(^jutrfti^ ladanja.)
10. številka.
V Trstu, v torek dne 23. januvarja 1894.
■t - %<..%■ Tedaj XIX. V , )
„EDINOST''
izhaja p* trikrat, na tndnn ▼ iastih i z-
danjih ah torkih, četrtkih in aobotah. Zjatraaja izdiaj* iz-
hnj a ah fi. ari 7.jatrnj, T«i»rn* ph ab 7, ur» TTaear, — Olui.jn* ir.Uanj* ataua : ta jadan aitta^ . f, —.«">, i*T«a Avrtrij* f. 1.4« Rt tri aiaaae . . , 2.(10 ,	4 _
*a pol lata . . . 5,— ... lisa raa lata . . . ]* — . . . !•■—
Na naročile brez (..'iložens narošsiae a«
re jemlje otir.
Paimmitfr« številki« ga dobivajo a pra-dajalniaah tobaka t' Vratu po a v (iorlei po 3 ari. Sobotno tiitm izdanja r lr»tu a ni., v G»rM 4 ni.
EDINOST
Glaailo slovenskega politlAne^a dpuitva za Primorsko.
Oglasi »a raruni' pn tarifu t petitu; ca nii«li>».* z debfiirai črkami »a plačuje pruittor, kolikor obsega : uradnih »rutic. 1'o-lana a«mrtn e« in jatnezahvRU, do-mati oglaai itd. m ninnajo po pagodbi.
V«i ilopi«i naj so potiljajo uradniitru: ulira CaHPrRia it. 13, Vaako pumo mara bili frnnkarano, k»r nefrankornna na na *pr -j imajo. Rokopisi so na vračajo.
Naročnina, raklamacije in oglasa »pra-jaraa uprmvniitv ulica Caserma IS. Odprta reklamacija io prosta poitnina.
,r («hmHJ< m*it>
Kdo mi je prijatelj?
Jedna izmed glavnih toček delavskega vprašanja v Avstriji jo: preustro-jitev volilnega reda. Kakor znano, nima delavec nikako volilne pravice, dasi plačuje tudi on davek. Ako tudi ne nosi novcev v davkarijo, ven er plačuje tudi on državi in to na jedi, pijači, oblačilu itd* Zraven tega posrednega davka nositi mora pri vojakih puško, v slučaju vojske mora prelivati kri za državo: on plačuje torej državi krvni davek.
Naravno je, da, kedor kaj plaCa, hoče tudi kaj imeti za svoj denar, naj bode gospod ali siromak. A od nekdaj sam imela je gosp6da največje pravice. A delavec nima niti pravice, da bi volil poslanca, dasi je naložila tudi njemu država bremena na ramena. Da tako ne more dalje, da je groš delavca baš toliko vreden, kolikor groš plemenitaša, to spoznanje prodira dan za dnevom z večjo silo.
Žalostna resnica je, da delavsko vprašanje nima narodnega vpašanja v svojem programu. Avstrijski slovanski delavci posnemajo Nemce, Lahe in Francoze, to je tako, pri katerih jo narodno vprašanje že zdavna rešeno. S tem, da se delavci odtegujejo od narodnega vprašanja, odtegujejo se nehote tudi od svojih najboljših zaveznikov, od svojih najboljših prijate jev.
Kedo so ti zavezniki, ketlo so ti prijatelji? —
Zaveznik in prijatelj mi jo gotovo tisti, kateri ima tak smoter, kakor jaz. ali ]ia viaj mojemu podoben. Slovanski delavec! Od koga zahtevnS pravic? Od koga zahtevaš, naj s« ti izboljša stanje? Od gospodarja, kaj ne? Jn kedo te v rokah? To je nemško-liheralna stranka, s katero so tudi naši Lahi veliki prijatelji. Ta stranka jzdala nam je postave, ta stranka dala je sebi največje pravice, ta stranka naložila bi rada ves davek le na revnejše sloje in sama bi se ga naj-rajša otresla. Proti tej stranki borimo se Slovani, od te stranke znhtevaino jed-nakopravnosl, borimo se za jednakoprav-nost slovanskih jezikov, ker hočemo, da ima naš jezik isto veljavo, kakor nem-Ski in laški, borimo se, ker hočemo v vsakem pogledu iste pravice, kakoršne imajo Nemci in Lahi.
Nismo-li v tem popolnoma podobni delavcem, ki se bore za to, da se jim da,
PODLISTEK.
