L letni tečaj, število: 26.
1914. junij 28.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp bodi..................2 K,
če samo 6dne...............3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f,
če samo edne . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata domá je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Cserföld, Zalamegje.
Na té naslov se naj pošilajo • naroč nina, glási i dári za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedela po risálah štrta.
„ Odidi od méne Gospod, dr sem jaz grešni človek“ (Luk. V. 8)
Z čüdüvanjom se napunimo, kda té ponizne reči svetoga Petra slišimo. Očivesnó spozna, ka je on grešnik. Za nevrednoga se štima, da bi on pri Jezuš! bio. I da se je nateliko znizo, ga je Jezuš zviso. Njega je naime posta-vo za glavára materecérkvi. To je plača poniznogti. To dobimo i mi, če se zni-zimo. Ponizni pa moremo biti v hüdom i dobrom.
Poniznost 7e—sptrztran†e7 üar sem~ grešna ničest ki nikaj neman od sébe i -rávno zato sem ne vreden, da bi me što cenio. Ta poniznost je v hüdom potrpežliva. Človek je nikaj drügo, kak gniloba. Gnili tá, dokeč popolnoma ne zagnili. Jed je črvov. I na té küp gno-ja gizdávo obleko gorvesiti i se pres-timavati: jaz sem ti kaj — je ne no rija? Pa kakša ešče. Zadosta je, naj se gniloba našega tela pošteno zakrije, ne ka bi jo ešče v lepotičje ovijali.— Düša naša je pač dosta vredna. Ali kelikokrát smo jo z grehi zamazali ? Te nájménši greh je pa vékša hüdo-bija kak vse nevole celoga svetá. Ne mogoče je vsem lüdém teliko prestáti, kak te nájménši greh razžali Presveto Srce Jezušovo. Morem zato jaz samo ednok zmrmrati na križe i nevole, čé me terejo, ki sem ne ednok, nego jezere — jezérkrát grešio pa ne samo male nego vnogokrát i smrtne greho včino ?
„ Vči te se od méne, ár sem jaz krotek i poniznoga Srca" (Mát. XI. 29.) právi lübeznivi Jezuš. Včimo se i pre-našajmo mimo vse nevole i težáve, kak je je to lübeznivo Srce. Bodimo, kak mála deca, štera jokati toti zná, ne pa gondrati proti bolezni. To je pot zveličanja. Jezuš nam jo sam ka-
že rekoč „Če ne postánete, kak deca, ne pojdete, v nebesko králestvo." (Mát. XVIII. 3.)
Ponizni pa moremo biti tüdi v dobrom. V dobrom smo pa tak poniz-ni, če smo zahvalni. Gizdavec ne poz-na hvale. On je. nikdár ne zadosta nadéljen. On ne pozna Bogá i bližnje-ga, nego samoga sebé! Gizdavec nikaj ne dá na boža blagoslov, nego j edino na svoje roké, na svojo glavo. Siroma-ček, pa maš kaj brez Boga? Pa ti je razuma ne Bog dao? Pa bi mogo deteti, če ti Bog ne bi zdrávja dao? Pa bi ti zraslo kaj_brez' srfnca i deža, kaj Bog dáva? Henjaj záto z višávanjom, kak te sv. Pavel apoštol opomina „Kaj pa maš, ka ne bi bio dobo ? Če si pa dobo, kaj se hváliš, kak da ne bi bio dobo.* (Kor. IV. 7)
„Bog gizdávim protistáne, poniz-nim pa dá miloščo* (I. Pet. V. 5.j právi sveto pismo. Brez milošče se pa nišče ne zveliča. Če se zato ščem morem ponizen biti. V tezavah morem záto potrpliv biti, v dobrota pazahva-en. Oboja jákost pa more státi na podlagi: da sem jaz grešna ničest, ki vse od Bogá mam, moji so samo grehi, pa še te sem z tistimi kotriga-mi telvonimi i zmožnostmi düševnimi včino, štere mi je Bog na dobro dao.
Ki po noči, pijančiva i si žitek steni kráti, greh včini ? Včini ga
Ki dela pa si potrebnoga stroška iz skoposti ne vošči, greh včini? Tüdi.
Ki držinotežake z delom obteršüje — da onemorejo, greh včini ? Stalno.
Ki takše jé ali pije, kaj zná, da njemi bo škodilo na zdrávji, greh včini ? Greh včini.
