Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA, ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. amg, •AVE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WIIH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." •VOLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY), JULY 28, 1921. ŠT. (NO.) 175. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. HUGHESOVA NO TA SOVJEISKI RUSIIL Slezijski problem. London, 27. julija. — Francoska vlada je mnenja, da je nemogoče odločiti, kdaj se naj vriši seja najvišjega koncila za poravnavo šlezijskega vprašanja, ako se preje ne odloči glede od-pošiljatve ojačenj v sporno ozem Ije Šlezije. tiGHES POSNEMA HOO-j Tozadevno stališče francoske vla-VERJA. POMOC NEMO-.^e je danes sporočil angleškemu GOCA, DOKLER JE {zunanjemu ministru lord Curzo-K A K AMERIKANEC nu francoski poslanik v Londo- Kemal paša prosi za mir. PROSI ZA ZAVEZNIŠKO POSREDOVANJE. ZAPRT V RUSIJI, PRAVI NOTA. nu. To stališče znači nov nesporazum med Anglijo in Francijo. Ko je Francija privolila, da se , WaShingitOTl, 27. ju'li'ja.— |seja vrhovnega koncila vrši v Airierišlti državni ta'juik C. j Parizu dne 4. avgusta, se je splo-#u&hes je iposlall na BOVjet-'®"® mislilo, da je Francija v to ^0 Vlado v Mdakvi formalno zahtevo za osvoboditev ^tneriških ietnikov v Rusi-.ri. Državni deparitmelit je danes dobil obveistilo, da je tozadevno noto državnega Kinika izročil ameriški kon 2ul Albrecht, v Revalu tamkajšnjemu Isovjetiskemu za-®toipniku. Besedilo Huffheeove fnote tukaj ni dalo v javnost, toda brzojavke iz Revala 'Pravijo, da se fijlasi: "Ameriška vlada je dobila sporočilo, da se navzlic (ponovnim prizadevanj am dr-Nansena, da se osvoiboidi a-P^eriške jetnike v Rusiji isti še vedno nahajajo v naj- meriška zveza za civilne /tesnejši '^tifeld. svobodščine je TDOslala tr- ''Ameiriška vlada zahteva :g:ovskeniu ta jn'iku Hoover ju imenu človečanstva, da se | pismo, v kaiterem se označu-jetniki nemudoma izpu- je 'stališče " relief privolila na podlagi tega, da se najprej resi vprašanje ojačenj a, ali pa da se to vprašanje na seji najvišjega koncila najprej vzame v razmotrivanje. Sporočilo francoskega poslanika pa očividno Tcaže, da se angleška vlada v tem oziru ni hotela ukloniti. --o- — Piknik — V nedeljo priredi društvo "Clevelandski Slovenci", št. 14 S. D. Z. piknik na Kastelčevih farmah. Vabljeni so vsi rojaki in rojakinje. — Včeraj je brio potegnjeno iz jezera truplo devetletnega Robert Schwartza, iz 1 357 E. 55. St., v bližini vzhodne 49. ceste, kjer je utonil zadnji torek. London, 27. julija. — Mustafa Kemal paša, vrhovni poveljnik turške nacij onzjistične armade, je poslal v Carigrad brzojavko, v kateri prosi cen^alno turško vlado, da posreduje pri zaveznikih za dosego miru z Grki. Tako poroča brzojavka Exchange telegrafske agencije, ki je do-šla iz Carigrada. Carigrad, 27. julija. — Danes se je približal mestu Samsun, ki leži ob obali Črnega morja, neki grški bojni parnik, ki je hotel mesto bombardirati, toda poveljnika je od tega odvrnil kapitan ameriškega rušilca, ki se je nahajal v bližini. Grški rušilec Panther je danes obstreljeval Trebizond ob Črnem morju, toda ni povzročil dosti škode. Atene, 2 7. jul. — Informacije iz vseh virov kažejo, da je odporna sila turških nacijonalistov docela zlomljena. Turške izgube v ubitih, ranjenih in zajetih znašajo dozdaj že 60.000 mož. Uradna poročila pravijo, da Grki se vedno pritiskajo Turke nazaj ob cesti, ki pelje v Angoro. Ker se morajo Turki tako hitro umikati, da jim De Valera poslal Lloyd Georgeu noto. London, 27. |ulija. — Kot se poroča, je anjgleški ministrski predsednik Llojjd George danes sprejel od irskega republikanskega voditelja Eapiona de Valere neko sporočilo o pote'ku svojih pogovorov z ostalimi irskimi voditelji. To sicer ni končen odgovor na pogoje angleške vlade, kajti pogajanja se bodo še nadaljevala, toda v splošnem se misli, da je odgovor nepovoljen. Važen dogodek današnjega dne v poteku irskih pogajanj pa tvori preložitev potovanja južnoafriškega ministrskega predsednika Jan Smutsa na dan 5 sta. Streljanje na kon_ venciji francoske del. feeraeije. ARGUMENTIRANJE GLEDE MOSKOVKE STROKOVNE INTERNACIJONALE SE JE KONČALO S STRELJANJEM IN PRETEPOM. Lille, 2 7. julija. — Danes popoldne je prišlo na konvenciji francoske delavske federacije, ki je zdaj v teku v tem mestu, do spopada, v katerem je bilo ranjenih od revolverjev in krepal-cev najmanj 12 delegatov, nakar je predsednik zborovanje zaključil. Red se je napravil šele potem, ko je predsednik Joumauz sredi avgu- I krika, hrupa in revolverskih stre-Ta preložitev se slftatra za . lov izjavil, da se seja^ zaključuje, znak, da se ga bo se potrebovalo i Pretep je povzročila razprava %o. Amerišfkim olblai^tim a'dministracije naprata Ru- absolutno nemogfoče mi- siji skrajno brutalnim. ®'iti o pomoči za stradajoče} PJsmo, M so jo podpisali ^ Rusiji, dolkler (se zadržuje j Rdbert M. Baldwin. Albert ^ zaporu naše državljane." De Silver in Roger Baldwin, Kakšne korake mfeli pc^d-1 pravi,da ni tako poi^topain je ^zeti ameriška vlada, ako j nič manj kot nečloveško in ^O'vjetske oblasti ne boido u-{velik zločin napram trpeče-Wile noiti, ni znano. I mu človeštvu. , Ta nota je bila poslana ?onzulu Albrechtu 25, julija- Medtem ko je ameriška ^ada še svojeca'sno neformalno obvestila sovjetsko ^lado, da ne more pripustiti V pismu se opozarja Hoo-verja tudi na dejstvo, da se tudi v ameriških ječah nahaja več Rusov, ki so krivi samo političnih prestopkov. V pismu je rečeno, da or- ^ ožje odnošaje. dokler se ganizacija sicer oie odobra-izpusti na prostoi ameri- va zapora Amerikaiicev ra-^ih državljanov, pa je to di političnih z^ločinov, toda tozadevna formalna opozarja se na dejstvo, da Zahteva Zedinjenih držav. . so bili Amerikanci, ki so da-^Nota državnega tajnika i ne's zaprti v Rusiji zapleiteni "Ughesa je bila odposlana j v gibanja, katerih namen je ^točasno z o^dgovorom, kil bil prevreči isovjeitAo vlado-^a je poslal trgovs^ki tajnik i Eden izmed njih je tudi ak-^erbert Hoover na apel | tivno pomagal v kampaliji ^aksima Gorki ja. generala Wrangila. .Državni department pra-da je stališče vlade do-^Gla neodvisno od dopisova Pitemo pravi, da je Hoo verjevo stališče tako, da bi je pretežna večito ameri- ^ '.ie odposlalo noto z name-da se potrdi odgovor : ^ooverja na Gorkijev apel. Gorki odgovoril. : , London, 27. .iulija— Lon-■ ^OR^i urad ameriške relief ^dininistraciie je prejel od-^ovor Maksima Gorkija na ^ooverjevo kabeljsko spo-.^ilo, v katerem se je nava-jaio pogoje, pod katerimi je k.^^erika pripravljena po-r ■ ^,s:ati gladujočemu prebi-^alstvu onih Aelov Rusije, ^^0 prizadeiti od suše. n ^ot se izjavlja, izraža ^^fki zahvalo za ameriško onudbo, toda pravi, da bo v^drolDen odgovor poslal Kamenev, 'ki je 'načelnik u^ega centralnega rešil- komiteja. o<^erjevo stališče napram Rusiji ožigosano kot brutalno. ^ew Yoaik, N. Y- — A- ni mogoče vzeti potrebščin a se- j boj, jih zažigajo Icar ob cesti. Poročila iz Carigrada pravijo, da ima turški poraz zelo pretresu] bč učinek na prebivalstvo An-gore, ki očividno smatra stvar turških nacijonalilstov izgubi j e-ni|m. -O- PREISKAVA NA HAITI. Washington, 27. julija. — Senat je danes sprejel resolucijo senatorja McCormicka, ki določa, da se preišče razmere na otokih Haiti in Santo Domingo, 'ki se nahajata pod amerikansko upravo. V zadnjem času so prišla no dan razkritja, da ameriške čete, ki so nastanjene na otoku, u-ganjale silne grozovftosti z domačini . Senator Jones se je izrazil z ozirom na sprejeto resolucijo, da senatna preiskava ne pomeni druzega, kot da bo par senatorjev šlo na zabavno potovanje, rezultatov preiskave pa da ne bo nobenih. kot posredovalca v irsikih pogajanjih. Lord Birkenhead je danes izjavil pred angleško gosposko zbornico, da se bodo pogajanja vlekla morda še več tednov, in je pozival javnost, da naj ima potrpljenje s teškočami, s kate-ršmi se imajo boriti v Dublinu de Valera in njegovi kolegi. Dublin, 27. julija. — Seja irskega republikanskega kabineta, na kateri se je razmotrivalo mirovne pogoje angleške vlade, trajala vse popoldne, toda prišlo do nikakih zaključkov. --o- — Detektivu Henry Schroeder- ju je bilo včeraf popoldne silno vroče, zato se je sel kopat v Luna parjj;, da se tam nekoliko ohladi. Toda ko je prišel iz vode, mu je postalo se bolj vroče. Med časom, ko se je on kopal mu je namreč nekdo ukradel iz obleke, katero je dal spraviti, $38 in pa še policajaki znak. Zdaj išče tatu prvič, ker je to njegov posel, drugič pa, ker je bil on sam o-kraden. -:—o- SPLOŠNA SUŠA ŠIROM EVROPE POVZROČA GOZDNE POŽARE. o