Spedizione in lUxnanmto postale — Poštnina plačana v gotovini i
Leto XXII., št. I07
Ljubljana, nedelja lo. maja 1942-XX
Cena cent. 7C
uccmi jcra alia V Telefao te. il-22. 31-23. Ji-24 Isserà mi oddelek: Ltublfaiil Puccmljer« alien 5- Telefoo h. 51-25 31-26 Podružnici Novo mesto: Uubliansk» cesta 43 Računi : a Lfabliansko pokrajino pei potalo-čekovnem swxfo it. 17.749. a ostale kraj» Italije Servtrio Conti Corr Po* No 11-31 lf
IZXLJ ÜCNO iAS l OHS 1 VU za oglase a Ki.
Italije m inozemstva imi Unione «»obhlicitS Italiana S A MILANO
I ibi ji »tak dio tazeo pooedelika Naročoma inaia tn e t e č o o Lit 12.—. a inozemstvo pa Lit 22.80
U t ed a t It * o: Ljubljana. Puccini jeva alia ite*. 9. telefon teev. 31-22. 31-23. 31-24_
Rokopisi te oe vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei la pubblicità di provenienza italiana ed esteta : Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Velike svečanosti v Rimu
Proslavi dneva vojske sta prisostvovala na čela najvišjih predstavnikov vojaških in civilnih oblasti tudi Kralj in Cesar ter Duce
Rim, 9. maja. a Danes je domovina svečano proslavila dan svoje zmagovite Vojske in dan vere v svojo imperialno usodo-Kralj in Cesar ter Duce sta prisostvovala svečanosti, ki je imela resno vojaški značaj. Na trgu Venezia so se zbrala zastopstva Oboroženih Sil. in sicer kolona avtomobilskega (topništva in kolona tankov, ki sita obrobljali strnjen blok pehote. Na vrhu razvrstitve je plapolala zasitava Kr. kara-binerjev in prapor tankovskega polka. Zastopstvo organizacije GIL je bilo razvrščeno pred palačo Venezia skupno z oddelkom GUFa. Na stopnišču pred oltarjem domovine so zasedli mesto oficirji rimske posadke. Ob trinoznikih. iz katerih se je dvigal dim kadila, so se zbrali višji oficirji, generali, družine padlih junakov, zastopstva bojevniških in invalidskih organizacij iz zadnjih vojn ter inozemski vojaški atašeji. Zlasti je bilo opaziti polnostevilno zastopstvo nemške in japonske vojaške misije. Ogromna je bila seveda udeležba občinstva, ki ni zasedlo le vsega prosit ora, ki je še ostal na razpolago na trgu. temveč tudi vso dolgo Cesto Imperija ter vznožje Campi-doglia, na drugi strani pa do križišča cest Corso Umberto I, Via del Plebiscito in Via quatro novembre.
Dan je bil prekrasen. Vse mesto je bilo zavito v zastave medtem ko so se ob oltarju domovine dvigali prapori kakor plameni.
Svečanost se je začela najprej s poklonit-vijo na grobu Neznanega vojaka. V imenu vojske je to pok Ioni t ev izvršil poveljnik armijskega zbora z generali garnizijske obrambe, ki je položil lovorjev venec, ovit s trobojnico. Drug lovorjev venec je bil istočasno položen v svetišče padlim fašistom. Oddelek konjenikov v na pol svečanem odelu se je nato razvrstil ob oltarju.
Duce je prispel v spremstvu šefa generalnega štaba ob 8.45 Njegow prihod so napovedale trombe. Čim :e izstopil iz avtomobila, se je peš podal do stopnišča, kjer so ga sprejele oblasti, med katerim4 so bili člani velikega fašističnega sveta, člani vlade in direktorj i a Nacionalne fašistične stranke ter zastopniki senata, zbonvce fašiiev in korporacij in italijanske akademije. Tu so bili tudi šefi raznih generalnih štabov Oboroženih Sil in drugi visoki državni funkcio
narji. Vsi zastopniki oblasti so nosili vojar ške uniforme. G Lasu fcromb je sledila himna »Giovinezza«, nakar je ves zbrani zbor skupno z ogromno množico občinstva navdušeno pozdravljal Duceja.
Enake navdušene manifestacije so se pt>-novile. ko je prispel Kralj in Cesar v odprtem avtomobilu in stopil nasproti oltarja domovine, kjer se je najpre) pozdravil z Duoejem. Teda; je godba zaigrala kraljevsko himno. Vladar in Duce sta odšla po mogočnem stopnišču navzgor v spremstvu vseh zastopnikov oblasti. Ko sta dospela do groba Neznanega VOlžlJcžL. sta se oba poklonila visokemu simbolu najsijajnejšega junaštva in žrtvovanja. Sledila je nato zamena sitraie. Straža na konjih je zamenjala pehotno stražo in bo odslej za nadaljnjih deset let čuvala grotb Neznanega vojaka. Trije konjeniki so se odločili od svojega oddelka in se dvignili do groba. Izmena straže z grenaddrji se je tzvršiila v popolnem molku, ki je dal obeležje in pomen vsej svečanosti. Polagoma so se vedno mo-gočneje slišali glasovi pesmi o Piavi
Sledila je takoi nato druga svečanost, izročitev zlatih kolajn sorodnikom junakov, ki so vse dali domovini, ter vsem onim hrabrim vojakom, ki so si s svojim junaškim ponašanjem na bojišču zaslužili najvišje vojaško odlikovanje. Najprej se je Duceju predstavila hčerka armijskega generala Giuseppa Lettere, ki je slavno padel na bojišču, kakor ugotavlja utemeljitev njegovega odlikovanja. Vel. Kralj in Cesar je osebno pritrdil na prsa mladenke zlato odlikovanje ki sn ga je bil pridobil njen oče. To predajo odlikovanja je spremljalo bobnenje bobnov in ostro streljanje strojnice. Pristopila je nato mati vojaka Antonija Broussarda, da sprejme iz najvišjih rok zlato kolajno, ki se je že svetila na prsih njenega hrabrega sina kot večen srpomin hrabrosti, ki jo je pokazal ko je s svojimi prsi rešil življenje svojemu oficirju pred sovražno svinčenko. Prišla je nato še mati poročnika Silvana Buffe, ki ie padel na grškem bojišču. Zlata kolajna je bila izročena tudi vdovi polkovnika d'Avanza in materi orožnika Savina Cossidentija, ki je bil trikrat ranjen pa se vendar sovražniku ni predal in je končno padel, ko je s posled-
njimi napori skušal zavarovati Se zaboje streliva. Njegova mati je preprosta ženica, ki si je za svečanost nadela na glavo ruto. kakor kadar vstopi v svetišče. Za vsemi temi so se razvrstili še mnogi drugi starši, sinovi in zakonske družice padlih junakov. Na obrazu vseh se je videla globoka ginje-nost. a tudi ponos, ki je še tem večji, ker je vzrasel iz bolečine. Glavno so odmevala v ozračju imena: polkovnik Felice Trizio, planinec Giuseppe Sidoli. podporočnik Jo-ano Turatila polkovnik Luigi Zacco. grena-dir Stellato Spalletti, podporočnik Franco Sanpietro, narednik vodnik Silvio di Giacomo, podpolkovnik Bernardo Amidei Bar-biellini, čigar otroke je Duce prisirčno objel, kapitan Sestilio Matteocci, kaptol Giovanni Salmieri, polkovnik Luigi Biasucci, kapitan Marco Marnosi, poročnik Astorre Lanari, narednik Felice Sala, konjenik Giuseppe Felice, major Cesare Campana, poročnik Maggio Roncei, podnarednik SoTjleo dflncao, podporočnik Adalberto Orlando, poročnik Antonio Monaco, grenadir Antonio Dago-stino. podporočnik Vasco Peloni, polkovnik Adalgiso Ferrucci, karabinjer Antonio Alessi, podporočnik Pietro Colombini, poročnik Nicolo Giani, podporočnik Gioacchino Zanchi, vojak Giuseppe Cantafio, major Umberto Saracini, podporočnik Edmondo Buccarelli. kapitan Giorgio di Borbone, vojak Rosario Randazzo, prvi odlt-kovanec z zlato kolajno v vojni proti boljševizmu. podporočnik Rivo Ruggero, poročnik Fernando Ferri, kapitan Federico Gafl-luzzi, podporočnik Giacinto Cova, major Alessandro Annoni. podporočnik Vittorino Zanibon. major Enrico Gianmarco, podporočnik Zefirino Bertelli, bersaljer Alfredo Lutri, podporočnik Ivo Scapolo, podporočnik Aldo Fiorini, kapitan Alfredo Longo, podporočnik Romolo Briglia.
Sledili so junaki, ki so bili blizu smrti, pa so ji le ušli in »o mogli preživeti junaštvo svojega dejanja. Kot prvi je podpolkovnik Elia Rossi Pas?avanti prejel od Vladarja svojo drugo zlato kolajno, njemu p« so sledili še drugi invalidi, med njimi podporočnik Carilo Forzano, podporočnik Luigi Missono in vicebrigadir Amedeo de Ianni. (Ob zaključku lista poročilo o veliki svečanosti v Rimu še vedno traja.)
NOV AMERIŠKI PORAZ NA PACIFIKU
V pomorskI bitki pri Salomonskem otoclu sta bili potopljeni dve ameriški nosilki letal, tretja ameriška vofsia ladja fe haido poškodovana
Tokio, 9. maja. (Domei) Včeraj so bili objavljeni prvj podatki o pomorski letalski bitki na Koralnem morju pri Salomonskem otočju. Po prvih ugotovitvah je ameriško brodovje izgubilo doslej že dve letalski matični ladji, neka tretja ameriška vojna ladja pa je bila hudo poškodovana in se skoraj lahko smatra že za izgubljeno. Po informacijah s pristojnih japonskih krogov se bitka še nadaljuje.
Tokio, 9. maja s. V tukajšnjih krogih pripominjajo glede na izgubo dveh ameriških nosilk letal »Saratoga« in » York-town«, ki so ju potopile japonske pomorske oborožene sile v bitki na Koralnem morju, da preostajajo sedaj Zedinjenim državam samo še tri nosilke letal. V istih krogih pripominjajo nadalje, da j"- tudi pri najnovejšem pomorskem spopadu* prišla v polni meri do izraza premoč japonskega brodovja nad sovražnim.
Poročilo Japonskega
glavnega stana
Tokio, 9. maja. (Domei.) Japonski glavni stan je ob 15.50 v posebnem poročilu objavil nadaljnji rezultat pomorske bitke na Koralnem morju. Iz poročila je razvidno, da so v sedanjem poteku pomorske bitke japonske mornariške edinice sestrelile 89 sovražnih letal, potopile nadalje 1 sovražni rušilec in hudo poškodovale nadaljnjo nasprotnikovo križarko. Japonska mornarica je izgubila eno manjšo nosilko letal, 31 letal pa se doslej še ni vrnilo. Poročilo opozarja na včerajšnji komunike o pomorski bitki, v katerem je že bilo javljeno da so japonske mornariške edinice potopile eno ameriško oklopnlco, dve sovražni letalski matični ladji ter poleg hudo poškodovale 1 britansko bojno ladjo ter 1 britansko težko križarko. Današnji komunike japonskega glavnega stana pravi:
Japonske mornariške edinice so nadaljujoč svoj napad na Koralnem morju nadalje prizadele hude poškodbe neki križarki ne ugotovljenega tipa, v katero je treščilo naše torpedno letalo, in so nadalje poškodovale en rušilec. V letalski bitki so naše j sile od 7. maja dalje sestrelile 89 sovražnih j letal. V teku spopada je bila na naši strani j potopljena letalska matična ladja manjšega obsega, (predelana iz bivše petrolejske ladje), dočim se 31 naših letal še ni vrnilo.
Admiral Nagamura
o japonski zmagi
Tokio. 9 arala (Domei) O veliki japonski pomorsk' zmagi na Koralnem morja je admiral Nagamura tejavll, da pomani izguba dveh novih ameriških neailk l«ta]
silen udarec za ameriško pomorsko silo, kakor tudi nepopravljivo izgubo oporišč za akcije amerškega letalstva v oddaljenosti
od oporišč na kopnem. Admiral Nagamura je spomnil, da so Japonci že prej potopili ameriški nosilki letal »Lexington« in »Saratogo«, ki pomenita Američanom drag spomin na bojišča iz ameriške vojne za nedvisnost od Velike Britanije in ki simbolizirata nacionalni ponos Zedinjenih držav, Izguba dveh nosilk letal, krščenih na ime velikih bojišč na katerih so se Zedinjene države otresle spon britanskega jarma; ne pomeni nič drugega kakor dejstvo: »Ameriški imperij je obsojen na zrušenje«.
Admiral Nagamura je nato izdal, da program novih gradenj v sestavi ameriškega vojnega brodovja za letošnje leto ne določa gradnje nobene nove nosilke letal in da se bo morda šele drugo leto zgradila nova ladja te vrste. Naglase 1 je,,da bi sicer bilo mogoče predelati trgovske ladje v pomožne nosilke letal, toda taka zasilna ureditev bi bila nasproti japonskim silam brez pomena, ker brzina takih zasilnih ladij ne dosega brzine pravih letalskih matičnih ladij. Admiral Nagamura je svojo izjavo zaključil, da so neuspehi ameriških pomorskih sil na Pacifiku pričeli netiti postopno nezadovoljstvo v ameriški javnosti.
Letalski napadi na Japonsko onemogočeni
Tekle, ». maja. (Domei) V« danainjj-to-tejaki listi objavljaj® na prv h rtraneh po-retil« • navi veliki japonski pomorski
zmagi na Koralnem morju in naglašajd. da je z izgubo nadaljnijh dveh nosilk letal ameriško letalstvo izgubilo možnost
letalskih napadov na japonsko otočje.
Druga splošna ugotovitev, ki jo listi posebno podčrtavajo, je ta, da je bilo z izgubami, ki so jih japonske pomorske in letalske sile zadale sovražniku v bitki na Koralnem morju, zavezn kom onemogočeno nadaljnje razpletanje načrtov o nameravani zavezniški ofenzivi proti japonskim silam.
Tokio, 9. maja. (Domei) »Japan Times and advertisser« objavlja v uvodniku komentar o bitki na Koralnem morju. List ugotavlja, da se bitka še nadaljuje, in podčrtava, da ne znači samo nove japonske zmage, marveč predstavlja odločen korak v nezadržnem pohodu japonskega imper: ja do uničenja starega in zgradnje novega m boljšega svetovnega reda. List ugotavlja, da je velikanski pomen te japonske zmage komaj mogoče dovolj visoko oceniti, in naglaša, da je bil z njo zaveznikom ^adan smrtni udarec najbolj ranljivi točki njihove moči, namreč njihovi pomorski sili. List pravi nadalje, da je bila ameriška vojna mornarica po izgubi ene izmed preostalih glavnih vojnih ladj in z izgubo dveh dragocenih letalskih matičnih ladij tako hudo zadeta da tega ni mogoče več popraviti. Lst pravi nato. da utegne biti poškodovanje Se neke nadaljnje oklopnice in »ne izmed avstra'sk'h križark »tista slamica, ki bo kamel; utrla hrbst« Lic* ugotavlja nato, da bitta am Koralaksm morju boy neizpodbitno kakor katerakefc druga stvar dokazuje nezmožnost zaveznikov, da bi začeli kako ofenzivo proti Japonski, in poudarja, da ao bile vse napih-
Hudo bombardiranje Malte
Uničevanje angleških skladišč v Floriani — Stili angleška letala sestreljena
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 9. maja naslednje 707. vojno poročilo:
V	Ci renal ki normalno delovanje patrol in topništva.
Italijanski ln nemški letalski oddelki so Izvršili odločne napade na cilje na Malti in so posebno močno bombardirali skladišča v Floriani.
Poskusi britanskega letalstva, da bi oviralo operacije nemških bombnikov, so pro-padlL Naši lovci, ki so naglo nastopili, so se kasneje spoprijeli z dvema oddelkoma letal »Spitfire«, ki sta bila po številu precej močnejša, in so v srditih dvobojih sestrelili 4 letala, učinkovito pa obstreljevali s strojnicami številna druga. Bil nismo Izgubili nobenega letala.
V	Sredozemlju je bii naš konvoj brez uspeha cilj ponovnih zahrbtnih napadov letalskih in podmorskih sovražnih sil. Ladje, ki niso utrpele nobene škode, so vse prispele na svoj cilj.
Uničevanje angleških prometnih zvez
Berlin, 9. maja. d. Dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročilu je v zvezi z objavo o četrtkovih napalih nemškega letalstva na britanske komunikacijske zveze v severni Afriki v vrhovnem nemškem vojnem po-veljništvu objavljeno še naslednje dodatno poročilo:
Glavni cilj nemških letalskih napadov je bila oskrbovalna železnica v angleškem
zaledju in naprave na tej železniški progi v bližini Capuzza, zapadno od Soluma- Napadena so bila tudi skladišča vojnih potrebščin na tem področju. Te objekte, ki so izrednega pomena v britanski oskrbovalni službi, so bombardirali nemški bombniki tipa »Hae 111« že v zgodnjih večernih urah v četrtek. Sledil je drug val nemških bombnikov, ki je zopet izrelno uspešno sesul več ton težkih rušilnih bomb na Iste cilje kratko po polnoči. V teku teh napadov se je več nemških bombnikov tipa »Ju 88« spustilo navzlic silovitemu ognju sovražnega protiletalskega topništva nizko k tlom in so letalci opazovali direktne bombne zadetke na naprave omenjene frontne železnice, kakor tu: na vagone na stranskih tirih. Zadeta so bila tudi skladišča vojnih potrebščin In baterije protiletalskega topništva. Nemška letala so z letalskimi topovi in strojnicami napadla tudi neki vlak na progi in motorizirane kolone na področju Soluma. Vsa nemška letala so se po uspešni izvedbi zadanih nalog nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Kraljica in Cesarica na obisku pri ranjencih
Rim, 9. maj. s. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je včeraj spet obiskala bolnišnico Rdečega križa »Regina Elena«, kjer se je dolgo zadržala ob posteljah najtežjih ranjencev, zanimajoč se tudi za poslovanje bolnišnice.
Nemško vojno poročilo
Izjalovljeni sovjetski napadi — Ponovno bombardiranje
Norwicha
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodu so se Izjalovili krajevni napadi sovražnika, ki so jih podpirali o klopni vozovi. Nasprotnik je imel hude krvave izgube.
Na Laponskem in na fronti ob Murmansk« so bili odbiti slabejši sovražnikovi napadi.
V severni Afriki na obeh straneh topniško in izvidniško delovanje. V nočnih napadih je nemško letalstvo z uspehom napadalo angleško puščavsko železnico in
zbirališča motoriziranih vozU.
Na Malti so bojna letala dosegla mnogoštevilne bombne zadetke na letaliških napravah, kakor tudi v skladiščih torpedov in pogonskih sredstev.
Na južni in jugovzhodni obali Anglije so nemška bojna letala podnevi bombardirala vojaško važne dlje in potopila na morju jugozapadno od Worthinga stražno ladjo.
Kot povračilo za napade angleških bombnikov na nemška mesta in podeželske občine so oddelki bojnih letal v noči na 9. maja deloma iz majhne višine obmetavali mesto Norwich z bombami.
Sile angleškega letalstva so v pretekli noči metale rušilne in zažlgalne bombe na mesto Rostock in pomorsko kopališče Warnemünde. Protiletalsko topništvo ln letalska obramba sta prizadeli sovražniku pri tem ponovnem terorističnem napadu na
njene grožnje, ki jih je širila ameriška propaganda, zgolj prazne besede. Daleč od tega, da bi mogli pričeti kako ofenzivo, so zavezniki celo nesposobni vzdržati svoje obrambne postojanke. Britanska in ameriška sila je obsojena k iztrošenju. V spomin naj bo povedano, pravi list, da je danes Japonska in ne več Velika Britanija tista dežela, ki vlada morskim valovom. V zaključku pravi »Japan Times and advertisser«: S tem vladanjem na morju se bo ustvaril imperij na osnovi principa »Hak-ko Ichiu« (univerzalnega bratstva), ki bo vsem ljudstvom sveta zajamčil njihova mesta na zemlji, imperij, ki bo zagotovil vsem dobro voljo in blagostanje, imperij, ki bo stal na nasprotnem polu, kakor stoji današnji anglo-ameriški imperij kapitalističnega izkoriščanja, ki ga bo novi imperij izpodrinil.
Nepopravljiv udarec
ameriški mornarici
Berlin, 9. maja. d. O veliki japonski pomorski zmagi v bitki na Koralskem morju izjavljajo v pristojnih nemških vojaških krogih:
Po tem novem porazu bo ameriško vojno brodovje težko še kdaj v stanju postaviti ae po robu japonski vojni mornarici, ker je ena izmed ameriških bojnih ladij, ki je sodelovala v spopadu z japonskimi pomorskimi silami, toliko ko izgubljena, medtem ko pomeni potopitev dveh ameriških letalskih matičnih ladij v tej bitki za Zedinjene države še posebno hud udarec, zakaj glede na prejšnje izgube nosilk letal bodo Američani potopljeno brodovje le težko nadomestili v teku sedanje vojne. Izguba dveh nadaljnjih ameriških letalskih matičnih ladij Je takega značaja, da bo imela zelo daljnosežne posledice za splošni strateški položaj na Pacifiku.
Bitka na Koralnem morju se nadaljuje
Lizbona, S. maja. d. Po informacijah te Washingtons ja fcUo mornariške minüftr-ftv( »bjavite noi forMUs. f katar** aa pemarakm bitka na lUratasm msrj« H aniersin nadaljnje. Washington^» poročilo trdi, da znašajo japonske izgube v poteku dosedanje bort» 11 potopljenih ia 6 po-
civilno prebivalstvo hude izgube. Sestreljenih je bilo 18 napadajočih bombnikov. Pri tem obrambnem uspehu je bilo posebno udeleženo protiletalsko topništvo.
Na vzhodu so letalci z močnimi silami podpirali obrambne boje vojske. V severnem odseku so bila pri tem sestreljena 4 sovražnikova letala.