Firma v Čerensovcih.
Vršila se je 17-ga toga meseca. Slednja je bila v Slovenskoj Krajini, "STT ta piva v Tepöj slavnöští.^VišMnji pastér je prišo z D. Lendavé, pred šteroga je hodilo konjenikov i biciklistov do 70, ki so vsi lepo bili goroprávleni. Pri drügom slávoloki je pozdravo viš-jega pastira Graššnovič Anton notáriuš čerensovski i Cigan Rozika z Dolnja-Bistrice, štera deklička njemi je tüdi lepi šopek rož ponüdila. Tü je sprejeo püšpeka tüdi državni poslanik Fuss Nandor z D. Lendave i vzeo slovo od njega Székely Emil nadsodnik v imeni svojega kraja, kde zdaj obslednjim bo firmanje. — Pri trétjem slávoloki je šolska deca pozdravila püšpeka po Mer-tük Roziki šolarki 111. razreda i njemi eden krasen šopek iz samih belih kli-ncov v roke dala. Tü je čakala viš-jega pastira tüdi dühovčina i ga spre-vodila v Velikansko i krasno okinčano i z viktorinskim posvetom pa z nešte-timi svečami razsvetleno cerkev, v šteroj je pevski zbor iz Zižkov z celoga grla spevao „Ecce sacerdos magnus“ latinsko pesem, da je vse grmelo. Cerkev se je hitro napunila. Prišle sta med drügov gospodov v njo tüdi dve grofovskivi gošpodičini z Beiotinec. Za-čela se je püšpekova tiha meša, med šterov je vso lüdstvo iz dna srca spe-valo lepe starinske Slovenske pesme, šterih glas je zastino v nebo kričao i
Krščanski navuk.
Što greši proti pétoj zapovedi ? — Ki sebé ali drügogo mori ali vrazj v teli ali v düši. Kda mori što sebé ali drügoga v teli? — Kda teloven žitek vzeme sebi, ali bližnjemi.
Kda mori što düšo? Kda je v smrt en greh zapela.
Kda vrazi što telo? Če jo rani, v beteg spravi brez potrebe.
Kda vrazi što düšo? Če jo na mali greh pripela, ali jo ovira rásli v božoj lübéznosti.
2.
NOVINE
1914. junij 28.
ž njé proso pomoči za to pobožno slovensko lüdstvo. Po meši je predgao Sakovič Jožef türniški plebanoš namesto tajnika Dr. Rogača, ki se je med pöt-jov prehlado. Predmet predge je bio: včinki sv. Düha to je, kaj včini v nás Düh sveti i je opominao fárnike posebno na krepost njegovo, z šterov se morejo plesi popolnoma odpovedati, da bodejo tak celi popolni kristjani v cérkv i zvüna njé. Zatém se jih je pofirmalo1 1270. Obed je bio v ogradi. Pred obe-dom je zvünska deca mela izpit pri cerkvi, domača pa v šoli po večerni cah. Pred večerničov je pohodo vi šeš-nji pastir Klekl Jožefa vpok. plebanosa naj se njemi zahvali da vbogomi slo-venskomi lüdstvi na blagor poleg svojega slaboga zdrávja vrejüje Novine krščanske i Marijin list, štero zahval-nost je v Lendavi višešnji pastér tüdi z rečmi izjávo že drügokrát posebno zato ka. je z tem krščanskim čitevom zaprta pot kakšim prostozidarskim pomijám, štere bi nešteri radi v düše našim ro-jákom zlejali. — Pred večerničov je navuk meo Faflik Ferenc törjanski kap-lan od Srca Jezusovoga. Večernice pa sam višji paštir. V najlepšem rédi i najvekšoj slavnosti se je den dokončao i stári gospod plebanoš so z radost-riim srcom opravili svojo štrto firmo. Po- übiskr Sd!škom je Straus Florrjan lendavske okrogline dekan slovo vzeo od püšpeka i se njemi zahvalo za trüd Vnogi, prestáni pri firmanji. V odgovor! je püšpek svojo zadovolnost iz-rkzo nad redom, šteroga je v toj es
perešiji najšeo i pravo, da z mirnov vestjov püsti tü te fare, zato ka one májo dobre dühovnike. Zatém je slovo vzeo od vseh dühovnikov, na motor seo i se z svojim tajnikom i esperešom odpelao v Lendavo, na drügi dén pa iz Szécsisziget-a, k je je ešče firma bila, domo. Da se je vse v tak lepom rédi vršilo i zaslüžilo najvišjo zadovolnost püšpekovo, ide vsa čast i hvala Čačič Jožefi kápláni, ki se je zaistino večkrat že više moči mučio. Bog njemi naj povrne té trüd i vsem bogavnim fárni-kom.
