Vratfn iitvs: a* Traraik« »t. 177. I. sa4atr. (oao »fcrU taJI ** rtapsiKJaiO« liM*). PraJsnaja sa pla£ila vsakariaa aiaanila l«4i v aaslsvenaksai jfllika. f: FlaM a*sa raaks »atfsM trsta S asaaaila saaaa Mkral a»- tiaae, U dvakrat, • »ali., is trikrat, 10 a. *. t. — Pevrk l<[* Ia vsak krat SO s. sa ilsaapalj. V Gorici, v p«tek 12 marca 1869. domovina. TCČAJ III. U8T 10. Izhaja vsak potek. Velja po potit poiiljaaa aa osla lata a gsl4.f m psi Ista t (ali. M s., sa iftrt Ista 80 ». Kdtr *«*» po* Ulja, fla<*a aa «ela lat* «asi» If.M a., sa 1/? 1.1 g. SO s., sa tart I. TO a. Naraiilaa pianu ia rsktaai*e(jc naj ao paliljaja vrsdaUtva. 1'aaamai liali ae praJ^JaJa v GskIsI v kakraraioi K. H«kar~Je»l aa fravai-ka f »asMsr. Nova postava /aslt an £ol~ aikega nadzor«. (Dalje.) II. Okrajno šolsko svetovalstvo. 17. Prvo višo uadgle.dovanje ljudskih Šol ima okrajno Šolsko svetovalstvo. _ g 18. Šolski okraji imajo tisti obseg, kakor poli lični okraji. Mesta, ktera imajo lastuo občinsko postavo, delajo Tlako zase •pOH? beti šolski okraj. § 19. Okrajno iolako svolovalslvo obstoja navatlno a) iz prvostojnika politiško okrajne gosposke kakor prvosednik a. b) iz enega duhovnika vsake versko spozoavo, ktera ima v okraju nad 2000 duš. Volitev pripada škofijski obln-stuiji, oziroma fprotcstuntoVskcmu) staroAiustvu. Zastopnika izraelitiJte vere, ako hi se imel postaviti, izvolijo prvoetojniki okrajne versko občine; c) is dveh zvedencev v Šolstvu- Enega voli učiteljska okrajna skupščina. Kakor drogi stopi v svetovalsto vodja učiteljskega pripravništva, če tega ni, vodja o-krajne srednje stile, in kjer tudi take ni. vodja okrajne glavno šole Ako ima okraj več v i šili šol enako vrsto, voli dro?egu zvedonca učiteljska skupščina izmed vodij teh šol. Ako ni v okraju nobene šole te vrste, voli drugega zvedonoa tudi učiteljska skupščina. d) Iz dveh, in. kjer je več okrajoih zastopstev, Iz enega is vsakega okrajnega zastopstva, in, kjor ni aastopstva, iz dveh od deželnega odbora izvoljenih bdov. .Voliti se sme vsak, ki ima pravioo biti izvoljen v občinsko zastopstvo, ktere v šolskem okraju ležeče občino. Kdor izgubi pravico do te volitve, inora tudi odstopiti iz okrajnega Šolskega svetovalstva. Prvosednik določi svojega namestnika izmed okr|J-* nih šolskih svetovalcev. ■ f § 20- V mestih, ktoru imajo lastno občinsko postavo stopijo naslednje premombe g. 19 jiri sestavljenju okrajnega šolskega svetovalstva: a) Prvosednik jo mestni župan i njogov namestnik set voli izmed okrajnega šolskega svotolvalstva po večini glasov. 1) Vsaka verska občina, ktera ima nad 600 duš, zastopa se v 'okrajnem šolskem svotovalstvu po enem duhovniku; izraelitiška verska občina pa, ako ima eno- liko duš, po njenem pnostojuiku. «) Določba g. 10 črka d nima tu veljavo. Tomu nasproti pa voli občinsko zustopstvo iz svoje sredo, ali-iz drugih, kteri smejo izvoljeni biti, dva uda v okrajno šolsko svetovalstvo Kdor izgubi zmožnost, voljen biti, ima tudi Btopiti iz okrajnega šolskega Bvetovalstva. §. 21. Da čojejo venke interese tistih okrajnih prebivalcev, h kterih veri nobcu šolski okrajni sveto-, valeč ne spada, voli okrajno šolsko svetovalstvo za V-sak verozakon enega svetovalca. 22. Vse imenovanja in voltivo, omenjeno v §. 