V vodah okrog polotoka Kerča je uničilo izvidniško letalo sovražno ladjo za odstranjevanje min.
Pilot v letalski eskadri, poročnik Koppen, Id je zmagal v fS letalskih bojih in je bil odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križu železnega križca, se ni vrnil s poleta proti sovražniku. Z njim je letalstvo izgubilo enega najdrznejših in najuspešnejših lovskih letalcev.
S finskega bojišča
Helsinki, 9. maja. s. Sovražnik je v odseku pri Louhiju ponovno in na več točkah napadel z namenom, da bi stri finski odpor, vsi poskusi napada pa so se v samem začetku zlomili ob živahnem ognju finskega topništva in finskih metalcev bomb. Na nekem mestu so sovjetske čete z največjimi silami zaman napadali finske postojanke polnih 24 ur, a so pri tem izgubili 300 padlih. Kakor poroča nadalje finski generalni štab ni v ostalih odsekih bojišča, na Karelijski ožini na ožini Aunus in v južnem odseku vzhodnega Karelijskega bojišča nič novega.
škodovanih ladij. Nato se washingtonski komunike poizkuša skrbno izogniti japonskim ugotovitvam o hudih izgubah ameriškega vojnega brodovja in pravi, »da mornariško ministrstvo ni v stanju zavzeti de-finitivnega stališča glede poročil lz Tokija, ki pravijo, da so Američani izgubili v pomorski bitki na Koralnem morju že več svojih vojnih ladij.« Komunike pravi previdno, da podrobnosti o izgubah in poškodbah ameriških pomorskih sil doslej še niso znane.
Popolna predaja ameriških čet na Filipinih
Manila, 9. maja (Domei.) Vrhovni poveljnik filipinskih in ameriških čet, ki so se predale Japoncem po padcu Corre gidorja, je v petek ponoči govoril po radiu ter pozval vse še preostale ameriške in filipinske sile n« Filipinih odnosno njih poveljnike, naj se brez odlašanja predajo japonskim silam.
Varnostni ukrepi
v portugalski Gvineji
Lizbona, 9. maja. d. Z uradnega mesta Javljajo, da je portugalski minister za kolonije opozoril vse trgovske ladje, da so oblasti ukazale do nadaljnjega ugasiti vsa svetilnike in kažipotne boje na obali portugalske Gvineje.
Dve ameriški ladji potopljeni na Atlantiku
Lizbona, 9. maja. d. Po informacijah iz Washlngtona, je ameriški mornariški urad objavil, da je bila ob ameriški obali potopljena nadaljnja 10.000 tonska ladja. Poročilo pravi, da so preživeli člani posadke dospeli v neko luko ob Karibijskem morju. Nadalje pravi poročilo ameriškega mornariškega urada, da je bila po poročilu iz San Dominga potopljena tudi neka dominikanska tovorna ladja a 1900 tonami. 32-članska posadka tega parni ka se pogreša. Waahingtonsko poročilo ne navaja niti časa nlntl kraja kje naj M bila potopljena ta ladja drtav« 8aa Domingo.
Proslava dneva vojske v Ljubljani
Razdelitev vojnih odlikovanj oficirjem in vojakom ljubljanske posadke
Ljubljana. 9. maja.
Cete ljubljanske posadke so slovesno praznovale »Dan vojske« z zborom na Kongresnem trgu, kjer je bila predaja odlikovanj za vojaške zasluge in vojne podvige častnikom in vojakom armijskega zbora.
Ob 10. so bile zbrane na obširnem trgu čete vseh rodov orožja, nasproti tribuni pa je bil postavljen en bataljon v polni formaciji. Poleg njega so bili zbrani odlikovana za hrabrost, ki so bili klicani na tribuno, da iz rok poveljnika armjskega zbora, Visokega komisarja in Zveznega tajnika prejmejo svetinje, zaslužene v boju. Na desni strani trga je bil postavljen divizijski topniški polk, nakar je prišla pehota, posebni odredi in oklopnj vozovi, Na obeh straneh odra za predstavnike oblasti so zasedla prostor fašistovska zastopstva s praporom Ljubljanskega fašija. Med zadnjimi pripravami je radio ponavljal opis slavnosti, ki se je vršila v Rimu ob prisotnosti Kralja - Cesarja in Duceja. Nato so prišli na sedež poveljništva armijskega zbora, kjer je bil Eksc. Mario Robotti s svojim štabom, poveljnik grenadir-ske divizije general Orlando, Zvezani tajnik Orlandini s pod tajnikoma Capursom in Scarnicci jem ter skupina tovarišev, ki so prinesli slovitemu generalu pozdrav Črr 't srajc vojski. Kmalu nato je sprejet od pričujočih zastopnikov oblasti prispel Visoki komisar Eksc. Grazioli, ki je ostal v razgovoru s poveljnikom armijskega zbora. Točno ob 10. sta obe osebnosti s svojimi spremstvi stopili na trg, predpisno pozdravljeni. ter sta pregledali čete, zbrane ob straneh trga. Ko so predstavniki zasedli prostor na odru. so čete in navzoči pozdravili zastavo topniškega polka, nakar so jo prinesli pred odèr, kjer se je začela razdelitev odlikovanj za hrabrost Pri vsakem odlikovancu je častnik pri mikrofonu prečital utemeljitev odlikovanja, zborni poveljnik pa je dotičniku izročil svetinjo. Pri tem je zaprosil tudi Visokega komisarja, poveljnika divizije in Zveznega tajnika, naj izvrše akt izročitve tudi oni.
Srebrna svetinja je bila podeljena kapitanu Ginu Claudilliju I. grenadirskega polka z naslednjo utemeljitvijo:
»Kot poveljnik čete strelcev, določene za uničenje močnega krdela upornikov, je kapitan z modro smotrnostjo presodil položaj, ki ga je zavzemalo krdelo. Takoj se je odločil za akcijo, ki je prinesla osvobo-jenje tovarišev nekega drugega armijskega zbora, ki so bili ujeti v prejšnjih spopadih. Na čelu svojih mož je kapetan premagal dejstvovanje sovražnega ognja ln se z izrednim pogumom lotil boja moža proti možu, odpovedujoč se strelnemu orožju, da ne bd postavljal v nevarnost ujete tovariše. Izredna naglica akcije je dovedla do osvoboditve tovarišev.«
Nato so bile izročene bronaste svetinje »v spomin« pokojnim: kapitanu Josipu Clementeju, de Sten Florio Bianchiju, finančnemu stražniku Ivanu Serri, finančnemu stražniku Francu Mazoe, ter živečim: brigainemu generalu Carlu Danioniju, desetniku finančne straže Hugonu Grazziniju in Črni srajci Eduardu Poncio. Sledila je razdelitev vojnega križca »v spomin« pokojnim: topničarju Hektorju Paccagnella, Ivanu Ambrosi ju, kaplarju Angelu Rava-siju, višjemu kaplarju Viljemu Cito in naredniku Ivanu Tommasiju. Vojni križci za hrabrost so bili razdeljeni tudi drugim živim častnikom in vojakom: grenadirju Vincencu Rupertu, grenadirju Francu Martelli, podpolkovniku Santeju Battaglia, podpolkovniku Santeju Bartoletiju, majorju Jerneju Mirabella, majorju Antonu Gu-tierez, majorju Nikoli Bruniju, majorju Marcelu Corsi ju, poročniku Antonu Reità-nò, poročniku Mari ju Crespi, podporočniku Leonardu Rodono, podbrigalirju Josipu Tostiju, naredniku Ivanu Gajatto, kaplarju Hü ari ju Artusi ter finančnemu stražniku Rajmundu Ameno.
Po končani razdelitvi so se Visoki komisar, poveljnik armijskega zbora in drugi predstavnika oblasti vrnili v divizijsko poveljništvo, dočim so se čete napotile po mestu proti svojim vojašnicam.
Takoj po slavnosti je Visoki komisar pose t'1 v vojaški bolnišnici ranjene in bolne vojake. V istem času se je tudi začela razdelitev darov, pripravljenih od tovarišev Fašistične zveze ter poklonjenih od Stranke hrabrim ranjenim in bolnim vojakom.
čestitka Visokega komisarja poveljniku XI. armijskega zbora
Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli je poslal za današnji »Dan vojske« poveljniku XI. Armijskega zbora Eksc. generalu Mariju Robottiju naslednjo čestitko:
Dočim je italijanski narod o priliki obletnice Imperija in o priliki »Dneva vojske« bolj kakor kdajkoii strnjen okoli svojih slavnih oboroženih sil, h; se na vseh frontah junaškoe bore za gotovo dosego zmage, žeilm poslati Tebi, častnikom, podčastnikom in vojakom slavnega XI. armadnega zbora prisrčni tovariški plame-neč in čestitajoč: Alala! Zivio Kralj Cesar, živel Duce!	Emilio Grazioli.
Pozdrav Zveznega tajnika Orlandini j a vojski
Zvezni tajnik Orlandini je danes naslovil naslednjo brzojavko borcem XI. Armijskega zbora:
Tovariši pod orožjem! Na današnji 9. maj, slavnj in imenitni dan, posvečen vsem vojakom Italije, dan, ki vsebuje junaški pomen bodoče veličine. Vam posi- | ljam borcem v orožju prisrčen tovariški pozdrav.
To je preprost in iskren pozdrav, ki obsega vse ljubezni polno razumevanje Vaših žrtev In veličastni ponos Vašega junaštva. To je pozdrav, ki se raduje Vaše radosti in trpi ob Vaši bolesti, ki čuti srečo In čast biti Vam blizu in posvetiti Vam, ki ste najvrednejši sinovi Italije, vsako uro, vsak trenutek svojo lastno delavnost. Domovina Vam je podelila čast služiti ji z umom, z mišicam? in s krvjo. Poklicala Vas je v borbo na življenje in smrt. Izročila je v Vaše roke svolo usodo, ki je usoda Vaših mater In Vaših otrok. In Vi. tovariši v orožju ste dokazal» in boste dokazali, da ste vredni te naloge.
Od nas zahteva Domovina neskončno, zahteva od nas, naj borne zedhijeni v volji Vam služiti,'biti s srcem ob Vaši strani ter prevzemati nase kakršnokoli žrtev, da se Vam kolikor mogoče olajša samoza-tajevanje. In mi s svojo popolno vdanostjo veličastnim vojakom Italije bomo dokazali, da smo vredni n£hovega junaštva. Tovariši pod orožjem, naša lepa Italija, zemlja svetnikov, junakov in pesnikov se bojuje z mogočno silo duha in volje proti kruti samogoltni manjšini, Id se je pohlepno zbrala na kupu bogastva, ki ga je božja volja razdelila na vse človeštvo. VI
ste zastavonoše te pravične vojne! VI čutite svetost borbe za onega, ki je v preteklosti preveč trpel in da boste mogli razbiti hudobne roke onih, ki hočejo zadušiti Italijanski narod.
Bojevniki, vsi Imamo popolno gotovost zmage. To popolno gotovost nam daje zaupanje v naše voditelje, vera ▼ hrabrost naših vojakov ln vera v božjo pravičnost.
Ta božja pravičnost nam Je dala jasno« znamenje za neizbežno našo bodočo smago, ko je postavila proti nam ravno one, ki niso vredni da zmagajo.
Bojevniki, livio Kralj, pozdrav Duceju!
Odlično zdravje osnih čet
Izjave Eksc. Castellanija o zdravstvenem skrbstvu za oborožene àie v severni Afriki
Z operacijskega področja, 9. maja. s. (Posebno poročilo dopisnika agencije Stefani). »Zdravstveno stanje italijanskih čet v splošnem ni samo dobro, temveč odlično. Kar povejte to Italiji tn vsemu svetu!« Tako je izjavil Eksc. Castellani, višji sanitetni svetnik za čete na fronti novinarjem, ko se je vrnil iz prvih črt, kjer je opravil običajno inšpekcijo v poljskih bolnišnicah. Čeprav je bil odgovor izčrpen in celo kategoričen, smo se razgovarjali z odličnim znanstvenikom, da bi spoznali vsaj v glavnem preventivne in nadzorstvene ukrepe, ki očuvajo vojaka zlasti epldemlčnih bolezni, ki so v Afriki posebno običajne. Prehrana ustreza v mejah možnosti tistim pravilom, ki jih predpisuje znanost. Obroki so izdatni, je zatrdil senator Castellani, glede na podnebje, v katerem živi naš vojak. Prehrana je v tesni zvezi s higljeno in tudi za to je poskrbljeno glede na posebne okoliščine, v katerih se mora naša vojska boriti. Resnično specializirano osebje pazi na zdravje naših vojakov. Zdravniki so v večini poznavalci Afrike. Ker se v poletnem času širijo bolezni, se lahko zanesemo, da se letos kakor v preteklih letih odlično zdravstveno stanje naših vojakov ne bo spremenilo. Ob povratku z inšpekcije vam lahko izjavim, da se k vnemi in borbenemu duhu našega vojaka pridružuje resnično odlična telesna vzposob-ljenost.
Glede na visoko odlikovanje, ki ga je nedavno Hitler podelil Eksc. Castellaniu, smo izkoristili priložnost in vprašali, kakšne težave imajo nemški tovariši s podnebjem, ki je tako različno od neijiškega. Nikakih težav, je odgovoril slavni zdravnik. Gotovo je, da se spočetka niso tako naglo
prilogodiH kakor naši vojaki, ki so sredozemske rase, vendar se tudi Nemec v najkrajšem času privadi okolju. Najboljši dokaz je odlično zdravje nemških čet.
Vprašali smo, ali ni bilo epidemij med četami. Epidemij? je presenečeno ponovil Eksc. Castellani. To je na srečo beseda, ki jo je italijanska vojaška sanitetna služba odpravila. Tukaj se vsi od vrhovnega poveljnika Eksc. Basti ca do oficirja in vojaka ter od najslavnejšega zdravnika do najbolj navadnega bolničarja zavedajo nujnosti skrbi za zdravje in vsi prispevajo za dosego tega cilja. Uspeh tega prizadevanja je, da nobena epldemična bolezen ne ogroža zdravja naših ljudi. Ako govorimo o neizogibnih posledicah izrednih klimatskih okoliščin, moramo reči, da so uspehi enostavno čudoviti.
Omenili smo Eksc. Castellaniu, da je sovražna propaganda govorila o primerih le-garja med našimi četami. Odlični znanstvenik je odgovoril: »Da, to pot ima sovražna propaganda prav, je ironično dejal, resnično smo imeli med četami en primer pegastega legarja. In z zadovoljstvom lahko povem, da je bolnik ozdravel.
Hoteli smo senatorja Castellania še kaj vprašati, toda avto je že čakal, da bi ga odpeljal v druge bolnice.
Ponavljam vam, nam je rekel: Povejte Italiji in vsemu svetu, da so kljub zgodbam o pegastem legarju in drugim podobnim iznajdbam naše čete odličnega zdravja. Njih borbeni duh je na vrhuncu, njih telesno zdravje je odlično.
Povedali bomo, Ekscelenca, z avtoriteto vašega slavnega znanstvenega imena.
In ml, je dodal, ko se je avto že premikal z mesta, z avtoriteto resnice.
Italijansko izvidniško letalstvo na vzhodu
Z vzhodnega bojišča, 9. maja 9. (Od posebnega poročevalca agencije Štefani). Vedno sie je govorilo o izredno dragocenem, a na zunaj manj vidnem izvidniškem delovanju letalstva, kakor o nekakšnem podrejenem delovanju, čeprav se delo izvidniških letal razvija v izredno težkih krajevnih in čaisovnih okoliščinah. Čim silnejša je protiletalska reakcija, tem boflj gosta je zapora proti izvidniškim letalom, tem večjega pomena je izvidniško delovanje, kajti v takšnih primerili je mogoče doznati za najbolj kočljive podatke. Tako se mora izvidniško letalo, kadar hoče imeti največje uspehe, najbolj izpostaviti sovražnemu napadu, da bi ugotovilo, kar skuša sovražnik na tem odseku prikriti.
O izvidniškem letalstvu, ki že več mesecev deluje na ruskem bojišču, pa sie je vendar v zadnjem času Le mallo govorilo. Ti naši čudoviti letailski oddelki operirajo na 4000 km od Italije oddaljenem bojišču, na katerem so si takoj pridobili premoč, čim so sie pojavili, Izvidniška letala so bila prva posebnost italijanskega letalstva, ki se je na tem bojišču pojavilo. Težavnost izvid-niškega ddlovanja je že zaradi tega velika, ker je področje ogromno, teren pa zelo enoličen in brez vidnejših objektov, ako izvzamemo velike reke. Ako so hoteli naši piloti v takšnih razmerah doseči uspehe, so morali z ogromno dobro vol;o. požrtvovalnostjo in samoodrekanjejn premagati največje ovire. V prvi dobi operacij, ko je še primanjkovalo lovcev, so morala naša izvidniška letala izvrševati svoje polete na velike razdallje brez spremstva. V posameznih fazah ziloma boljševiške vojske so morala ta letala opravljati svoje delo v sovražnem zaledju in premagati težave, ki so izvirale iz delovanja zaščitnih oddelkov sovražnika, ki je kril umik svojih čet Na takšnih poletih so naša izvidniška letala stalno odkrivala oskrbovalna središča, zbirališča velikih edink, železniške postaje in železniška križišča ter druge prometne zveze. Tako so se
vedno vračali z dragocenimi podatki, ki so služili letalom zavezniških Nemcev pri niih bojnih poletih.
Zaradi posebnega značaja ozemlja so morali naši piloti zlasti v začetku premagati mnogo ovir. Tu včasih tudi izkušnja ni nič pomagala. Treba si je bilo ustvariti posebno sposobnost gledanja in posebno oko. Komaj pia so se privadili pokrajini, že Je nastopila gim? s snegom in izvidniško delovanje je tako rekoč zastalo, na drugi strani pa je bilo olajšano zaradi sorazmerne stalnosti bojišča, ki ga je bilo treba nadzirati. Zaradi skoro nevidnih prometnih zvez na zasneženem ozemlju so se morala izvidniška letala spuščati zelo nizko m se posluževati tudi druge metode slikanja Sovražnik je bil tu v ogrommi prednosti ne le zaradi poznavanja terena, temveč tudi zaradi možnosti izredno prožne obrambne taktike, saj je tu svoje postojanke lahko spretno prikril pred zvedavimi pogledi naših izvidnikov. Navzlic izredno hudemu mrazu in z njim zvezanimi težavami v funkcioniranju raznega izvidniškega gradiva pa se delovanje naših izvidniških letal ni nikdar ustavilo. Tudi takrat, ko je sovražno letallstvo obtičalo na tleh zaradi strupenega mraza, so naša letala nadaljevala polete zaradi navdušenja pilotov, ki se jim je z velikimi napori posrečilo vzdrževati vzletišča in funkcioniranje sitrojev. Če6to so morali piloti izvrševati prave akrobatske manevre, da so lahko pod v zeli svoje vsakdanje polete. Vse te težave pa so naši strokovnjaki premagali z izredno spretnostjo. Tako so naši opazovalci po preizkušnjah premagali tudi ovire, ki so nastale v funkcioniranju fotografskih aparatov, izpostavljenih mrazu do 60 sitopenj pod ničlo. Njihovo delovanje se je tako obogatilo z najlepšimi dogodbami istega junaštva v izredno tveganih poletih in v najnižjih višinah, ob peklenskem streljanju sovražnega protiletalskega orožja, ki je na vsem tem področju izredno gosto in dobro organizirano.
Kritičen položaj čangkajškove vojske
Razen v Junanu prodirajo japonske čete tudi v centralni
Kitajski
Tokio, 9. maja. s. V tukajšnjih vojaških krogih ugotavljajo, da predstavlja zasedba Lašija, Bahma v Birmi ln Lunglinga v Junanu začetek prve odločne japonske akcije proti pokrajini Junan, poslednji utrjeni postojanki Cangkajškovega režima. Posebno važna je zasedba Lašija' ki se nahaja na skrajnem severnem koncu ran-gunske železnice in na začetku ceste, ki vodi iz Lunginga v Cungking, po kateri je vojska maršala Cangkajška zadnja štiri leta prejemala stalno pomoč. Gorati predeli in velike razdalje, ki so doslej reševale režim v čungkingu, postajajo sedaj usodne za armade maršala Cangkajška, kajti noben čudež ne more več rešiti kritičnega položaja Čungkinga' potisnjenega med gore, kateremu preostaja jo sedaj samo še izredno slabe ln dolge ceste proti oddaljeni pokrajini Singkijang in nedostopnemu Tibetu.
šanghaj, 9. maja. d. Na ozemlju čangkajškove Kitajske sta trenutno dve bojišči, na katerih se bijejo srdite borbe. Poleg fronte v pokrajini Junan, v katero so prodrle japonske čete preko birmanske meje' se je povečala aktivnost japonskih čet tudi na dosedanjih bojiščih na kitajskem ozemlju. Uradno vojno poročilo' ki je
bilo snoči objavljeno v čungkingu' poroča z obeh bojišč, da so japonske čete v moči kakih 10.000 mož prodrle dalje na ozemlje centralne Kitajske. Nato poroča čungkin-ško poročilo o ogorčenih borbah, ki se nadaljujejo jugozapadno od Hankova ob reki Jangce.
Kanton, 9. maja. s. Zastopnik japonskih oboroženih sil, ki operirajo na južnem Kitajskem, je v pregledu splošnega položaja po petem mesecu vojne v vzhodni Aziji izjavil med drugim' da so oborožene sile maršala Cangkajška v južnem odseku brez možnosti, da bi začele napovedano pomladansko protiofenzivo, ki so jo v čungkingu tako bahavo najavljall.