Sprevod Bašša Jožefa.
Toga meseca 18-ga smo pokopali v Beltincih Bašša Jožefa, Bogojanskoga plebanoša vrloga, skrb noga očo. Sprevod je vodo Slepec Ivan*sobočki esp. pleb. Mrtvo telo je po dovoljenji svecke oblasti v Beltince pripelano z Bogojine, kje je je veliki broj častilcov pokojnoga čakao i na pokopališče sprevedo. Jako se nam je dopalo, da so Vnogi vrli bogo-janski franiki sprevájali z gorečimi s ve-čami telo, k šterim so se i beltinski razsvetlevávci pridrüžili. Gospodje v učiteo e i notariušje z Bogojanske, Belo-tinske i Čerensovske fare, Dr. Kollarš Fr. domáči zdravnik i drüga gospoda je prišla tüdi v lepom števili svoje poštenje kažüvat pokojnomi. Dühovniki sosednih fár so .vsi bili pri sprevodi, i P. Dionizij Dušej tretjeredniški pred-stojnik od Sv. Trojice, vküp 13. Spre-vodne prve molitve so se vršile v Bo-gójini. Te drüge i edna Slovenska ža-lostna pesem se je pa oprávila pred cerkvenimi vratami v Beltincih. Na po-
kopališči je genlivo i sočütno spevalo lüdstvo pesem mrtvečko „Düša idi“‘ kda so pokojnoga v njegovo lastivno zemlo položili. Drvo je sprevodila pokoj-noga drüžina: dovica, sin Ivan, bogo-janski pleb., Jožef, bogoslovec v Szom-bathely-skom seminišči, Anatolia, kri-žarska sestra v Sobočkoj bolnišnici, Margejta, omožena z Novak Francom z svojim možom i sinom pa drüga rodbine. Celoj drüžini i rodbini izrázimo svoje najglobše sočütje. Srce Ježusovo njim naj vtiša bol — pokajuoga düši se pa smilüje.
Dom i svet.
Albansko. Vstáši albanski so zma-gali i kralevsko vojsko pobili. Spadno je v bojni tüdi povelnik Tomson iz Hollandije. Cela država kaže nemir i najbole nevarno v celom deli je to, ka puntarje v Durazzo glavnom mesti dosta pomagáčov májo.
Grki i türki se sporazumejo. Türk je obečáo, da red naprávi i grki ne bodo pregánjani. Zrok nemira je bio da je 200 jezer türkov prišlo na Türs-ko ki so prle v Macedoniji prebivali, štera je zdaj pod krščansko vlado prišla i tei so si mesto iskali. Poslan-stvo mednarodno preišče i odprávi zro-ke nemira.
Dvá zrakostroja sta v Fischamendi vküptrčila, se vužgala i 9 vojákov je | zgorelo.
Nesreča v rüdi. V Canadi sa je rüda vužgala, i više 200 delavec zgo-relo. Med ponesrečenimi je dosta vogrov.
Na kresno noč.
Kresnice smo dobro poznali vsi trije. Znali smo, ka so to male stvarce, štere se vnoči svetijo, pa nam niednomi niti na miseo ne bi prišlo, ka bi se jih bojao, či se jih ne bi ravno naednok tak dosta pokazalo, pa Či v pripovesti ne bi stalo, ka je največkrat sam peklenšček nazoči, gda prapor cvete.
Mi smo tüdi zdaj, gda se je naednok telko teh svetlih stvarcov pokazalo, začnoli misliti, ka Prihaja sam peklenšček, zato nas je obišeo škrab, pa smo začali trepetati. To je pa šče nej bilo zadosta. Ednomi mojemi tivariši se je bapilo jako kihati. Jaz sam njemi nato poleg stara navade precej glasno skrieao: ,Bog pomagaj, blažena Devica Marija 1“
Komaj sam pa spregovoro te reči, pa je že v votlom hrasti nekaj žaropotalo pa zbrečalo tak grdo, ka smo mi vsi trije od velkoga straha na petó sposkakali pa bajk: kak je šteri najbole mogeo, je bežao proti domi. Vsi smo najmre bili preverjeni, ka je to sam peklenšček prišeo po praprovo zrno, pa je on zerjeveo tak grdo. Zato smo pa nej čakali edenovoga, liki smo bežali, kak bi najhitrej mogeo priti vsaki na svoj dom, ka njemi peklenšček ne bi kaj hüda včino.
