera, v Zavrču, Jeruzalemu, v Istri, po Fruški gori in okoli Oplenca. Toda zdaj n. pr. »ljutomerčan« ne žanje priznan; kot vino »Lutten-berger«, ampak kot pravi, pristni J .jutomerčan tudi po svojem slovenskem imenu. imel r najemu precej remije splošnega ljudskega premoženja, ne da bf plačal najemnino, kaj šele davek. Pokopana zakonitost Povsod tam, kjer so tajniki In predsedniki samovoljno zagospodarili j» občinah, pa so tudi na veliko gazili zakonitost, sprejemali odločbe in sami izdajali zakone, ki so pa kaj čudne vsebine za naš današnji socialistični čas, ko razvijamo demokrat, samoupravljanje ljudstva. Da omenim samo občinski ljudski odbor Grad, ki je na svoji seji sprejel sklep, da odvzame odborniku Rudolfu Kiseljaku imuniteto z* čas, dokler bo proti njemu tekla obtožba zaradi raz-žaljenja časti. Razžaljena pa je bila čast predsednika občine! Za3tonj sem iskal občinski odbor, ki bi na svoje seje vaibll tudi ostale državljane. (To pravico jim daje zakon). V Bodoncih mi je predsednik to razložil: »Nihče jim tega ne brani!« Verjamem, a kaj, ko ljudje za to pravico niti ne vedo in so seje občine za čvrsto zaprtimi vrati. Kaj pa sveti državljanov ln zbori volivcev? Zadnje še sklicujejo in to večinoma le zaradi davkov, da pa bi se na njih pomenili kdaj o delu ljudskega odbora ali pa bi ta celo morda tu poročal o svoji dejavnosti, tega nisem našel. »Veste, ne da se delati z ljudmi, so preveč reakcionarni!« Tako se izgovarjajo predsedniki ln tajniki nekaterih občinskih odborov, ki so se visoko dvignili nad svoje volivce. Toda ko poslušaš tožbe poštenega prekmurskega kmeta in delavca čez svoje predstavnike ln uradnike v ljudskih odborih, se moraš res vprašati: »Kdo je reakcionar? Kdo zatira v Prekmurju konstruktivno kritiko in razmah prave ljudske oblasti?« »Dobri gori zamerkate moje reči, mnogo bolj se bomo trebali vküper vzeti v totl naši Socialistic, zvezi in se gor postaviti za eta naša prava«. Tako ml je dejal stari brkati kmet, ki sem ga srečal na polju pri Turnišču. Dočim se mi je drugi lz vasi v bližini Lendave pritožil čez tovariše »kteri ešče na okraju sedijo«, da so ti baje še prav neprijazni z ljudmi. Vsi niso taki, a nekaj jih je še! Ko sem se vračal proti Murski Soboti, sem premišljeval, zakaj okrajni odbor nič ne ukrepa proti predsednikom in tajnikom ter odbornikom, ki teptajo zakonitost. Navadno jim stopijo na prste šele takrat, ko so že obsojeni pred sodiščem. Morda pa sem našel na to odgovor pozneje v pomenku s sekretarjem okrajnega komiteja Zveze komunistov, tovarišem Voljčem in drugimi predstavniki množičnih organizacij: Krivda je tudi v samem načinu dela okrajnega ljudskega odbora, ki je imel v občinskih tajnikih svoje trdne »zanesljive« ekspoziture. * Prekmurje je veliko, novic sem nabral na svoji poti kar za več zvrhanih malh. Toda o tem še prihodnjič. Boris Kuhar Sedmo pismo Pariz, 26. 111. 1954. Mislim, da se takimle »prehodnim« pariškim popotnikom godi vsem enako: lepega dne, ko so se ie kolikor toliko vživeli in znašli, ko so potühtali zvijače, kako priti v gledališče na dober prostor za mal denar, kako ugnati vsemogočne, stroge in zapete gledališke kontrolorje, ko je ie vse napeljano, da bi se stihotapüi na vaje k Barraultu ali Vilarju, — lepega dne torej nenadoma ugotove, da je štipendija skopnela in da tudi koledar neizprosno jasno zahteva, da je treba odriniti. Tako se je zgodilo tudi meni. Nič ne pomaga: naj še tako obračam žepe, naj še tako listam po koledarju; dejstvo je, da bo treba na pot. Pod vtisom te ugotovitve sem se sinoči štedljivo odločil, da pojdem iz gledališča do hotela peš. Bilo je zelo daleč, noč je bila izredno hladna in vetrovna in mislil sem, da bo pot temu primemo samotna in dolga. Pa ni bila. Nekaj slik s te poti. HALLES CENTRALES — osrednja skladišča. Balzacov VENTRE DE PARIS. Tisti del Pariza, ki poleg pariškega podzemlja živi ponoči. Kamion pri kamionu. Vreče. Zaboji. Zelenjava, meso, pijače. Nosači, težaki. Slabo oblečeni, neobriti. Stotine, tisoči. Trg detoon* sile. Težaki čakajo, da jih kdo najame ta nakladanj* ali razkladanje. Med njimi je veliko mladih ljudi i bradami (brada je sploh sedaj o Parizu moda) in dol• gimi lasmi. To so slikarji, brezposelni Igralci, komponisti, ki te prebijajo z dnino o Halles. Tisti, ki se iim ni posrečilo vriniti se v sindi-at garderober jen, biljeterjev, vratarjev in nosačev reklam. Vse. naokoli so bari odprti. Tu posedajo Šoferji. To so gospodje. Čakajo. piio svoj CALVADOS in jedo FRITTES {cvrt krompir v paličicah — menda edina pariška jed, ki nima nekih specialnih pariških okusov. Nasujejo ti pa frittes kar o papirnato vrečico). Dninarji, ki so ostali brez dela. so se stisnili na mreže nad metroj-skimi rovi. Tu je toplo. To so kot nekaki izpuhi iz vročega podzemlja. Toda tu je gneča. Berači so po-zaspali na teh toplih izpuhih. Invalidi. Pijanci. Delirium tremens. Paraliza. Brezzobe čeljusti. Pijane, meglene oči. Pogledam bolje: zgrban-čena starejia ženska, povaljana in umazana, s pokvečenim smehom opazuje prostitutke, ki to se stisnile v zavestje na vogalu, čei, poglejte mene. fo vas čaka. Mreža nad metrojem je majhna. Elipsasta. Ljudje na njej to kot na otoku. Ulična svetilka se pozibava. Ta mreža in ljudje na njej me spomnijo na nepozabni prizor o borbi za prostor na soncu v italijanskem filmu ČUDEŽ V MILANU. Film. Popoldne sem gledal Chaplina v LIMELIGHT. Pretresljiva umetnina. Tri mesece je tekel film v ne vem koliko pariikih dvoranah permanentno od 14 do 24 ure. Od kod že poznam ta raz-orani obraz, ki me gleda iz gneče na mrazi? Da. Spominjam se: Popoldne: Pred kinom IMPERIAL, kjer vrte LIMELIGHT. Boulevard pred Opero, eden najlepših in najbolj prometnih boulevdrdov Pariza. Upognjen, slabo oblečen starec. Na glavo ima po- veznjen prevelik klobuk s Širokimi, visečimi krajci. Konzervno škatlo ima v rokah in cinglja z aluminijastimi franki. Če mu daš miloščino, se odkrije. Nikoli ne bom pozabil tega prizora: vdrte oči, kalne in obupane, brezzoba usta, kre-dasto bela plešasta lobanja. Našminkan je kot klovn. Pravzaprav: obraz ima pobarvati bogve s kakimi barvami, ki jih je nekje staknil, zakaj šmink ta propadli gledališki komik že davno nima več. Gledališki hlapec Jernej. Delal je, na stara leta pa je na cesti, prosjači in neke noči bo zaspal na metrojski mreži za vedno, sam in zapuščen. Pokojnina? Prihranki? Bogsi-gavedi. Prihranke ima tu malokdo od gledaliških ljudi, razen državnih gledaliških uradnikov v COMEDIE in tistih, ki so se uveljavili pri filmu. Ostali pa: kakor kdo ve in zna. Morda ta starec dobiva kako minimalno pokojnino ali socialno pomoč, toda draginjo, obup in bedo verjetno utaplja v alkoholu kot Chaplinov klovn v LIMELIGHT. Zdaj »dela« pred IMPERI-ALOM. Vsakomur, kdor mu da miloščino, se odkrije, razkrije s tem svoj razarani, trpeči, starčevski obraz in se zasmeje. Ne. Saj se ne zasmeje. Obraz raztegne v nasmeh, iz katerega gleda obup. Nocoj je v svojem »hotelu« nad metrojskim izpuhom na tesnem. Noč je hladna ln gostov v tem »hotelu* je vse več. Se vedno 'je našminkan. Njegova zeleno-rumeno-rdeča maska je že vsa razmazana, ustnice so že obdrgnjene in bele. Mogoče se je namazal z barvami, ki se sploh ne dajo umiti ali odstraniti. Mogoče bo s to masko na obrazu umrl. Mogoče nocoj, zakaj noč je zelo hladna, rosi in vse kaže, da ga bodo deložirali iz tega »hotela«. Mimo je prišla policijska patrulja na kolesih. «C1RCULEZ!« Policaja stopita s koles. Kar s prednjimi kolesi butata speče: »CIRCULEZ!