Manevri argentinske mornarice
Buenos Aires, 9. maja. d. Z dobro informiranega mesta se je izvedelo, da bo argentinsko vojno brodovje v kratkem od-plulo s svojfh oporišč na široko zasnovane manevre, ki bodo na Atlantskem oceanu.
fiosDOdarifwo
Velik uspeh emisije devetletnih blagajniških
bonov
že včeraj smo objavili, da sta finančni minister ln guverner zavoda Banca d'Italia, kl je predsednik konzorcija za emisijo 5*/, blagajniških bonov s premijami, ki zapadejo 'v plačilo do leta 1951, poročala Duceju o rezultatu emisije tega posojila, ki je prekosila vse dosedanje emisije bonov. Prva emisija teh bonov v februarju 1940 je prinesla 16 milijard lir, druga emisija po vstopu Italije v vojno je dala 18 milijard lir, tretja v lanskem septembru pa 20.2 milijarde lir. Pri novi emisiji pa je bilo vpisanih 24.5 milijarde lir, to je za 4.3 mlijarde več nego v septembru in za 6.5 milijarde več nego v februarju lanskega leta.
Uspeh te emisije Je tem pomembnejši, ker bodo v bodoče pritekali v državno blagajno še miljardni zneski v zvezi z uporabo izrednih poslovnih dobičkov podjetij na podlagi zakonskega dekreta, ki je bil 3. t. m. sprejet v ministrskem svetu na predlog Duceja. Po tem zakonskem dekretu so Izredni dobički, ki izvirajo iz sedanjega vojnega stanja, vezani in jih morajo podjetja vložiti v posebne 3% državne obveznice, ki se glasijo na ime in se ne morejo prodati. Kot osnova so vzeti dobički zadnjega normalnega leta, t. j. leto 1938/39, pri čemer pa bodo upoštevali tudi posebni vojnokonjunkturni davek, ki
Obnovite n?rocnifi®
Je že doslej v višini 60«/« obremenil večje dobičke. Po novem zakonskem dekretu ae blokira tudi ostalih 40% večjih dobičkov, ki pridejo v državno blagajno, toda ne kot davek, temveč v obliki posojila, z Izjemo majhne kvote, - ki se prepusti podjetjem odn. delničarjem. Po končni zmagi bodo Izdane posebne odredbe, po katerih bodo podjetja, ki so dala na tej osnevi državi na razpolago večje dobičke, uživala ugodnost pri novih investicijah in dopolnitvi blagovnih zalog. Tako bo obenem rešeno vprašanje obnove strojnih naprav ln® drugih investicij ter blagovnih zalog, ki se med vojno ne morejo obnoviti. Podjetja bodo za obnovitvena dela po vojni lahko uporabila zneske, ki jih bodo sedaj naložila v 3% državne obveznice. Za finančni trg pa ima odredba še poseben pomen v toliko, da bodo absorbirana znatna sredstva, ki danes iščejo na denarnem in kapitalnem trgu naložbe in motijo normalno kroženje kapitala, o čemer sta nedavno razpravljala finančni minister Thaon dl Revel ln guverner zavoda Banca d'Italia AzaolinL Izredni uspeh emisije blagajniških bonov nudi zlasti še v zvezi z uporabo izrednih poslovnih dobičkov podjetij v vsakem pogledu jamstvo za rešitev vojno finančnih nalog.
Gospodarske vesti
= Vprašanje evropske veljavnosti mojstrskih in pomočniških spričeval. Poročali smo že o zasedanju odbora Mednarodne rokodelske in obrtne zbornice, ki je bilo nedavno v Rimu. Na tem zasedanju so bili med drugim sprejeti važni sklepi, po katerih naj bi se dosegla veljavnost pomočniških ln mojstrskih spričeval v vseh evropskih državah, zlasti pa v državah, v katerih Je vprašanje pomočniških in mojstrskih Izpitov zakonito urejeno kakor v Italiji in Nemčiji. Evropski rokodelski Institut v Frankfurtu je dobil od zbornice nalogo, sestaviti o tem vprašanju konkretne predloge ln na znanstveni podlagi ugotoviti posamezne obrtne ln rokodelske stroke. Kakor je znano, so v Mednarodni rokodelski In obrtni zbornici doslej včlanjene naslednje države: Italija, Nemčija, Madžarska, Bolgarija, Finska, Hrvatska, Slovaška, Danska ln Švedska.
= Podružnica zavoda Banca dl Roma v Ljubljani. Kakor poroča agencija Stefani bo Banca dl Roma, kl spada med največje italijanske banke, odprla svojo podružnico v Ljubljani, ki bo predvsem zbirala prihranke pripadnikov Oborožene sile v Ljubljanski pokrajini. Kakor doznavamo, bo banka imela svoje prostore na Marijinem trgu v palači zavarovalnice Assicurazioni Generali.
. =e Evropa bo v dovoljeni meri oskrbljena s sladkorjem. Po najnovejših podatkih o višini s sladkorno peso posejane površine bo letos Evropa v zadostni meri preskrbljena s sladkorjem. V Italiji je letos povečana s sladkorno peso posejana površina na 170.000 ha, tako da bo v vsakem primeru krita domača potreba, Nemčija je obdržala dosedanjo površino, v Franciji pa se računa, da se bo površina spričo povečanja odkupne cene nadalje dvignila. Tudi Rumunija je letos povečala površino posevkov sladkorne pese.
— Prihranki hrvatskih delavcev v Nemčiji. Hrvatski potniški urad je doslej izvršil 140.000 denarnih nakazil hrvatskih delavcev, ki so zaposleni v Nemčiji. Ti delavci so poslali v domovino 400 milijonov kun.
== Koncentracija v beograjskem bančništvu. Iz Beograda poročajo, da je beograjska Trgovinska banka z 31. marcem prevzela vsa aktiva in pasiva Obče trgovinske banke v Beogradu in Gornjeresav-ske gospodarske banke. V zvezi s tem prevzemom je beograjska Trgovinska banka zvišala glavnico od 12 na 25 milijonov din.
= Nova ureditev prodaje zelenjave In sadja v Nemčiji. Nemška zveza za vrtnarstvo Je v sporazumu z državnim ministrom za prehrano in kmetijstvo izdal odredbo, po kateri smejo proizvajalci belušev in vrtnih jagod pridelek prodati le pooblaščenim trgovcem, ne smejo pa prodajati teh pridelkov neposredno potrošnikom. Izjema velja le za primere, ko se na tedenskih sejmih blago proda potrošnikom iz iste občine. Enaki predpisi se lahko v posameznih okoliših izdajo tudi za sadje. Za jabolka pa je predpisana dolžnost oddaje določene količine pridelka na podlagi kontingentov, kar pa ne velja za male vrtnarje.
= Nova Izredno trpežna sintetična svila za nogavice. Nedavno smo poročali, da je nemSka tvrdka I. G Farbenlndustrie zgradila tvornico za izdelovanje sintetičnih vlaken tako zvane »perlon« svile, ki se izdeluje lz destilacljskih proizvodov premoga ln nadkriljuje po odpornosti, elastičnosti' trdnosti in obrabnosti vsa druga vlakna Poizkusnl izdelki so pokazali, da izdrže več kakor trikrat močnejši izdelki iz bombaža ali svile. Pri tem je perlon svila izredno lahka ln ima specifično težo 1.1 do 1.2, medtem ko ima volna specifično težo 1.3, svila pa 1-4. Posebno uporabna je ta nova perlon-svlla za tekstilne Izdelke, ki se močno obrabijo, n. pr. za zadrge za čevlje ln za stopala ln pete prt nogavicah' kjer se nogavice najprej' strgajo. Poizkusnl Izdelki so pokazali, da kažejo damske svilene nogavice s stopalom in peto lz perlon svile po 15 dneh noöenja, (po vsakem dnevu nošenja oprane) na prstih in v peti komaj 0.05 okvarnih napak, medtem ko so pokazale nogavice s stopalom lz bombaža ali svile ali lz mešane preje pri enaki uporabi 1.8 do 2.3 odstotka napak. Mbške nogavice so po 50 , dneh nošenja pokazale le eno okvarno na- J pako, medtem ko so močne volnene no- ; ga vi ce po 15 dneh nošenja pokazale že 1.7% napake. Odpornost perlon svile proti odrgnjenju Je torej neprimerno večja kakor proti vsaki drugi tekstilni surovini. Nova tvornica za izdelovanja perlon svile bo v kratkem začela Izdelovati to svilo i
v velikem obsegu. Na Isti podlagi bodo izdelovali tudi druga močnejša vlakna, posebno umetne dlake in ščetine. S spremembo načina izdelave je mogoče izdelati mehke in trde dlake ln ščetino' ki so enako odporne proti obrabi in po svojih lastnostih presegajo vse naravne surovine. Te umetne dlake in ščetine bo tvornica izdelovala za izdelovanje krtač, posebne vrste vlaken za izdelovanje sit, vrvic za ribiče. Poleg tega bo izdelovala tudi vlakna za različne tkanine, ki se uporabljajo v kemični industriji, ker je nova surovina silno odporna proti kislinam in tudi ne zgori.
Opozorilo nemškim izselnikom
Visoki komisarijat poziva vse one. ki se morajo na podlagi veljavnega itajijansko-nemškega sporazuma izseliti v Nemčijo, in one, kj nimajo pravilnega podaljšanja bivanja in še niso odpotovali, da «e Izselijo ▼ Nemčijo takoj, najkasneje pa do 20. maja.
Glede na možno policijsko intervencijo proti neposlušnim in na možne postopke nemških oblasti se opozarja nadalje, da se bo po zgoraj navedenem roku imetje Izseljencev, ki so ga posedovali, odvzelo »n Izročilo družbi »Emona« ln da se v sporazumu z nemškim pooblaščencem za Izseljevanje v bodoče Istim neposlušnim ne bo dovolilo niti italijansko niti nemško državljanstvo.
= Madžarska trgovinska pogajanja. Iz
Budimpešte poročajo, da so v teku trgovinska pogajanja med Madžarsko in Turčijo zaradi razširjenja kontingentov. V zvezi s temi pogajanji se mudijo v Turčiji tudi predstavniki budimpeštanskih bank, in sicer zaradi ureditve plačil iz blagovnega prometa. Nadalje se bodo pričela v kratkem trgovinska pogajanja med Madžarsko in Bolgarijo zaradi povečanja blagovnih kontingentov.
= Madžarska bo povečala proizvodnjo masti. Madžarska vlada je v zadnjem času izdala številne ukrepe za povečanje proizvodnje svinjske msti, in sicer na pod" lagi ugotovitev, da -je v zadnjem letu nastopilo delno zmanjšanje proizvodnje zgolj zaradi nesorazmerja med cenami mesnih svinj, pitanih svinj in krme. Ugotovljeno je bilo na podlagi izkušenj iz dolge vrste prejšnjih let, da se proizvodnja pitanih svinj poveča le tedaj, če so cene mesnih svinj, koi^ize in pitanih svinj v ugodnem medsebojnem razmerju, öe ni pravilnega razmerja, naaaduje proizvodnja pitanih svinj, ker se pitanje ne izplača. Sedaj je madžarski vladi uspelo ustvariti to pravilno razmerje med cenami mesnih svinj, koruze in pitanih svinj in pričakujejo, da se bo letos proizvodnja pitanih svinj bistveno dvignila. Z uvedbo potrošnih kart za mast se je domača potrošnja svinjske masti v 1940/41 zmanjšala na 130.000 ton nasproti 150.00 tonam v prejšnjem letu. Večja proizvodnja v letošnjem letu ne bo olajšala samo kritje domače potrošnje, temveč bo omogočila tudi večji izvoz masti za oskrho drugih držav. Madžarska bo letos tudi povečala proizvodnjo sončničnega semena in surovega masla.
Letalski boji
na zapadli
Berlin, 9. maja. d. S pristojne nemške strani je bilo snoči objavljeno, da so včeraj nemška bojna letala z dobrim učinkom bombardirala angleško mesto Norwich na vzhodni angleški obali.
Stockholm, 9. maja d. Nemška bojna letala so včeraj napadla več mest na angleškem otočju. O teh napadih je bilo v Londonu snoči objavljeno posebno poročilo, ki pravi, da so bili napadi nemškega letalstva usmerjeni predvsem na dve mesti v jugovzhodni in južni Angliji. Angleško poročilo priznava, da je bila na napadenih področjih povzročena gmotna škoda.
Berlin, 9. maja. d. S pristojne nemške strani je bilo davi objavljeno, da so britanska letala preteklo noč napadla stanovanjske okraje v mestih severne Nemčije. V Rostocku in Warnemünde je bila povro-čena škoda na stanovanjskih zgradbah. Civilno prebivalstvo je utrpelo izgube na mrtvih in ranjenih. Po doslej znanih podatkih je bvlo sestreljenih 12 izmed na piadajoč ih britanskih bombnikov.
Povečajmo do skrajnosti naše pridelke
Zemlja je temelj vsega kmetijskega delovanja in torej prvi pogoj vsakega uspešnega prehranjevalnega gospodarstva.
Vsak lastnik zemlje se mora zavedati, da mora gruda nuditi hrano ne samo njemu ln njegovi družini, ampak tudi vsem drugim, ki nimajo lastne zemlje. V naši pokrajini, ki ima približno 300.000 prebivalcev m približno 265.000 ha kmetijske površine, mora od 1 ha kmetijske zemlje živeti 1.5 prebivaflec. Če primerjamo to razmerje z drugimi državami, kjer mora do 20 ljudi živeti od 1 ha kmetijske zemlje, pridemo do zaključka, da bi morala kmetijska zemlja v naši pokrajini za skrajno silo preživljati vse svoje prebivalce. Odločilno pri tem je, da se površina obdelane zemlje poveča.
Geslo v sedanjih časih mora biti: vsa zemlja, ki je za obdelavo primerna, se mora obdelati, noben košček zemlje ne sme ležati zanemarjen. Bolj nazorno kakor statistika pokaže kratek sprehod po naših vaseh, trgih in mestih, koliko zemlje je še neizrabljene in neobdelane. Ne mislimo le na velike površine zamočvirjene zemlje in na steljnike, kjer je treba večjih investicij za melioracijo. Veliko je še zemlje, ki se more obdelati brez vsake večje melioracije samo z nekaj dobre volje in pridnosti. To je predvsem ona zanemarjena zemlja blizu kmečkih domov, sredi vasi, blizu gozdov, mimo katere vsak dan brezbrižno hodimo in se niti ne zavedamo, da bi se z njeno vestno obdelavo moglo prehrani ti mnogo ljudi, ki so do sedaj živeli v pomanjkanju. To so obsežne zelene trate po parkih večjih trgov in mest, ki sicer razveseljujejo oko sprehajalcev, ki pa bi skupnosti mnogo več koristile, ko bi se preorale, zasejale in dajale hrane siromašnim, ki nimajo svoje zemlje. Posebno v mestih, kjer je največ ljudi brez lastne zemlje, obenem pa relativno največ neobdelane zemlje po raznih vrtovih premožnejših posestnikov, po parkih in nezazidanih parcelah, mora obveljati kategoričen imperativ: vsaka ped zemlje se mora do skrajnosti izrabiti. Kdor noče ali ne more sam obdelati zemlje, naj jo odstopi ljudem, ki bodo to z veseljem storili. Le na ta način se bo izboljšalo prehranjevalno gospodarstvo naše pokrajine, le na ta način se bo omilila socialna beda ljudi.
V kolikor naša zemljišča niso zarasla z dobro oskrbovanim gozdom ali s travnikom in do sedaj niso bila sposobna za obdelovanje, ker so n. pr. preveč skalo-vita ali ker so bila zanemarjena ter je na njih raslo grmovje, redko drevje in plevel, je sedaj čas, da to popravimo. Tako zemljišče zboljšajmo, kakor je pajt potrebno, s tem, da ga n. pr. otrebimo gr-
movja in očistimo plevela, nato pa temeljito zagnojimo in preorjemo ter ga po-sejemo s katero koli kmetijsko rastlino. Omenjeno bodi, da nekatere rastline ravno na novlščih prav dobro uspevajo, zlasti oves ln proso pa tudi krompir in deloma koruza.
Zlasti izdatno bomo povečali svojp pridelke na njivi in na vrtu, če bomo zemljo zadostno in pravilno gnojili. Predvsem moramo opozoriti na domača gnojila. Öe poudarjamo, da ne sme ostati nobena ped zemlje neobdelana, moramo prav tako poudarjati. da je treba z gnojili skrajno skrbno ter gospodarsko ravnati in poiskati vse možnosti, da si teh gnojil kolikor mogoče veliko pripravimo in da so čim boljše kakovosti. Zato bomo redno in poposto ter temeljito tlačili gnoj na gnojišču in ga v suhih dobah škropili z vodo. Potem ko ga razvozimo po njivi, ga takoj raztrosimo in čimprej podorjimo, da ne izhlapevajo v zrak dragocene dušične snovi. Posebna pažnja mora veljati tudi gnojnici, ki jo skrbno zbirajmo ter redno in pravočasno razvažajmo, in sicer poleti če le mogoče ob mokrem vremenu. DajaJ-mo jo onim rastlinam, ki rabijo veliko dušika in kalija in pri katerih gre za bujno rast; to so travniki, zelje, pesa, krmska koruza in druge krmske zmesi. Zelo veliko je vreden kompost, ki ga naši kme-
tovalci vse premalo cenijo. KoHito je odpadkov, ld jih mnogo bolje Izkoristimo na kompoetišču, kakor pa na gnojišču, n. pr. odpadki lz drvarnic, smeti iz stanovanj, zemlja lz osuševalnih jarkov Itd. Vse to ln ie drugo spada na kompostni kup, Ri ga večkrat prelopatimo in potrosimo s žganim apnom, da hitreje dozori. Od časa do časa denemo nanj gnojnico ali stra-niščnfit in tako dobimo izvrstno gnojilo za vse kulture, posebno pa za travnike. Ravno kompost bi nam mogel zelo povečati pridelke, ako bi mu naši kmetovalci posvečah več skrbnosti.
Z nobeno drugo stvarjo pa ne bomo svojih pridelkov tako močno in naglo dvig nili, kakor s pravilno uporabo umetnih gnojil, ki so danes potrebnejša pa tudi rentabilne;'ša kakor kdaj koli prej. Kdor ni dosti poučen, kako se ta gnojila pravilno uporabljajo, naj si nabavi brošurico »Uspeh z umetnimi gnojili« od inž. Mucka, ki je izšla pri Kmetijski zbornici. To knjl žico pazljivo prečltajte, pa boste lahko dobili jasnost v vseh glavnih vprašanjih, ki se tičejo umetnih gnojiL
Sveta dolžnost nas vseh, ki imamo s proizvodnjo hrane kakor koli opravfca, Je, da storimo vse. kar je v naši moči, da se bo pridelalo kolikor mogoče veliko hrana ln da do skrajnih mej izrabimo sredstva, ki so v ta namen potrebna.
Učite se glasbe!
Predavanje ravnatelja Mahkote o razvoju Glasbene Matice In njene šole
Ljubljana, 9. maja.
Včeraj ob 18. uri je malo filharmonično dvorano dodobra napolnilo občinstvo, da prisostvuje uvodnemu predavanju v smislu gesla »Učite se glasbe,« ki si ga je Glasbena Matica izbrala za proslavo šest-desetletnice svoje šole. Dolgoletni neumorni organizator našega glasbenega življenja g. ravnatelj Karel Mahkota je po kratki otvoritveni besedi predsednika Glasbene Matice g. dr. Vladmirja R a v -n i h a r j a povedel poslušalce v čase, ko se je začela v okviru čitalnic razvijati domača glasba in ko je v začetku sedemdesetih let dal vodja ljubljanskih čitalniških pevcev Vojteh Valenta pobudo za ustanovitev Glasbene Matice. Valenta, oče sedanjega dolgoletnega predsednica Fran Rav-nihar, Fran Drenik in učitelj Kuhar so bili ustanovitelji društva, ki mu je bila določena tako velika naloga v razvoju slovenske glasbene kulture.
Predavatelj je podrobneje orisal skromne začetke Glasbene Matice in posebej še ustanovitev glasbene šole, ki jo je odbor
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od ponedeljka 11. t. m, zjutraj do objave novega cenika
Ljubljana, 9. maja
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki Va>nsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Ko-misariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odldkom vm/2 št. 2088/8 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 1L maja 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati so naslednje:
Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.75; repa na debelo 0.60 L; kisla repa 2 L; otrebljeno rdeče zelje 3 L; kole-rabice 3 L; rumena koleraba na drobno 1 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 4 L; rumeno korenje na drobno 1 L; črna redkev 1.50 L; rdeča redkvica 10 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.50 L; peteršilj 4 L; por 3.50 L; zelena 4 L; domača trda in zdrava čebula 3 L; šalota 4 L; česen, 25 glavic na kilogram, 7 L; otrebljena, ne pa namočena berivka 10 L; otrebljeni, ne ne pa namočeni zeleni radič 10 L; nena-ne pa. namočeni beli regrat 5 L; motovileč 6 L; domači otrebljeni, ne pa namočeni radič (cikorija) 4 L; otrebljeni, ne pa namočeni gojeni rdeči radič 6 L; otrebljeni, ne pa nomočeni zeleni radič 10 L; nena-moče na mehka špinača 6 L; domači be-luši 14 lir; liter suhih bezgovih jagod 6 L; kilogram suhega šipka 8 L; suho lipovo cvetje 20 L; rabarbara 10 L. Domača jabolka I. vrste (kanadka, bobovee, gambovec, dolenjska voščenka, kaselska in Baumannova reneta) 8 L; n. vrsta (tafelček, rožmarinček, carjevič) 7 L; in. vrsta vsa druga zdrava drobna jabolka 6 L. Debeli čebulček 8 L; drobni če-bulček 10 L. Jajca po 1.75 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter veljajo cen« za kilogram. Opozarjamo pa, da vse
te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, k;er je za iz drugih pokrajin uvoženo blage v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 13 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo bitS vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem ter na živilskem trgu v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Na trg smo dobili lepo rabarbaro, ki je zelo zdrava in okusna jed. Najbolj praktično bi bilo, če bi rabarbaro prodajali v šopkih po lU kg.