19 21 veljavo za šest let. g. 23. Okrajno šolako svotovalstvo ima gledč na vse javne ljudske Šole, in privatna učilišča, ktera spadajo v ta red, s posebbimi očilišči vrod, razon c. k. glavne normalke v Gorici, potom gledč na odgojišča malih otrok vsega okraja tisto oblast? ktero ao imele po sedanjih predpisih politiško okrajne gosposke in šolski oddolkni nadgledniki (dekani). Njegova posebna naloga je: 1) da zastopa šolskega okraja interese proti drugim, da itpa okrajno šolstvo v natanjčnem razvidu, da skrbi za postavni reti v šolstvu in da SoMvu, kolikor mogoče, pomaga sploh in vsaki šoli posebe; 2) da ikrbi, da Be razglašajo ljudske šolo zadevajoče postave in naredbe viiih Šolskih gosp^sk, in da bo te apolniyejo; v « 3) tla vodi obravmive zastran uredbe in razširjanja ob-stoječih, kakor tudi naprave novih šol; tla določa na prvi stopnji zastran izstopanja in vstopanja v Šole, da ima višo čuvanje pri zidanji Aolakih poslopij, akti so ne zidajo šole na deželno troAke, in pri priskrbijo -vanju potrebščin za ljudske šole, tla pregleduje iu potrjuje prinaAbo za šole ; 4) tla imajo varstveno pravico države v k rajnih Aolskih ralogili in šolskih ustanovili, ako zato niao poklicani nosnimi organi, ali je pa to pridržano kterej višoj o-lilastuiji; f») dn varuje šoln In učitelje r vseh ekonomičnih in policijskih zadevali da določa na prvi stopnji zsstran pritožb v zadevali plač (dotacij), preskrbam, ako se te preskrbnine ne plačujejo iz državnega aH dclelnega zaloga, in tla skrili za učno pripomočke; ft) da rahi prisilne pripomočke v postavno določenih ptlmerljujih ; 7) da začasno podoljuje na šolah izpraznjene službo in se vdoležuju pri stanovitnem podeljevanju služb, o-ziioina pri pomikanju učiteljev v viAe služIle ; H) da preiskuje disciplinarno pogreško učiteljev jn šolske pomanjkljivosti, in da določa o tem ua prvi sto-| pioji, ali, če je potTeha, da nasvet podA o tem deželnemu Aolakeuiu svotovalstvu; 9) da podpira, tla se učitelji vedno bolj Izobražujejo, da napravlja okrajne učiteljske zbore, in nadgleduje Aol-ske iu učiteliske knjižnice: 10) da daje aiitellcm spričevala zastran njihovo rahljivosti; U) ca dajo nkazo zastran aostavljenja krajuih šolskih svetovalste? in tla jim je v pomoč iu nadgleduje njihovo delavnost (gg. 5, 8, 7, 16); 12) da izredno napravlja šolska pregledovanja; 13) da io zaslišanju krajnega šolskega svetovalstva po krajuih razmerah določa čas, kdaj imajo biti postavno počitnice v elementarnih nčiliščih^ \4) da poroča, dajo nasvete, tnenitve, razjasnila in občasna šolska sporočila višim šolskim oblastnijam. (Dalje prih.} Ogledi po svetu. Avstrijsko-ogeraka država. N/. vel. cesar in cesarica sto došla v ponedeljek, 8. t. m., zvečer v Zagreb, kjer sta bila sijajno sprejeta. — Govori eo šo zmiraj, pa ni kaj verjetno, da ao snideta naš ccsar in laški kralj, in siccr, kakor pravi Dunajski „ Tagblatt" — v Gorici; knez Monsdoif da je šel neki za to v Italijo, da se napravi ta 8hod. Ali jo kaj rosnice na tem, zvemo žc v kratkem.