(i)

Dogodbicu ii na S o vaiioa. — Spisal Dobravec Velika ni naša vasica, tudi poaebnoeti nima, da bi rekel Bog vo kakšnih. Zato ae bo marsikomu zdelo čudno, da žive med nami colć »prima doune". Stvar jo čiato naravna. V davnih časih, ko je bil Nanoa menda za nekaj pratov nižji in aneg gorak, zibal ae jo akosi našo vasico nekateri bogato obloženi voi, nali ljudje ao hodili a takimi in takimi voimi po svetu. Dunaj in cel6 Milan jim niata bila predaleč. Denarja ao imeli — Bog mi grehe odpuati — ko hudič toče. Tedaj ao videli nadi predniki na tujem mnogo krasoto, slišali veliko lupega, pojedli in popili — no, jedli iti pili ao tudi — in peli ao radi. Zaznali ao nekje tam okolu, da nazivljcjo ljudje ouo ženske, ki pojd tprim" v operah — aprima donue*. Ali to je bi o ondaj; jaz pa vem, da ao tedaj ljudje utrjevali svoj spomin ravno tako o dobrih in slabih prispodobah kot danes.
kar jim gre? Kje najdejo torej delavci najožjih somišljenikov, najožjih prijateljev ?
Kako je pa razdeljena volilna pravica med avstrijske narode ? Največ pravic imajo plemenitaši in kapitalisti in ako vzamemo to v narodnem obziru, največ pravic imajo Nemci in Lahi. Le tako je mogoče, da imajo Nemci in Lahi v Avstriji tako moč, dasi nas je toliko Slovanov. Naše glavno delovanja je za preosnovo volilnega roda, mi zahtevamo, naj bode obča volilna pravica, kajti je dino s pomočjo splošne volilne pravice dosežemo Slovani, kar nam gre, dosežemo, da bomo nadkriljevali v državnem zboru Neslovane.
Nismo-li zopet tukaj z delavci popolnoma jedini? Ali se ne borimo tudi mi vzajemno z njimi za preustrojitev volilnega reda? Preosnova volilnega reda je nam Slovanom jedna izmed glavnih nalog in tako tudi delavcem, Kjo najdejo torej delavci najožjih somišljenikov ? Kje so torej pravi prijatelji? Ako je torej delavsko vprašanje tako ozko spojeno z našim narodnim vprašanjem, ako se ujemamo z našim narodnim vprašanjem v vseh točkah z delavskim, dolžnost mora biti vsakemu delavcu na to delati, da pride tudi v delavsko vprašanje ndrodno vprašanje. Ako se to zgodi, tedaj smo tako tesno vezani jeden na drugega, da se moramo složno boriti za svoje pravice.
Torej slovenski dolavec! zahtevaj pravice, katere Ti grejo, a ne zabi nikdar, da je tvoja usoda jednaka slovenski usodi, ne zabi nikdar, da si sin onega naroda, ki se mora boriti za one pravice, katero drugi narodi že imajo!
Politiške vesti.
Deiolnl zbor Ilirski. V seji dne dne 20.
t. m. odgovoril je vladni zastopuik na Jenkovo interpelacijo gledć atenografhkih zapisnikov, kateri dosledno prezirajo hrvatske in slovensko govore ter gUdć slovenskih in hrvatskih ulog, za katere zahtevajo italijanski prevod. Kakor čujemo, postavil ao je vladni zastopnik v avojeoi odgovoru popolnoma na ataliiče italijanske večine, z bo k česar mu je ista živahno pritrjevala. Obširnejša poročilo o tej pomenljivi aeji priobčimo v jedni prihodnjih Številk.
Razprava proti „Omladini*. Dnu 20 t.
m. je baje nek obtoženec izjavil, da iuu je
V domaći cerkvic':, kadar nam je dobrotno nebo naklonilo duhovnika, izkazovale ao ae od nokdaj žensko vendar a svojimi dobrimi iu slabimi glasovi. Poslednje povem le bolj ua tihem. Pokaj bi torej iskali daleč na okolu prispodobe. Ona, ki pnjo pri nm „prim", bodi ,prima donnau. Kje je lepše logike P O tem sem tudi jaz tuko trdno prepričan, da mo ne preveri niti nam Oregačev Groga, ki je svoje dni po Trstu jedel luške fige in trdil, da eerkev ni teater. In Žga-nova Marija, ki je todaj pola v naši cerkvi, že zato ni „prirna donna*, kur jo dokle, donna ae baje pravi, tako trde tsvedenci — ženaka. Ali naj se drugi prepirajo, kolikor jim drago, naj ao pravi tako ali tako, resnic* je, da lepšega dekleta ni v nafti vasici kot Žganova Marija.