poglavitnem predmetu debate, namreč o stališču, ki naj ga zavzame francosko strokovno orga nizirano delavstvo napram rdeči t. j. moskovski strokovni internacij onali. Delegat Mommousseau, zastopajoč železniško federacijo, je predlagal, da se komunisti, ki tvorijo manjšino, izključijo od federacije. Ko je vstal, da predlog zagovarja, so skočili pokonci delegat je mornariških delavcev ter pričeli s krepelc,i natepavati po glavah svojih nasprotnikov. Ko so začeli pokati še streli iz revolverjev, je več ženskih delega-tinj omedlelo. Delegatje so drli proti vratom, pri čemur je bilo več pohojenih, toda resnih poškodb ni dobil nihče.' Komunistična sfkup^a delegatov na konvenciji delavske federacije je pred kratkim sprefjela resolucijo, v kateri se je soglašalo popolno strinjanje 4 stališčem francoskega strokovnega delavstva, akoravno se federacija ni izrekla za priključitev k mo skovski internacij onali. -O- med Hooverjem M Gor- škeg:a ljudstva g-otovo zaVr-ki-iem, toda priznava se, da nila, če bi se ji dalo 'priliko. Organizacija civilnih svo-bodščin je neoporečno nasprotna temu, da bi 'se 'skušalo doseči politične koncesije na račun povečane nevarnosti za nedolžne otroke, ki si ne morejo pomagati. "Mi nimamo 'prav popolnoma nič Več simpatije z ruskimi prosekucijami radi po litičnih prestopkov kot z a-meriškimi," se glasi v pismu dobesedno, "toda da bi se take prosekucije inavajalo kot vzrok za odklonitev živeža enemu milijonu lačnih in nedolžnih 'otrok, 'tvori rešen zločin sproti človeštvu, proti našim ponovnim zatrdilom prijateljs^tva napram ruskemu narodu in proti negovani ameriški tradiciji dobre vdje 'Splošne priiprav-Ijenosti za pomoč Vsem narodom sveta brez ozira na političiie razlqge." ŽELEZNIŠKI PROMET J SE VIŠA. • New York, 27. julija. — Na železnice se je naložilo v tem mestu v tednu, ki se je končal 16. julija 776.252 vagonov, ali 136.564 vagonov več kot pa prejšnji teden. Največ se je naložilo raznih trgovskih izdelkov, medtem ko se je tudi promet a premogom in pšenico znatno povišal. SENATOR FRANCE JE SVOJE BIVANJE V RUSIJI PODAUŠAL. London, 27. julija. — Po evropskih deželah vlada silna su ša, katero spremljajo gozdni požari, slaba letina in nevarnost pred epidemičnimi boleznimi. V gozdovih severne Britanije so se pojavili silni gozdni požari. V okraju Aberdeenshire se j je pojavil požar, ki je uničil ne le gozd v razsegu 10 kvadratnih I milje, temveč je pgrožal tudi številna poznana plemenitašl^a domovja. ^ ! - Izraža se bojazen, da bo pridelek letošnjega leta veliko nižji od povprečnega. Posebno hudo je prizadeta pšenica. V zadnjih dneh je sicer ponekod deževalo, toda ne v toliki meri, da bi se položaj v splošnem znatno izboljšal. Na Holandskem se je tudi pojavilo več gozdnih požarov. Pred par dnevi je divjal silen požar v okraju Drenthe in Limburg. V Amersfoorty se je borilo na stotine mož z ognjem, ki je segal Riga, 27. julija. — Ameriški senator Joseph I. France je slkle-nil svoje bivanje v sovjetski Rusiji za par dni podaljšati. Pri-1 preko 2000 akrov. V nevarnosti čakuje se ga v Rigi 31. julija, in j so bili vsi poljski pridelki. iz tega mesta pa bp odpotoval v} Nemški znanstveniki delajo Berlin. Poslal je brzojavko, v j eksperimente s posebno metodo kateri naroča, da se rezervira' kmetijstva .ki ne zahteva toliko zanj kabino na parnfku Rotter-j moč«, toda na letošnji pridelek dam, ki odpluje iz Rotterdama bodo ti eksperimenti še malo u proti New Yorku 17. avgusta. V svojem poročilu pravi senator France, da j« zdrav in da je bilo njegovo potovanje po Rusiji zelo zanimivo. Toda ne podaje nikake izjave z ozirom na Bvoja naziranja in opazovanja. ZA LASTNIKE AVSTRO OGR-SKIH BANKOVCEV IN VREDNOT. Državni department je izdal sledeče naznanilo, ki je velike važnosti za one ameriške' državljane, ki posedujejo avstro-ogr-ske bankovce in vrednostne papirje: "Ozirom na vršečo se likvidacijo Avstro-Ogrske Banke in v svrho, da zamore Department of .State pretresovati vprašanje, kako naj utegne obvarovati one a-meriške "državljane, ki imajo ban kovce imenovane Banke, Department of State nasvetu je dotični-kom, naj preskrbujejo Depart-mentu popolne informacije v tem pogledu. "Department nadalje nasvetu-je z ozirom na razpad Avstro-Ogrske monarhije in poravnavo javnic financ, ki je v zvezi s tem, da bi bilo priporočljivo, da bi se dajale Departmentu informacije glede avstrijskih in ogrskih obveznic, (bondov) in drugih vrednostnih papirjev, ki so v rovkah ameriških državljanov. "Sledeče "informacije naj se čim prej vpošljejo: Imena in naslove imejiteljev vrednostnih papirjev ali bankovcevž popolen opis takih obligacij, vključivši znesek, datum emisije in serij al-no številko; datum nakupa obligacije in ime oseb, od katerih je bila nakupljena." Kontrobantska ladja spoznana. Atlantic City, 27. julija. — Danes se je razkrilo identiteto o-nega misterijoznega žganj arsko-kontrobantskega parnika, ki ga je bilo večkrat videti v bližini tukajšnje obale. Poroča se, da je ime parnika "Marshall", da nosi 100 tonov, in da prihaja iz Nassau. Njegov poveljnik je Eric Anderson, o katerem se misli, da je angleški podanik. Na krovu ima šest mož, ki so vsi angleški podaniki. Kot se poroča, je pčtrnik Marshall v zadnjem času delal velikanske kupčije z žganjem, katerega je dovažal iz Bahama otoka. Podnevi se nahaja 18 do 20 milj oddaljen od o-bale, ponoči pa pride bližje, tod^ 3-milje meje ne prestopi nikdar. Prišel' iz Nassaua pred več tedni z velikim tovorom najboljše škotske, viške ill Gordon žganja. Vsega skupaj se je nahajalo na ladji-nem krovu 2800 zabojev. Najprej je odplula proti rtiču Mon-tauk, kjer se je znebila 1600 zabojev. Ko so jo začeli zasledovati carinski uradniki, je hitro odplula proti Atlantic City. Ko je nekdo iz Atlantic City obiskal kapitana , Andersona, se je zelo smejal, ko mu je povedal, da oblasti njegov parnik vsepovsod love kot oni "misterijozni" parnJk. "Saj pri stvari ni pravzaprav nič skrivnostnega," je dejal Anderson. ''Saj so čolni o dnaše-ga parnika in med suho zemljo dan in noč brez prestanka pluli." Iz te izjave kapitana "misterijoznega" parnika je pač jasno, da je oblastem trgovina s kon-trobantnim žganjem dobro znana in da bi jo lahko ustavila, če bi se zavzela. Ampak pozabiti ne smemo, da so v to kontrobantar-sko podjetje zainteresirani ameriški in angleški bankirji in kapitalisti. Če navaden delavec skuha in proda par galonov žganja, je takoj za njim kopa biričev, in naloži se mu teško kazen, ko pa bankirji vodijo nepostavno trgovino z žganjem kar na debelo, se pa nihče ne zgane. -o-1 Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. v imenu Njegovega Veličanstva Petra I., po božji milosti in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev mi Aleksander Prestolonaslednik, proglašamo in objavljamo vsem in vsa-Ičemu, da je ustavotvorna akupšči na kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sklicana z ukazom z dne 7. septembra 1920, leta na dan 12 decembra 1920. leta v prestolnem mestu Beograda na LVII. rednem sestanku 28. junija 1921. lefa, na Vidov dan rešila in da smo potrdili in potrjujemo ustavo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ki se glasi: ODDELEK I. Splošne odredbe. Člen I. Država Srbov, Hrvatov in Slovencev je ustavna, parlamentarna in naslednja monarhija. Službeni naziv države je: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo- vencev. Člen 11. ITALIJA NA ROBU GENE-RAIJ^E STAVKE. činkovali. Tudi švedska trpi vsled suše, medtem ko je stiska Rusije vse* mu svetu dobro poznana, Tudi Španska trpi vsl^ suše. Italija je tudi žrtev gozdnih lik gozdni požar, ki je napravil bližini Trsta eksplodirala smod-nišnica, pri čemur se je zanetilo bližnje grmičevje, in sledil je ve- p o žarov. Pred kratkim je v-veliko škode. London, 26. julija. — Poročila iz Italije pravijo, da se bo po Italiji kot posledica pobojev, katere so vprizorili fašisti na komuniste v Grosse, proglasilo generalno stavko. Tudi kabinetna kriza se je kot posledica ponovnih fašistovskih izbruhov zopet poostrila. Zdaj se je dognalo, da je bilo v pobojih v Sarzani ubitih 20 do 30 oseb. -O- BOGATIN NAJDEN MRTEV. New York, 27. julija. — Harry H. Duryea, eden izmed sinov pokojnega Hir. Duyea, škoi'bne-ga tovarnarja, ki je bil ustreljen bd svojega starejšega sina, Chester E. Duryea, je bil najden danes s prestreljenim srcem v\ svojem uradu v osemnajstem nad stropju Equitable Trust poslopja na Madison ave. Našlo se ga je sedečega v stolu, z revolverjem ležečim ne daleč proč na tleh. Našla ga je njegova tajnica, ki se je nahajala v sosednji sobi, ko je počil strel. ' Njegov odvetnik pravi, da se