— Gotovo jo pa, da pride kraljev adjutant, general Della Rocca, cesarja v Trst v kraljovcm imenu pozdravit. — Sicer tudi francoski časnik „Patrie" trdi, da je nekaka prijaznost ali zveza med Avstrijo in Italijo gotova, češ, du bi to obema na korist bilo. Komisija za svilstvo na Dunaj i, ki jo jo Bklical g. miniBtcr za kmetijstvo, začela jo I. U m. zopet zborovati. Predsednik jo dr. Fr. Illubck iz Gradca. Drugih vdcleževaveev je šo 7, med njimi tudi g. Vilb. liilter iz Gorice in vodja goriškega poskušovuliAča za svilstvo, g. Frid. Ilaberlandt; ministorstveni poručevavcc je baron Hohcnhruck. Viša deželna sodnija v Gradcu jc na pritožbo državnega pravdni k a spoznala, da je članek „Tujčcva potu", tiskan v „ftlov. Nar.", objektivno kriv progreška kaljenega javnega mirti, vrednik Tomšič pa le prestopka zanemarjene dolžne pozornosti in mu je prisodila 60 II globo, oziroma. 10 dni zapora, G0 fl- zgubo na kavciji in izrekla, dn ima tudi plačati stroške kazensko pravdo. Proti tej razsodbi ao bo vrednik pritožil na naj-vifto sodnijo na Duuaji. G9Č1. hvtzisi -ST.iohoO 7 :oyrHribaiV Politično slovensko društvo v Maribora je dovoljeno in včeraj jo imel biti 1. zbor. — ^ ^ V Ljubljani je volilna mealno i red v torek. Od 822 volilcev jih »i prišlo volit kot aa-iniii 111, tedaj komaj trbtjina; 211 voliloev ho ni vde-ložilo volbo. Jtos ponosni bodo šliiolt''biti novi mostni V Idriji jn izvoljen za deželnega poslanca za Kranjsko o. k. rudarski svotovavco, g. IApold. h okolica Državice, Jprlmoreo" Jo prinesel v poslednjem listu lep, obširen nopis besedo, s ktoro so jo od- Iirla 21. febr. t. 1. tilalnica ., Kolonfska v romantičnem iraji. pol uro od mesta ua novi ooqtl proti Občini. Ci-lalnjc.i v Kolon ji jo sedmi klop v slovens^o-narodnl verigi, ki zdaj Trst oklepa. Predsednik novo čitalnice jo vrednik „Pritnorčovu, gospod /'»ono. Kolonjoi imajo žo svoj domači pevski zbor; govoril jo domači Župan g. Nadlič (in to mi nap bolj povdarjamo, da so čitalnica z domaČimi močmi ponašaj; daljo Jo ginljivo govorila Idlotna gosp. Piauo:tova liči; doklamovala je gospa J)olinar-jova; Igral so jo „župana (igr. g. HJdo-vič); slednjič jo govoril poap. Ooguur. Novovsajono narodno drovo so zalivali z navdušovavniiui posuiami pevski zbori sosednih čitalnic. — Volitev o okolici no bodo nš sv. Jožefa; danj ampak to nedeljo potlo, t. j., ua. oljčno nedeljo, 21. marca, zato kor pride na hv. Jožef cesar v Trak— vJuri t putuu. G. O. 11. Martclaneo, vrodiiik„J.* s p.u, naznanja, du, ker jc bilo JlftOO iztisov štev. 1. premalo, dal jc napraviti drugi natis iste številko. To ie v slovenski knjižovuosti nekaj novega i jako pomen- Deželni zbor zagrebKki so js začel 1; driet. m. ~ -..'•••:.. ' ; • • - ; .Vi' ' ]-■ "••■'• ■ ■ /: uiimskjrslvo lani toj)-bočalo, zgodilo pa da'so ni šo -nič; na Moravskem in Čoskcm se jo jeziška posilnost žo odpravila, zakaj na Slovenskem nc? Omenja na. dalje g. Svoteo, . >kar je> gosp. minister GiBkra v Ljubljani (z dr. ]lleiweisom) govoril; iz govora ministrovoga da so posname, kako čudno misli ima vlada o narodnih j slovenskih zadevah., Minister notrafcjstva jo noki rekol v Ljubljani, da,-če hočejo Imeti;Slovenci šole s slovenskim učqim jezikom, naj si jih napravijo na deželne stroške ;.Svet- ,pravi i To so no vjema s osnovnimi postavami, po kterih 1*0,-ra drŽava za to skrbeti, da so lahko vsakdo y svojem; maternem jeziku izobrazi..Minister G. jo rekel v. Lj. : Dežela mora sama za to skrbeti, da si odgoji toliko narodnih.uradnikov, kolikor jih treba; Sv. pravi: Kako si bo narod slovenski uradnikov narodno, odgojeval. ako mu no napravite, nnrodnih.viših gol (vseučilišč, alt vs.ij pravne akademijo)? II koncu pravi Sv-: Pričakujemo, da rali . vlada naravnost saipa zaukaže,. česar tre-; ha, (da so §. 