Ona ju bila več let nafta ,prima donna" in zato jo tudi uiivala neko posebno spoštovanje. M«lija je znala prav lepo peti. Njeni glas jo vzpodbujal ljudi k pobožnosti, v glu-u jo pa bil njeni srčni čut, njeno petje je bila živa molitev. Ljudje ao se blizu in daleč ponašali ž njo in colć sosedje so jo hvalili Če je bila slučajno zadižana, da ni mogla v
bila zspovedala policija, da naj povć to, kar je povedal v preiekavi. Nek policijski komisar da mu se je sagrnzil, da bode obtišen na 5 do 10 let težke ječe, ako tega ne stftri. Nek drugi obtoženec je izjavil, da je bil pripravil in vodil izgrede dne 17. avgusta min. ieta pokojni Mrva, kateri ae je pokvaril baje vsled čitanja romanov. Mrva da je bil res podkupljen od polioije, katera je tnala dobro izkoristiti njegove prenapete izjave. Predsednik je ukazal staviti to beaede satoženčeve v zapisnik. Zatoieni Mod raček ae je izgovarjal jako spretno na pokojnega Mrvo. (Modraček je anarhist, katerega je bilo obsodilo dunajsko dež. sodiičo radi anarhistiških govorov. Ured.) Popoldan ao izpraševali osem obtožencev, kateri so tudi odločno tajili, kar jim očita obtožba,
Poioiaj v Srbjil. Z Bolegagrada poro* čajo, da je dne 21. t. m, poklical kralj k sebi roinista Gruiča in Miloslavjevića, kate* rima je baje izjavil, da si aam ne zna več pomagati in da ne vć, kako bi rasmotal zamotano stanje, abok česar d« je naprosil svojega očeta, razkralja Milana, naj se vrne v Boligrad. No, slabim financam bodo pa rea znal pi.maghti Milan ; on se razume jako dobro na to, kako je treba denar zapravljati! Ker je mlndi kralj povedal ministromn, da jo dal potrebne ukaze poveljniku Beligrajske posadke, polkovniku Milovanoviču, je takoj zatem dalo vse ministerstvo svojo ostavko, utemeljajoč isto s tem, da j« vrnitev Milanova proti jasni določbi ustave. Scer je zahteval kralj od miniaterakega predsednika Gruiča, naj mu ostavko utemelji drugače, toda Gruič ni maral navesti drugega vzroka. Na to je pozval kralj Avakuuicviča, Ribnico, Garaianina, Novakoviča, Sitnica in Milovano* viča in se posvetoval žnjimi. (Svet se res *UČe, posebno pa v Srbiji I) Zvečer jo poklical še Gruiča, Velimiroviča in Nikoliča, po-trm pa j o ukazal, da «e odloži zborovanje skupftčine. Rnzkralj Milan jo priftel v Beli-grad dno 21. t. m. Na postaji ga je sprejel kralj „Šufta*. Oče in sin sta so baje prisrčno pozdravila. — Kakor poroča dunajska ,Mon-tagsrevue* z dne 21, t. m., imenoval je srbski kralj ministerskim predsednikom S m ču, srbskega odposlanca na Dunaju.
Ustaja V Italiji. Brzojavnemu poročilu iz Masse, 20. t. m., katero smo priobčili v sobotnem večernem izdanju .Edinosti" med najnovejšimi vestmi, dodajemo kasnaje doilo pojasnilo, katero trdi, da so bili ti streli menda dogovorjeno snamenjo upornikov na skupno postopanje.
Dne 20. t. m. pričeli so v Massi v pri*
ourkev, tedaj se je idelo mnogim vaičankam, da so nedeljsko opravilu ni vršilo po navadnem redu. Cerkev je bila sicer polna, a drugače je bilo vae prazno, ker ni bilu Marije. Še le naslednjo nedeljo so se našo dobre mamice, komaj oddahnile, čuvši zopet svojo ljubljeno aprima donno* poleg drugih glasov in orgel, ki so bile uekdaj tudi jako vesele Marijinega glasu, Saj so ž njo pelo mnogo lepše kot z vsemi drugimi pevci in pevkami.
Marija ju bila naša ljubljenka in ljubljenka vaob stvari, ki ao bivale okolu uje. Nji jo tedaj cvetela zlata mladost, življenje jej jo bilo posuto a samim cvetjem ; kakor se ogrne narava spomladi v pisano cvatje, no prašaje, kakšen bode sad, tako se je Marija veselila lepega življenja brezskrbne mladosti.
Kdo ve, koliko časa bi ao bilo snovalo Mariji tako rajsko življenje, da ae ni dogodila v naši vasici nenavadna prememba. Stari Žanino, kakor so tuu rekli, delil je z umu i mnogo desetletij točo in močo, dobro in slabe čauo — samo denarja ne, marveč ga je vestno spravljal in grabil v skrinje. Ta Žanino si je bil menda dovolj obrodil trebuh in mo-injiček z groši, katoro so mu snosile naše
sotnosti kraljevskega prokuratorja izpraftevati zaprte upornike. Iatih jr 350; med njimi je tudi anarhist in vodja upornikov, Valterone, pri katerem so našli okrvavljeno sekiro. — Dne 21. t. m. so prišli vojaki na gori Bru-giana na isto mesto, kjer so bili uporniki baje rasvili črno zastavo. Namesto zastave pa so našli le veliko smreko, katera je bila iz daljave videti kakor plapajoča črna sastava (P?) — Ratoroženje prebivalstva vrši se redno, bres upora. — V Cataniji (Sicilija) nalli so o hišnih preiskavah dinamita, užigalnih vrvic itd. Kljubu temu pa trdi ital. vlada, da je Sicilija „pomirjena*.
