dovcmki dnevnik n v Združenih državah Vefea xa ne leto . . - $6.00 g Za pol leta - - - - - $3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inoicmitTO celo leto $7.00 'U M K) U TELEFON: ( HEUU »TI NO. 31 — STEV. 30. List slovenskih delavcev v Ameriki. 19 The largest Slovenian Daily the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Read« Entered *s Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y, under Act of Congress of March 3. 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. WEDNESDAY. FEBR L ARY 5. 1930. — SREDA. 5. FEBK CARJA 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII. AVSTRIJSKI KANCLER SCHOBER PRI MUSSOUNUU NENADNEMU OBISKU IPOVRATEK DEBATE NA DIVJANJE PRIPISUJEJO IZREDNO i TAFTAV LONDONSKI SOVJETSKE VELIKO POLITIČNO VAŽNOST WASHINGTON KONFERENCI POLICIJE Obisk je ie bolj utrdil prijateljstvo med obema državama. — Schober se je oglasil v glavnem stanu fašistične stranke ter pozneje obiskal kralja. - Tudi papež Pij ga bo sprejel v avdijenci. Bivši vrhovnik sodnik je Francozi hočejo imeti Privatna pisma razode-tako bolan, da so ga istotako močno morna- vaje, da je dala sovjet- rico kot jo bo imela Ja- ska tajna policija usmr-ponska. — Italija vztra- j titi nad štiristo bivših ja na svojem stališču. morali nesti z vlaka. — Zdravniki nočejo ničesar objaviti. carskih častnikov. mornar.ških AMERIKANEG ! ŠPANSKA SE JE POBEGNIL IZ | POMIRILA JETNIŠNICE Amerikanec, ki je baje ukradel nakit za dve-stotisoč dolarjev, se je bal, da bi ga Nemčija ne izročila ameriškim oblastim. WASHINGTON. D. C., 4. febr. — RIM, Italija, 4. februarja. — Danes popoldne je;wjliam Taft * 1e je pripeljal Taft. Dan je bil mrk in otežen. Sprejel ga je njegov privatni tajnik ter skupina čamiških poročevalcev. Taft je bil bled in navidez zelo izmučen, a se je vendar šalil s svojimi spremljevalci. Njegova žena sa je spremljala iz HOOVER BO KMALU ODŠEL V FLORIDO WASHINGTON. D C., 4 febr. — Predsednik Hoover upa, da mu bo mogoče že koncem tega tedna oditi v Flcrido. da bo lovil ribe v bližini Long Key. Počitnice bodo trajale le pet dni. Soglasno z nameravanimi načrti bo odpotoval v soboto. Predsednik in njegova žena bosta preživela ve- I J-jq i čino svojega časa na krovu ladje " Saunterer", ki je last Jeremiah Miibanka, zakladničarja republikanskega narodnega komiteja. pogodba je določila le 230.000 ton za bojne ladje in nosilce aeropla-nov, ostala tonaža naj bi pa odpadla na pomožne ladje. Ker se Francija prav pesebno zavzema za p .dmorske čolne, bo imela konferenca zares jako dosti de-. la. Vse to je posledica zadnjih manevrov med angkikim: in francoskimi državniki. ] Pred nekoliko več kot enim me-seccm ie objavil poslanec Dumes-nil ofieijelne številke, ki kažejo, da Francija gradi več ladij, ki bodo imele 423.000 ton. Pariško čase pis je je pa navedlo vse drugačne številke, namreč 713 tisoč ton. LONDON, Anglija. 4. februarja. 1 lee Daiy Mail v Rigi je sporočil o masakru prejšnjih ruskih mornariških častnikov. Ce je ta vest resnična. j2 bila tc največja eksekucija v masah i/za ruske revolucije. Tozadevna poročila še niso potrjena. vendar pa pravijo, da je dala sovjetska tajna policija v zad-nj.ii dveh tednih usmrtiti od 400 50'J bivših ruskih mornariških častnikov, ki so bili zaprli v raznih jetnisnicah. Novice o eksekuciji so dobili sorodniki žrtev v Rigi. V pismih so obsojenci prosili svoje sorodnike naj molijo zanje. Imena niso biLi navedena, ker so se bali na^ilstcv. Puročila pravijo, da je odredil eksekucije komisar Mensinski, načelnik tajne policije, ki je dal aretirati vse častnike bivše carske mornarice. ki niso bili v sovjetski službi. Iz drugih virov n.so dospela v Riga o t:m masakru nikaka poročila. Poročila iz Rige so se pogosto izkazala kot pretirana ali pa izmišljena. Riga je namreč prebižalisče antisovjetskih emigrantov. Julio Wais je bil imeno van ministrom za naro dno ekonomijo. — Be renguer se bo posveta val z voditelji strank. MADRID Španska. 10. februarja. Razmere na Španskem so postale skoro normalne. Ministrom za narodno ekonomijo je bil Imenovan Julio Wais. Vseučiliiki dijaki so «■-pomirili m strankarji se ne prepi rajo več, odkar je pričela poslovali nova vlada pod ministri ki ;r. j predsednikom Berenguercm. j B< renguer se namerava posvetovati z voditeji strank ter jih informirati. da se ne bo vlada vmeAa- i j vala v njih dek> reorganizacij'? in širjenje politične propaganae. j Rek 1 je, da je to potrebno za Sandovski je prišel v Evropo ter ustanovitev /oprtnega politicn;ga nosil v navadni vreči svoje drago- mcha lzma dežele, ki je bil zatrt cene zaklade. Plen so le slučajno ypc j-(). razkrili, ko se je nahajal v bolnici i BERLIN. Nemčija, 4. februarja. Iz jetnišmce v Tcgelu je pobeu.iii Amerikanec Herbert Sandovski, katerega .10 nameravale nemšk oblast deportirati v Ameriko ker je ukradel nakit, vreden «200 000. P; lici ja pravi, da je oplenil d ^ti vil v okolici New Yorka in Palm 1 Beacha in da je ukadel neki bo a-ti nevesti dragoceno poročno darilo. Zaprli so ga zaradi ropa in napada, ki ga je izvršil v Nemčiji. Kazen je že skoro popolnoma odsedel. Ker je'pa vedel, da ga nameravajo depertirati v Ameriko, je pobesni!. IZJAVA TUMULTY-JA TURŠKI POSLANIK V CHILE WASHINGTON, D. C.. 4 febr. — ! Prejšnji tajnik predsednika Wils -| na. Joseph P. Tumulty, je izdal ob ~ , šesti obletnici smrti WiLsona obja- vc'. v kateri daje kredit za narodno MORROW IN PROHIBICiJA blagostanje in za pričetek razoro- --žitvenega gibanja bivšemu predsed- TRENTON, N. J . 4. februarja. - niku Wilsonu. — Čimbolj se umi-Dwight Morrow, poslanik v Mehi- kajo ieta. tembolj postaja razvidn i ki, bo kmalu objavil svoje defini- državniška modrost Wilsona. Le nt -tivno stališče glede prohibicije. ko smrtniki rastejo po smrti, — je izbi, stopi. 1 v dejanski boj za sedež v j lVd. SAMOVLADA NA HAITIJU BUENOS AIRES. 4 febr. — Delegat haitske patriotične lige, J. Jo-libous. ki potuje po južni Ameriki, je danes zagovarjal ustanovljenje provizorične vlade na Haitiju, izbrane iz zastopnikov patriotičnih družb Povedal je poslušalcem, da bo provizorična viada reorganizirala SANTIAGO. Chile, 4 februarja.— Turčija je sklenila imeti stalnega diplcmatskega zastopnika v Chile. , Tako je informiral tukajšnjo vlado j čilenski poslanik v Angori. Novi poslanik še ni bil imenovan. PREBIVALSTVO NOVE ZELANDIJE KISLINO V OBRAZ SESTRE BUKAREŠTA. Romunska, 4. feb. Ileana Marku je bilo zelo podobna svoji sestri, zato ji je pa polila z žvepleno kislino obraz. Jezila se je namreč, ker so jo ljudje vedno zamenjavali ter je vsled tega sklenila uveljaviti temeljito razliko. Policija jo je zaprla. | s natu Združenih držav. Tako je izjavil danes župan Douglas Thomson iz Englewooda N. J Mr. Thomson je kampanjski manager podanika Morrowa. i ŽRTEV VIHARJA j VIGO. Španska. 4. februarja — j Tukaj so izgubili vse upanje, aa se i MADŽARSKI OTROCI IZGINILI BUDIMPEŠTA. Madžarska. 4 februarja. — V soboto so razdali polletna izpričevala na madžarskih šolah in istega dne je prijavilo na stotine starišev policiji, da pogrešajo svoje otroke. Otroci si zastran Llabih redov niso upali domov. PESNIK ZASTOPA JAPONSKO LONDON, Anglija. 