'ID. izpolni),'.aU. pa,, da' pripravi iv ta nar, men primernih predlogov za državni zbor ali za deželno zbore. „ Ustava mora postati resnica—pravi—ako se hoče, da bodo razni narodi soglasno za blagostanje drŽavo delali".— Pozneje jo g. minister Ilaaner med drugiiui' tudi posl. Svotob-u' odgovoril, rekot:: Vlada bi rada vsaki deželi vseučilišče. privoščila, alipopred mora imeli dotični narod £o dovolj razvito,knjižovuoat, čo no) da ni pričakovati, dijakov; biŠo, da iii moč ziiČoti zidati pri strehi. Sicer pa, čo zborr^ca potrebnih pripomočkov, dovoli, da nima Vlkda nič iopor napravo tudi slo- venskega vseučilišča. Kar flbrjoC troii fuilua •/abavljlva pisma i boKo t.balili tddi raio inoito T'tt>- no krilo—iiiooda zato, kor mu je unirla prihifdnjoet f naftili pokrajinah. Iladolti r privatnih krogih noao iriotl- Ia »tli In nn AiiX!Im iis.tLrrl^- Uvni hrnaldki at\ t.iii Nouavudno jo'bilo aalno to, 'da je bilo Videti liala.'iM prnv nmlo kinotov ii''okoK^J brdtanor;"pililo, Ukor HI. ao drugo« nrl Uklli prilo*nballh " ahajali.' No, i! .A iir.vll.H tliijnU . ti »o si 'ba^iravljall primcriiilo veselice »am! dnina svojih čitalnicah, kjor aii polteno peli, d«klamOvali;"na odru igrali! ae-sukiati,— Tudi je Nlo.ba .((epDlnlSno sredo','Vu ' ................. bre4niJ''Vi™...........—_______ ____j,. . . lo, ktero so vbkijo i MU TriaJanjoV, blitnle polno 'vasi kainonice (Dtlnci) i dnige 'tkoljo M. , Skoduji, kamor bi bilk najraje ubranila , aaL 4t ar MVal it Xaan!bH^ lllrtialna ' al/! r s. ■ r____.... _____ J^ itiiai-, '1tl"je jiblcdil&al eo dol ma£azl«of bi!'p0»taji,' i ■'do«la,iia'n&,,ilf'jo strelni prah' raineeol larfjd „Kadioki"."Piiiar je bil bolj na ktfar JrtijičiJCabteh; kakor mestu.' ali boli^liiSriim "llo-seiitnlkom. ki"aaiej6 Bjict ( dri^o V";n'ijem ' sv^ojeiiaga-zjbo,' koklel- be bode'na posUjT,'pošldjijo pojifkvljcnbj knr^o iini-zgoditi v malem "času. I'6Jar jifbii ^es' Ifrj ^grozno" lejioga. Mislite .i lejiO noč; kakor, va|h g'o: sposko ulice dSIto' vblikinškd 1 jtoslopje' v iflovitem. o- ................' Tskkilo mjsli^ dA za lllid poslopjem vse ... . , ...___________ _____ nirittlb liilambjbj f'ii si zato "prizJdbvsjo,' da bo oddklijo Tr. priHtiijč^ bbkabjd stotin iUHr: V kterih'Jo v ^mUiAl co na bllinlcin noriiiilb •vcčlnbj'r'aUo''o>ciidjen« (Airjii tolsti pa': I jenih plesov) i vojake, vso"v£a'rjftn'c z nirtgično syitl(jbo k nebu Svigajočcga juitrifMt.'^* di"!bit|< V^jliliUraUU nas,:borfdi, 'dblSlk 'brvij 'dol'tirtjlefe lediia,: "'/la'al) 'jj etoltt', ffi^atk1'' Rlid^kji" 'pri VlStf;«u"SGi''il>' otfiUflo iaiii,nji»(m,(,ai« .uuucbivj 1111 TIOU.iui u» ju uiuhikf d6 400 pomofskiK VojkkbV ' ki »o bili ^"nj?: Kii/1 žalujejo, ker jll> vežejo rodl/iiiAkii1 Vbii^ ntdhilb/ drngi rn.oU n« ai,.«.,« LIJI.'