Mobilizacija „družb« rudoioga krila* v Italiji. Preiskava je dognala, da dotični aon-zaeijonalni brzojav, kateri je prineala agencija „S efani* o mobilizaciji družbe „rudečega križa", ni bil prod cenzuro ministerstva notranjih poalov, Agencija „Štefani" je prinesla to *est v odsotnosti svojega načelnika Friedltlnderja. Ker jt to pojasnilo službeno, razvidi iz njega lahko vsak, da ital. vlada ros zatira poročila o gibanju upornikov, in da prido med avet le to, kar je vladi po volji.
Ruilja v orodozamskem mor|u. Nek angleški list piie, da so vesti, da išče Rusija oporo za svojo vojno brodovjo na Korziki, v Navarinu ali pa na otoku Miloakrive. Isti list zatrjuje ter pravi, da vi to iz dobrega vira, da se misli Rusija polastiti poluotoka gore Athos. S tem bi dosegla valno strate* gično pozicijo, iz katere bi lehko nadzorovala Makedonijo, Dardanelo in malo Azijo. Znano je vsekakor, da jo samostan na gori Athos že sedaj nokaka predstraža Ruske. Trdi so cel6, da so tam živeči redovniki večinoma preoblečeni ruski vojaki. Vest angleškega lista ni toraj brez podlage.
Različne vesti.
Nj- c. In kr. Vio. ces.rlčina udova nad-nadvojvodinja Štefanija odpotovala ju dno 20. t. m. iz Opatijo ua Dunaj. Na Voloskcm se je mudila skoraj tri tedne.
Trgovinski ministar grof Mfurmbrand so
je pripoljal v Trst due 20. t. m. z brzovla* kom ob 8 uri 47 min. Ž njim ata prispela, kakor smo bili žu poročali, sokcijska načelnika baron Weigolsperg in dr. K 6 r • ber. Na postaji so ga aprejeli ces. namestnik vites R i u a I d i n i, župan dr. P i t e r i in razni uradniki politiških in drugih oblastij* Ministra jo spremil cos. namestnik v „Hdtel de la Vlilo". V nedoljo ob 10 dop. sprejel
dobru mamice: za kafćtak in cuker skrivaj, sa moko in drugo drobnjav pa javno v pro-dajalineo. Sklenil je prebiti svojega življenja zadnji konee v mestu kot mestna gospoda. Denarja je imel, kdo bi mu zavidal? Saj nas niti o svojem odhodu ni pozabil. Da bi ne trpeli pomanjkanja, skrbol je, da je prišol takoj o njegovem odhodu v ono prodajalnico njegov uinovcc, lep la&ki mladenič, ki jo nadaljeval strijčevo trgovino, Klioali so ga Ba-Btiano. SLbo je lomil naš jezik, zato pa se ja toliko bolj prilizoval ljudem, posebno dekletom.
Ni minolo mnogo nedelj, da jo začul tudi Bastinno občudovati našo „prima dolino", Nedeljo za nedeljo jo hodil v cerkev, nedeljo za nedt-ljo so jo oziral k orglam, poslušal mili Marijini glas in gledal menda tudi Marijo, dasi cerkev ni za taka shajališča, a vsakdo sodi čast božjo po tem, kakor aam ča-t'ti Bogu, ln Baatiana jo hodil v oerkev gledat žive Marijino oči, njene orno laso in nje ljubki obrazek.
(Dalje prih )
jo Minister run« dtpalMiji. Prti gt j« pozdravil lupan dr. Pitteri na čelo ilmoT mestne delegacije. Nagovoril ga je seveda italijansko, priporočajoč mu perejo z*4evo javnih skladišč v novem pristanišču. Zajedno i delegacijo predstavil se je ministru tudi predsednik trg. sbornice baron Reinelt. Minister je odgovoriljvsakemu posebej, zahvaljujoč ae na pozdravu. Za njim je vsprejel vodstvo javnih skladiič, upravni svet Lloydov, deželnega glavarja goriikega grofa F ran j a Coroninijs in deželnega glavarja iatr-skega, dr. Campitellija. Isti je pripo-ročil ministru agradnjo lokalne ieleznice Trst-Rovinj. Na to se mu je poklonila deputacija mestnega svola Ooriikega in tamoinje trg. zbornice, ta njim deputacija pomorskega zdra-viića iz Orada, župan iz Pirana, deputacija trš. patentovanih meietarjev in drugi. Spre* jein je trajal do 1. ure popoludne. Ob dveh pop. je obiskal minister uraduije pomorske vlade in tri. pristaniikega k&pitanata, potem si je ogledal novo poštno in brzojavno palačo, in novi L!oydov .hangar" (skladišče). V novem pristanišču si jo jako natančno ogledal parnika „Imperatrix* in „Mnria Valeria*. Bila je ie noć, ko se je vračal iz Lloydovtga hangarja. Včeraj (ponedeljek) je ogledal javna skladiič* („Magazzini gonorali*) in pa novo pristaništa. O tom obisku sporočimo v danai njem večernem izdanju.