3., fembruarj^ Načelnik japonske delegacije, pre; •rji ministrski predsednik Reiji. Wakatski, je pesnik po poklicu te vsled tega reven, vendar pa dobr-poznavalec ki tajsko-japonskih k'a r^kov. Kadar sedi za konferenci, mizo. čecka neprestano pesmi ru papir, a jih takoj zopet uniči, k-no c. da bi prišle v nepoklicane r ke. Piše kitajski in njegovi tovariš nimaio niti najmanjšega pojma tem, kaj pisari. WELLINGTON. N. Z.. 4 febr. — j? rešil tovorni parnik "Ciervana", ustavno vlado v repubhki ter obno- j Oficijehio je bilo danes objavljeno, na katerem je bilo dvajset mož povila civilno in vojaSko službo. Na- j ♦'.d je prebivalstvo Nove Zelandije sadke. Najbrž je prišel v vihar, ki ">.araslo za 17.137 ljudi tekom leta že vre dni divja ob zapadno-evrop-I 1929. t ski obali. sprotoval je nadaljevanju ameriške avtoritete. NAPETOST MED RUSIJO IN FRANCIJO Radi odvedbe generala K out e po va bodo najbrž prekinjene diplomatske zveze med Rusijo in Francijo. MOSKVA, Sovjetska Unija, 4 februarja — Ker o gtneralu Koute-f wu ni doer daj nobenega sledu is ker »e aplosno domneva, da so ga ©d vedli Ruai bodo najbrž prekinjeni odnoaaji med Francijo in Sovjet-MJto Unijo Koulepov, ki J« btl »voje, asno *. rajt#*i atužbi. Je irgmil pred deae- Sovjetska vlada je informirala ' Francijo, da so nameravali Koute- I pavi pristaši navaliti na sovjetsko poslaništvo v Parizu. Le ruskih virov se je izvedelo, da bo smatrala ^pvjetska vlada Francijo odgovorno za vse posledice. NIKAKIH MEJA ZA MEDICINSKO PIJAČO NAJLEPŠI MOST V EVROPI WASHINGTON D. C 4 febr — tongresmk Celler iz New Yorka. lan zborničnega mokraškega biota. Je vložil danes v poslanski zbor-ilci predlogo, ki bi odstranjala vse jvire za zdravnike, ki bi predpisa-i žganje ali vino v zdravniške svr-\e. V utemeljevanju s voje predloge je rekel Celler: — Zdravnik lahko predpiše strihnin, beiadono ali kak drugi smrtonosni strup brez vsake omejitve. Pruhihicija ga pa ovira pri predpisovanju žganih pijač, ki imajo priznano zdravilno vrednost. To je tako kot če bi vojaku ukazali pobijati, da p* se ne sme v gotovih slučajih posluiiti niti krepeica. Po mnenj« inzinlrjev in umetnikov, ima Francija najlepši most, kar jih jc v Evropi. Zgrajen je v francoskem mestu Alfortville. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Italijo IZ IN v Jugoslavijo Dio 500 1000 " 2500 " 5000 5 935 si8.:-0 S 46 00 S 91.00 Lir 100 _______________ 5 5.75 200 . ..........f 11.30 300 __________S 16.80 " 500 _______ % 27.40 U " 1000 _________________* 54.25 za izplačila do $30 — 60o, - 10,00« ....................... £181.00 Pristojbina znaša sedaj za i za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 za $300 — $6. $4; Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v stare:n kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila Iz pačila po pošti so redno izvršena v dveb do treb tednlb NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO FO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 I ■GUB H A I O D I1 NEW YORK. WEDNESDAY, FEBRUARY 5. 19» The LARGEST SLOVENE DAILY fa U. S. A | "Glas Naroda" | na o* SfcfcMT, Owned sad Published by 8LOVCN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President Louis Benedlk. rreemrer Pirnc* of budn »IS W. IStfc Si tm of the corporation and addresses of above officers: reet, Boroajh of Machatan, New York City, N. T. "OLil N < Vetee el t IIOD1" he feeplek Leseed Every Day Except Buad^ys and Holidays fa rek) leto velja list sa Ameriko in KanartA Ofi Za New York sa celo leto Za pol leta ______________________$3.50 Za inasemstvo sa celo leto------$7 (X It r
    rohibi«*ijo. Tudi oh finski obali je treba <»lx>roženih carinskih iiulij, ki si na vse mogoče načine prizadevajo preprečiti, da hi se prebivalstvo ne {»»topilo v alkoholu. N,t Finskem vladajo glede prohibieije približno iste razmere kot v Združenih državah. I*ijiilietbvanje uaraš«"a. i>t«»tako tudi število krimi-* v. Na iluzij je prisuuieta fin.-ka mladina. V iiaslednjiin navajamo del zelo zanimivega poroči-' januarja je bila z varnim : spremstvom pripeljana v celjsko ; bolnico 18-letna Hedvika V. iz Ce ! lja. ki je bila aretirana zaradi su-' ma nekega manjšega pregreSka. Dekle pa je pri aretaciji povedalo, j da je malo prej pojedlo več kosov ! razbite steklenine in da bo itak u-mrlc. Na podlagi njene izjave je oila takoj oddana v bolnico. Tamkaj so ja ugotovili, da hudomušna Hedvika ni jedla nobene steklenine, ker je imela popolnoma nera-njena usta in goltanec. Med tem, ko se je zdravnik oddaljil v sosednjo sebo, je Hedvika izrabila ugodno prilike in pobegnila iz bolnice. Zdaj jo zopet išče policija. Nevaren vlomilec v rokah pravice. 15. januarja se je po Ptuju in o-kolici z bliskovito naglico razširila vest, da je roka pravice prijela nevarnega vlomilca, okrog 40-Iet-nega tukajšnjega domačina Antona Sommerja. Zločinec je začel svojo prvo zaporno kazen zaradi n°kih izjav preti Jugoslaviji. Po ods?deni kazni jc je pepihai v Avstrijo in se tamkaj razvil v pravega profesionalnega vlomilca. Kmalu se je vr-I nil v Ptuj ter nadaljeval svoj t a tin -i ski posel v mestu in okolici, dokler ; ga niso oblastva prijela ter mu na-; ložila daljšo kazen. Po odsedeni kazni je zbežal zopet v Avstrijo, kjer | se je da!*? preživljal le z vlomi. I Zadnji vlom je izvršil v Eibiswaldu.! pravil še dvs? okni. da bi hiša do- Planina, Slovenija. Pišem vam nekaj črtic o Vilhar-jevem spomeniku. V dneh 6. do 13 oktobra smo priredili veliko sadne ' in cvetlično razstavo v dvorani Vil-harjevega Doma. katera je bila pra\ ckusno napravljena In tudi obiska- i na. Cisti dobiček je bil namenjen za Vilharjev spomenik. Denar se je vložil v Mestno hranilnico v Ljubljani. 1405 Din je bilo čistega do- | bička. Razstavo sem dal slikati ir> tudi Viharjev trg. kateri je bil ve- i v trobojnicah in zelenju. Hišo sem ' dal pobeliti in črk? v zid vr^zat:- 1 kar me stane okoli 1600 dinarjev predavanja in druge narodne namene. Spodaj bi bila dvorana. 18 m dolga, 7 visoka in 10 široka za pred-tave. Toda najprej bomo postavil", spomenik, ker to je ljud.ska želja in je* veliko zanimanje zanj Na dan razkritja pričakujem, da nas poseli dosti ameriških Slovencev Pozdrav vsem darovalcem! Josip Blažon. j Sterling. V. S.. Canada. Tukaj nas jc p-\r Slovencev, ki ■smo zaposleni v rudniku. Za Bož:A sem bil na obisku pri rojakih m smo se jako dobro imeli. Društvi uai« Krade kakor sraka. la: Ž* pr e je domnevalo, da j«1 ves boj v zadnjem easn da >o omajani j^lav- priznul. da je kriminalnosti. Danica Tomažin je za kriminaliste zanimiv tip. Suka se navadno okrog služkinj, katerim krade o-bleko in denar. Obleko navadno takoj vnovči. potem pa izgine iz Ljubljane. Če dobi službo, se pri gospodarjih dolgo ne drži. Porabi prvo priliko, da kaj izmakne. Nedavno sc je morala Danica zagovarjati zaradi tatvin pred tričlanskim senatom deželnega sodišča. Obtožena je bila tudi, da je izmaknila Mah-niču v Mostah 6000 Din. Manjše Lvine je kar odkrito priznala, te pa n^ hotela. Senat jo je obsodil na 9 mesecev ječe. Ker je izjavila, da se proti sodbi pritoži, je senat odredil, da so jo izpustili iz preiskovalnega zapo-ra. Komaj je prišla iz zapora, že je začela zopet krasti. Po dveh novih tatvinah je hitela na policijo in se i informirala, če jo je kdo že ovadil :r še ril bilo novih ovadb, jo je po-I ■ hal-» nekam na kmete. Brat dr. Šušteršiča umrl. V Inomostu je v začetku januar j a umrl dvorni svetnik v p. Anton "v>cterrič, brat upokojnega dr. Iva- d j »ar meseei rot i jn> h Onij^ki |>«»>tavi brezupen, je |»a mahoma %*>e i/.prenteiiil«*. Zdi se. ui fctebri prohJhicijskt* [»oktave. — lilavai' provinci* N\ktnd je javilo prokibie.ja kriva divja^tva in naraseujoec Predsednik državnega zlx»ra„ ki je bil dosedaj velik za-j^ovosiiik |N^iiibit'ije, j«' nastopil proti nji ter ho sknsm i/.jK>slovati splošno ljudsko glasovanje. Tudi najvišje s«>- dišoroči preklic prohi-| bicije. » i — Finska je dobila prohibicijo leta 1919. Finski na-j rod jo j«* že za » asa carja brezus|H*šno zahteval. Posebn ! tlela ve i so V Avstriji sc ga zaprli in ga po odsluženi kazni vrnili v Jugoslavijo kot nadležnega in nevarnega tujca Na Dunaju se je ujel ptiček. Že 3e bila skoro pozabljena pustolovščina Rud. Harza. doma nekje od Pesnice, ki je leta 1928 prišel K eni izmed tukajšnjih avto-tvrdk, p kazal dokumente r.