.. uu uULit mialč' ni slavno ^j^jjfj/rii^o1 iegnbb n^kVaji ndsVečo • (BIU4eokyM so jo nogrezulla skoro na i atom kraji, kjer se jo potopila med bitvijo 1.1866 julijanska „Ro d'It*lia*J spet drugi spominjajo sena slavni dan, ko jo b'lu krasna fregata v Tristo pred pomolom sv: KarOla *ža nff' varno pomorsko, bivanje posvečena, i na nje žalostu! konec: vsi iz sočutja do žalostuo poginulih ljudi. Prvi trenutok ui hotel nikdo verjeti, da so |« zgodila taka nesreča — tretja v nafti pomorski vojski,, kar-jo pomni vsak dorastli človek v Trstu (prva, ko se jo zrušila i pogreznila vojaška ladja 0Mnriana" konce leta I8(K),»* ktere ui bil nikdo rešen, druga, ko ho je vuel prah i rau«otiel< vqja4kn Utljo »Tritonf .pt«d malo letini sorta-ujaj. Plemenito sreč tržaške goBpflde i njih sploh p« litiško mišljenje ho kaio vzlasti v obilili darovih došlih v pomoč zapuščencem utopljencev.1 Nabralo s«J je vžo okoli 10000 gld. *) l)a bi So bila ladja na kak način vnela ter du bi so bil prah vnel io Iu vsled požara, tega ni nikdo tukaj verjel, ker vsakdo vč, da so da deti prašnioa (Suuta Barbara) v 'malo minutah pod vodo, ako ji prati vnetjo; raje solzijo uii«ltli,jia jo.kakJ^i mornar prah zapalil, da bi tako maščeval, pogublvAi tudi nam sobo, zgu-bo, klero jo lainkiij utrpelo naladjah i na čaati laško bro dovjo. Večlnn manj izobraženega ljudstva Hi ne dn izbili one misli šo zdaj, poldrugi*leden po nesreči, ko ao jo deloma pojasnil vzrok vnetju. Hkoro gotovo jo, da se je vnel jiruli po ueukretnosti i nemarnosti imruarjov, ki so imeli pri prašniei z razbeljenim železom opraviti. --Ae bolj je pojasnilo politiško mišljenje našega prebival -Htva vedenje Tržačanov .o spuščanji oklopljmiieo „ Vin " (Ijissaj v mor jo prešli četrtek zjutraj. Ta ok lepljena vojaška ladja jo nuj veča izinod vseh vojaških Indij avstrijskih in je naravnuna v spomin slavno zmage pri otoku enacega imena. „ Stranka" ni mogla u h ta v iti, da ne bi ae bilo udeležilo to sluviioati meščanstvo v taki obilici, v kakoršni ga malo kedaj najdeš na nogah. A no z golim glednijem, ampak z gromoviti-mi „hurd" iu - soviva " jo spremilo občiualvo ogromuo ladijo,—lep dokaz .tfio.či dluna in Mina" ludi Slovanov, kterih dela na stotine V 'Pobelil-jevi ludjoniei na morske valovo, kjor se ima gibati i delati mi slavo narodom avstrijskim. Spnščanjo v morje no slavili bližuji Skodcujci sc Btroljanjem i „ živio " -/klici. Pri spuščanji ladjo jb^la t|idi Togptlnjff i (G|pkra, ki Bla nalaSt zato Bcm prišla. - Kako lo pn, da ima tako malo vpliva na ljudstvo „ stranka"? I kakega po-litiškega'mišljenja je ljudstvo tnkajV Kakega mišljenja je „ stranka "', že vsak vč. Nnjpred je hotela prisiliti vlado z raznim dcklnmovanjctn i z uradniki, boječimi učiti so slovenščino, naj bi priznala Primnrju deloma aa italijansko, deloma za napol poitulijimčcno, od dru -ge strani pa je hotela sama brž narod, kar ga italijanski umejc, tudi glede mišljenja na svojo Btran spraviti, i kar italijanščine ne iirfieje, po šolah poitalijaniti, i zato vsa zastopništva v svoje roke dohiti, kakor jih ima v Istri v zborn; v mestih i po kmečkih občinah. Merilo je menila razmere po ostalem Pritnorji, po razmerah v Istri, k te rim so pa razmore enako samo v bližnji okolici Goriški, po Brdih i po goriškem Furlanskem, koder bo Italijani gospodarji in Slovenci koloni ali robi.