« Prostitutk na vogalu pa niti ne pogledata, dasi je prostitucija v Parizu uradno strogo prepovedana. Čudno. Ko sem včasih opazoval vrvež na pariških bulvarjih, sem imel občutek, da je ni stvari, ki je pešec ne bi smel narediti: policaji, ki jih je kot listja in trave, človeka mirno gledajo in puste, da se napoti v najhujšem prometu na nepravem mestu poševno čez ulico in jim ni nič mar, ko se na sredi zagozdi v reko drvečih avtomobilov in ne more več ne naprej ne nazaj. In če nekdo začudeno gleda parčke, ki se kar vse povprek ležemo poljubljajo sredi pločnikov, potem veš, da je to prav gotovo tujec. Spati pa, kot kaže, na pariški ulici ne smeš. FILMSKEGA PLATNA .Viharni zaliv“ 99 Ameriški barvni film »Viharni zaliv«, ki ga je za naše filmsko platno pridobilo podjetje za razdeljevanje filmov v Ljubljani, je eden tistih filmov, ki zaradi svoje tematike ln obdelave pritegnejo občinstvo, čeprav zapuste v resnem, razmišljajočem gledalcn, zelo razdvojen vtis. Zgodba o poskusnem vrtanju ln Iskanju naftnih ležišč pod morjem v bližini malega ribiškega naselja Port Felicity je tako zanimiva in privlačna, da se dä lz nje zares marsikaj napraviti. Ustvarjalcem filma se je dejansko posrečilo, da so nam prepričevalno prikazali silne napore, združene z iskanjem nafte, ln vztrajnost, kakršno morajo imeti ljudje, ki se s tem ukvarjajo. Nafta — tekoče zIato, kakor JI pravijo v našem vekn, je danes dragocena tekočina, ki se zanjo borijo vsepovsod po svetu, saj si brez nje ne moremo zamisliti sodobnega industrijskega razvoja, zlasti pa ne moderne oborožitve, po kateri stremijo vse države. Strokovnjaka za vrtanje na naftnih poljih Steve Martin in njegov prijatelj Johnny, ki ju Je neka družba pooblastila In finansirala za poskusno vrtanje v ribiškem zalivu, kjer so pod morjem naslutili nafto, sta imela nemalo težav, preden sta lahko postavila vrtalni stolp In začela vrtati. Ze ko sta razstreljevala morsko dno v zalivu, so se tamkajšnji ribiči uprli, češ da jim bosta uničila vse ribe, katerih Je že tako in tako bilo malo. In še tik pred koncem, pred izbruhom nafte. Je bilo njuno delo močno v nevarnosti. Potek dogodkov pri naporih obeh strokovnjakov, ki nam v začetku sicer dajata videz dveh pustolovcev, Je v filmu »Viharni zaliv« prikazan živahno, nazorno, v pestri barvah in z drobnim izborom igralcev, med katerimi Je z odlično igro v ospredju James Stewart, ki smo ga pri nas videli ze v filmih »Zlomljena puščica« In »Win eh ester 73«. Režiser Anthony Mann razodeva solidno poznavanje obrti; uspešno Je uresničil nekaj zelo močnih prizorov ki gledalca docela pritegnejo ln mu lepo prikažejo, kako silni napori so včasih potrebni, da si moderna civilizacija dalje utira pot, na tudi to, da resen napor konec koncev vendarle rodi uspehe. Toda v filmu, ki ima nedvomno lepe kvalitete, sta obe sprem* 1 ljubezenski zgodbi zasnovani tako bedasto, da v precejšnji inert zastirata ugodni vtis filma. ne pomaga, da nam v Martina zaljubljeno Stello predstavlja nadarjena in lopa igralka Joanne Dru; tako ona kakor Marcia Henderson, , ki podaja koketno Francesco, sta v tem filmu pač samo dve lepi »girls«, dva načičkana manekena, ki prav nič ne sodita v okolje trdega boja za nafto in med preproste ribiče v Port Felicity. Obe figuri popolnoma izpadata iz splošnega okvira dogajanja v tem filmu; če bi bili prilagojeni okolju, bi film lahko dosti bolj prepričevalno deloval na gledalca. Tako pa je režiser tudi tokrat popustil okusu povprečne ameriške publike, ki film menda že težko prenese, če ni v njem vsaj nekaj odlomkov s prikazovanjem broadwayske mode, pa najsi se dejanje odvija sredi puščave ali pa v samotnem morskem zalivu... —on Ce čLovek mesec dni brez prestanka vsak dan presedi v gledališču po tri do šest ur, začne tudi na resnične dogodke reagirati kot na gledališke predstave. Psihično je prizadet in pretresen, da M pa reagiral fizično, mu še na misel ne pride. Tako tem te tudi tokrat zagledal o žalostni prizor, pozabtl nase ln že na konec pameti mi ni priilo, da veljajo policajeoi >Circidez< tudi meni. Ždelo se mi je samo po sebi umevno, da nemoteno opazujem ta dogodek, kot sem opazoval pariške cigane in Cigane (ni tiskovna pomota: namenoma je napisano tako) pod mostovi na Seini in po vdolbinah o betoniranih obrežjih. Brezposelni, invalidi, berači in pijanci tu >stanu-jejo<, prevažajo svoje imetje p starinskih otroških vozičkih, si kuhajo snoja priberačena kotila, poležavajo D zavetju kamnitih oisokih obrežij na proem pomladanskem soncu sli zdolgočaseno opazujejo ribiče, Ir so posejani na obrežju dobesedno a*ug poleg drugega, opletajo t svojimi bambusovimi bičeoniki in nervozno renče drug na drugega, ko si hodijo o zelje (obrežje j» z apnenimi črtami razdeljeno na ribiške srevirckee in oštevilčeno) in na ose tiste, ki jim kukajo izza hrbta. Zdelo se mi je samo po sebi umevno, da opazujem, kot opazujem kričavi babilonsko-mednarodni direndaj v latinski četrti. prekupeeoalsko histerijo na ilar-chč aux Puces ali temne silhuete nočnih pasantov na Seini, ki se jan nikamor ne mudi in ki se za nikogar ne zmenijo. Morda je to sentimentalnost, toda v teh skrivnostnih nočnih pasantih brez cilja vedno vidim obupane kandidate smrti in ko vsak dan vedno znova^ berem v pariških dnevnikih poročilo o najmanj desetih samomorih dnevno, se spomnim nanje. Sicer se jih najmanj odloči za Seino. Policajev, ki morajo za samomorilcem v vodo, je preveč in reševalna služba je predobro organizirana. Prostovoljna smrt v četni ni na Usti francoske demokratične Liberti, prepoveduje in preprečuje jo Fraterniič, ki pa sega samo do trenutka, ko te potegnejo iz vode. Ko obupanec odbrenka kazen za samomorilni prestopek, ga Alberte, Fralcmiti in E g zliti — vse tri skupaj — zopet prepuste usodi. Sifilitična brezzoba prostitutka se mora vrniti na brezuspešni lov za izbirčnimi klienti, invalid mora zopet začeti zbirali gnile pomaranče in odpadke v Halles (s temi odpadki se menda hrani dobršen del teh Miserables) vse dotlej, dokler se ne domisli pametnejšega načina samomora. Najmanj deset samomorov dnevno. »To je za trimllljonsko mesto malo,* mi je oni dan nekdo dejal. Neki optimist. Jaz sem potemtakem verjetno pesimist, ker se mi to zdi veliko ... Misli bi se pletle v nedogled, če me ne bi prekinil policaj (»kaka sreča,* bodo rekli bralci in urednik), ki je videl, da se me njegov »CIRCULEZ« ne prime. Legitimiral me je. To je storil v primeri s svojo prejšnjo »intervencijo« med MISERABLES nenavadno vljudno. Policaja se zadovoljita s tem, da se zaspanci dvignejo in si pomencajo oči. Čim se odpeljeta, se »hotel« zopet umiri. Tamle so mladega človeka z brado zrinili čez rob mreže. Vda se v usodo, potegne iz žepa časopis, ga položi polovico podse, z drugo pa se pokrije. Ne bil bi rad melodramatičen, ampak m morem si kaj, da ne bi zapisal misli, ki se mi je vrinila, ko sem ga gledal: mogoče se je pokril ravno s prvo stranjo današnjega F IGARA, ki tu z velikanskimi črkami razpisuje anketo o notranjih problemih Franclje pod naslovom DE QUOI SO-UFFRE LA FRANCE in obenem objavlja, da je prvi napisal za to anketo kar štiri članke sam predsednik Pinay. Mislim, da bi gospod Pinay mnogo laže pisal svoje članke, če bi šel enkrat peš z Montmartra na Montparnasse in to ne po boulevardih, ampak po stranskih, a zato tem bolj zgovornih pariških cestah. Zame 'je ta pot pomenila najmanj toliko kot ena gledališka predstava. Kaj pa je navsezadnje gledališče drugega kot živo življenje. Ali bi vsaj moralo biti Lojze Filipič. Klavirski koncert Äntonije Geiger-Eichhorn Znamenita doba velikih klavirskih virtuozov v začetku XX. stoletja, ko so blestela med drugimi tudi imena Ro-senthala in Godovskega, je vtisnila pečat celi vrsti odličnih pianistov-virtuozov, ki so blesteli z briljantno tehniko in solidno interpretacijo, ki je pa nehote stopila v senco ob presenetljivi virtuoziteti. Da spada v to vrsto ne samo po svojem učitelju Godovskem, temveč tudi po naravni dispoziciji, je