Izjava. O. Ivan M arija Vato veo, občinski odbornik in deželni poslanec za avo-toivanaki okraj, nam piče:
Končam pororilu o zadnji seji deželnega zbora triaikega, prijavljenega v sobotnem večernem izdanji, jo čitati opazko, katera bi bila lahko povod kakemu nesporazumljenju. Opazka pravi namreč, da sem ae oddaljil iz aeje pred glasovanjem o laiki univerzi. To je pomota, kajti odiel sem takoj po drugi točki dnevnega reda in to le vsled nastale zmeinjave, ker so ustali •koro vai poslanci, tudi okoličanakiin, sem si moral misliti, da se s uja ne bo-de nadijevala zbok pozne ure. In aaj je iz poročila samega razvidno, da je bila nastala zineinjava, Sioorsopa popolno m u strinjam s postopanjem svojih okoličanskih tovariiev g ! o d e n a omenjeno točko dnevnega reda.
Toliko v pojasnilo in sporazuuiljenjc.
Odličirm spoštovanjem
Ivan M. Vatovao
dei. poslanec
Otobna veat. G. J u s t R e b o k, rodom okoličan z Grote, položil je dne 19. t. m. z dobrim uspehom izpit iz živinozdravniitva postavii tako iivinozdravnik.
Novi zdravnik. Dr. Edmuud Rimi ni jo dobil dovoljenje, opravljati v Tržaški občini zdravniiko prnkso.
Hrvstsko slovenski poslanci na potu v Poreč. Po seji dno 13. t. m. se je vrnilo več naiili poslancev is Poreča domov, znajoč, da no bode seje nekoliko dni, in neimajoč, nikakoga opravila, ker niso v nijednem odseku. Od toika aem so čakali na privatno naznauilo, kodaj bode seja. V petok so je dobili; posl. Jenko, S o r s i č in S p i n č i č pripeljali so so le tega dno v Trst, da odpotujejo naslednjega dne v Poreč. Zjutraj zgodi j, dobro pol ure pred določeno uro, bili ao ie na parniku. Imenovanim se jo tu pridružil tudi posl, Maudič.
V raznih pogovorih čakali so, da odpluje pariiik. Ćakuli so in čakali — slednjič jim j« tu čakanje začelo prosednti. Pogledovali so na uro — bilo jn žo 5 minut čez določeni čas — prtilo jo 10. 15, 20, 25 min. in tudi pol ure. S prvega začetka so mislili, da se par-nik promiče, a kmalu so izvedeli, da stoji vedno ua istem mestu. Spomnili so se tedaj šaljive povesti o onih mornarjih, ki so veslali vso noč, da pridejo iz jodnega mestu v drugo, in ki so se io veselili v jutro, tasliiavii petelinovo petje, čci, zdaj so na svojem mestu. A slednjič so se prepričali na svojo veliko žalost, da so še vedno {tam, kjer so bili si-noči — kerao bili pozabili odvažati ladij o. — Naii poslanci so povpra-Sevali sleherni hip tega ali onega na ladiji, kdaj da odpluje prav za prav in dobivali so dosledno le-ta odgovor : „Ta hip, ta hip!" Pa tega „hipa" ni bilo in ga ni bilo. Govorili so slednjič tudi s poveljnikom Indijo in ta jim je rekel, da je mrgla tako gosta, da ae skoro nič ne vidi; da bodo megla nižje doli io gostejša, da je megleno vreme naj-
•table a« mornarje — veliko alabie nego
burja, kajti pri burji ae vidi ve« in ae je lahko braniti —, da >i toraj z ozirom na nesreče, dogodivie se t zadnjem čaau, ne upa odpotovati, dokler ae megla ne razprii. Opazki poslancev, da pridejo prekasno v Poreč, dodal je poveljnik : .Ako sploh pridemo t" In potem je rekel: ,Nam j« to eicer neprijetno in v ikodo, ali mi moramo paziti na varnost ljudij." Naii poslanci ao mu dali popolnoma prav, a tudi — slovo, to je: pobrali so svoje stvari, poslali po voznika ter ae odpeljati na kolodvor sv. Andreja, da vendar pridejo v Poreč, četudi malo kasno. Ali glej smolo t Vlak je odpihal pred petimi minuti, bil jim je odgovor od dotičnega uradnika.
Vrnili so se zopet v mesto mimo parobroda, ki je stal ie vedno (ob 81/« uri) na istem mestu. Če bi sedaj tudi odplul, bilo bi vender prepozno. In tako ao ostali v Trstu, ker jim ni bilo mogoče odpotovati v .glavno mesto" Istre. Z jedne atrani smo se pa vendar veselili te nezgode: Gg. poslanci ao ao vsaj mogli udeležiti naiih narodnih veselo!
Za drufbo sv. Cirila In Metoda nabralo se jo povodom smrti Jurja Kraigherja v Čr* nomelju 1 gld. 80 novč.