Jaz sam komaj živ pribežao domo, tak sam se sprestrašo. Doma sam hitro skočo v parmo, gde je moj brat, ki je nej hodo stražit
praprovoga zrna, že jako sladko spao. Poleg njega sam telebno tüdi jaz na seno, pa sam si včasi malo ležej začno odihavati. Spati sam pa nej mogeo nikaj. Komaj prti zajtri so mi malo prišla oči vküp, pa se mi je tüdi te začnola senjati nekaj tak groznoga, ka sam se včasi prebüdo.
Sunce je že sijalo visiko na nebi, gda sam prišeo vö z parme. Bila je pa ravno ne-dela, zato sam se Spravo pa sam šo k meši. Pri cerkvi sta me že čakala mojiva tivariša, ka bi radiva zvedila, či je peklenšček meni nej kaj hüda včino. Gda smo eden ovomi povedali, kak nas je šteri bežao pa se sprestrašo, smo še šče nazadnje vsi veselili, ka smo tak srečno vujšli, či ravno ka smo nej prinesli praprovoga zrna. Dogučali si pa smo, ka od toga nikomi reči ne povomo, zato ka bi se nam ovači lüdje znali šengariti, pa se z nas norca delati.
6ogzna kakši strepezlivci bi mi posteli, pa kak bi se bojali strahov, či se šče tisti den nebi zgodilo nekaj, ka nam je pregnalo straha pred peklenščekom. Zgodilo se je najmre, ka nas je po poldnevi prišlo vküp vnogo dečakov z cele vesi, pa smo se šli kopat, kak smo to v letnom časi vsako nedelo meli navado. Ko-panica je pa bila nej daleč vkraj od tistoga votloga hrasta, kam smo mi trije hodili pra-por stražit.
Gda sme so že skopali, je meni prišlo
na miseo, ka bi zdaj pri belom dnevi trbelo poglednoti, či je peklenšček ešče itak v hras-tovoj votlini, pa kakši gder je! Nej mi je trbelo to dvakrat praviti, pa sta že mojiva tivariša včasi napelala več dečkov, naj idejo gled&t, ka v hrastovoj votlini jé.
Šli smo nato skoro vsi, ka nas je bilo, proti votlomi hrasti. Jaz pa mojiva tivariša smo ostali bole ozdaleč, ka bi hitrej vujšli, či bi trbelo. Komaj pa pridejo dečacje do hrasta pa začnejo tam kričo, je že v hrastovoj votlini pali nekaj zrogatalo pa zbrečalo ravno tak grdo, kak vnoči, gda smo mi praprovo zrno stražili. Jaz sam z švojima tivarišoma vred že vse trdi postao, pa smo ravno šteli páli pobegnoti, gda dečacje zakričijo: „Čúk je! Čúk je!“
V tom hipi je zleto z hrastove votline čuk, šteri je tam meo mlade. Zdaj smo te vidli, ka je to bio tisti peklenšček, šteri je prle tak grdo zbrečao, pa šteri je tüdi nas vnoči tak sprestrašo, ka bi skoro vő z toga sveta cdbežali...
Na drügo leto, gda je prišla kresna noč, smo že bili vsi trije daleč od domi, pa smo tak nej meli prilike iti po praprovo zrno. Dnesden pa, či bi ravno meli priliko, ne bi več šli, zato ka zdaj že Znamo, ka se takše praprovo zrno, kakše smo si mi želeli, nahaja samo v pripovedkaj...	Dolinec.
1914. junij 28.
NOVINE
3
Ruskomi cari se bombo nalekli pod vlák na železnieo — a ne se je njemi nikaj zgodilo i drüga kola so raznešena.
Prva redárka (policajka) je v Londoni. Angleži namenijo za pazko žensek ženske redare meti. To je zdaj posküšnja.
V stüdenec je zmetala v Buda-pesti v norosti ednoga delavca žena petéro decé i za njima sama tüdi v njega skočila. Njo i troje decé so rešili.