odlična pianistka pokazala najbolj v svojih dodatkih iz Lizstove zakladnice za virtuoze, ko je naravnost osupnila s svojo tehnično suverenostjo. Pri vsem svojem, po fazoni dunajskih klavirskih programov sestavljenem sporedu je umetnica posvetila več pozornosti zahtevnim oddelkom, tako pri Mozartu zadnjemu stavku, pri Chopinovih preludijih onim, ki bi jih res lahko imenovali »transcendentalne«, in pri Schumannovih »Simfoničnih etudah« zadnjemu delu. Tu se je pokazala mojstra v svojem elementu, mojstra, ki podredi muzikalnemu odrazu še tako vratolomne tehnične zahteve. Ostali, vase pogreznjeni, v globino segajoči del programa, pri katerem je odločilna že samo barva posameznega tona, pri katerem igra dih fraze večjo vlogo kot njena dinamika in kjer se mora tudi temperament podrediti duhovni umirjenosti in poetični zamaknjenosti, je tudi pri virtuozi-nji Geiger-Eichhornovi stopil v senco. To je seveda vsakomur razumljivo, ki pozna to vejo dunajske tradicije, in format umetnice ohrani kljub temu svojo nesporno veličino. Obžalujem pa zelo, da ni umetnica posvetila vsaj dela programa hrvatskim skladbam, ki bi nas gotovo zanimale kot marsikatera izvedenih. Dr. Danilo Švara V svoji kritiki o koncertu Akademskega pevskega zbora sem pomotoma izpustil prof. Marjana Lipovška, ki j« spremljal vse tri soliste s svo-» jo priznano dovršenostjo. Dr. D, j MEDVEDEK NEEWA Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster 259. Durant in Ribon sta se vrnila šele opoldne. S seboj sta prinesla surovega mesa, ki ga je Miki hlastno pojedel, nato pa sta spet odšla. Naslednjega dne sta pripeljala s seboj veliko kletko. Z mesom sta sestradanega Mikija zvabila vanjo in še preden se je dobro zavedel, je bil ujet. Sonce je komaj dobro vzšlo in raz-svetilo jasen zimski dan, ko je bil Miki že na poti v Fort O God, kjer so ga čakali usodni dogodki. 260. Danes je bil dan glavnih prireditev: peka severnih jelenov na ražnjn in pasji boj. Miki je ves začuden in razburjen stal v svoji kletki. Nekaj časa je renčal, nato pa je povsem utihnil. Kmalu so zavili okrog nekega ovinka in pred njim se je pokazal Fort O God. Do tega trenutka je obsegal Mikijev svet komaj pol ducata ljudi, zdaj pa je nenadoma zagledal okrog sebe desetine in desetine najrazličnejših obrazov in postav. 261. Pri poštni postaji je bil cilj njihove poti. Ko so ljudje zagledali Duranta so brž navreli skupaj in Mikijeva kletka je postala središče množice, ki je vse vprek glasno govorila in mahala z rokami. Nedaleč je stala še ena kletka in zraven nje Grozni Pit s svojimi prijatelji. Brž sta se začela Pit in Durant zasmehovati in hvaliti vsak svojo žival. Razvneti možje okrog njiju so pa sklepali visoke stave. W8TNO LUTKOVNO GLEDALIŠČ« MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Sreda, M. Mirila ob 15.JO: pengov-Simončlč »Zlata ribica«. Zaključena predstava za Osnovno Solo Moste. Ob 17: Pengov-SlmonMč »Zlata ribica«. Zaključena predstava za Osnovno šolo Grahovo ob Bači. Nedelja, 17. aprila ob 11: Kuret »Obuti maček«. Občinstvo obveščamo, da bo marionetno gledališče zaradi turneje gledališča ročnih lutk po Primor-skl zaprto od IS. aiprlla do 17. maja. Podeželske šole, ki žele svoj Izlet v Ljubljano združiti z ogledom predstave v Marionetnem gledališču, prost oprava, da to store po 17. maju ln naj zaradi lažjega razporeda sporoče po možnosti 1 teden preje: uro, število otrok ln pa naslov predstave katero si žele ogledati. Prodaja vstopnic za nedeljsko predstavo bo od petka dalje od 11. do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži ali telefon 32-020. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 13. aprila ob 20: John van Drufen, »Grilce glas«. Igra v treh dejanjih (šestih slikah). Red Torek. Četrtek, IS. aprila oh 1B: Lope de Vega, »Ljubavni vozel«. Kome- dija v treh dejanjih (osmih sU-kah). Red popoldanski. Nedelja, 18. aprila ob 16: John van Druten, »Grlice glas«. Igra v treh dejanjih (šestih slikah). — Izven in za podeželje. RAZPISI Budnost je preprečila požar stilnici Jožica Žgajnar potožila» da je bolna. Jožica, ki se je izdajala Več previdnosti pri uporabi kemičnih sredstev za zaščito rastlin Doslej dva smrtna primera Goljufije lažne asistentke Nekega dne ▼ mesecu februarju j« uslužbenka v neki ljubljanski go- Zlmsko škropljenje sadnega drevja gre h koncu. Letos so sadjarji uporabljali za škropljenje »rumena škropiva«, RUAlJE-SAN in KREOZAN. Kot je hvalevredno, da so sadjarji končno le spoznali, da brez temeljitih škropljenj ne bo mogoče rešiti milijone sadnih dreves, tako se je žal pokazalo, da ponekod vse premalo upoštevajo navodila za pravilno pripravo in uporabo raznih škropiv, ki so po večini vsa strupena za ljudi in domače živali, tako da je v več primerih prišlo do lažjih ali težjih zastrupitev škropilcev in je neprevidno ravnanje z zaščitnimi sredstvi v dveh primerih terjalo celo človeška življenja. Ker bomo tudi za poletno Škropljenje sadnih in drugih rastlin letos uporabljali razna bolj ali manj strupena kemična sredstva v borbi proti nevarnim škodljivcem (ameriški kapar, koloradski hrošč, ameriški prelec in dr.), opozarjamo vse, ki imajo opravka s temi sredstvi, posebno pa škro-piice, ki so najbolj izpostavljeni škodljivim vplivom raznih strupenih škropiv, da se v lastnem interesu strogo držijo sledečih navodil: 1. Osnovno pravilo za vsakega škropilca je, da pride s škropivom čim manj v stik. Primerna delovna obleka ali vsaj ogrinjalo iz nepremočljivega jugovinila, ščitnik za lice ati vsaj ruta, pokrivalo (širokokrajni klobuk, ali kapuca iz jugovinila) ter gumijaste rokavice, bi morala biti obvezna oprema vsakega škropilca, posebno pa še poklicnih škropilcev, ki so po več dni ali celo tednov zaposleni s škropljenjem. Dolžnost vseh kmetijskih zadrug in večjih kmetijskih obratov, ki ustanavljajo škropilne ekipe, je da jih primerno opremijo! 2. C e se delovna obleka pre-kvasi in prepoji s škropivom, jo je treba zamenjati. 3. V večjih škropilnih akcijah, ki trajajo po več tednov, kot je zimsko škropljenje sadnega drevja ter poletna škropljenja proti koloradskemu hrošču, je treba med delom menjati, da ne nosi vedno ena in ista oseba breme najnevarnejšega opravila oziroma stalnega neposrednega stika s škro pivi. Isto velja pri zapraševanju rastlin s strupenimi kemičnimi sredstvi. 4. Škropilnih sredstev ali prašiv nikoli ne prijemaj z golimi rokami, temveč uporabljaj gumijaste rokavice. 5. Zaščiti si oči z očali, celuloidnim ščitom, ali vsaj s ščitom iz Sejmo sončnice! Bliža se čas setve sončničnega semena. Ako hočemo doseči dober pridelek, moramo odbrati dobro seme in tega posejati v dobro pripravljeno zemljo. Za dober donos pa je važna tudi vrsta semena. Besarabske vrste sončnic nam dajejo večji pridelek kot sončnice domače vrste, ki so se izrodile. V kmetijskih zadrugah lahko dobimo to seme. Tovarna olja v Ljubljani bo odkupovala letošnji pridelek sončnic tako, da bo za besarabske sončnice dajala po 2 kilograma olja več za 100 kg semena, kot za sončnice domače vrste. Zato je nujno, da posejemo samo besarabsko vrsto. Da se bomo oskrbeli s potrebno količino olja, pravočasno posejmo zadostne površine sončnic. lepenke all šlrokokrajnlm klobu- kom. • *i 6. Da preprečiš direktno vdihavanje strupenega Škropiva oziroma pršilne rose, si nos in usta zaščiti tako, da si prevežeš čist robec ali platneno ruto čez obraz. Uporabljaj vsak dan svežo ruto ali robec. I. Škropi vedno tako, da ti veter ne nese škropiva v obraz. Močno vetrovno vreme ni primerno za škropljenje. 8. Med delom, posebno med škropljenjem ne kadi, ne jej in ne pij, posebno ne alkoholnih pijač, ker alkohol pospešuje zastrupitev! 