-ke beograjske banke, ki je vedel povedati, da ima Harz dobiti iz Amerike 30.000 dolarjev. in izvabil od tvrdke avto v vrednosti 220.000 Din < Daimler» pod pogojem, da ga v 14 dneh plača. Ker v 14 dne plačila ni bilo. je tvrdka vzela avto nazaj, zahtevala pa od Harza plačilo poškodb na avtu v iznosu 20.000 Din Tudi razne t bencinske tvrdke so zahtevale plačilo bencina v iznosu okrog 1400 dinarjev. Harz je takrat jadrno izginil iz Maribora, a se je čez nekaj časa javil avtotvrdki s pismi iz francoske tujske legije. Pred nekaj dnevi pa je prišlo od dunajske policije v Maribor obvestilo, da so tam aretirali jugoslovanskega državljana Rud. Harza. Na podlag: poročila jug. policije je bil oddan v zapore dunajskega sodišča. Ker pa je bilo med tem tudi ugotovljeno, da je Harz vojaški begunec od remontnega depoja v Slov. Bistrici, bo sedaj stvar vojaškega sodišča, da zahteva njegovo izročitev. Smrtna kosa. No. sedaj je bom prav čeden, same ; S. N P. J. te priredilo veselico, ki denarja ni. Če bi bil denar, bi na- i J!,iii /a It jo. Zda,] | »o dest till letih sc pa : harili nekega neprevidnega kmeta. kmeta Mije Duliča iz . ar/t »ui /a iintliihieijo »mUiioIo soi-ijalistirna stranka, *da-lPc 0Tadti kmeta Mije 1 ' t Vučidcla mu je ta ciganska tolpa, i iiiuijo prohihirij«» baš delavci največjo škodo. IVtnu ^cdcmdc-ct odstotkov oseh, ki st' nahajajo v zaporih za- trau pijanosti, pripada delavskemu i*azi*edu. Tudi mladi. ia j<* jako prizadeta. 0«*etti odstotkov aretiranih ni še do- se^io starosti dvajsetih let. V Helsingfnnm je hilo leta 1 i»20 aretiranih triindvajset tis-h" oseb zastran pijanosti. To sm pravi, da je bil vsak deseti prebivalec finskega glavnega mesta enki-at na leto tako nattkiui in da je tako ro^ovilil. da so ea morali za- preti. Z oziron«! na take razmere je Finska sklenila odpraviti prohibicijo. V Ameriki vladajo na las klicne razmere. v rt • * T-nla v Ameriki je nofejo odpraviti. #A>rlfA> mm^ PETER ZGAGA - ^ no vi ten, kar ga pa ni oviralo, da »e je preselil ▼ Sk>vensko-A merikamki Koledar za leto 1930. Na-pisal je ^ar črtic iz svojega življenja in svojo resnično sliko objavil. Koledar z njegovo sliko vred (ki je po zatrdilu neke zlobne rojakinje sama tega denarja vredna) stane 50c. — Knjigama "Glas Naroda'V 216 W. 1M Street, New York, N. Y. Eksplozija dinamita. ki jo vodi ciganka Mariška Kolom-barjevia. cfcetala. da mu za 100.000 Din da vrečo polno denarja — približno dva milijona dinarjev. Dulič je 5. januarja prišel v ciganki tabor, da prevzame vrečo denarja. V enem žepu je imel 5000 Din, v drugem pa 45.000 Din, zavezanih v robcu. Ko je ciganom izročil prvih 5000 Din. so planili v tabor trije oboroženi mcšfci. Dulič se je preplašil in zbežal iz šotora. Pri tem mu je zmanjkalo v robcu zavezanih 45,000 Din. k\ mu jih je najbrže vzela Mariška. ki mu je prebrskala žepe. če nima morda orožja. Cigani trde, da jim je dal samo 5000 Din. Policija je aretirala vso cigansko tolpo. Grozen zločin v Vinkoveih. V Vtakovcih so našli na nekem dvorišču grozno razmesarjeno truplo 68 let starega posestnika Antona Tekmctareviča. Poleg trupla je ležal mesarski nož, s katerim je morilec razrezal mrtveca od prs do trebuha. Komisija, ki je prišla na lice mesta, je dognala, da je bil Tc kmetarevič z gorjačo ubit v hiši. y „,„,»„,g, ^ Nandora Bre*ov. petem pa prenešen na dvoriš« m ^ega y Noyem Sadu je ^^ sa. tamkaj razrezan. Gorjaca, s katero je bil Tekmetarevič ubit, je last Mate čolakoviča. lastnika ome- V ckclici Sinja se je v hiši občinskega predstojnika Lovriča pripetila velika nesreča. Eksplodiralo jc šest kilogramov dinamita. Zaradi eksplozije je nastal požar in je hiša pogorela do tal. Dva Lovričeva sinova sta bila pri požaru hudo poškodovana. Lovrič je dinamit prejel za razstreljevanje pri gradbi nove ceste Do eksplozije je prišlo zaradi tega, ker sta se igrala predstojnikova sinova 2 dinamitom. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v brezupnem stanju v bolnico. Slovenka v Zagreba oropana. Angela Gorjupova, soproga drž. uradnika iz Kostanjevice je prišla v Zagreb na zdravljenje. V družbi s soprogo zdravnika dr. Ivaniševi-ča se je napotila k dr. Altmacimu. Na Jelačičevem trgu sta gospe opa- j žili, da jima sledi nežnan moški. Prišedži do njih je neznanec gospe Gorjupovi naglo iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri je imela 430 dinarjev, žensko urico in neke druge predmete, ter je bliskovito izginil med ihnožico. O roparskem napadu je bila cbveščena policija. Sam cm or zaradi amputacije noge. O V&eh svetih sem dal popri vin grob Vilharjevih starišev, in šolani so zapeli na grebu: "Blagor mu, ki se pečije". Imajo krasen sporne- \ iiik. kateri je iz bnna vlit; velika plošča iz leta 1739. Grob bodo prekopali. Kupil je svet Lens si. Plošči bo škoda. Mislim, da b' se vzidala v hiši v dvorano, kar bo zgodovinskega pomena. Po mojem mnenju naj se spomenik postavi tam, kj^r je bil oreh. Na dan razkritja bo prav gotovo prinesla veselica 20.000 Din. Ta denar naj bi se porabil za popravo Doma. Treba ga bo 4 m podzidati z opeko, kar bi napravil velikih T? sob po 8 m dolge in 5 m široka, ki bi lahko služile za knjižnico, muzej. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISn SLOVENE DEADER) Stane samo S2.— naročite ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18 Street Vew York City njene hiše, ki je bil dober prijatelj Tekmet are viča. AVT E RT t SE in "Glas S,iroda" mornar dijak Peter Nflkolič iz Pan-čeva, star 28 let. Amputirana mu je bila desna noga. Strah, da bo nesposoben za samostojno delo in življenje ter da "bo postal breme za svoje serodiike, je nesrečnega mladeniča gnal v smrt. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE m^marnmmšmmmmmmmmmmmm GLASUJTE _ "GLAS NARODA" ne cita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE — Križ božji! — je vzdihnila ženica in se privila k njemu. — Tatovi so. Roparji so. — Kaj me briga — Je zamrmral in se obrnil. — pa bi bila policma-nn vzela. -Y- Iz nekega poročila .ie razvidno, da je lani obiskalo Kanado štiri mi-| lijone Amerikancev. ! To je rekordno število. » Ce je vsak Amerikan*»c potrošil v Kanadi samo petinsedemdeset do-j larjev, so pustili tam vsega skupaj i tri.