je morala pripetiti nesreča, ker Duryea da ni imel ndbenega vzroka, da bi izvršil •amomor, toda policija je po izvedbi zdravniške preiskave izjavila, da je bogatin izvršil samomor. Grb kraljevine je dvoglavi beli orel na poletu na rdečem ščitu. Vrh te glave dvoglavega belega orla stoji krona kraljevine. Na prsih orla je ščit, na katerem so grbi, srbski; bel križ na rdečem ščitu s poedinim ognjilom v vsakem kotu; hrvatski; ščit s 25 rde čimi in srdbrnastimi menjajočjmi se polji; slovenski: na modrem ščitu tri zlatft šarterožame zvezde. pod temi beli polumesec. Državna zastava je modro-be-la-rdeč^ v vodoravnem položaju naprarri po'koncni sulici. Člen III. Službeni jezik kraljevine je srb-sko-hrvatpko-slovenski. ODDELEK II. Osnovne državljanske pravice in dolžnosti. Člen IV. Državljanstvo je v vsej kraljevini jedno. Vsi državljani so pred zakonom jednaki. Vsi vži-vajo jednako zaščito oblasti. Ne priznava se ne plemstvo, ne naslovi, niti nikake prednosti po rojstvu. Člen V. Zajamčuje se osebna svoboda: Nikogar se ne more klicati na odgovor, nikdo ne more biti zaprt, niti mu ne more drugače nihče vzeti svobode, razen v slučajih, ki jih je določil zakon. Nihče ne more biti zaprt za kako kriv&o brez pismene z razlogi podkrepljene rešitve pristojne oblasti. Ta rešitev se mora naznaniti osebi, katero «e zapira, ali v času zapiranja ali ako to ni mogoče, najdalje v rdku 24 ur od časa zapora. Proti rešitvi glede zapora je določen rok treh dni za pritožbo na pristojno sodišče. Ako v tem roku ni podana pritožba, mora preiskovalna oblast poslati sodišču odločitev tekom 24 ur. Sodišče je dolžno izreči svojo odločitev v. roku dveh dni od dneva, ko je sprejelo rešitev. Sodna odločba je izvršil j iva. ; Oblastveni organi, ki bi se pregrešili proti tem odredbam, se kaznujejo za nezakonito v«kra-tenje svobode. Člen VI. Nikogar ne more soditi nepristojno sodišče. Člen VIL Nik^o ne more biti obsojen, dokler ni na pristojnem mestu zaslišan ali na zakonit način pozvan, da se brani. (Nadaljevanje na 4. str.) STRAN 2.__ **E]nalcopra.-v-nost^* IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ jN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buginess Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburjrh by mail.......1 year $6.00, <5 mo. $3.50 3 mo. $2,00, United States ......................1 year $4.50, G mo. 2.75. H :ao. $2.00 Europe and Canada ..........................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 posamezna Številka 3._single copy 3c. Lastuie in izdaia ea Amerisko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. ^ Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oKlasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY), JULY 28, 1921. «^^^£>104 KA^G^Š^U«)ŠLAV ENAKOPRAVNOST' JULY 28, 1921. so pa navdušeno aplavdirali. Slovenski volilci si lahko izbirajo med politiko Wilfana in Ščeka, katera jim bodo najbolj odgovarjala. Od ostalih govornikov naj o-menim še Mussolinija, voditelja fašistov, ki se je izjavil za odpravo civilne vojne in nasilja ter izjavlja, da bo on na strani fašistov delal v tem zmislu. Njemu so odgovarjali vsi socijali- da Kot izgleda, bo Jugoslavija, oziroma kraljevina SHS, končno vendarle prodrla v svetovno javnost — če ne drugače pa s škandali in atentati. Žalostno je sicer to, ampalk resnično, Ce že dogodki doma niso dovolj pestri za ustvaritev neugodnega mnenja pred svetovno javnostjo, pa pridejo pomagat še konzularni zastopniki 'v iinozemtetvu, ki s svojim netaktnim in bedastim ravnanjem uničijo še tisto malo zaupanja in spoštovanja, ki smo ga uživali do-zdaj- Afera konzula Savica v New Yorku tvori eno tako pog'lavje v zgodovini jugoslovanske diplomacije, ki se ne bo dalo tako zlahka oprati. Kadar kaka vlada spodi iz dežele kakega predstavnika tuje države, mora imeti tehtne vzrdke, kajti to je gloWka žalitev za ves dotični narod, in slab bi bil narod, ki bi kaj takega trpel, če bi ne bila taka sramotna akcija umetna. Toda še večjega pomena pa so seveda reči, ki se dogajajo doma v okvirju države. Kot izgleda, je Jugoslavija postala dežela atentatorjev. Pred nekaj tedni je bil napravljen neuspešen poskus na življenje prestolonaslednika Aleksandra, pretekli teden pa je bil ustreljen zunanji minister Draškovič, Za oba čina so baje odgovorni komunisti. Eno pri vsem tem je gotovo: Atentati so posledica nezdravih razmer v državi, v kateri se dogajajo. Poznamo sicer slučaje v zgoddvini, ko so bili zavratno umorjeni tutii veliki in blagi možje, kot naš..^eliki Abraham Lincoln, ali pa če gremo nazaj v zgodovino »starega veka; JuMj Cezar, ampak to so bili izjemni slučaji, ki le potrjujejo pravilo- Da sila rodi odpor, je stara, priznaina resnica, ki valja tudi za Jugoslavijo. Tudi njeni drža'vniki jo bodo morali upoštevati, a!ko nečejo pognati v pogubo sebe in narod, ter uničiti vso njegovo bodočnost. Draskovic, ki je bil v ministrstvu od vsega početka, odkar obstoja jugo'slovanska država, je kot notrainji m^-nisSter izdelal glasovi to vladno odredbo, katero nazivlje-jo v ^tari domovini "Obznana''. Gladom te naredbe se je začelo preganja;ti komuniste in njihove organizacije sirom države, iii prepovedalo se jim je vsako javno delo- vanje. Da je 'bila ta odredba najbolj tiranskega znača-' j a, nam je najboljši dokaz to, da so brezmiselno in kruto proselkutiranje delavcev-komunistov obsojali celo nekateri konzervativni listi. Ta odredba je bila izraz najoz-ko'srčnejse birokracije, in pametni ljudje so morali že naprej pričakovati zlih posledic. In prišle so. Tisti, ki so presenečeni, naj pomišlijo, da bi ne bili nič presenečeni, če bi eksplodiral lonec, v katerega so nalili vode, ga trdno zaprli, ter potem postavili nad Ogenj- Naravni zakoni zahtevajo, da se para, ki^ jo povzroča vretje, izhlapi, drugače pa pride do stični govorniki, ki so izjavili nesreče. Ravno tako je z vsemi drugimi pojavi v živ-1 oni niso nasilja nikdar odobra-Ijenju- Komunizem je posledica vojnega ognja in če mu i vali; socijalistična stranka je bine boste dopustili, da bi se svobodno izhlapeval, tedaj vedno proti osebnemu nasil-je neizogibna Zadnja poročila iz Jugoslavije pravijo, da je vlada ne.socijaiistom. Nato je zbor, kot posledica umora Draškoviča začela s silno krvavim niča soglasno sprejela resolucijo, pogonom na komuniste in radikalce sploh. V Zagrebu je tekla kri, inefnako po drugih večjih jugaslovamskih mestih. Ni dvoma, da bodo pri tem veliko trpeli tudi soci-jalisiti in drugi delavski elementi, kajti reakcija je ob takih prilikah navadno brezobzirna. Kako lepe nade smo imeli mi vsi v bodočnost našega naroda, kadar doseže svoje ujedijenje. Zdaj pa taka razočaranja- Samo nesoglaisje ih prepir na vseh koncih in krajih. Eni hvalijo brezmiselno vse vprek, drugi zopet ne vidijo druzega kot napake. Upati je pač. da bodo v kratkem prišli na krmilo možje konstruktivnega dela, ki bodo zmožni pokazati jugoslovanskemu narodu pot v jasho in srečno bodočnost, ki je lahko dosegljiva. Jugoslovanska zemlja je bogata ih narod je delaven. In to je dovolj. I^ismo iz Italije. Rim, 28. junija 1921. Otvorila se je "gireča zbornica" z vsemi častmi, ki ji pristojajo. Govoril je kralj, ki je "sicer čital" že ste-riotipiran govor. Novega v tem govoru ni bilo skoro ničesar. Kakor je že v navadi, se je po kraljevem govoru vršila debata, ki tiiji. kritiko italijanske zunanje politike. Pečal se je tudi z razmera- V kateri se obsoja vsa nasilstva in necivilne borbe. (Bomo videli, ka'ksen bo uspeh t_ega sklepa.) O komunističnem stališču v tej zbornici j.e škoda govoriti, ker je tako neresno in klaverno, da se bogu smili. Pripovedovali so kako bodo v parlamentu radikalno nastopili in brali vladi levite — ali zgodilo se je drugače — govoril je p osi. Graziadej, ki je mirno razlagal svoj gradu-alistični program in slednjič povedal, da bomo komunisti glasovali proti vladi. Namesto radikalnega nastopa komunistov se je zgodilo nekaj drugega, kar je komuniste popolnoma blamiralo. Fašisti so namreč izjavili, da bo- italijanskem parlamentu, je bilo takoj jasno, da po tem glasovanju vlada mora iti — in res že v pondeljek je rhinistrski svet podal svojo d emisijo. Sedaj nastaja vprašanje, kdo bo sedaj sestavil vlado — in kako naj bo ta vlada sestavljena. Italijansko časopisje je polno u-gank. Navajajo se vse mogoče kombinacije. Nitti Giolitti, Orlando, Salandra in De Nicola se imenujejo kot kandidati. Časopisje piše tudi o klerikalno - socijali-stični vladi. Ali vse to je brez podlage. Socijalistična stranka nočen in ne more v teh razmerah sodelovati v nobeni vladi. Naj bo vlada taka ali taka — socija-listi ,bodo v opoziciji. Radi