9. V delovnem odmoru ln po opravljenem delu odloži takoj delovno obleko, ter se temeljito umij * mlačno vodo ln milom, najbolje pa Je, če se vsak večer ves okoplješ ln temeljito opereš z milom. 10. Zamašenih cevi ln razpršilcev ne izpihuj % usti, da se ne zastrupiš. II. V kolikor uporabljaš za prevoz škropilnic domače živali, Jih pogrni z nepremočljivo ponjavo in ji zavaruj tudi glavo; pazi, da veter škropiva ne nese na žival. 12. Ostanki škropiv naj se ne raz livajo po dvoriščih in ne spuščajo v mlake, studence potoke in reke, da ne zastrupimo rib in domače živali. Ostanke škropiv zakoplji v zemljo! 13. Na poškropljenih površinah ne puščaj živine ali drobnice na pašo najmanj 2—3 tedne, niti ne kosi trave za pokladanje živine! 14. Kemična sredstva za zaščito rastlin shranjuj vedno v dobro zaprtih posodah v suhem, hladnem prostoru, pod ključem. Zivil v istem prostoru ne smemo shranjevati. Pazi. da škropiva pozimi ne zmrznejo! S temi navodili naj vodstva kmetijskih zadrug in gkrooilnih ekip seznanijo vse osebe, ki so vključene v škropilne ekipe ter poskrbijo, da bodo škropilci primerno opremljeni. Kjer bodo upoštevali ta navodila, so primeri zastrupitev skoraj izključeni. V kolikor pa pride kljub pazljivosti do zastrupitve ljudi ali domačih živali, pa Je treba ponesrečencu takoj nuditi prvo pomoč, uoklicati zdravnika ali pa preskrbeti takojšen prevoz v bolnišnico. Kmetijski poskusni in kontrolni zavod 61ovenije, Ljubljana Rezervni oficirji zgornje Mežiške doline so zborovoii Rezervni oficirji iz Mežice, Žerjava in Crne so se v sredo zbrali, da polože obračun svojega lanskega dela. Predsednik ing. Rudolf Lučovnik je imel poročilo o delu društva, ki je v glavnem dobro potekalo. Kritično je omenil ideološko vzgojo članstva oziroma majhno udeležbo članstva pri predavanjih. Tudi povezavo s p red vojaško vzgojo bo treba okrepiti. Po živahni razpravi o poročila starega odbora so «prejeli _ sklepe. Za vsakega člana bodo mesečna predavanja strogo obvezna in bodo neupravičeni izostankarji prišli pred čast. razsodišče. Društvo bo ostalo Še nadalje v sedanji obliki in ne bodo ustanovili novih pododborov za posamezne kraje. Nadalje bo društvo moralo v večji meri pomagati pri predvojaški vzgoji. V ta namen bodo za člane odredili vrstni red, da bodo vsi zajeti v to delo. Vsi člani pa bodo pristopili tudi v strelske družine. Po razrešnici starega odbora je bil izvoljen nov odbor s tovarišem Jožetom Samcem na čelu. S. V. Oglašujte v »Slov. poročevalcu«! za asistentko v vojaški bolnišnici, je kmalu po tem razgovoru prinesla bolnici 12 praškov, za katere j« trdila, da ji bodo gotovo pomagali. Za te praške j« bolnica plačala Jožici 800 din. Ker ji praski niso pomagali, se je napotila še istega anc k zdravniku, ki ji je nudil pomoč, če bi bolnica prišla pozneje, bi nastopile resne posledice zastrupijenja, nja. Isto se je pripetilo sredi letošnjega marca Z. V., kateri je lažna asistentka ponudila 12 praškov proti glavobolu, za katere je Z. V. plačala 860 din. Ko je Z. V. ugotovila, da je osleparjena, je zadevo prijavila pristojnim organom. Jožica Žgajnar, 33 letna brezposelna šivilja, je bila zaradi podobnih goljufij že večkrat kaznovana. V lanskem decembru je opeharila nekega kovača za več kot 1.500 din. Tik pred novim letom pa je s praški zoper glavobol zaslužila od neke natakarice nekaj manj kot 1.000 din. Praški zoper glavobol pa niso bili edini poslovni predmet njene trgovine. Prodajala je tudi svojo sobico, več kot 20 različnim strankam. S tako obrtjo se je Jožica ukvarjala že vrsto let. gb 2 ukradenimi kolesi je hotel odplačevati dolg Bažika Vendel iz Lakoša je bil zaposlen pri »Nafti« v Lendavi kot mizar. V Lakošu si je začel graditi hišo, za katero je dobil v banki kredit, ki ga je hotel odplačevati z ukradenimi kolesi. Toda bogovi tatov Bažiki niso bili naklonjeni. Pred kratkim so ga zasačili na delovnem mestu, ko je kradel olje iz komrpresorja. Ker ima veliko družino so ga le opozorili, da ga takoj odpuste, če bo še kaj takega storil. Neki dan se je skozi Lendavo peljal na kolesu mizar Prendl. Sedalo na kolesu je prepoznal neki Lebar iz okolice in to prijavil ljudski milici. Prendl je povedal, da je kupil kolo pred nekaj leti od Bažike, s katerim sta delala skupaj v delavnici in ni najmanj slutil, da je kolo ukradeno. Ko so Bažiko prijeli, so marsikaj ugotovili. Bažika je lani v svojim svakom Stanislavom Gaberjem iz Petišovcev vlomil v stanovanje ing. Peteršiča. Medtem ko je Bažika skozi okno stanovanja vdrl v klet in ukradel moško in žensko kolo, je njegov svak stal na straži. Ob tej priložnosti je Bažika ukradel tudi ženske škornje. Pri Gaborju v Petiševcih so našli kup rezervnih delov koles, kjer sta imela oba tatova »skladišče«. Doslej so našli štiri kolesa. Ljudje prijavljajo kraje koles iu obstoja verjetnost, da bo med njimi pre-oej tistih, Iti jdh je ukradel Bažika. Ing. C. Preteklo noč je okoli 3. ure zjutraj uslužbenec Blasnikove tiskarne obvestil mestno gasilsko postajo, da fori v podstrešju tiskarne. Gasilci, i eo takoj prihiteli, so ugotovili, da ne gori v tiskarni pač pa v I. nadstropju hiše Breg št. 8, kjer so v nekaj minutah pogasili požar. Ugotovili so, da je nastal požar zaradi neođklopljenega kuhalnika, ki ga je pozabila hišna pomočnica odklopiti zvečer, ko je verjetno kuhala večerjo. Ogenj se je razširil po vsej kuhinji, zajel zaboje, stole in druge predmete in silil proti tiskarni. Ta požar naj bo ponovno opozorilo vsem gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam, naj bodo previdne in naj ne pozabijo odklopiti kuhalnikov,* likalnikov in podobnih priprav. A. Z. Smrtna nesreča ia-Ietnega dečka Erih Domine, 12-letni deček iz Novega naselja pri Ptuju je v kleti hotel razžagati mino težkega mino-metalca, v kateri je bil še detonator. Pri tem je mina eksplodirala in dečka ranila na glavi in persih in dečka ranila na glavi in prsih jc zaradi hudih poškodb umri. Tatvina na postaji v Prevaljah Ponoči 30. marea Je neki neznanec ukradel na železaižki postaji v Prevaljah na škodo rudnika, v Mežici elektromotor. Elektromotor je bil pritrjen z vijaki, ki jih je tat odvil in motor snel. Rudnik Mežica je oškodovan za 76.000 din. Drvarnica je zgorela V drvarnici Jakoba Trebšeta v Zgornjem Radvanju pri Mariboru je nastal požar. Razen drvarnice je zgorelo tudi vse ličkanje, ki je bilo v drvarnici. Skođa^ znaša okrog 50 tisoč din. Domnevajo, da je bil požar podtaknjen. Gasilska četa, ki je pravočasno prihitela na kraj požara je preprečila, da se ni ogenj razširil na sosednje hiše. Bomba ga je ubila Peter Bezgovš$k fz Bukovice pri Laškem je čistil travnik. Pri tem je udaril z motiko ob bombo, ki je eksplodirala in ga na mestu ubila. Vlom v trgovino Preteklo soboto so neki neznanci vlomili v trgovino v Šentjerneju pri Sobota, 17. aprila ob 13.30: Prokofjev, Zaljubljen v tri oranže. Fre«nlera. Proslava 35-letnice umetniškega delovanja basista Draga Zupana. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 14. aprila ob IB: Vilharjeve šaloigre — Večer v čitalnici, izven. Petek, 16. aprila ob 20: Slavko Grum, »Dogodek v mestu Gogl«. Premiera. Izven. Sobota, 17. aprila ob 20: Slavko Grum, »Dogodek v mestu Gogl«. Izven. Nedelja, 18. aprila ob 20: Mary Chase, »Harvey«. Izven. KONCERTI Celju, odkoder so odnesli razno podlogo, nogavice, ženske rute, kolesarske potrebščine, liker, žimo rn vrsto drugih predmetov. Skoda znala okrog 200.000 din. Švedski pianist Hans Leygraf, o katerem je pariška kritika pisala, da je izzval senzacijo, koncertira jutri v Filharmoniji. Spored obsega razen drugih del Mozartovo in Beethovnovo sonato ter tri Debussyjeve preludije. Vstopnice so še na razpolago. PREDAVANJA Prirodoslovno društvo vabi na predavanje akademika prof. dr. Maksa Samca: Produkcija koksa v Jugoslaviji. Predavanje z demonstracijami bo v torek, 13. aprila ob 20. uri v kemičnem institutu Akademije znanosti, Hajdrihova ulica 19 na Mirju. Po predavanju ogled koksarne. Drugi večer poučnih filmov v Celju, prireja Ljudska univerza v Celjü danes v torek, 13. aprila ob 19.30 v predavalnici učiteljišča. Predvajani bodo sledeči filmi: Planinci v Alpah, Živinoreja v Podonavju, Splavarji na Japonskem, in drugo. Govor v zvezi s filmi bo imel učitelj tov. Lojze Gobec. Vljudno vabljeni. Profesorsko in pedagoško društvo v Ljubljani vabita na predavanje avstrijskega pedagoga dr. Fr. Hil-lebrandta o temi »Problem dife-renzirane enotne šole«, Ki bo v sredo, 14. aprila ob 20. url v predavalnici I. gimnazije. Dekanat pravne fakultete v Ljubljani vabi na predavanje univerzitetnega profesorja iz Zagreba dr, Oleg Mandiča, ki bo v sredo, dne 14. aprila 1954 ob 18. uri v Zbornični dvorani univerze pod naslovom: Sociološki Izvori kr- ščanske Ideologije. UMRLI Na današnji dan, pred desetimi leti je v Caprese Michelangelo (Toskana) v trdem boju padel DUŠAN BORDON romanist ljubljanske filozofske fakultete in urednik »Slovenske mladine« V svojem triindvajsetem letu je na tuli zemlji žrtvoval življenje za svobodo svoje domovine. — V srcih vseh, ki smo ga ljubili, je misel nanj nenehno živa. Komisija za razpis mesta direktorja Kmetijskega gospodarstva Lenart v Slov. goricah razpisuje v smislu člena 89. in 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obr-tov (Uradni list FLRJ štev. 51/53) MESTO DIREKTORJA Kmetijskega gospodarstva Lenart v Slov. goricah Pogoj: kmetijski Inženir s prakso ali kmetijski tehnik z večletno prakso. — Prošnji je treba priložiti strokovni ln osebni življenjepis. dokazila o šolski ln strokovni izobrazbi ter dokazila o poteku dosedanje zaposlitve. — Prošnjo je treba vložiti pri Tajništvu OLO Maribor-okollca, Partizanska c. 14. Okrajni ljudski odbor Maribor-okolica razpisuje mesto gradbenega Inženirja z nekaj prakse, ali gradbenega tehnika z večletno prakso za vodjo investicijske grupe pri upravi za Investicijo OLO. — Plača po dogovoru. Prošnjo z življenjepisom ter navedbo dosedanje zaposlitve poslati na Tajništvo OLO Mari-bor-okollca, Partizanska c. 14. RADIO Spored za torek Poročila: 5.35, 6.00, 7.00, 13.80,' 15.00, 17.00, 13.00 in 22.00. 5.30 — 7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) vmes ob 7.20 Za gospodinje; 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo: Tone Sojar: olupek z balonom; 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo; a) Ing. Šušteršič: Gozdar pripoveduje, b) Prošnja (po Bonselsu); 12.00 20 minut z veselimi godci; 12.20 Kmetijski nasveti; 12.30 Opoldanski koncert; 13.45 Novi filmi; 13.55 Melodije za prijetno razvedrilo — vmes ob 14.40 Kaj bo danes na sporedu; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.30 Operetna glasba; 15.50 Tečaj espe-rantskega jezika 6. lekpija; 16.00 Iz solistične glasbe pri nas in po svetu; 17.10 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — vmes ob 17.30 — 17.40 Iz kolektivov za kolektive; 18.00 Športni tednik; 18.30 Igrajo veliki zabavni orkestri; 20.00 Tedenski notranje-politični pregled; 20.10 Slavni pevci pojo odlomke iz znanih oper; 21.00 Mariborski mladinski pesniki (literarna oddaja); 21.30 »Koroška oh-cet« (Poje Akademski pevski zbor p. v. Radovana Gobca); 22.15 Iz sodobne glasbene literature: Lucijan Marija Škerjanc: Simfonija št. 2 v h-molu, Bela Bartok: Tretji koncert za klavir ln orkester; 23.00 — 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). MALI OGLASI KNJIGOVODJO—BILANCISTA s večletno prakso za vodstvo občinskih gospodarskih podjetij sprejmemo ta kot. Pismene ponudbe je poslati na LO mestne občine Kostanjevica na Krki. 5642-1 KMETIJSKA ZADRUGA ČEŠNJICA išče za svoje Lesne industrijske obrate glavnega računovodjo po možnosti z večletno praikso. ^ Ponudbe z življenjepisom in opisom J n J n —m C n -1,, -J «»O T, T O TA >Nekoj mi zvoni v uiesibl Prav gotovo me kje opravljajo!* fiM »UNION«: ameriški barvni film »Viharni zaliv«. Tednik. Pred» stave ob 15, 17, 19 in 21. url. Prodaja vstopnic od 12.30 dalje. »KOMUNA«: mehiški film »Sole-dadln šal«. — Tednik: Atom v službi miru. Predstave ob 16, 18.30 in 21. — Prodaja vstopnic od 10. do 11. ter od 15. ure dalje. »SLOGA«: ameriški barvni film »Amerikanec v Parizu«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 ln 21. Ob 10. uri je matineja Istega filma. Prodaja vstopnic od 9 — 11 ter od 15 dalje. »SOCA«: mehiški film »Soledadln šal«. Brez tednika. Predstave ob 17 in 19.30. Prodaja vstopnic od 10. do 11. ter od 16. ure dalje. »SISKA«: ameriški film »Napolni čašo« in tednik. Predstave ob 16, 1$ ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »TRIGLAV«: amer. film »Točno opoldne« in tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. »LITOSTROJ«: amer. barvni film »Trobente in bobni«. Tednik. — Predstava ob 20. url. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave* CELJE »UNION«: ameriški film »Uročen«. CELJE »DOM«: amer. film »Na nebu ni cest«. JESENICE »RADIO«: mehiški film »Maklovija« ob 18 in 30. JESENICE »PLAVŽ«: amer. drama »Na s’-ahem glasu« ob 18. SPREJMEM dekle za vrtna. dela. Naslov v ogl. odd. 5686-1 TRAVNO SEME Francoske pahovke in mešane trave dobite pri: Ivan Puntar, Unec 63. 5714:-4 NOV OTROŠKI VOZIČEK prodam, Jerala, Ptujska 9, Ljubljana 5707-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Ogled dnevno od 16. ure dalje. Kolezijtska 24. 5696-4 ŠIVALNI STROJ STOEWR, malo rab Wen, prodam. Turk, Kozarje 142, Tržaška c., Ljubljana 1. 5691-4 PRENOČIŠČE in plačilo dam za dopoldansko postrežbo. Naslov v ogl. oddelku. 4574-9 IZGUBIL SEM 10. t. m. *a cesti Kamnik—Domžale reflektor za luč na avtomobilu. Najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi na naslov: Končan Franc, ključavničar, Domžale. 5713-10 ZAPESTNICO sem izgubila ▼ soboto zvečer 10. t. m. na Poljanski c. Najditelj naj jo vrne za nagrado na naslov oglas, oddelku. 5703-10 NE ODGOVARJAM za dolgove, ki jih je napravila moja žena. Vohl Janez, Kolodvorska 3, Ljubljana. 5685-11 PRODAM: 2 postelji, nočni omarici, komodo pleskano, orehova korenina ter otroški tapeciran voziček. Privoz 8, stanovanje 2. 5696-4 RAZNE SERIJE mamk, okrog 4000 kosov, poceni prodam. Oglasit« se pismeno na naslov: Jaklič Viktor, Šlajmer kolonija 100, p. Kočevje. 5669-4 PREPROGE 2X2. 1VrX2V*-3 ia IXl1/*—2 kupim. Pismene ponudb« s ceno v ogl. odd. pod »Zmerna cena«. 3000-5 STAREJŠA ŠIVILJA «če sobo pod vsako ceno, ali tudi za pomoči Medvedova 36, pri Vodopivc. ••»»•» •••*•—•» ••■•••»•» »•—••••« • temo »mu- ŠE NEKAJ... Smrtna nesreča otroka V nedeljo ob 9. uri se je v Kromberku Dri Gorici pripetila huda nesreča, lei je zahtevala smrt triletnega Joška Blažiča. Otrok je tekel iz domače hiše čez cesto k svojemu očetu, ki je delal na polju na drugi strani ceste. Med tem je privozil mimo tovorni avtomobil tovarne pohištva iz Nove Gorice, ki ga j« vo-«1 N. A. iz Solkana. Čeprav je iofer močno zavrl, je dečka podrl a desnim kolesom na tla, zaradi česar je otrok dobil smrtne poškodbe in je že po nekaj trenutkih izdihniL Staršem bi priporočali, naj bolj parijo na svoje otroke, zlasti v hišah «b cestah. J. P. Zadružni denar so si prisvajali Stefan Ldšit in njegov sorodnik Aloj* Ediit sta bila funkcionarja kmetijske zadruge t GedeiOTcjh pri Murski Soboti. Prvi je opravljal posle honorarnega knjigovodje, drugi {>a je bil predsednik in le nakupova-ec zadruge. Gba sta imela dovolj priložnosti, da sta si prisvajala lepe vsote zadružnega denarja. Da pa je _ . je Alois prav tako prilaščal razne zadružne stvari. Nič boljša ni bila poslovod-kinja sosednje zadruge v Krajni Marija Sinko, ki si je prilaščala zadružni denar, opravljala svojo službo skrajno nemarno, vpisovala lažne podatke, da bi lažje zakrivala svoje nečedno poslovanje. Marija Sinko pa je izkoristila tudi bližino državne meje in se pečala še z nedovoljeno trgovino z vžigalnimi kamenčki, pri čemer ji je pomagala tudi Manja Kous, doma iz Skakovec. Za svoje delo so vsi imenovani prejeli zaduženo kazen. H. KOLEDAR Torek, 13. aprila: Ida • Dne 13. apTlla 1. 