**) Na nepoznanji teh razmer i prenaglem ravnanji v tržaški okolici, kjer so hoteli vzoli kmetom staro pravice, so se razbili njih nameni. Kaj so numcrjali storiti s poitaJijančouiin Prftnorskim ne vemo, kajti razodetij emigrantov nočemo imeti za dokaze v tej stvari. Kot ekstrem stoji- nasproti tej „ stranki ", nabirajoči se iz podložnih "italijanskega kraljCBtvn, iz raznih gospodov doktorjev pa ' iz sinov ruznili stanov v Trstu, zlasti židovskih kupcev i bankirjev, — slovensko ljudstvo v okolici, ktero bo ui doslej še pnzgubilo popolnoma v kolouizmu, ki jo ohranilo sled starih svojih pravil, .po-ktorih je od nekdaj smolo nositi orodje i tvorili lastni bataljon v vojskah, nekak ponos, kakoršno-ga ne najdeš tako lahko kje drugdo na Primorskem. Dokler bo ga hotoli privrženci nstrankea premotiti v njegovem politiškoin mišljenji z lepimi besedami i pijačo, jih je uaiuo zaničljivo od Hcbo pahulo; kedar so •J Zdajle rolik o, Toliko tc«. Vr. ••J N« gonlVem Furlanskem (»li „ v laliih ". kakor mi /uk«J dtmoj »no n£toPerM»-koloni " ampak goapod ia krnel ofca ala Laha. Samo t okolici gorilki in Brdih je veliko laikih meiianakih poaeaim-kov. ki tipajo Slovence M kotaaa. ■■ •:ri Vr. mu pa začeli, videvšl, da z lopa nične zmorejp. a.fiv da z njiiu ravnali, iu ga eol samo nekoliko navadnih vaških šol, i to samo v bolj odaljeni okolici, z enim učiteljem, tudi udanim ^stranki", i nočne štiri razredne šole nel V Ljubljano prihajajo v normalke tudi fantiči iz bližniih krajev, to isto v Celje i v Gorico; v Trstu jih lahko na prsto sešteješ. Dokler je majbin, ne more deček Bam v me-sto hoditi, i spremljati, nima ga kdo,- v mestu bivati no more, ker je vse zanj predrago; ko odraBte, no umejo dovolj italijanščino, da bi mogel vstopiti v kak viši razred—i ne mara tje hoditi, kjer bi no slišal nikdar prijazne domačo besede, kjer mu no znajo še imena pisati ! Zato pa bo izSnlani Ijndjo v okoliei bele. muho. Izmed 30000 tako blizo mesta hivajnčih Slovencev je pri dnhovstvu kakih šest, zdravnika od tod ni nobenega, jnrista nobenega, uradnika nobenega, v pomorski službi nobenega! - Ali bo trt kedaj bolje V To sam Bog vč. N ud jamo se pa za trdno, da si bodo prlbojevali o-količani tržaški, tudi. nekoliko glavnih šol, iz kterih bodo njih otroci lahko stopali naravnost v srednjo šole. Ako nekoliko Šol zadohe, storili so vsaj nekoliko za lepšo pri hod njost. okolico, ako ne morejo zdaj sebi posebno pomagati. Narod, ki Ima obilo dušnega blaga, pridobi »i tudi materijulno blago, drugače zgubi še, kar ga ima, in okolica ga ima vže mnogo men), kakor ga je imela nekdaj; Huino v glavnih šolah potlačeni njo otroci in obilniše število v srednjih i visokih šolali iz-nčenih sinov si za more rešiti ostalo i zgubljeno zopet pridobiti. Tržaški Slovenci plačujemo drago davke: —naj nam nnpravi mesto šole- -in, ako nam jib no rfapravi, ločimo ue od rijeg«—dd^tavolj Kol ločimo «e od .njd-ga i si napravimo flolo pO »noji voljii . v- '? Doslej sle bojorali stranki svoj boj pO časnikih in na nlici; —« r zboru niso mogel vneli, ker ao anali slovenski poslanci, sami kmetje (samo vzhodno Galiiko jo imelo kmete za zastopnico v raznih zborih 1) junaško umreti, a ne so bojevati. Bila jo prava Črna vojska, o-bilua šest mož, zoper dObro Izurjeno, vsem doktorskim orožjem oboroženo, sodomkrat veče število. Ouditl so moramo, daje/ šost ncšoluuili kmetov tako pogumno rajo—umrlo," nogo du bi flo bilo podalol - • A zd^j ae vname menda boj tukaj, Slovenol no