-to milijonov dolarjev. Tri.sto milijonov dolarjev — to je j cgromna vsota! j. Navsezadnje pa par milijonov dolarjev ne pride vpoštev, samo da je pijača kot se spodobi. V Združenih državah se dobi za tristo milijonov dolarjev dosti, toda le malo — pristnega. * Baseballski igralec Babe Ruth zahteva na leto pet in osem deset tisoč dolarjev plače. Ameriški predsednik jim dobi petinsedemdeset tisoč. Amerikanci oba visoko cenijo — Rutha in predsednika. Rutha še celo nekoliko več. * V časih, ko gre trda za delo in zaslužek, se zde človeku kot ironija usode poročila kot je naprimer naslednje: — Dne 31. januarja Je v New Haven, Conn., Mrs. Michael Salzo porodila dvojčke. Izza leta 1914 je rodila stirinajst otrok, med njimi enkrat četvorčke in enkrat troičke. Njen mož je zaposlen v neki tukajšnji tovarni. * Bože, s čim se tolažijo ljudje! — Na nogi imam veliko kurje oko — je pripovedoval rojak — veliko, kakor lešnik. Sama sreča, da se mi je napravilo na podplatu, da ne more razen mene nihče drugi stopati nanj. * Petletni fantiček se je drl sredi ceste, da je bilo joj. — Kaj pa je. mali, kaj pa je? Kaj kričiš? — ga je vprašal policist. Fant ga je pogledal, nato pa precej zaupno rekel: — Ah ste videli kako žensko, ki ni imela pri sebi takega fanta, kot sem jaz. Well, tisto je moja mati. Za njo jokam, njo bi rad dobil. AS MARC ■nunMNai D A- NEW YORK. WEDNESDAY. FEBR TARY 5, 1930 The LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A. n KRATKA DNEVNA ZGODBA V INDIJSKIH KAZNILNICAH Življmje v indijski kazenski koloniji. RUDYARD KfPLJKO KAKO JE DOBIL LEOPARD LISE m ra > trii - Ti At i čav predragi moji, pcvaod vladala sreča, je ii kraja, ki %t j« imenoval plinota leopard Zapomnite m b m tu Nizka planota ali 1 f ai. u m tudi ne Kisla pl rcnpa.lt edmole gola. vroča. Vir oka planota, kjer je bil pe skalovje pesrene barv; ter i *l» z. olj <*opi pes^enorume«. ___ ve Žirafa zebra, kudu in kapska antilopa w živele tamkaj. živaM -o bile pon^ffl p*Aretjoi"umenorjavka te leopard pa je bil izmed vseh najbolj peščenorumenorjav — aiv-ka>iorurr.eniu>»ta »ver mačje pasmo po b rvl na las sUrna rumen-J ka^to^vkanorjavkasti Visoki pH -1 noti To je delalo silno preglavico fcirafi, zfbri In ostalim živalim leo-|ur.! je namreč po navadi ležal oo Krtki rumenkasto&iv ka s tor j 3 vkas* 1 ' kali ali travnati goščavi in kadar Skoz in skcz je tako temno vednar polno svetlih prog? Ne vem. odvrne Etiopee. — je koli kudu. Razna na da planil i t!rafa zebi . ime- i na« skakijajoco živ pa;i O. da gola istinaf V tiste«i kraju je živel poleg leaparda na Vl*>ki planoti tudi Etiopee z lokom »n puščicami. ;Bil j* popolnom i slvkastorumenkast» Lovila sta navadno »kup-J — Etioper z lokom in puščicami. a leopard z golimi zobmi in kremplji — t-ako da žirafa. antilopa, kudu, zebra in oslu podohna k vast ter ostale živali niso vedele kam bi skočile, predragi moji Prav zares ne! Po do i gem ča»u — ovali »o žive-!> ti -uii ca»ih kajpada slino dolgo jim je prešlo v navado, da so se ogibale vsega, kar je bilo podobni leapurdu aH Ettopcu. sčasoma se se umaknile - žirafe je Wla prva ker Je imela najdaljše noge * Visoke planote Bežale so dneve in dneve in dospele do velike šume. ki je bila čez in čez zarasčenr | m sprevideli boste, kakšna gosta j — Nu. s tem. da si dajeva priim-v j senca je morala biti v gozdu t j ke. ne bova zaslužila obeda, — se Kaj je to, — pravi leapard. — odreže Etioper — Zlo in nesreča 1r p^ ! v tem. da se najina barva ne ujema z barvo ozadja. Storil bom po pavijanovem nasvetu. Ta mi je velel, da moram menjati: *;er pa nimam menjati drugega ko svojo kožo. bom menjal le-to. — Kako? — je vprašal leopard strašno razburjen. — S čedno delavniško kožo. črn-kastorjavkaste barve z malce škr-lata in škriljasto modrega šarila. To bo njprimernejše za skrivanje v votlinah in za drevjem. Etiopee je ponekod spremenil kožo in leopard ie bil razburjen kakor še nikoli ne: nikdar dotlej ri videl, da bi bil človek menjal kožo. — A kaj bo 7. menoj? — je vprašal. ko je prelevil Etiopee svoj poslednji mezinec z lepo. novo. črno kožo. — Ravnaj s? tudi ti po pavija-f novem nasvetu. Velel ti ie. da menjaj. ali bržkone mora biti prvotno rastlinstvo. — Dasi voham žirafo in slišim žirafo. ne morem videti žirafe. — Čudno. — dostavi leopard. — Brzkc.ne je temu vzrok to. ker sva prišla pravkar iz solnene svetlobe Dasi voham zebro in slišim zebro, ne morem videti zebre. - Potrpi malo. — reče Etiopee. Mnogo časa je minilo, odkar nisva bila na lovu Morda sva pozabila. kakšni sta žirafa in zebra. - Nesmisel, — pravi leopard. --razločno se ju .spominjam Visoke pianote. zlasti njunih mozgastih kosti. Žirafa je približno sedemnajst čevljev visoka in žve-plorumena od glave do pet. a z*b-ra je okoli štiri in pol čevlja visoka in sivosrnk barve od glave do peta. Povsem I I ? So stvari v Indiji, ki jih potnik sledeč velike avtomobilske ceste, v obče ne opazi. In vendar so baš te stvari tako važne, da ne more mimo in preko njili nihče, ki mu jo pri srcu indijska kultura in bit indijskega ljudstva. K tem stvarem štejemo tudi indijske kaznilnic i. Navadnega potnika te ustanove ne zanimajo, saj srečuje bedo ob vsakem koraku v velikih mestih. Za tistega pa. ki hoče natančno proučiti indijsko deželo, je obisk tak- domlslil Andamanov. Izbral je o- ■ toke zato. da se na njih osnuje' vzorna kazenska kolonija za zločince. Izprva ej šlo delo težko iz J pod rok. Ovirala ga je mrzlica, sla- j ba oskrba in naravnost divjaško! zasledovanje zločincev po avtoh-1 tonih prebivalcih. Zločinci so umi-' rali v velikanskih množinah. Še danes je umrljivost na Andama-1 nih velika, čeprav mani obsežna' kakor v početku. Malarija je tisto zlo, ki trebi ljudi z neusmiljenostjo z zemlje. In malarija se v teh kra-' šne kaznilnice silno pomenljiv m važen. V njej vidi novo psiho ljud-! jih ne da omiliti, stva, novo bit človeka, ki se je pre- j Kaznenci so razvrščeni grešil zoper obstoječi zakon. Na ladji se je pisec teh vrstic seznanil z višjim angleškem justičnim uradnikom. Temu znanju se mora zahvaliti, da je smel obiskati moder no indijsko kaznilnico v Karahiju. Daleč zunaj mesta leži skupina hiš. opasana z visokim zidom. V * ta kempleks aespeš samo skozi močno po posebnih smernicah. Večna kaznei-| cev tukaj sestoji iz atentatorjev.' roparjev in moških ter ženskih morilcev. Kakor smo že zgoraj c-menili. ima večina teh ljudi na' vesti umore, ki so bili izvršeni v nagli jezi. Pri ženskah treba upoštevati tudi materinstvo. Mnoge med njimi pridejo semkaj zaradi Ni čuda, da ste bolni? Vi vživate hrano, ki je prt -zervirana v konvah s benzoa-ta iz sode. vi pijete artificijal-no pobarvano pijačo, vi jeste v splošnem preveč, vi pozabljate. da svež zrak. gibanje kafkor tudi dovolj spanja je strogo potrebno za vaše zdravje — ni čuda. da ste bolni! K sreči je tu zanesljiva pomoč. TRINERJEVO GRENKO VINO priporočeno od vee zdravnikov -daje gotovo pomoč v slučajih slabega apetita. neprebavnesti, zuprtni-ee. napetosti, glavobola in temu podobnih znakov želodčnega nereda. Vzemite qa redno, kakor je predpisano na steklenici. Indianapolis. Ind. — Trinerjevo urenko vino je naredilo za mene več dobrega, kot vsa druga zdravila, ki sem jih v?ii zadnja 4 leta v moji bolezni. Ed-v A. Rillev." Kupite steklenico in začnite danes steklenica prosto zamrežena vrata, pred katerimi [ primeri, da mati na povelje fakii -stražijo vojaki z nasajenimi bodali, i ja usmrti lastnega sina ali hče.. Da dospeš v notranjost zgradbe J zlasti tedaj, če je rodila hčer. kapa moraš skozi \eč kontrol. Voja-j dar je pričakovala sina in obrat-štvo, ki vrši stražniško službo, n: no. belopolto, ampak barvasto. Ko sni ) j stopili naprej, smo ugledali kakih ! dvajset mrko zročih ljudi, ki so če-; peli na tleh. Vsi so bili ukovani v | verige. Ta trop je bil določen za j transport drugam. J Pogleda! sem v gospodarske pro- Hm piavi Etiopee. zroč v — Saj sem storil tako. — je od-proeasto marogaste sence pragozd- • vrnil leopard — Menjal sem b:-nega rastlinstva. Potemtakem b i vališča kolikor se je dalo. Prišel morali štrleti iz tega temnega kra- sem s teboj v ta kraj in lepo šte- . ,■ ___. . . . W ; . . * . . ... ' . . .. . deljena nc vec odsekov, ki so vsay. i skupno jeoo. kjer je disciplina vilo dobrot nn te bilo tu izkazanih.: . _ Pri depcrtacijah vodi vlado na-ziranje. da si mora ka^nenec sari najti življensko pozicijo v pro-gnanstvu Kaznenci. ki so obsojani na dosmrtno ječo. morajo najprej prestati šest mesecev trajajoč / »por 7 zelo stroaimi predpisi Če so dovolj odporni, jih spravijo < TRINERS BITTER WINE KRALJ ZOGU IN ITALIJA Albanij stere. ki so v posebnem krožnem traktu. Notranjščini! stavb«- ie raznadaljnjih osemnajst mesece'. ja liki zrele banane v dimnici. Toda ni ju bilo videti. Leopard in EUope^ sta ves dan lovila: dasi sta vohala m slišala živali, nista zagledala nobene izmed njih. Za Boga. — je dejal leopard pri južini,—počakajva. da se zmrači. Ta lov ob belem dnevu je prava sramota za naju. Čakala sta do mraka Tedaj zasliši leopard nekakšno hropenje hi vohanje v zvezdnem svitu, padajočem v rižah skozi vejevje in poskoči ob sumu. Dišalo je kakor zebra bri ne bi bil rad podoben in bilo je kakor zebra in ko j^ po-I zares ne. drl žival na tla. je ta brcnila kake r zi-bra toda ni je mogel vide- * Muenchener Neueste Naehrich ten" prinašajo od svojega posebnega dopisnika iz Albanije clan= i. kterem opisujejo po loža ■ na Balkanu in uaotavlj i-eejo razmere v to državi na italijanski politiko : :n Balkanu 1" '.i- r. .m^c in ii" je pot 'endar j: Ahmed ni trebi u Zogu iskren oti Itaiijc eRovo * -misliti, da pt ijatelj IMh' Ti na v/m dok- 7 U ' ie — Oh. — je vzdihnil Etiopee. - — Pavijan ni mislil, d*\ bi menjav 1 kraje v južni Afriki. Mislil je le reci. da bi menjal svoio kožo. — Kaj naj mi to ha^ne? je vprašal leopard. — Pomisli na žirafo. — je odvrnil Etiopee. -- A ee so ti ljub-e proge, pomisli na zebro. Ti dve i-mata lise in riže so jima v popol- ' no zadoščenje. — Hm. — pravi leopard. - Ze- — pra z drevjem in grmovjem in vsa pre- rešena * rižasUmi in prižastimi ! li Tedaj izptegovoril: — Le mi-progastimi in marogastimi wnca-mi. Tam so se živali skrile Ko je preSIo precej časa. je postala žirafa, stoječa napol v senci, napol izven nje. od migljanja in tr?pc-tanja sence, padajoče od drevja nanjo, marogasta. zebra progasta, antilopa in kudu temnejša, z valovitimi, sivimi črtami po hrbtu, ki so bile slične drevesni skorji Potemtakem jih. dasi jih morda slišite in vohate, le redkokdaj opa- rite pa se to samo tedaj, če povsem nazven — ne ena ne druga natanko veste, kam vam je upreti ■ oči Živali so imele v rižastih in pritastih sencah v gozdu krasne u-riee, med te m ko sta ieopard ln Etiopee begala širom sivkasto-ru-menka&tordečkaste Visoke pianote in preko njenih mej in se čudila kam so izginili njuni zajtrki, kosilo in južine Nazadnje sta postala tako lačna, da sta hrustala miši. ščurke ln gorske kunce ter sta oba, leopard in Etiopee, obolela na želodcu. Končno sta naletela na pavijana — lajajočo opico s pasjo glavo, ki je najmodrejša žival v vsej južni Afriki. — Dobro, odloči se. — odvrne Etiopee. — kajti nikakor mi ni po godu. da bi hodil brez tebe na lov. : 7ase močno omreženi. Za temi mrežami so zaposleni zločinci. Viri'11 sem take. :i > n*. vzpr.e » j nadzornika. No mghiži pa ie vedi : n č. Če ir kljub vsemu teir," ' ..vest delil, postane desetin tu na otoku prost, se lahko gospodarsko osamosvoji m zasluži, če s mu nudi prilika. Vendar je zelr dolga pot do te stopnje. Tekom sedemdesetih let se ie kuicnljr spremila v črdno naselbino, v Kolonije. ki je sicer odrezana od zunanjega sveta, ki pn je postala t<>. za kar je bila namenjena: sredstvo angleAke pozicije v Indiji. Če pomislimo. da je v tej koloniji stain * i . i»k: r. ti n -k: priti!: » in ki mioec 20.000 kaznencev, šele za-žUje čestokrat smrtne kazni Dru-- popademo. kako modra je bila po-gi predpisi zahtevajo deportacijo v J ntifca vlade, ki si je izbrala Anda-Andamane ah pa smrt na vešalih.l mane samo zategadelj, da so njeni V indijski kaznilnici ne najdeš ii- j eleminijoni vedno prosti elementov, cer nobenih samotnih celic, zakaj jmi lahko ^stanejo opasni. primerov takšnega kaznovanja v s 2a Indijca pomeni deportacija na Andamane toliko kakor za nas pe klenski cgenj. Njemu, ki s nežnostjo visi na svoji domovini, pcmeni deportacija smrt. Daleč od tej deželi skoro ne poznajo. Etiopee se je popraskal po glavi j in odvrnil: rdeče, oi anžastožareče boje je glave do pet. nedvomno je žirafa; toda čez in čez je pokrita s kon-stanjastimi marogami. A kaj imaš koncem konca to na mizi, brata1 In leopard se je popraskal pc glavi in rekel ^ — Povsem nežne j sivkasttosrnje boje je. nedvomne je zebra; toda čez in čez je pokrita s črnimi in škrlastastimi progami. lite. jih lahko vidite na koži sle- Povsem bujne, rjavo- hernega leoparda, predragi moji! Včasi so mu prsti izpolznih in lise so se nekoliko pomešale; toda. če pogledate kateregakoli leoparda od blizu, boste videli vedno pet lis — odtiske petih mastnih, črnih prstnih koncev. — Zdaj si krasen dečko! — je rekel Etiopee. — Lahko se uležef dvorišču v Karahiju je več pravokotnih zgradb, ki tvorijo v sredini veliko, zračno dvorano. Njena okna segajo do tal, so brez šip. a seveda močno zamrežena. V tej dvorani se zbirajo obsojenci k delu. Tukaj tko preproge ali pletejo koše. kroje obleko ali šivajo perilo. Veščina teh ljudi je vsega občudovanja vredna. V kaznilnici lahko kupiš za mal denar dragoceno preprogo. Pri- j liko lahko izrabi vsak. ki ima srečo, da pride sem na obisk — ie da so takšni slučaji precej redki. Ponoči spe kaznenci na trdih deskah. če ni ovir kar pod milim n ljubljene domovine je tudi najslabšemu zločincu kazen strašna pokora. < A.L.» BANOVCEVI KONCERTI: skesa Tiran »u, d«* ustvari iz sveje t. "'■ . " stoino državo. Tiranski ;; kralja Zoyu na italii.m.ko p- 1 ' k ki stremi m tem. da si čvr=t- u -i a s pomočjo Albanij? pot na Balkan V zvezi s tem položajem >e menovani list smatral za potrebno da pošlje v Albanijo svojega posebnega dopisnika, ki skuša sedaj v celi vrsti člankov seznaniti nemško javnost z mlado albansko državo. V enem teh člankov opisuje novinar osebnost kralja Zo«a. iv -gove načrte in namene takole: "Kralj Zogu je mnogo bolj i»le-resanten in mnogo bolj diploma-tičen. kakor se običajno misli. Če-toliko l>rav je Ahmed beg Zogu še mlad \ državnih poslih, mu vendar doslei uspelo voditi državno ladjo svoji dežele preko cele vrste vidnih in nevidnih pečin. Doslej je mnoge storil za svojo deželo, pravo poijt za delo v smeri ustvarjanja dejanske samostojnosti Albanije pa se mu šele sedaj otvarja. Pod pritiskom razmer se ie vrgel v italijan- uljivo uvide pr; r. ie da >1 i To pa b^ malo pem: bec Zo»u nI mož. ki začasnih koristi popolnom svojo drž\vo Italiji ln vez svoje dežele z italijansko P.>p< inon a ill ji vedno lu Ahmed politike ter jsi. besnijo ilo. Ahmed gotovih i prodal ti usodo politiko ekspanzivnosti. Njegov glavni m poslednji cilj obstoja v uKtanovit-vi velike Albanije Ako bo kralja Zogu uspelo, da vzdrži še v.-aj 10 let mir in da dobi potrebno posojilo v inozemstvu, bo Albanij i rešena za Balkan. * ČUDOVITO JEZERO Pa pravi ieopard pavijanu (bil je'" ............ ............. —" | na goIa tla P°doben boš kupu bom na dvorišču, če pa vreme na tedaj Mino vroč dan.: - Kam je|Zehra'^ai ^ Boga ^ napravila^ | kremenca. Lahko se u.ežeš na golo'gaja. v dvorani, ki je hkrati de šla vsa divjačina? Pavijan jt pomežiknil Vedel je. seboj. Mar ne »'eš, da bi te lahko Pa pravi Etiopee pavijanu: "Ali mi moreš povedati sedanje bivališče prvotnega živalstva? — »To ie bilo uprav isto, ali Etiopee se je izražal zmeraj na dolgo. Bil je namreč odrastel č love ki Pavijan je pomežiknii. Vedel je. Tedaj odgovori pavijan: -Divja-; tina je šia v druge kraje; svetujem ti, leopard, da se tudi ti preurediš kakor hitro ti bo mogoče Etiopee reče: — To je vse prav lepo, ali rad bi vedel, kam se je izselilo prvotno živalatvo? Nato odvrne pavijan: — Prvotno j živalstvo se je pridružilo prvotnemu rastlinstvu, zakaj bU je skrajni čas za iz premem bo, svetujem ti, Etiopee, da tudi U menjaš, kakor hitro ti bo mogoče. To spravilo leoparda in Etio-peca v zadrego, pa sta odšla iskat prvotnega rastlinstva Po dolgem času zagledata lznenada veUk, visok. obsežen gozd, ki je Ml ves za-rmičen z dtetjejn Vga debla so bila progasta in marogasta. rižasta I opazil, če bi bil na Visoki planoti i deset milj daleč? Nikakršne oblike nimaš. — Da, odvrne zebra, — toda tu-| kaj nismo na Visoki planoti. Ali ne razločiš tega? skalo in podoben boš kremenča-sti labori. Lahko se uležeš na listnato vejo in podoben boš solnčni svetlobi, usipajoči se skozi listj?; lahko se uležeš počez sredi poti in | nikomur se ne boš dozdeval kaj posebnega. Pomisli to in zasmrč'.! — Sedaj prav lahko, — pravi, ieopard. Toda ves včerajšnji dan j nisem mogel. Kako je tukaj? — Daj ta nama, da vstaneva. — pravi zebra, in pokaževa vama Spustila sta živali, da sta vstali; j zebra se je umaknila v bližnje niz ko grmičje. kjer je padala solnčna | menoj svetloba v rižastih žarkih, a žirafa se je oddaljila med visoko drevje. kamor so padale sence nekakor maroge — Glejte, — pravita zebra in žirafa. — Takole je tukaj. Ena — dve — tri! Kje je vajin zajtrk? Leopard je buljil in Etiopee je buljil, a nič druggga nista mogla videti v šumi ko rižaste in priža-ste sence brez kakršnegakoli znaka o zebri ali Mrafi. Živali sta jo biH pravkar popihali in se skrili v senčnatem gozdu. — Hi! Ho! — zakriti leopard. — Ali te ne bi močno izrtenadilo, če 10. februarja: South Euclid-Not ter dam College. 15. februarja: Durant City. Pa. IG. februarja: Cleveland. O.-West Park. 23. februarja: Cleveland. O.-New-burg. 23. marca: Springfield. 111. 13. maja: Chicago. 111. 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet. Mich. 7. junija: Traunik. Mich. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslove s\*cje dopise: Banovec S. Rudolf. 442 National Ave., Milwaukee, Wis. — Ali če bom imel toliko dobrot od tega. — pravi leopard, — zakai nisi napravil lis tudi sebi? — Oh. preprosta črna koža je najboljša za Etiopca, — se je odrezal Etiopee. — Zdaj pa pojdi r in dobro poglej, če ne bi prebivalcev mordu mogla ujeti tudi žlahtnih — ena — dve — tri — kje je vajin zajtrk? Nato sta odrinila naprej in živela posihmal srečno za vedno, predragi moji To je vsa povest. in priiasta, ošfcropljena in zacede- j bi sprevidel, da štrliš v tem temna. Usekana in presekana s senca- | nem kraja hid gor&čr.i obllž na mi. (Izgovorite to naglo in glasno j vreči premoga? Oh, danes ali jutri boste morda čuli govoriti odrasle: — Ali more menjati Etiopee svojo kožo ali leopard svoje lise? — Mislim, da tudi odrasli dandanes ne bi več govorili takih neumnosti. Če ne bi bila leopard in Etiopee enkrat že tega storila — kaj ne? Toda nikoli več ne bosta storila tega, predragi moji. Povsem zadovoljna sta, da sta taka kakršna sta. * lavnica. In najdejo se. ki niso še J nekoli živeli v tako urejenih raz- . merah, ob rednem delu in jelu in i rednem petju. — da. tudi petju, za- I kaj tudi pojoča grla krajšajo jel- j nikom dolgi čas. Ena najznamenitejših kaznilnic' na svetu je pač kaznilniška kolonija na Andamanih. Andaman! so skupina otokov med Burno in Sumatro. na vzhodu bengalskega zaliva. Otočje tvori kakih 50 otokov in vsi ti otoki štejejo kakih 30.000 Prevladuje tropsko podnebje z nezdravim zrakom. Monsunski vetrovi nenehoma pre- _ mi- žijo na naseljence. Rast ima r.a teh ! čiti Za leto 1^31, naj nam To jezero leži blizu Murmanskega obrežja na otoku Kildenu v Severni Rusiji. Najgloblje mesto je 17 m. voda se loči v tri pole. Do 5 m sega sladka plast z običajnim rastjem in živalstvom kakor po zemskih jezerih. Spodaj se raztega kakih 10 m debel slan sloj. vsebujoč morske ribe. ki ne uhajajo v gornjo lego. še manj pa v dolenjo, zakaj ta je istinito zastrupljena. Tu so nekake žveplene toplice, vsekakor nastale iz takšnih vrelcev. Ob meji med najnižjim in srednjim skladom mrgoli škrlatnih glivic, ki se naslajajo z ž%repenovodltno kislino ter tako ščitijo višjo postat kakor tudi njeno favno. Spričo znanstvenega pomena, ki ga nudi ta kotli-I na. je poslej dostop vanjo občin-Uprava lista, stvu prepovedan. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naro- otokih pristno tropski značaj Ta- pošlje S 1 in dobil bo knji-ko n. pr. najdemo tukaj na j fine j-1 ¥, • i t i • >i . j ge po posti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda' Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. Ai)YERTf8t «ft OLAS NABOtPM še in najodpornejše vrste lesa. Tu kaj pa tudi prebiva eno najnena-vadnejših praljudstev. pritiikavski Vinokopci. ki nimajo z ostalimi ljudstvi v Indiji nobene skupnosti in jih zaradi tega uvrščajo prej med črnce kakor med drugopolte rase. To otočje je angleška vlada v preteklem stoletju sklenila naseliti in napraviti iz njega kolonijo za zlo- ; čince. Ko so L -1857. potlačili veliki j upor v Indiji, ni vedel lord Canning. kam naj pošlje številne krivce in kolovodje vstaje. Te&jci se je Jaz MARIJA ZAVADLOV oženjena DESICH iščem mojega brata. ANTONA ZAVADLOV iz Mirne pri Gorici. Imam mu poročati važnih stvari iz starega kraja. Zadnjikrat sem od njega slišala iz New Yorka. Prosim cenjene či-tatelje tega lista, ako kdo kaj zna o njem, da mi sporoči ah se naj sam javi. — Mary Desich. 1861 E. 29. Street, Lorain. Ohio. (3x 3.4.&5I POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50e KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street Now York, N. Y. "«111 M A R O B A* NEW YOKE. WEDNESDAY. FEBft L'ARY 5, 193* — The UKGEST SLOVCNI DAO.I il O. 8. A. RAVNOTEŽJE V NARAVI IZVOR ESKIMOV Njene Zrn Glas Naroda priredil G. P. < Nadel jevanje ) ao dovoljevale le eno razlago. Iz njegovih oči je iz- Če m se neovirano razmnoževali ničevanja. Italijanski matematik vibrionl, povzročitelji kolere, bi v Volterra je dokazal, da vodijo t*. 36 urah produeiral en sam bacil 16 stalne mehaniko v življenju poseb- km debelo plast v teži celotne ze- ni računski zakoni. Med svetovno meijske skorje. Kraljica termitov vojno so ujeli jadranski ribiči veliko znese vsako sekundo po eno jajče- manj rib roparic nego preči vojno ce. Brez zunanjih zaprek bi osvo- oz. po vojni. To je v zvezi s tem jili termiti v nekoliko letih vso da je počivalo med vojno industrij- t ruiu.ll < *«M k„t *a niso se nikdar videli Pnjel Jo je za roko ter pri- ! *emfIjsko krOKl° Vernadski in sko ribarstvo. Zdaj. ko ujamejo no-> i.