Dragša bo žganica poleg najno-vejše vogrske pravde; ne podigne se pa polta za tiste, ki iz lastivnoga sadovnjáka na lastivnom kotli žgejo.
ProtÍ8Stránka vogrskoga držávno-ga zbora se je zjedinila vtom, da bo proti vládi nastopila, kda se bo raz-právlala právda, ka bi čestniki župa-nijski držávni poslali. (Vármegyőjszka slüžba bi államska bila.)
Nova törniška cérkev.
Törniška fara je edna iz najsta-rejših na Vogrskom SloVenskom. Nikda ste belatinska i črenslovska fara tüdi k njoj slišije. Zdaj törniška fara osem občinali vesnic má. Patron fare je be-latinsko grofovsko imánje, Zakaj je pat-ron nikda v Törnišči dáo gorpostaviti fárno cérkev, da vu vseh ovih občinaj má imánje, samo rávno v törniškom határi nikaj neima, toga zrok je stano-vito to bilo, ka je Töraišče od vseh ovih občin vékše bilo. Grofovskoga imánja pa v törniškom határi záto nega i je nikdar ne bilo, ar Törnisče je nikda varaš bilo, ešče dnes má varaške pred-pravice. I stanovniki toga mesta so ne bili grofovski robotarje, nego slobodni varašanci ali pörgarje. Za volo starih pravic se törniščarje za več držijo od ovih fárnikov; ništeri se na teliko zvi-šávajo, ka mislijo, ka je Törnišče törniška fara. To je pa ne tak, nego Törnisče je eden šésti del fare. Cela fara računa okoli 7200 düš; Törnišče má 1200 stanovnikov, to jo rávno 1/7 cele fare. Záto eden polančar ali liplančar rávno teliko pravice má vu fari i vu ■cérkvi, kak šterištéč varaški pörgar. Törniščarje naj Bog! hválo dájo, ka je cérkev i farof ne v Polani, nego vu nji-hovom varaškom seli; ar ovak bi oni mogli sedem kilometrov daleč v cérkev hoditi i či bi njim što betežen bio ali vmro, bi mogli šést keron foringe plá-čati za spoved, ali za sprevod, kak zda polančarje morejo.
Kak sam zgora pravo, fara má 7200 düš. Edno 600 ali 700 jih je v Ameriki. Stara fárna cérkev, štera je leta 1302. židana od lendavskoga Bánfy
grofa, odznotra má 116 kvadratmetrov prostora. Tak bi rédno samo 464 lüdje meli v njoj mesto; ali lüdje se vküp stisnejo pa jih trikrat teliko ide notri. * Ta velika tesnoča se že duga leta čüti. Želenje za vekšov cérkvov se z božov pomočjov zdaj spuni., Velika nova cérkev se že zida. Mela bode od znotra 460 kvadratmetrov prostora. Njé forma ali zidarski slog bo stárorománska ba-zilika. Mela de tri ládje. Glávna ali srednja ládja de dosta višiša od strans-kih. Vsaka ládja de mela svojo streho posebi. I tak de cérkev tri strehe mela: na srednjoj ládji visiko dvestransko streho, na stranskih ládjaj pa dve nižiši-vih ednostranskivih strehi.
Celo cérkev z betona zidajo. Cigla nede v njoj. Navadnih obokov (főb) i podstrešnih podov tüdi ne bode mela tá cérkev. Nego na visikoj srednjoj ladji bo štukatur na špic.(sleme) iz lepo stesanih i pofárbanih tramov, na štere odzvüna prido late i na njé žleb-nati pokrovni črep Na nisikih stranskih ládjaj do močni železni oboki držalistreho. Med ládjami v cérkvi bo seden železnih stebrov, odzgoraj med njimi močne železne traverze, štere do držale visike stene srednje ladje. Ali železa vu steb-raj ne bo viditi, ar se z betonom zakrije. Na právoj strani do samo trijé stebri záto, ar tam de odzaja močna stena za stube -na koruš i tá stena de tüdi železne traverze držala na ednoj strani. Koruš de pa edna posebno močna, 16 metercentov žmetna traverza držala. Té železne konštruk-cije so rávno zdaj gorpostavili. Vredno je poglednoti.	(Dale pride.)
Glasi.