morejo aieer postati večega Števila in enakih inočivzbor kakor meato, v kterem jo propustila pasivna vcČlnn volitve „stranklM, pa vsaj boljo vojfičako pošljejo nego doslej. Hvaliti moramo okoličane, da so naprosili dva možaka, vneta ža njih blagoatanjo, ako ravno nesta rojena med njimi, ampak na Krutijskem, nuj prevzameta poslanstvo. Ita dovodni smo, kaj So bodo v zboru počelo: ona dya naša možaka nu znala „toflkaiififtiiinu; imela bosta na-aproti vsaj dvakrat toliko advokatov, nego je aloved-skih poslancev; v kakem jeziku, kuko bosta jim odgovarjala? Itca rimo radovedni; da naštauo parlamouturnl boj, je gotovo. Več o volbah I delovunjl zbora pa dru-goč 1 *) ___ V Šempetru 8. marea. Slavno vredniHtvo „Do indvino"! „Čast je fivljeme!" Blugovoll, draga '„ Domovina", sledeči dopis kot popravek spreleti 1 V 8. listu „ Dom." je bil pod niulovom „ Čuden skUti" i nek inojo osebo zadevajoč zolo sumljiv spis, kteri žali po krivici mojo čast iu pokllo, kakor da bi namreč lest dolžnosti svojega poklica uo uiuel ter tudi nu spolno-val. To pomoto ali sum hi jest lahko naravnost zavrnil. — Za zdaj pu le to: Da sem vestno dolžnosti svd-jega poklica spolnoval, temu porok so razne pohvalno sničbe, ktero sem od dežolske In duhovške gosposko ako.; 6 let svojega učitoljstra prejemal. Te Ib tdaj, ko . sem zarad bolohnostl za Začasen pokoj po nasvetu gdtavnikov prosil, pri. dotiČnem Šolskem nadzorništvu. Ako'bi pa omenjena pomota r kratkem Očitno preklicana ne bila, bodem primoran, jo Sam bolj natajnko dokazovalno svetu'razodetl. S spoštovanjem Vam vdani "'i! tukajšnji učitelj ; ; Z. vBDomovina" v svojom sostavku v listu 8, ni ne tole ŠL Poterske grajala, no gosp. učiteljeve osebe raz-žalila; kajli učitelja sostavok Šo no omenja ne; o šoli tndi niti ne govori „ Domovina a sama, ampak ona le rnemogiedč navaja, kar so je v seji al. Št. Petcrskega starešinstva o njej,fgovprilo. Ako tedaj to, kar je ^D." zastran šole povedala, ktoroga popravka potrebuje, moral bi se bil popravljaveo kam drogam obrniti, a ne pa ^Domovino". ^Domovina" nima ozir šole in nčitelja nič popravili, torej ni tudi bila dolžna gosp. učiteljevega E opravka sprejeti. Sprejela ga jo pa vender zato, er utrjuje njon sum, da to, kar so je v starešinstveni seji govorilo,—da ni namreč šola pravega sadil nikoli donušala,—ni pravi vzrok sklepu: da naj šola neha, ampak bri ko ne le pretveza) kajti čo ima učite^ pohvalne spričbe od dotičnin šolskih oblastnij, je to znamenje, da je šola kaj sadit donašala. Po tem takem jo imela „Dom." prav, da je omenjeni sklep zastran neuanja šole ačuden44 imenovala. — Hvaležna Vam je, g. učitelj, „Domovina", da ste s svojim popravkom vodo na njen mlin napeljali in to stvar kolikor toliko pojasnili. Vr. Domači novl6ar. (O. nadvojvoda Vilhtlm) jo bil 0. t. m. v Gorici; doSol iz TrsU. (Olravha pri det. sodniji v Trstu z Ooričani ob-doltenimi motenja javjteaa m trd oziroma raztaljenja Veličanstva) jo bila 6. in 8- t. m.