-i poljub skoio spoštljiv* Huxley sta izračunali, da bi tehta- ve mreže tudi veliko travojednm Kakoi hitro bom uravnal zadevo z Ebbo. si bom drznil poseči tudi po moji zvezdi? Da. Krutel, čeprav fco stalo bojev! To zvezdo pa je mogoče zav- »eti, — je rekla In* a pri pros to in razločno. Imam dovolj poguma m vztrajnosti, kadar smem upati! Boril w b<>m tate ter ti služil, Inga! Ti si bila zvezda-vodnica mojih otroških m mlad« ruskih let Radi tebe sem ostal OfcamPen in zapuščen, ker Iju-lf. 13 le u be nad v»e In če bi moral, kot Jakob za Rahelo, čakati sedem It t. tefi u> t veseljem storil! Jaz bi čakala & teboj, Kristel. kajti drugemu ne bom nikdar pri- frCflfllfl i Inga ni tamolčala da bodo izbruhnili v družini težki boji. da pa bo ki ib vsemu zmagala. Njena Živijrnska sreča je Kristel! oči. Hrepeneče so mu cvcli ustnici na - i lo deset pokolenj ene same travne rib, je ogroženo naravno ravnotež- uši prav toliko, kolikor 500 milijonv je morskega živalstva, in se mno- ljudi. Potem ne bi ostalo na svetu žijo urnejše pa odpornejše ribe ro- nobene travice. A narava skrbi za parice. A dokler niso delovale to-; stalno ravnotežje. Rastline živijo oJ varne sardin, so se množile vse vr- trave in roparske živali od trave- ste rib enako in je bilo manj ropa- iednih. Neko točno razmerje med ric nego sedaj! Ameriška trtna uš posameznimi živalskimi skupinami je znan primer po človeku ogrože- je pogoj za naraven nadaljni r^z- neya naravnega ravnotežja: uniči-' voj. Tigri, levi in velike kače živi- Ia je vinograde v Starem svetu. — jo po vročih deželah tuji od mrče- Nasprotno se je poslužil Realy ne- j sa črvov i in drobnih živali. — Iz kega avstralskega črva, da reši ka- j Afrike in Južne Amerik? je zna- lifornijake oranžne nasaae škrlat-' O*rta *ta ae metUebojoo v oči Hrepeneče so mu cvcli ustnici aa- da P°VZKKa preizdaten lcv na ne <***#*&*> * Evrope nate zverine znižanje letine: potem ročene ose- jahačice to mu pomu- si .. $....... a u-.a na mlada, nedotaknjena dekilJ ^ premočno razmnožijo črvi. ki u- gale, premagati kapusnega belina . m s: i r U - \;. .L )jLlb plaho in .>krtno | niču*io tit0' Vsak0 bitje P°trebuje in ol)kmo gosenico. Komarji pre- Ah K: tu' - >t petals v u obllta z rdmeo i SVOj pr°st°r P°d solncfrr" slon v bacile ma.arije, spalno bo- KM c^nj i; .-K'»/i i,le Najraj* bi jO prijel kros todiil 2ahteVa d° 30 kvadratnih rumeno mrzlico. Slednja -T :■> p.,.J,., Kujt, ona n.u je bila nad vse naklonjena. Snuno- ®m t AL mj pisma k »tov a? D:; milototijiva t >a»pa! Po-m. tno se vam hvaležna, da hočeU tabeli puma na moje »•l a rise! Za rojstni dan matere, de 15. februarji, ne wic manjkati če titk! Pisala sem že. kako dobra ste, milostna geepi? Življenje samo določa meje rano- čuni komarje a tem, da so z nafto žit vi. ki bi ogrožala ravnotežje. Ko- zalivali njih ležišča po močvirjih ličina organskih snovi na določenem . in morskih rokavih, kakor delajo prostoru je približno enaka, če pri- tudi v Dalmaciji. Ra^en tega gojijo merjamo kvadratni kilometer ce-; ^ srednji Ameriki netopirje in ri- Vi hočete v rtj-riici izostali od praznovanja rojstnega dne? — jej oiioiavljaje vpisala ^oj-pa Anpela, ker te je bala odgovora, ki bi jo • -aaočaral * I bi)a je pokimala. V njenih očeli so se zaiskrile solze. 2 vso močjo; je premagala ta napad žalosti ter vprašala, kot da odvrne smer po- J povora: Ali unem sedaj pripraviti čaj? - Da. otrok *tori to! Zamišljeno so sledile oči gospe Angele /ničnim gibanjem mlade cekUce. ki e Je v kratkem času. ko je bila pri njej, razvila na občudo- ] vanja vreuiii način. Močna, a njej nepojasnljiva simpatija jo je vlek- I line in kvadratni kilometer ocean-i ske gladine. To je umljivo .ker je! j odvisna ta količina od energije I be, ki pokončujejo komarje in muhe oz. njih ličinke, raznašalke na- solnčnih žarkov, ki jo ujamejo in. lezljivih bolezni. Tako skrbi človek predelajo zelene rastline. Ravno- v svoj prid za ureditev naravnega j težje je poledica medsebojnega u- ravnotežja. NOVA RAZISKANA USA ZEMELJSKE OBLE Geološka odprava, s katero se je imamo dve tropski rastlini, pejotl napotil znani danski raziskovalec in jaje, čijih sok. nekakšne vrste i k soji wrowtiKi \-,.iki dan je .s strahom pričakovala trenutka, ko i Alvin Petersen v notranjost Gren- mamilo, povzroča nenavadne pri- b-> cu kin a na^erz rekia landa, se je vrnila domov z važni- vide. Te rastline, katerih svojstva hn-aj bi rada zopet la ^mov • mi znanstvenimi izsledki. je preiskal Francoz Rouhier. imajo Atiueki j r a -.i- « « utilu. da bi je ne mogla več pogrešati. • Njena odkritja, ki pomenijo toli- baje moč, da posredujejo do neke Go pa Angela je nedela v gobokem naslonjaču, za mizo, ki je bila f kaker odkritje nove, neznane • i.i.»/»-na / v akovrstniiiii stvarmi! dežele, so teni. prescnetljivejša, ker Btia ,e nekuhku trudna. Dotorodejno je uplival molk krog nje. Nje- jamči ime Alvina Petersena. da so V nasprotju z razširjenim mnenjem, kakor da bi bili prebivaVi polarnih pokrajin mongolskega porekla, je Knud Rasraussen, podkovan v geologiji, narodopisju in sWrinoslovju. mogel ugotoviti, c \ je to ljudstvo prišlo naravnost i.' Francije, z obrežja reke Dordogne. Ta selitev se je izvršila v paleolitski dobi, s tem bi bilo razloženo, zakaj ta prvobitna ljudstva še rabijo o -rodje in orožje, igle in osti iz se-kanega kamena. V oni dobi so tamkajšnji predniki živeli po jamah znanih najdišč: Moustier, Madeleine, Eyzies. Ležali so na medvedjih kožah in se krmili s surovim in veprovim mesom, ki so ga kuha i t kakor pričajo "kuhinjski ostanki" s spretnostjo, ki jo učenjoki smatrajo za prve pojave kulinar.skih prednosti svojstvenih sedanjemu rodu na gaLskih tleh. Tudi slike po kamenitih stenah, ki so jih odkrili. razodevajo že umetnški čut . Kaj se je neki taki at zgodilo? Mogoče se je zemeljska skor a kaj izprevrgla. To se pač ne bo dalo točno dognati. Toliko pa je trdno, cia so se Podordogne.::i izselili proti severu z orožjem in prtljago br drugega vodnika ko se vernic o. Dospeli so na Greenland, ki je bila tedaj še pravcata "zelena zemlja ', in se ondukai nastanili z vsemi svojimi šegami in navadami, ki so kljubovale tolikšnim stoletjem. Po mnogoletnem proučavanju navad, običajev, starih narodnih pesmi, ki jih znajo le še prav priletni nadarjeni možje, je Rasmussen prišel do prepričanja, da so Eskimi potoir.ri Francozov iz kamenite dobe * Gallus Paleolitliicus*. Njegovo overjene je tako čvrsto, da je nedavno pozdravil ekskimski zbor z besedami: "Dober dan. gospodje Mouste-rijanci!" Kretan je Parnikov Shipping News — S. februarja: Urtrikn, r.- u f gr.* »ar SJ-r. Bramcn 7. febrtia»"ja: lir J« Sr^nee, Havre 8. februarja: .V|t, «"hertioj rg M i! tikr-f. «!•< . . tt. H .m». .r* C nit! tir^iidf, N^iM'Ii. 12. februarja: februarja: Mu.i.ilifii, da»»rbourg. Pien'»n 14 februarja: S., i uru i i k t IS. februarja: Mll.l:. ». l, 19. februarja. IVffiilrii! Harpolen! Zadnje, kar se je mogoče naučiti, mora dati le žlivljenje! r ■:•> Mane pravo .-.rcno kn. če hote čloiek doživeti kaj takega! Ce- ravnost bogato blagoslovljeni kra-<■ umi trnkov so tmjeve ceste, ki vodijo le redkokdaj do cilja! Umet- j ji- Flora in favna v teh krajih je, laki ijo >koro vselej trnjevo krono! ' takšna, da nima v drugih zemljah J Ja/ b; !o rada no-ua. če bi vedela, da bom postala prava umet- ! Grenlanda nobene primere. Neka-j.u ' tera pritlikava drevesa, ki niso v Da otrok p-tala bosti in jaz bom ponosna, da sem vaša uči- nobenem primeru višja od 60 do TC 1« ' ua Naravni st bajno ste se že sedaj naučili m ko bo prišla jesen,' cm. so tukaj naravnost doma. boste gotova. Jaz vas ne bom mogla ničesar več naučiti! Še zanimivejše so živah tc severne dežele. Na tisoče je polarnih lisic, belih medvedov in drugih nenavadnih živali, čijih kožuhi se zelo prodajajo in iščejo ter drago plačujejo. Petersen meni, da je zaledje imenovanega fjorda dolgo iskano razmnoževališče belega medveda. Ta domneva sloni na predpostavki, da je raziskovalec na svojem potu srečaval samo mlade bele medvede. Podobno je menda tudi s tjulnji, ki so jih člani ekspedicije videl več deset tisočev. F0ZQR, ROJAKI lx naslova na listu, kat^reca prejemate, jc razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj. da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino atl direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. ni^-r. 20 febrtiarjj: S!utO£art, 1 i< -ul-Kn, mir llrr, lir 21 frnruarja: IMis, ilatrc Al tj^Kiic. CU Ki tn.ur* Ur,,..,, rl-■ t k. Hr^mm »V -It-rnbiid. 