Nova mela bo v Beltincih na Pet-rovo, štero bo slüžo Baligač Bazilij redovnik iz reda sv. FranČiska. Novo-mešnik je v Beltincih rojen. Slávni govornik bo Bašša Ivan Bogojanski plebanoš.
VtopleniCO so najšli na Gornjoj Bistrici. Ženska je okoli 30 Iet i ma v ednom vühi vüháno, glavo pa vse zosmicano.
Sobočki žandarski stražamešter ide v pokoj. Smrt svojiva dvá pajdáša, šteriva je Hári Anton vmoro, ga je nateliko geno!a, da ne more duže slüžiti.
Romanje v Sveto Zemlo bodo vo-dili frančiškani zagrabečki. 300 koron stáne sem-tam cela vožnja. Ki bi na-meno iti, naj včasi odpiše svoje naka-nenje ne ednoj dopisnici: v Zagreb, franjevacki samostan, Kaptol.
Sprejemanje bogoslovcov v Szom-bathelyskc seminišče bo 1-ga julija v püšpekovoj palači.
Bolgarski kraj na telovskoj pro-cesiji je bio na Vogrskom v Murány-alja vesnički, kde imánje má. Pri postá-jah je z drügim lüdstvom vred klečao na kolenah i molo krala Králov, lüb. lenoga Jezusa pod podobov krüha skri-toga. Lüdstvo ga je poštüvalo dozdaj tüdi, ali odsehmao pa ne more pozabiti pobožnoga „pan krála“.
Dobrovolni dári na znotrešnje op-rave nove törniške cerkvi. Z Törnišča: Hobar Jožef 50 k., Mraz Kalman 40 k., Horvat Jožef Magdičov 23 k., Tör-nar Števan 20 k., Zagorec Ana 20 k., Černi Ana 20 k., Raščan Ivan (Cleve-land) 20 k., Horvat Klara 20 k., Tör-nar Jožef 9 k., Raščan Klara i Juli 7 k., Gombosy Janoša žena 6 k.. KoIar Jožefa žena 4 k. — Z Nedelice ; Gre-gorinčič Verona na spovednico 100 k., Zver Orša dovica 20 k., Pücko Ivan 20 k., Edna ženska 2 k. — Od Lipe: Tkalec Ivan (Bridgeport) 40 k., Vukan Ivan 20 k., Matjašec Marko 20 k., Fal Trezika 10 k., Borovič Martin 2 k., Puk Ana 1 k. —■ Z Gumilic: Tkalec Orša 30 k., Žalik Markv 30 k., Žalik Ferenc 20 k., Matjašec Peter z Ameriko 10 k., Čeh Števan 10 k., Sobo-čan Ivan 5 k. — Z Brezovice : Raščan Maria 50 k., Horvat Ferenca žena 40 k. — Z Malepolane: Bedrnjak Števan 20 k., Šömen Števan i žena z Ameriko 10 k. — Z Velkepolane: Cuk Jožef (Chicago) 10 k., Hozian Števan 1 k. — Odkec? Horvat Ferenc i žena 4 k.. — Z Žižkon.: 200 k. —- Z Črensovce; Kozic Ferenc mlinar 100 k., Tkalec Števana žena 20 k, Klekl Jožef 1 k. — Z Dugevési: Raj Jožef 10 k. — Z Melinec: Balažic Ana 2 k. — Za stari plot (rante) pri cerkvi 46 k 60 f, na Ferencovo senje najdeno 4 k 40 f, v cerkvi najdeno 3 k 92 f, za edno drevo pri cerkvi 2 k 20 f, za včinjeni kvár povrnitev 1 ki — Vse vküp: 1175 k 12 f.
Pdsvečüvanje novomešnikov se je včeraj vršilo v SzombatheIyi. Posve-čeno jih je 12, med njimi je eden Slovence.
Tolvajija za časa firme. V Dolnjoj Lendavi so žepni. tolvajje dobro žetvo meli za časa firme. Vnogim so spok-rali bankače z penezi vréd.
Vizitacija tretjega reda se je vršila preminole dni v Beltincih, v Čerensov-cih i v Bogojini. Predstojnik P. Dio-nizij Dušej se dnes odpela z Bogojine na dom k Sv. Trojici.