— 6. marca jo. bilo obsojenih 6 mladončev (18-28 Jot starih) obrtnijskega stanu, dveh izmed njih tudi ziirad razž. veliČ. Teh dveh eden je obsojen na 3 mesece, drugi na 2 mesooa; druzl 4 vsak 1 mesec. Vsi ti so obsojeni zarad nekega dogodka tukaj v Gorici. — Deležniki Palmskih dogodkov 18. ■) Proiiinol __Vr. u - okt. l888 fo fme?i svoio obravnavo 8. t m.; zagovarjala stil jih advokata dr. Deperis In dr. Verzegnaaai is Gorico. Vseh akrip je 15 (S pevci vred). Kar hujša ka-«en |e 84aeaeeev teške ječe, naj milejša 1 meaee. Val 7 so napovedali pritožbo na vlšo aodnljo. Sieer pa so zdaj izpuščedl iz zapora in ao tukaj v Gorici. Borinl kur« 10. t. m. Mettall. <52:60; narodno posojilo (50:50: London 123:86; adžjo arebra 121:60; cekini 51 82.- ■ ■ - Lolerijako številka. V Trstu t«, 54, . .-/v." • ' ■•/■'•..■■. ' Žitna osna ¥ Gorloi: l»šeniea po 2 gold. 00 kr.; (goriftki kazuauikj; toršica 1:42; luriiea bela -:—■; ječmen, delan 2:80 do—nedelan 1:70; fižol 2:—do 2:60; ajda 1:80} o vos 1:30. Oostilnioa (nekdaj Trojer-jeva) na trgn av. An* tona Atov. 1 vJ)unajskom predmestji je odi. februarja t. 1. vnovič odprta in % dobrimi vini ia ItvraUo kuhinjo oskrbljena. — Nizka cena jedi in jprijač, urua Sostrežba \n pa dobri konjaki .(štale) vabijo vljndno Č. goste, kterih gre torej prav obilno pričakovati. v Alojzi Praproinik. Prodajavnioa ma*4rrjalntga m barvnega blaga araven kavarne BCommercio," blizo cerkve av. Ignacija na Travniku, je vnovič odprta in bogato založena s vsem, kar spada v to vrelo blaga. — Postrežba bo hitru in dobra, eene v primeri a drugimi to »orle pro-dajavnloami nizke; torej je lahko zanašati ae, da bode oblino kupovavoev va-njo zahajalo. 7 .'."■• Neueste Erfinduofl. Die von Sr. Vaj. dem Kaiaor von Oeaterreich lattt Reakrlpt Nr. 1802^1908 mit (lun anaaekl. Pri v i legi um bevoraugte PoIltu(r - Compositlon ist Kosserst beacbtenavverlh jfltr Tisehler, DrechsUr und Jlolsarbtilsr zum Fertigjioliren von neusn Miiheln nnd ftlr Private u. s. w. aum Aufpoliren von alten und ab-gestandsnen, oder tolehen MUbtln, too das Ol hervortrilt— Durch diesa Composition wird daa zeitraubende und koslspielige Fertigpolirou durch Spiritus gHnzlich bf-Seiligt, da durch Antoendung einiger Trop/en in %oenig Minut t n ein Ti teh oder Kasten ferlig polirt telj nnd kann bel einera mit dieser Composition polirteh Gegen-Bland das Ol nie hervortrelen.' Alte und abgeetandeae Mlibel ktfnncn durch tinfaches Reiben mittelst einesbe-fcuehtoten Leinvvandlappens Uberpolitirt werdcn und erbalten einen Hochglanz, vvelcher durch dsa Politiren mit Spiritus nie erzielt vverden kann. — Mit einem FlUschehen dieser Composition kann Jederman in einigen 81 und en eine complette Zimmereinrichtung r eno vir en. Haupt-Depot bei F. MDlIer. Wicn, VL Bczirk, Hirschen-gaBse 8, wohin die schriftlichen AnftrMge erbeten, und gegen Einsendung det Betrages oder Nachnahme prompt cffectuirt vverden. Prel«! 1 gr. Flacon 86 kr., 1 Id. Flac. 60 kr. Embal-Iago per Beatellung 10 kr. Weniger wio 2 Flscons konnen nicht —^ vorsendet vverden. ^^ ,. Von der Dfrokllon das polvtechniscben Isititutas in Breslau." . . IlrMUa, 8 Min 1B«7. Sehr gčehiter Herrl Vor einigen Tagon wurde mir eine Probo Ihrer Politur - Gompoaition tlbergebeu, mit dem Ersuchen, selbe elner genanen ohemisehen Aual^so ihrer Bestaudthcile zu onterziehen. leh babe dieso Probo einer gonaucn sovrobl oualitativon als quan-Hitatlvou Analyse unlonvorfun und deren iweokmJlaaigo Zusamonsetzung fur vUlIig gut befundon n. a. lhr ergobcaaler Dr. Wsnter, Direktor des poljtechniachea Institutes in Breslau.