Zadnje čase so nadzorne oblasti spet opazile, da se je tudi na živilskih trgih spet pojavilo prekupčevanje v veliko Škodo konsumentov in tudi pridelovalcev. Zato je urad za kontrolo cen svojim organom naročil, naj posebno vestno preganjajo prekupčevanje in pazijo, da nobena prodajalka ali prodajalec ne bo od pridelovalcev kupoval blago, dokler traja trg. 2e mestni tržni predpisi prepovedujejo prekupčevanje, še posebno strogo je pa prepovedano z uredbo proti draginji, ki tako prekupčevanje zelo strogo kaznuje.
Na trgu je bilo pa tudi opaženo, da nekateri nerazsodni ljudje, zlasti pa prenagle ženske ovirajo tržne organe pri poslovanju ter njih poslovanje celo grajajo. Pomislijo naj, da zakon zelo hudo kaznuje vmešavanje v uradno poslovanje, zato naj se pa ljudje na trgu ne skušajo vmešavati v uradno poslovanje ter ne delajo nepremišljenih opazk, ker bi utegnili svoje prenagljene besede preveč bridko obžalovati. Vsi se moramo zavedati, da so tržne oblasti ter njih poslovanje v splošno korist, zato jih pa moramo podpirati in jim pomagati pri težkem delu.
sklenil na seji 19. julija 1882. Velika tež-koča je frla že v tem, da so našli novi šoli ustrezajoče prostore. Z vrsto skioptičnih slik nam je predočil predavatelj ne samo posamezne osebe, ki so tesno združene z zgodovino najpomembnejšega slovenskega glasbenega društva, marveč tudi posamezna poslopja, v katerih je našla šola G. M. streho. Tako smo videli zopet kos stare, predpotresne in popotresne, napol porušene Ljubljane. Prav tako je g. Mahkota podrobno prikazal težko pot, ki jo je prehodila G. M., preden je prišla do svoj''h sedanjih hiš v Vegovi in v Gosposki ulici in preden si je olajšala ogromno breme, ki si ga je bila naložila s takim nakupom v tedanjih tesnih razmerah. To breme Jo je tembolj težilo, ker G. M. m bila deležna take podpore in pomoči kakor njena tedanja tekmovalka Filharmonična družba. ki je imela za seboj — med drugimi — Kranjsko hranilnico.
Z mnogimi zanimivimi podatki je osvetlil predavatelj razvoj šole Glasbene Matice, nje notranje izpopolnjevanje in zunanjo rast, ter pokazal ta razvoj tudi z nazornimi grafikoni. Slišali smo, kako .ie napredovala institucija, za katero je stalo nekoliko požrtvovalnih mož in videli slike najvažnejših dogodkov in oseb Razvojno stopnjevanje te važne zasebne šole označujejo osebnosti njenih artističnih voditeljev Frana Gerb'ča. Mateja Hubada in Julija Betetta. V 55 letih svojega dela je imela šola G. M. samo tri in to izredno sposobne in požrtvovalne voditelje. Prav tako srečo je imela po veliki večini s svojim učteljstvom. Od početka do danes je delovalo na šoli 251 učiteljev, od teh za klavir 82, za violino 44, za solopetje 13, za splošno glasbeno teorijo in za mladinsko petje 34. za čelo 17. za ostale orkestralne instrumente 45, za šolski zbor 6, za orgle dva, v glasbenem otroškem vrtcu 3, za dramatično šolo 2 in po 1 za pouk v kro-matični harmoniki in kitari. Predavatelj je označil in delno s skioptikom ilustriral nekatere pomemhne osebnosti v učiteljskem zboru šole G. M. med njimi poznejšega rektorja slavnega praškega konser-vatorija. pianista K Hoffme'sterja, pok. J. Vedrala. še vedno delujočega violinista J. Slaisa itd.
Nato je ravnatelj Mahkota omenil važnejše skladatelje ;n virtuoze, ki so izšli iz šole Glasbene Matice ^n delno pokazal njih slike; tako so se pri G^sbeni Matici mu-nikalno šolali skladatelji Emil Adamič. Oskar Dev. Anton Laiovic, Stanko Premrl in skoraj vsi mlajši, pianisti Anton Trost. Ivan Noč, Janko Ravnik. Ciril Ličar, Marijan Lipovšek itd., violinisti Karel Rupel. Leon Pfeifer, Uroš Prevoršek in drugi. Operna pevka Fani Vrhunčeva, koncertni pevki Mira Devova in Pavla Lovšetova so takisto potekle iy vrst rro-jenk G. M. prav kakor mnoge sedanle operne pevke, tenorista Riiavec in Gostič. basista Betetto in J. Križaj in mnogi drugi.
Posebno poglavje svojih izvajanj Je odmeril predavatelj razvoju Matičnega kon-servatorija, ki ga je čez nekaj let prevzela država in nedavni ustanovitvi Glasbene akademije. Ob koncu je poudaril troje: Predvsem to, da je delovala šola G. M. vseh 60 let brez prestanka, vedno v dobrem soglasju med odborom in učiteljskim zborom. Tu je mogel posebej opozoriti na redek primer v naš h društvenih razmerah: na dr. Vladimir j a Ravniharja, ki je
ie od 1. 1883 v stalnem stiku z G. M. in ki ji sedaj predseduje ie nad 29 let Ker
je bil njegov pokojni oče 28 let predsed nik G. M, sta oče in sin na čelu našega najpomembnejšega glasbenega društva ie nad 50 let, kar je gotovo edinstveni primer. — Nato Je predavatelj omenil še Javne produkcije te šole in ob koncu poudaril, da je vzgojila šola Glasbene Matice v teh šestdesetih letih najmanj dva glasbeno izobražena rodova in s tem visoko dvignila raven slovenske glasbene kulture.
Številno občinstvo, med katerim so bili tudi mnogi skladatelji in razni prijatelji Glasbene Matice, je z očitno pozornostjo poslušalo izvajanja g. ravn. Mahkote in predavatelja ob koncu njegovega vseskozi uspelega predavanja nagradilo z živahnim aplavzom.
Nase gledališče
DRAMA
Nedelja, 10. maja: ob 14.: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Cene od 15 lir navzdol Ponedeljek, 11. maja: zaprto Torek, 12. maja: ob 17 30: »šola za iene. Premiera, Red Premierski Giovanni Oenzato: »Zaljubljena ien&c. Sodobna komedija italijanskega dramatika, ki obravnava v zelo umerjenem kome-dijanskem slogu zgodbo modernega zakonskega trikotnika. Dejanje se godi v boljših meščanskih krogih in pokaže, kako si pridobi mlada, čustvena zakonska žena, zaljubljena v svojega moža, zopet njegovo Izgubljeno ljubezen.
Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«. Domača ljudska igra živahne vsebine, klima za snov zgodbo o kmečki vdovi, željni že-nitve. Njeno prizadevanje, kako bi si osvojila za moža fanta, ki je skrivaj ženin njene hčere, je prikazano v nizu zabavnih prizorov.
OPERA
Nedelja, 10. maja: ob 14.: Prodana nevesta, Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: Orfej in Evridika. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Ponedeljek, 11. maja: zaprto
B. Smetana: »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Peli bodo: Kru-šino — Janko, Ljudmilo — B. Stritarjeva, Miho — Dolničar, Katro — španova, Marinko — Polajnarjeva, Vaška — Banovec, Janka — Kristančič, Kecala — Lupša, ravnatelja — Jelnikar, Esmeralda — Bar-bičeva, Indijanca — Marenk.
Opozarjamo, da bo začetek nedeljske predstave za Gluckovo opero »Orfej in Evridika« ob 17.30 uri. Peli bodo: Orfeja — Golobova, Evridiko — Vidalijeva, Amorja — Nada Stritarjeva.
Radio Ljubljana
Nedelja,, 10. maja 1942/XX0.
8.00 Poročila v slovenščini — 8.15 Poročila v italijanščini — 8.30 Orgelski koncert Gian Luigi Centenerija — 11.00 Prenos pete maše iz bazilke sv. Pavla v Rimu — 12.00 Razlaga Evangelista v italijanščini (O. Zappaterreni) — 12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Sefco-vanic) — 12.35 Koncert Kmečkega tria — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pojte z nami — Orkester vodi dirigent Angelini — 14.00 Poročila v italijanščini
—	14.15 Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora — vodi dirigent D. M. šijanec — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Zatiranje peronosnpore in oidija — kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Pisana glasna — 17.45 Prenos lz gledališča S. Carlo v Napoliju: drugi del simfoničnega koncerta, vodi dirigent Adriano Lualdi — 19.30 Poročila v slovenščini
—	19.45 Lahka glasba — 20.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini
—	20.40 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 21.15 Zanimivosti v slovenščini
—	21.20 Simfonični koncert vodi dirigent Armando La Rosa Parosi. — V odmora (21.50) Predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini
Iz Hrvatske
Poglavnikova Spominska ploSča v gledališču. — Za obletnico obstoja Neodvisne države Hrvatske so gledališka društva v Zagrebu vzidala Poglavniku spominsko ploščo v prostoru hrvatskega državnega gledališča. Ob tej priliki so gledališki igralci ustanovili tudi podporni sklad za ostarele in siromašne člane.
V	sodno službo so bili sprejeti: Alojz Smid v Križevcih, Raiko Alt v Bihaču, Franjo Oblak v Bljeljini, Josip Makuc v Bosanski Krupi, Franjo Pirhavec v Ma-glaju, Adolf Bervar v Mostaru, Stani-slav Kronabetvogel v Jajcu. Rudolf Lah v Ne-vesinju in Josip Gregorič v Varcar-Va-fcufu.
V	prosvetni službi so naslednji Slovenci: Franc Rojšek v Senju, Matilda
Francetu An232u ▼ slov 3
Ljubljana, 9. maja Danes popoldne so ob obilni udeležbi prijateljev, znancev ln vsega prebivalstva iz Stopanje vasi, položili pri Božjem grobu v Stopanji vasi k večnemu »očitku vzornega moža-poštenjaka g. Franceta Anžiča. V počaščen je njegovega spomina amo prejeti v imenu Stepancev še naslednje vrstico:
Ko sva pred štirinajstimi dnevi zadnjič govorila, nisem slutil, da &e poslavljava. Prav na ničemer se Ti ni poznalo, da so Ti ure štete. Kakor vedno so bile vse Tvoje misfli posvečene soljudem in njihovi sreči. Sam na sebe nisi mislil» čeprav ti bil že hudo bolan.
In zdaj te ni več. Smrt Je prezgodaj pre-strigla nit Tvojega življenja, ki je bilo vse posvečeno delu. Živo si nam vsem še pred očmi kot požrtvovalen, vedno z zgledom spodbujajoči delavec v štepanjskih društvih. kot nesebičen dobrotnik potrebnih, kot neustrašen zagovornik vsega, kar si spoznal za dobro in pravo. Poznam Te ln vem, da Ti ne bi ustregel, če bi na dolgo razpredal, kar si koristnega storil za bližnjega. Za vse naj Ti bo tisočena hvala!
Posebej Te bodo pogrešali prijatelji od taroka. Igra v Tvoji družbi je bila še poseben užitek zaradi Tvoje neizčrpne duhovitosti in dovtipnosti. Sedaj si v četrtek zaigral svoj zadnji »solo« in — izgubil. Odšel si k bratom in tovarišem Ivanu, Jožetu. Skubicu, Vrabcu in drugim, ki so se že pred Teboj preselili v večnost.
Vsa cvetoča Te bo sprejela v svoje okrilje rodna zemlja. Ne bo težka možu poštenjaku. Prijatelji se poslavljamo od Tebe z zaobljubo, da Ti bomo ostali zvesti tudi preko groba.	R. 2.
Močnik v Rasnem, Bruno Pucelj v Duži-cah pri Sisku, Marija šega v Studencu, okraj Ljubuški, Štefan in Anka Fras v Belaju pri Karlovcu, Josip Zega v Bihaču, Jelka Zega v Zavalju pri Bihaču, Ljudmila Leban v Voj. Osijeku pri Križevcih, Danica Mladovan v Dinovcih pri Ljubuškem, Antonija Rupnik v Vracah prt Zenici, Amalija Skok v Serajliji pri Tomlslavgradu, Oton Skendar v Zrtnu-Dvor na Uni, Slava Razlag v Otočcu, Anica in Stanko Vičič v Zvirovičah, okraj Ljubuški, Josip Zupan v Ružicah, okraj Ljubuški, Janko Fabič v Grudah, okraj Ljubuški, Neža Kozoderc v Brišniku-To-mislavgrad, Alojzij Ban v Grubišnem polju, Viktorija Poberaj v Hidžu pri Sara-ievu in Vladimir Cvetko v Neumu pri Cap-ljini.
Pri zavodu za kolonizacijo so nameščeni: Ivan Rojnik v Zagrebu, Anica 21eb-nik v Zagrebu, Ivan Deželak v Zagrebu in Vinko Hrastnik v Osijeku.
Prošnje za sprejem v državno službo je treba po odredbi predsedstva vlade odslej pošiljati na prosvetno ministrstvo. V prošnji mora prosilec navesti, da je disciplinsko in kazensko odgovoren za vse podatke, ki so v njej.
Huda kazen odvetnika. Gospodarska policija pri državnem ravnateljstvu za javni red in varnost je obsodila nekega zagrebškega odvetnika na leto dni prisilnega bivanja v koncentracijskem taborišču in na denarno globo 100.000 kun, ker je svojemu klijentu za ureditev neke njegove zadeve pri policiji zaračunal 90.000 kun.
Hrvatske državne železnice bodo uvedle direktne potniške vagone med Hrvatsko in zasedeno Francijo čez nemško državno ozemlje. — Ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da je od 4. t m. promet na progi Zagreb — Split v vsoti obsegu obnovljen.
Zagrebški velesejem zaključen. Pomladni zagrebški velesejem in razstava »Leto dni Nezavisne države Hrvatske«, sta bila v torek zaključena Po podatkih sejmske uprave je razstavo do nedelje obiskalo okoli 250.000 ljudi, med katerimi je bilo mnogo inozemcev.
Učni načrt za meščanske šole. V prosvetnem ministrstvu so začeli izdelovati osnutek novega učnega načrta za hrvatske meščanske šole.
INSERIRAJTE V „JUTRU44

Iz prvega leta ljubljanskih gasilcev
Danes je Florijanova nedelja, vsakoletni praznik naših prostovoljnih gasilcev. V počaščenje tega dne naj z naslednjimi črticami obudimo spomin na prvo leto obstoja ljubljanskega prostovoljnega
gasilskega društva.
Tovarnar pohištva Trnovčan Francé Do-berlet je zbral nekoliko požrtvovalnih mož, da bi skupno z njimi ustanovil v Ljubljani požarno brambo ali gasilno društvo. Nato je sklical za dan 23. marca 1870 ob osmih zvečer v hotel »Slon« sestanek, na katerem je obrazložil pomen in potrebo ustanovitve gasilnega društva za mesto.
Takoj naslednjega dne se je zglasilo šestnajst mož kot bodočih vežbačev gasilcev. Prvo vajo je imelo moštvo mladega. društva dne 25. marca v ustanovitelj e vem skladišču v Frančiškanski ulici, ker je bilo spričo neugodnega vremena nemogoče, da bi se vršila po prvotni določitvi na dvorišču mestnega magistrata. Ker je dospelo iz Metza prav takrat tudi že gasilno orodje, za katero sta poklonili mestna občina dva tisoč, a Kranjska hranilnica tisoč goldinarjev, je naprosilo društvo Ivana Jergiča, takrat načelnika požarne brambe v Celovcu, aaj bi ga kot priznan veščak preskusil kakor v večjih mestih tudi v Ljubljani ter poučil hkrati
društveno moštvo o njegovem pravilnem uporabljanju. Prvi poskusi z novimi pripravami so bili izvedeni na magistratnem dvorišču, pri čemer so zlasti brezhibno delovale brizgalnica, premična lestva in lestva s kavljL
Dne 27. marca je moštvo novoustanovljenega društva že izpričalo na Sv. Jakoba trgu svojo izvežbanost pri gasilni vaji. tako, da so mogli gledalci njegovo spretnost, pridobljeno v sila kratkem času, samo hvaliti. Istega dne je spremljalo društvo svojega člana, pleskarja Martina Eberla, preminulega dva dni poprej, na njegovi poslednji poti. Dan nato sta bila soglasno izvoljena Franc Doberlet za društvenega načelnika, Ivan Janesch mlajši pa za njegovega namestnika.
Dne 10. maj} je prejelo ste «najet dru-štvenikev sprejemica, pravil« in poslovnik t«r priseglo pred društvenim načelnikom Doberletom, a devet Jih je opravičilo svoje odsotnost
Ker je uvjdevalo meščanstvo na eni strani potrebnost društva, na drugi pa
nesebično delovanje njegovih članov, pripravljenih vsak čas pomagati bližnjiku v sili ter mu oteti življenje in imetje, so denarni prispevki za novo ustanovo tako rekoč kar deževali. Korporacije in zasebniki so se podvizovali, da so društvu pomagali iz zadrege ter si je moglo omisliti čim več gasilnih potrebščin. Društvo kot tako pa se je vselej tudi zavedalo, d£ more le dobro izvežbano njegovo moštvo izvrševati svojo vzvišeno nalogo pravilno in zadostovati popolnoma blagemu namenu. Zato so imeli člani izza dne 16. maja redne vaje vsako sredo in soboto zvečer od poli osmih dalje.
Dne 29. maja je bila glavna vaja z vsem razpoložnim gasilnim orodjem na Mirju, kjer je dal za ta namen Jožef Jakopič društvu na uporabo svoje veliko skladišče. Tako občinstvo, ki je vaji prisostvovalo, kakor moštvo, ki je pri njej delovalo, sta se vračali prav zadovoljno domov.
O velikem napredovanju in uspešni delavnosti ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva so zvedeli tudi v Zagrebu, kjer so namerjali ustanoviti društvo z ena-ldnj. namenom. Zaradi teg« je obiskalo dne 11. jun-ija 1870 LJubljano čez petdeset Zagrebčanov in enajst mož iz Siska. da se si ogledali požarne naprave in se podrobneje poučili o človekoljubnem delu ga-
silnega društva. Med odličnimi gosti so bili zagrebški župan Cekuš s soprogo, mestni sodnik Tompa in senator Deželič. Naslednjega dne je priredilo ljubljansko gasilno društvo veliko vajo v Koslerjevi pivovarni (zdaj »Union«), kjer so izvajali njegovi člani vse mogoče, kar koli bi utegnilo priti prav, ako bi se obširno pi-vovamiško poslopje kdaj vnelo. Vaja se je završila v popolno zadovoljstvo gostov in domačinov. Pri vaji je bil navzočen tudi že spred Imenovani Celovčan Jergič, ki kar ni mogel zadostno prehvaliti velikega napredka, ki ga je doseglo moštvo mladega društva že v nekaj mesecih. Po vaji je bilo prirejeno v čast gostom na okrašenem vrtu Kazine kosilo, pri katerem je pridno igrala godba pehotnega polka, čigar imetnik je bil tedaj Huyn. Kosila se je udeležil med drugimi tudi polno-številno občmski svèt ljubljanski z županom dr. Jožefom Suppanom in podžupanom Karlom Dežmanom na čelu. Med kosilom je bilo izrečenih mnogo napitnic. Posebno pozornost je vzbudila napitnica senatorja Deželiča. ki Je proslavljal naše ženstvo po Prešernovem verzu: »Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele« Se poprej pa je napil dr. Friderik Keesbacher brhkim Zagrebčapkam-
Po kosilu so odšli na strelišče pod Rožnikom, kjer so občudovali spretnost ljubljanskih strelcev, zvečer pa je bila v
Cekinovem gradu zelo živahna veselica.
Gostom je ostal obisk Ljubljane gotovo v prijetnem spominu, kajti dne 14. junija je dospelo pismo, s katerim so se zahvalili za presrčen sprejem in izkazano gostoljubnost. Pismo je vsebovalo tudi tale stave: »Naj žive dragi Ljubljančani in njihovo prostovoljno gasifno društvo!«
»Agramer Zeitung« je teden dni pozneje objavila vest, da se v Zagrebu živahno zanimajo za ustanovitev požarne brambe in naročitev gasilnega orodja v Metzu, češ da se je odposlanstvo v Ljubljani prepričalo o uspešnem delovanju gasilcev z ne-prikornjmi gasilnimi potrebščinami.
V Zagrebu so naročeno gasilno orodje kmalu prejeli. Dne 1. julija je posetil na povabilo tedanjega zagrebškega podžupana Pavla Hatza Doberlet v lastnosti načelnika ljubljanskega gasilnega društva Zagreb ter dal tam potrebna navodila za uporabljanje gasilnih priprav.
Prav istega dne je začel izhajati v Gra-zu dvakrat na mesec list »Feuerwehrzei— tung« za Štajersko, Koroško in Kranjsko, ki ga je urejal E. Unterwalter.
Nesporna zasluga prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani je torej, da je dalo pobudo za ustanavljanje prepotreb-nih takih društev ne le na Slovenskem, ampak tudi na Hrvatskem.
Alojzij Potočnik.
Kronika
*	Kovanci po 20 centesimov iz leta 1918. Bo še vedno veljavni. Dogaja se, da ljudje odklanjajo sprejem kovancev iz leta 1918., češ da niso več veljavni S pristojnega mesta nam sporočajo, da so vzeti iz prometa le kovanci po 20 centesimov iz leta 1921., vsaki o pa ji lahko še do 30. junija zamenja pri državnih blagajnah.
*	Splošna bolnišnica v Ljubljani sporoča, da mora vsakdo v smislu čl. 12 t. b. ureditve racioniranja živil izročiti pri sprejemu v bolnišnico živilsko nakaznico. Ob odpustu iz bolnišnice se živilska nakaznica vrne, pridržijo se pa ustrezni odrezki za čas oskrbe v zavodu. — Prav tako ponovno opozarja občinstvo, da so obiski dovoljeni le od 12 do 14.30. Obiskovalci naj izvolijo radi reda, snage ln nemotenega dela na oddelkih obiskovati bolnike le v navedenem času, odhajati pa ko zazvoni.