Vsakoletni vslikl plss .Tri. podp. in bralnoga druitva" bode v soboto dne 27. t. m. v redutni dvorani gledaliiča „Puliteama Rossetti*. Iz istih vzrokov, kakor imo priporočali sobotni veliki plss .Del. podp. druitva", priporočamo slavnemu občinstvu tudi ta ples, kajti namen in svrhn obeh podpornih druitev sta popolnoma jeJnnka, plemenita.
Koncert .čsiksgs kvarteta", ki ae je
vsled nepričakovanih zaprek vriil iele v nedeljo, dri <5 21. t. m. v gledišču „Armonia", bil je — ial — precej slabo obiskau. Z jedne •trani je pač uplival an take koncerto neugodni predpustni čas, ■ druge atrani pa manda tržaška tla niso ravno preveč ugodna za klaaično in komorno glasbo. Značilno je za duh tržaike laike inteligenoije, da je bilo občinstvo zastopano skoro, aamo po Slovanih in Nemcih. Vendar pa so gg. Iloffmann, Suk, Nodbal in profusor Vihan, kateri zadnji čas nadomeatuje obolelega tovariia-oelliata prvih treh, g. Borgerja, tudi tukaj v Tratu doaegli kar najaijajnejii vapoh. Kaj naj rečmo o njihovem igranji P Naie pero je pač preslabo, da bi dostojno opisalo to čarobno soglasje I Dovršena tehnika, najfinejii razum in najglo-bji čut dičijo .češki kvartet"; adruiene s mladeniiko navduienostjo ao te lestnosti kar osupnile in premagale doaedaj io vsako občinstvo. Ni treba, da bi posebno opozarjali na vrline posameznih članov ; samo to aej povdarjamo, da skupaj igrajo kakor i eno roko, ii ene duie — iz aroa v srce. S kratka : vsak ismej njih je popolen umetnik, ? tvoji •kapnosti pe so kar naravnost nedosežni.
Programi .čeikega kvarteta« |obaegajo navadno izključno ali pa vsaj večinoma jelke skladbe. Mi smo čuli prekraeni, originalno-lepi kvartet .Iz mojeg« iivljenja" (I. 1876) od nesrečnega Smetane, katerega je zadela tragična oaoda, da je deset let pred svojo smrtjo (umrl jo I. 1884) pepolnoma ogluiil, io kateri ialibog ni dočakal, kako ae iele sedaj z njegovimi deli — posebno napr. a o-pero .Prodani neveita" — iiri slava njrgo-vega imena in njegovega roda po veaoljnem svetu I Prva točka vsporeda bil je DvorAkov kvartet v es—dur. Kakor je Bedrich (Miroslav). Smetana takorekoč ustanovitelj moaerne čeike glaabeno umetnosti, tako je Anton Dvorak najimenitnejši izmnj njenih živečih zastopnikov; posebno kar ae tičo i strumen-talne glasbe, ga lahko brez dvojbe postavimo na prvo mesto ne sauio mej češkimi, ampak sploh mej vsemi aedanjimi skladatelji. Ni čuda torej, da ae je tudi njfgov krasni kvartet kar na mah priljubil občinstvu in isto-tako tudi ljubki njegov .valček", katerega se umetniki nn vsoitransko vesolje dodal; vsled uprav burnego odobravanja po zgorej omenjenem Smetanovem kvartetu. Da pa .čeikl kvartet" ni aamo izvrsten tolmač domaČe svoje gliBbe, marveč a istim vspehom goji tudi dela drugih narodov, to nam je pričalo dovrŠ< uo proitvajanje klasičnega IIaydnovega kvarteta v c—dur, kateri }h posebno znan po tarijacijah naše .cesarske pesmi* v svojem drugem stavku.
Kakor smo rekli io iz začetkka, vspeh jn bil kar najbolj sijajen, in občinstvo je živahno in opetovano izražalo svoje priznanje.
Čuli si se mnogobrojni .Na adsr", .Slava"
in „Bravo"-klici. Nam pa je srce kar kipelo rsdosti, ko smo od takih slovanskih umetnikov ćuli čarobno-nsile glasove slovanskih skladb I Tn zato iz dna sroa ielimo dičnim naiim bratom is češkega severa ie zanaprej iste krasne vapehe, kakor so jih doaedaj povaodi dosegli; naj bi njih mladeniiko-og-njena navdušenost pridobila čeikemo narodu vedno več in več priznanja na glasbenem polji, katero mu zbok njegove izredne nadarjenosti tudi po vsej pravici gre I „Zora puea, bit će dana* I...	—a—a—
Veliki plse .Del. podp. druitva* poVasal se je tudi letos kot pravi nirodni praznik tržaških Slufencev. Gledališče „Politeama Ro-setti* je bilo tako uku«no odičeno, da je celo vladna .L'Adria" polna hvale. Udeležba je bila velika in ne rečemo preveč, ako povemo, da je bilo v gledaliiču do 2000 oseb. Zabava je bila jako živahna, naredni ples .Kolo*, katerega je vodil g, I. Umek eo morali ponavljati. To veselico ao počastili dvorni svetnik Krekioh, redarstveni ravnatelj T s c h r n-ko, redarstveni svetnik Bussich, poslanci S p i n č i č, 8 e r i i č, Jenko, I. M. V a t o-veo in Dollenz ter mnogo drugih alo-venskih odlič jakov. O prihodu dvornega svetnika Krekicha svirala je godba cesarsko pesem. — Dasi ie nimamo posebnega obvestila, vendar smo uvorjeni, da je bil materijalni vspeh plesa ugoden, morilni pn naravnost sijajen; kajti naii ljudje so se vedli uprav uzorno, da jim moramo izreči javno prisnanje. Ta veselica nam je zopet dokac, da nsie priprosto ljudstvo kaj lepo napreduje v omiki, tnko, da se mu ni bati primere ae sovrstnimi drugorodoi.