1814 se Je rodil na Rečici v Slov. goricah jezikoslovec Oroslav Caf, ki je bil vešč vseh Indoevropskih jezikov. Delal Je zlasti za prebujanje nacionalne zavesti med slovenskim ljudstvom. Ustanavljal je ljudske čitalnice in knjižnice, za kar se je zavzemal tudi v Bleiweisovih »Novicah«. Umrl je 1- 1874 v Ptuju. • Na današnji dan se Je 1. 1855 v Poljanah nad Škofjo Loko rodil slikarju in kiparju Stefanu Šubicu sin Jurij, v mladosti se Je učil slikarstva skupaj z bratom Janezom, študiral je na dunajski akademiji, pozneje pa je delal v raznih krajih v tujini. Po smrti brata Janeza je živel v Parizu. Zapustil je mnogo dekorativnih kompozicij, cerkvenih slik ln portretov. • Ing. Šuštaršič Rezki z Omote pri Semiču prisrčno čestitamo k diplomi na Agronomski fakultetu Za Inženirja agronomije Je diplomiral Mirko Leskošek lz Brestanice. iskreno čestitajo prljate-Ijl(ice). Na TVS Je diplomiral za strojnega inženirja Franci Žagar. — Iskreno čestitamo! Na TVS je diplomiral za strojnega Inženirja Viktor Nobimal lz Zagorja ob Savi. Čestitamo! Delavcem ln nameščencem. Preden se boste odločili, kam boste šil na dopust, se obrnite za pojasnila na Poslovalnico sindikalnih počitniških domov. Ljubljana, Čufarjeva 1. TURISTIČNI URAD ima za 1. maj še nekaj avtobusov. Vabimo kolektive na izlete. Za izlete v Trst in Celovec je še nekaj mest. Prilavite se v TURISTIČNEM URADU, Miklošičeva 17. Brezplačen dopust, brezplačna krožna potovanja. Kupujte vse vrste železniških vozovnic prt FUTNIK-u in zahtevajte nagradni kqpoo. PeTaLin Dr. Tavčar Konvalinka, specialist za otroške bolezni od 12. do 19, aprila ne ordinira. 1. in 2. maja avtobusni Izlet na Plitvička jezera in Portorož. Prijave sprejema PUTNIK Ljubljana. Izlet v Trst, prijave in Informacije pri PUTNIK-u v Ljubljani. PRED MOLJI zaščitite Vašo obleko s poznanim sredstvom MO-TOX. Pazite na zaščitno znamko MOTOX1 Cas toplega čaja Je tu, zato pijte Gosadov »Planinski čaj«! Ko ga poskusite Vam postane KOLYDOL najpriljubnejša zobna pasta. Spomnite se ko greste mimo drogerije! »POUR VOUS« je krema, M vas bo zadovoljila v vsakem pogledu. Dobi se v vseh drogerijah ln parfumerijah. bo zaščitil Vašo garderobo pred molji___ N e pozabite: PeTaLin GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 13. aprila: Zaprto. Sreda, 14. aprila ob 20: Gorki: Vaša Zeleznova. Abonma red B. (Rašela — Ančka Levarjeva, Natalija — Vika Grilova). Četrtek, 15. aprila ob 20: Tlrso de Molina: Don Gil v zelenih hlačah. Abonma red H. Petek, 15. aprila: Zaprto. Sobota, 17. aprila ob 20: Tlrso de Molina: Don Gil V zelenih Mačah. Izven ln za podeželje. Nedelja, 18. aprila ob 20: Miller: Smrt trgovskega potnika. Izven ln za podeželje. OPERA Torek, 13. aprila: Zaprto. Sreda, 14. aprila ob 19.30: Verdi: Trubadur. Gostovanje Jožeta Gostiča. Abonma red C. Četrtek, 15. aprila ob 19.30: Foerster: Gorenjski slavček. Gostovanje Rudolfa Francla. Zaključena predstava za sindikat železniške direkcije ob Dnevu že- V nedeljo, 11. aprila Je prenehalo biti srce naši nepozabni ženi, mami, sestri ln svakinji TEREZIJI CURK roj. Rozman Pogreb bo v torek, 13. aprila ob 17. url iz Frančiškove kapelice na Zalah. — Žalujoči: mož Franc, otroci: Slavka, Bogdan in Ber- nardka ter ostalo sorodstvo. Umrla je naša draga teta, sestra ln svakinja MARIJA GRIL hiš. posestnica Pogreb drage pokojnice bo v torek, 13. aprila 1954 ob 16.30 z Zal — Jožefove mrliške vežice. — Žalujoče družine Svetek, Havliček in GriL Gasilsko društvo Račna sporoča, da je umrl dolgoletni požrtvovalni član in tajnik društva JOŽE STUPNIK Pogreb bo 13. aprila ob 9. uri Is Račne na pokopališče. Kopanj. p. Železniki nad Sk. Loko. 56 ZA TAKOJŠEN NASTOP sprete izučenega vrtnarja. Mestna ko...,, nalna ustanova Kamnik. 5192-1 SLADOLEDARJA - SLAŠČIČARJA sprejmemo na sezonsko zaposlitev v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku. 5708-1 »SVILA« - MARIBOR sprejme v službo s takojšnjim nastopom mlajše absolvente tekstilnih in kemijskib šol 5 tehnikov tkalskega odseka 3 tehnike oplemenil-skega odseka Prošnje z življenjepls-nimi podatki poslati na upravo podjetja. •»••«•••• «!«»♦» KMETIJSKO G0ZBAKSK0 POSESTVO - KOČEVJE išče za gradbena dela, ki jih izvaja v lastni režiji 1 kvalificiranega strojnika za motorni valjar 1 kvalificiranega strojnika za parni valjar 1 kvalificiranega strojnika za drobilec 2 kvalificirana minerja Plača in terenski dodatek po sporazumu. Ponudbe je poslati na Kmetijsko gozdarsko posestvo v Kočevju. — Stanovanje zagotovljeno. -»• • i Danes, 12. aprila ob 6. uri zjutraj je prenehalo utripati srce našemu dragemu očetu ANTONIJ SIMONITIJU Pogreb pokojnika bo v sredo, 14. aprila 1954 popoldne v Fojani, Goriška Brda. Za rodbino Rado Simoniti 4- tonski avto Ford converter (Canada) 5- tonski avto F. W. D. z rezervnimi deli in prikolico oba v dobrem stanja, ter 3/4-tonskl avto Fordson (Canada), potreben popravila, ugodno prodat HIDB0M0NTA2A, Maribor, Gosposka cesta 86. ZAHVALE Vsem, ki so spremljali našo drago mamo na zadnji poti, se iskreno zahvaljuje družina Zorko. U. aprila 1954h Nenadoma je preminul naš neumorni uslužbenec FRANC BR0VČ Dobrega tovariša, kl je bü znan tudi kot terenski politični delavec, bomo ohranili v najlepšem spominu. Ljubljana, 12. aprila 1954. Društvo novinar|ev Sloveni)« Turško ljudstvo toplo sprejelo predsednika Tita Ankara, 12. aprila (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito bo Jutri ob 9 uri po jugoslovanskem času položil venec pred mavzolejem Kemala Atatürka. Predsednik turške republike Dželal Bayar bo ob 12. uri po jugoslovanskem času priredili kosilo na čast jugoslovanskega predsednika republike. Predsednik Josip Broz Tito bo ob 16. uri sprejel šefe tujih diplomatskih misij v Ankari-Zvečer ob 19.15 bo predsednik turške republike Dželal Bayar priredi! večerjo v čast jugoslovanskim gostom, nato pa bo ob 2130 priredil slavnostni sprejem. Ankara. 12. aprila. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Na poti med Hajderpsšo in Ankaro je ljudstvo na slavnostno okrašenih postajah pričakovalo vlak, a katerim je potoval predsednik republike Josip Broz Tito in izražalo veselje, da lahko pozdravi voditelja prijateljske države, o kateri so mnogi v Turčiji toliko slišali in brali. Ni bilo postaje, na kateri se ne bi zbrala, 6e ne množica, pa vsaj večja skupina kmetov, mladine, žena, šolskih otrok in državljanov, ki so izražali svoje veselje z vzkliki, mahanjem rok, snemanjem pokrival, najbolj pogosto pa z dolgotrajnim ploskanjem. V neki vasi, skozi katero je vlak peljal z zmanjšano hitrostjo, so prišli vsi šolski otroci v črnih haljah z belimi ovrat-nki in pozdravljali z dolgotrajnim ploskanjem predsednika Tita, ki je stal ob oknu ln mahaL Vsaka postaja je bila okrašena s turškimi zastavami, mnoge pa tudi z jugoslovanskimi. Ko je vlak vozil skozi postaje, so vse lokomotive pozdravljale predsednikovo kompozicijo z dolgim piskanjem. Vlakovodje so pozdravljali predsednika Tita. ko je vlak zapuščal postaje. Delavci na novi cesti, ki jo gradijo med obalo in Ankaro, železniški delavci v kurilnicah in mnogi drugi so zapuščali delo ln hiteli proti vlaku, mahali z rokami in pozdravljali. Bilo je videti, da ni človeka, ki bi ne bil obveščen o prihodu predsednika Jugoslavije v Turčijo. Glavno mesto Turčije Ankara je priredilo veličasten sprejem visokim jugoslovanskim gostom, predsedniku