*	Zasedanje o kulturnem filmu. Odsek za kultumi film pri mednarodni filmski zbornici bo prvič zasedal 10. in 11. maja v Firenzi. Zborovanje bo vodil narodni svetnik Fantpchi ob sodelovanju glavnega tajnika mednarodne filmske zbornice Karla Mel-zerja iz Nemčije. Zastopane bodo po svojih odposlancih: Belgija, češko - Moravska, Norveška, Nizozemska, Hrvatska, Rumu-nija, Slovaška, Španija, švedska in Madžarska
Bramo?Je in voluharje
uniči preizkušeno sredstvo BRAMORIN. Navodila v drogeriji Kane, Židovska 1.
*	Film o fašistični mladini v vojni. »Fono Roma« prične v kratkem snimati nov film, ki bo prikazal službovanje pripadnikov fašističnih mladinskih organizacij v Severni Afriki Film bo imel nasüov »Bitka«. Višek prizorov bodo boji pri Bir 1' Gobi ju.
*	Zavod za novinstvo na dunajski univerzi. Te dni so imeli na dunajski univerzi posebno svečanost- Otvorili so novi zavod za novinstvo. K svečanosti se je sestal predsednik nemške zveze za novinstvo, dvorni svetnik Walter Heide iz Berlina Po njegovem nagovoru je prevzel rektor prof. dr. Knol novi zavod v varstvo univerze.
*	Razstava nove nemške gradbene umetnosti je bila prirejena v Madridu in so jo odprli preteklo sredo v nazočnosti generala Franca in drugih dostojanstvenikov. Razstavo je pripravil minister Speer. K otvoritvi je prišel ves diplomatski zbor. Razstavi je priključena tudi posebna španska razstava, ki kaže modele za obnovo španskih krajev, porušenih v državljanski vojni. španski zunanji minister je po otvoritvi priredil svečan zajtrk.
Puher Mihael
dentist
redno ordimra ob 9. do 12. in od 2. do 5. ure — Ob sobotah samo do 12. ure
Ljubljana, Poljanska c. 1-1 — Tel. 4175
*	Velik letalski natečaj. Lilienthalova družba za raziskovanje letalstva, ki ji je pokrovitelj maršal Göring, priredi tudi letos velik natečaj z enim samim namenom, da bi se izboljšala tehnična sredstva nemškega letalstva. Da bi se natečaja udeležili čim širši krogi nemških letalskih tehnikov, so letos prvič predpisane téme za posamezna področja in sicer naj bi posamezniki obdelali eno izmed peterih glavnih področij; aerodinamiko, letalsko statiko, gradnjo letalskih motorjev, brezžično brzojav-ljanje ter opremo in orožje. Vsak zmagovalec v posameznem področju prejme 2500 mark nagrade. Sestavki morajo biti napisani v nemščini in s pisalnim strojem. Sedež družbe je v Berlinu in jo vodi letal slu maršal Milch.
*	»Kraft durch Freude« za vojake. Samo v prvih dveh mesecih tekočega leta je zaposlila nemška organizacija »Kraft durch Freude« 257 umetniških skupin in posameznih umetnikov, ki so nastopali v večjih ali manjših prireditvah za vojaštvo.
Zdravnik združene zdravstvene občine Kočevje
d?, tsied. usalv. Smela Josip
je otvoril svojo ordinacijo v Kočevju 68 (Hönigmann Talči) in ordinira dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
*	S kovčegom in spalno srajco v letalski bitki. »Völkischer Beobachter« poroča: V teku 38 ur je bilo na Kanalski obali uje-teh 11 sovražnih pilotov, ki so se rešili s padali. Nekateri izmed n j:h so bili občutno ranjeni in so jih takoj spravili v bolnišnico. Niti eden izmed ujetih nd Anglež, marveč so to Kanadci, Novozelandci in Avstralci. Pri nekem kanadskem pilotu so našli majhen ročni kovčeg, ki ga je ob odskoku s padalom vzel s seboj. Smejé je pokazal vsebino: brisačo, brivski aparat, milo, zobno krtačko, pasto in spalno srajco. Rekel je: »Za vsak slučaj, če bi prišel v ujetništvo, kar se je žal res zgodilo.«
*	Knjigarna Kleinmayr-Bamberg, Mi-klošiečva cesta 16, dobavlja redno in hitro domače in inozemske knjige, časopise in muZikalije.
*	Preiskava zaradi loterije v Torinu je končana. Državni tožilec v Torinu je zaključil preiskavo zastran sleparij, ki so bile izvršene na škodo državne loterijske uprave. Državni tožilec bo skupno obtožil 83 oseb. ki so bile udeležene pri teh manipulacijah in se jim je posrečilo, da so pri različnih žrebanjih državne loterije pridobile zadetke v skupni vrednosti osmih milijonov lir.
u— 80 letnico rojstva je še ves krepak dočakal g. Srečko Vizjak, pristna trnovska korenina. Tudi njegova zakonska družica je še vedno krepka in zdrava. Vzgojila sta šest otrok in jima ugladila pot v življenje. Pred dolgimi leti se je jubilant ponesrečil v železniški službi, toda življenjska volja in optimizem sta premagala vse in g. Vizjak, krepak in zdrav, obhaja svoj življenjski praznik, želimo mu zdravja in zadovoljnega življenja še naprej.
u—- Novi grobovi. Po dolgem trpljenju je zapustila družini Vilharjevo in dr. Mau-rijevo niuna mama. Pogreb bo v nedeljo ob pol 15 iz kapele sv Frančiška. — Koširjevi družini je imrla ljuba žena in mati. K večnemu počitku jo bodo spremili v ae-(flaljo ob li. iz hapsMoe »v. Jfckebe »a *»-lah na pokopališče k Sv. £rj2u. — Za vedno je zapustil svojce g. Franc Zdravje. Zapušča soprogo, dva sinova in dve
hčerki ter številno drugo sorodstvo. Na zadnji poti so ga spremili v soboto popoldne na pokpališče k Sv. Križu. — Naj v miru počivajo! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Zadnji dan za oddajo radijskih aparatov v shrambo mestne občine ljubljanske je današnja nedelja 10. majnika, ko naj lastniki oddajo svoje aparate komisijam v stari eukrarni na Poljanskem nasipu št. 40 vsaj do 14. ure. Zadnje dni so komisije imele zaradi vsak dan večjega navala zelo veliko dela, vendar pa ni bilo čakanja, ker neprestano posluje po 7 komisij od 8. zjutraj dalje ter je ob delavnikih poslovalo 7 komisij do 20. zvečer, ob nedeljah pa do 14. ure. Vsi prevzeti aparati so varno shranjeni v dobro urejenih skladiščih ter mestna občina ljubljanska z vso vestnostjo varuje lastnino svojega prebivalstva.
u— Javno obvezno cepljenje zoper koze v Ljubljani je sicer že končano, vendar pa zamudniki, ki kljub vsakdanjim opozorilom niso svojih otrok dali cepit ali iz kakršnegakoli vzroka niso mogli prinesti k cepljenju, lahko pripeljejo svoje otroke cepit od ponedeljka 11. t. m. do sobote 16. majnika 1.1., ko bo za sedaj cepljene otroke pregled na istih krajih in iste dneve kot je bilo minuli teden cepljenje. K pregledu morajo torej svoje otroke pripeljati starši osmi dan po cepljenju, kakor je razvidno tudi z lepakov. Pregled je važen zaradi ugotovitve uspeha cepljenja, še posebno pa tudi zaradi potrdila uspešnega cepljenja, saj je to potrdilo prva listina, ki jo otrok dobi ter jo bo potreboval vsaj že pri vpisu v šolo. Starši naj torej ne odlašajo ter zanesljivo pripeljejo otroke cepit vsaj ta teden, ko jih bodo drugi pripeljali na pregled.
NAGROBNE
SPOMENIKE
znamke »K amen« t modernih oblikah, lahko Se izberete v skladišča kamnoseško • kiparskega podjetja
Franjo Kunovar
St. Križ, Tomačevska cesta, Ljubljana, telefon It. 49-09.
u— Javne produkcije šole Glasbene Matice ob 60 letnici njenega ohstoja. Jutri v ponedeljek popoldne ob pol 6. uri bo v mali filharmonični dvorani prva javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice v okviru propagandnega tedna »Učite se glasbe«. Namen vseh teh produkcij je vzbuditi čim večje zanimanje za glasbeni pouk, ki se je vedno gojil pri nas z največjo vnemo. V ponedeljek bodo nastopili naslednji gojenci iz klavirskega oddelka: Vadnal Metka, Jamnik Olga. Matičič Polonca, Rems Fedor' Maršič Saša, Markič Uroš, Zdravič Darinka, Verbič Nada, Ahlin Cvetka, Erjavec Helena, Janežič Marija, žiberna Alenčica, Miklavčič Mirjam in Fine Saša. Dalje bodo igrale štiriročno Osterčeva in Martecchini ter Finčeva in Martecchini z violinskega oddelka bo nastopil Kušej Mirko, iz oddelka za čelo ško-fič Srečko, iz solopevskega oddelka KQrp-šec Ladko ln iz oddelka za deklamacijo Božič Ignacij ter Reme Vera. Prihodnja produkcija bo v torek, prav tako ob pol 6. url v mali filharmonični dvorani, in tretja produkcija na praznik Vnebohoda ob pol 11. uri v veliki filharmonični dvorani. Podrobni spored za vsako produkcijo se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Stane 3 lire in je obenem vstopnica v dvorano. Uvodno besedo pred začetkom izvajanja bo imel ravnatelj Julij Betetto.
u— Nedeljsko popoldne v »Veselem teatru«. Popoldanski predstavi sta ob 16. in 18. uri. Predvajamo izredno zabaven jubilejni dvajseti program. Smeha in zaSave je kot še nikoli do sedaj. Spored obsega: veseli dogodek »škandal v Dolenjskih Toplicah«, solo nastop jeclivca Jurija, glasbeno točko nekoč znanih in že pozabljenih melodij »čez sedem let vse prav pride«, lokalno zabavno enodejanko »Ljubljanski tereador« itd. — Predprodaja vstopnic od 10. ure dalje pri dnevni blagajni na Miklošičevi cesti.
Danes ob 16. in 18.
VESELI TEATER
u— Vse prireditve Glasbene Matice ljubljanske, ki se bodo vršile ob 60 letnici obstoja Glasbene Matice v okviru propagandnega tedna pod naslovom »Učite se glasbe«, bo vpeljala uvodna beseda, ki jo bod imeli: na prvi produkciji ravnatelj Julij Betetto, ki bo v kratkem obra^ožfl ustroj in hotenje naše najstarejše glasbene šole; drugo produkcijo bo vpeljal član Drame Fran Lipah kot bivši gojenec Glasbene Matice iz dobe pred svetovno vojno ter na njemu lasten prisrčen način povedal nekaj spominov na Glasbeno Matico iz takratne dobe. Uvodna beseda docenta Lipovška bo izpregovorjena v imenu onih, ki so se v povojni dobi šolali na našem zavodu. Koncert najodlič nej&h absolventov pa bo uvedel predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, Id je že leta 1885. nastopil na produkciji šole Glasbene Matice, bil nato član njenega pevskega zbora, 8 let njen odbornik in 25 let njen predsednik. Na produkcije in na koncert opozarjamo.
u— Literarni večer Cvetka Golarja bo v ponedeljek dne 11. maja ob 18. uri v Frančiškanski dvorani. C. Gelar, M. Skr-binšek in V. Držaj bodo brali naslednje pesmi: Mati zemlja, Plameneča roža' Balada o detetu, Morska pesem, Grozdek gre k maši, Vijola, Javor to Majda, Kmet-ska svatba in Stara lipa, A. Jarc pa bo odpel ob spremljevanju klavirja — igra prof. Ubald Justin: Pregovorjeno ofcožnost, Nihče ne ve, Mlado pesem, Zac vela je roža in Grešnikovo molitev.
u— Jubilejna razstava, prirejena v počastitev življenjske sedemdesetletnice slikarja Matije Jame, je trajno odprta v Jakopičevem paviljonu od devete do devetnajste ure. V nedeljo, 10 .maja bo vodstvo ob enajstih.
u— Koncert naših najodličnsjfilh repro-duktivnih umetniker bo v petok, dne li. t. m, ob 4«trt ba T sveier v veliki fllhar-moniènl dvorani. Mm Motel speMi, M Iveri po veliki veStai dela domaČe literature, bodo izvajali: sopranistka Pavla Lovšeto-va, al tis tka Franja Golobova, basist Julij
Betetto, pianista Marijan Lipovšek in Anton Trost ter violinista Karlo Rupel in Leon Pfeifer. Klavirsko spremljevanje solistov bo v rokah ge. Zore Zarnikove, Janka Ravnika in Marijana Lipovška. Koncert bo izredno zanimiv in bo najlepši in najveličastnejši zaključek propagandnega tedna »Učite se glasbe«, ki ga priredi nia-ša Glasbena Matica ob 60 letnici svoje glasbene šole. Podrobni spored bomo še objavili, danes pa opozarjamo na koncert, za katerega so vstopnice že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— Zdravnikom in slušateljem medicine se priporoča knjigarna Kleinmayr-Bamberg, Miklošičeva cesta 16, za dobavo strokovne literature.
u— Novo trgovino z umetninami in domačo umetno obrtjo je v Pražakovi ulici odprl ribniški rojak g. Jaka Oražem. Ljubljana se je razvila v mesto, ki kaže rastoče potrebe na umetniškem polju, zato je treba pozdravljati vsakršno pobudo za popularizacijo in širjenje umetniškega čuta. Nova umetnostna trgovina bo za Ljubljano posebnost, saj se ne bodo v njej dobile le umetnine odličnih kvalitet, temveč bodo naprodaj tudi starinski predmeti ter raznovrstni umetnostni izdelki ribniške doline, po katerih je lastnik tudi imenoval svojo trgovino »Ribnica«. G. Oražem je znan poznavalec umetnosti in umetnoobrtnih predmetov, zato upamo, da se bodo v novi trgovini dobili le umetniško odlični predmeti.
u— Nakaznic za drva mestni preskrbo-valni urad začasno ne bo več dajal, ker je pošla zaloga starih drv. Dokler ne bo objavljeno, je torej prihajanje v mestni pre-skrbova Ini urad po nakaznice za drva popolnoma brez uspeha, zato naj pa ljudje potrpe do drugega obvestila.
u— Nesreče. V domači kuhinji si je poškodovala nogo v kolenu 24Jetna fizerka Slavka Kramerjeva iz Ljubljane. Na 62-letnega posestnika Franca Goljarja iz Ljubljane je v gozdu padel bor in mu zlomil desno nogo. Z ročnim vozičkom so se vozili po klancu v Notranjih goricah vaški otroci. Naenkrat se je voziček prevrnil, da so otroci popadali z njega, pri čemer M je zlomil desno nogo llletni posestnikov sin Ivan šebenik. Tramvaj je podrl 301et-nega elektrotehnika Srečka Benigerja iz Ljubljane in mu prizadejal poškodbe na glavt V desnico se je vrez al 191etni mesarski pomočnik Franc Babič iz Ljubljane. Z lestve je padel m se poškodoval na levi nogi lOletni sin preglednika finančne kontrole Ladfislav Jakše iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Iz Novega mesta
n— Nov avtobusni vozni red. Na državni aivtobusnl progi Novo mesto—Sv. Križ pri Kostanjevici je stopil v veljavo nov avtobusni vozni red. Odslej odhajajo avtobusi iz Novega mesta v Sv. Križ ob 7.56, 10.06 in 15.20 s prihodom v Sv. Križ ob 9.20, 12.50 in 16.45. Iz Sv. Križa odhajajo avtobusi ob 7.00, 12.20 in 17.00 s prihodom v Novo mesto ob 8.10, 13.30 in 18.10. Na progi obratujeta dva avtobusa in to samo ob delavnfkih.
n— Oproščen radi sil obrana. V petek se je vršila pred malim kazenskim senatom novomeäkega okrožnega sodišča druga razprava proti 30-letnemu posestniku Barbu Alojziju iz Malega kala, ki je bil letos januarja obsojen od novomeškega sodišča radi težke telesne poškodbe. Obdolženec, ki ima zidanico na Gor. Kartelje-vem, je lani poleti opazil, da mu hedi nefedo v zidanico krast vino. Zato se je odločil, da bo sam stražil ta morebiti storilca zalotil ter je zato vzel s seboj tudi nabito puško ta svorjega nečaka. Malo pred polnočjo sta res vdrla v zidanico Je-rač France in Murgelj Janez. Tedaj je Barbo ustrelil s puško v zrak in ker se mu je baje dozdevalo, da sta oba tatova sprožila protistrél, je ustrelil še trikrat proti zidanici ta obstrelil Murglja v nogo ter mu zdrobil kost. Apelacijsko sodišče je ugodilo obtoženčevemu prizivu ter odredilo ponovno razpravo. Tudi pri tej razpravi je obdolženec zvtrajal na svojem prvotnem zagovoru, katerega je tudi potrdila priča France Barbo, dočim Je Murgelj odločno zanikal, da bi on ali njegov tovariš streljala. Vendar je sodišče verjelo obtožencu ta ga oprostilo vsake krivde ta kazni, Murgelj pa se s svojimi zahtevki zavrača na pot civilne pravde.
n— Za mrtvega proglašen. Novomeško okrožno sodišče je na predlog sorodnikov uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnik Ruparčič Franc iz Travnika. Ruparčič je odšel že leta 1912. s trebuhom za kruhom v Ameriko, kjer je bil od leta 1918. do 1924. v umobolnici v Fer-bus-Fallso radi omračttve uma kot posledice močnega udarca po glavi ta kjer Je baje tudi umrL
n— Konj ga Je brcnil. V DobruSW vasi pri škocjanu je hodil okoli konja neznanega lastnika 4-letni sta dninarja 2gaj-nar Anton. Nenadoma se je konj splašll ta udaril otroka s tako močjo, da mu je razbil čeljust.
Z Gorenjskega
O pokojninskem tn bolniškem zavarovanju na Gorenjskem ki v Meziàki dolini poroča celovški dnevnik, da je bilo to vprašanje nanovo urejeno s 1. majem. Obojno zavarovanje je bilo nekoliko izboljšano, ker sta finančno stanje in upravna izgraditev socialne zavarovalne blagajne pokazala v enem letu zadovoljiv napredek.
Naselitev kanalskih kmetov na KoroSkem. Ko je prišlo pomladi 1940 do pogodbe med Nemčijo in Italijo o preselitvi Nemcev z južnega Tirolskega in iz Kanala, so v Berlinu sklenili, da naselijo te kmete v obmejnih deželah, ker so marljivi, zavedni m obdarjeni večinoma s številnimi družinami. Prešeljence iz Kanalske doline so naselila na spodnjem Koroškem, kjer jim bo omogočeno, da razvijejo svoje sposobnosti. Naselitev je že izvedena.
Celovška podružnica Nemškega planinskega društva praznuje te dni 701etnicou Pridobila si je zasluge za propagando o Visokih Turah in Karavankah Leta 1876 je odprla Planinski dom na Velikem Kleku, 1. 1882 je bila dovršen« Salmova koča, nekaj let nato Celovška koča m Uršul in dom. Podrufaio« je dala pobudo m r»dnje nekaterih «e*t
grešan 494etni posestnik Jožef Wrcsnegger iz celovške okolice. Zdaj so ga našli mrtvega v Satnici. Umri je za kapjo.
S Spodnje štajerske
Državni prosvetni minister Bust se je
v četrtek opoldne pripeljal v Gradec. To je njegov tretji obisk na štajerskem. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki upravnih in prosvetnih oblasti. Med drugim je minister obiskal narodnopolitični vzgojni tabor Vorau. Gojenci so pred njim izvajali razne športne vaje. Ni še znano, aii bo obiskal tudi Spodnje štajersko.
Novi grobovi. V Mariboru je umrla v 37. letu bivša gostilničarka ga. Ana P'ir-garjeva. Pokopali so jo v četrtek na Po-brežju. Nadalje je umrla v Mariboru po težkem trpljenju ga. Melita čehova, stara šele 24 let. Možu je zapustila sinčka. Pokopali so jo na Magdalenskem pokopališču. Pri Mariboru je umrla 66-letna posestnica Marija čeričeva. Nadalje sta umrla v Mariboru 86-letni Gašper Vedernjak in 64-letni strojničar Franc čepe. V Rogaški Slatini sta umrli Rozalija Medvedova ta Erika Juneževa.
Tečaj za telovadne voditeljice se je zaključil 5. maja v športni dvorani SK Rapida v Mariboru. Udeležilo se ga je 20 tečajnic iz Maribora in okolice. Sledili bodo nadaljnji tečaji v drugih okrožnih mestih. Vodila jih bo poverienica za žensko in otroško telovadbo na Spodnjem štajerskem Greta Sterletova. Največ so se tečajnice vežbale v lahki atletiki, igrah in prostih vajah.
Večer pesmi in komorne glasbe bo 12. maja v Götzovi dvorani v Mariboru. Na-
stopijo: Lila Doroghy, sopran, prof. Hugo Kroemer, klavir, koncertni mojster Walter Schneiderhagn, violina, Rudolf Stepnicka, čelo, ta prof. Hermann Frisch kot spremljevalec pevke. Koncert bo prirejen v po-čaščenje 60-letnice štajerskega rojaka skladatelja Jožefa Marxa. ki je doma iz Gradca in je bil svojčas rektor dunajske glasbene akademije.
Nesreče. 18-letni Stanislav Kokolj iz Maribora, zaposlen na glavnem kolodvoru, se je hudo poškodoval, ker mu je padel velik kos železa na desnico in mu zdrobil dva prsta. Poškodovanec je pri tem padel na tla in si nalomil desno nogo. — 21-letni delavec Vinko Horvat je v nekem mariborskem podjetju padel z ogrodja več metrov globoko. — 31-letni kolarski pomočnik Albin Schella, zaposlen pri nekem mariborskem podjetju, je prišel z roko v stroj, ki mu je hudo poškodoval tri prste. Vse tri poškodovance so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Iz Srbije
Nov župan v Nišu. Za župana v Nišu je bil imenovan ravnatelj prve moške gimnazije Jovan čemerikič.