Bitje v Renkovci. 14-ga toga me-seca je bila muzika, pri Franki, i tá so prišli trije Gančki dečki ka so šli s Türnišča s proščenja. En čas so pili, té so se pa začnoli svajüvati, za volo edne dekle. Tak daleč je prišlo ka je Kociper Matjaš vdaro znikšim železom Režonja Števana po glavi tak, ka je bio vse krvavi.
1.
NOVINE
1914. junij 26.
Gospodárstvo.
Umetna gnojila.*)
Či si premišlavlemo od razmer, v šterih se dnesden mi kmetovje naha-jamo, te sprevidimo, ka se je v zadnjih letih vnogo spremenilo. Zemla je poslala draga, težacje ravno tak dragi, Zrnje pa, ka je pridelamo, je skoro nej dobilo vekše ceno, kak jo je melo pred deset-letji. Zvün toga je dača pa drüge na-loge tüdi jako narasle Zato se pa den-denešnji mi kmetovje dobro moremo skrbeti, pa si dobro znati vse preraču-nati, či ščemo, ka nam gospodárstvo ne bo šlo za gaber.
Predvsem moremo skrbeti, ka de nam pole prinašalo več pridelkov. či pridelamo več zrnja, slame pa krme, te bomo tüdi lejko držali več živine. Živina pa, zlasti svinje pa goveda, dajo dnesden gospodarom naj več dohodkov. Skrbimo zato, ka si povekšamo pridelke na poli.
K tomi je pa potrebno v prvoj vrsti dobro gnojenje. Naša zemla je že na mestaj jako püsta, trüdna pa zce-cana; menka njoj potreben gnoj, Ne pravimo, ka je lastniki nebi gnojili, nego to gnojenje je nej zadosta. Či ščemo z zemlé več haska vzeti, njoj moremo dati tüdi več hrane, to je gnoja, zato ka nam brez! hrane ona tüdi nemre roditi pa sada prinašati.
Da je pa vnogomi kmeti gnoj v želi, pa si ga nemre spravili telko, kelko bi trbelo njegovim njivam, zato si moremo tak pomagati, ka si küpimo pomožni gnoj, šteiise tak 'zove umetna gnojila.
. Ta umetna gnojila so že po drügih krajeh (tüdi pri nas po neštirnih ves-nicaj) jako razširjena, pa kak dozdašnje skušnje kažejo, je rabijo kmetovje pöv-sedi z velkim haskom. Zato smo si pa mi tüdi vzeli to nalogo, ka naše p. čtevce — nakelko de nam to mogoče — zoznanimo z temi umetnimi gnojili, ka njim tak damo priliko, naj si sku-šajo svoje njive pa senožati pobolšati, letne pridelke povekšati, ka dobijo več dohodkov, pa do tak ležej zhajali.
Pripomliti pa moremo včasik, ka je naša zemla nej povsedi ednaka, nego je raznovrstna, zato pa mi ne bomo mogli dati stanovitni!], gotovih navodil, kak bi se naj v tom ali v onom kraji dalo gnojiti z najvekšim dobičkom. Nej, to mi nemremo včiniti. Mi podamo samo glavna navodila. Najbole bo zato — kak so to delali tüdi po« drügih krajeh — či si kmetovje sam! napravijo poskušnje z svojov zemlov na té način, ka oprvim ne pognojijo cele njíve z umetnim gnojilom, nego samo eden de! njive. Pa či vidijo, ka se je to gnojenje posrečilo, potom naj začnejo gnojiti cele njive. Uspeh bo velki.
Zatem popišemo, kaKša so ta umetna gnojila, pa kak je ž njimi ravnati. Nadale nakanimo objaviti več spisov nešternih zkušenih pa vučenih
*) Műtrágya po vogrskom.	Vrej.
kmetov, v šterih spisaj so tej popisali, kak so oni rabili umetna gnojila, pa kelko haska so njim prinesla. Zato pa Opominamo p. čtevce, naj pazlivo čtejo te spise, ka si ležej več haska vzemejo ž njih.
Na prvom mesti omenimo Umetno gnojilo, štero se zove kajnit. To je zrnata sol, belá, žutkasta, ordeča ali temnosiva; oküs ma oster, osoleni, pa se rada vküp prime v grüdičke. Navadno ma 12*/¾ odstoskov kalija v sebi. Poleg kalija se šče nahaja v kaj-niti malo künjinske šoli, klorovoga mag-nezija itd. To Umetno gnojilo, kajnit, se preporača zlasti za lejko, pa za srednje težko zemlo. Trositi je moremo v jesen ali pa v zimi; na senožataj tüdi na sprotoletje. Na eden plüg trbe 150 do 200 kit.