Vabilo na vesslico, katero prirede ba-zoviiki mladi naprednjaiki pevci v nedelje dne 28 januvarja 1894 v dvorani gostilne „Velt*, (popred Smrdu) v Bazovici. Razpored. 1. Sohubart: .Na straži", molki zbor s samospevom baritona. 2. a) A. Atjajev: .Slavulj*, (ruska romanca), 6) »Milaja1, (rmki ciganski valček) brač-solo a spremljevaniem glasovira. 3.,% .Čevljar in krojač", ialjiv dvospev. 4.,% „Oeika kitara", samospev baritona a sprsmljevanjem moikega zbora. .Mlatiči*, prizor prihodnjega veka, izvriujejo dečki. 6. L. Sregh: .Serenada", brač-solo •premljovanjsm glasovira. 7.*% .Radostno po. tovanje", ialjivi molki zbor. 8. V. Lapejne: .Tat pri »odiiču* šaljivi prizor. 9. Ples in proata zabava. Začetek ob 5'/, uri zvečer. Vstopnina k veieliei 20, k plesu 80 nč. ae osebo. Sadeii 10 nč. Ustop je doveljen le povabljenim in po njih upaljenim gostom
Umor v sv. Kriiu. Pod tem zaglavjem
smo objavili zadnjo eredo veat, v kateri amo •poročili, da je bil po noči od 15. na 16. t. m. v Sv. Kriiu pretep, v katerem je bil teiko ranjen kamnosek Jernej Švab, kateri je kmalu zatem umrl v triaiki bolnici. Potem pa ao pripeljali v tukajšnjo bolnico 18letnega k lesarja Jakoba Švaba, bratranca pokojnega Jerneja. Jakob Švab ima teiko rano na glavi. To rano je dobil v istem pretepu, kateri je spravil njegovega bratranca pod zemljo. Oroi-niki v Sv. Kriiu ao baje ie zaprli nekega k lesarja, na katerega leti sum, da je ranil oba S?aba.
Polloljsko. Dva konja, katera sta bila izginila, kakor smo bili aporočili, pred hiio it. 18 v utici Holitario, našel je kočijai Josip Smed, službujoč pri podvaetju .Bertin*, ko sta •e mirno ietala po uliei Farneto, namenjena bržkone k sv. Alojziju. Brezbrižni voznik je ontavil izpreiena konja v ulici So-litario ter iel mirno svojo kavo povžiti; konjama je bilo seveda nekoliko dog čas, zategadelj sta ai hotela nekoliko ogledati .italijanski" Trst na evojo „roko*, ali prav za prav nn lastna kopita.
Včeraj (22.) zjutraj naiel je na stari općinski cesti na stezi ki pelje k takozvani frakcija .Škandriči", kmetovalec Anton Hro-vatin, po domače Čalek, novorojeno mrtvo detu moikega spola, zamotano v okrvavljenih cunjah in v iztisu lista „Pieoulo della Sera". Nn lice mesta priSel je dr. Janovitz iz zdravniike postaje in redarstvena komisija, na čelu katere je bil g- kancelist Krai-ner. Truplo ao odpeljali v mrtvašnico pri •r. Justi. Policija preiskuje to skrivnostno zadavo.
Zadnja razsodba upravnega sodiiča o
pritožbi vsoučiliSčnega društva .Danico", jo vzbudila tudi tržaikega .Indipendnntija*, kateri je dno 15. t. m. prinesol uvodni članak, v kojem se nepovoljno izraža o tej razsodbi
in v njej navedenih razlogih rekoč, da je te razsodba nov argument za ras|i£no tolmačenj« § 19. ustavnega zakona. Ako ae bodo državna oblastva odsihdob strogo ravnala po tej razsodbi, morala bi dosledno prepovedati tndi sedaj obstoječa druitva na Dunaja in » Gradcu, kojih upravni jezik ni izključljivo nemiki. Jednaka ueoda bi po tem tskem morala doleteti tndi laika druitva kajti tndi laičine ne umejo uradniki in p>l:cisti v nemških meetih. Tn raaaodba je torej velike načelne vainoati ne aame zn slovouske, temveč tudi za vse druge ne nemik« narode."
Najnovejše vesti.