republike J osipu Brozu Titu in njegovemu spremstvu. Tu posebno poudarjajo, da državni predstavniki Turčije in meščani Ankare niso nobenemu tujemu državniku priredili sprejema s tolikšnim gostoljubjem In častjo kot predsedniku FLRJ in drugim predstavnikom prijateljske Jugoslavije. Beograd, 12. apr. Odbor za prosveto zveznega zbora je popoldne končal načelno razpravo o načrtu splošnega zakona o univerzah. Predsednik odbora Veljko Vlahovič je podčrtal, da je bila ta razprava zelo obsežna in da je odbor sprejel nad 6000 pripomb na načrt. Kljub znatnim slabostim, ki so se pokazale v razpravi, je ta vendarle doprinesla k ugotovitvi problemov, ki naj jih zakon reši in pripomogla, da se Izdela tak tekst načrta zakona o univerzah, ki se lahko sprejme v današnjih pogojih. Kljub nekaterim slabostim razprave — je dejal Veljko Vlahovič — pa je vendarle ogromna večina prosvetnih delavcev sprejela idejo družbenega upravljanja na univerzah. Ko je govoril v načelni V RUTAH v Indoneziji. Med svojlm bivanjem o Indiji se bo sestal z ministrskim predsednikom Nehrujem. Damask, 12. aprila (AFP). Bivši predsednik sirijske republike Šukri Kuatli je ponovno odklonil poziv za vrnitev v Sirijo ter je izjavil, da se bo vrnil takrat, ko bo sam odločil. Po njegovi odklonitvi, se je del delegacije sirijske nacionalne stranke, ki je brez uspeha potovala o Aleksandrijo, danes vrnil o Damask. Capetown, 12. aprila (Reuter). — Predsednik južnoafriške vlade Malan je danes predlagal v parlamentu, naj zahteva čimprejšnjo priključitev treh britanskih protektoratov Južnoafriški uniji, v svoji resoluciji pa istočasno predlaga parlamentu, naj čim-prej zahteva obnovitev pogajanj t Veliko. Britanijo. Nem York, 12. aprila (AP). Direktor Mednarodnega monetarnega fonda Ivar Rooth je izjavil pred Eko-nomsko-socialnim svetom OZN, da' letos ni pričakovati splošne gospodarske depresije, čeprav bodo morda nekatere države pod depresijo. Pondichery, 12. aprila (AFP). — Vodstvo gibanja za priključitev francoskih posesti Indiji je ustanovilo o krajih izven Pondichery ja enotno vlado, d kateri je tudi predstavnik komunistične partije, ter je objavilo, da bodo jutri manifestacije o predmestju Pondichery ja. Georgentomn, 12. aprila. (Reuter) Sodišče v Georgetomnu je obsodilo bivšega ministrskega predsednika Ja-gana na 6 mesecev zapora na podlagi obtožbe, da je prekršil sodnijsko prepoved o gibanju izven mesta. Berlin, 12. aprila (AP). Po oesteh ADN se nahaja o Ankari delegacija vzhodnonemške vlade, ki se pogaja o trgovini s turškimi poslovnimi krogi. Na čelu delegacije je načelnik oddelka ministrstva za notranjo in zunanjo trgovino v vzhodni coni Nemčije Herbert Meyer. Sydney. 12. aprila (r). Avstralski zunanji minister Kay si je nocoj odpotoval iz Sydney a na ženevsko konferenco. Na poti se bo razgooarjal z državnimi funkcionarji o Indokini ter bo obiskal indijskega ministrskega predsednika Nehruja. Pred odhodom je izjavil, da je povsem razumljiva želja po prenehanju borb o Indokini, vendar je potrebno posvetiti pozornost temu, da s sporazumom, ki bo sklenjen, ne bo nobena izmed treh držav Indokine izročena >komu-nistični oblasti*. Pozdravi našega ljudstva tovarišu Titu Beograd, 12. apr. Delovni ko-kolektivl, politične, družbene, športne ln druge organizacije iz države so poslali predsedniku republike Josipu Brozu Titu pozdravne brzojavke ob njegovem potovanju v prijateljsko Turčijo. V brzojavkah prosijo predsednika republike, da med svojim bivanjem v Turčiji prenese občutke ln simpatije, ki jih jugoslovanski narodi gojijo do turškega naroda in republike Turčije. Potovanje predsednika republike pozdravljajo kot zelo pomembno dejanje pri poglabljanju prijateljskih in zavezniških odnosov med Jugoslavijo in Turčijo za dobrobit njunih narodov in v interesu miru na svetu. razpravi, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič poudaril, da smo pred zelo pomembno nalogo, da na področju prosvete uresničimo načelo samoupravljanja. Pred našo zakonodajo je s tem v zvezi vrsta nalog to načelo konkretizirati In sprovesti v številnih različnih ustanovah. Pri tem je Colakovič poudaril, da je treba določiti dve osnovni stvari: pravice državnih organov in družbenih organov, obenem pa omogočiti neoviran razvoj in ustvarjalno pobudo delovnih ljudi na univerzi odnosno fakulteti. Vodilno načelo pri Izdelavi načrta je bilo, da se univerze odnosno fakultete osvobode pogosto nekvalificiranega vmešavanja administrativnih organov, in drugo, da se skupnosti zagotove kadri, ki jih potrebuje. Ko se je dotaknil pripomb, ki so bile dane v razpravi na univerzitetnih forumih, je poudaril, da je lz nje često vel cehovski duh in bojazen pred javnostjo-, ki naj soodloča in sprejema sklepe, pomembne za univerzo. Na današnji razpravi so prav tako sodelovali Čadovin Papič, Koča Marjanovič, Kiril Mirkov-ski. Boris Ziherl in dr. Ivo Babičin. Na jutrišnji dopoldanski seji. ki je napovedana za deseto uro, bo odbor na njihovo željo zaslišal mišljenja predstavnikov meduniverzitetne konference, združenj univerzitetnih profesorjev, asistentov in študentov. Tržaška Kmetijska zveza proti razlaščevanju Trst, 12. apr. (Tanjug) Izvršni odbor tržaške Kmetijske zveze je zahteval nocoj, naj uprava industrij, pristanišča v Zavijah odstopi od namena, da si prilasti zemljo slovenskih kmetov, s čimer bi bilo prizadeto okoli 100 kmetovalcev. 30 med njimi pa bi ostalo popolnoma brez zemlje. V resoluciji, ki Jo bodo poslali tudi poveljniku cone »A« STO generalu Winter-tonu, ugotavlja vodstvo Kmetijske zveze, da so primeri razlastitve slovenskih kmetov vse bolj pogosti ter dodaja, da se ne strinja z mnenjem, da se to Izvaja zaradi »javnih koristnih del«. Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani Ljubljana, 12. aprila. V Ljubljani so danes odprli Zavod za rehabilitacijo invalidov, ki so ga ustanovili na iniciativo ZWI Slovenije in republiškega sveta za ljudsko zdravstvo Truman ostro napadel McCarthy m Fulton, 12. apr. (AFP) Bivši predsednik ZDA Harry Truman Je na zborovanju v kolegiju ■Westminster v Fultonu v državi Missouri energično nastopil proti tistim, »ki se proglašajo za zaščitnike ameriške svobode«, dejansko pa »izpostavljajo smešenju prav tiste ustanove, za katere nesramno trdijo, da jih želijo ščititi«. Čeprav ni omenil nobenega imena, vendar je popolnoma jasno mislil na senatorja McCar-thyja, ko je dejal, »da je med njimi eden, ki z obilico norih obtožb hoče omajati vero Američanov v poštenost njihove vlade, vojske, njihovih šol in cerkva, njihovih sindikatov in tiska. Še več, on grozi, da bo Eden načelno pristal na predloge Dullesa London, 12. aprila. (AFP) V Londonu so objavili, da se bosta ameriški zunanji minister Dulles in angleški zunanji, mi-nistere Eden jutri dopoldne ponovno sestala zaradi nadaljevanja razprave, nakar bo Dulles ob 14. uri odpotoval v Pariz. V četrtek bo Eden obvestil Spodnjo zbornico o razgovorih z Dullesom. Kakor se je zvedelo v merodajnih krogih, je Eden na popoldanskem sestanku v načelu pristal na skupno deklaracijo, s katero bi opozorili Kitajsko proti intervenciji v Indokini, toda le v primeru, če ženevska konferenca ne uspe. Poleg tega se je zvedelo, da je Dullesu U3pelo dobiti od Edena načelni pristanek za ustanovitev obrambnega pakta za jugovzhodno Azijo, v katerem bi sodelovale tri zahodne velesile, Avstralija, Nova Zelandija in Si-jam. Vendar v omenjenih krogih dodajajo, da mora Eden še dobti odobritev svoje vlade in se seznaniti z mnenjem francoske vlade, preden uradno pristane na ameriški načrt. • NEW YORK, 12. apr. (AFP). Na zahtevo japonslke vlade Je bila vsem državam, članicam OZN Izrečena resolucija o prepovedi atomske energije. porušil spoštovanje In zaupanje, ki ga morajo