razjasnjen j a sitliacije je nenadoma sklicana seja strankinega vodstva, ki se vrši v soboto 2. in nedeljo 3. julija, na kateri se razpravlja o položaju — ka'kor tudi o čimprejšnjem sklicanju strankinega zbora. za vlado ni glasovala niti polovi-, koj prve dni osvobojenja uprlf ca od vseh poslancev, ki so v ikmeti agom in begom. V splo* nem gibanju so po vsej Bosni i" Hercegovini vzplamtele vse me* je instražnice krščenih in nekrf ščenih Židov. Toda mesto, nas? čiftinsko mesto in rojena inteW genca, se je dvig^nila v obramM begov. Držeč patriotske govor« in zagotavljajoč, da je agrarno vprašanje že s samim aktom svobojenja končano in da more nihče več vzeti zemlje kmetu, katero je obdeloval ali jo ob" deluje, se ji je posrečilo pomiO" ti kmetje. Vas je tudi tu pokazala zdrS' vo moralo in široko razumevanj«' Odvrgla je osebno osveto in izj^ vila, da je zadovoljna, če moi^ v svojih rokah mirno obdržal' zemljo, ki ji pripada po božjih i" človeških pravicah. Gornji tele gram nam dokazuje, da mesto njena inteligenca ni izpolnila sVO' jih obljub, dane kmetom v ločilnih in težkih dnevih." Iz Sarajeva je prejel v soboto zemljoradnički klub v Belgra-du sledeči progranj; iz hiše in Prosimo, da intervenirate pri mi-jnistrstvu, da se odgodi, dokler do prepovedali posl. Misianujbo vsa letina pospravljena, ali ka mi na Balkanu ter zagovarjal fe- -ygtop v zbornico radi tega, kerjkor nam okrajno glavarstvo lani OGOLJUFANI BOSANSKI KMETJE. Vlada sama s svojim počet' jem pripravlja vedno bolj ugot na tla za razne osebne avantur'- za širjenje separatizma in drug'" pogubnih pojavov. Ko vidi, nemore več nazaj vsled svoj' slepe in brezglave politike v d®" . ^kadenco in izdaja svojevolji*" , . , .v , razne obznane z zakonsko moČj» vrgel IZ hise m odvzel letino. deracijo vseh balkanskih narodov, o katerih antanta noČe slišati. Napadel je zunanjega mini- stra Sforzo glede črnogorskega j to prihoda in odhoda iz zborni-vprašanja, ker je bil mnenja, da je Italija izdala črnogorske interese s tem, da je dovolila Sr- je bil vojni dezerter. Potem so j odredilo, do agrarne reforme. — pa dovolili, da Misiano sme v: Prosimo, čim hitreje, ker propademo krivično — 35 članov družine Knežavič, vas Dolac — Sa- parlament le v toliko, da lahko priseže. Določili so uro in minu- da anektira tudi C je trajala ves teden, v kateri so se govorniki vseh strank pečali z vsemi notranjimi in zunanjimi političnimi vprašanji. Vse frakcije so za to debato izbrale svoje najboljše govornike. Za našo socijalistično frakcijo so govorili Turati, Bardesi, Baratono in in Tiloz iz Trentina. Vsi govorniki so ostro, napad^ i in kritizirali notranjo in zunanjo politiko bur-žoazne vlade, kateri so vsi izrekli svoje nezaupanje, in ji napovedali najostrejšo opozicijo. Govor s. Turatija je poslušala cda zbornica in je ob koncu svojega govora imel tako velike ovaci-je, kakršnih se zbornica ne spominja — radi ovacije in ginje-nosti se je morala seja pol ure prekiniti, čuvstveno in obenem čisto socijalistično, da je napravil nepopisen vtisk na vse poslance. O zunanji politiki je govoril s. Treves, ki ni prizanesel s mogoro proti volji črnogorskega naroda. (Pr item vprašanju so italijanski sodrugi preveč sentimentalni in nepoučeni o črnogorskih razmerah in ne verujejo, da za črnogorsko kraljevstvo in dinastijo ni nihče drugi razen ožjih prijateljev pok. Nikole in par in-teresiranfh oficirj ev.) S. Baldfsi !?(?. je p^čal večinoma z gospodarskim? vprašanji ter je polemiziral z Mv.=tsolinijem. S. Biiratono se je pečal s stranski-nim programom in s fašist^--skim terorjem. Zanimivo je bilo stališče slovenske delegacije. Poslanec Wilfan je ostro nastopil proti vladi ter izjavil, da slovenski živel ne prizna aneksije in da bo na podlagi tega izvajal sVoje postopanje. Posl. Šček je pa obratno zagovarjal sporazum med italijanskim in slovenskim življem. Proti Wilfanu so meščanski poslanci protestirali, Sčefka ce. Komunisti si vzlic svojemu radikalizmu in vzlic zborničnemu regulativu, ki brani vsakega redno izvoljenega poslanca, sprejeli dovolitev fašistov in Misiano se je točno po tem ukazu ravnal. To je napravilo v zbornici tako mučen vtis, da je komunista vsled njegove strahopetno-sti popolnoma skvalificiral. Po končane debati je govoril zunanji minister Sforza, ki je o-pravičeval svojo zunanjo politiko. V govoru je priznat, kai. jdo sedaj še ni, da Baroš pripada Jugoslaviji. Ta izjava je na nacijo-nalistične poslance napravila mučen vtisk. Za njim je govoril Gi-oliii o svoji notranji politiki. O-ba govora je zbornica sprejela hladno, kar je bilo kot preludij za vladno krizo. V nedeljo se je vršilo glasovanje za in proti vladi. Za predlog s. Turatija, v katerem se izraža nezaupanje vladi, je glasovalo! 200 poslantev proti (za vlado) pa 234. Torej vlada je dobila 34 rajevo. V "Beogradskem D. pise temu zemljoradnički poslanec Po povič med drugim: "Zakaj se odvzame zemlja kmetorn pred samo žetvijo in se tako odvzame ne samo ze- Tako izziva jugoslovanska bui' žoazija delavrti narod, ki tvof jedro in 95 odstotno večino c«' lotnega jugoslovanskega narod' na boj proti krivici in za ži^' Ijenski obstanek. Tako početje je največji zl"' čin, storjen nad narodom. --o- NASIUE ČEŠKE BANKOKRA CUE. Praga, 2. julija. — Kakor roča "Prager Tagblatt ', so baH" čna ravnateljstva dostavila vsei" mlja, nego ves njegov trud ce-' bančnim uradnikom odpovedni lega leta? Ali sploh mislijo oni, ki izdajajo takšne naredbe, da bodo seljaki mogli in hoteli mirno gledati, kako oblasti napadajo njihove sosede, rojake in brate? Kakšno razpoloženje mora zavladati ki. /vidijo., da jih tudi nova drž?,-a preganja v interesou onih, ki so jih do-sedaj mučili in ki so jim tudi do sedaj odvzemali zemljo?! Velik zelo velik del teh bosanskih ag in begov se je za časa vojne obnašal napram kmetom zelo ogabno in nebratsko . . Socijalna mr-žnja, ki se je stoletja razvijala pri kmetih do ag in begov kot mučiteljev in socijklno posedujo-čega razreda, se je sam d povečala vsled njihovega novega pre-gajanja in uničevanja kmetov za glasov večihe, ker p^' časa vojne. Vsled tega so se ta- j pisma. Češkoslovaška agrarni banka je odtegnila svoj ion prok^i' ristom prokuro, ker so se priklj"' čili stavkajočim. Praga, I. julija, — Kakor Po<><>'Soo-<><>oo "Kakovo znamenje je bilo to, Marko?" vpraša zdajci najmlajši izmed dražbe. Miha GuizetiČ, in postavi poln vrč pred govornik'a, "Drugačno, kakor je bilo pred nekimi meseci naše, tovariši," nadaljuje (prejšnji. "Zaraditega pa tudi upam, da nam naše večjo srečo oznanuje. Tri solnca v treh mavricah so se prikazala leta 1515. ob kranjsko-hrvat-skej meji in so svetila vsak večer na drugem mestu, bolje rečeno nad drugim gradom neusmiljenih plemeni-tašev. Naposled pa so se izpremenila v tri velikanske svetle šibe, ki so bile obrnene na sever, vzhod in jug. To je bilo odločilno znamenje za občno vstajo. Meseca aprila ,istega leta vzplamti na treh krajih punt. V Kočevji, v okraji najbolj bogatih plemenitašev divja najhujši boj. Tu ubijejo kmetje zatiralca Jurja Thun-a in njegovega oskrbnika Jurja Strneža. Tudi štajerski Slovenci ob Savinji se upro. Celo na Gorenjskem zbere kmet Klander več tiso? mož pod svojo zastavo, 'Zagotavljajoč jim, da se mu" je iprikazal sveti duh; blagoslavlja jim podobice in križe, ktere pripenjajo na visoke droge, in tedaj divjajo moreč in svojo bedo maščujoč od gradu do gradu. Celo grajščak Glanhofer iz Dragomlja pridruži se upornim kmetom ter jim oskrbljuje orožje in strelivo, s katerim oblegajo ,potem več gradov. Med tem pošljejo poslance na Nemško k ciesarju Maksu, zatrjujoč mu svojo zvestobo in tožeč zoper nasilstvo plemenitašev, ki je postalo neznosino. A brez uspeha je bila ta pritožba. Cesar je bil preslaib in prezaupljiv v svoje ple. menitase, da bi bil .preiskoval natančneje krivico ubogih kmetov. Zaraditega. divja upor dalje. Petnajstega maja istega leta dobijo kmetje Mehbvo pri Novem mestu v svojo oblast, umore in vržejo raz grajskega zidu grajščaka Mindorfa in njegovega brata in z njima vred še petnajst plemenitašev. Grajščakinja in dve hčeri pa se rešijo preoblečene v kmetice v te'mnej noči skozi skrivna vrata. Enaka osoda dohiti gradove na Raki, v Mokronogu, v Polhovem gradci in po drugod." Nepopisljvo navdušenje se zbere na obrazih zbranih možakov, ko slepec te dogodke^pripoveduje. Le pripovedovalec sam ne i%premeni svojega otožnega in resnega lica in pristavi potem: "Cemu vam pripovedujem, tovariši, že znane in najbolj žalostne dogodke iz zgodovine našega trpljenja? — Zato, da ne zaupamo preveč milej osodi in znamenjem, ki obetajo zbeganim glavam srečo brez