Vršilec dolžnosti predsednika uprave «a zaščito indu8trijske svojine je postal z odlokom srbske vlade Andrija Bogdanovifc iz Beograda.
Nova okrožn» načelnika. V Kraguje-vac je prispel okrožni načelnik Dušan Po-povič, ki je imel isti položaj doslej v šab-cu. Dosedanji okrožni načelnik v Kragu-jevcu Milan Kalabič je odšel na novo službeno mesto v Požarevac.
MODA IN DOM
Preproste vzorčaste obleke
smo jih nosile prejšnja leta. Dve okusni poletni obleki te vrste predočuje naša skica.
Preprosto vzorčasto blago iz bombaža ali iz umetne svile je poceni, vrhu tega pa ne porabimo mnogo točk za tistih nekaj metrov lahkega tvoriva, ki so nam potrebni za lahko poletno obleko. Vsi vemo, da je moda zadnje čase postala skromna in ta skromnost se kaže povsod: v nepretirani širini krila, v preprosto ukrojenem životu ta v enostavnosti okrasja. Ta dosledna preprostost pa novim oblekam nikakor ne škoduje — zdijo se nam še bolj ljubke in vsekakor mnogo bolj mladostne od nekaterih preveč komplicirano sešitih oblek, ki
Za male šolarke
Ali je za dekletce blizu desetih let kaj bolj praktičnega in ljubkega, kakor je obleka s temnim krilom in z lahko pralno bluzo? Za krilo porabimo razmeroma še najmanj blaga, če ga ukrojimo lahno zvon-öasto, kakor je to videti na naši sliki. Bluza iz belega ali pastelno barvanega zefir-ja mora imeti udobne široke rokave, da jih lahko dekletce zaviha čez komolec, kadar je vroče. Za deklico enake starosti je narejena tudi oblekca iz karirastega lahkega tov ori va, ki ji lahko ukrojimo d^lge ali kratke rokave, kolikor pač imamo blaga.
Nedeljska križanka
Na vehodni fruiti «fa mA« Stefan behrik 10 #rebtlcjna, »ter » let. aaddeeet-
nSk v pionirskem bataljonu, ter Jožef Kohl-
mayer, star 27 let, višji desetnik v planinskem lovskem polku. Teden dni je bil po-
Vodoravno: 1 japonski način samomora, 8 trpeti lakoto, pomanjkanje, 15 žensko ime, 17 pesniški pojem (množ.), 18 predlog, 19 del roke, 20 eden izmed kontinentov, 23 mesto v severni Italiji, 25 kemični znak za klor, 26 kemični znak za barij, 28 predlog, 29 bojni strup, 31 inicialld našega pesnika, 32 plantaarstvo, turistika, 35 del noge, 37 divja koza, 39 delo Ksenofonta, ki opisuje vrnitev 10.000 Grkov iz Perzije, 40 osebni zaimek, 41 nezavest, 43 nizozemski otoki ob Novi Gvineji, 44 svetopisemska oseba Noetov sin, 46 nedelavni, 47 oglas v časopisu (tujka), 49 industrijska rastlina, 51 miselni utrinek; tudi trščica, 53 župnija (množ.), 55 pesniška figura, 57 medmet, 58 nedoločni zaimek, 59 hrvaška knjižna založba, 61 južno sadje, 63 nemški predlog, 64 vihar, močan veter, 65 človek, ki študira romanske jezike in kulturo.
Navpično: 1 pokrajina v Hrvaški (gl. mesto je Mostar), 2 spojina živega srebra z drugimi kovinami, 3 velika prestolnica, 4 vrsta sadre, 5 oziralnl zaimek, 6 skupina črk, zelo pogosta v hrvaščini, 7 planota, ravno zemljišče, 9 mesto ob Črnem morju, 10 japonska dolžinske mera, 1J rek» ▼ Aziji, II dvorec pri Beogradu,
24 Ime filmske !*«lfte Wae, ST tem
znak 2a prvino, 30 žensko tme. 33
ocean, 34 španski pisatelj. 36 geografski pojem, 38 rožni venec, 42 veznik, 44 reka
v Franciji, 45 kratica za »mlajši«, 47 Mojzesov brat, 48 sramota, 50 indijski denar, 52 prislov kraja, 54 žensko ime, 56 grški bog pastirjev, 59 hrvaška kratica za »številka«, 60 ploskovna mera, 62 nikalnica.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1 eksplozija, 9 zlatnik, 15 teta, 16 reva, 17 vera, 18 N(ikolaus) L(e-nau), 19 nravoslovje, 22 niti, 24 ost, 25 roj, 26 puritanec, 29 gnida, 31 Egon, 33 ri, 34 ara, S5 risati, 37 otipati, 40 et, 41 akt 42 Otilija, 44 anasi, 46 krojač, 47 tundre, 49 Itali, 52 az, 53 Rem, 54 ioni, 56 Judeja, 58 ekonom, 61 sto, 62 arak. 64 tropa.
Navpično: 1 etnografia 2 Kersnik, 3 statist, 4 prav, 5 Orso, 6 zelje, 7 Ivo, 8 Vavpotič, 9 zver, 10 le, 11 ar, 12 Tana, 13 toteresant, 14 klicati, 20 oratorij, 21 junij, 23 Ina, 27 Ira, 28 Titan, 30 da, 32 golazen, 36 Ito, 38 patent, 39 Indi, 43 ija, 45 arosa 46 Klek, 48 umor, 50 tur, 51 ada, 53 ro, 55 ion, 57 as, 59 ko, 60 Mo (= molibden).
KUPON
Zanpno posvetovalnice
štev. 8
S P O R T
Italijani in Madžari v tenisu
Pretekli petek se je v Budimpešti začela prva mednarodna tekma v tenisu, in sicer turnir za romski pokal med ekipama Italije in Madžarske. Vojna je po sili omejila teniško delavnost po svetu in tako je romski pokal, za katerega tekmujejo zaenkrat Italija, Nemčija, Madžarska in Hrvatska postal najpomembnejša lovorika v tej športni panogi.
Vsako medsebojno srečanje v tej konkurenci obsega po razpisu štiri igre med posamezniki in dve igri v dvoje, in sicer tako, da se pri določitvi posameznih igralcev ni treba držati vrstnega reda po kakovosti, ki ga je posamezni igralec dos'egei v domačem prvenstvu.
Madžarska elita bo v tem prvem dvoboju nastopila z naslednjimi petimi igralci: Asbothom, Gaboryjem, Szigetyjem, Katono tn Mayerjem. Single bodo igrali prvi štirje, v doublu pa se bosta merili dvojici Asboth-Mayer in Gabory-Katona.
Italijanska ekipa, ki je že pred dnevi prispela v madžarsko prestolnico, je sestavljena takole: Romanoni, Cucelli, Del Bello, Bossi, Quintavalle ln Sada. Prvi štirje so dolcčeni za single, v doublih pa bosta igrala para Cucelli-Del Bello in Quin-tavalle-BossL
Kolikor je znano dozdaj, so madžarski igralci zaradi slabih vremenskih razmer Imeli äse malo priložnosti za treninge na prostem, vendar trdijo, da sta Asboth in Sziget že v najboljši formi. Skoraj enako se lahko glede forme trdi tudi o Italijanih, ki so odigrali samo nekaj iger na dveh turnirjih v Bologni in Firenzi, pa še na teh niso bili prisotni vsi, ki morajo v teh dnevih še zastopati italijanske državne barve. V italijanskih teniških krogih so kljub temu glede izida tega dvoboja bolj ali manj optimisti.
Drobiž po svetu
Letošnje »Vseameriške igre«, ki so jih mislili sploh prvič izvesti v Buenos Airesu in za katere je Argentini ja na račun priprav že Izdala precej denarja, so padle v vodo zaradi odpovedi Združenih držav, torej prav onega naroda, ki je prejšnja leta najbolj priganjal uresničenje tega načrta. Argentinski prireditveni odbor je te dni prejel kratko odpoved lz New Yorka, češ da udeležba Severne Amerike zaradi trenutnih prevoznih težav ni mogoča. Argen-tinija je v zvezi z ogromnimi stroški v organizacijske namene še enkrat pisala v New York, naj prekličejo to komaj utemeljeno odpoved, toda med tem so že ostale države sledile vzgledu New Yorka in igre so bile dokončno preložene na kdo ve kdaj.
Med prvotno prijavljenimi državami je bil tudi Urugvaj, ki sprva ni nameraval sodelovati, pa je potem odnehal šele na pritisk Argentinije. Tudi Brazilija je bila malo navdušena za tako vseameriško prireditev in je že v naprej napovedala, da ne bo mogla poslati nanjo več kakor 25 športnikov. Kuba je povsem sledila zgledu Združenih držav. Kakor je podoba sedaj, bo Argentinija prisiljena odpovedati prireditev, kajti taka vseameriška športna prireditev brez sodelovanja Združenih držav, Brazilije in še več manjših narodov
ne bi bile več vredne svojega imena. * • »
Novi generalni komisar za sport v Franciji polkovnik Pascot je spet spregovoril — čeprav je sicer zelo molčeč mož — nekaj besed o svojih načrtih za bodoče, in sicer to pot v Parizu. Med drugim je dal razumeti, da ne bo zahteval najstrožjega amaterstva, kakor ga je hotel uvajati njegov prednik, ker je pač mnenja, da je treba glede vseh teh vprašanj upoštevati trenutne okoliščine. To velja predvsem za nogometni sport, ki ga je treba spraviti v sklad z domačim in menarodnim sporedom, medtem ko je za ostale športne panoge treba iskati rešitev po drugih vidikih. Zeli se torej, da bo Pascot reševal razna športna vprašanja ločeno za vsako panogo, kakor ji bo pač najbolj ustrezalo.
Madžarski dolgoprogaš Szabo, ki je pred dnevi prispel v Italijo, se je zaenkrat naselil v Firenzi, kjer je imel po tamkajšnjih stadionih prve treninge z italijanskimi tekači.
Rumunskl nogometaši so dva dni gostovali v Istambulu — z dobrimi uspehi. Moštvo Rapida iz Bukarešte je prvi dan porazilo vodilno turško moštvo Fener Bagče z 1:0, v drugi tekmi pa je remiziralo še proti močnejši enajstorici 2:2.
Znani nemški smuški skakalec Hans Marr iz Oberhofa je padel na vzhodni fronti. Pokojni Marr je bil zadnjih nekaj let v vsaki nemški smučarski reprezentanci ter se je posebno uveljavljal v smu-ških skokih. Pred leti je'nastopal v Planici med najboljšimi kandidati za dosego novega svetovnega rekorda. Star je bil 28 let.
Izmenjava diplomatov
v Južni Ameriki
Buenos Aires, 9. maja. d. V petek dopoldne so iz Ria de Janeira odpluli parniki 3-Serpa pinto«, »Bage« in »Sinqoira San-tos«, ki so bili najeti za izmeno diplomatskih predstavnikov osnih držav v Braziliji, Paragvaju in Urugvaju. S parniki je dopo-tovalo 500 potnikov. V južni Ameriki je ostalo še 300 osnih diplomatov in novinarjev, ki se bodo vrnili v Evropo s španskim parnikom sCabo Hornos«. Bržkone se bodo ti diplomati in novinarji poslužili za povratek še kake druge španske ladje, ki bo na razpolago. V južni Ameriki sta še ostala svoječasni italijanski poslanik pri brazilski vladi in njegov nemški tovariš, ki se bosta vrnila v Evropo kasneje, kakor sta sama izrazila željo.
Pri prihodu parnika »Serpa pinto« v Rio de Janeiro je prišlo do incidenta zaradi netolerantnega postopanja brazilskih oblasti. Brazilska policija je namreč na par-niku zaplenila 800 pisem iz Evrope. Zaplembe brazilska policija ni z ničemer utemeljila- Ko je parnik »Serpa pinto« v petek pred odhodom naložil pošto, je policija zopet zaplenila 3000 pisem, namenjenih na Portugalsko. V delu teh pisem so tali tudi čeki in denar, ki ga je policaja prav tako zaplenila. Brazilska vlada doslej ni dala nikakega pojasnila glede tega postopanja.
MALI OGLASI
Sluibo dobi
Besedi I—.60, taksa—.60, ti daianie naslova ali za šifro L }.—.__
Korespondetko
perrektno, ali koresponden ta s popolnim znanjem italijanske korespondence takoj spreimem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna«
Služkinjo
pošteno in pridno, z znanjem kuhe in vseh gospodinjskih del, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra._5987-1
Kroj. pomočnika
iščem za takoj. Poizve se: Rožna dolina, Cesta X., št. 13.	6065-1
Mlado zdravo dekle
za vsa hišna opravila, dobi takoj službo v dobri biši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra._6066-1
Dobrega brivskega
pomočnika in frizerko takoj sprejmem. Plača dobra. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6058-1
Mizar, pomočnika
sprejmem v stalno delo. — Tržaška cesta 17. 6075-1
Služkinjo
išče družina treh odraslih. Hrana, plača, postopanje dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pogoj poštenost«.	6078-1
Industr. podjetje
v Ljubljani išče vratarja, oženjenega, pridnega, starejšega. zanesljivega, najraje bivšega orožnika ali slič-no. Ponudbe z osebnimi podatki in referencami na ogl. odd. Jutra pod »Vratar«.	6084-1
Več čevljarskih
pomočnikov
sprejmem. Kumar Franc, Stari trg 9.	5740-1
čevlj. pomočnika
za damska dela. sprejme takoj in plača dobro Kolčak Jože, Vidovdanska 1.
6057-1
Brivski pomočnik
dot>i službo. Mohar Jože, Vidovdanska c. 24. 6187-1
Uslužbenca
za gospodarska in vrtnarska dela spreimem. Priden, pošten dobi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2000«. 5911-1
Gospodinjsko
pomočnico
za vsa hišna dela, išče tričlanska družina. Starost 25 do 30 let. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6017-1
Šiviljo
ki bi opravljala tudi nekatera domača dela, iščem za torek, četrtek in soboto od 8. do 15. ure. Ažbetova 4. Predstaviti se od 9. do 10. ali od V»20. do Vi21. ure, podpritličje.	5909-1
Postrežnico
pridno, pošteno za popoldne od Val3. do 18. ure sprejme takoj ing. Fatur, Tyrseva 90.	5962-1
Laboranta
zanesljivega, z nekaj prakse, sprejme lekarna v Kočevju.	5970-1
Korespondenfa
(korespondentko), popolnoma veščega italijanskega jezika in strojepisja, iščemo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen 100«. 6180-1
Izurjeno šiviljo
za dopoldanske ali popoldanske ure, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj«. 6165-1
Samostojno
gospodinjo
za majhno kmetsko posestvo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«.	<163-1
Mehanika ali
ključavničarja
iščemo. Ponudbe z navedbo starosti in plače na ogl. odd. Jutra pod »Strojnik 10542«.	6130-1
Šiviljo za pletenine
sprejmem. Nolda Ana, pletilstvo, Poljedelska 13, Zelena jama.	6149-1
Postrežnico
pridno, pošteno, ki zna dobro pospravljati sobe, potrebujem dnevno od pol 7. do 10. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6143-1
Pek
vesten In zanesljiv, dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pek«.
6228-1
Obratovodja
vesten, zanesljiv, sposoben tudi tehničnih del, dobi službo. Ponudbe z navedbo dosedanjega dela na ogl. odd. Jutra pod »Energičen«. •_6227-1
čevlj. pomočnika
sprejmem takoj. — Krudič Ivan, Tržaška C. 11.
6201-1
191etno dekle
z znanjem italijanščine in nemščine, sprejme kakrlno koli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi«.	«20-1
Brivskega
pomočnika
dobrega sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop po dogovora. Juvanc Bogomil, frizer, Ribnica na Dol.	5885-1
Postrežnico
od 10. ure dalje, starejšo in pošteno, iščem za takoj. Dam tudi lahko stanovanje. Tržaška 4, dvorišče.
6221-1
čevljarji!
Dajemo zbita moška dela na dom. Dostavimo tudi izven Ljubljane. Plača zelo ugodna. Priporočilo potrebno Triumf, Miklošičeva c. 12i	6217-1
Dva čevljarja
za moška zbita dela po izredno ugodni ceni sprejmemo. Triumf, Miklošičeva c. 12.	6216-1
INSERIRÀJTE V „JUTRU" * 1
Zobotehnika
mlajšega, ali praktflcanta, ki se ie že učil. s plačo sprejmem takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6224-1
Beseda 1 —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro I. 3.—.
Odeje iz vate
in puha vzamem v prvovrst no delo. Hribar, Marijin trg 2-IL _5855-4
Italijanščina
po praktični, hitri metodi, poceni na domu. Reflektan-ti naj pišejo na ogl. odd. Jutra pod »Hitro«. 6193-4
Stenografijo
poučuje in inštruira prof. stenografije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _5964-4
Iščem učitelja
za havajsko kitaro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kitara«.	6181-4
5»CDlC3«CDaCDf
Vajenci (-ke)
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Gospodično-vajenko
veščo nekoliko šivanja, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _5963-44
Vajenca
za soboslikarsko obrt sprejmem takoj. Sedej Leopold, Ljubljana, Slomškova 23.
6156-44
Vajenko ali vajenca
sprejmemo takoj. — Foto Staut. Tjrrševa 35a.
6229-44
Frizersko vajenko
iščem za takoj. Benda Vinko, frizer. Erjavčeva 15.
6219-44
Beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Gospa
perfektna v italijanščini in zmožna vseh pisarniških poslov, išče primerne službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5978-2
Mlajše dekle
izvežbano v vseh hišnih delih. išče službe pri boljši družini na Dolenjskem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5976-2
Ženska
srednjih let, išče mesto hišnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«.
6087-2
Šivilja
z dobrim okusom, se priporoča za delo : plašče, kostume, obleke, perilo, za dečke in deklice. Gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6045-2
Postrežnica
vajena vseh del, gre k boljši obitelji. Prednost od 8. do 14. ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Postrežnica 30«.	6043-2
Za hišnika išče
mehanik in šofer oženjen brez otrok, sposoben vseh popravil. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik 20«.	6044-2
Brezplačno
želim prakticirati v kaki pisarni. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pra-ksa«._6092-2
Sprejmem delo
postrežnice ali pisarniške či-stilke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »23«.
5918-2
Dekle
samostojno kuham in opravljam vsa druga dela, iščem služBo k manjši družini brez otrok. Nastopim lahko takòj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100«. 6029-2
Hišnik
oženjen, šofer in elektro-monter, vajen tudi drugih del, išče nameščenje. Dre-nik Franc, Hrvatski trg 4, f. nadstr., Ljubljana.
6025-2
26 leten
iščem zaposlitve pri kakršnem koli podjetju za popoldanske ure. Sposoben za vsako delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben in zanesljiv«.
5949-2
Boljše dekle
šivilja, išče mesto k otrokom. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok«. 5971-2
Dobra kuharica
gre v dopoldanskih urah kuhati na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6183-2
Kuharica
z dolgoletnim spričevalefla, gre k eni tli dvema osebama za vsa hišna dela. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6123-2
Zaslužek
Beseda L—.60, taksa — .60, za dajanje naslova ali za lifro L 3-—.
Dobra šteparica
vzame delo na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6119-3
mm
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.___
Fotoaparat
Rolleicord popolnoma nov, Rolleikin, Proxar, Duto, rumenico prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. »5917-6
Grah po 9 lir
fižol za stročje 14 Ur, buč-nice 16 lir in mesečne ia-gode, ki rode že prvo leto nudi Sever & Komp.. Ljubljana. _5870-6
Oddam 550 m
novih vodovodnih cevi 25 mm. Naslov v vseh posi. Jutra._5507-6
športni voziček
malo rabljen, naprodaj. — Vič 126.	6003-6
Mravlje
uniči »FORMICID«. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 344-73.	6082-6
Otroški voziček
lep. globok, bel, prodam. Zibertova 23-1., Šiška.
6002-6
Prodam
težak voz na peresih, dobro ohranjen, za diro. Nosilnost 3500kg. Poizve se: Mihelič, Hrastje 8 pri Ljubljani._ 6000-6
Krasno preprogo
velikost 2X3, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra._ 5999-6
Dve lepi železni
zložljivi postelji prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 5980-6
Bramorje
uniči »GRITAL«. Ing. Prezelj. Wolfova 3, tel. 34-73.
6086-6
Prodam
velik, dobro ohranjen kovčeg najboljše kakovosti. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra._5975-6
Odeje iz vate
in puha vzamem v prvovrstno delo. Hribar, Marijin trg 2-II.	5855-6
Prodam
različne stvari in perilo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6067-6
Prodam
dobro ohranjeno otroško posteljo (Gitterbett). B.Trdinova 8-1., desno. 6070-6
Vino
muškat Canelli in maxsaio v sodih in steklenicah, nudi: Mlakar, skladišče Rao-zinger, Ljubljana. 6050-6
Damske sive čevlje
št. 37, nove, moderne, prodam ugodno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6077-6
Hišne gobe
uničenja in zaščita z ME-RULIN-preparati. Ing. Pre-zehj, Wolfova 3, tel. 34-73.
6090-6
Prodam
dobro ohranjen športni voziček. — Friškovec 1.
6079-6
Prodam
skoro nove moške čevlje št. 41 z dvojnimi podplati. Žabjak 7.	6091-6
Elektro-Lux!
Nabavite si Elektro-Lux-se-salec za prah, boner lašči-lec za parket in linolej, hladilnike in električne stroje za pranje perila. Zastopstvo »Elektro-Lux« Knez. Osoje 3-1.	6023-6
Statve
popolnoma nove, za juto ali druge redke ali goste tkanine z ali brez elektromotorja, naprodaj. Na ogled v Rožni ulici 19 od 9. do 12. ure.	6020-6
Otroški voziček
globok, prodam. Jezerska ulica 4-1., konec Lepodvor-ske ulice.	6019-6
Molje
uniči MORTOMOLJ-prašek in MORTOMOLJ-tekočina. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73.	6093-6
Otroški voziček
globok in športni prodam. Beethovnova 13-II., levo.