Američani Imeti drug do drugega«. Ko je poudaril vzvišenost načela, po katerem je vsak človek nedolžen, dokler se ne dokaže, da je kriv, je Truman končal: »Mračni individuji poskušajo uničiti to načelo in omajati temelje naše svobode«. \ m E K A J TRST, 12. ag>r. (Tanjug). Uradno so objavili, da se je .poveljnik ZVU general Winterton danes vrnil v Trst po daljšem bivanju v Londonu. Sedaj pričakujejo, da bo v Trst prišel tudi novi politični svetnik rimske vlade pri ZVU Cristoforo Frauassi, ki je odložil svoj prihod v pričakovanju, da se v Trst vrne general Winterton. TRST. 12. apr. (Tanjug). Tržaška policija je aretirala 20-letnega italijanskega gimnazijca pod obtožbo, da je ilegalno prodajal orožje. Obenem je aretirala tudi njegovega očeta, pri preiskavi v stanovanju pa je našla strojnico tipa »Beretta« In samokres. RIM, 12. apr. (Tanjug). Snlošna stavka delavcev in nameščencev rimskih tramvajev in avtobusov Je izzvala velik nered v me«tnem prometu, ki Je bil včeraj In danes ponolnoma ustavljen, tako da so vzdrževali promet le avtobusi in kamioni, ki so bili mobilizirani v Rimu in okolici. Šoferji kamionov. ki niso vajeni mestneea prometa. so ustvarjali veliko zmedo in zelo često T*T>”li promet v najvažnejših nlicah. RIM, 12. apr. (Taniug). Na kongresu demokrfičan^kih partizanov v Milanu so mreieli resolucijo, na podlagi fc^tere partizani — prinađnikl ke^č^uskod^mokratske stranke zapušča!o italijansko organizacijo borcev v narodnoosvobodilni volni. Kot vzrok navaialo oblast komfn*oTT*»nv«:ke stranke nad orgauJzacilo italfiansklh nar-tizanov. T>emokr5čaoNeo-destur< Šalah Ben Jusef je izjaviL da bo odpotoval na konferenco predsednikov vlad petih držav jugovzhodne Azije v Colombu, kjer bo izrazil željo svoje države za neodvisnostjo. Ben Jusef je danes prispel o New Delhi po 25-dnevnem obisku Načelna razprava o načrtu zakona o univerzah končane Šempeter in Renče sta za zgled Enega najlepših primerov, kaj »• da doseči z dobro voljo in vztrajnim deolm za razvoj telesne vzgoje, je pokazalo društvo TYD Partizan v Šempetru pri Gorici, kjer so pred kratkim odprli nov telovadni dom. Nova telovadnica v njem bo služila gimnaziji in ljudski šoli, obenem pa tudi vsem drugim pristašem telesne vzgoje ter bo tako močna trdnjava, v kateri se bo naša mladina v obmejnem kraju vzgajala v krepke in zavedne državljane. Vsa dela so Sempetrčani opravili v lastni režiji. Pri tem so jim pomagali delavci iz goriških opekarn s prostovoljnim delom za opeko, denarno pa jih je podprla republiška zveza, tako da je ta telovadni dom že do zdaj eden najlepših med novozgrajenimi v naši republiki. Kakor računajo ga bodo v teku letošnjega leta lahko uredili še docela. Tudi v Renčah je telovadnica po-oolnoma dokončana in zdaj zaključujejo tam samo še dela v stranskih prostorih. Poleg doma je prostrano dvorišče, ki ga bodo lahko uredili v letno telovadišče. Zgledu v Šempetru in Renčah sledijo tudi v Prvačini, kjer so se lotili preureditve bivše kasarne, ki 0. t. m., da se udeleže sestanka, ki bo danes ob 18. uri t sobi št 77 na Univerzi Manjše oko je začelo hitreje mežikati. »Leibowitz na Dunaju je imel nekoč težave z vami. No, da, končno je vaša teta plačala.« Vedel je vse in je užival v tem. »Teh dvajset tisoč,« je rekel Pattay, ne da bi se jezil, »bi moral imeti na daljši rok.« »Na dedovanje, menite. Ste torej gotovi, da boste dedovali?« »Nikakor ne.« Zdelo se je, da je odgovor Zweifussu ugajal. Pohvalno je pomežiknil. »Pred tremi meseci bi tudi jaz ne bil. Toda novoletno poročilo vašega gospoda poveljnika je bilo vredno celega milijona. Torej dogovorjeno. Samo drago bo.« »Zato tudi tvegate. Lahko umrem.« Tovarnar se je zdrznil. Čudni ljudje so bili »ti drugi«, ki so tako stvarno govorili o svoji smrti. »Pridite jutri dopoldne, gospod grof. Ček za Lvov. Tu v bančni podružnici bi bilo preveč govoric.« Pattay je prikimal. »Sicer pa,« je rekel že pri vratih, »vi boste gotovo vedeli. Hišo iščem — kupil bi jo ali pa vzel v najem; neke vrste majhno vilo, če mogoče. Štiri, pet sob bi zadostovalo. Toda ljubka bi morala biti.« Zweifuss je stopil k stranskemu oknu, ki je bilo zastrto, in s svojo gnusno roko odgrnil zaveso. Pokazal je navzdol po reki. Niti tisoč korakov od tovarne je stala belo pobarvana hiša. »Moj svak Bachmann je stanoval tam. Potem pa mu je postalo pri nas predolgočasno in se je preselil v Krakov. Tam je seveda tudi propadel.« »Ali je opremljena?« »Lepo opremljena. S srebrnino in perilom. Samo nekoliko daleč bo do vojašnice.« »Nič zato.« »Nič?« je rekel Zweifuss in ga pogledal. 13 Aprila je Dnjester zaradi deževja silno narasel in preplavil široke peščene bregove, da so njegovi rumenosivi valovi pljuskali do vrta male vile. Pomlad je bila to leto pozna. V hiši so kurili še vse peči. Bilo je tako udobno. Pattay je nekaj dni pred Rechinim prihodom dodal nekoliko preoglatemu »modernemu« pohištvu celo vrsto mirnejših in toplejših malenkosti.. Dosegel je tudi, kar v teh krajih ni bilo lahko, da so vsako drugo jutro prinesli v hišo svežih cvetlic. Ukrajinski kmečki deček, ki jih je prinašal, je bil edini dobavitelj, ki je kdaj pozvonil pri njih. Vse, kar so potrebovali, je nakupovala Chana. V visokih, težkih čevljih in z volnenim ogrinjalom preko temena je trdo stopala čez most ki se je v njegove koze zaletavala voda, in se vračala z obloženo mrežo. Pomočnice niso imeli. Chana ni hotela, da bi tuje oko dobilo vpogled v to, kar je bilo njenemu ranjenemu srcu nerazumljivo in nesprejemljivo zanj. Molk med obema ženama je namreč trajal dalje. Recha je sicer povedala teti o Pattayewem predloga, da se poročita; menda ne bo dvomila o njegovih poštenih in dobrih namenih. Vendar odgovora ni bilo. Nemogoče je bilo reči, kaj je želela Chana! morda še sama ni vedela. Po eni strani se ji je zdela zveza, kakršno je gledala, ostuden, dvojen greh, po drugi strani pa si tudi ni mogla želeti, da bi bila uzakonjena in objavljena. S tem bi se najbrž približala strahota krsta. Cesto, ko je zvečer ležala v svoji sobi, ki jo je zaradi njenega udobja sovražila, je premlevala v sebi načrt, da bi odšla in prepustila zmedenega otroka svoji usodi. Toda kam naj bi šla? Nazaj v Lublin ni mogla, drugje pa so bili sami tujci. Sicer pa je bila njena dolžnost, da vztraja. Ko bo prišel dan preloma in zloma, v katerega ni dvomila, bo moral nekdo biti ob zapuščeni. V tem, kar je Chana prenašala, je pač videla del svojega življenjskega bremena, ki ji ga je bil naložil njen bog, strogi in nedoumljivi bog. In tako je ležala v svoji mehki postelji ter prisluškovala njunim glasovom, ki so pridušeno prihajali k njej skozi troje sten. Če je zaspala in se je čez nekaj ur zbudila v temi, je še vedno slišala glasove. Veliko sta si imela povedati. O stvarnih načrtih za prihodnost sta se pogovarjala le redko. Recha se jih je bala. Bala se je stisniti v roko neverjetni sen, da ji ne bi ostal v njej le prazen zrak. To ni bilo v nikaki zvezi z njenim zaupanjem. Bilo je samo nervozno vznemirjenje. Vsak večer, ko se je bližala ara, v kateri je pričakovala, da se Pattay vrne iz službe, jo je obšel bežen strah, da ne pride, ne ta dan in nikoli več. Toda komaj je prišel, je bilo že zopet vse drugače. Vse se ji je zdelo bleščeče, samo po sebi razumljivo in že od vsega začetka določeno. Njeno nekdsnje življenje, beda in sivina detinstva, leta utesnjenosti v Nemčiji in oddaljena zmagoslavna potovanja — vse je bilo le ovinek k tej sreči. Nekoč mu je govorila o tem, tako od daleč in boječe, kot da gre za nekaj, kar ni čisto pametno. Prikimal je. »Tudi z menoj ni drugače. Vse te neumnosti in malopridnosti sem moral narediti, da me je pripeljalo v to gnezdo in v tvoj objem.« Tako preprosto je zvenelo to v njegovih ustih.. ' - ... 1