Dunaj. 22. Avstro-ogrska banka je znižala obresti nn 4^%*
Zadar 21. Včeraj popoludne je bil obed pri ces. namestniku, podmarlalu Davide. Obedu ao prisostvovali poslanci in načelniki oblastnij. Namestnik je napil Nj. Veličrnstvu, deželnozborski predsednik conte Vnjnovič mu je odgovoril, napivii njemu.
Praga 22. (Razprava proti .Omladini«). Začetkom danainje aeje je naznanil pred* tednik, da je aodiiče vaprejelo vse nove priče, predlagane od branitelje*. Obtoienee Ivan Svoboda izjavlja ae nedollnim, izjavljajoč, da so oblaati ponarejale sapisaike. Zelo-ieneo Josip Serak, ki jo aatoien da je kradel bukve, izjavlja, de je te bukve naiel na nekem hodniku. Ko ae je pretrgala razprava, naznanil je predsednik, da je pravoaodai minister zavrnil proteste, kntere so ulolili branitelji, ker je dvorana preteana.
Bsllgrad 22. Minoli petek je odpoalnl krnlj Aleksander svojemu odeta v Pariz brzojavko s 6000 besedami. V tej brsojavki je natančno popisnn položaj v Srbiji. Kmala potem je odgovoril razkralj Milan, da ee takoj napoti v Beligrad. — V konaku je bila konferenca, ki je trajale do 2 popolunoči. Govori ae, da Natalija pride v Beligrad.
Catanla 22. V javnih vrtih nalli ao tri zabojčeke, napolnjene z dinamitom. Znamka na aabojčkih kale, da so iste dopoalalt inozemski anarhiati.
Trgovinski bnojavl.
Builmpiita. Pisnlca sa spomlad 149-7*48, sa
jsosu 7B3-7-65 Koruza stara —.---, asva
4.99--■ - za nuj j za juni 4.84 —• — Ovsa sa
spomlad 6'90-8 82. Otrobi sansmarjsni.
Pismen nova od 77 kil. f. 7-40—7-45, od 78 kil. t. 7 50-7-55, od 7» kil. f. 7 «0-7 «6. od SS kil. f. 7 70 - 7 75, od 81 kil. for. 7*7»- -7 S0, Bi 160 -6*80; oves novi e-7«» -7*20.
Jsdinsn 6-65-0-95; proso 4 90-100.
Pšenics se je močno ponujala, mlini vedno rsssr> viranl, cena padla. Prodalo sa je zopet 8000 mstr. stotov po & kr. ceneje. Oves se drži bolj«, po drugih vrstah lita malo povpraševanj«, sen« late. Vreme voljao.
Ntw-Tork. Moka 9.10 silno mlačna.
Bnliapaita. ipirit, i-50-ll mlačna.
Vratiilava Špirit 50* pa 48-90 - 70* po 29 46.
Havrs. Kava Santo« foed avsran 106*75, aa maj 101-95.
Hamburg. Santos goed avsrage aa jaaavar f.
83-7 », mara 88*-, maj 6195; Kg miren.
Dunajska bona as. januvarja IBM.
Driavni dolg v papirju .
a , v srebru Avstrijska renta v alatu • .v kronah Kreditno aksijs . . . ,
London 10 Lat.....
Napoleoni......
100 mark......
1"0 italj. lir .... .
predvleranj: danes
98-06 97*80 lie*84 97*06 159*76 125. IS 9-96V,
• 1-65 46*40
9810 97-76 190-96 87 95 659 26 196.80 S9SV. 61*577.
48 50
Zahvala.
Za vse prisrčne dokaae ljubeani in aočutja o smrti nAicga dražega nepozabnega očeta,
JOŽEFA ŽIVCA,
izrekamo svojo najprierčnojio zahvalo vsem onim, ki so pokojnemu v obilnem Številu iz* kazali zadnjo čast; o. kr. uradnikom Komen« skim, pevcem in vsem drugim gospodom in prebivalcem naie občine. Vsem bodi izrečen« ie jedenkrat naia najtoplejša zahvala. V Komnu, dne 17. januvarja 1894.
Žslujofii ostali.
SVOJI K svomT
Alnitt \loftol trK°Teo »Barrlers vsoehia* it. ftlUO VD3DI g priporoč* ae slavnem« občinstvu »vojiia različnim blagom jostvin, moko, kav«, riift. sira, »ttlaiao itd., vso najbolje vrsti in po šmarnih cunnh. Namčbo obuvljajo te hitro in solidno kakor za inoiito tako na deželo.	8—26
Goetllna „Al Talatfvafo",
Pinzza Dogana št. 9 toči istrsko vino po 28 nvi. bolo po H2 nv£. V drulino po 20 nv6. od tednega litra višjo. Izborna kuhinja. Sprejemajo se naročila naobude in večerjo po zmernih cenah. Podpisani s« nadeja torej, da ga bodo gostje obitavali v velikem številu.	Ddanl 28-5 V. Covacicli.
Ludlnik politično društvo „K-linost". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Mttks Cotif;, — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.