Kalijova so! se pridelave v tovar-naj z sirove kalijove šoli, zlasti z kar-nalista. Ta sol je drobno zrnata, siva ali ordeča, pa ma v sebi 40 odstotkov kalija. Da ma 373 krat več kalija v sebi nego kajnit, zato trebe samo edno tretino té šoli, ka damo zemli ravno telko kalija, kak z navadnim kaj-nitom. Potrosi se lejko pred sejadbov na njive, ali pa tüdi na zeleno setvo.
Tomažova žlindra. To gnojilo se dobi pri čiščenji železa od fosfora. V njoj je od 11 do 23 odstotkov v cit-ronovi kislini raztoplene fosforove kisli-ne, poleg toga pa šče 38 do 60 od-stotkov vapna. Trosi se na eden plüg po 400 do 600 kil. Posebno dobra je Tomažova žlindra za lejko pa za moč-varjasto zemlo.
Superfosfati se delajo z pomočjov žveplene kisline z sirovih fosforov, štere lomijo v rudnikaj ali je pa delajo z kosti. Zato pa mamo dvoje suferfos-fate: rüdninske pa kostne. Fosforova kislina v njih najhitrej dela, zato ka se v vodi raztopi. Superfosfatje so ali svetlosivi, žutkasti, ali pa celo čarni Oküs majo ostrokisili. Preporačajo se zlasti pri mladih setvaj, zato ka hitro učiuküjelo.* Prvo leto porabi zemla 70 do 80 odstotkov njoj dane fosfo-rne kisline, 20 do 30 pa ostane na drügo leto.
Čilski S0liter je bela, siva ali ordeča sol, štera, se na vlažnom raz-topi. ma 15 do 16 odstotkov dűšeča. Kak gnojilo je te soliter bolši od vsakoga drügoga düšičnatoga gnojila. Trebe pa ž njim ravnati previdno, ka ga*voda ne zepere, zato pa gnojimo ž njim po malom, pa večkrat.
Vapno. Travnike, šteri majo pre-malo kalcija (to so tisti travniki, gde rade šerjé rasté), je trebe povapnati, ovači nam na takši travnikaj ne bo valala nej Tomažova žlindra, pa nej kajnit. Na eden plüg je zadosta na leto 500 do 600 kil vapna.
Ta umetna gnojila se rabijo doz-daj. Več od njih prihodnjič.
* hitro včini. da se pomaga. Gyorsan hat-po vogrskom. Vrej.
Pošta
6aber Ferenc. Srdica. V tiskárni so se pá zmotili i vam ne poslali. Ve sem napravo že ród i jih 8 dobite, Odptistete njim.
Serec. Št. Črnci. Dobite 14 novin. Za štiri slednje plačajo po 1 K. 10 fil. Hválana trüdi.
Števan I Ivan. Sarajevo. Hvala obema. Le pride naj Šievan na žetveni dopüst. Prav máta, za vojáški resni slon se ne sme pri-právlati z bitjom, nego z poštenim živlenjom. No, ve že mine tem junákom koráža, kak ta pesem právi »Sem prišo v k&sárne korážen, vesel. Sem puško zaglódao, se jokat začel.“
Vel. Fr. Šegula. Pragersko. Lepo bro-šurico „Za svetovno razsodišöe" sem sprejeo. Hvala. Lepe misli so v njej. če še štero imate, jo prosim za naše g. dühovnike. Za proste lüdstvo so težko razumlive.
Vel. 1. Božman. Gradec. Lepa hvala na
dari.
J. N. Te Š. Lepa hvala na vašem pismi. Vsaki dober krščenik se more veseliti, če ma branitela svoje vere i svojega naroda. Molite, i mo vsi dühovniki zagovárjali pravice Jezu-šove vere i svojega slovenškoga lüdstva. Moč sv. Düha potrebüjemo vsi, ka nas ne bo sram spoznati i zagovoriti svoj prosti Slovenska” na-rod. Molimo v tó namen eden za ovoga
K 0DAJI
je v Radgoni pri Franz Kurasi eden konjske moči benzin-motor z kotlom i tremi lagvi za benzin po 1300 koron.
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator H. T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.