'li I" K Ak^su-, Na. rt«.\a 22 f^bluar.a- flt-wn.ii.l 1 ti«rt»>ui i. l/.mi!»ij' g 26 februar .iiiKlt.n, < . lll'l t.,iLI g. bi, rg 2T f«sbru.- -Ja f-» r i • . Ix-'irif, f "rt-ris^n 1. m,irca ..i.rtr It-rUam, It-.ul.-trr,. -ur U tf. r.i:-- i «"-.nl»- Uii nesnu' 4. marrar H»-i> n^iif i t, U.urf 5. marca- li- tu t. N. IJH.JI. < .-nova 6. marca: i »r»'j«il» ri. r i.-rt-o ir^. Jtrenu-n 7 marca: !!• Kr, Ti II i v r<* 1'. r.t-;.iii "he: t>. j J: K 8. marca: Minil. k.ti, la. r-.i Jlvgru- s.ar M Si fiiils, i re. H.-uiihurtf 12. marc3: Atth t H it. r;?. P.r.m«*n 13. marca: Mutaifi. i. I:. - r >!< r, |tr- ni'-jj 14. marca: M«>r«lii-. Chrrtx-iurv lir vi., n. t-i-uTK. Brfisi.n 15. marca: Mb:iH-*k!>ka' f"h»'lH»r»ur»r Mtlmuik*«-. itu-rbourji. ilnm!< trg ('•■JU«- Cm: ij- N... i, iiciunu 14 marca: Saluriiu<, Trjtt 19. marca: J'roi-i^rii IJarJa.u, t'h.-rl> ar« lir« marca : -\ I-t; ;»r : <•• -rl.. 'c n I v, .rt« n 2i marca si i ,!;lj; f; ., .z? • r >|r, !{i-t- marc.i: 1 ■ , , . - - r.- m^rca: ' » • ! t ' ■ ■ rl r - 1 ' . .1, jrii Z' marca !■-.'. KouIuk... »ur M. r. i . ... a 2 8 marc.i ! .1.- Kr;, nrr H.-v r* «»l> iri|»fc\ «"h< rlmt ru rt.:.lil.i. . rs. ■ ir«. Ar.tw-r- -ti K.U..J i < •l.trl-.-irs. Hrti -m iPrvtft nov i Au*r. -r Xur t 29 marca • U v. aBd 1Lri;. llatrihirc «'•••• f Wa!»l : Ji. « • ■ r|... rir, Vi-l-Tjar. IV.u«..u- t- i- ;r M-r. Akademija za pobijanje vere. V vaa t * božanski plamen — kajti drugače bi vam že davno odsve-U vala posvetiti se temu pc'klicu' Pogosto se mi zdi, kot da vidim šali j sebe, ko sem bila mlada! Več kot slučaj je bil, da sva se takrat juulei y — Ah. kaj bi pešalo iz mene brez vaše dobrote! — je rekia Ebba, m pritajenim glasom — Mogoče bi se zopet odpeljali domov! Ne, milostna go.spa. rajse bi umrla! — je rekla Ebba, skor^ : oatro 'f* m pojdite sem. dete, — cisto bUzu! — Sedaj pa vprašajte, pro- j Mm vas - Jaz gotovo ne bom silila v vas! Razgovor pa bi vam dajal utehe Ali je bilo v resnici tako težko, kar vas je napotilo zapustili ■ fctartse? Ah mislite, da ne slutim, da ni vaše pravilno ime Eva Somer, kot ste ga navedli? Radi tega vas nisem nikdar tako nagovorila' Ebba Je nekoliko zardela. Počasi je odgovorila: Oprostite, milostna gospa! Preje ste mi rekli, da more postati pravi umetnik 1- oni, ki nekaj dejanski doživi! Potem moram postati velika umetnica! - Ali Je bila srčna zadeva? V vaši starosti ne more biti posebno globoka — a baš radi tega tem bolj tragična! Raditega pa nikdo ne j zbeži od hiše! I — To ni bilo najhujše, čeprav sem zelo trpela! — Govorite vendar, otrok! Jaz razumem vsako stvar — In čeprav je najhujša! Glava mlade deklicc se je globoko povesila. Borila se je s poželjenjem, da vendar enkrat olajša težo svojega srca. a usta so ostala vendar zaprta. Kaj, če bi se ta milostna gospa tudi obrnila od nje? Ne, teg* ne t*) storila. Mislila je namreč, da je zalo prevelika! Bila je umetnica, stala je v življenju — in gotovo ni sodila tako malenkostno in ozkosrčno! Oospa je pozorno motrila svojo varovanko. Z nobeno besedico ni ved silila vanjo, ker je zapazila, da se hočejo sedaj odpreti odporna u*ta. Ebba pa je rekla pritajeno: — Takrat, ko ste me našla milostna gospa, sem bila vsa obupana. V očetovo hišo si nisem upala vrniti se. .. Sovjetska vlada je sklenila, da ustanovi v Moskvi posebno akade-Ena najzanimivejših Peterseno- mijo, ki ji bo edini namen pobija-vih najdb pa je neka nova vrsta nje vere in sicer z znanstvenega telepatske rastline. Kakor znano, stališča. Prt Ali niste Imeli nurven sta riše v ni kaki h sorodnikov, kamor bi za-l? Ko ste bili vendar sama in neizkušena v življenju? in lepoti, bi pomenjalo to veliko nevarnost! D Ifct . (Dalje prihodnjič.) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Foutana, A. Bochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saltič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič. Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero. J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. | J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Masco Utah, Frank Augustin North Chicago Anton Kobal Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močni*. Kansas City, Frank 2egsr. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kltzmlller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ju-nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouie, A. Pa-nian, Frank PucelJ. Fly, Jos. J. Peshel, Fr Vekula. Eveleth, Louis Gouie. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povfte Virginia, Fra^k HrratJch. Sheboygan. Johr Zorman. West Allls. Frank Skok. MISSOURI ! St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. If. M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. » -i NEW YORK Gowanda, Karl Sternlaha. Little Falls, Frank MasU. OHIO Baiberton, Jonn Baiant. Joe HitL Cleveland, Anton Bobek, Chaa ^Carlinger, Louis Rudmao, Anton Simcich. Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Gtrard. Anton Nagode. Lorain. Louis Baiant in J. lvumAe Niies, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton KikelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jasše. Bessemer. Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro-vanšek. Crafton. Fr. Machek. Export. G. Prcvič. Louis Jupan-člč, A. SkerlJ Farrell, Jerry OKorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Fr .nk Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshets. Krayn. Ant. Tauieij. Luzerne. Frank Bulloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprlvšek. Midway. John 2ust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arli in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading, J. Pezd'rc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. In okollr-o, J. SkerlJ. Fr. Schifrer. West Newton, Joseph J o van Willock. J. Petercei. 6 DJLmoocEANA ! Nalkrajto in najbolj uaodn« pet n . oatovin,* nt (jromnlh «*rnllclh: | ILE DE V RAN t L. febr.; 7. mar. «1 P.M.i <1 P. M.> | I PARIS 21. februarja: 21. marca (1 P M > oP. M. i: S'ajkrajna pot tf> tclastncl V^afcft. J« v p"««-Sni kabini s va«mt m<>4«rnl tal udbno»tl -- CtJaC« lr. iltvu* francoska kuhinja Jaralao ntsk« c«nt V)>rnii:t« kat«r«ttakon OooLial^anaea «c«oiit alt gt FRENCH LINE 1» STATE STREET N* W YORK. N. Y. UTAH ^ Helper. Fr. Kr^bs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. i WISCONSIN Milwaukee, Joseph rratnlk Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene VYOMING l Rock Springs, Louis 'iiacner. Diamondviile. F. Lumbert. m Vsak zastopnik izda potrdilo tv voto, katero je prejel. 2^astopnlk* -oJakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; sa štiri mesece 92.; za četrt leta tlJSO, New York City je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. za četo leto. Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. &doi je namrojjn potonil v star) kraj, je pol.~e.bno, da je poučen o potnih listih, prtljagi I« drugih stvareh. Vsled naie dolgoletne izkušnje Vam mi zamoreme dati najboljša poiamila ln priporočamo vedno ie prvovrstne bnto-paraike. Tudi nedržavljanl tam^sjo potovati v stari kr