6062-6
športni voziček
otroške sandalice š. 20, prodam. Aljaževa 43, podpritličje.	6095-6
Brusilne stroje
z elektromotorjem 380 voltov, 0.3 KS jakosti, dobavi iz skladišča Gustav Levičar, Medvedova 14, telef. 47-91.
86-6
Stružnice
1000 in 1500 mm z Norton ali brez, Shaping 600 mm in druge stroje dobavi takoj Gustav Levičar, Medvedova 14. telef. 47-91.
86-6
Podgane
miši in voluharje uniči »MIKROTAN« • pasta in »MIKROTAN«-zrna. Ing. Prezelj, Wolfova 3, telefon 344-73._6122-6
Otomano
ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jut?».
6118-Ä
športni voziček
prodam. Sv. Petra cesta 38. Biecelj.	6186-6
Prodam
sobno kredenco, damsko pisalno mizo, svilen lestenec, velik naslonjač, oljnate slike, tenis raket, vaze za rože, porcelan, umivalno garnituro iz porcelana in drugo, vse dobro ohranjeno ugodno prodam. Pred Škofijo 19-11.	6112-6
Perzijsko preprogo
1X2, prodam zelo ugodno. Ogleda se v nedeljo od 9. do 14.: Klarič, Tyrševa cesta 37a-II.	6188-6
Prodam
točno salonsko stensko uro Omega (repetirko-pendel), 150 cm visoko. Simonič, Tovarniška ulica 28, Moste.
6195-6
Otroški voziček
globok, lep, izreden model, ugodno prodam. Ogleda se vsak dan dopoldne. Svetek, KoroščeVa 14.	6189-6
Stebre za ograjo
20 komadov, prodam. _ So 2 m visoki, železni drogi v pol metra visokem betonskem podstavku. Poizve in ogleda se: Bonča Cirila, Ljubljana 7, Aleševčeva 6.
1616-6
Prodam
gostilniški inventar: točilno mizo, stelaže, mize, stole, stekleno posodo, biljard itd. Celovška cesta 72. 6035-6
Ščurke
in drugo golazen uniči »SČUREKS«. Ing. Prezelj. Wolfova 3. tel. 34-73.
6126-6
Prodam
šivalni »troj, star. KUPIM: Harmoniko, otroško, gramofon, fotoaparat, pohištvo rabljeno. »Ugodnost«, Gallusovo nabr. 27. 6031-6
Globok voziček
dobro ohranjen, prodam. — Novi trg 1, mlekarna.
6030-6
Globok voziček
popolnoma nov, nerabljen, prodam. Ljubljana, Stareto-va 26. Janežič, I. nadstr.
6176-6
Transmisijo
55 mm premera, 4 m dolgo, z jermenicami in ležaji, prodam. Ing. Rauberger, Ljub-ljana. Draga 35. 6175-6
Dve jedilnici
ugodno prodam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
6171-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam. Ogled od 10. ure dalje pri Müller, Bleiweisova (Tyrleva) 25. 6166-6
Lesne črve
uniči »ANOBIN«. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73.
Prodam
voz, teže 300 kg. Cesta v Rožno dolinx> 32. 61}8-6
Otroški voziček
globok, prodam za 400 lir. Vogelnik, Galetova 26.
6150-6
Prodam
zapravi i/ivčke, samokolnice in druge vozove. Terlep Matija, Jemejeva 9, Šiška.
6155-6
»National«
registrirne blagajne in pisalne stroje proda Simandl, Dvofakova 3.	6153-6
Za 600 lir
prodam globok otrolki voziček. Smartinska c. 24, mlekarna »Viadukt«. 6117-6
Otroški voziček
športni in nove damske čevlje št. 38 prodam. Holz-apflova 7-1.	6116-6
Molje in ribice
med knjigami in spisi, fotografijami, v raznih zbirkah itd. uniči »ONISCIN«. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73._6135-6
Prodam
otroški športni voziček za 250 lir in otroško posteljico od 9. do 12. ure. Hra-deckega c. 46. 6114-6
Čebele
v kranjičih in v AŽ-panjih proda Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6. 6154-6
Ponedeljek
prodaja : rasno pohištvo, posteljnino, perilo, zastore, karnise, preproge, originalne slike, svetilke, vaze, ste-klenino, knjige id.: Tri-buč, Sodarska steza 2, nad Florijansko cerkvijo.
6125-6
2ično vrv
jeklena, 15 mm deb., 130 m dolžine, malo rabljeno, zelo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5991-6
Otroški voziček
globok, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6226-6
»Ranobran«
je drevesna zdravilna mila. Ing. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73.	6139-6
Par sto kg
raznega starega papirja in lepenke prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6225-6
Prodam
6 bršlianov, oleandre in dve palmi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6197-6
Otroški voziček
globok, prodam. Napoleonov trg 7, pritličje, desno.
6198-6
Otroški voziček
{portai, dobro ohranjen, prodam. Rožna dolina. Cesa n.. It. 27. 6202-6
Cepilna smola
strokovno sestavljena in pre
Pozor, gostilničarji!
Vrtne atole, mize, klopi, rabljeno po ugodni ceni dobite pri Semrajcu, gostilna, Ljubljana-Sv. Križ.
6213-6
štedilnik
skoraj nov in več drugih predmetov prodam. Glin-ška ul. 6._6209-6
Prodam
kompleten, masiven ping-pong (garnituro). Groharjeva 14 med 3. in 4. uro.
6212-6
Puder za semiš-
čevlie, v škatljah po 5 ali 6 lir, v vseh barvah zopet na zalogi. Triumf, Miklošičeva 12.	6218-6
Štedilnik
črno emajliran. zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6026-6
Kompletno sedlo
naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5924-6
Pohištvo
tapecir., modroce, blazine, tapetne stene itd., očistite moljev in druge golazni z MORTOMOLJ-tekočino. — Ing. Prezelj, Wolfova ul. 3, tel. 34-73.	6157-6
Prodamo:
kavč, otomano, spalnico, kuhinjsko opremo, posamezne kredence, trgovske pulte, preprogo, 2 starejši pisalni mizi. otroške železne posteljice, gostilniške vrtne stole, usnjen kovčeg. razne mize in drugo. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.	5966-6
Škornje
nove, elegantne, prodam. Domobranska 17, klet.
5967-6
Prodam
dobro ohranjeno čisto Jt>al-nco. Vprašati : Dobrilova ul. 28-1., naslednji teden od 9. do 10. dopoldne.
5973-6
Pisalni stroj
skoraj nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5974-6
Insekticide
Ing. Prezljeve, to ie sredstva za pokončevanje škodljivcev v hili, vrtu in na polju, zahtevajte v lekarnah, drogerijah ia odgovarjajočih trgovinah.
6140-6
Beseda l—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za lifro L 3.—.
Otroške vozičke
kupite, prodaste ali zamenjate pri tvrdki Promet, — nasproti križanske cerkve, telef. 43-90.	5882-7
Pisarniško mizo
po možnosti amerikansko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Amerikan-ka«	5876-7
Kupim
vsako količino samo čistih šampanjskih steklenic ter plačam najvišjo ceno. Sla-pernik, Cesta 29. oktobra 19. dvorišče, tel. 36-83.
5154-7
Smrekovo čreslo
suho, lepo, zdravo in je-žice kupi vsako količino usnjarna J. Lavrič, Šentvid pri Stični, Ljubljana.
4900-7
Sadno prešo
dobro ohranjeno, kupi Medarna, Židovska ul. 6.
5995-7
Otroške snežke
dobro ohranjene, za 3letne-ga otroka, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Otroške snežke«. • 6048-7
Kupim
veliki kovčeg (Schiffskoffer) v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kovčeg«. 6014-7
Knpujem
žimo in ščetine za izdelavo čopičev in Ičetk po naj-vilji ceni. Šimenc Anton, Ljubljana. Breg 8. 5921-7
Tehtnico
za drogerijo (lekarno), novo ali rabljeno, dobro ohranjeno, kupi lekarna v Kočevju.	5969-7
Ročni voziček
s štirimi ali dvema kolesoma (plato, gare) kupim. Ilirska 3, priti., levo.
6211-7
Knjige
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za lifro L 3.—.
Antikvarične
knjige
Vse Trste antlkvu ričnlh knjig od najstareJSlb do najnovejših, kupuje -knjigarna Janez Dolžan
Avto, moto
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za lifro L 3.—.
Štirisedežni avto
v odličnem stanju, pripraven za na oglje, in motorno kolo Harley Davidson 1200 ccm, prodam ali zamenjam. Hlebi, Cankarjevo nabr. 21.
6191-10
DKW motor
0.98 skoraj nov prodam Ogleda se pri I. Lo vie, Celovška 93.	5952-10
Victorija motor
200 ccm, ugodno prodam. Cesta 29. okt. 10. priti., levo._6106-10
Buick avto
8 cil. limuzino, zelo ugod-
izkušena. Ing. Prezelj, Wol- I no prodam. Naslov v vseh fova 3. tel. 34-73. 6144-6 I poslovalnicah Jutra.
Kolesa
Beseda L —.60, taksa —.60, ža dajanje naslova ali za lifro L 3.—.
Moško kolo
trpežno, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo prodam«. 5958-11
Nove triciklje
raznih velikosti izdeluje mehanik L. Ambrož, Tvrševa cesta 47.	6132-11
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Pohištvo
Beseda L—.60. taksa—.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Moderne spalnice
imitacija orehove korenine, in kuhinje prodaja Vidmar, Vodnikova 31. 5992-12
Kuhinjske oprave
moderne, solidna izdelava, proda mizarstvo Artnak Josip. Jenkova 7 . 6072-12
Prodam
moderno kuhinjsko opravo, pleskano v slonokoščeni barvi. Na ogled pri G. Brun-čiču pleskarju. Celovška c. 42. '	6033-12
Elegantno spalnico
orehova korenina, fino poli-tirano. proda mizarstvo Josip Goljar, Gerbičeva ul., Kolezija. Ljubljana.
5968-12
Spalnico in jedilnico
novo, orehova korenina, izvrstna izdelavo, prodanf takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6174-12
Kauči!
Velika izbira spalnih kau-čev, otoman ter žimnic, se dobi pri tapetniku Lj. F. Sajovic, Suri trg 6.
6170-12
Spalnica
malo rabljena, na novo ple-skana, orehova, ugodno naprodaj. Na ogled pri: Ivan Jančič Celovška 67.
6127-12
Kuhinjsko opremo
novo, slonokoščeno in Sperano spalnico, pleskano po želji, ugodno prodam. — Gerbičeva 25, Kolezija, Trnovo.	6098-12
Spalnice in kuhinje
v moderni in solidni izdelavi, Se vedno najceneje pri »Opravi«. Mestni trg 17, prehod. Vsak dobavljeni komad nai priporoča. Sprejemajo se naročila.
6105-12
Več kuhinj
in spalnic
iz mehkega in trdega lesa proda zaloga pohištva Venturini Ludvik, Florijanska ul. 31. tel. 48-12. Sprejmem tudi vsa v mizarsko stroko spadajoča dela od 2. do 6 ure. Cene zmerne, delo' solidno. 6203-12
Pohištvo
za spalnico posodim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6222-12
Beseda I—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za lifro L 3.—.
Birmanska obleka
in druga oblačila, dobro ohranjena, za lOletnega
dečka, naprodaj. Poizve se: Streliška ul. 32-1. 5993-13
Prodam
•legantno dekliško jopico za 121etno in sandale. — Slomškova 7-II. 6068-13
Obleko
novo, sive barve, za srednjo postavo, ugodno prodam. Brivnica »Poiane«, Kopitarjeva ulica. 6037-13
Kostum za vitko
dekle prodam za 150 Ur. Polčevlje za 50 lir. »Lada«, Kopitarjeva 1. 6096-13
Prodam
damski sil-plalč (črn), št. 41, moške lak. čevlje št. 42, vse kot novo. Ugodno. Pred Škofijo 19-11.
6113-13
Prodam
damski plalč, gojzerice 38, čevlje. Kralj, Mandeljčeva
ulica 7.
6182-13
Prodam
črno moško obleko za srednjo postavo. Pri krojaču, Volnjakova ul. 4. 6112-13
Kapital
Beseda L—.60. taksa—.60. za dajanje naslova ali za lifro L 3.—.
Prodam
hranilno knjižico Kmetske-ga hranilnega in posojilne-doma. Naslov v vseh
ga
poslovalnicah Jutra.
5983-16
Kdo bi posodil
30.000 lir posojila v že dobro vpeljano industrijsko podjetje, proti dobri nagradi seveda po dogovoru, prosta vknjižba na posestvo, ki je vredno 1,500.000 lir. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo«.
6004-16
Knjižice
Mestne hranilnice 10.000 do 30.000 lir. vzamem kot posojilo. Ugodne obresti. — Vpis na hilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obresti vnaprej«.	5943-16
Vse denarne in
trgovske posle
izvrlim hitro in točno. Obrnite se na:
RUDOLF ZORE
Gledališka ulici 12. Telefon »-10.	6204-16
V najem
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za lifro L 3.—.
Košnjo trave
tudi izven meje, za leto 1942., vzamem v najem. — Huč, Vegova ul. 10^^
Lokali
Beseda L—.60, taksa — .60, za dajanje naslova ali za lifro L 3—.
Skladišče
zračno in suho, išče v centru Medarna, Židovska ulica 6.	5984-19
Trgovski lokal
velik, z izložbami, sredi mesta, iščem za takoj. Telefon 37-94.	6060-19
Lokal in stanovanje
skupno, obstoječe iz ene ali dveh sob, oddjm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 6056-19
Trgovski lokal
z inventarjem oddam, ev. sprejmem komisijsko zalogo, lamstvo in firma na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6107-19
Posest
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. _
Parcelo (njivo)
v Zalogu v izmeri 1285 m2, ugodno naprodaj. Pristavec Franio, realit. pisarna, Go-sposvetska c. 3. 6005-20
Stavbno parcelo
2000 m2, na Dolenjskem, nasproti žel. postaje, prodam. Poizve se: Stepan Josip durile 22 pri Metliki.
59S9-20
Lepi travniki
ob Ljubljanici, obč. Brezovica, 4 ha, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Travniki«. 6069-20
Prodam:
Vilo enonadstropno (dvo dvosobno s pritiklinamr), hišo enonadstropno (čisto šeststanovanjsko), parcele v Šiški od 80—125 za kvadr. meter. V Rožni dolini po 90—110, na Brdu po 65 lir. V centru po 350 lir. — ZAJEC Andrej, real, pisarna Tavčarjeva 10, nova telefonska št. 34-86. 6081-20
Novo hišo
od ene šestine do polovice dvonadstropne sedem-stanovanjske, komfort, s trisobnimi stanovanji, takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra izdelava«.	6053-20
Več parcel
blizu centra prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P. F. K.«. 6100-20
Večji kompleks
prodamo. Solnčna lega, suh teren. Dovoljenje tudi za industrijo, kakor bile, vile. »GLOBUS«, nakup in prodaja nepremičnin, Pe-trareova (Komenskega) 26, tel. 31-03._6099-20
Ugodno prodam
lep kompleks v izmeri cca 8000 m2 v severnem delu, primeren za industrijo, in travnik v izmeri cca 8000 m2 v Trnovskem predmestju. — Realitetna pisama KUNA-VER Ludvik, Miklošičeva cesta 34. tel. 20-37.
6185-20
Kupimo zemljišče
do vrednosti 60.000 lir in plačamo takoj. Ponudbe sprejema čebelarsko društvo Ljubljana. Bleiweisova cesta 21.	6190-20
Apnenice naprodaj!
Odlično naložen m obrestovan kapital. Poizve se tel. 46-97 vsak dan med 9. in 10. uro dopoldne ali: Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Apnenice«.
6015-20
Knpim travnik
na Barju ali zamenjam za stavbno parcelo. Klemen Franc, Savije št. 2, p. Je-žica._5934-20
Večjo stavbno
parcelo
ob Celovški cesti kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana-remiza«.
5959-20
Hišo kupim
cena do 300.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sv. Peter-Poljane«.
6173-20
Manjša hiša
pripravna za stanovanje' ali obrt, naprodaj za 165.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredi mesta«.
6172-20
Naprodaj:
HISE: v Šiški za 350.000, 600.000, Bežigrad 700.000, Trnovo 450.000, 180.000 in 80.000, pri Tivoliju 700 tisoč, Ježica 250.000, Vevče 150.000. PARCELE: Ljubljana po 1200, 50. Bežigrad 150 do 200, Kleče 20. v Polju 40, Kašelj 30 za m2. Podrobnosti se izvedo v re-alitetni pisarni ADAMIČ Ljubljana, Gosposvetska 7.
6160-20
Enonadstropno hišo
prodam v Ljubljani za Lir 500.000, osem stanovanj, 3 lokali. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna žila«.	6148-20
Enonadstropno hišo
prodam v Ljubljani, s tremi stanovanji in 4 delavnicami, za lir 430.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pripravno za industrijo«.	6147-20
Dvonadstropno hišo
prodam ca Bežigradom t osmimi stanovanji. Ponudbe
na ogl. odd. Jutra pod »Donos Lir 20.000«.
6146-20
Ve? parcel
Šiška in Bežigrad prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 40, 300 za m2«. _6145-20
3-stanovanjsko hišo
novo, v severnem delu mesta, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Severni del«. 6110-20
Kompleks
20.000 m2 in 8000 m2, kakor tudi parcelo ob dra-
veliski šoli. prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra investicija«.
6109-20
Njivo ali travnik
na periferiji mesta Ljubljane kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primerna cena«.	6097-20
Krasno vilo
v centru mesta, z velikim sadonosnikom prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »530.000«. 6142-20
Prodam
v bližini klavnice lepo štiri-stanovanjsko hišo z veliko delavnico, garažo, pripravno za kakršno koli obrt, zlasti za mesarsko. — Cena 470.000 lir. Poizve se: Atelje Moda, Pražakova ulica 15-1. 6136-20
Parcelo prodam
oz. del sončnega, mirnega vrta. Ugodni plačilni pogo-ii. Cesta na Loko 22. Ljubljana.	6134-20
Priložnostni nakup!
stanovanjske hiše in priključeno industrije v Ljubljani. Proda se iz družinskih razlogov za ceno 580 tisoč lir. Ugodni plačilni pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obresto-nosna«.	6223-20
tanovanje
Bese<k L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Stanovanje
2 sob s pritiklinami ▼ vili, bližina centra in tram vaja oddam takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. t>dd. Jutra pod »Mirna in točna«	5868-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, komfortno, v novi hiši za Bežigradom za istotako ali večje v sredini mesta, zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam«.	6076-21
Samostojno
stanovanje
preprosto, takoj oddam mi-ločlanski družini ; potrebno nekaj gotovine. Cesta na Loko 22. Trnovo. 6131-21
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za i-fro L 3—.
200 lir nagrade
kdor mi preskrbi dvo- ali trisobno stanovanje za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S 15. majem«.
5985-21a
Enosob. stanovanje
s kuhinjo, v bližini sv. Petra, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6073-21a
Enosob. stanovanje
iščeta dve gospodični za takoj. Ponudtie na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«.
60U-2U
Dobro nagrado
po dogovoru dam onemu, ki mi preskrbi eno- ali dvosobno stanovanje s kuhinjo. Dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«.	6027-2la
Iščem
dvosobno ali enosobno stanovanje, komfortno, za ta-ioj ali pozneje. Dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«. 6l69-21a
Dvo- ali trisobno
stanovanje išče mirna stranka brez -otrok za takoj ali 1. julij. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Točen, reden ' plačnik«. 6137-2 la
Enosob. stanovanje
iščem za takoj v centru ali vsaj v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«.	6199-21a
Sobo odda
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanie naslova ali za _šifro L 3—.
Dve lepo opremljeni
sobi s posebnim vhodom, sončni, oddam. Povšetova 71-1-, desno.	5982-23
Sobo
z dvema posteljama oddam v sredini mesta. Istotam vzamem sostanovalca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6064-23
Opremljeno sobo
oddamo solidni osebi takoj ali pozneje. Podmilščakova 22. Bežigrad. 6071-23
Sostanovalko
sprejmem takoj. Naslov v salonu »Lada«, Kopitarjeva ulica 1.	6088-23
Prazno sobico
kletno, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6080-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam eni ali dvema ves dan odsotnima osebama. Florijanska olici 10-11. 6021-23
Sobo
x dvema posteljama, oddam s 15. majem. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. _<041-23
Opremljeno sobo
oddam gospodični. Breg 14. L nadstr.	6040-23
Opremljeno sobo
lepo, • posebnim vhodom, oddam s 13. majem boljšemu gospodu. Vrhovčeva ul. 11, priti., levo.
6024-23
Dve prazni sobi
shrambo, vrt, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za junije. 6039-23
Lepo sobo
zračno in prostorno, center, kolodvorska stran, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6042-23
Lepo sobo
s dvema posteljama oddam za takoj ali kasneje, šini-goj. Bolgarska 17-II.
6046-23
Sobo
ca dve osebi, lepo. zračno, s kopalnico, event. souporabo kuhinje, oddam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 400«.
6051-23
Veliko sončno sobo
z eno ali dvema posteljama, ca željo uporaba kopalnice oddam takoj. Vodovodna c. 36. 6054-23
Sobo
lepo opremljeno, oddam v ccntru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6102-23
Sobo
prazno ali opremljeno, sončno, z uporabo kopalnice, blizu tramvaja, oddam gospodični. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 6151-23
Oddam takoj
dve opremlieni, lepi sobi samo boljšim osebam, poseben vhod. Židovska 3-II 6205-23
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama, souporabo kopalnice, posebnim vhodom, oddam. Medvedova 5a, vis. priti.
6208-23
rul
Beseda t —-60, taksa —.60, za dajame naslova ali za šifro L 3.—.
Večjo prazno sobo
v centru mesta iščem za takoj ali s 15. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo mirna«.