zagotovila. Dovolite, da omenim še zadnjih trenotkov tega nepremišljenega upora, ko napade pri Brežicah deželni glavar štajerski. Žiga Ditrichštein, z 860 jezdeci in nekoliko topovi uporne kmete, ki se akoravno slabo oboroženi, junaško bore do zadnjega trenotka. Več kot polovica pade pod sovražnim mečem, drugi pod rabljevim, in le majhen del zbeži, izgubivši dom in vse imetje, na tuje. Od iste dobe, tovariši, pričenja se nova zgodovina trpljenja, ktero uživamo sedaj mi — in ktero ste skle-noli vi končati z novo bratovsko krvjo ter si podali k zvezi roke." •Končavši te besede, hoče slefpi Marko molče zapustiti družbo, želeč jej srečo in slogo ter previdnost v imenitnem posvetovanji. A bee Gubec mu zakliče: "Hvala ti lepa. Marko, za tvoj svet in zanimivo povest, ki si jo čul 'Sam iz ust onih, ki so darovali svojo kri Za svobodo. Baš takih mož potrebujemo mi v našem težkem delu, kjer velja več izkušnja kakor pogum in junaška pest. Marko, ostani torej med nami vsaj nocoj in govori ter svetuj, kjer čutiž, da potrebujemo tvoje pomoči." Vsa družba je glasno pritrjevala tej prošnji, in mož za možem je stiskal vesel starcu desnico. SlepČev navdušeni in pomenljivi govor razvezal je sto prav možem jezike. Popraševali so natančneje po posameznih dogodkih prve kmetske vstaje in o njenih znamenitih osebah. Le beg Gubec je odslej sedel molče. Podpiral je glavo v dlan in segal bolj pogosto po vrči na mizi. "Marko, ti nisi prijatelj znamenjem na nebu," vpraša naposled slepca. Ali predno odgovori poslednji, še pristavi; "Kako sodiš sedanje naše znamenje?.Znano ti je, da smo opazovali že tri večere zaporedoma zvezdo repa-tico nad našim selom. Zdaj pa je zopet ni videti neka'j noči j, namreč odslej, kar smo bili skupaj v Zagrebu!" "Znamenja na nebu niso brez pomena po moje j sodbi. Pravijo, da moder zvezdogled ugani za stoletje naprej po teku zvezd to in ono svetovno gorje. Jaz pa sodim po zvezdi, ki je hodila svetit nad našo vas, kakor mi je pravila Jela, tvoja,hči, Ilija, da je napočil pomenljivi čas potoimcem sla\Tiih naših dedov, ki zdrobi, če je volja božja, spone, ki žulijo stoletja slovenskega kmeta. Ta zvezda repatica in osoda naših prednikov, ktero sem vam baš opisal, naj vas vodi pri vseh vaših sklepih, prijatelji!" Culo se je zopet občno priznavanje tem slepčevim besedam. Gubec pa je nadaljeval: "Govoril si mi iz srca. Marko, ter olajšal moj predlog, ki sem ga namenil predložiti v nocojšnjem zboru. Naj prvo je potreba, da se osnuje vrhovno poveljstvo vsemu podvzetju, predno se začenja javno delo. Zaraditega predlagam, da vrže vsak izmed vas cekin v moj klobuk in trese toliko časa pokrivalo, da se prevrti več potov denar in ga povezne potem rahlo na omizje. Isti, pri katerem padejo novci naj prvo visi na eno stran na mizo, izvoljen je brez ugovora našim vrhovnim voditeljem." Molče so vrgli možje rumene zlate v Gubčevo pokrivalo. Gubec je prvi tresel denar, in takoj prvi pot padli so vsi cekini na eno stran. Poskušali so še notem ostali isti posel, a posrečilo se ni nikomur to naključje. Izvoljen je bil tedSj brez ugovora beg Gubec vrhovnim poveljnikom v javnem zboru, in s tem je opravičil že prej sploh ponujano mu predsedništvo skrivne družb^t ki naj osveti pravico nad krivico. "Trem naj se izroči moč in poveljništvo sploh našem podvzetji," nadaljuje Gubec potem ter opomini« k dalj ne j poskušnji po prvem potu, koga izvoli naklju^' je Za ta važni posel. Zopet so tresli Ilija, Pasanec in Guzetič GubČeV pokrivalo s tremi cekini ter je pokladali na mizo. Prv^ mu ni bila sreča mila. Različne podobe je stresel ta omizje, ali njegova tovariša pa zapored enake. Izv"*' Ijena sta bila torej Pa'sanec in GuzetiČ v vrhovno Poveljstvo kot svetovalca Gubčeva. Le Ilija je ostal z®'-časno brez častnega posla. Jezilo ga je skrivajo P"' slednje, da je zabledel, vzlasti ker se mu je volitev P" Gubčevom nasvetu dozdevala preotročja, a molčal i®'. "Vrhovno poveljstvo je izbrano, tovariši," nadalji"' je videzno zadovoljen predsednik beg Gubec in stavi potem: "Tovariši, med tem ko kujemo mi poveljniki skri^'" ne črteže in sklepe, kdo nam vodi tedaj naše hrabre voh ske k popobiej zmagi? Naš boj se bije sedaj v soveti'' in poveljih na papirji, ali za pravo vodstvo potrebuj^ mo vojaško izurjene, krepke roke. Kdo bi bil sposob:iGŽ ši za takov junaški posel kot nas hrabri Ilija, tovariši Ilija se je junaško bojeval v Lenkovičevej in Auerspef govej vojski proti Turkom. On bode pridobil tudi na«®' mu orožju srečno zmago. Zaraditega imenujem HiJ'!" Gregoriča v tem javnem zboru vojvodo naše j vojski, se naj oslavi z njegovim imenom v pozni rod!" Nepopisljivo navdušenje ostalih tovarišev je od«i^' valo pri teh besedah. Pasanec in Guzetič sta objela sV"' jega prijatelja, poljubila ga in dvignila na rame. Čudno, in vendar ni segalo to veselje Iliji do kakor bi bil vgakdo pričakoval izmed družbe. NjegoV^j resno lice se je še bolj zatemnilo, in roka, s ktero je goval vrč in točil vino tovarišem, se je tresla. (Dalje prihodnjič.) JULY 28, 1921. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. Kristjan Lozar 1100 GLASS AVE. IN VOGAL E. 63. ST. KROJAČNICA Izdelujem najboljše obleke, jih popravljam, likam in krpam. Kadar kaj potrebujete, se obrnite na mene in naredil vam bom dobro delo po nizki ceni. V zalogi imamo tudi nove vzorce, katere sem ravnokar dobil. Cene so različne. Se vam priporočam za obilen obisk. i # i i KEEPING WELL MEANS A CONSTANT FIGHT AGAINST CATARRH Marsikako bolezen imenujemo katarhično. Kašelj, prehlad, nosni Katarh, želodčni in črevesni neredi, so nekateri izmed številnih bolezni, katere povzroči katarh. Borite se napram njemu z zdravilom, ki ima že zagotovljene zasluge in ima ugled radi svoje vporabljivosti zadnjih 50 let. , y —.DR. HARTMIAN S-«™, PERUNA Tablets or Lltsul ■] s^snsc-uxr:;: Ooia Bvoryvfhcro r.............. Ravnokar je izšla knjiga Razkrinkani Habsburžani katero je izdala Ameri&ko-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c i PREISKAVA O ATENTATU NA REGENTA. Beograd, 3. julija. — Preiskava o atentatu na prestolonaslednika regenta Aleksandra je prinesla nova odkritja. Na podlagi izjave atentatorja Stejiča je bil prepeljan v Beograd Lazo Csa-' ki, ki je priznal, da je bil določen sodelovati pri atentatu na prestolonaslednika ter da je kasneje dobil nalog, naj ne gre v Beograd in naj ostane doma. Ta ukaz je dobil od začasnega terorističnega odbora v Novem Sadu. Izpovedal je, da sta poslanca Kovačevič in napadalec Stejič tvorila zvezo med terorističnim odborom in izvrševalnim odborom beograjske komunistične centrale. Za ta posel so uporabljali več kurirjev, med njimi tudi žensko. Csaki je bil določen, da nabavi in razdeli orožje. Atentata se ni udeležil, ker se je tega ustrašil. On je ostalih 32 bomb, ki jih je imel skrite na dvorišču novosadske bolnice, kasneje zakopal v bližini Novega Sada. Oblastva so toraj odredila, da se te bombe poiščejo, ki so se včeraj zjutraj tudi res našle. Razen teh bomb se je našlo tudi nekaj drugega orožja. Csaki je pripovedoval o zgodovini atentata, v kolikor mu je bilo znano. Zanimiva je naslednja epizoda; Atentator Stejič je prišel nekega večera v beograj s(ko skupščino s temi bombami v žepu in jih je nameraval vreči v dvorano. Da bi svoj napad mogel izvesti nemoteno, so se dogovorili, da se za trenotek prekine električni tok, da bi bila dvorana v temi. Na ta način bi se namera mogla najlažje izvršiti. Napadalec bi nemoteno vrgel bombe v smeri, ki bi si jo Izbral. Načrt se je natančno pripravil. V skupščini je naenkrat nastala tema. To je bilo za interpelacije o gospodarstvu na Topčiderskem Brdu. Toda Stejič bomb ni vrgel, ker je 'baŠ takrat govoril komunistični poslanec Nedič m Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa 7 uradu družbe. THE AMERICAN-IUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. if I: TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. 'SliiliH mmm liiiiiiliiiiQl je svojo namero opustil, ker ni hotel spravljati v nevarnost enega voditeljev komunistične stranke, Csaki je tudi označil mesto, kjer je bila takrat prerezana e-lektrična žica. Včeraj so ugotovili na licu mesta, da je bila e-lektrična žica prerezana na o-nem mestu, ki ga je označil Csaki. Včeraj ob dveh popoldne se je začelo zaslišavanje aretiranih komunističnih poslancev. Prvi je bil zaslišan poslanec Filip Filipo-vič, zv. pa Čopič. Filipovič se je branil s svojim dosedanjim de-delovanjem, kjer je vedno kazal miroljubnost in strpljivost. Oba poslanca sta zanikala vse, česar so ju dolžili. Danes dop. je bil zaslišan tretji prijeti poslanec. Ko vačevič, ki tudi vse taiji. Popoldne so prijete poslance konfronti-rali z atentatorjem Stejičem, ki jih je v zvezi z dijakom Nikoli-čem največ obremenil. Napadalec Stejič je ponovil vse svoje prejšnje obtožbe, katere pa so poslanci samo zanikali. Zatem so Csaki j a konfrontirali s poslancema Čopičem in Kovačevicem. Csaki obtožuje samo ta dva poslanca in izjavlja glede Filipoviča da ga ne pozna. Tudi ta priča po trjuje vse prejšnje poizvedbe. A-retirani poslanci so odločno zanikali njegove trditve. Zdi se, da je njihovo vedenje danes manj samozavestno kakor včeraj. -Q,- NADALJNI POTEK PREISKAVE. Beorgrad, 7. julija. — Preiskava radi atentata na regenta prestolonaslednika se je tekom današnjega dne nadaljevala po zno v noč. Danes je bila zaslišana žena šoferja Mladena Marink oviča, Milica, o kateri se misli, da obstoje razlogi za zapor, ker je do gotove meje obremenjena po izpovedbah atentatorja in njegovega krivca Csokija. Za slišali so jo radi izjav Stejiča in Csakija, ki jo obtežujeta v toliko, da je Stejič izjavil, da je pogosti zahajal v Marinkovičevo hišo, kjer se je v glavnem seznanil teroristično akdijo in >e na dan atentata ob 6. zjutraj pil pri Ma-rinkoviču kavo. Ob tej priliki je šel v drugo sobo, kjer je skupno z Marinkovičem pregleda bombe in revolver; 'ki bi se ime vporabiti tega dne. Na ta izvajanja Stejiča je odgovorila Milica Marinkovičeva, da je res spre jemala Stejiča, k> je prihajal v njihovo hišo, da pa ni vedela, kdo da je in zakaj prihaja. Imela ga je za delavca v garaži svojega moža. Kar se tiče trditve, da je bil na dan atentata na kavi pri njih je izjavila, da ni to resnica, ker je njen mož že pred tem, nekako ob 5. zjutraj, odšel iz hiše, med tem ko je ona spala, ker je ni hotel zbuditi. Kot podrobnost navaja, da je mož ob svojem odhodu zaklenil hiso od. zunaj ter pustil ključ na odprtem oknu. Po tej izjavi je bila kon-frontirana s Stejičem in pozneje s Csakijem. Glede Csakija je Marinkovičeva izjavila, da ve o njem samo, da je NovosadČan in da je menila, da prihaja kot strankarski tovariš in osebni prijatelj njenega moža. Med tem pa trdi Csaki, da je Marinkoviče-^ va dobro vedela, zakaj je prihajal, ker je večkrat pred njo govoril z njenim možem o atentatu, o pripravah in o bombah. Nadalje pravi Csaki, da je vedela za vso organizacijo in da mu je sama priznala tudi glede Stejiča da prihaja v njeno hišo v strankarske svrhe. Žena šoferja Marinkoviipa je ostala kljub izjavama Stejiča in Csakija pri svojih trditvah. Popoldne ob 16. uri se je pričelo zaslišanje Jožefa Mojzesa, okoli 30 let starega soboslikarja madžarske narodnosti. Po svojem lastnem priznanju je prišel pred štirimi meseci iz Madžarske v Novi Sad, kjer je vzdrževal zvezo s komunisti na Madžarskem. Za tem se je spoznal s tipografom Jovanom Jovanovi-Čem in krojačem Kolačkom ter z ostalimi člani terorističnega odbora.. Sprejet je bil kot izreden član v teroristični odbor v ' No- vem Sadu in mu je bila že poverjena nekaka misija za skrivanje bomb skupno s Csaki jem. V kolikem obsegu je obstojalo to skrivanje bomb, bo še ugotoviti. Nadaljna njegova priznanja so potrdila vse, kar so dosedaj izjavili Stejič, Csaki in Kolaček gle e priprav za atentat, o katerih je bil istotako poučen, kakor tudi sploh o delu centralnega komunističnega sveta v Beogradu, ci je dajal navodila terorističnemu odboru. Ob tej priliki je bil zaslišan tudi radi esplozivnega materijala, ki so ga včeraj našli na vrtu Juhača. Izjavil je, da je ta eksplozivni materij al zakopal skupno s Csakijem in Juha-čem im da je municija bila namenjena, da se vporabi za raz-strelitev velikega železniškega mosta med Slavonskim in Bosanskim Brodom. Most bi se imel porušiti takrat, ko bi bili obveščeni od centrale v Beogradu, da se vodi v Bosni in Hercegovini posebna komunistična akcija, ki bi se imela pričeti skupno z akcijo v Srbiji in Vojvodini. S tem so hoteli preprečiti morebitno premikanje čet. Pri tem zasliševanju Mojzesa se je tudi doznalo, da so že vse priprave za izvrševanje terorja v naši državi gotove. Početkom aprila t. 1. se je vršila širša konferenca komunistične stranke, ki so se je udežili delegati iz vse države, ter se je ob tej priliki razpravljalo o političnem stanju v državi, kakor tudi o vseh ukrepih za varstvo komunistov pred obzna-Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se vsa viseča vprašanja odlože do konca meseca aprila, ko bi se imela vršiti konferenca bolgarskih in naših komunistov na bolgarskp'm ozemlju, ker bi imeli tudi bolgarski komunisti p odvzeti isto akcijo. Ta konferenca sc je tudi vršila v Bolgariji ter je trajala od 27. a-prila do 3. majji t. 1. Na tej konferenci so bi'. X rešena vsa vprašanja na ta način, da je bil izdelan načrt za celo serijo antenta-tov, tako n^ Bolgarskem, kakor pri nas in eiccr na vladarje, na vlado, parlament, na vse ugledne politične osebnosti, na važne objekte, kolodvore, različne mostove itd. Ta načrt je imel izvesti izvrševalni odbor komunistične stranke v Beogradu in sicer potom posebnih terorističnih organizacij v raznih državah. Prva taka organizacija se je osnovala v Novem Sadu, o ostalih pa še ni ničesar znanega in skuša sedaj policija odkriti tudi druge org.v rlzacije. Glede aretacije komunističnih poslancev ni predsedstvo skup-dobilo nobenih novih ak- um lUJI i i M NAZNANILO! Vsem cenjenim rojakom in prijateljem naznanjave, da sva kupile SLADŠČIČARNO na 6612 ST. CLAIR AVE Postrelgle vam bove z najboljšimi cigarami, cigaretami in drugim tobakom, kakor tudi z sladoledom, in raznJmi mehkimi pijačami, in sicer vedno prijazno in točno. Kadar ste žejni, oglasite se pri nas. Se priporočave za obilen obisk. J. LACH & M. CANKAR seine tov. POŠLJANJE DENARJA po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zan^Ijivo. Na uJožke plačamo po 4% obresti. Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek. AMERICAN UNION BANK Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. New York City. Naš zastopnik za BARBERTON in okolico je g. Silvester Lavrič kateri je upravičen pobirati zaostalo naVočnino in dobivati nove naročnike. Rojakom ga toplo priporočamo. UpravniŠtvo,. Modna trgovina C. H. Abramsa, ki je bila zaprta dosedaj radi BANKEROTA bo odprta celi javnosti V ČETRTEK, 28. JULIJA Popolnoma vsa zaloga ženskih in moških potrebščin, razne drobnarije in drugega blaga, bo dana pred javnost po cenah kakoršnih še ni videla ta okolica. Skupaj moramo imeti denar v kratkem času — in da nam je mogoče do tega priti, smo pripravljeni znižati cene do skrajnosti, naravnost povedano, znižali jih bomo tako, da bodo nižje kot cene na debelo, in zagotavljamo vas, da bo to v vašo korist. OTVORITVENI DAN: v četrtek, 28. julija ob 9 uri dopol. Prilika kakoršnih je le malo v življenju. To ni navadna "vsakdanja razprodaja" temveč velika sakrifacija, najboljše zaloge blaga, da se doseže potreben denar. PRIDITE PRIPRAVLJENI, DA NESETE ZA $3.00 blaga za $1.00. C. H. AIRAMS 5823 StClair Ave. PAZITE NAŠE RAZLOŽBENO OKNO ZA ŠTEVILNE IZREDNOSTI. * 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 The Gr«mt Ship "SEEANDBEE" — "CTTY OF ERE" - "CITY OF BUFFALO" CLEVELAND — Dally. May l»t to Nov. ISth—BUFFALO Letre Clkvklakd • i:OOP. M. I Eastewt i tenre BuprAto Anirc BvfPALO • 7;80 k. M. ) Stakdard Tim* ( Attire Cluvkla Connections at Baffolo for Fatli nnd all Eastern and -Cannd(oQ point roodinpr between Cleveland and Buffalo are good for tranaportatipn on oar s tlckot agent or tourUt agency for tjokets via C. & B. Line, New Tourist Autot jtoondTrip, with 2 day^ for cam wheelbaae. 9,00 P. M. 7 >30 A. M. SboutifuJUjmIw i^Uopilpoealeahart of The . five cents. Also ask for ow 32 »par* piebxHW #md Th# CUvelutd & Buffalo Truult Company Cleyetfcnd. Ohfa Xka CrMI SUa •SEBANDB^B" —thalargMtuidiBonsMtlri jpancngar SUunsr on inlud' waters of the world« SlevplBg empmelty, 1500 ooooooooooooooooooooooooooooooooo* OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". ><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><>00000<>00<>0000; HARRY F. GLICK SLOVENSKI ODVETNIK naznanja, da je preselil svoje ODVETNIŠKE PISARNE IŽ SOCIETY BUILDING ' V 102 ENGINEERS BUILDING Cleveland, Ohio. Prvega julija Central 812 Devetnajst sto enoindva»jset Main 1865 Naročajte dnevnik ENAKOPRAVNOST DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijalitota. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9lh St. Uradne ure v pisarni; od 9. zjutraj do 4. po pol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" JULY 28, 1921. Clevelandske novice# — Policista kradla pijačo. — Včeraj sta bila poslana v zapor dva clevelandska policaja, ^ ki sta obdolžena da sta v torek okrog polnoči zaplenila pred nefko hišo na Calcutta Ave, in 158. St. avtomobil, na katerem je bilo naloženo žganje, nakar sta pijačo nekam skrila. Zaprta dva se pišeta Edgar Martin in Edward Dvorak. Priče napram policajema sta Mihaftl King in pa Wm. Guenther, ki sta bila v oskrbi avtomobila in pijače. Oba stanujeta v Cleveland hotelu. Je pa še ena priča, ki je bila navzoča za časa, ko sta Dvorak in Martin zaplenila avtomobil in ta je Ivan Kancak, točaj po poklicu, stanuj 09 na 15820 Calculta Ave. Kakor, pripoveduje King, sta on in Guenther ustavila avtomobil blizu neke hfše, kjer sta mislila pijačo oddati. Medtem ko, je šel Guenther v hišo, je o-stal on v avtomobilu. Tedaj pa sta se približala dva policaja v uniformi in zahtevala, da jima v imenu postave izroči avtomobil. Ker sta mu zapretila z nabitimi revolverji, se je udal, in ko se je takoj nato povrnil še Guenther sta policaja obema povedala, da naj jo pobrišeta, sama pa sta,se odpeljala z avtomobilom naprej. King in Guenther sta seveda takoj hitela na policijsko postajo in 9 pomočjo policijskega poročnika Harvarda sta pričela iskati ukraden avtomobil po olcolici. Kar naenkrat je zagledal King avtomobil, in ko je Harvard zauka-zal vozniku naj ustavi, je videl, da je voznik istega policaj Dvorak; toda med časom, ki sta on in Dvorak govorila, je nekdo odpeljal avtomobil. Kasneje so ga'našli pred Holenden hotelom, toda pijača je izginila vsa. Tako ni torej napram policajem nike-ga drugega dokaza, kot da sta ukradla avtomobil, glede pijače pa se ne more ničesar reči. Dvorak je bil že trikrat radi raznih prestopkov suspendiran od policijske službe, toda suspendacija je trajala vselej le par dni, nakar je bil vselej zopet postavljen v služko. — Danes dopoldne so se sešli v uradu župana Fitzgeralda zastopniki organiziranih strežajev strežajk in Icuhov, in pa zastopniki hotelirjev,\^da se pride do sporazuma glede plač in delavnih ur. Hotelskim delavcem seje u-trgalo plače, in ko so delavci Zahtevali kolektivno pogajanje in lastniki hotelov v to niso hoteli privoliti, so zapretili s štrajkom. Obrnila se je na mestnega župana, da je posredoval in preprečil »— Skoro da ni zahtevalo jezero včeraj zopet tri žrvte. MisS Florence Korns, 27, 1219 Marlowe Ave., njena sestra Edna Korns, 25, in neka njuja prijateljica Miss Jennette Sinsheimen, 20, ter Russell Lincoln, 1225 Marlowe Ave. so se podali včeraj popoldne v motornem čolnu do stop 6, Lake Shore Line, v bližino Beach Cliff, kjer so se šli kopat. Dekleta so se podale kakih 25 čevljev od obrežja, ko pa so skušale priti nazaj na breg, je bil val pod jezerno gladino tako močan, da jih je spodnesel, in vse tri so pričele klicati na pomoč. Še predno je prihitel Lincoln, da jim pomaga, je izginila Florence iz površja. Lincoln jo je skušal rešiti, toda valov je je bilo ta'ko razburkano, da ni mogel ničesar storiti. Obrnil je svojo pozornost na Edno, ki je že tudi zginila v valovih, neko drugi kopalec je pomagal Jeanet-ti. Ko sta bili dekleti prineseni na breg, se je moralo rabiti za F.dno pulmotor, da se jo je oživelo, Jeanette pa je prišla k zapusti sama od sebe. Ostali kopalci so potegnili iz vode truplo Florence po preteku kakih desetih minut, toda vse prizadevanje, da se jo oživi, je bilo zaman. Lincoln pravi, da so dekleta čisto nenadoma odhitele proti globoki vodi in da jih je zapazil šele tedaj, ko so pričele klicati na pomoč. Utopljena Florence Korns je bila uslužbena pri Brotherhood of Locomotive Trainmen" kot stenografinja, njena sestra Edna pa je uslužbenka pri 'The Guardian Savings and Trust Co.'' Obe sta živeli pri materi. — Vsak obrežni čuvaj, ki pride prekasno v službo ali zanemarja svoje delo, bo takoj od-slovljen. Tako se je včeraj izjavil direktor parkov, Fred W. Thomas, katerega se je zadnji teden precej kritiziralo radi brezbrižnega poslovanja po mestnih kopališčih. Navodila v tem smislu so prišla od župana Fitzgeralda. Čuvaji bodo morali-prihajati odslej naprej na delo eno uro preje kot je bilo določerto dosedaj. , — Neka mati je pustila pred kakim dobrim tednom svoje tri mesece staro dete na pragu E. L. Schusterja, 769 Lakeview Rd. ki sb izročili otroka v os^krbo mestne bolnišnice. Tam so zdravniki otroka preiskali, in ga proglasili fizičpo perfektnim ter mu ki se nahaja na zapadni strani mesta. V vodo ki gre skozi vodovod za vzhodno stran mesta, se dene samo klorina, dočim se voda v zapadnem vodovodu čisti in klorinira. -O-— GOV. SMALL SE BO IZROČIL SODNIJI. Chicago, 27. julija. — Prijatelji governerja Smalla, ki je obtožen poneverbe državnega denarja, se izjavljajo, da bo najbr-že že jutri odšel v Springfield, ter se sam izročil sodni oblasti. Danes se je nahajal Small v nekem hotelu ter se posvetoval s j svojimi prijatelji. V javnost je podal sledečo izjavo: "Jaz hočem, da se obravnava takoj vrši. Niti najmanj se ne bojim za izid, ako se mi bo dovolilo pošteno obravnavo, toda vem pa, da mi poštene obravnave ni mogoče doseči v Sangamon okraju. Ti ljudje, ki so dvignili proti meni tak vrišč, vedo, da sem z izjemo Sangamon kraja pripravljen stopiti pred vsako poroto na svetu. Oni doibro vedo, da mi v Springfieldu ni mogoče doseči poštene obravnave, in oni tudi vedo, zakaj. -_0- PAŠA ZA BURŽOvjlZIJO. Najvni ljudje ali pa zavedeni so organizirali oni teden atentat na regenta. Kdo bi ne obsojal tako dejanje, 'terorizem nad o-sebami? Mislimo, da ga ni človeka z normalnimi možgani, ki bi se upal trditi, da morejo atentati izpremeniti družbo ali tudi državno obliko, dokler državni organizem ni dozorel. V atentat so zapleteni 'komunisti. Po po ročilih meščanskih listov so imeli komunisti poseben teroristični odbor, ki se je bavil z vpraša-, njem atentatov. Danes nam še ni mogoče konštatirati, koliko od govarjajo te vesti resnici, ker se šele vrši preiskava. Prejeli smo pa od podpr^sed^ nika komunističnega poslans^kegs^ kluba, dopis, ki nas vabi, da dopis objavimc). Mi dopisa sicer ne objavljamo ,dqbesedno ,pa2 pa navajamo v naslednjem bistveno vsebino, l^i potrjuje to, kar vemo sami, namreč, da so poročila o terorizmu komunizma kot povzročitelja navedenega atentata tendencijozna. ■ . ^ - Dopis izjavlja, da je komuni-i stična stranka nasprotna anarhi- dali ime John Doe. Priglasilo se etični taktiki terorja in individu- — Termometer vremenskega urada v Society for Savings Building" i je kazal včeraj okrog štirih popoldne 90 stopinj vroči? Najhujša vročina, kar smo ne jo še sploh irheli letos v Cleve-landu, je bila 6. julija, ko je stopilo živo srebro do 95. stopnje. Vremenski prerok pravi, da bodo nalivi, i ki bodo prišli danes v okrajih v bližini jezera, ohladili ozračje. je že več družin, ki hočejo dete vzeti za svoje. Neka ženska je celo za{)retiia, da bo šla na sod-« ni j o, če ji ne dajo otroka. Oblasti mestne bolnišnice pozivljejo mater, naj se hitro prijavi, če hoče ptroka nazaj, ker drugače ga bodo morali oddati kaki družini. — Ljudje, živeči v okrajih med vzhodno 20. cesto in St. Clair Ave. severovzhodno do 56. ceste in Woodland Ave. do 105 ceste in Woodland ter do 118. ceste in Sijipericiir Ave. nazaj do 20. ceste in t. Clair Ave. ne dobivajo ščiščene vode kot jo dobivajo ostali deli mesta, kamor žane vodo vodovodna postaja, alnim akcijam, ugotavlja, da obstoji nje taktika v akcijo mas. Dopis dalje ^avaja, da spričo o-nemogočenja kulturnega dela ni cjidno, da neodgovorni mračni e lemeriti izkoriščajo nezadovolji-vost, idealizeiji ali pokvarjenost posameznikov. Prav mogoče je tudi, da se teh zavedencev poslužujejo mračne sile avstroogr-ske imperijalistione rea!kcrje, ko vendar vsa Evropa ve, da so Hor tijevci" pošiljali ljudi v inozemstvo, da vrše individualni teror nad osebami, ki so neljube Hor-tijevemu režimu. Končno'dopis zanika, da bi se ,cepil kljub v teroristično in zmerno skupino. Mi te stvari ne bomo pisali za državnega pravdnika. Naravno pa je, da se hoče komunistična stranka i znebiti očitka glede a-tentata in bo nje naloga, da to tudi pri obravnavi doikaže. Resnica je dalje, da meščansko časopisje s tem, da očita komunistični stranki zločin, preden je stvar sodno dognana, prejudicira preiskavi in sodbi, kar bi pa ne smelo, če velja za vse državljane enaka pravica. S tendencjjozno pisavo se namreč pripravlja javnost na presojo, ki ne more biti objektivna marveč le subjektivna pod utiskom javnega mnenja, ki obvelja, preden je izrekla sodni-ja na podlagi dokazilnega mate-rijala svoj pravorek. Tudi naše mnenje je, da stranka kot taka ne bo udeležena na poskušanem atentatu, ker tak nezmisel vendar ne more zagovarjati nihče. Eno zlo posledico pa ima a-tentat, naj ga je zakrivil kdorkoli že. Na intervencijo socijalistič-nega kluba je vlada obljubila, da ne izda stroge naredbe o "redu in radu". Atentat pa, naj ga je zakrivil kdorkoli, je dal vladi povod, da obstaja na izvedbi strogega zakonskega načrta o "redu in radu", ki bo za delavstvo prava tortura. Ne delajte tofej nikakršnih krivic in počakajte zaključka preiskave in sodbe, ki more biti le obsodba ali pa oprostitev na podlagi ugotovljenih dejstev. -o--- Jugoslovanom v Italiji je grof Sforza v svojem ekspozeju sporočil nastopno;' "Poslanec Wil-fan — je zaključil Sforza —r je rekel tukaj, da so bili Slovani Julijske Benečije anektirani proti njihovi volji. Njemu in njegovim nasproti bi se mi lahko sklicevali na pravico zmage; zoper-staviti bi mu mogli dejstvo, da so Slovani prišli v naše doline; sklicevati bi se mogli na pravico do obrambe vrat nase hJše potom alpskega obroča, pravico tembolj popolno za narod, ki je trpel skozi štiri stoletja zaradi tujih vpadov, čeravno ni on šel nikdar gospodariti v tujo hišo. Toda priznati moraipo, da so to močni dokazi le za nas in da je razumljivo, če se jim Slovaiii ne vklanjajo. Toda vendar je tukaj argument pred katerim naši novi sodržavljani slovansikega rodu spoštljivo pripogibajo glave, in ta argument je: Svobodna drsava, v kateri se je po stoletnem nemškem, madžafsikem in turškem suženjstvu združil in ze-dinil naro^, s katerim se čutijo vezani po krvi in jeziku, je priznala v svečani pogodbi, podpisani v Rapallu, da morajo Slovani tostran Alp pripadati le Italiji, tisti Italiji, ki je a svojimi 500.000 mrliči ne samo naredila dosežene meje za vedno se bolj svete, temveč tudi silno sodelovala pri osvoboditvi sosednega naroda. To tvori. Vi to čutite, dragoceno Aupno imetje, ki mora stati nad preteklimi spori in strankarskimi mržnjami. Vi ste to dobro občutili predvčerajšnjim, ko ste vsi odobravali plemenite besede poslanca Ščeka, Slovana, ki se je skliceval na Mazzinija in prerokoval vedno USTAVA KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV. (Nadaljevanje iz 1, sitrani) člen VIII. Kazen se more določiti samo z zakonom in postavljati samo na dejanja, za katera je zakon že naprej rekel, da se bodo kazno-1 vala s to kaznijo. Člen IX. Smrtna kazen se ne more določiti za čisto politične kriivde. Izvzemajo se slučaji iz visenj a ali poskusa atentatov na vladarjevo osebo in na člane vladarske hiše, za katera je odrejena smrt-1 na kazen v kazenskem zakonu. Izvzemajo se razen tega tudi slučaji, v katerih je poleg čisto politične krivde bile storjeno še kako kaznjivo dejanje, za katero je V kazenskem zakonu odrejena smrtna kazen, in istotako tudi slučaji, katere vojni zakoni kaznujejo s smrtno kaznijo. Člen X. Noben državljan ne more biti izgnan iz države. Ne more se ga tirati iz jednega kraja v drugi, tudi ne omejiti ga na j eden kraj, razven v slučajih, ki jih je zakon izrecno določil. Nihče ne more biti, v nobenem slučaju izgnan iz svojega domo-vLnslkega kraja brez sodne razsodbe. Člen XI. Stanovanje je nedotakljivo. Oblast ne more odrediti nobenega pregledovanja ali preiskovanja v stanovanju državljana, razven v slučajih, katere je zakon določil, in po načinu, ki ga je zakon predpisal. Pred hišno preiskavo je oblast dolžna izročiti osebi, katere stanovanje se preiskuje, pismen odlok preisikovalne oblasti, na podlagi katerega se pričenja pregled. Proti temu sklepu se more podati pritožba na sodišče prve stopnje. Toda pritožba ne zadržuje zvršenja hišne preiskave. Ta preiskava se vrši vedno v prisotnosti dveh državljanov. Takoj po izjirš^i hišni preiskavi je oblast dolžna izročiti osebi, katere stanovanje je Wl#,p]rei#ka-ho, poročilo o, izidu pregleda, nato pa Spis odvzeti radi nada-I Ijne preiskave. j Policijski organi smejo vstopi-, ti v privatno stanovanje samO v I slučajih skrajne potrebe, kakor tudi takrat, kadar so iz stanovanja pozvani na pomoč. Pri tem' opravilu oblasti prisostvuje predstavnik občine ali dva priznana državljana, razven v slučajih, ako je bila oblast pozvana na pomoč. Oblastveni organi, ki bi se pregrešili proti tem odredbam, se kaznujejo za nezakonito kršenje stanovanjske nedotakljivosti. bolj tesno prijateljstvo med obema narodoma . (Medklic p osi. Wilfana. Fašisti zapojejo Garibaldi j ev o himno. Predsednik zvoni.) ............................................................................................................................................................................................................................ MALI OGLASI POZOR! Najboljši cementni bloki so naprodaj, delani doma iz najboljšega cementa. Vprašajte pri Jos. Likovič, 6308 Carl Ave. PRIPOROČILO Občinstvu naznanjam, da popravljam in prodajam vse vrste avtomobilske obroče — (tires) in tubes in Se jim priporo-'čam. ERIE Vulcanizing Comp. Ivan J. Marinovič lastnik. 3407 ST. CLAIR Bell Phone 4055, Cleveland, O. POHIŠTVO NAPRODAJ prav poceni; vprašajte na 62' Bonna Ave. (' SLOVENSKO DEKLE, došlo starega kraja išče službo v k' restavraciji, trgovini ali pri P vatni družini. Ponudbe je P /( slati na upravništvo tega lista* (I PRODA SE hiša s šestimi sol mi z električno razsvetljavo z garažem za dva avtomobi Proda se brez vsake agenci Poizve se na 6632 Bliss Avft iblizu St. Clair Ave. (!?' PRODA se harmonij, postel ledenica, (ice box) dve orn' in gugalnik. Oglasite se 1419 Oregon Street. 0 HIŠA NAPRODAJ za dve družini, 8 sob, kopali^' elektrika, plin, škriljeva stre) veranda spodaj in zgoraj. 0 ^ hiša je v dobrem stanju. Pro se zaradi odhoda v staro do# vino. Več se poizve na 14310 0 via Ave. (1? S S P: '■■■■■■■■sm Naročajte dnevnik G5^ COOVR'GHT- APSrEC? POZOR! PLUMBARSKO DELO Rojaki Slovenci, Hrvati in drugi Slovani kadar potrebujete dobrega plumbarja v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiram da bo izvršeno dobro. Postavljam stranišča, bane, sinke, kotle za gorko vodo, vodne kanale, (sewer work) itd. Zmerne cene Nick Davidovich 6620 ST; CLAIR AVE. Tel. Princ't. 1852-W. Randolph 1828 Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrebni zavod v Cleveland^ POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. Še skoro nova hiša g 6 sobs' in kopališčem, furnezom, el< trično razsvetljavo, plinom garažom se proda poceni. O raja okrog zemljiška. ZglaS se na 448 E. 156 St. (if ZASTONJ^ .. ZASTONJ! Z vsakim nakupom 75c ali več bomo dali popolnoma zastonj DUPLEX SAFETY RAZOR (varnostno britev) Prinesite ta kupon seboj. La Behr Drug Co. 6701 ST. CLAIR AVE. Slovenska lekarna — Polska Apteka. (181 Delo dobi poročena ženska ali vdova za pomagati v resta rantu. Oglasite se pri Jak' Grdina, 16011 Waterloo Rd- (1? —m II m I lil I I iiu____ ________umi Mesarska tehtnica (vaga) prodajalna miza (counter) proda poceni. Več se poizve ' 4316 St. Clair Ave. (it' LIBERTY BONDI IN VO NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plač$ii v gotovini takoj.Simon, zanW vi prekupčevalec, soba 216 U noxfildg.,, drugo nadatrop) Vzemite rzpejačo. Vogal de< ta cesta in Eucli dave.. nad S ger Sewing Machine Co. Odt' to do 6. ure zve<'ei, SLOVENCI SE VRAČAJ v svoje prejšnje KOPALIŠČE 921 ST. CLAIR AVE. blizu vshodne 9. ceste. (Advetl; m SQUIRE EDGEGATE— Men Always Find a Way to Blame the Women lor Everythihg BY LOUIS RICHARD :5HES A-OT THfiiTS E/PgNSm -^USI/^BSS JS)V FOR 4 Vi5lT- 4AID IT EL A'OT Al£- BUT A^V Wire /S SOMt OF OOiMCt OH 4 VISIT-/Al CoNSULTi^J THE TIM T4Gi.ES 7 &OSK- / OiO'MT /•('ArOtV "i/OUK hyiFE. XV4 6 %)( THAT 7&A(1 WElL ^QuiRt wHms- up--0'?£ '12>lJT VvHiLLf SHB K/45 o/rf jg^io i^»5iT /_ LOST £ycRi> ATiOHT TZ4V//V iDove« you GtTTtM ADV 4 TRIP DV TO.TPii^e i Inter-natl Cartoon Go,, N Največje, najKitrejše ladje na svetu. S potniki se DostoP® nadvse prijazno. V vašem me stu je naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo, na Maržarsk®' Romunsko in v Bulgarijo. CALABRIA ... 6. august* ITALIA.....23. augusta Listki za Dubrovnik, Trst ali Reko, $100.00 Davek $5- Preko Cherbourg in Southampton. Mauretania .. 11. augusta Berangaria .. 18. augusta ■"Kaj misilite odpotovati, gospod sodnik?" '"Taki obiski go zelo dragi, verjemite mi. "Ne ja^, ampak moja žena misli obiskatiLani je šla moja žena nekam na oibisk, in ma- nekaj, sorodnikov." io je manjkalo, da nisem šel bankrot." "Tega bi si ne bi bil mislil, da je vaša žena tako zaipravljiva." '"Saj ni,-- Ampak med njeno odsotnostjo sem vsak večer igral karte, in zgubil dosti denarja." Tel. Central 2373 R. Gramofonsk« Plošče zahtevajte novi cenik iSIovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c ?■'««) VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. Wm-Sitter KOS ST. AVENU« Cleveland, 0^ smtR Uttavfte se pri I«) url m •t« o« pravem prostoru