5986-23a
Opremljeno sobo
in kuhinjo iščem. Ponudbe I na ogl. odd. Jutra pod I »Dve osebi«.	6059-23a
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice oddam v sredini mesta, najraje dami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6115-23
V centru oddam
tri pisarniške sobe, primerne osobito za zdravniške poslovne prostore ali trgovsko pisarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna v centru«. 6121-23
Prazno sobo
solnčno s souporabo kopalnic oddam takoj ali s 15. mri jem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6184-23 Sončno sobo
prijazno, s posebnim vhodom, oddam eni ali dvema osebama z dobro in obilno domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6194-23
Opremljeno sobo
večjo, oddam. Kopalnica. Strossmayerjeva 4-1., desno. Nasproti gimnazije na Poljanski cesti.	6012-23
Lepo sončno sobo
z balkonom in souporabo kopalnice ter malo sobico poceni oddam. Večna pot 10.	6028-23
Opremljeno sobo
senčno, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6032-33
Lepo prazno sobo
s souporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5893-23
Opremljeno sobo
zračno, oddam zakoncema brez otrok s 15. majem. Souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5903-23
Opremljeni sobi
s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice, oddam gospe ali gospodični. Dalmatinova 3-II., levo. 5926-23
Sostanovalca
sf tirnem z vso oskrbo. Zalo !<a c. 3.	5965-23
Sobo
oddamo s 15. majem boljši gospodični. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
6129-23
Opremljeno sobo
oc dam takoj v centru. Pelali, Emonska 10a. 6162-23
Sobo
z uporabo kopalnice tik pivovarne Union oddam gospodu. Potočnik Javorniko-va 5.	6158-23
I^epo solnčno sobo
s souporabo kopalnice, oddam. Slomškova 15-n., desno.	6104-23
Lepo sobo
s kopalnico, z dvema aK z eno posteljo, oddam le solidni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6152-23
Sobo
z uporabo kopalnice oddam solidnemu gospodu. Privoz 14.	6128-23
Večjo sobo
po možnosti s štedilnikom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna SO' ba«.	6085-23a
Opremljeno sobo
lepo. s souporabo kopalnice, ali garsonjero, išče miren gospod. Ponudbe na ogl. odi Jutra pod »Oficir«.	6006-23a
Opremljeno sobico
išče stalen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolodvor«.	5884-23a
Mlad uradnik
išče sobo s strogo posebnim vhodom za 1. junij. Po možnosti center. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenec«.	6l4l-23a
Sobo
s posebnim vhodom, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj«.
6l61-23a
Iščem
2—3 prazne ali opremljene sobe s souporabo Kopalnice v cenru ali Bežigradu za takoj. Vprašati: Bežigrad 7, podpritličje.	6l01-23a
Gospa z otrokom
išče opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 6210-23a
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—._
Filatelisti pozoz
Nakup ln prodaje snamfe vseb vrat, JOl alburno» tn fllateUstič alh potrebščin. }e naj ugodnejša ? knjigami
Dolžan. Ljubljane Stri »
Kupim znamke
vse pretiske Ljubljane CoCi, R. Commissariato, Alto Commissario, serije in zbir-upoštevajoč sedanje znižanje cen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zbirke znamk«.
6010-39
Filatelistične
novosti:
Nov katalog bivših jugoslovanskih znamk za 1. 1942. ; filatelistični vestnik; izbor raznih znamk ; Jol-albume, dobite najugodneje pri fi-lateliji Mladinske založbe, Ljubljana, Stari trg 30, telefon 41-69.	6034-39
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Pisalni stroj
»Portable«, dobro ohranjen^ kupim. Cenj. ponudbe na ogt. odd. Jutra pod »D« 6089-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, v	dobrem stanju, ugodno	prodam. Naslov v vseh	poslovalnicah Jutra.	6055-29
Prodam
2 elektromotorja 6 KS drsalnimi obroči in 0.3 KW kratkostični, oba 220/380 Volt. Ribniška ul. 15, Mo ste.	6C13-29
Pisalni stroj
nov, znamke »Hermes Bo-by«, prodam za 1800 lir, Lušin, Stiška 1. 6178-29
Šivalni stroj
prodam, hišnica. 6200-29
Singer, pogrezljiv. Pred Škofijo 19,
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Pustila sem
dne 5. V. pri mesarju Ja-vornilcu v Wolfovi ulici listnico z železniško legitimacijo in nekaj denarja. Pošten najditelj naj mi vrne žel. legitimacijo na naslov: Vodnik Ana, Sv. Petra c. 79.	5988-28
Izgubil se je
lovski pes, bel s črnimi pikami, dolgodlak, angleški seter, ime King, znamka 359. Oddati proti nagradi: dr. Luckmann. Gradišče 4, telefon 28-49. 6074-28
Izgubljena je bila
zadnja stranica postelje ob sriliki selitve, na poti Ljublana—Novo mesto. Pošten najditelj naj javi na naslov: Franc Kregar, Šte-panja vas. tel. 27-51.
6018-28
Izgubila se je
šoferska legitimacija io lasciapassare, izdana na ime Škodlar Ivan. Kožarje 47, Dobrova. Najditelj se naproša, da jo vrne proti nagradi ▼ pivovarni Union.
6214-28
Gl&šbila
Beseda L—.60, taksa—.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Harmoniko
diatonično prodam. Predo-vičeva 22.	6036-26
Klavir ali pianino
kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klavir«. 6164-26
Pridelki
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Kupim znamke
eno ali več serij R. Coma.
Co Ci - in Avijonske. — Kokalj, Ljubljana, Beethovna 14-11.	5910-39
Austria Rotary
nerabljen, prodam za 1200 lir in Fis I., rabljen, za 1250 lir. Lušin, Stiška 1.
6177-39
Informacije
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Družina
s šestimi člani, ki je brez vsega, prosi dobre ljudi za kake rabljene stvari: omaro, posteljo, mizo, nekaj stolov. Naslov pusEti v ogl. odd. Jutra.	5833-31
Seno v košnji
tudi konjsko, kupim in dam event. nekaj živil po dogovoru. Ponudbe: Terčelj Josip, trgovina, Savlje 62.
6167-33
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Foxterierja
kratkodlakega, do 1 leto starega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foxterrier«.	6159-27
Prodam
zajčje in kokošje kletke ter nekaj plemenskih zajcev obeh spolov. Bregar Marija, Gerbičeva 57, Kolezija, 6083-27
Angora kunce
in srebrce, samice ter samce, prodam. Privoz 16.
6022-27
Papigo
mlado amazonsko, prodam ljubitelju ptic. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
6038-27
Plemenski svinji
tri mesece stari, prodam. Poizve se v trafiki Vilharjeva št. 35.	6052-27
Prodam
par mladih prašičkov. Poizve se : Mala čolnarska 17.
6103-27
Prodam kozo
2*/» meseca staro. Matjano-va ul. 7, Zg. Šiška.
6192-27
2 mladi kozi
dobre pasme za rejo prodam. Rožna dolina c. I!., št. 4lb.	6009-27
Prodam
breje zajke orjakinie, mladiče ter devetmesečnega samca činčila zamenjam ali prodam. Poljanski nasip 32.
6179-27
Prodam
zajce ovnače. Zg. Šiška. Pavšičeva 5.	6120-27
Mladega psa
ilirskega ovčarja, kupim. Ponudite na ogl. odd. Jutra pod »Ilirski«. 6108-27
Kozo mlekarico
najboljše pasme, s kozičko prodamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6206-27
Igubila se je
modra papiga »Lumpi«. — Najditelja prosimo, naj jo odda proti nagradi v Rožni dolini, Cesta V., št. 10, Petriču.	6207-27
Obrt
Mlajši obrtnik
samostoien, išče sebi primerno majhno, čedno, simpatično in skromno ženico od 24 do 28 let. z nekaj prihrankov. Ponudbe s sliko in polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Ciciban«.	5939-25
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za __šifro L 3.—.
Obrtni list
za trgovino z mešanim bla gom ugodno oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrt«	5871-30
Obrtni list
za trgovino z lesom na debelo prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pro tokolirana«	5872-30
Krznene plašče
m drugo kožuhovino sprejemamo v shrambo. Tudi za potrebna popravila una mo sedai največ časa. — L. ROT, krznarstvo, Liub liana. Mestni trg 3.
T 69-30
- Gospod
drž. uradnik (še aktiven) in posestnik, želi poročiti simpatično in dobrodušno vdovo, upokoienko ali posest-nico nad 40 let, dobro go-spodinio, kolikortoliko znanja nemščine, po možnosti sliko. Tajnost zajamčena. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Autumn«.
6168-25
Razno
Zajčje kože
nam daite takoj v itroie-nje, da Vam lih molji ne poškoduiejo. — L. ROT. krznarstvo, Liubliani, Mest ni trg 3.	T 70-30
Dobri frizerki
dam proti mali odškodnini dve kabini z aparati v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6049-30
Naznanjam,
da sem otvoril samostojno obrt s polaganjem in dobavo parketov in tudi s struženjem istih. Vljudno se priporočam Josip Brleč, Kolodvorska 28.	6047-30
Cenjene dame!
Izdelujem kostume, plašče, obleke (za otroke) iz najnovejših žurnalov po najnižjih cenah. Se v naprej priporoča salon »Genica«, Podmilščakova 37. 6131-30
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Usnjeni izdelki
se daio dobro prebarvati le s speciielno barvo za usnie. Zaloga barv in acetona Efaks. Napoleonov trg.
5346-37
Potrebujem
lončene - šamotne odpadke, ;orske kredo, bele gline, >eli pesek, kvarčni beli kamen, loiavec beli, razne zemeljske barve: od lastnikov zemljišč. Ponudbe poslati na »Ogenit«, Ljubljana, Cesta Soške divizije 14.
6063-37
Mlad slikar
brez sredstev, išče brezplačen ženski akt za študij. Ev. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idealna«.
6094-37
IT »k.
2 95 1
Gospodična
želi za ženitev znanja z gospodom v starosti od 28 do 36 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa cvetka«.	5931-25
širite
„JUTRO"
I Puh in per|e prodaja I R. SEVER, Marijin trg 2 i
I
Občina Črnomelj mesto
oddaja pleskarska In slikarska ter steklarska dela
pri gradnji večje hiše v Črnomlju, zato vabi interesente, da pošljejo občini svoje naslove, da se jim nato pošljejo razpis in pogoji za oddajo navedenih del.
IZDELOVANJE
HARMONIK
' JOS. FLEISS LJUBLJANA, Bleiweisova c. 35 a
Zahtevajte cenik!
ATA - TRASPORTI
MILANO — Hale Sabotino la — Telefono 51227
580284
Prodam
večjo količino zdravega semenskega krompirja. Mestni trg 12-11.	6215-33
La più completa organizzazione di trasporti fra Lubiana e Milano, Toscana, Lazio e Campania. Cercasi corrispondente disposto a collaborare nello sviluppo del servizio.
Najpopolnejša organizacija transportov med Ljubljano in Milanom, Toscano, Laziom in Cam-pagno. — Iščemo korespondenta, pripravljenega sodelovati v razvoju poslovanja.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je danes ob 8. uri zjutraj umrl moj dobri soprog, oče, stari oče in stric, gospod
Remškar Jernej
posestnik in vpokojenec južne železnice
Truplo nepozabnega pokojnika leži na Žalah, kapelica sv. Krištofa Pogreb bo v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 5. uri popoldne izpred viške farne cerkve, na viško pokopališče.
Ljubljana, dne 10. maja 1942.

ŽALUJOČI OSTALI
- •*■	{f i« • '	y ■■„»,
Cornili. Alfonso Camagwa
i'vrdka U"T»eljena
leta 1900 Komisije — eks-
Ca&a (ondata nel 1900 Commissioni — Esportazioni — Rappresentanze — Depositi — Trasporti - Assicurazioni
)ort — zastopstva
— skladišča -prevozi — zavarovanja
NAPOLI — Via Arte della	18
iJDQ-jDcrinrTTimanrTimr^^
Obnovite naročnino!
Osebnega tajnika
samo mlajöega, samskega, inženjerja kemije, absolventa visoke ekonomske, trgovske akademije, ali pravnika, nadarjenega, serioznega — iz boljše rodbine — z nekaj rgovske aH Industrijske prakse, simpatične zunanjosti, išče veleindustrijalec in veleposestnik v manjšem lepem mestu na Hrvatskem. — Ponudbe z obširnim curr. vitae in obiteljskih razmer je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Obiteljski postopek«.
Zahvala
Vsem, ki ste ob težki izgubi našega očeta
Kregar Ivana
z nami kakorkoli sočustvovali, jih na poslednji poti tako častjo spremili, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom za njihov trud, da bi nam ohranili očeta, č. duhovščini za vodstvo pogreba, g. župniku za podelitev tolažil svete vere, dobrim sosedom za vsestransko pomoč in vsem darovalcem vencev in cvetja, ki Je pokrilo njihov prerani grob.
SAVLJE, 6. maja 1942.
UNA GRANDE
TERAPEUTICA AUTARCHICA
KREGAR-ČEPEK C VI
■■.> V.*,- • %
REALIZZAZIONE | VAŽNA USTVARITEV AVTARKIČ-
I NEGA TERAPEUTSKEGA IZDELKA
A D I S O L B
OLIO IPERVIT AMINICO NATURALE A BASE DI OLIO DI FEGATO DI TONNO
Sostituisce l'olio di fegato di merluzzo in tutte le sue applicazioni: Malattie da alterato ricambio del calcio (rachitide, tetania infantile, «pasmofiüa), ritardi e disturbi dell'accrescimento, linfatismo, scrofola, convalescenze, stati di denutrizione, protezione dalle infezioni delle vie respiratorie, delle vie digerenti ed urinarie, e di tutti gli altri stati morbosi riferibili a carenza di Vitamina A e D. — La mancanza del sapore disgustoso dell'olio di fegato di merluzzo, rende facile e ben tollerata la somministrazione dell'ADISOLE anche nella prima età ed alle persone molto delicate di stomaco. — Nessuna controindicazione, anche nella stagione calda. L'ADISOLE è presentato in due forme:
ADISOLE
Ogni cc. contiene 2000 U. i.. «j * i.y..niiia A e 500 di Vitamina D. — Flaconi da g 125. Dosi: da 30 gocce a 4 cucchiaini al giorno, secondo l'età.
ADISOLE CO
Ogni cc. contiene 20000 Li. i. di Vitamina A e 5000 di Vitamina D. — Flaconi
NARAVNO VITAJ.vj_LÌ.» S>KG OL.TE, NAREJENO IZ JETER TUNE
Nadomešča običajno ribje olje za vse njegove uporabe: bolezni zaradi pomanjkanja kalcija (rahitis, otroški omrtvič-ni krč, spasmofilia ), zaostanki in motnje v rasti (infantizem, bezgavke, oslabljenja po boleznih, slabo hranjenje, zaščita dihalnih organov, zaščita prebavil in sečnih organov in vseh ostalih obolenj nanašajočih se na pomanjkanje vitaminov A in D. — Ker nima ADISOLE neprijetnega okusa običajnega ribjega olja, je lahko prebavljiv tudi najmlajšim in na želodcu aelo občutljivim osebam. — Ostane vedno enak tudi v toplih letnih časih.
ADISOLE dobite v dveh oblikah:
NORMALE
Vsak cc. vsebuje 2000 U. I. vitamina A in 500 vitamina D. Stekleničke po 125 g. Doziranje: od 30 kapljic ao t ,;ui;ie na dan v razmerju starosti.
NCENTRATO
Vsak cc. vsebuje 20.000 U. L vitamina A in 5000 vitamina D. — Stekleničke po 12.5 g. Doziranje: od 3 do 50 kapljic na dan v razmerju starosti.
contagocce da g 12.5. Dosi: da 3 a 50 gocce al giorno, secondo l'età.
F A R M I T
S. A. FARMACEUTICI ITALIA — (Gruppo Montecatini) Via Principe Umberto 20 MILANO Via Principe Umberto 20
ALIA
E. Salgari:
53
Crai gusar
Roman
Opičje dvojice so polagoma zapuščale nočna skrivališča, pretezale ude in zehaje obračale odpete gobce proti solncu.
Večina jih je bila barigudov, 60-80 centimetrov dolgih kosmatih opic z repom, ki je daljši od vsega telesa, z mehkim, po hrbtu temnordečim, na trebuhu pa sivim kožuhom in z grivo na plečih. Nekateri so viseli za repe in se zibali na vejah, za-ganjaje svoj krik: »Eske-eske!« Druge opice.hu dobne in predrzne so se spakovale flibustirjem ter jih obmetavale z listjem in sadovi.
Sredi palmovega listja si opažal tudi krdela drobnih »mikov« (srebrnih opic), ki so tako majhni, da jih lahko vtakneš v žep. Urno so plezali po vejah gor in dol ter si iskali žužkov za hrano. Ko pa so opazili ljudi, so se jadrno zatekli v najvišje vejevje, od koder so s svojimi pametnimi, zgovornimi očmi plašno zrli na nevarna bitja.
Drevje in hosta sta postajala na teh premočenih, najbrže tudi ilovnatih tleh čedalje redkejša. Krasne palme «o bile laminile in w umaknile skupinam nizkih vrb. T« vrb« med deževjem odmro ln se ▼ suhi dobi leta zopet pokažejo. Tudi čudna dreveee s spedai zele debelimi debli »o rasla ponekod. Ki-
jasto deblo jim je v višini dveh ali treh metrov počivalo na 6-8 močnih koreninah. V višini 25 metrov so razprostirala svoje velike, zobčaste liste kakor solnčnike.
A kmalu so izginila tudi zadnja drevesa. Videl si le še množice »kalupa«, rastline, ki dajejo njeni sadovi če jih razrežeš in nekaj časa prepustiš vrenju, krepilno pijačo, ter goste, po petnajst in celo po dvajset metrov visoke bambuse, ki jim zlepa nisi mogel obseči stebla.
»Preden zapustimo ta gozd, bi se vam najbrže prilegla skodelica dobrega mleka?« je rekel Spanec.
»Oh!« je veselo vzkliknil Carmaux. »Si mar odkril kravjo čredo?«
»Tega ne, pač pa mlečno drevo!«
»Dobro! Pomolzimo ga!«
Španec je poprosil Carmauxa za čutaro in stopil k dvajset metrov visokemu drevesu s širokimi listi in debelim, gladkim deblom, slonečim na močnih koreninah, ki so rasle nad zemljo, kakor da pod njo nimajo dovolj prostora. Izdrl je meč in mu ga zasadil globoko v stržen. Takoj nato se je pocedila iz rane bela, gosta tekočina, ki je bila z barvo in okusom podobna mleku.
Vsi so si radostno utolažili žejo, nato pa neute-goma krenili dalje skozi bambusovo goščo, ob glu-šečem hrupu, ki ee ga povzročali kuščarji s svojimi rezkimi žviigi.
Tla so postala Sedali e mehketfa. lapod vsaka«« koraka 1e bramala veda in tvorila mlaka. Id so sa najdo vaiala.
Jate vodnih ptic so naznanjale bližino velikega močvirja. Videl si kite kljunačev in anhing, ptic s tako dolgim tenkim vratom, da jih imenujejo tudi kačnice. Le-te imajo drobno glavico, raven oster kljun in svilnato, srebrno se leskečoče perie. Tudi jate najmanjših močvirnih ptic si-opažal, komaj tako velikih kakor naše srake, s temnozelenim ob robu temnovijoličastim perjem.
Španec je stopal zdaj počasneje, ker se je bal, da ne bi izgubil tal pod nogami. Začulo se je padanje in grgranje.
»Aha!«« je vzkliknil. »Voda!«
Mahoma se razlegel dolg. zategel krik, ki pa ni prihajal iz neposredne bližine.
»Nisi slišal?« je prestrašeno vprašal Carmaux.
»Da. jaguar se oglaša!«
Obstali so na bambusovem trstju. ki so si ga bili podložili, da se ne bi pogreznili v blato.
Rjovenje zveri se ni več oglasilo, pač pa hripa-vo renčanje. ki je naznanjalo njeno razjarjenost.
»Morda lovi ribe?« je menil Španec.
»Da bi ribe lovil? Kolikor vem, jaguar nima trnkov!« je suho rekel Carmaux.
»Zato pa ima kremplje in rep!«
»Nu, in kaj mu pomaga rep?«
»Ribe privablja z njim!«
»Ali si mar obeša črve na konec?«
»Na. Z dolgimi dlakami rahlo giblje pa gladini!«
»In potem?«
»Nu. potem pridejo ropa teline hi tudi radovedna riba na vrh, kjer üb jaguar s kapo itrafla ki vsi« na kopno!«
Črnec, ki je stal više od tovarišev, je .v tem zagledal jaguarja.
»Na bregu močvirja stoji, in videti je, kakor bi na nekaj prežal!«
Gusar je krenil za črncem, da bi videl zver.
»Pazite se, gospod!« ga je Španec opomnil.
»Saj nam ga ni treba napasti, če nam ne stopi na pot.
Tudi ostali so se jeli z golimi meči v rokah plaziti naprej, skrivaje se za visokim trstičjem.
Kmalu so dospeli na kraj velike džungle, ki se je očitno raztezala daleč v osrčje prašume. Bila je blatna kotlina, kamor so se iztekale vode vsega gozda. Voda. skoraj črna od neštetih trohnečih rastlin, je izpuhtevala strupene sopare, ki povzročajo ljudem smrtnonosno mrzlico. Povsod je raslo vsakovrstno vodno rastlinje: mukumukovi grmi s širokimi, plavajočimi listi; šopi aruma, čigar listi poganjajo iz cvetnih stebel: muricije. ki ostajajo na površini vode. Tudi največja vseh vodnih rastlin. prekrasna »kraljevska Viktorija«, je razgrinjala svoje liste, ki so nereako po poldrugi meter široki. Nalikovali so velikanskim krožnikom, in njih zavihani robovi so bili oboroženi z dolgimi, ostrimi trnji. Sredi velikanskih listov so se nalik belemu atlasu z rožnato odahnjenimi progami dvigali cve-• svi ji p-1 čudni lepou.
Komai to flibuatirji vrgli oc močvirju, s« aa-Čuli tik pred »oboi «amolk a renčanje
»Jaguar!« 1e prestrašeno vzkliknil Šoanac. »Tamia ob bregu staji aa prall!«
Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani