CELJE, 14. MAJA 1981 - ŠTEVILKA 19 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
OB PRAZNIKU
MEDICINSKIH
SESTER
»Medicinske sestre pri-
spevajo pomemben delež
pri usposabljanju priza-
detih oseb.« Temu so me-
dicinske sestre širom sve-
ta ob svojem letošnjem
prazniku posvetile še po-
sebno pozornost. Tudi
medicinske sestre iz celj-
ske regije, ki so se na svoj
praznik, 12. maj zbrale na
problemski konferenci,
ki so jo namenile organi-
zaciji in delu sester. Tema
je bila široka, tako kot je
sestrski poklic, saj se
vključujejo na vseh po-
dročjih kot enakovredne
timske sodelavke.
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE
POSOJILO JE TU
Dela uspešno potekajo
Hkrati s prvimi deli in po
podpisu prvega družbenega
dogovora o združevanju
sredstev za modernizacijo
regionalne bolnišnice v Ce-
lju so stekle tudi priprave za
pričetek izgradnje novega
osrednjega bolniškega ob-
jekta za potrebe specialistič-
nih ambulant in hospitalne
dejavnosti.
Celotna naložba za ta
osrednji objekt bi naj veljala
okoli 880 milijonov dinarjev.
Ker se zaradi pomanjkanja
sredstev niso mogli lotiti
vseh del naenkrat, so se od-
ločili za fazno gradnjo. Tako
znaša predračunska vre-
dnost prve faze nekaj več kot
332 milijonov dinarjev. Izvr-
šilni odbor Ljubljanske ban-
ke Splošne banke Celje je
izvajalcema del, se pravi In-
gradu in celjski enoti Gradi-
sa, odobril premostitveno
posojilo v znesku 90 milijo-
nov dinarjev. Razliko med
predvideno višino posojila
in zneskom, ki ga je odobril
izvršilni odbor celjske te-
meljne banke LB, 30 milijo-
nov dinarjev, pa bodo odo-
brile nekatere druge poslov-
ne banke.
Ob odobritvi tega posojila
je izvršilni odbor LB Sploš-
ne banke Celje zahteval še
dvoje: da izvršni odbor Skla-
da za modernizacijo bolniš-
nice sklene pred korišče-
njem posojila pogodbo z
ustrezno ustanovo o nadzoru
nad izvajanjem del in da tudi
LB Splošna banka Celje do-
bi poročilo o poteku teh del.
Z odobritvijo premostitve-
nega posojila je prižgana ze-
lena luč za začetek pomemb-
ne naložbe. m. BOŽIC
MIRAN POTRČ V METKI
Bitka za večji dohodek mora biti v
ospredju ravnanj in prizadevanj vseh
subjektov naše družbe, je na ponedelj-
kovem razgovoru s predstavniki občin-
skega vodstva sindikata, družbenopoli-
tičnih organizacij in s predsedniki de-
lavskih svetov večjih delovnih organiza-
cij v Celju poudaril Miran Potrč, predse-
dnik Zveze sindikatov Jugoslavije.
Vzporedno z njo pa bi bilo treba odloč-
no zniževati materialne stroške. Ce bi
uspeli znižati materialne stroške le za
odstotek, bi lahko za 13 odstotkov pove-
čali osebne dohodke, je v pogovoru de-
jal Miran Potrč.
Predsednik jugoslovanskih sindika-
tov se je v okviru ponedeljkovega delov-
nega obiska v celjski občini sešel še s
predstavniki delovne organizacije Met-
ka Celje. Ta 842-članski kolektiv je v
zadnjih petih letih dosegel izredno veli-
ke rezultate, saj se je iz delovne organi-
zacije, ki je poslovala z izgubo, dvignil
med tiste, ki sedaj poslujejo uspešno.
Letno izdelajo v Metki pet in pol milijo-
nov metrov najrazličnejših tkanin, 10%
jih prodajo na tuja tržišča. Sploh pa da-
jejo v Metki izvozu velik poudarek, saj
so na primer v lanskem letu prodali na
tuje za 25 milijonov dinarjev blaga, letos
pa menijo z izvozom iztržiti že 70 milijo-
nov. Takšna usmeritev pa daje delav-
cem Metke zagotovilo, da bodo lahko v
celoti izpeljali načrtovano modernizaci-
jo in obnovo strojnega parka. Le-ta je
zelo zastarel, saj je kar 98 odstotkov
vseh strojev iztrošenih. Zatu kanijo v
Metki v sedanjem srednjeročnem ob-
dobju obnoviti strojni park in v nove
stroje vložiti okoli 200 milijonov dinar-
jev. Zagotavljanju potrebnih sredstev za
naložbo so se odzvale tudi nekatere celj-
ske in druge slovenske delovne organi-
zacije.
Podpredsednik slovenskih sindikatov
Martin Mlinar, ki je spremljal Mirana
Potrča na njegovem delovnem obisku v
Celju, je v Metki sprožil vprašanje, ali
razmišljajo kaj o združevanju s sorodni-
mi organizacijami. Pred leti je bilo nekaj
govora o združevanju Metke s Tekstilno
tovarno Prebold, nato o združevanju s
Toprom. V. d. direktorja Metke Jože
Cernezel je pojasnil, da je Metka res že
načela nekaj pogovorov okoli združeva-
nja z nekaterimi tekstilnimi organizaci-
jami, vendar pa je prevladalo mišljenje,
da združevanje ne bi prineslo Metki več-
jih ekonomskih učinkov, zato so zaen-
krat misel na ta proces v Metki opustili.
Miran Potrč si je ogledal vse proizvo-
dne obrate celjske Metke, nato pa je svoj
delovni obisk nadaljeval v občini Mo-
zirje.
MEL PREDELOVALCf LESA V NAZARJAH
Predsednik Zveze sindikatov Jugo-
slavije Miran Potrč je svoj enodnevni
delovni obisk na celjskem območju
končal v Nazarjah, v industrijskem
središču mozirske občine.
Tu se je najprej srečal s predstavniki
izvršnega sveta mozirske občinske
skupščine, vodstev občinskih družbe-
nopolitičnih organizacij in še posebej
članov kolektiva lesne industrije GLIN.
Ni naključje, da se je rjizgovor z njimi
sukal edinole okoli položaja in zlasti ne-
katerih problemov, s katerimi se sreču-
jejo v tem največjem kolektivu v Gornji
Savinjski dolini. Tudi uspehov, ki jih je
ta tisoččlanski kolektiv dosegel tako v
modernizaciji proizvodnje kot v poslo-
vanju v lanskem letu, ko izgub, tudi v
tovarni za proizvodnjo iveric, niso imeli,
niso zanemarili. Poudariti velja, da je
kolektiv v zadnjih dveh letih namenil za
modernizacijo proizvodnje, za opleme-
nitenje ivernih plošč ter za novo žago
tanke oblovine, več kot 250 milijonov
dinarjev.
Toda, zdaj gre za nekatere probleme,
ki jim kolektiv sam ni kos. Največji se
kaže v pomanjkanju lesa za predelavo.
Lani so ga iz zasebnih gozdov dobili za
okoli 10 odstotkov manj, kot bi ga mora-
li. Sicer pa imajo ti manj ki svoje stalno
mesto že nekaj let nazaj. Zaradi tega
nastajajo v proizvodnji motnje, ne samo
zmanjšanje, tudi ustavitve.
Les iz zasebnih gozdov, navzlic poo-
strenemu nadzoru, odhaja tudi drugam.
Tudi na nekaj sto zasebnih žag. In ne
nazadnje je to ponavadi najboljša hlodo-
vina.
In potem oskrba z reprodukcijskimi
materiali. Tudi nezadostna. Občutijo jo
vsi, zlasti pa proizvajalci stavbnega po-
hištva ter v proizvodnji ivernih plošč.
Mnoge materiale morajo pri domačih
dobaviteljih plačevati z devizami. Pla-
zumljivo. Ce bi hoteli zadovoljiti vse te
zahteve, bi morali vrednostno povečati
izvoz za okoli petdeset milijonov dinar-
jev, od 110 na 160.
Z izvozom ne dosegajo cen, kot jih na
domačem tržišču. Pojavljajo pa se še
drugi problemi, kot na primer, da iztrži-
jo za desko več kot za končni izdelek.
Nekaj pripomb so imeli tudi na račun
izvoznih stimulacij, zamud pri njihovem
plačevanju in podobno.
Cene. Poglavje, ki si zasluži posebno
pozornost, sicer pa tudi poglavje, ki mu
je težko priti do dna. Več ali manj se je v
tej razpravi uveljavilo mnenje, da bodo
lahko v lesni industriji dosegli določene
popravke v cenah le s čvrsto dohodkov-
no povezavo s poslovnimi partnerji, in
nič drugače.
Skratka, ob odkrivanju problemov so
se nizale tudi naloge. Velike. Tudi odgo-
vornost slehernega kolektiva v določeni
proizvodni verigi za dobro delo vseh čle-
nov, ne samo enega. Tu je bistvo proble-
ma in tu začetek novih odnosov med
sredinami, ki sodelujejo v proizvodnem
procesu. Ob analizi stanja se je pojavilo
tudi vprašanje, ali so proizvodne zmog-
ljivosti usklajene z razpoložljivo lesno
maso. In ne nazadnje, tudi mnenje, da bi
morala biti lesna industrija devizno ak-
tivna, ne gre prezreti.
Po razgovoru si je Miran Potrč, skupaj
s sodelavci ogledal še proizvodne obrate
kolektiva GLIN Nazarje. M. BOŽiC
7	■
V počastitev dneva zmage, tedna varnosti in družbene samozaščite je Občinski svet za
ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Celje organiziral v nedeljo, 10. t. m.
patruljni pohod, ki se ga je udeležilo 73 petčlanskih ekip, torej 365 posameznikov, sicer
članov civilne in narodne zaščite, mladine, zveze rezervnih vojaških starešin, sindikatov,
gasilskih društev, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. - Pohod je potekal
od Meškovega studenca po obronkih Anskega vrha, Huma do Grička, kjer je bil cilj.
Najboljši so se zvrstili takole: 1. Železarna Store - TOZD Vzdrževanje 170 točk, 2.
Cinkarna, TOZD Metalurgija (narodna zaščita) 162, 3. Petrol 160, 4. Cinkarna, TOZD
Titanov dioksid 160, 5. Cinkarna, Delovna skupnost skupnih služb (civilna zaščita) 155, 6.
Cinkarna-Kemija (civilna zaščita), 7-«. ZRVS Aljažev hrib in Etol (gasilci), 9. Cinkarna-
strelci, 10. Cinkarna (rezervni vojaški starešine) itd. (Foto: M. Božič)
REGIJSKO TEKMOVANJE
TITO-REVOLUCIJA-MIR
Na regijskem tekmovanju Tito-Revolucija-Mir, ki je bilo
v petek v Slovenskih Konjicah, so sodelovale po dve ekipe
iz vseh občin celjskega območja, razen Mozirja.
V	prvi skupini, v kateri so tekmovali mladi iz osnovnih
šol, so največ znanja pokazali Mojca Pucelj in Karmen
Kučič iz Šmarja ter Marjan Krivec iz Celja.
V	drugi skupini, v kateri so sodelovali mladi iz vseh
drugih osnovnih mladinskih organizacij, pa so se najbolje
uvrstili Janez Soderžnik in Domen Verdnik iz Slovenskih
Konjic ter Alenka Skaza iz Velenja.
MBP
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 19 - 14. maj 19fi
OB DNEVU
ZMAGE NA
TIČEVEM
z množičnim pohodom
na lovski dom na Tiče-
vem so Ponkovljani v ne-
deljo proslavili Dan zma-
ge. V okviru akcije
NNNP so se orientacij-
skega pohoda udeležile
ekipe lovcev, gasilcev,
mladincev, narodne za-
ščite, člani ZRVS in člani
društva TVD Partizan.
Petčlanske ekipe lov-
skih družin iz Ponikve,
Dramelj, Loč, Šentjurja,
Šmarja in Šentvida pri
Grobelnem so se pomeri-
la v streljanju na glinaste
golobe. Prehodni pokal je
osvojila ekipa lovske dru-
žine iz Šentvida. Med po-
samezniki je bil najboljši
lovec Štefan Petauer iz
Ponikve.
Člani ZRVS so števil-
nim prisotnim prikazali
streljanje s tromblonsko
puško in rabo lahkega pe-
hotnega orožja.	ER
VOLITVE V ZK
PRIPRAVE SO STEKLE
Pozorno bi morali evidentirati kandidate za nova vodstva
Letos se izteka dvoletni
mandat vodstev osnovnih
organizacij zveze komuni-
stov, ki so bila izvoljena na
minulih volilnih konerencah
leta 1979. Zaradi priprav na
kongresa ZKS in ZKJ in gle-
de na iztek mandata vodstev
občinskih organizacij ZK,
aktivov komunistov delav-
cev iz neposredne proizvod-
nje ter svetov ZK v krajev-
nih skupnostih, bodo v no-
vembru letos volilne konfe-
rence vseh osnovnih organi-
zacij in svetov zveze komu-
nistov. Tudi tistih, ki so bile
ustanovljene letos ali pa so
letos že spremenile vodstva.
Seveda pa sedanje družbe-
noekonomske in politične
razmere narekujejo, da se
komunisti na te volilne kon-
ference temeljito pripravijo.
Osnovne organizacije mo-
rajo priprave na volilne kon-
ference zastaviti tako, da bo-
do na njih ocenile izvajanje
stališč in sklepov minulih
partijskih kongresov ter na
podlagi ugotovitev opredeli-
ti prihodnje naloge članov
osnovnih organizacij v oko-
ljih, kjer delajo in živijo, še
posebej pa v samoupravnih
telesih, v delegacijah in v
družbenopolitičnih organi-
zacijah. Vsaka osnovna orga-
nizacija in svet ZK mora pri-
praviti za volilno konferenco
oceno družbenopolitičnih in
samoupravnih razmer ter
sporočilo o delu organizacije
in njenega vodstva v minu-
lem mendatnem obdobju.
Pomembno mesto morajo
v pripravah na volilne konfe-
rence zavzemati kadrovske
aktivnosti. Glede na to, da
čas priprav na volilne konfe-
rence sovpada s pripravami
na 9. kongres ZKS in 12.
kongres ZKJ ter na volitve v
delegatske skupščine, so na-
loge na področju kadrovske
politike toliko bolj zahtevne.
Evidentiranje možnih kandi-
datov za funkcije v ZK bi
pravzaprav že moralo biti
zaključeno, da bi lahko do
konca junija izbrali in uskla-
dili predloge možnih kandi-
datov za dolžnosti sekretar-
ja, njihovega namestnika in
članov sekretariatov osnov-
nih organizacij ZK, članov
občinske konference ZK, de-
legatov za kongres ZKS in
članov svetov v krajevnih
skupnostih.
DAMJANA STAMEJCIC
FRANC TREBŠE NOV
PREDSEDNIK VELENJSKIH
SINDIKATOV
Na volilni seji Občinskega sveta Zveze sindikatov
Slovenije v Velenju je prišlo dd spremembe v občin-
skem vodstvu. Dosedanjega predsednika Marcela Me-
dveda je zamenjal Franc Trebše, ki je bil do prihoda na
novo delovno mesto zaposlen kot vodja izobraževal-
nega centra v GIP Vegrad. Franc Trebše je bil rojen
1943 v Mariboru, kjer je končal učiteljišče in višjo
pedagoško šolo. S svojo aktivnostjo na različnih po-
dročjih družbenega življenja je zelo dobro spoznal tako
problematiko kot načine in smeri delovanja za razreše-
vanje določenih problemov in to potrdil v svojem vsa-
kodnevnem delovanju.
Za podpredsednika OS ZSS Velenje je bil ponovno
izvoljen Peter Krapež, ki je to delo zelo uspešno oprav-
ljal že v dosedanjem mandatnem obdobju. Širšemu
sindikalnemu članstvu je že znan kot uspešen in akti-
ven družbenopolitični delavec ne le v sindikatu, am-
pak tudi v drugih organih DPO in področjih dela.
Peter Krapež je bil rojen 1935, ima visokošolsko izo-
brazbo in je sedaj pomočnik direktorja v SDK, podruž-
nica Velenje. Na volilni seji velenjskih sindikatov je
bila razprava izredno obširna in poglobljena, sprejeli
pa so tudi dopolnitve k poslovniku in delovni program
za potekajoče obdobje.
T.VRABL
PRI POBRATIMIH V VRBOVCU
Minuli teden je občino Vrbovec v Hrvaškem Zagorju
obiskala delegacija občine Laško, ki jo je vodil predse-
dnik skupščine Jože Rajh. Delegacija se je udeležila
svečanosti ob 36-letnici osvoboditve Vrbovca 7. maja,
ki je hkrati tudi občinski praznik. Občina Vrbovec je
pobratena z občino Laško ter s Trstenikom in Brusom
v Srbiji.
Delegacije pobratenih mest so se udeležile svečane
seje občinske skupščine, velike športne in kulturne
prireditve ter otvoritvene svečanosti novega zdrav-
stvenega doma v bližini Vrbovca. Naslednji dan so se
gostje vrbovske občine peljali v sosednjo občino Bjelo-
var, kjer so poleg spomenikov NOV obiskali tudi Ve-
liko Trojstvo, kraj, kjer je pet let po prvi svetovni vojni
živel in delal Josip Broz Tito.
V LIBOJAH SO PRAZNOVALI
Letošnji praznik krajevne skupnosti Liboje se je po
seji skupščine krajevne skupnosti in ostalih krajevnih
organizacij končal z množičnim srečanjem krajanov in
gostov na bližnji Brnici, kjer želijo Libojčani v prihod-
nje urediti center za razvedrilo krajanov. Na skupščini
so podelili tudi več priznanj in to od krajevnih do OF
in odlikovanje.
Letošnja krajevna priznanja ob prazniku so dobili:
Jože Jančič, Anton Uplaznik, Vinko Vodovnik, Ernest
Golavšek, Janez Sirca, SD Bratov Hermanko Liboje in
Osnovna šola Liboje.
Znaki Osvobodilne fronte: Martina Maček, Marjan
Oblak, Jože Avsec, Osnovna šola Liboje in Keramična
industrija Liboje, ki je dobila tudi odlikovanje Pred-
sedstva SFRJ, in sicer red dela z zlatim vencem.
Na Bmici so pripravili kulturni program, ki so ga
izpeljale sekcije DPS Svoboda Liboje (recitatorji, god-
beniki, tamburaši in drugi), za veselo razpoloženje tja
pozno v noč pa je poskrbel ansambel Francija Zemeta
iz Vojnika.
T. VRABL
STANOVANJA
FUNKCIONARJEV
Morali bi razmisliti, kate-
ri funkcionarji v sedanjih
razmerah lahko dobijo sta-
novanje v trajno uporabo.
Če ima nekdo v federaciji
enoletni mandat, naj ne bi
dobil pravice do trajne upo-
rabe stanovanja. Primerna
rešitev temu so službena
stanovanja, je včeraj dejal
delegat Gligorije Savič na
seji administrativne komi-
sije skupščine SFRJ. Treba
si je prizadevati, da so vo-
dilni delavci glede vprašanj
stanovanjskih pravic v
istem položaju kot drugi ob-
čani, seveda ob nekaterih
izjemah. Na seji admini-
strativne komisije skupšči-
ne Jugoslavije je včeraj pre-
vladalo stališče, da nihče
nima pravice uporabljati
dveh stanovanj, na primer
v mestu, iz katerega je pri-
šel, in v Beogradu.
(DNEVNIK)
MOZIRSKI SINDIKATI
ŠE SKRB ZA DELAVCE
Andrej Kranjc še naprej predsednik sveta
Ni naključje, če so v oceni
dela občinskega sveta Zveze
sindikatov Mozirje v prete-
klem obdobju, ki je bila v
središču pozornosti na redni
letni seji v sredo, 6. maja, sto-
pali v ospredje vsi tisti pro-
blemi in naloge, s katerimi
so se lani srečavali ne le de-
lovni kolektivi, marveč z nji-
mi vred tudi sindikalne orga-
nizacije. Sindikat je posvečal
glavno pozornost usmerja-
nju delitve dohodka in deli-
tvi sredstev za osebne do-
hodke po rezultatih dela. Pri
tem niso ugotovili le to, da v
nekaterih sredinah norme
niso realne postavljene, mar-
več, da so slabo ovrednoteni
tudi težavnost dela in delov-
ni pogoji sploh.
Med okoli 3500 zaposleni-
mi v občini jih je bilo lani še
vedno okoli 120, ki so preje-
mali osebni dohodek, manjši
od 5000 dinarjev. Današnja
slika je povsem drugačna in
v mozirski občini se zlasti
sindikati zavzemajo za uredi-
tev tega vprašanja,
Ne samo občinski svet, tu-
di osnovne sindikalne orga-
nizacije v Gornji Savinjski
dolini, so opravile pomemb-
no delo pri oceni poslovanja
v lanskem letu. Slo je za te-
meljit obračun dela in zato
za napotke, ki naj veljajo zla-
sti letos. In če so se pri tem v
kolektivih lesno predeloval-
ne industrije srečevali s teža-
vami zaradi pomanjkanja
osnovne lesne surovine, tudi
ni naključje. Marsikje je pri-
hajalo zaradi pomanjkanja
lesa tudi do motenj v proi-
zvodnji.
Seveda pa je ocena dela
opozorila tudi na številne ka-
drovske probleme in na
mnoge druge naloge in akci-
je, ki jih je vodila občinska
sindikalna organizacija.
Skratka, letna seja mozirske-
ga občinskega sindikalnega
sveta je bila ne le zrc^o mi-
nulega dela, marveč tudi naj-
boljše napotilo za izvajanje
nalog v novem obdobju.
Med njimi ostaja ustalitev še
vedno na prvem mestu, prav
tako skrb za delovnega člo-
veka.
Pri volitvah vodilnih tova-
rišev v občinskem svetu ni
prišlo do sprememb in tako
bo v funkciji nepoklicnega
predsednika sveta še eno
mandatno dobo Andrej
Kranjc.
MB
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
ZASEDALI SO ŠMARSKI DELEGATI
Včeraj je bila v Šmarju pri Jelšah seja zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine. Na
njej so delegati potrdili poročila o delu občinskih upravnih
organov, o delu Temeljnega tožilstva. Sodišča združenega
dela in Postaje milice, obravnavali pa so tudi informacijo o
poslovnih rezultatih organizacij združenega dela šmarske
občine v letu 1980. Delegati so na zasedanju sklepali tudi o
nekaterih predlogih upravnih organov.
DS
VLADO
PLANINŠEK
Vlado Planinšek je že
vrsto let znan celjski
športni obraz. V zadnjih
dvajsetih letih ga redno
srečujemo na vseh trirn
akcijah, zlasti pa pri kole-
sarjenju, kjer s svojimi
sodelavci iz Zveze šofer-
jev in avtomehanikov Ce-
lje skrbi za varnost na ce-
sti, za borbo proti okva-
ram in odpravljanju osta-
lih neprijetnih nezgod, ki
se slučajno pripetijo šte-
vilnim udeležencem. Ob
letošnji akciji, ki bo 31.
maja, bo na poligonu na
Ljubečni pripravil kot
dodatek za vse udeležen-
ce tudi strelišče, saj se bo-
do preizkusili še v strelja-
nju z zračno puško.
Večino časa porabi za
urejanje tehnične plati
pri AMD Šlander in to na
tekmovanjih v kartingu.
Prav tako sodeluje in
skrbi za športno rekreaci-
jo v podjetju, kjer je zapo-
slen, to je Prevozništvo
Celje, aktiven pa je tudi
pri ZŠAM Celje.
Srečali smo ga v prosto-
rih ZSAM, kjer je pravkar
končal z igranjem šaha,
kjer je na tekmovanju na-
stopilo preko 30 šahistov
šoferjev in avtomehani-
kov. Sedaj pripravlja še
tekmovanje v streljanju
in kegljanju, koncem ma-
ja pa se bodo pomerili v
avtoreliju. Vedno je poln
novih idej, ki jih skupaj z
Alojzem Čobcem in osta-
limi sodelavci pretvarja v
prakso.
Ob vsem tem pisanem
delu pa v zadnjem času le
največ pozornosti posve-
ča malim strojčkom, kar-
tingu, ki ga je dobesedno
»zastrupil*. Sam pripove-
duje: »Razpet sem med
kartingom in relijem.
Karting sekcija (zelo
uspešna ] op.p) je pri
AMD Šlander, medtem
ko smo najstarejši reli
pripravili pri našem zdru-
ženju. Od kartinga tudi v
letošnjem letu veliko pri-
čakujemo, saj imamo celo
vrsto izenačenih tekmo-
valcev. V času celjskega
sejma pa bomo tako kot
vsako leto pripravili pri
našem Združenju tradi-
cionalni zlati reli, kjer bo
nastopilo preko 80 po-
sadk iz vse Slovenije in
gostje iz Madžarske. Z no-
vim poligonom na Lju-
bečni smo veliko pridobi-
li in sedaj je vse lažje or-
ganizirati, kot je to bilo
prej. Potrebovali bi še
klubski prostor.*
Vlado Planinšek dobe-
sedno pozna samo delo in
ukvarjanje z različnimi
športi. Delo je obveza, uk-
varjanje s športi več kot
samo ljubiteljski konji-
ček. Za svoje delo, zlasti
pri Združenju, je dobil tu-
di več priznanj.
JOŽE KUZMA
OBRAZI
III. TEDEN STAREJŠIH OBČANOV
AKCIJA ZA CELO LETO
Prva skrb je namenjena humanizaclji odnosov
v celjski občini že vrsto let
posvečamo precejšnjo po-
zornost družbenoekonom-
skemu in političnemu polo-
žaju starejših občanov, pro-
blemom, s katerimi se vsa-
kodnevno srečuje starejša
populacija, njihovemu inte-
resnemu udejstvovanju in
vključevanju na vsa področ-
ja družbenega življenja in
dela. Zato ni naključje, da
smo v občini zapisali, da mo-
ramo dosledno uveljavljati
načelo, da ni dovolj dati le
leta človekovemu življenju,
pač pa moramo letom dati
življenje.
Akcija »Človek naj ne bo
nikoli sam«, ki je bila
usmerjena k starejšim ob-
čanom in upokojencem, po-
sebno pa k vsem tistim, ki
so sami in potrebujejo po-
zornost širšega družbenega
okolja, je dobila podporo v
vseh delovnih in življenj-
skih okoljih.
V razvoju himanizacije
odnosov med spoloma, mo-
ramo posvetiti posebno po-
zornost humanizaciji odno-
sov do starejšega človeka.
Prodreti mora spoznanje, da
staranje le ni neko upadanje,
ampak da nosi v sebi polno
vrednost življenja, tako kot
ga nosi vsako drugo življenj-
sko obdobje. Odnos mlade
in srednje generacije do sta-
rejšega človeka je še vedno
preveč enostranski, omejen
preveč samo na fizično po-
moč človeku, premalo pa
gradi na spoznanju in vre-
dnotenju materialnega in
družbenega prispevka, ki so
ga starejši občani in upoko-
jenci vgradili v izgradnjo ce-
lotne družbene skupnosti. S
svojimi življenjskimi izkuš-
njami starejši človek lahko
ravno tako pozitivno vpliva
na družbenoekonomske
odnose, seveda ob pogoju,
da se povezuje z okolico, z
ljudmi, ki procese staranja in
starosti razumejo in upošte-
vajo. Te elemente, ki se tiče-
jo odnosa do starejših ljudi,
bi morali vgrajevati v vzgojo
mladih ljudi.
Več bi bilo treba napraviti
tudi pri ohranjanju stikov
med organizacijami združe-
nega dela in njihovimi upo-
kojenci, pri razvijanju prist-
nejših medčloveških odno-
sov med aktivnimi delavci in
upokojenci. Ne gre le za ra-
zvijanje »ljubeznivih« odno-
sov (običajno le enkrat letno
na novoletni prireditvi), pač
pa za razvijanje takšnih
odnosov, ki temelje na vre-
dnotenju minulega dela in je
to prednotenje trojnega zna-
čaja.
Teden starejših občanov,
ki v celjski občini poteka že
tretje leto, tudi letos poudar-
ja in vključuje akcije, ki bi
jih morali izvajati vse leto.
ZDENKA STOPAR
št. 19 - 14. maj 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
PREDSEDNIK JE IZVOLJEN
^f7/em Petek novi predsednik občinske skupščine
Na seji vseh treh zborov
žalske občinske skupščine,
Iti je bila prejšnji teden, so
za novega predsednika žal-
ske občinske skupščine
izvolili Viljema Petka. Do-
sedanjega predsednika Vla-
^a Goriška so razrešili na
njegovo lastno željo. Funk-
cijo predsednika je po prev-
zemu nove dolžnosti - je
glavni direktor SOZD Hme-
zad - opravljal neprofesio-
nalno.
Predlog, da bi profesional-
ni predsednik skupščine ob-
čine Žalec bil Viljem Petek,
so obravnavali pred tem
predsedstvo občinske konfe-
rence SZDL Žalec, vsa pred-
sedstva krajevnih konferenc
SZDL in osnovne organiza-
cije sindikata v vseh organi-
zacijah združenega dela.
Vili Petek je bil rojen 21.
maja 1933, ima visoko izo-
brazbo in je član Zveze ko-
munistov od leta 1950. Od le-
ta 1973 do 1978 je bil zapo-
slen v tovarni nogavic na
Polzeli, potem do leta 1980 v
Hmezadu DO Eksport - Im-
port, nazadnje pa je bil di-
rektor žalske Gradnje.
V mandatu 1974 do 1978 je
kot delegat v tovarni nogavic
opravljal dolžnost vodje de-
legacije za zbor združenega
dela, pri skupščini občine
Žalec pa je bil vodja skupine
delegatov za zbor združene-
ga dela skupščine SR Slove-
nije. Eno leto je bil tudi ne-
profesionalni predsednik
zbora združenega dela skup-
ščine občine Žalec. V man-
datu 1978 do 1982 je bil dele-
gat družbenopolitičnega
zbora ter član skupine dele-
gatov za zbor občin skupšči-
ne SR Slovenije. Pri občin-
skem štabu teritorialne
obrambe opravlja dolžnost
načelnika štaba. Viljem Pe-
tek je član sveta krajevne
skupnosti Polzela, poleg na-
štetega pa opravlja še vrsto
drugih pomembnih dolžno-
sti.
Na petkovi seji vseh treh
zborov žalske občinske
skupščine pa so podali tudi
poročila o lanskoletnem de-
lu temeljnega sodišča v Ce-
lju, enote v Žalcu, informaci-
jo o preobrazbi pravosodja
ter javnega tožilstva v regiji
ter nekatere informacije o
ustanavljanju samoupravnih
sodišč. Podali so tudi poroči-
lo o varstvu in položaju bor-
cev NOV in vojaških vojnih
invalidov, ocenili kulturno
dejvanost v občini ter govo-
rili o urbanističnem načrtu
za Prebold.
JANEZ VEDENIK
Vi I i je m Petek
CELJSKI
PRAVNIKI OB
DNEVU ZMAGE
s strokovno in spomin-
sko manifestacijo sta celj-
sko Društvo pravnikov in
Društvo pravnikov v go-
spodarstvu počastila 9.
maj. Dan zmage nad faši-
zmom.
Dan pred praznikom se
je 35 pravnikov iz gospo-
darstva, pravosodja,
upravnih organov in
uprave javne varnosti sre-
čalo s predstavniki prav-
nikov v pobratenem me-
stu Sisku. Tamkajšnji
pravniki pod vodstvom
mgr. Branka Košobiča so
pripravili strokovne raz-
govore o problemih v pra-
vosodju, omogočili pa so
tudi ogled in srečanje s
predstavniki INA Sisak
ter muzeja NOB. V njem
je tudi spominska delav-
nica, v kateri je delal to-
variš Tito v času svojega
delovanja v Sisku. Sreča-
nje, na katerem je bil tudi
predstavnik celjskega
izvršnega sveta Janez Ka-
pun, so zaključili z bese-
dami »Ne s parolami, z
iskrenim stiskom roke
potrjujemo bratstvo v se-
danjem jugoslovanskem
trenutku...«
Celjski pravniki so se
na Dan zmage poklonili
spominu žrtev na Kozari
in Jasenovcu.
OBČINA ŠENTJUR V LETIH 1981-85
DOSEČI MAGIČNO MEJO
Preprečevati neracionalne posege
z nekaterimi pripomba-
mi, ki so se nanašale tudi na
možnosti hitrejšega razvoja
krajevnih skupnosti, so na
minuli seji skupščine obči-
ne Šentjur delegati sprejeli
družbeni plan za obdobje
1981-85.
Že od vsega začetka, od
priprav dela, so se v šentjur-
ski občini zavedali, da gre za
pripravo izredno pomemb-
nega dokumenta, ki mora
poleg komponente družbe-
nih dejavnosti vsebovati tu-
di prostorski vidik. To je no-
va kvaliteta, ki je dosedanji
plani niso vsebovali.
Osrednja naloga plana je
doseči tako stopnjo razvoja,
ki bo omogočala občanom
pokrivati potrebe v smislu
osebne, skupne in splošne
porabe. Z začrtanim želijo
zagotoviti hitrejši razvoj cele
družbenopolitične skupno-
sti, v smislu materialne proi-
zvodnje in v družbeni sferi.
Cilj je, doseči magično mejo
50°/o slovenskega družbene-
ga proizvoda, za kar bodo se-
veda potrebni veliki napori
in če bodo planirane investi-
cijske naložbe uresničene, se
bodo v šentjurski občini
povzpeli čez to mejo.
Nekatere najpomembnej-
še naložbe so že v teku, kot
na primer tovarna energet-
ske opreme Emo Celje. Le-ta
bo pomenila za občino mo-
čan »generator« rasti druž-
benega proizvoda. Zaposlila
pa bo tudi okrog 370 novih
delavcev, kar za občino, ki ji
še vedno primanjkuje delov-
nih mest, veliko pomeni. Na
drugo mesto so postavili sfe-
ro kmetijstva, tako zasebne-
ga kot družbenega, kjer pri-
čakujejo v naslednjih petih
letih izredno veliko rast.
Večje investicijske naložbe
načrtujejo še v delovni orga-
nizaciji Alpos, v TOZD Opre-
ma in v TOZD Cevarna. V
šentjurski občini pa tudi vse
ostale delovne organizacije
predvidevajo izgradnjo ali
dogradnjo novih prostorskih
zmogljivosti: tako oba tozda
tovarne Toper (Elegant in
Moda), delovna organizacija
Tajfun Planina, POZD oro-
dje-oprema, Tolo, mesnopre-
delovalna industrija itd.
Povsod bodo posodabljali
delovni proces in si prizade-
vali doseči večjo storilnost,
ki edina omogoča realno rast
družbenega standarda de-
lovnih ljudi in občanov. Ob
predvidevanjih o večji storil-
nosti so delegati na seji
skupščine opozorili tudi na
dejstvo, da je potrebno ne-
prenehoma skrbeti za kvali-
tetnejše prestrukturiranje
proizvodnje, kar bo posa-
meznim delovnim in temelj-
nim organizacijam v večji
meri odpiralo vrata v izvoz
svojih izdelkov. Neracional-
ne posege, so menili, je treba
preprečevati, preden pride
do njih. Vsa predvidena vla-
ganja morajo izpolnjevati
kriterije, ki veljajo za nalož-
be v naši republiki..
Vse naštete usmeritve, za-
jete v družbenem planu za
obdobje 1981-85, bodo imele
na celotni razvoj družbenoe-
konomskih odnosov odloču-
joč vpliv in bodo hkrati, tega
se v občini zavedajo, pome-
nile uresničevanje celotnega
ekonomskega in političnega
sistema.
Začrtano projekcijo go-
spodarskega razvoja pa bo
mogoče doseči le s skupnimi
prizadevanji vseh delovnih
ljudi in občanov.
MATEJA PODJED
DR. JOŽE BRILEJ -
ZVESTOBA DO KONCA DNI
8. maja je po hudi bo-
lezni preminul dr. Jože
Brilej-Bolko, ugleden
predvojni revolucionar,
partizanski komisar, di-
plomat, državnik, ob svo-
ji smrti predsednik slo-
venskega Ustavnega so-
dišča in častni občan
šentjurske občine.
Dr. Jože Brilej se je ro-
dil 1. januarja 1910 v Pla-
nini v šentjurski občini.
Gimnazijo je obiskoval v
Mariboru, pravo pa do-
študiral leta 1938 v Ljub-
ljani, takrat že šest let
član KPJ, eden najbolj iz-
postavljenih in odgovor-
nih za agitacijo in propa-
gando.
V NOV je dr. Jože Bri-
lej sodeloval od leta 1941,
bil je prvi komisar 14. di-
vizije in odposlanec na
Kočevskem zboru.
Po osvoboditvi je Jože
Brilej nastopil pot diplo-
mata. Bil je član komisije
ZN za Palestino, kjer se je
s svojo akcijo »Združeni
za mir« proslavil in poz-
neje dobil najvišje egip-
tovsko odlikovanje. Bil je
pomočnik ministra za zu-
nanje zadeve SFRJ, vele-
poslanik v Londonu, de-
legat SFRJ v OZN, naš
predstavnik v Varnost-
nem svetu, predsednik
ekonomsko-socialnega
sveta OZN, veleposlanik
v Kairu itd.
Dr. Jože Brilej je bil no-
silec visokih in odgovor-
nih funkcij v zvezni in re-
publiški skupščini, v
zveznem izvršnem svetu.
Pred sedmimi leti ga je
slovenska skupščina
izvolila za predsednika
Ustavnega sodišča, ki ga
je ves čas usmerjal tako,
da bi bilo le-to sestavni
del političnega sistema.
Dr. Jože Brilej je bil ves
čas po vojni voljen v raz-
ne republiške in zvezne
organe, njegovo volivno
območje pa je bilo vselej
Kozjansko in njegovo
obrobje. Zelo rad je pri-
hajal med svoje Planince
in Dobovčane, povsod na
Kozjanskem je bil pri-
ljubljen in se tu počutil
resnično doma. Navkljub
svoji visoki izobrazbi in
vajenosti ozračja diplo-
matskih krogov, je med
ljudmi s preprostostjo ra-
zložil tudi najbolj zaplete-
ne zadeve, zlasti kadar je
šlo za nadaljnji sistemski
politični razvoj, za ustav-
ne spremembe in prilaga-
janje nenehni družbeni
rasti.
Krhek, kot je bil na vi-
dez, je bil v resnici jekle-
no vztrajen, neumoren
delavec in mislec. Bole-
zen, ki se ga je zavratno
lotila, ni zmogla njegove-
ga duha, zmogla je njego-
vo telo. Omahnil je leto za
tem, ko so k zadnjemu
počitku položili predse-
dnika Tita, katerega zve-
stoba partiji in ljudstvu
mu je bila vselej za vzor.
Dr. Jože Brilej je bil no-
silec partizanske spome-
nice 1941, bil je nosilec
več visokih jugoslovan-
skih in tujih odlikovanj.
Njegove zasluge za sa-
moupravno, socialistično
in neodvisno Jugoslavijo
so trajna vrednost, ki mu
zagotavlja trajen spomin
in spoštovanje.
J. K.
III. TEDEN STAREJŠIH
OBČANOV:
PROGRAM PRIREDITEV
PONEDELJEK, 18. maja: ob 9. uri, predavanje o spre-
membah in prizadetosti sluha in dihal pri odraslih. Predava-
nje bo v dvorani Regionalne zdravstvene skupnosti.
Ob 16. uri bo koncert Mešanega pevskega zbora društva
Upokojencev Celje in Mladinskega pevskega zbora osnovne
šole Frana Roša v Domu upokojencev v Celju.
TOREK, 19. maja: ob 9. uri tekmovanje ekip društev
upokojencev celjske občine v balinanju in kegljanju v Sto-
jah. Ob isti uri bo potekalo predavanje o uroloških obolenjih
odraslih, ki bo v dvorani Regionalne zdravstvene skupnosti
v Celju.
Ob 16. uri bo strelsko tekmovanje z zračno puško na
Gričku v Celju.
SREDA, 2. maja: ob 9. uri šahovsko tekmovanje v šahov-
skem klubu Celje, ob isti uri tudi predavanje o arterioskle-
rozi v dvorani Regionalne zdravstvene skupnosti, ob 16. uri
koncert mešanega pevskega zbora društva upokojencev Ce-
^e in mladinskega pevskega zbora osnovne šole Dobrna v
zdraviliški dvorani v Dobrni.
Četrtek, 21. maja: ob 8. uri tekmovanje v nabiranju
|ob - zbirališče pred domom upokojencev v Vojniku, ob
°15 otvoritev razstave ročnih del upokojencev v domu upo-
kojencev v Vojniku, ob 16. uri koncert mešanega pevskega
zbora društva upokojencev Celje in pevskega zbora KUD
France Prešeren iz Vojnika ter tekmovanje v klekljanju,
pletenju in kvačkanju v kulturnem domu v Vojniku.
PETEK, 22. maja: ob 8. uri tekmovanje v ribolovu in
•^i^užabno srečanje ob Smartinskem jezeru.
SOBOTA, 23. maja: ob 18. uri zaključna prireditev III.
'®dna starejših občanov v Narodnem domu v Celju
POGLED v^ET S kjDvinotehho
ZMAGA NI BILA TESNA
Dogodek je tako pomemben, saj po
možnih nasledkih tako daleč sega čez
meje Francije in utegne vtisniti tako
močan pečat sodobni francoski zgodovi-
ni, da je potrebno že drugi teden zapored
spregovoriti o velikem dvoboju med do-
sedanjim predsednikom Valeryjem Gis-
cardom d'Estaingom in Frangoisom Mit-
terrandom.
Kot ve od nedelje pozno ponoči doma-
la ves svet, je zmagal slednji, socialistič-
ni kandidat. Francija ima socialistične-
ga predsednika. S čimer še ni rečeno, da
je ta evropska dežela že ubrala pot so-
cialistične preobrazbe, obračuna s poli-
tično desnico, utiranja novih brazd na
njivi družbe.
Preden se na kratko ozremo na števil-
ne ovire, ki še čakajo na taki poti, povej-
mo najprej, zakaj tesnega boja, tako re-
koč mrtvega teka v finalu predsedniških
volitev, kot smo ga nakazali v naslovu
prejšnjega komentarja - ni bilo.
Navzven je v čisto političnem, volil-
nem, glasovalnem pogledu odmik od na-
kazane napovedi treba iskati v na videz
preprosti ugotovitvi: levičarski volile i
so bolj strnjeno podprli socialističnega
kandidata, kot desničarji Giscarda.
Tudi sicer se je malone 37 milijonov
francoskih volilcev obrnilo na levo. Dol-
goletne, tradicionalne trdnjave politič-
ne desnice so padale in padle na veliko.
Tudi zato, ker je za socialista Frangoisa
Mitterranda glasoval del sicer desničar-
skim kandidatom naklonjenih volilcev;
marsikateri med njimi zato, ker niso ho-
teli igrati igre dveh prvakov desnice,
med seboj hudo sprte sprtih Giscarda in
pariškega župana Jacguesa Chiraca.
Po porazu med njima ne manjka hudih
besed: Giscard je Chiraca obsodil izdaj-
stva in napovedal ustanovitev svoje, no-
ve stranke, ki jo označuje kot liberalno.
Chirac se po vsej sili - in predvsem zo-
per bivšega predsednika republike -
skuša prikazati kot zastavonoša tistih
političnih sil, ki naj bi prav kmalu pora-
zile levičarje.
Prav kmalu pomeni predčasne parla-
mentarne volitve, ki naj bi bile do konca
junija. Na njih naj bi odločili o tem, ali
bo Francija imela ne samo socialistične-
ga predsednika republike, marveč tudi
socialistično, levo večino v parlamentu.
Ali pa bo - kar bi prineslo hude zaplete.
morebiti celo odstop pravkar izvoljene-
ga predsednika Mitterranda - ostala se-
danja zavozlano politično enačba: socia-
listični državni poglavar proti pretežno
desničarskemu volilnemu telesu.
Frangois Mitterrand bo postal predse-
dnik 25. maja. Že pred tem in potem bo
sredi viharja novega predvolilnega bo-
ja, tokrat za to, da bi čimveč kandidatov
levičarskih strank prišlo v parlament.
Franciji se torej obetajo, oziroma se
zanjo že začenjajo burni, napeti dnevi in
tedni. In ker je Francija ena od svetov-
nih velesil, ni čudno, če so oči dobršnega
dela sveta uprte v to deželo, če na ducate
komentatorjev skuša razčleniti, kaj se-
danje dogajanje pomeni, kakšno je
stvarno razmerje družbenih, razrednih
sil v deželi, predvsem pa, kakšna bo kak-
šen bo francoski politični zemljevid po
volitvah v juniju.
Napeto pričakovanje izida tega veli-
kega boja, katerega rezultati razumljivo
presegajo meje Francije, je pogojeno tu-
di z zaskrbljenostjo demokratično mi-
slečih ljudi, ki jih skrbi zasuk na politič-
no desnico na svetovnem političnem
prizorišču v zadnjih mesecih, zasuk, ki
sicer ne pomeni dramatičnega preobra-
ta v desno, ki pa je dovolj opazen.
Tudi slavje stotisočev Francozov ob
razglasitvi novice, da jez naskokom več
ko milijona glasov zmagal socialistični
kandidat zbuja upanje, da napredne sile
niso v defenzivi; pa ne samo v Franciji.
Piše:
JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 19 - 14. maj 19fi
OKROGLA MIZA O RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI
RAZVOJ NI REŽIJA!
Prispevek k IIL kongresu samoupravljalcev Jugoslavije
Okroglo mizo o uveljav-
ljanju raziskovalne dejav-
nosti in raziskovalnih skup-
nosti v občini Celje sta pri-
pravila Klub samouprav-
ljalcev in svet za razisko-
valno dejavnost in inovaci-
je pri Občinski konferenci
SZDL v Celju.
Na splošno lahko rečemo,
da je okrogla miza dosegla
svoj namen: da analizira to
dejavnost tudi na izhodiščih
novega srednjeročnega ob-
dobja, prvih letošnjih rezul-
tatov gospodarjenja in ob
uveljavljanju zakona o razi-
skovalni dejavnosti in razi-
skovalnih skupnostih.
V Celju so že v fazi priprav
na srednjeročno načrtovanje
akcijsko vključili raziskoval-
no delo v temelje razvoja go-
spodarstva v občini in so v ta
namen že marca 1980 organi-
zirali razpravo o mestu in
vlogi raziskovalnega dela pri
temeljnih nosilcih razvoja
občine.
Razprave na zadnji okrogh
mizi pa so potekale v treh
lokih, od raziskovalnega de-
la, preko posebnih skupno-
sti in njihovih programov do
uresničitve teh programov
do delovanja delegatskega
sistema. Mogoče je bila prav
zato količinsko prenapeta,
saj je obsegala razprave od
statusa ržiziskovalcev, ki jih
v marsikaterih delovnih oko-
ljih še vedno štejejo za režijo
oziroma administracijo, pre-
ko delovanja dokaj zamota-
nega delegatskega sistema
do analize in izmenjave izku-
šenj zelo neenakomerno, na
splošno pa v celjski občini še
vedno slabo razvite razvoj-
no-raziskovalne dejavnosti.
Dosti več je bilo do sedaj na-
rejenega - tudi v okvirih po-
litične aktivnosti sindikatov,
na področju množične ino-
vacijske dejavnosti, od kate-
rih dobre spodbujevalne ak-
cije so Inovator Celje in Mla-
di za napredek Celja.
Nedvomno je bila okrogla
miza v tem trenutku potreb-
na, čeprav je bila preokrogla,
kar zadeva količino in pe-
strost obravnavanih proble-
mov razvojnega in razisko-
valnega dela, četudi samo v
desetih večjih razvojno bolj
razvitih organizacijah zdru-
ženega dela v celjski občini.
Mali očitek o preokrogli raz-
pravi se nanaša tudi na manj
možnosti ustvarjalne pole-
mike raziskovalcev in ra-
zvojnih delavcev, pogrešali
pa smo tudi delež vabljenih
delegatov za kongres samou-
pravljalcev.
Pomembno informacijo o
posebnih raziskovalnih
skupnostih in širših razme-
rah slovenskega raziskoval-
nega dela in skupnosti je po-
dal predsednik skupščine
Raziskovalne skupnosti Slo-
venije dipl. ing. Tone Zim-
šek. Delo občinske razisko-
valne skupnosti Celje pa je
predstavil njen strokovni taj-
nik dipl. ing. Zoran Tratnik,
medtem, ko sta uvodnika
pripravila predstavnika or-
ganizatorjev Frido Gradiš-
nik in Miloš Pešec, predse-
dnik sveta za raziskovalno
dejavnost in inovacije pri ob-
činski konferenci SZDL Ce-
lje. Miloš Pešec je tudi strnil
naslednje zaključke iz pestre
in zavzete razprave:
•	usklajevanje razvojnega
raziskovalnega dela in služb
v združenem delu naj poteka
v okviru pospeševalnega
programa občinske razisko-
valne skupnosti,
•	razvojno in raziskoval-
no delo ni režijsko ali admi-
nistrativno delo, četudi je or-
ganizacijsko kdaj povezano s
skupnimi službami oziroma
njihovimi delovnimi skup-
nostmi,
•	omejitve pri zaposlova-
nju ne morejo veljati za ra-
zvojne in raziskovalne delav-
ce, saj je njihovo delo v ne-
posredni zvezi s prizadevanji
za boljšo proizvodnjo in več-
jo produktivnost,
•	uspešneje reševati pro-
bleme nagrajevanja in stro-
kovnega napredovanja ra-
zvojnih in raziskovalnih de-
lavcev,
•	v vseh delovnih okoljih
pospešiti podpisovanje te-
meljev planov Raziskovalne
skupnosti Slovenije in po-
sebnih raziskovalnih skup-
nosti,
•	podrobneje obdelati
plane razvojno-raziskoval-
nih nalog in jim določiti fi-
nančne okvirje,
•	spodbujati v združenem
delu oblikovanje strokovnih
razvojnih jeder, zametkov
kasnejših popolnejših ra-
zvojno-raziskovalnih služb
in svetov za raziskovalno de-
javnost.
MITJA UMNIK
PROIZVODNA PREOBRAZBA EMO CELJE
MED TRNJEM STROSKOV
Iz razgovora z direktorjem EMO Francem Gazvodo
Čeprav je proizvodna in
poslovna preobrazba v de-
lovni organizaciji EMO Celje
nesporna, pa z rezultati go-
spodarjenja nikakor niso za-
dovoljni. To velja tudi za lan-
sko leto in prvo letošnje tro-
mesečje, kar nam je v razgo-
voru potrdil glavni direktor
dipl. ekon. FRANC GA-
ZVODA.
»EMO še vedno ne dosega
poprečnih rezultatov go-
spodarjenja v naši panogi,
čeprav smo se zatrdno odlo-
čili, da takšne rezultate do-
sežemo vsaj v sredini teko-
čega srednjeročnega obdob-
ja,« je bil kritičen Franc Ga-
zvoda.
Četudi so v letošnjem
prvem tromesečju v EMO
dosegli dobre premike pri
gospodarjenju, pa je obra-
čun finančnih kazalcev tak-
šen, da z njim ne morejo biti
zadovoljni. Kljub temu, da
so obseg fizične produktiv-
nosti presegli za 9 odstotkov
v skoraj vseh temeljnih orga-
nizacijah združenega dela,
pa so finančno vseeno poslo-
vali na robu rentabilnosti.
Razlog je v bistvu preprost:
stroški poslovanja so se v
prvem tromesečju v odnosu
na enako obdobje lani pove-
čali za 76 odstotkov! In, če
upoštevamo, da je delež ma-
terialnih stroškov v EMO 70
odstotkov vsega celotnega
prihodka, potem je bilo že
tako potrebno celotni priho-
dek povečati za skoraj 50 od-
stotkov, da bi dosegli komaj
rentabilnostni prag poslova-
nja, in to ne glede na obseg
fizične produktivnosti.
Bitka za boljše gospodarje-
nje, večji dohodek, je v seda-
njih inflacijskih vrtinčastih
pogojih torej nadvse trda.
Najbolj ostri problemi se raz-
tezajo od oskrbe z reproduk-
cijskim materialom do pro-
blemov devizne bilance in
uvoza, likvidnosti ter proble-
mov cen.
»Letošnji inflacijski ce-
novni vrtinec je zvrtinčil
mnoge dobre poslovne re-
zultate, predvsem je načel
tudi naša izvozna prizade-
vanja in izvozno konku-
renčnost, pa čeprav je prav
izvoz tisti, ki nam omogoča
uvoz za devize,« je nadalje-
val Gazvoda in poudaril, da
se bomo na področju vseh
vrst porabe morali marsiče-
mu bolj energično odpove-
dati, kot smo to storili da se-
daj, saj bomo sicer ob ugla-
šeni tehnični produktivnosti
z zunanjimi poslovnimi part-
nerji še vedno predragi zara-
di lastnih visokih stroškov.
»Na področju proizvodnje
energetske opreme tudi v
sedanjih zaostrenih pogojih
gospodarjenja in napete de-
litve dohodka v družbi,
EMO ne more odstopati, ker
je takšna usmeritev popol-
noma na liniji racionalne
porabe energije in kar je v
neposredni odvisnosti od
izboljševanja naših deviz-
no-bilančnih pozicij,« je
prepričan Franc Gazvoda.
Tudi odcepitev TOZD TOBI
v Limbušu bistveno ne bo
vplivala na takšno usmeri-
tev.
TOZD TOBI se je odce-
pil...
Franc Gazvoda: »Od 1968.
leta dalje je bil TOBI v naši
družini tozdov in mirno lah-
ko rečem, da smo ga uspeli v
zadnjih letih programsko v
celoti prenoviti, prav tako je
že začel dosegati dobre po-
slovne rezultate, prav v smi-
slu temeljne usmeritve za
doseganje nadpoprečnih re-
zultatov. TOBI je delal ener-
getske naprave manjših
ogrevalnih enot, torej izdel-
ke, ki jih tržišče izredno išče
- kotli na trda goriva in za
etažno ogrevanje. Prav tako
je izdeloval tudi klimatske
naprave, ki smo jih nekaj ra-
zvijali sami, nekaj v sodelo-
vanju z LTH Škofja Loka in
Ljevaonico Slav. Požega.
Imeli smo popolnoma odprt
koncept znotraj Ema in nav-
zven. Na žalost je nestrpnost
kolektiva TOBI, da bi si čim-
prej uredil delovne pogoje in
tudi prestavil proizvodnjo v
nove prostore, povezana z
mariborskimi interesi, pov-
zročila odcepitev tozda od
Emo in priključitev k DO
Boris Kidrič Maribor v okvi-
ru SOZD TAM. Dolgoročno
gledano odcepitev ni bila po-
trebna, saj ni rečeno, da se
ne bomo prav z Borisom Ki-
dričem pri razvijanju toplot-
nih proizvodnih programov
bolj povezali. Ni nam pa
vseeno zaradi te odcepitve,
niti je lahko ne jemljemo, saj
se nam manevrski prostor za
obvladovanje vseh naših
programskih sklopov zožuje
Za tarnanje ni časa, s svojim
znanjem in tradicijo ter iZ'
kušnjami na področju to-
plotne tehnike bomo odloč-
no nadaljevali, četudi se bo-
mo moredi povezovati z dru-
gimi poslovnimi partnerji."
MITJA UMNIK
»Od dogovorov do njihovih
uresničitev je predolga
pot!*
MARKO KLADNIK DELEGAT
LAŠKE OBČINE
Na volilnem zboru, ki
ga je v aprilu sklical koor-
dinacijski odbor za pri-
pravo 3. kongresa samou-
pravljalcev Jugoslavije
pri občinskem sindikal-
nem svetu Laško, so dele-
gati izvolili predstavnika,
ki bo na kongresu zasto-
pal delavce občine Laško.
Z dolgoletnim družbe-
nopolitičnim delom si je
Marko Kladnik iz Gračni-
ce pridobil spoštovanje
za zaupanje med delavci.
Spoštujejo ga kot dobre-
ga delavca na delovnem
mestu in kot doslednega
borca za izgradnjo našega
sistema socialističnega
samou pravi j an j a.
Delati je začel kot nek-
valificirani delavec v nek-
danji Tovarni lesne galan-
terije Rimslfe Tophce. 2e
takrat, pred osemindvaj-
setimi leti, se je vključil v
borbo za boljše delavčeve
pogoje, za pravičnejše
plačilo za delo in za hu-
manejše medsebojne de-
lovne odnose.
Ob delu je hitro napre-
doval v skupino vodjo pri-
prezovalnice lesa ter po
končani delovodski šoli v
obrato vodjo. Danes je
Marko Kladnik vodja le-
snega dela TOZD Tovar-
na lesnih in gradbenih iz-
delkov Rimske Toplice.
Ves čas aktivno deluje v
organih opravljanja na ni-
voju TOZD in DO TIM
Laško.
Z vsem srcem se je ta-
koj vključil v delo sindi-
kata. Bil je večkrat pred-
sednik osnovne organiza-
cije ZSS, sedaj pa je koor-
dinator med dvema
osnovnima organizacija-
ma v TOZD. Ja član kon-
ference osnovnih organi-
zacij ZSS v DO TIM La-
ško in član občinskega
sveta ZSS Laško. V Zve-
zo komunistov je vstopil
leta 60, nato pa dve man-
datni dobi predsedoval
osnovni organizaciji ZK v
takratni Tovarni lesne ga-
lanterije Rimske Toplice.
Tudi v kraju, kjer živi,
se Marko Kladnik vklju-
čuje v skupne napore za
boljše in lepše življenje. V
krajevni skupnosti Rim-
ske Toplice je predsednik
vaškega odbora ipC
SZDL Rimske Toplice.
Je tudi član občinske
konference SZDL Laško.
Marko Kladnik iz Grač-
nice je nosilec srebrnega
znaka ZSS in bronastega
znaka OF. Odlikovan je
bil z Medaljo dela, kot de-
legat 9. kongresa ZSS pa
je razpravljal o družbe-
noekonomskih odnosih v
DO TIM Laško.
M. AGRE2
SUROVINE V ŠMARSKI OBČINI
ŠE ŠKRIPLJE
Proizvajalcem primanjkuje deviz
v šmarski občini je oskrb-
ljenost proizvodnih organi-
zacij s surovinami in repro-
dukcijskim materialom tre-
nutno nezadovoljiva, toda
ne kritična. Kljub proble-
mom, ki so očitni pri oskrbi
s stekleno, kartonsko in pla-
stično embalažo, do večjih
prekinitev proizvodnje za-
radi pomanjkanja surovin v
šmarski občini še ni prišlo.
Pojavljajo pa se manjši za-
stoji, ki bi jih bilo mogoče z
organizacijskimi in zača-
snimi proizvodnimi ukrepi
(sprememba proizvodnega
programa) odpraviti.
Z največjimi težavami pri
oskrbi s potrebnimi surovi-
nami se trenutno otepa Vital
Mestinje, kjer primanjkuje
sladkorja, ob tem pa ima ta
organizacija že nekaj časa te-
žave pri oskrbi z vsemi vrsta-
mi embalaže. V Gorenju v
Rogatcu primanjkuje ploče-
vine, zaradi tega pa prihaja v
proizvodnji do manjših za-
stojev. Težave so tudi zaradi
slabe oskrbe z rezervnimi
deli. Bohor Mestinje nima
problemov pri oskrbi z le-
som, ki je osnovna proizvo-
dna surovina. Težave so le
pri oskrbi s pomožnimi re-
promateriali, embalažo in
zlasti z rezervnimi deli in
orodji. V Korsu v Rogaški
Slatini se otepajo s težavami
zlasti zaradi pomanjkanja
potrebnih deviznih sredstev
in zaradi slabe kvalitete do-
bavljenih materialov, Ste-
klarna Boris Kidrič pa sko-
rajda nima problemov pri
oskrbi proizvodnje. V Metki
v Kozjem ni trenutno nika-
kršnih zastojev v proizvod-
nji, medtem ko ima Kmetij-
ski kombinat v Šmarju teža-
ve predvsem zaradi pomanj-
kanja reprodukcijskih mate-
rialov za kmetijsko proi-
zvodnjo, prevozništvo Donat
iz Rogaške Slatine pa zaradi
slabe oskrbe z rezervnimi
deli in gumami.
V Šmarju nadalje ugotav-
ljajo, da imajo vsi proizvajal-
ci, ki so vezani na uvoz re-
zervnih delov, težave pred-
vsem z zagotavljanjem deviz,
sicer pa teče prodaja izdel-
kov normalno. Pri nekaterih
proizvajalcih se kažejo teža-
ve v zvezi z naročili domačih
in tujih partnerjev.
DAMJANA STAMEJCiC
CELJSKA PROIZVODNJA DANES IN
JUTRI
Triinpetdeset razstavljalcev organizacij združenega dela iz
celjske občine, štiri pobratene občine: Cuprija, Sisak, Doboj
in Titov Veles, prikaz splošnega razvoja celjske občine, tudi
vidiki za novo srednjeročno obdobje, športni dosežki v zad-
njem času, turistična razstava in ponudba širšega območja,
ne samo celjske občine, razstava del likovnih ustvarjalcev,
1.500 kv. metrov razstavnih površin... To so samo nekateri
podatki o razstavi proizvodnih dosežkov v občini Celje od
19. do 26. junija v dvorani Golovca.
Celjska industrija in z njo vred drobno gospodarstvo pod
streho poslovnega združenja Formator bodo imeli po 24
letih ponovno priložnost, da pokažejo, kje so, kakšno pot so
ubrali v zadnjih letih in kaj načrtujejo v novem srednjeroč-
nem obdobju, kako je z inovacijami, kako s proizvodi za
široko porabo in podobno. Gre torej za pomembno predsta-
vitev celjskih proizvodnih delovnih organizacij na prelomu
ob koncu starega in začetku novega srednjeročnega ob-
dobja. Kot vse kaže, se bodo poslej takšne razstave, morda
tudi v širšem obsegu, ponavljale vsakih pet let. To je tudi
čas, ko je moč oceniti prehojeno pot in videti prizadevanja
za novo srednjeročno petletko.
Letošnja razstava bo prav gotovo dogodek, vreden ogleda
in pozornosti. V času, ki ga bo prikazala, je tudi celjska
industrija, kljub težavam, napravila velik korak naprej.
Tako tudi občina kot celota. Pomembni in značilni so tudi
načrti nadaljnjega razvoja. Prav zato bodo organizatorji po-
vabili na prireditev ne le člane delovnih kolektivov, tudi
šolarje, skratka vse.
M. B02IC
št. 19 - 14. maj 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
ObMEVli POGiLEDC^LIŠČA	f & i
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
KAKO BOMO PREUSMERJALI
Kam in kako preusmeriti okrog 500 učencev in učenk
Za oddelke usmerjenega izobra-
ževanja na območju celjskih občin
je bilo razpisanih 3510 mest, prija-
vilo pa se je 3378 kandidatov, kar
pomeni, da je še 132 prostih mest.
Na prvi pogled idealno planiran
vpis nam ob temeljiti analizi, ki jo
je opravil koordinacijski odbor za
usmerjanje vpisa v oddelke usmer-
jenega izobraževanja, pokaže po-
polnoma nasprotno sliko.
Rezultati analize so pokazali, da se
je na določene usmeritve, kot so tr-
govska, zdravstvena, tekstilna, pe-
dagoška in naravoslovno matema-
tična, prijavilo za okrog 370 učencev
več, kot je razpisanih prostih mest.
Na drugi strani pa je premalo prijav
za rudarsko (221), metalurško (62),
kovinarsko (170), steklarsko (27), in
gradbeno usmeritev (99), kjer je to-
rej vsega skupaj še 600 prostih mest.
Rešitev problema je lahko na vi-
dez enostavna. Tiste umeritve, kjer
je preveč učencev, razbremenimo
tako, da učence usmerimo tja, kjer
jih je premalo. Morebitno usmerja-
nje moške mladine najbrž ne bo
pKJvzročalo preveč problemov, dej-
stvo pa je, da je višek kandidatov na
šolah, kjer se v večini vpisuje ženska
mladina, primankljaj pa je tam, kjer
se v glavnem izobražuje moška mla-
dina. Ce vzamemo drastičen primer
preusmerjanja, bi to izgledalo tako,
da učenko, ki izpolnjuje vse pogoje
za vpis na pedagoško, trgovsko sdi
naravoslovno matematično usmeri-
tev, preusmerimo v metalurgijo, ko-
vinarstvo, gradbeništvo ali steklar-
stvo.
Da ne bi prihajalo do tako drastič-
nih ukrepov, je potrebno začeti z
učinkovito dobro organizirano in
strokovno zastavljeno akcijo, ki mo-
ra biti v skladu s splošnimi družbe-
nimi reformnimi prizadevanji, ki
upoštevajo tudi sposobnosti, nag-
njenja in osebne interese novincev.
V tem mesecu naj bi potekala in-
tenzivna akcija preusmerjcrnja in v
zvezi s tem je koordinacijski odbor
sprejel naslednji program dela.
VELIKO DELA ZA POKLICNE
SVETOVALCE
Vse srednje šole so zadolžene, da
zberejo o vsakem prijavljenem kan-
didatu podatke, po katerih bodo lah-
ko ugotovili, ali je kandidat prime-
ren za usmeritev, na katero se je pri-
javil. Ti podatki zajemajo oceno pri-
mernosti za poklic, učni uspeh v ce-
loti in po posameznih predmetih,
mnenje poklicnega svetovalca, po-
datke o zdravstvenem stanju kandi-
data, idr.
Srednje šole naj bi že posredovale
matičnim osnovnim šolam seznam
tistih učencev, ki so se uvrstili med
neustrezne za določeno usmeritev.
Poklicni svetovalci na osnovni šoli
in služba poklicnega svetovanja bi
te učence in njihove starše seznanili
s tem, da imajo majhne možnosti, da
bi bili sprejeti tja, kamor so se prija-
vili, hkrati pa jih bodo seznanili z
realnimi možnostmi, kam naj se
usmerijo.
V primeru, da večina kandidatov
izpolnjuje pogoje za vpis na usmeri-
tev, kjer je preveč prijav, mora sred-
nja šola organizirati razgovore z vse-
mi prijavljenimi, jih seznaniti s sta-
njem ter jih opozoriti, da mora šola v
primeru, da bodo vztrajali pri svoji
odločitvi, v skladu z zakonom o
usmerjenem izobraževanju, sprejeti
sklep o omejitvi vpisa. To pomeni,
da bo izbira kandidatov opravljena
po predhodnem preizkusu znanja.
Tudi srednje šole, ki nimajo dovolj
prijav, morajo preveriti primernost
učencev za svojo usmeritev in opra-
viti razgovore s posamezniki, ki ne
izpolnjujejo pogojev ter jih preu-
smeriti tja, kjer bi kandidat izobra-
ževalni program uspešneje dokon-
čal.
PRIJAVA ŠE NIČ NE POMENI
Učence in starše je treba opozoriti
tudi na to, da prijava za določeno
šolo ali usmeritev, še ne pomeni, da
bo učenec tudi sprejet.
Dodati je treba tudi to, da vsi, ki se
vpisujejo v srednje usmerjeno izo-
braževanje, imajo enake možnosti,
da dosežejo najvišjo stopnjo izobra-
zbe, ne glede na to, v kateri program
so se vpisali. Pogoj je le znanje in
sposobnosti, kar bodo lahko dokaza-
li v času šolanja za določen poklic.
Tega se morajo zavedati vsi, tudi ti-
sti, ki se še niso dokončno odločili,
kam bi se usmerili in tisti, ki se bodo
morali preusmeriti. Vsi učenci, ki so
se in ki se še bodo odločili za defici-
tarne usmeritve (proizvodno-tehnič-
ne) imajo zagotovljene boljše mate-
rialne možnosti za šolanje (štipendi-
je, bivanje v domovih, dodatki za
hrano) in kar je najpomembnejše, ko
končajo izobraževanje, jim je zago-
tovljena zaposlitev.
V primeru, da s preusmerjanjem
ne bo dosežen ugoden rezultat, bodo
šole, kjer je preveč prijavljenih kan-
didatov, sprejele sklep o omejitvi
vpisa in opravile izbiro po posebnih
kriterijih in dokler šola ne sprejme
tega ukrepa, tudi ne more nobenega
prijavljenega kandidata zavrniti.
DEKLETA MED RUDARJE IN
KNAPE?
Žensko mladino je v celjski regiji
možno preusmeriti še v kmetijstvo
(15), prometno smer (13), osebne sto-
ritve - frizerka (16), družboslovno-
jezikovno v Velenju (16). Seveda
ostane še okoli 300 učenk in se bo
najbrž katera od njih op>ogumila in
odločila za kovinarsko, metalurško,
rudarsko ali gradbeno smer. Tudi tu
se že uspešno izobražujejo dekleta
in rezultati kažejo, da so za tako delo
enako sposobne in marsikdaj celo
uspešnejše kot fantje. Te šole in
OZD, ki nudijo štipendije za te
usmeritve, bodo vsem, ki se odločijo
za te usmeritve, predstavile tudi po-
klice, ki so primerna za dekleta.
Koordinacijski odbor je sprejel tudi
druge predloge za ublažitev proble-
mov okrog vpisa. En predlog je, da
bi vpisovali po 33 učencev na odde-
lek in ne samo 30, seveda bo potreb-
no tu upoštevati tudi objektivne de-
javnike, kot so vprašanje prostorov,
število ponavljalcev in drugo. Drugi
predlog pa je pogojen z dodatnim
odpiranjem oddelkov. Obstajajo
realne možnosti, da se odpre po en
dodatni oddelek na gostinski-nata-
kar, na usmeritvi za blagovni pro-
met, kmetijski in oddelek za tekstil-
nega konfekcionarja.
Učenci, ki s preusmeritvijo ne bo-
do zadovoljni in ki bodo ob morebit-
nih omejitvah odklonjeni, imajo tu-
di možnost vpisa na šolah izven ob-
čin celjskega območja. Prosta mesta
na šolah po Sloveniji so bila že ob-
javljena v Delu in Večeru, druga ta-
ka objava bo po preusmerjanju in še
po končanem vpisu v istih časopi-
sih.
VIOLETA V. EINSPIELER
Podatki o vpisu novincev v 1. leto usmerjenega izobraževanja za šol. I. 81/82
ANTON LAH-ZMAGO
ŠESTDESETLETNIK
Pred dnevi je slavil 60-let-
nico Anton Lah-Zmago, bo-
rec NOV in družbenopolitič-
ni delavec v vsem povojnem'
obdobju. Jubilant je bil do-
ma v Obsotelju, kjer se je
izučil trgovskega poklica,
nato pa služboval med ob-
dobji nezaposlenosti po Hr-
vaškem Zagorju. Zaradi svo-
jih odkritih protinemških iz-
jav in stališča je zasledovan
prebegnil na Hrvaško, ka-
mor mu je iz izseljeniškega
pasu sledila družina. Da bi
tam ne služil v kvizlinških
enotah, se je vrnil nazaj na
slovensko stran in postal bo-
rec Kozjanske čete na po-
mlad 1943. Potem je oprav-
ljal kurirsko dolžnost čez
mejo v Obsotelju, kar je bil
nevaren in težak posel.
Decembra, leta 1943 je bil
Zmago med borci, ki so na-
padli Bistrico ob Sotli in bil
pri tem težje ranjen. Ko je
ozdravel, je prevzel kurirsko
postajo na Sladki gori, od
koder je odšel decembra
1944 v Belo Krajino na tečaj
OZNE. Pot ga je nato vodila
čez Liko v Dalmacijo, od tam
v Beograd, od tu pa z enota-
mi osvoboditeljskih čet po
Podravini do Murske Sobo-
te, kjer je dočakal konec voj-
ne. Kot oficir UDV je službo-
val v Šmarju, v Poljčanah, v
Kopru, Idriji in v Celju. Kon-
čal je višjo upravno šolo
zveznega sekretariata za no-
tranje zadeve. Na delu v
upravi javne varnosti je ostal
do leta 1962, potem pa se je
za leto dni zaposlil v Tkanini,
nakar je bil do upokojitve
upravnik celjske carinar-
nice.
Anton Lah-Zmago je bil
ves čas politično zelo akti-
ven. Več mandatnih obdobij
je bil sekretar OO ZK, član
krajevnih in občinskih vod-
stev, med drugim tudi občin-
skega komiteja ZK. Aktiven
je bil danes, predvsem v svo-
ji krajevni skupnosti Dolgo
polje in v občinskem ter v
krajevnem združenju ZB
NOV. Za svoje zasluge, po-
gum in delo med vojno je bil
večkrat odlikovan, prav tako
pa tudi za svoje uspešno delo
v povojnem obdobju.
Ob jubileju so mu nekda-
nji tovariši pripravili skro-
mno svečanost, kjer so mu
zaželeli zdravja in še mnogo
let. Čestitkam se nekoliko
pozno pridružujemo tudi mi.
J. K.
ZAKAJ TAKO?
VZDRŽANI GLAS
Bilo je na zadnji seji delegatov zbora krajevnih skupnosti
celjske občinske skupščine.
Kadarkoli so delegati z glasovanjem potrjevali določene
sklepe, predloge, odloke, se je vselej eden izmed njih pri
odločanju vzdržal.
»Zakaj tako?« ga je vpraSal predsednik zbora.
»Nimam pooblastila za glasovanje,« je odgovoril delegat.
»Kako?« so se začudili prav vsi.
»Delegacija me za to ni pooblastila,« je znova dodal dele-
gat.
Spet vprašujoče začudenje.
»Veste, na sejo delegacije sva prišla le dva in tako seveda
ni bila sklepčna. Po vsem tem je očitno, da ne morem
glasovati o teh zadevah,« je sklenil kratek dvogovor delegat.
Pošten odnos do odgovornega dela. Seveda pa si dru-
gačno oceno zaslužijo delegati območja, ki so pozabUi priti
na sejo in tako omogočiti normalno delo delegatskega te-
lesa.
ME
NE PRODAJAM ZA DINAR!
Ce se človek odloči, da bo nekaj kupil, je seveda odločen
kupljeno tudi plačati. Pa najsi gre za velike zneske (res je, da
smo nanje pri teh cenah bolj navajeni), kot tudi tedaj, ko gre
za nakup za nekaj dinarjev. 2^to je presenečenje in jeza
toliko večja, če prodajalec osomo reče, da »za dinar« ni
dolžen prodajati!
V Delovnem kiosku na Hudinji v Celju je prodajalka
zavrnila že nič kolikokrat občane, ki so želeli z »debelim«
denarjem kupiti kako malenkost, morda papirnate robčke,
bombone, žvečilni gumi. Proda le, če ima kupec v roki
drobiž. V opravičilo prodajalki gre povedati, da je zraven
kioska avtobusna postaja in da ljudje marsikdaj iz zadrege,
ker nimajo drobiža za avtobus, kupijo v kiosku kakšno
malenkost in si tako naberejo dinarske kovance za plačilo
avtobusne voznine. Toda kljub temu dejstvu je prodajalka
vendarle v kiosku zato, da prodaja vse tisto, kar je razstav-
ljeno na policah kioska (ali sodi vse tja, je seveda drugo
vprašanje). Njena dolžnost je, da razpolaga z zadostno koli-
čino drobiža in da omogoči ljudem še tako majhen nakup v
kiosku. Konec koncev je le nekaj deset metrov stran banka,
kjer bi si prodajalka verjetno lahko priskrbela zadosti dro-
biža. Toda, ne! Čeprav ima prodajalka v Delovnem kiosku
poln predal drobiža, nergaje zavrne vsakega, ki želi z dese-
timi dinarji kupiti predmet, vreden dinar ali dva. To je znova
storila pred nekaj dnevi, ko je grobo zavrnila občanko, ko je
le-ta z desetimi dina^i želela kupiti za otroka žvečilni gumi,
ki stane dinar. »Za dinar jaz nisem dolžna prodajati,« je tedaj
dejala.
Takšno razmišljanje prodajalke si ni mogoče razlagati s
preprosto logiko potrošnika. Morda pa le? Kaj če bi se vsi
skupaj domenili, da manj kot deset dinarjev ne sme biti
postavljena cena nobenega, še tako drobnega prodajnega
artikla?
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 19 - 14. maj 19fi
DISPANZER ZA PSIHOHIGIENO OTROK IN MLADINE
POMOČ NA POTI V ŽIVLJENJE
Motnje v razvoju otroka je mogoče premagovati
Tomažek, s čim si se pa da-
nes pripeljal v Celje?«
•Z vlakom.«
»V tej sobi je tudi vlak.
PoiSči ga.«
Nekaj negotovih korakov
in že stoji pred njim.
»Je to pravi vlak?«
Nasmešek, poln zadrege.
»Ne, ni pravi. Igrača je. Kje
pa ima lokomotivo?«
Prstek zatava, pa že se pra-
vilno usmeri.
»Kako pa piska lokomo-
tiva?«
Pa je šlo po parketu.
Uuu... C-e-č...Uuu!
Kjerkoli bi to lahko bilo.
Donna, v otroškem vrtcu. Bi-
lo je v dispanzerju za psiho-
higieno otrok in mladine v
Celju. S pogovorom, z igro, z
vztrajnim ponavljanjem je
osvajal mali triletnik vedno
nova in nova spoznanja, no-
ve glasove in besede, nove
navade. Tako kot njegovi
vrstniki. Njim in otrokom, ki
še ne poznajo let in otrokom,
ki to niso več, pomagajo tu-
kaj. Da odpravijo in ublažijo
motnje, do katerih jih je pri-
peljal razvoj, da ji pomagajo
v duševnih in telesnih sti-
skah.
ČIMPREJ ODKRITI
MOTNJE!
Več kot deset let je že mi-
nilo, odkar v Celju stalno or-
ganizirano skrbe za prepre-
čevanje motenj v duševnem
in telesnem razvoju otrok, za
njihovo zgodnje odkrivanje
in razreševanje, od leta 1970,
ko je bila pri otroškem di-
spanzerju ustanovljena pe-
dopsihološka ambulanta.
Psiholog, logoped in višja
medicinska sestra so ob po-
moči zunanjih sodelavcev
pričeli z delom in si zastavili
jasne cilje. Malo jih je bilo, še
manjši je bil njihov delovni
prostor. Skrb za otroke in
mladino pa je bila vse večja
in tako so se lani osamosvoji-
li in ustanovili dispanzer za
psihohigieno otrok in mladi-
ne. Zdaj v njem delata že dve
psihologinji, dve logopedi-
nji, specialjia pedagoginja in
dve višji medicinski sestri.
Njihovo delo pa je preplete-
no z delom različnih specieili-
stov iz Zdravstvenega centra
- pediatrom, pedontologom,
ortodontom, otorinolaringo-
logom... Le če v Celju ne
morejo pomagati, potem za-
prosijo za pomoč v Ljubljani
ali M^boru.
Otroci in mladi iz celjske
občine in vseh občin v regiji,
pa tudi nekaterih sosednjih,
iščejo pomoč pri njih. Od nič
do osemnajst let so stari, vsi
pa žele, da bi našli pot k njim
čim prej, saj je ravno zgodnje
odkritje motenj in pravoča-
sna pomoč tisto, kar najbolj
gotovo rodi sadove. Poleg
odkrivanja razvojnih težav,
poleg motenj v duševnem in
telesnem razvoju, poleg ugo-
tavljanja vrste nepravilnosti
in zdravljenja, pri katerem
izstopa timsko delo, sodelu-
jejo tudi pri razvrščanju
predšolskih otrok z motnja-
mi v duševnem in telesnem
razvoju. Od lani imajo tudi
rizično ambulanto, v katero
je vključenih 47 otrok. Mar-
sikaj že pred porodom, ob
porodu in neposredno po
njem lahko ogrozi normalen
razvoj otroka. Medicinska
znanost pa je danes že tako
razvita, da ohrani vedno več
rizično rojenih otrok pri živ-
ljenju. Otrok, ki so se rodili
predčasno, pri katerih še ni-
so bile vse funkcije ob roj-
stvu dobro razvite, pri kate-
rih je bila v krvi prevelika
količina bilirubina... Ravno
s poglobljenim opazova-
njem, z rednimi kontrolami,
je mogoče pravočasno pre-
poznati takšne ali drugačne
motnje, ki bi se v njihovem
razvoju lahko pojavile.
Tudi sistematski pregledi
triletnih otrok sodijo k zgod-
njemu odkrivanju motenj v
razvoju. Otrok, pri katerem
se motnje šele kažejo in ki ga
vključijo v zdravljenje, bo
lahko v večini primerov ra-
zličnost, ki ga odvaja od vrst-
nikov, premagal že pred
vstopom v šolo. Ob pomoči
strokovnjakov in ob pomoči
svojih staršev, saj je ravno tu
tesna povezanost dela v
zdravstveni ustanovi in v do-
mačem okolju neprecenlji-
va. Starši lahko naredijo
ogromno - če vedo, kako, če
so to pripravljeni storiti, po-
gosto pa tudi, če sprejmejo
otroka, ki je drugačen, vsaj z
enako, če že ne s še večjo
ljubeznijo, kot zdravega in s
polno pripravljenostjo za po-
moč.
GOVORITI NI
PREPROSTO
Prav neverjetno veliko je
možnosti, da naš govor ne bi
bil pravilen. Posamezne gla-
sove je že tako težko izgovar-
jati, še težje jih je pravilno.
Tu so težave s sičniki, s šu-
mniki, za marsikoga nesreč-
no črko »r« in še in še. Mogo-
če jih je zamenjevati, nado-
meščati z drugimi, jih izgo-
varjati izkrivljeno, pa tudi je-
cajoče.
Dobra polovica triletnih
otrok je nagnjena h govor-
nim motnjam, ki pa se lahko
do 4.-5. leta same popravijo.
pri čemer ima pomembno
vlogo vpliv okolja, v katerem
otrok živi. Da pa bi otrok čim
pravilneje govoril že pred
vstopom v šolo, skrbita v di-
spanzerju logopedinji. Otro-
ke sicer vključujejo v zdrav-
ljenje z vzpodbujanjem go-
vora že čim bolj zgodaj, za
delo pri logopedu pa šele pri
duševni starosti štirih let, ko
je že zrel za sodelovanje. Po-
tem pa vaja, vaja in spet vaja.
Glasovi, besede, pesmice,
prost govor. V dispanzerju in
doma. Cas v dispanzerju je
preveč omejen, da bi bilo
mogoče v njem vse. Vredno
se je potruditi, da bo lahko
otrok samozavestno stopil v
šolo in brez težav sodeloval
pri pouku, da ne bo postal
tarča za šale svojih sošolcev.
Res, čudežev ni mogoče
delati. Vzroki za motnje so
včasih taki, da jih tudi s še
tako redno vajo ni mogoče
premagati. Pri ječanju je po-
gosto tako, saj je ravno vzrok
zanj najtežje odkriti. Kljub
temu pa se, če že ne odpravi-
ti, da ublažiti. Obupati ni tre-
ba nikoli.
Z IGRO DO DELOVNIH
NAVAD
Kot majhen otroški vrtec
izgleda delovni prostor spe-
cialnega pedagoga, pedago-
ga, ki se ga starši kar nekako
boje. Cisto neupravičeno
menijo, da je obisk pri njem
potrditev, da je z otrokom
nekaj narobe in bo od njega
vodila pot v šolo s prilagoje-
nim programom. Pa ravno
obiski pri njem omogočijo
prenekateremu malčku
vključitev v redni učni pro-
ces.
S spontano igro in potem
vodenim delom spoznava
otrok vedno več, zna vedno
več in v njem se vse bolj ra-
zvija zanimanje za kasnejšo
šolsko dejavnost, ki jo bo s
tu pridobljenimi delovnimi
navadami tudi lahko obvla-
doval. Uspeh seveda ni pri
vsakem otroku enak. Pri ti-
stih, ki so samo vzgojno za-
nemarjeni, za katere okolje
ni storilo dovolj in tudi niso
vključeni v otroške vrtce,
bodo pridobitve res na daleč
vidne. Tak otrok lahko v re-
dnem vzgojnoizobraževal-
nem procesu še vse nado-
knadi. Drugače, težje pa je
pri otrocih, ki so res prizade-
ti - mentalno retardirani.
Njihov napredek ni tako
skokovit. Je pa in tudi to je
še kako pomembno.
Številni so vplivi, ki pov-
zročajo motnje v razvoju, ta-
ko številni, da jim današnja
znanost še ni kos, toda veli-
ko lahko vseeno prepreči ali
vsaj ublaži. V tem pa je tudi
pomen dispanzerja za psiho-
higieno otrok in mladine v
Celju.
MILENA B. POKLIC
Petletna Nataša z logopedinjo Ljubico Tratnik vadi izgovorjavo
šumnikov in sičnikov. Pozna se pri njenem napredku, da ji doma
pomagajo starši.
Tomažek se je pri svojih treh in pol letih vlaka razveselil, spe-
cialna pedagoginja Jelka Umek pa mu je ob njem ponazala vrsto
učenosti: kako se sestavlja, kako vozi, kako piska lokomotiva,
kako se da tudi iz kock narediti vlak in kako celo iz papirčkov.
^Ptička je rjava. Klovn je smešen. Riba živi v morju...* Vrsto
stavkov izgovarja odličnjakinja drugega razreda Barbara. Z boga-
tim besednim zakladom opisuj logopedinji Nežiki Cehner podobe
BM slliuUi in prav nič ni opaziti, da so ji nekateri glasovi povzročali
te±mve. Tudi sedaj, ko ob zgodbicah nima časa misliti na izgovor-
Jevo. 'Doma me popravijo, če kaj narobe izgovorim, v šoli pa nihče
me apMMi,* je povedala.
Sistematski pregledi triletnikov so kaj utrudljivi. Do psihologinje
pridejo šele po obisku pri nekaterih drugih zdravstvenih delavcih
in gotovo ne bi povedali psihologinji vsega, kar želi od njih, če bi
jih še ona prestrašila z belo haljo. Brada Vuk-Pilih, ki tudi vodi
dispanzer, to dobro ve, mali Goran pa je tudi hitro premagal
zadrego, odgovoril na vsa vprašanja, narisal sonce in že uspešno
zaključuje nalogo z različnimi liki.
V BESEDI IN SLIKI
Z BESEDO IN IGRO NA TŠ
Na Tehniški šoli v Celju se je v soboto iztekel VI.
festival recitacijskih in dramskih skupin gradbenih šol-
skih centrov Jugoslavije. Mladi iz Celja so iz lanskega V.
festivala izšli kot zmagovalci in prejeli kipec Husinskega
rudarja. Tako so postali organizatorji letošnjega srečanja,
ki je prineslo nove zmagovalce. Husinski rudar je odšel v
Kruševac, kjer bo drugo leto potekal 7. festival. Zmago-
valna ekipa mladih iz centra Veljka Vlahoviča se je izka-
zala z izrazitimi interpretacijskimi sposobnostmi. Navdu-
šili so s skrbno izgovorjavo in notranjim žarom.
Drugo mesto je žirija dodelila reškemu centru za usmer-
jeno izobraževanje, tretji pa so bili gradbinci iz Tuzle.
M. PODJED
Foto: L.CIZELJ
SREČANJE UPOKOJENSKIH ZBOROV
Na Polzeli je bilo v nedeljo področno srečanje moških,
ženskih in mešanih zborov društev upokojencev celjske
in zasavske regije. Skupno je nastopilo 10 zborov z več kot
300 pevci. Srečanje je bilo v počastitev 40-letnice vstaje,
ustanovitve OF, 35-letnice ustanovitve organizacije upo-
kojencev Slovenije in 30 letnice društva upokojencev Pol-
zela. Na sliki: Moški pevski zbor upokojencev iz Žalca, ki
ga vodi Ivan Gostečnik.
T. TAVČAR
LAŠKO: RAZSTAVA OB DNEVU VARNOSTI
Od sobote dalje je, v knjižnici Zdravilišča Laško, odprta
zanimiva likovna razstava.
V počastitev 13. maja, dneva varnosti, razstavlja svoje
likovne stvaritve deset delavcev organov za notranje za-
deve Celje iz raznih občin celjskega območja. Na razstavi
prevladujejo slike na platnu, gobelini in intarzije. Preko
šestdesetih razstavljenih del tvori prikaz dela prostoča-
snih dejavnosti delavcev organov za notranje zadeve Ce-
lje.
M. A.
RAZSTAVA DEL LIKOVNIKOV ŽPD
Železničarsko prosvetno društvo Celje je tudi letos orga-
niziralo likovno razstavo članov likovne sekcije. Otvoritev
je bila minulo sredo v prostorih Muzeja revolucije v Celju.
Celjskim amaterskim likovnikom se je pridružilo še 12
članov likovne sekcije Relik iz Trbovelj.
NEKATERI NOČEJO!
Na Polzeli zelo skrbijo za lepo okolje. Medtem, ko se
številni trudijo, da bi ohranili okolico neokrnjeno, je neka-
terim za ta trud malo mar. Čeprav so na Polzeli že večkrat
na različnih mestih namestili kontejnerje, kamor lahko
krajani odložijo tudi odpadke kakršne vidimo na sliki, jih
nekateri še vedno vržejo za prvi vogal.
Ti odpadki ležijo na robu lepo urejenega vinograda v
Založah pri Polzeli.	T.TAVCAK
št. 19 - 14. maj 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
V razgovoru z novinarji o sejmu Vse za otroka, ki ga je vodila predsednica skupščine
sejma Zora Tomič (prva z desne) so sodelovali tudi (od desne proti levi) Ivica Fišer,
predsednica Zveze prijateljev mladine iz Celja, Alojz Fošnar, podpredsednik izvršnega
odbora sejma, Mandič Olivera, predstavnica gospodarske zbornice Jugoslavije in drugi.
SEJEM »VSE ZA OTROKA«
mm IN STABILIZACIJA
Otrok nal bi zadnji občutil stabilizacijo
V okviru sejma Vse za
otroke, je prejšnji petek
skupščina sejma pripravila
razgovor z novinarji in ti-
stimi družbenimi dejavni-
ki, ki so zainteresirani za
celovit razvoj otroka. Raz-
govor, katerega namen je
bil seznaniti prisotne na
osnovi znanstvenih ugoto-
vitev in praktičnih spoz-
nanj o materialnem položa-
ju otrok v naši družbi, je vo-
dila Zora Tomič, predsedni-
ca skupščine sejma.
Programska zasnova sej-
ma ne vključuje le same se-
jemske prireditve, ki bo le-
tos predvidoma od 1. do 6.
septembra v špoftno rekrea-
cijskem centru Golovec v
Celju, temveč je njena vsebi-
na razširjena na številne
spremljajoče prireditve, ki
naj bi se vsebinsko dotaknile
vseh vidikov prizadevanj za
razvoj celovite družbene
skrbi za otroke v naši družbi.
Posebna pozornost je že od
vsega začetka posvečena do-
bri igrači, organizirani so se-
minarji za prometno vzgojo
predšolskih otrok, v svoje
akcije so uspešno vključili
tudi zdravstveno službo in
raziskovalne skupine, ki se
ukvarjajo z ugotavljanjem
materialnega položaja otrok
in preverjajo kvaliteto in
uporabnost izdelkov name-
njenih otrokom.
Petkov razgovor, ki je bil
tematsko opredeljen kot
Otrok - potrošnik - stabiliza-
cija, je razgprnil vrsto proble-
mov v zvezi z vprašanji, ki se
nanašajo na zadovoljevanje
materialnih potreb otroka do
polnoletnosti. Splošna ugo-
tovitev je bila ta, da samo
povečanje otroških dodat-
kov ne more rešiti vseh otro-
kovih potreb, saj vemo, da so
v vrtcih ekonomske cene, da
vsi izdelki za otroke od igrač,
knjig do obleke in obutve
sledijo ekonomskim giba-
njem in standard starši v
povprečju, ne more več sle-
diti potrebam otrok. Marsi-
kdaj pa tisto, kar je potrebno
za zdravo in pravilno odra-
ščanje naših otrok, ni ne
ustrezno ne kvalitetno. Kako
torej vspodbuditi proizvajal-
ce, da svoje izdelke izboljša-
jo in s primerno ceno vspod-
budijo potrošnike, da kupu-
jejo res dobre izdelke. Kako
naj pripravimo trgovce do
tega da povečajo kvalitetno
in primerno izbiro teh izdel-
kov na svojih policah in ne-
nazadnje - kako opozoriti
starše, da bodo za svojega
otroka izbrali tisti proizvod,
ki bo zadovoljil njegove po-
trebe. Čeprav so že potekali
razgovori s proizvajalci in če-
prav je bilo z njihove strani
opaziti razumevanje in pri-
pravljenost za sodelovanje,
je bilo konkretnega storjene-
ga zelo malo, saj zlasti sedaj,
v času stabilizacije, imajo
ekonomski interesi pre-
dnost.
VIOLETA V. EINSPIELER
CELJE
516 MIO ZA OKOUE
Do oktobra nov družbeni dogovor
Zgodilo se je najbrž prvič,
da poročilo o uresničevanju
družbenega dogovora o var-
stvu okolja, tokrat za lansko
leto, na sejah zborov celjske
občinske skupščine, ni bilo
deležno velikih kritik, če-
prav z opravljenim še ne mo-
remo biti zadovoljni. Toda,
rezultati govorijo o uspeš-
nem uresničevanju dogovo-
ra, o velikih prizadevanjih
večine nosilcev teh nalog za
izboljšanje ekoloških razmer
in ne nazadnje o velikih
sredstvih, ki so bila vložena
za varstvo okolja.
Tako so nove naložbe v či-
stilne naprave v industriji
pripomogle, da se je zmanj-
šala skupna onesnaženost
zraka'za več kot 860 ton žve-
plovega dioksida. V nasled-
njih letih se bo ta onesnaže-
nost zmanjšala za nadaljnjih
1340 ton na leto. To je lep
uspeh, še zlasti, če vemo, da
je bilo v celjskem zraku na
leto okoli 5786 ton škodljivih
snovi, brez tistih, ki jih daje-
jo individualna kurišča.
In nadalje: zboljšala se je
kakovost rek in potokov,
urejen je odvoz smeti, če-
prav je še vedno nerešeno
sortiranje nekaterih odpad-
kov, ki bi jih lahko industrija
hvaležno porabila za nadalj-
njo predelavo. V teku je
gradnja glavnega kanalske-
ga zbiralnika. Pomembna je
ugotovitev, da Cinkarna
uspešno uresničuje program
ekološke in s tem tudi eko-
nomske sanacije, itd.
Ne glede na to, so delegati
opozorili na tiste sredine, ki
so doslej naredile premalo
na tem področju. Kako je z
odgovornostjo, so se vprašali
tudi v zboru združenega
dela?!
Pomembna je nadalje od-
ločitev, da naj izvršni svet do
oktobra letos pripravi nov
družbeni dogovor o varstvu
okolja, ki bo usklajen s teme-
lji srednjeročnih družbenih
planov občine in republike
in katerega uresničitev naj
pripomore, da bo Celje preš-
lo iz četrte v tretjo skupino
onesnaženosti. Zato morajo
biti v novem dogovoru bolj
natančno dogovorjene nalo-
ge, njihovi nosilci, roki in vi-
ri financiranja za uresničitev
nalog.
Vrh tega so zbori naročili
izvršnemu svetu, da ukrene
vse potrebno za organizirano
delo pri zbiranju in sortira-
nju odpadkov.
Skratka, dovolj podatkov,
ki govorijo o pomembnem
delu. Semkaj sodi tudi dej-
stvo, da je bilo v času izvaja-
nja družbenega dogovora o
varstvu okolja vloženih v te
namene v občini več kot 516
milijonov dinarjev!'
M. BOŽIC
ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN CELJE
GOZDOVI, DIVJAD
Podelili tudi priznanja
To je bil tako kot vedno
osrednji motto delegatov, ki
so se udeležili druge seje
skupščine Zveze lovskih
družin Celje. Ta je bila pred
dnevi v Celju, delegati pa so
predstavljali 43 lovskih dru-
žin s 1752 člani, ki skrbijo na
širšem celjskem območju za
gozdove in divjad v njih na
površini skoraj 171 tisoč
hektarov.
Po površini so največje
lovske družine Gornji grad
(9114 ha), Ljubno ob Savinji
(6980 ha). Laško (6345 ha) in
Kozje (6216 ha), z najmanjši-
mi lovnimi površinami pa so
Šmartno ob Paki (2194 ha),
Log-Sentvid (2326 ha). Ska-
le (2438 ha) itd. Številčno
najmočnejše lovske družine
so Velenje 66 članov, Ljubno
ob Savinji 65, Žalec 64, Slo-
venske Konjice 62 in Gornji
Grad 61 ter najmanjše Log-
-Sentvid 20, Kajuh-Smartno
27, Loka pri Žusmu in Bohor
- Planina po 28 itd.
Na seji ZLD Celje so dele-
gati nanizali celo vrsto pro-
blemov, katerim bo potreb-
no posvetiti vso pozornost,
da jih bodo v interesu širše
družbe čimprej odpravili.
Gre za to, da bi vse lovske
družine več vlagale v gozdo-
ve in divjad, saj denar je. Zal
pa je v nekaterih lovskih
družinah še vse preveč nean-
gažiranih sredstev (v LD
Handil skoraj 91 odstotkov,
v Loki pri Zusmu 87, La-
škem 76, Logu 78, Mozirju 75
itd.), samo lani pa je bilo v
vseh lovskih družinah nean-
gažiranih nekaj več kot šest
milijonov sredstev! To se le-
tos ne bi smelo ponoviti, saj
takšna sredstva spadajo v lo-
višča in ne v blagajne!
Na seji skupščine so izroči-
li tudi sedem priznanj ZLD
Celje, ki so jih prejeli: Tomo
Simon iz LD Hum Celje ter
člani LD Smrekovec Jože
Koželj, Jože Kompan, Franc
Napotnik, Franc Gyuran,
Božo Podpečan in Ljubo Ko-
vačič.	T.VRABL
ASFALT OB
SAVINOVI ULICI
Pred dnevi so pričeli z urejeva-
njem prostora, ki je ostal po eks-
ploziji plina v stavbi na Trgu V.
kongresa št. 10 v Celju. Že zače-
tek gradnje novega bančnega po-
slopja? Ne, marveč samo povr-
šinska ureditev prostora ter raz-
širitev prehoda med Trgom pete-
ga kongresa in tržnico. Sicer pa
bodo, morda so medtem že, ta
prostor zalili s tanko plastjo as-
falta.
MB
OBMOČJE
TEŽAVE NA AVTOBUSNIH PROGAH
Ne gre za podcenjevanje varnosti v prometu
Novi zakon o temeljih varnosti cestne-
ga prometa, ki ga je sprejela zvezna
skupščina in ki je začel veljati prvega
maja letos, ni zagotovil samo novega ko-
raka v povečanju varnosti v cestnem
prometu, marveč je prinesel tudi nekate-
re probleme, še posebej kolektivom, ki
se ukvarjajo z avtobusnimi prevozi pot-
nikov. Zato ni naključje, če je o teh vpra-
šanjih na pobudo Izletnika razpravljal
tudi izvršni svet celjske občinske skup-
ščine.
Gre predvsem za dva problema, za de-
lovni čas voznika in za število potnikov,
ki se lahko peljejo v avtobusu. To določi-
lo vsebuje že dosedanji republiški za-
kon.
POČITEK VOZNIKOV
Po prvi zahtevi mora voznik avtobusa
pred sleherno novo vožnjo počivati naj-
manj deset ur! Kot zatrjuejo pri Izletni-
ku, je to določilo praktično neizvedljivo,
še posebej na tako imenovanih delav-
skih progah, ki se navadno končujejo
pozno zvečer in začenjajo navsezgodaj
zjutraj. In ne samo zaradi tega, tudi zara-
di dela voznikov v treh izmenah. Po tem
urniku tudi teoretično ni mogoče uvelja-
viti nepretrgani deseturni počitek za
voznika pred nastopom novega delovne-
ga dneva.
Ce bi ta ukrep ocenjevali z varnostne-
ga vidika, bi mu pritrjevali, z ekonom-
skega pa prinaša ukrepe, ki jih bodo pri
Izletniku težko zmogli, zlasti takoj. Pri
Izletniku so že doslej, da bi sledili temu
zakonskemu določilu, zaposlili 32 novih
voznikov, tik pred sprejemom pa je še 19
upravljalcev avtobusov. Ocenjujejo, da
bodo morali zaposliti še dodatnih tride-
set, torej skupaj 81 novih delavcev, in to
za isti obseg poslovanja. To pa pomeni,
da bodo morali zagotoviti 19 milijonov
dodatnih sredstev za bruto osebne do-
hodke za leto dni.
ŠTEVILO POTNIKOV V VOZILU
Drugo vprašanje se pojavlja v zvezi s
številom potnikov v avtobusih. Zakon
določa, da sme biti v vozilu le toliko
potnikov, kolikor je registriranih mest.
To ni novo določilo, je pa določilo, ki
povzroča velike težave zlasti ob tako
imenovanih prometnih konicah, ko lju-
dje odh^ajo na delo in gredo z njega
domov. Šoferji in sprevodniki na avto-
busih Izletnika že izvajajo to določilo,
ker se bojijo, da bodo kazni za te prekr-
ške pregloboko segli v njihove žepe.
Izletnik pa ni ostal samo pri ugotavlja-
nju teh dejstev, ki zlasti glede števila
potnikov v vozilih že prinašajo precejš-
nje negodovanje med ljudmi, ki se vozijo
z avtobusi. Zamude ob prihodih na delo
so že tu. Skoda, ki zaradi tega nastajajo v
organizacijah združenega dela, prav ta-
ko. Da bi zmanjšali posledice določil no-
vega zakona, so se odločili za pospešen
nakup novih avtobusov. Toda, kaj, ko jih
ni mogoče dobiti. Vrh tega so pričeli z
uvajanjem novih primestnih linij, z uva-
janjem dodatnih voženj na najbolj zase-
denih progah. Prav tako se zavzemajo za
pogodbe z organizacijami združenega
dela o prevozu delavcev na delo in do-
mov. Mimo tega predlagajo kolektivom,
da bi se odločali za ustrezne spremembe
v delovnem času, ki bi prav tako razbre-
menjevale naval ob dosedanjih konicah.
Vrh tega so tudi na seji izvršnega sveta
menili, da bi kazalo določila novega za-
kona uveljavljati postopoma, vsekakor
pa šele tedaj, ko bodo zagotovljeni tudi
materialni pogoji za njegovo uresničeva-
nje. Zanimiv je tudi predlog, da bi naj
avtobusi, ki sicer sprejmejo več potni-
kov, kot bi jih smeli, vozili počasneje.
Tudi tako bi zagotovili prometno var-
nost.
Skratka, veliko pobud, ki bi jih kazalo
proučiti, pa ne zato, da bi zanemarili
skrb za Vcirnost v cestnem prometu, mar-
več, da bi določila zakona uskladili s
pogoji, ki so na voljo, vsaj trenutno.
POTNIKI NEGODUJEJO -
UPRAVIČENO!
S takšnimi težavami se torej srečuje
kolektiv Izletnika in tudi drugi avtobu-
sni prevozniki. Ni sedaj naš namen, da bi
kritizirali nov zakon, toda dejstvo je, da
ima prav v zvezi z avtobusnimi prevozi
potnikov kup pomanjkljivosti. Ljudje se
zjutraj razburjajo, ker ne morejo na avto-
buse in tako pravočasno na delo. Tudi na
naše uredništvo je prišlo mnogo pisem
bralcev. Sprašujejo se, če je zamujanje
na delo v prid stabilizaciji. Mnogi se se-
daj, da bi pravočasno prišli na delovno
mesto, vozijo z lastnimi avtomobili. To
pa spet pomeni večjo porabo bencina,
kar seveda spet ni v duhu varčevsdnih
ukrepov. Zanimiv je bil primer, ki nam
ga je sporočila delavka iz tovarne noga-
vic na Polzeli. Tja se vozi na delo iz Pe-
trovč. Avtobus ni mogel pobrati vseh
ljudi, ki so čakali in med njimi je bilo
tudi precej delavcev iz drugih republik.
Stvar so takoj komentirali po svoje, češ,
da imajo šoferji nekaj proti njim.
Na celjski upravi za notranje zadeve
pravijo, da je njihova naloga kontrolira-
nje, kako zakon v praksi izvajajo. Obtož-
be, da so miličniki krivi za to, da se v
avtobusih ne sme voziti več ljudi, kot je
sedežev, so povsem neumestne. Določi-
lo, ki govori o tem, da v avtobusih ne
sme biti več potnikov, kot je sedežev, je
bilo sprejeto zaradi večje varnosti potni-
kov. Nič koliko nesreč je že bilo, ko je
bilo po nepotrebnem preveč žrtev. Dolo-
čilo navsezadnje ni novo in časa je bilo
kar precej, da bi avtobusna podjetja na-
bavila dodatno število avtobusov. Kljub
temu, da jih je težko dobiti. Konec kon-
cev pa se bodo morala avtobusna podjet-
ja med sabo bolj dogovarjati. Čudno je,
da denimo v Ljubljano vsakih dvajset
minut vozijo avtobusi, ki so mnogokrat
prazni. Bi jih lahko preusmerili na druge
- delavske linije? To seveda spet zahteva
nova usklajevanja in dogovarjanje, kar
pa ne bi smel biti problem. Avtobusna
podjetja so navsezadnje zadolžena tudi
za spodoben prevoz potnikov, zato bi
bilo res morda treba napraviti konec ča-
som, ko so dohodek ustvarjala tudi na
račun natrpanih avtobusov.
Naj bo tako ali drugače - krajšo so
znova potegnili potniki, delavci... In ob
koncu morda samo še eno razmišljanje.
Zakaj huda kri sedaj, ko je zakon pričel
veljati. Kje so bile pripombe pred spre-
jetjem novega zakona? Takrat, ko bi
morda lahko še vplivali na drugačne od-
ločitve, pripomb ni bilo. Izkušnja več, ki
govori, da se bo treba v javne razprave
bolj vključevati.
MILAN BOZIC
JANEZ VEDENIK
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 19 - 14. maj 19fi
6. PREMIERA V SLG CELJE
ISKANJE SODOBNEGA HAMLETA
Neambiciozna predstava, a imenitna naslovna vloga Petra Boštjančiča
8. maja zvečer so celjski
gledališčniki predstavili zad-
njo igro letošnje sezone:
Shakespearovega Hamleta.
Režija je bila v rokah beo-
grajske gostje Vide Ognjeno-
vič, dramaturško sta ji po-
magala Slavko Pezdir in Ja-
nez Zmavc. Manj pomem-
ben del uprizoritve je nosila
nekoliko nefunkcionalna
scena Miodraga Tabačkega,
kostumograf je bila Biljana
Dragovič. Ostali sodelavci,
ki so pripomogli k postavitvi
ene največjih klasičnih
dram, so, poleg skoraj celot-
nega domačega igriškega
ansambla še Majda Križaje-
va, ki se je kot lektorica uk-
varjala z izgovarjavo Župan-
čičeve prepesnitve, Edvard
Goršič (glasbena oprema),
Iko Otrin (koreografija) in
Andrej Zajec, ki je naštudi-
ral borilne prizore.
Osnovno vprašanje, ki si
ga mora vedno znova zasta-
viti vsako uprizarjanje Ha-
mleta, se glasi: kakšen Ha-
mlet? Kajti zlasti Hamlet,
igra, ki jo je največji angleški
in morda tudi največji novo-
veški dramatik William
Shakespeare napisal leta
1601, zahteva s svojim nepre-
glednim bogastvom sporo-
čil, ki bistveno zadevajo člo-
veško zgodovinsko usodo,
direktno, brezkompromisno
soočenje s sodobnim položa-
jem človeka in sveta. Ali pre-
prosteje: kaj mi lahko tragič-
na igra o srednjeveškem
danskem kraljeviču, njegovi
poti skozi dvom do resnice, o
njegovem hkratnem porazu
in zmagi, pove danes, v svetu
tehnične civilizacije, ekolo-
ške in moralne krize? Pred-
stava, ki ne bi skušala po
svoje odgovoriti na to te-
meljno vprašanje, bi bila le
nesmiselna reprodukcija
blesteče shakespearijanske
odrske in dramaturške maši-
nerije. Obenem pa je seveda
jasno, da te velikanske poz-
norenesančne stvaritve ni
mogoče odigrati z brezpogoj-
no zvestobo izvirniku, torej v
hkratnosti vse njene drama-
turške večplastnosti in idej-
ne večpomenskosti.
Igra o Hamletu razpada
vsaj v dva velika pomenska
kompleksa: v logiko dogaja-
nja zbodovine, kjer so člove-
ške stvari minljive in neznat-
ne, ter logiko človeške usode
in resnice, ki skuša v mejah
človeške mere zajeziti brez-
danji tok zgodovini in se
skuša človek prav v tem
izvorno človeškem opravilu
vedno znova učlovečiti. Ta-
ko so pred nami neobvladlji-
ve zakonitosti svetovnozgo-
dovinskih interesov, kajti
politični odnos med Shake-
spearovo Dansko in Norve-
ško je svetovni odnos v ma-
lem; pred nami pa je tudi
krhka Hamletova osebnost,
ki hoče kljubovati višji zgo-
dovinski zakonitosti. Po Ha-
mletovi smrti zasede danski
prestol Fortinbras in krutost
zgodovine ne bo nič manj
kruta, kot je bila pod nasilni-
kom Klavdijem, a vendar je
Hamletovo uporno dejanje
dokaz temeljne človeške pri-
sotnosti v svetu. Tako je Ha-
mlet tragičen junak, a ven-
dar njegova tragika priča o
smiselnosti junaštva. V tej
prometejski dialektiki je ve-
ličina Shakespearove drame.
In kako uprizoritev v Slo-
venskem ljudskem gledali-
šču? Kar takoj je treba reči,
da je skušala predstaviti ce-
lotni izpovedni kozmos
Shakespearove tragedije, saj
so aktualizacij ski poudarki
neznatni in ne segajo v kriče-
če bistvo konfrontacije med
krvavim nasiljem in pleme-
nitim uporom. Zunanja ne-
varnost, ki jo pooseblja mla-
di norveški kralj Fortinbras
kot višja logika zgodovin-
skega poteka, je enakovre-
dno prisotna kot Hamletova
navidezna blaznost ali Apo-
lonijev komorniško intri-
gantski okus. Režiserka se je
lotila predstave brez tvega-
nih modernizacij v eno ali
drugo smer, zato je bila to
spoštljiva, na trenutke slove-
sna, čutno nazorna in zvesta
predstava, ustrezna veličini
klasičnega, toda brez jasnih
znamenj, ki bi siloviteje
spregovorila ali o nečlove-
škem metafizičnem okviru
zgodovine ali o stiski novo-
veškega - modernega? - in-
dividualizma. Gre, skratka
za zgledno in povprečno, a
domala nepretresljivo pred-
stavo, čemur veliko pripo-
more zlasti tretje dejanje, ki
je najmanj izrazito, le potop-
ljeno v brezhibno tehnologi-
jo Shakespearovega teksta.
Tisto, kar »celjskemu« Ha-
mletu vendarle daje osnovni
teatrski čar, je prav subtilno
izoblikovan Hamlet. Nadar-
jen je z moderno senzibil-
nostjo, bolj kot duhovna ja-
snovidnost ga odlikujeta liri-
zem in nežnost in od tod izvi-
rajoča tipična nemoč pred
zgodovino. Ves je naelektren
od ljubezni in trpljenja, vro-
čično čuten in človeško do-
ber. Ni razpet med nebom in
zemljo s svojimi velikimi
monologi, ampak je tih in
trpek, prežet z moderno raz-
človečenostjo in odtujenost-
jo. Sele ob Hamletu in Ofeli-
ji, kakor sta ju predstavila
Peter Boštjančič in Milada
Kalezičeva, se zdi, da zasluti-
mo izviren režijski napor, ki
je v klasična junaka želel
vdihniti brezciljnost in pro-
blematičnost, a obenem kr-
čevito iskanje mesta pod
soncem sodobne mladine.
Žal je v celoti neizrazit kon-
cept predstave razdrobil in
zabrisal njuno oprezno po-
mensko ekshibicijo. Tako je
od pomembnega aktualistič-
nega akcenta predstave osta-
la le nedvomno velika igra
obeh, zlasti seveda Petra
Boštjančiča, ki nikakor ni bil
zvezdniški, pač pa preprosto
iskren Hamlet.
Zasluga za igralsko brez-
hibni del predstave gre tudi
Stanetu Potisku, njegov
Klavdij je bil modro zadržan
nosilec zgodovinskega nasi-
lja, in Jani Smidovi, kraljici
Gertrudi, ki je podala svojo s
krivdo obteženo vlogo mate-
re in žene s primerno moral-
no nervozo. Sandi Krošl
(Apolonij) je bil dognan in
odvratno takten, Janez Stari-
na (njegov sin Laert, tudi on
ujet v usodo maščevanja) je
bil korekten soigralec Ha-
mletu in Ofeliji. Horatio Zvo-
neta Agreža je bil nekoliko
preveč infantilen, kakor je
bil Osrik (Igor Sancin), mor-
da ne po svoji krivdi, pretira-
no karikiran. V tej veliki
Shakesp>earovi igri o davnih
dogodkih na danskem dvoru
so sodelovali še Borut Aluje-
vič, Bogomir Veras, Janez
Bermež, Matjaž Arsenjuk,
Drago Kastelic, Pavle Jeršin
(grobar), Anica Kumrova in
Bruno Baranovič.
PETER KOLSEK
ŠOŠTANJ: ODLIČJA
ZA PROSVETNE DELAVKE
v petek 8. maja so se v Šoštanju zbrali številni gosti
in pedagoški delavci osnovne šole Biba Roeck iz Šo-
štanja ob svečani podelitvi državnih odlikovanj zasluž-
nim učiteljicam, ki so vse od osvoboditve, polnih 35
let, poučevale mlade generacije učencev v novi Jugo-
slaviji.
Predsedstvo SFRJ je odlikovalo z odličjem Zasluge
za narod s srebrnim vencem učiteljice: Milko JARNO-
VIC, Jolando VREČKO in Marijo HUDOMAL za 35-
letno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter za
sodelovanje v različnih družbenopolitičnih organizaci-
jah. Utemeljitev je prebral ravnatelj šole Matjaž N^tek,
odličja pa je slavljenkam s krajšim nagovorom podelil
sekretar občinskega komiteja ZKS Velenje Janez Mi-
klavčič.
Slovesnosti so poleg stanovskih tovarišev prisostvo-
vali še predsednik skupščine krajevne skupnosti Šo-
štanj Martin Primožič, pomočnik direktorja Vzgojno-
izobraževEilnega zavoda Velenje Dušan Dolinar, sekre-
tar Občinske izobraževalne skupnosti Velenje Srečko
Peterlin in ing. Dušan Janežič, direktor šoštanjskih
termoelektrarn, ki imajo že vseskozi patronat nad
osnovno šolo Biba Roeck. Vsi navzoči So slavljenkam
ob podelitvi visokih državnih odlikovanj izrekli
iskrene čestitke z željo, da bi tudi še v bodoče, čeprav
že v pokoju, tako prizadevno sodelovale v našem druž-
benem življenju.
V. KOJC
SREBRNI JUBILEJ PEVCEV
IZ PONIKVE
Srebrni jubilej so člani moškega pevskega zbora iz
Ponikve proslavili z dvema uspelima koncertoma. Se
posebej velja omeniti nastop pevcev na predvečer
Dneva zmage v Šentjurju, ki je navdušil polno dvorano
poslušalcev.
Maloštevilni zbor iz Ponikve je s svojim rednim de-
lom pričel pomladi leta 1955 pod vodstvom zaslužnega
zborovodje Maksa Kovačiča. Danes, ob jubileju šteje
zbor 32 prizadevnih članov, ki jim dirigira zborovodja
Julij Gorič.
ER
»VELIKA
PUNTARIJA« V
ZAGRADU
Pred polno dvorano so
člani prosvetnega druš-
tva Svoboda Zagrad v pe-
tek zvečer odigrali Bratka
Krefta Veliko puntarijo.
Režijsko vodstvo je bilo
v rokah Bena Cizlja. S to
uspelo uprizoritvijo bodo
igralci Svobode v nede-
ljo, 17. maja gostovali na
Planini, kasneje pa se bo-
do še enkrat predstavili
občinstvu na domačem
odru.
MP
CELJSKI GODALNI ORKESTER

Orkester dobil Gallusovo plaketo
Zavod za kulturne priredi-
tve je priredil v ponedeljek,
11. maja izven abonmaja
koncert Celjskega godalnega
orkestra. Pred 35 leti ga je
ustanovil pokojni prof. Du-
šan Sancin, sedaj ga vodi do-
mala že 8 let prof. Valter Ra-
tej. Skromni godalni ansam-
bel se odlikuje po svoji žilavi
dejavnosti, kajti pri neštetih
težavah je vztrajno deloval
ter dosegal lepe uspehe tako
na celjskem področju kot
izven njega, vštevši vrsto na-
grad in odličij. Ob tej priliki
mu je izročil v imenu pred-
sedstva ZKO Slovenije Vid
Marčen Gallusovo plaketo,
najvišje slovensko glasbeno
odličje za večletno kulturno
delovanje.
Godalni orkester sestavlja
že vsa leta okrog 20 glasbeni-
kov, ki so deloma sedanji ali
nekdanji gojenci glasbene
šole. Tako bi bilo vse v redu,
le da se ansambel nikakor ne
more razviti v večji korpus
zaradi stalnega odhajanja
starejših članov. Poleg tega
naj omenimo tradicionalno
pomanjkanje čelistov. Prav
iz takih razlogov moramo bi-
ti veseli, da orkester uspešno
deluje in kot tak predstavlja
sestavni del celjske glasbene
kulture. Za letošnji koncert
je pripravil dirigent Ratej za-
nimiv in izredno kvaliteten
program: Handlov Concerto
grosso op. 6. št. 5, Albinoni-
jev Koncert za oboo in godal-
ni orkester, Skerjančev Con-
certino za klavir in godala ter
Brittnovo Simple simphony.
Mojster baročne glasbe
Georg Friederich Handel
(1685-1759) je med številni-
mi deli komponiral 12 kon-
certov za godala. Po oblikov-
ni širini, plemenitih mislih,
priložnostni živahnosti ter
bogastvu melodičnih idej so
to edinstvene mojstrovine.
Concerto grosso št. 5 ima 6
stavkov, ki si med seboj kon-
trastirajo, orkester jih je
izvedel tri: Larghetto, Alle-
gro in Menuet. S^irino in mo-
numentalnost je orkester le-
po interpretiral, ritmično
precizno, jasno, dinamično
prav lepo diferencirano.
Koncertini - solisti Radovan
Marvin in njegova učenka
Klementina Pleterski, poleg
njiju čelist, gost iz Zagreba,
so svoj part izvedli skrbno in
muzikalno.
Tomaso	Albinoni
(1671-1750) je pomemben in-
strumentalni skladatelj poz-
nobaročnega benečanskega
sloga. Orkester je naštudiral
njegov Koncert za oboo op.
9. Stavki so plastično graje-
ni, tematika je jasna, zračna,
nasproti posameznim strogo
fugiranim delom dominira
spevna linija. Solistični del
je interpretiral gost iz Zagre-
ba, odlični oboist Mladen
Požgaj z lepim tonom, z oku-
snim fraziranjem. Orkester
je zvenel zelo dobro, bil je
enoten, skupna igra s soli-
stom odlična, posebno obču-
ten in izrazit je bil drugi sta-
vek, Adagio.
Concertino za klavir in go-
dala Lucijana Marije Sker-
janca (iz 1. 1949) je za tak
amaterski ansambel že kar
trd oreh, ki ga je krepko po-
magal realizirati solist, naš
dobri znanec, pianist Hinko
Haas. Razvil se je v izvrstne-
ga pianista in kot tak je uč^"
kovito prispeval svoj del
uspešnemu koncertu,
prvem stavku sta se lepo dc
polnjevala solist in orkeste
v liričnem razpoloženju; t
stavek je bil najboljši. Drug
stavek je povsem solističen
razmišljajoč, z barvno palet(
poznega impresionizma.
tretjem stavku, Allegrett(
con spirito, dominira klavir
številnimi tehničnimi pro
blemi, dvojnimi tercami ii
oktavami, ki jih je Haas ob
vladal s temperamentom ii
muzikalno prepričljivo.
Benjamin Britten je naji
menitnejši predstavnik so
dobne angleške glasbe. Nje
govo ustvarjanje se odlikuj«
po invenciji in originalnost
ter po bleščeči kompozicij
ski tehniki. Britten je moj
ster instrumentacije - imj
posebno sposobnost, da i
skromnimi sredstvi izraz
raznovrstna kontrastna raz
položenja. Simple simphon^
(Preprosta simfonija) ni tak(
lahka, kot bi poslušalec sodi
ter je za naš orkester doka
zahtevna naloga, ki jo je do
stojno opravil.
EGON KUNEJ
XIV. MLADINSKI
PEVSKI FESTIVAL
CELJE, Od 28. OO 31. MAJA 1981
PRIJAVE ŽE ZBRANE
Organizacija letošnjega mladinskega pevskega festivala že prehaja v zaključno obdobje,
saj je do začetka še dobrih 14 dni. Zaključene so tudi že prijave za sodelovanje. Tako bo na
zveznem tekmovanju nastopilo 26 pevskih zborov, za mednarodno tekmovanje pa se je
prijavilo 9 zborov. Na uvodni prireditvi bodo prepevali pevci 6 zborov, na množičnem
koncertu v Mestnem parku pa bo prepevalo okoli 1500 mladih pevcev.
Razen samega festivala pa bo ta čas v Celju tudi nekaj spremljevalnih prireditev. V
Muzeju revolucije bo razstava novejše glasbene literature za mladinsko zborovsko petje in
mednarodna razstava učbenikov za glasbeno izobraževanje. Pomemben pa bo tudi zvezni
plenum o mladinskih zborih.
Na fotografiji pa je dekliški zbor iz Jalasjarvija na Finskem, ki ga vodi Aatos Alanke.
SLOVENSKE KONJICE: NA NAŠI
BESEDI PET SKUPIN
Mladi iz konjiške občine so v soboto predstavili kulturne
dejavnost, ki jo razvijajo v osnovnih mladinskih organizaci
jah. Na prireditvi Naša beseda so nastopili mladi iz osnovn*
šole Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah, iz osnovnil
organizacij Zbelovo in Žiče, aktiv mladih zadružnikov ir
vojaki iz garnizije v Slovenski Bistrici. Zbelovčani in mlad
zadružniki so pripravili skeča, ostali pa recitale.
Vse skupine so se na srečanje dobro pripravile in ol
gledanju in poslušanju drugih so tudi lažje ocenile, koliko s(
same že dosegle. Ravno to in izmenjava izkušenj sta bili tud
glavni vrednosti prireditve in, zaradi njiju tudi niso tak<
močno pogrešali ostalih gledalcev in poslušalcev. No, sicei
pa bi bil številen obisk v Slovenskih Konjicah veliko bol;
presenetljiv kot skromen, zlasti še tokrat, ko je bila priredi'
tev v Domu teritorialne obrambe. Kulturni dom so namre<!
pričeli obnavljati, tako da je dvorana v tem domu še najbol;
primerna za prireditve. Je pa ravno dvorana dala prireditv
nekako bolj sodoben videz.
Prikaz kulturnega dela mladih je uspel, vendar z njim ne
bi mogli biti zadovoljni, če bi verjeli, da je to vse, kar so
mladi v konjiški občini sposobni narediti. Ne smemo pa
pozabiti, da so vključeni še v druge kulturne skupine.
MBf
št. 19 - 14. maj 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V CELJU
šE VEDNO KADROVSKE ZAGATE
]^rsto novosti prinaša nov zakon
, Zavod za spomeniško var-
stvo Celje opravlja naloge na
^pomeniškovarstvenem po-
dročju in tudi nekatere ope-
rativne naloge v zvezi z ob-
novitvami spomeniškovar-
ptvenih objektov. Opravlja
Ualoge za 11 občin, in sicer:
pelje, Hrastnik, Mozirje, La-
Sevnico, Konjice, Šent-
jur, Šmarje, Trbovlje, Vele-
Jije in Žalec.
Na zastavljena vprašanja o
vlogi, pomenu in nalogah
Zavoda za spomeniško var-
'stvo Celje je odgovarjala rav-
nateljica Anka Aškerc.
[ »S kakšnimi nalogami se
je Zavod ukvarjal v lan-
kkem letu?«
^ Ena najobsežnejših je bila
trav gotovo priprava stro-
kovnih osnov za različne ur-
banistične dokumente. Po
obsegu največja naloga na
kem področju pa je bila pri-
brava osnov za staro mestno
tedro Celja. S pomočjo tujih
strokovnih delavcev smo to
študijo delali pol leta. Pri-
toravili smo tudi strokovne
bsnove za prostorske plane,
kaj je znano, da si ti plani
^daj pripravljajo za vse obči-
he. Pomembno in tudi po
Količini obsežno delo Zavo-
jda pa je bilo spremljanje
vseh gradenj in adaptacij ob-
jektov na zavarovanih ob-
močjih. Največ tega dela je
bilo opravljenega za staro
mestno jedro Celja, pa za Ro-
gatec, Žalec, Podčetrtek,
Kozjem, Bistrici ob Sotli
d.«
»Katere so naloge, ki jih
''.avod še opravlja?«
Zavod organizira in stro-
• ovno vodi mnoge spomeni-
škovarstvene akcije. Ce se
+ povrnem na lanskolet-
delo, so bile to akcije v
tvezi s celjskim gradom in
Svetino, Olimjem, velenj-
skim in sevniškim gradom.
Delali smo strokovne osnove
za dela na Zički kartuziji, ki
se bodo začela letos. Obsež-
na dela smo opravljali za Ma-
rijino in opatijsko cerkev v
Celju, v Ločah pri Poljčanah,
v Vrhovem, na Ponikvi v
Plečnikovi kapeli na Svetih
gorah in še na številnih dru-
gih objektih.
»Prav gotovo ob vseh na-
štetih delih Zavod za spo-
meniško varstvo ne pozab-
lja na popularizacijo spo-
menikov in s tem približe-
vanju le-teh najširšemu
krogu ljudi.«
Res je. Zato vsako leto pri-
pravimo vsaj eno razstavo.
Lani smo pripravili razstavo
pod naslovom: Kulturni spo-
meniki na Kozjanskem, s či-
mer smo dali svoj prispevek
kozjanskemu kulturnemu
tednu.
»Ob vsem tem se kar sa-
mo po sebi rojeva vprašanje
o strokovnem kadru. Ali ga
imate dovolj?«
Ne, za vsa ta obširna opra-
vila nimamo dovolj strokov-
nih delavcev. Velikokrat si
zato pomagamo z zunanjimi
sodelavci. Zelo pa so obre-
menjeni tudi vsi delavci Za-
voda. Največji deficit na tem
področju so še vedno arhi-
tekti. Pri nas imamo samo
enega. Mnogi odhajajo zara-
di bojših delovnih pogojev
raje drugam. Letos bi radi
zaposlili vsaj še enega arhi-
tekta in vsi upamo, da nam
ga bo uspelo pridobiti. Zelo
pogrešamo tudi strokovnja-
ka za tehniške spomenike,
kakor tudi strokovnjaka za
arheologijo. Za zdaj nam ve-
liko pomagajo sodelavci iz
Pokrajinskega muzeja. V na-
slednjih letih bomo nujno
potrebovali vsaj še enega et-
nologa.
»Katera so tista najnuj-
nejša dela, ki se jih boste
lotili v naslednjih mesecih
in pa tudi v naslednjih le-
tih?«
Največ dela nas vselej ča-
ka v starem mestnem jedru
Celja. Največja in zelo po-
membna naloga v tem času
je priprava strokovnih izho-
dišč za prenovo Laškega in
Radeč. Tudi na območju Ce-
bin nas čaka še precej dela.
Večja dokumentacijska na-
loga, ki poteka prav v tem
času, je priprava načrtov za
avtentične spomenike ljud-
ske revolucije in delavskega
gibanja. Znano je, da imamo
veliko obeležij, smo pa po
vojni hudo zanemarili delo
na takoimenovanih avtentič-
nih spomenikih.
Prav to je naša prioritetna
naloga tega srednjeročnega
obdobja.
»Kaj prinaša novi zakon o
varstvu kulturne dedi-
ščine?«
Zakon prinaša vrsto novo-
sti, naj omenim samo dve.
Prva je v tem, da bodo odslej
skupščine občin razglašale
kulturne spomenike. To je
pomembna novost. Druga
pomembna novost pa je, da
ta novi zakon obsega tudi
varstvo narave in za to var-
stvo predpisuje obvezno
strokovno službo v občini.
Na območju celjske regije
službe za varstvo narave še
nimamo. Glede na doseda-
nje izkušnje predvidevamo,
da bi se ta služba razvila v
bodoče pri našem Zavodu.
Zakon predvideva, da je var-
stvo narave kulturna dejav-
nost. V tem petletnem ob-
dobju, tega se zavedamo, ne
bo moč vsega doseči,
MATEJA PODJED
REVIJA GLASBENIH ŠOL
CELJSKE REGIJE
v Kulturnem domu v Zrečah
je bila v soboto, 9. maja revija
glasbenih šol celjske regije. Na-
stopali so gojenci glasbenih za-
vodov iz Slovenskih Konjic, Ce-
lja, Radeč, Šentjurja, Šmarja pri
Jelšah, Velenja in Žalca, torej iz
vseh občin našega področja. Or-
ganizator je bila glasbena šola v
Slovenskih Konjicah, pokrovi-
telj tovarna Unior iz Zreč, ki je že
znana po svojem lepem odnosu
do kulturnih dejavnosti. Vsaka
šola je predstavila 5 do 10 svojih
najboljših učencev in tako se je
zvrstilo na odru 42 točk, vseka-
kor odločno preveč, kajti priredi-
tev se je vlekla več kot tri ure. Po
tehnični in muzikalni dospelosti
so si bili posamezni zavodi dokaj
različni. Zavoljo daljše tradicije
in izkušenih pedagoških kadrov
sta prednjačile Celjska in Velenj-
ska, deloma tudi Žalska šola,
medtem ko se druge šole še bori-
jo z začetnimi težavami, od kate-
rih je največja pomanjkanje viso-
ko kvalificiranih učnih moči.
Povsod pa se najdejo muzikalni
otroci, kar se je opazilo pri večini
izvedenih točk. Iz Celjske šole so
se odlično izkazali vsi nastopajo-
či: Robert Kerš - trobenta, Urška
,Koren - klavir, Boštjan Zupančič
-	klarinet in godalni kvartet.
Glasbena šola Frana Koruna -
Koželjskega iz Velenja daje mo-
čan poudarek pihalom in trobi-
lom. Tako so bili uspešni učenci
oboe, fagota in pozavne, naj-
uspešnejši pa Rok Zidarič - flav-
ta in Bojan Pavline - klarinet.
Izvrsten je bil pihalni trio (flavta,
oboa, fagot).
Tudi v pogledu programa so
pokazale nekatere šole dober
okus, ki temelji na zrelem izku-
stvu, druge zopet so sestavljale
programe brez prave logike, kar
nekam nametano. Izkušen peda-
gog izbere za določeno stopnjo
primerno skladbo po tehnični za-
htevnosti in po muzikalnem izra-
zu. Različne dvomljive priredbe
ne spadajo na tako prireditev,
kompozicije naj ne bodo predol-
ge ali celo dolgovezne, nepotreb-
na ponavljanja naj se opuščajo.
Dober pedagog pozna vse take in
podobne umetnije, neizkušeni
naj bi se učil ali povprašal za na-
svet. Zal je služba strokovnih
svetovalcev tako okrnjena, da v
tem pogledu ni mogoče pričako-
vati izboljšanja.
Zelo razveseljivo je bilo dej-
stvo, da je skoro vsak zavod
predstavil po en ansambel. Sku-
pinska igra je za gojence zanimi-
va, privlačna, poleg tega pa naj-
primernejša oblika zgodnjega
muziciranja kot uvod v amater-
sko dejavnost: sodelovanja v or-
kestrih ali drugih oblikah lepega
muziciranja. Poslušali smo dva
ansambla harmonik, zelo dober
godalni kvartet, tercet violin, si-
cer na začetni stopnji, pa vendar
-	dobrodošel štart mladine. Me-
nuet za 4 trobente so predstavili
Sentjurčani, Velenjčani že preje
omenjeni odlični pihalr^i trio in
Zalčani mladinski pihalni orke-
ster, dokaj močno zaseden, into-
nacijsko prav dobro uglašen, rit-
mično sočen in predvsem izre-
dno koristna oblika skupinskega
igranja, ne nazadnje močna afir-
macija šole pred javnostjo.
Ne glede na nekatere omenje-
ne slabosti smo bili priče krepke-
mu napredku glasbene vzgoje, ki
ni zgolj »hobby« kot jo hočejo
nekateri povprečneži ocenjevati,
ampak nenadomestljiv vzgojni
element v kulturnem oblikova-
nju mladine, važen prispevek
amaterski dejavnosti.
EGON KUNEJ
NOVEGA TEDNIKA
RADO ZAKONJŠEK-
CANKAR, KI JE UREJAL
»NA DELO«
Leto 1946 je bilo leto
velikih dogodkov. Naj-
važnejša od vseh nalog je
bila poleg obrambe izvo-
jevane neodvisnosti iz-
gradnja in obnova. Po no-
vembrskih izrednih izda-
jah z volivnimi rezultati iz
leta 1945 je bilo nekaj ča-
sa Celje brez časnika tja
do začetka marca. Usoda
časopisa najbrž ni bila
odvisna od denarja ali če-
sa podobnega, marveč od
kadrov, od naklonjenosti
odločujočih dejavnikov.
Časnik, ki je v marcu
1946 izšel, je imel novo
ime, skladno s tedanjim
časom: »NA DELO«. V
»kolofonu«, kjer so po-
datki o ljudeh, ki časnik
ustvarjajo piše, da časnik
urejuje uredniški odbor,
vendar pa je treba zapisa-
ti, da je bil steber tega de-
mokratično anonimnega
uredniškega odbora Ra-
do Zakonjšek-Cankar.
Rado Zakonjšek seve-
da glede časnikarstva ni
bil novinec, kot je bila
njegova predhodnica.
Star savinjski partizan je
bil in propagandist. Na
obrobju Savinjske doline
je vodil znano in uspešno
partizansko tehniko, ime-
novano Cankarjeva. Ne
bomo se spuščali v to, ali
je bila ta tehnika, ki je iz-
dala veliko partizanskega
tiska, imenovana po njem
ali po pravem Cankarju.
Najbrž po pravem, po te-
hniki pa je dobil ime še
njen vodja in organizator.
Časopis »Na delo« je bil
skoraj v vsaki številki
oster kot britev, če je šlo
za rezanje starih, prežive-
lih in poraženih pojavov
in njih nosilcev, ostrih
kritik na račun postop-
kov in obnašanja ljudi, ki
z besedo osvoboditev ni-
so vzeli v zakup tudi ne-
razdružne nove družbene
ureditve.
To je bilo tudi leto sodb
protiljudskim elemen-
tom, okupatorskim slu-
gam in podrepnikom, pa
tudi tistim reakcionarnim
skupinam, ki so se pove-
zale s tujo reakcijo in se
drznile pomisliti na to, da
bi zrušili priborjene vre-
dnote.
Rado Zakonjšek je v ča-
snik »Na delo« vpeljal tu-
di kmetijske nasvete. Za-
vedal se je, da je večina
njegovih bralcev vendar-
le na vasi. Značilnost ča-
snika v prvih povojnih le-
tih je bila anonimnost
piscev. Članki, tudi taki,
ki so močno odskakovali
od povprečnih poročil, ni
nihče podpisoval. V dveh
letnikih (1945 in 1946) naj-
demo le nekaj imen, na
primer: Radovana Gobca,
Frana Roša in še nekate-
re. Bralci so se prek ča-
snika spoznavali z velika-
ni mske književnosti,
predvsem z Maksimom
Gorkim, Iljinom in neka-
terimi drugimi.
Treba si je predstavljati
tisti čas, ko je bil časnik
bolj politično-propagan-
dno in vzgojno sredstvo,
manj pa obveščevalec v
smislu hitre reakcije na
pojave in beleženja do-
godkov. Tako je zaradi
objave govorov v prvo-
majski številki 1946
zmanjkalo prostora in je
objava o odhodu prve
celjske mladinske briga-
de zagledala luč sveta še-
le sredi maja, ko so se bri-
gadirjem v Bosni že posu-
šili žulji.
Rado Zakonjšek-Can-
kar, znan publicist in av-
tor številnih proznih del s
partizansko tematiko je
ostal zvest peresu vse do
današnjih dni. Bil je ne-
kaj časa tudi urednik
»Večera«.
VSTAJA NA CEUSKEM
OBMOČJU 1941
DEPORTACIJE
Nemci so hoteli slovensko
Štajersko ponemčiti v zelo
kratkem času, štirih do petih
let. Ker so deportacije po-
stavljene kot temeljni pogoj
germanizacije in genocida jih
začno izvajati takoj ob začet-
ku okupacije. Deportacije so
nacisti izvedli v treh valih.
Prvi val se je pričel 7. junija
1941, ko je odpeljal prvi tran-
sport izgnancev iz Maribora,
oz. zaradi porušenega želez-
niškega predora pri Sloven-
ski Bistrici iz Slovenske Bi-
strice v okupirano Srbijo.
Transporti drugega vala so se
pričeli 11. julija 1941 iz Mari-
bora v Tt.i. NDH, na prostor
Hrvatske in BiH. 23. oktobra
1941 pa so iz Rajhenburga
pričeli voziti transporti tretje-
ga vala izgnancev v Nemčijo.
Posebej pa so deportacije
družin in sorodnikov ustre-
ljenih talcev m partizanov.
V prvem valu so izgnali slo-
venske izobražence. Drugi
val so bili primorski Sloven-
ci, ki so se naselili na sloven-
skem Štajerskem po letu
1918, ko so se umaknili pred
fašistično Italijo iz Primor-
ske. V tretjem valu so bili
prebivalci brežiškega trikota,
kmetje ki so jih izgnali v
Nemčijo, v taborišča VoMi,
odkoder bi naj jih potem pre-
selili na podobna posestva
kot doma in germanizirali. V
deportacijah prvega vala so
izgnali v Srbijo 4796 oseb, od
tega iz okrožja Celja okoli
1200. V drugem valu je bilo
izgnano v NDH 9722 oseb, iz
okraja Celja 2500. Iz brežiške-
ga trikota so pr)silno izselili
nekaj nad 36.000 oseb. 1942
pa so odgnali v taborišča oko-
li 4000 družinskih članov in
sorodnikov ustreljenih talcev
in partizanov od tega okoli
600 »ukradenih otrok« iz
zbirnega taborišča v »Okoli-
ški šoli« v Celju.
Aretacije Slovencev, ki so
jih nato izgnali so se pričele
takoj ob začetku okupacije,
prve že 9. aprila 1941 in so
nato trajale nepretrgoma.
Aretirane Slovence so zbirali
najprej v zasilnih zaporih v
kraju bivanja (Sokolski dom
v Vojniku), nato pa jih prepe-
ljali v prehodna in sprejemna
taborišča. Prehodna tabori-
šča so bila Stari pisker,
Šmartno pri Slovenj Gradcu
in grad Bori. Iz njih so nato
aretirance prepeljali v spreje-
mni taborišči, Meljsko kasar-
no v Mariboru in grad Raj-
henburg, od tam pa v izgnan-
stvo. Aretiranci so morali vse
premoženje pustiti doma, s
seboj so smeU vzeti le 50 kg
prtljage in po 500 din ali 25
RM, preseljeni kmetje breži-
škega trikota pa so dobili ob-
ljubo, da bodo naseljeni na
nove kmetije kar se pa ni iz-
polnilo, sorodniki ustreljenih
talcev in partizanov pa so
morali oditi brez vsega.
Prva velika akcija aretacij
se je pričela 11. aprila 1941 in
so jo izvedli varnostna polici-
ja, orožništvo in oddelki SA
na temelju seznamov, ki jih je
varnostna policija prinesla iz
Gradca. Nato sledijo nepretr-
gane aretacije. V mestu Celju
so se aretacije pričele v noči
od 16. na 17. april 1941 ko je
bilo aretiranih 40 profesorjev
in učiteljev, nato se razširijo
na celotno regijo. Za Celje in
okolico je politični komisar
mesta Celje Anton Dorfmei-
ster 29. aprila 1941 na sestan-
ku v Celju poročal: »Akcija
aretacij v mestu Celju je zaje-
la približno 300, v okolici pa
približno 250 oseb.«
Pri aretacijah in deportaci-
jah so aktivno sodelovali
folskdojčerji. Bivši član
Svabsko-nemške kulturne
zveze Josef Krell iz Celja je
po vojni na zaslišanju izjavil:
»Tri tedne po prihodu Nem-
cev smo dobili vsi kulturbun-
dovci nalog, naj gremo na ro-
ko komisiji, ki je preseljevala
naše ljudi (Slovence). Dolo-
čeni smo bili, da zvečer v te-
mi čakamo policaje in jih vo-
dimo k ljudem, ki so določeni
za izselitev. Policija je prišla z
imeni in mi smo morali kaza-
ti stanovanja.«
Celjski pisatelj Franjo Roš
je aretacijo in dogodke v Ce-
lju opisal v svojem delu
»Celjski dnevnik 1941<':...
16. april... Malo pred enajsto
zvečer zazvoni hišni zvonec.
Predme plane patrulja šestih
oboroženih mož z dvema kul-
turbundovcema, ki sta jim
kazala pot. Enega poznam, tr-
govskega pomočnika pri
Woggu-Eckschlagerja. Vode-
či podoficir naperi vame re-
voler: »Oblecite se, da pojde-
te z nami! Kje imata orožje?
Mi vemo, da ga imate! Hitre-
je! Los!«
Izvleče j o iz omare vse pre-
dale, pretaknejo obleko, peri-
lo in knjige. Nekdo si prilasti
kos usnja, drugi udari po mo-
jem pisalnem stroju: »Tudi
tole pojde z nami!«... Zena
mi najpotrebnejše stlači v na-
hrbtnik. Hitro se poslovim.
19. april
Zapor v mestni kasarni.
Vso uro moramo pospravljati
po sobi in pobrati vsako sla-
mico, kar pomeni: obisk do-
bimo! In potem dogo stojimo
postrojeni levo in desno po
vsem prostoru od vrat do
okna. Končno sunkoma od-
pro vrata in v nas se upro
strmi pogledi skupine unifor-
mirancev. V njeni sredini sto-
ji visok, ledeno bled človek
in nas izpod srebrno obšite
kape mrko motri skozi očala.
Kaj ni to Heinrich Himmler?
Iz naših ust hoče slišati ime-
na in priznanje narodnosti.
Ze spet pri vratih malomarno
zamomlja: »Ločili se bomo v
miru. V neko »bratsko slo-
vansko deželo« (te besede je
izgovoril z zaničevalno spak-
Ijivostjo) pojdete, kajti samo
tja spadate, Štajerska pa je
bila in ostane nemška de-
žela!«
Piše:
JOŽE VURCER
Aretirani prebivalci Slovenskih Konjic pred odvozom v
Meljsko kasarno v Mariboru aprila 1941.
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 19 - 14. maj 19fi
NOVI PROIZVODNI PROSTORI
MIK PREBOLD
Nova proizvodna hala v izmeri 750 m^, ki so jo sve-
čano predali namenu minulo soboto, pomeni za kolek-
tiv, zlasti za TOZD Konfekcijo, neprecenljivo pridobi-
tev.
Na sobotni slovesnosti, kjer so bili tudi predstavniki
družbenega in političnega življenja občine, KS in
drugi gostje, je zbranim najprej spregovorila predse-
dnica delavskega sveta podjetja Kristina Marko. Za
njo je direktor TOZD Konfekcija Norbert Markon pre-
bral govor generalnega direktorja Staneta Skoka, ki se
zaradi bolezni ni mogel udeležiti svečanosti. Navzočim
je spregovoril tudi predsednik Izvršnega sveta SO Jože
Jan, ki je v svojem govoru poudaril pomembnost na-
ložbe.
Podelili so tudi priznanja in plakete najbolj zasluž-
nim za izgradnjo novega objekta. K še slovesnejši obe-
ležitvi praznika pa so prispevali svoj delež tudi pihalna
godba »Svobode« Prebold in otroški pevski zbor
osnovne šole Prebold. Ob koncu so si udeleženci sve-
čanosti ogledali še proizvodne prostore, ki so veljali
190 milijonov dinarjev, zgradil pa jih je celjski Ingrad.
DARKO NARAGLAV
TRNOVLJE PRI CELJU: ZA
PRAZNIK VELIKO PRIZNANJ
v krajevni skupnosti Tmovlje pri Celju so letos
prvič počastili svoj krajevni praznik, deveti maj.
Spored slavnostnih prireditev so pričeli člani do-
mače Zarje, ki so uprizorili komedijo »Kradi malo,
manj«.
V soboto, 9. t. m., pa se je po promenadnem koncertu
pihalnega orkestra EMO pričela slavnostna seja skup-
ščine krajevne skupnosti, na kateri je predsednik
skupščine femil Hajnšek med drugim opozoril na pre-
mnoge uspehe, ki so jih v krajevni skupnosti dosegli v
zadnjem času. To ne velja samo za preurejeni kulturni
dom Zarje, marveč tudi za prostore za delo krajevne
skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij.
Pomembno je nadalje, da je Trnovlje dobilo zazidalni
načrt, po katerem bodo lahko zgradili štirideset indivi-
dualnih hiš. Tudi v tem vidijo korak, da se bo odhod
mladih iz skupnosti zaustavil.
Velike naloge jih čakajo tudi v novem obdobju. To
so kanalizacija, poti za pešce ob glavni cesti, asfaltira-
nje še vseh preostalih cest, vodovod itd.
Na slavnosti, ki so jo dopolnili recitatorji Zarje in
mešani pevski zbor »BVanc Kač«, so najbolj delavnim
krajanom v skupščini krajevne skupnosti in v krajev-
nih organizacijah in društvih podelili lepa priznanja.
MB
PREBOLDSKI JAMARJI
V SAVINI JAMI
Nova znamenitost v BiH
Zelja po spoznavanju in ra-
ziskovanju krasa, je v času
prvomajskih praznikov po-
peljala na pot tudi prebold-
ske jamarje, člane »Črnega
galeba«. Tokrat so si torišče
svojega raziskovalnega dela
izbrali v jamah SR Bosne in
Hercegovine. S to odpravo
so dodali v svoj mozaik ak-
tivnosti pomemben kamen-
ček, ki pomeni v njihovem
12-letnem obstoju, poleg I.
jugoslovanske odprave v
Južno Ameriko, organizacije
IX. zborovanja slovenskih
jamarjev, praznovanje 10-let-
nice in razvitja prapora, or-
ganizacije I. republiške ja-
marske orientacije ter dosež-
kov na raziskovalnem po-
dročju z Jamo Pekel, Brez-
nom Presenečenj, Klamen-
škovim peklom. Tajno jamo
in nekaterimi drugimi jama-
mi - najpomembnejšo pote-
zo v dosedanjem programu
dela in življenja kluba.
Člani ekipe so se na pot
odpravili z veliko mero opti-
mizma. In ne zaman. V času
sedemdnevnega bivanja v
tej republiki so kot gostje sa-
rajevskih jamarjev »Društva
Bosansko-hercegovački krš«
dodobra spoznali nekaj jam-
skih objektov, jih dokumen-
tirali ter dodali znaten delež
k že znanim raziskavam bo-
sansko-hercegovskega kra-
sa. Poleg 250 metrov globo-
kega brezna Cavljak, 300 me-
trov dolge jame Megare na
Glasinačkom polju, 600 me-
trov dolge jame Zijače pa je
največjega pomena nadalje-
vanje raziskave Savine jame,
imenovane Orlovače, v kraju
Mokro 17 km iz Sarajeva. V
tej 2500 metrov dolgi jami, ki
so jo odkrili sarajevski ja-
marji leta 1975, so namreč
uspeli premagati še neosvo-
jeni, izredno težavni in ne-
varni vodni kanal rečice Si-
njave in razvozlati skrivnost
o možnostih nadaljevanja, ki
je vsa leta mučila sarajevske
jamarje. Po 170 metrih izre-
dno težavne in alpinistično
zahtevne poti nad kanjonom
rečice, jim je s pomočjo kli-
nov ter vrvi uspelo priti do
konca jame, ki jo je označe-
val velik in globok sifon. Nji-
hovo delo je bilo tako oprav-
ljeno, morebitne možnosti
nadaljevanja so odslej le še v
rokah jamskih potapljačev.
Vrednost tega podviga pa se
kaže predvsem v tem, ker
gre za jamo izjemnih lepot,
katere naj bi v bližnji priho-
dnosti razkrili širšemu kro-
gu ljudi. O tem bosanski spe-
leologi razmišljajo že nekaj
časa, zato jim pomeni razre-
šitev dolgoletne neznanke
stanovskih kolegov iz Pre-
bolda še toliko več.
Tako se bo Vjeternici na
Popovem polju in Ledenici
pri Bosanskem Grahovem
lahko pridružila tudi Savina
jama, ki v nobenem pogledu
ne zaostaja za svetovno zna-
no Postojnsko jamo, vsaj kar
se tiče jamskega nakita.
Ob koncu velja omeniti, da
so bili preboldski jamarji de-
ležni velikega gostoljubja sa-
rajevskih speleologov. Med
njimi so se izvrstno počutili.
Izmenjava izkušenj, razvija-
nje bratstva in enotnosti in
navezava stikov pa so vre-
dnote, ki dajejo njihovi od-
pravi še večjo vrednost.
D. NARAGLAV
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
7
To se jim tedaj ni posrečilo (posrečilo se jim je šele
kasneje, v emigraciji), a del kronike tistih zadnjih dni je
vseeno dovolj zanimiv in za našo zgodbo pomemben, da jo
velja vsaj v grobem skicirati.
Decembra 1944 so slovenske meščanske stranke ustano-
vile ilegalni Slovenski narodni odbor kot »najvišjo naro-
dno oblast za vse slovensko ozemlje«. Narodni odbor je
sestavil »narodno izjavo«, ki jo je podpisalo okoli 300 slo-
venskih »javnih delavcev«, toda luč sveta je zagledala šele
naslednje leto, ko je bila natisnjena v časniku Slovenec, 4.
maja 1945, ki je poročal o zasedanju narodnega odbora na
Taboru, ki je bilo 2. maja zvečer.
V izjavi je narodni odbor zahteval »na temelju etnične
samobitnosti slovenskega naroda in na temelju narodnega
načela«: 1. državnopravno združitev vsega slovenskega na-
rodnega ozemlja v Združeno Slovenijo, ki mora biti v geo-
grafskem, gospodarskem, prometnem in strateškem po-
gledu tako zaokrožena celota, da bosta zavarovana nemo-
ten narodni in gospodarski obstoj ter razvoj slovenskega
naroda; 2. federativno, na demokratični podlagi in socialno
pravično urejeno kraljevino Jugoslavijo pod Karadjordje-
viči, katere sestavni del je tudi narodna država Združena
Slovenija; 3. v tej federativni državi bodo imele narodne
države kot sestavni deli »tako stvarno področje, da bo
izvrševala osrednja zvezna oblast le tiste naloge in imela le
tiste prerogative, ki so za zvezno državo izrecno priznane in
izvzete iz pristojnosti oblasti narodnih držav«; 4. temeljito
socialno in gospodarsko preobnovo, ki bo uničila gospo-
darstvo kapitala nad delom itd.
Toda teh 300 podpisov (nabrali so jih med poslanci,
izvoljenimi leta 1938, in nekaterimi drugimi vplivnejšimi
ljudmi, ki so izjavo podpisali z ilegalnimi imeni - škof dr.
Gregorij Rožman na primer kot Andreje) ni pomenilo ve-
liko v primerjavi z deset in deset tisoči Slovencev, ki so se
že predtem opredelili za Osvobodilno fronto ter boj proti
okupatorju in so v njem tudi dejavno sodelovali. To prizna-
nje je prišlo kasneje celo iz vrst politične emigracije.
»Vsled komunistične prevare ali brez nje, vsied naše ne-
sposobnosti ali brez nje, narod kot večina ni imel ali hotel
imeti opravka s starimi strankami,« je zapisal domobranski
emigrantski list Tabor in s tem potrdil, da je slovenski
narod kot celota stopil na stran Osvobodilne fronte.
Narodni odbor je začel delati januarja 1945. Konec me-
seca je izdal odredbo o ustanovitvi in organizaciji sloven-
ske narodne vojske. Vanjo naj bi se vključili domobranci in
vsi oboroženi ilegalci. Slovenska narodna vojska naj bi kot
del kraljevske jugoslovanske vojske v domovini prisegla
kralju in narodu in bila poslušna narodnemu odboru ter
pod njegovim poveljstvom. Kot je mnogo kasneje o tem v
emigraciji pisal eden tedanjih političnih akterjev dr. Franc
Bajlec, bi se slovenska narodna vojska uprla Nemcem in s
tem izpričala zahodnim zaveznikom, da nikoli ni delala za
okupatorja. Kdaj bi naj do tega upora prišlo, je kajpak
vprašanje brez odgovora. Čas naj bi določili člani naro-
dnega odbora skupaj z vojaškimi poveljniki, enote pa bi na
ozemlju, ki bi ga iztrgala Nemcem, razglasile smostojno
državo, naklonjeno zahodnim zaveznikom. Upor bi se začel
v Ljubljani.
Kako zelo nestvarni so bili ti za zadnje trenutke pred
nemškim zlomom prirejeni načrti, kaže nemara najbolje
tudi dejstvo, da je Rupnik s svojimi domobranci sodeloval
prav do konca z Nemci, vedoč, da je brez njih popolnoma
izgubljen. Kaj šele, da bi se jim (on ali kdorkoli drug zunaj
sil narodnoosvobodilne vojske) mogel upreti.
Narodni dobor je kombiniral mimo stvarnosti in ustvar-
jal svoje enote (»ljubljansko divizijo«, v kateri naj bi bile
štiri iz domobrancev sestavljene brigade), za poveljnika pa
je pridobil komandanta organizacijskega štaba domobran-
cev Krenerja.
Tako se je v vrstah domobranstva ustvarjala nekakšna
ilegala, po kateri so udarili tako Nemci kot Rupnik. To je
bil samo še eden izmed izrazov strankarskega spletkarjenja
in igric, ki jih je bila tako bogata predvojna in medvojna
meščanska politična scena. Dobršen del tega seje prenesel
tudi v emigracijo in živi, čeprav v manjših razsežnostih in
pogosto omejen zgolj na medsebojne spore peščice, še
dandanašnji.
Konec februarja je narodni odbor moral ugotoviti, da še
vedno ni mogoče ustanoviti slovenske narodne vojske,
zato so imenovali le začasni vojaški odbor, ki naj bi to delo
opravil do konca marca.
Edvard Kardelj je tedaj govoril o preživelosti starih poli-
tičnih strank. Njihova obnovitev bi po zmagi pomenila
korak nazaj in bi le zavirala naravni razvoj nove Jugosla-
vije. Nova doba terja nove politične oblike. Porok za uspeh
je enotna Osvobodilna fronta, v kateri bi razvoj strankar-
stva pomenil razbijanje narodne skupnosti in netenje no-
vega razdora v slovenskem narodu. Program Osvobodilne
fronte je dovolj razvejen, da lahko v njem vsi najde
osnovo za sodelovanje pri krepitvi blaginje naroda. Gosp
darstvo se bo razvijalo ob onemogočanju izkoriščanja n
ravnih virov s širokim sodelovanjem ljudi pri upravljanj
Velik del bo podržavljen, toda ostalo bo načelo zasebi
lastnine, kjer bodo posamezniki lahko uresničevali svo
pobude. Osnova kmetijstva bo zadružništvo.
Medtem so okrožnice organizacijskega štaba slovensk
domobrancev opozarjale na pijančevanje, črno borzo, h
zarderstvo in druge nadloge, ki da so se močno razpasle
domobranskih vrstah. Morala je padla, ni več navdušen
za boj, vse več pa kritizerstva in zanemarjanja službe. Tir
lic za pobeglimi domobranci je bilo več in več, čeprav tej
ni mogoče posploševati, saj so v posameznih enotah
vedno držali red in disciplino.
A zlom se je bližal in dogodki so se začeli dobesedi
prehitevati.
V začetku aprila 1945 se je Rupnik v Ljubljani sesta.
generalom Domjanovičem, pomočnikom Draže Mihaj.
viča, s predstavniki srbskega dobrovoljskega korpusa, t
vatske jugoslovanske vojske v domovini, v vlasovci
drugimi. Vse te sile naj bi se skoncentrirale v Sloveniji t
preprečile vdor partizanov proti Trstu, s čimer bi obdrži
karidor za umik protikomunističnega prebivalstva prt
zavezniškim enotam v Italiji. A iz tega ni bilo nič, saj so
enote generala Vlasova ostale na Rupnikovi strani, dru
pa so se umaknili. O tem je bilo leta kasneje slišati tudi
polemičnih dialogih v slovenski politični emigraciji.
Tedaj je v Sloveniji kar mrgolelo različnih nacionaln
protikomunističnih sil: slovenski domobranci, gorenjs.
domobranci, srbski dobrovoljski zbor, dinarski četniš
odred, četniški odred Momčila Djuriča, četniški odred D
brosava Jevdjeviča, četniški odred Pavla Djurišiča, man}
slovenski četniški odredi, deli ruske osvobodilne armad
SNVZ (slovenska narodna varnostna straža) na Prime
skem!
Tu je bila kajpak še policija, katere politični oddelek,
imel v boju z narodnoosvobodilnim bojem še posebl
vlogo in katero je vodil upravnik dr. Hacin. Ta je prevz
vodstvo policije v Ljubljanski pokrajini po kapitulac
Italije, za upravnika pa ga je predlagal general Leon Rui
nik, kije svoj predlog Roesenerju podprl z argumenti, da.
dr. Hacin zelo sposoben, saj je bil že prej policijski direktc
poleg tega pa izstopa njegova protikomunistična in germ
nofilska naravnanost. »Predlog sem sprejel, potrdil pa ga
komisar za Adriatische Kunstenland Rainer. Dr. Hacin.
imel proste roke za boj proti Osvobodilni fronti in je I
izključno pristojen za mučenje v zaporih. Kasneje je vod
policijskega zbora predlagal, naj bi ta zbor uporabili tudi'
boj proti partizanom na terenu, pa sem to odklonil, ker se
menil, da so policisti vojaško premalo izurjeni, poleg tei
pa so imeli dovolj dela tudi v Ljubljani,« je po vojni izja^
general SS in višji SS ter policijski vodja Erwin Roesen^
Narodni odbor je imel tačas več sej, na katerih so rli
pravljali in sklepali o najrazličnejših stvareh - od tega,'
so, denimo, 13. aprila sprejeli svojo protestno izjavo, ker
na zasedanju Organizacije združenih narodov v San Fr^
ciscu Jugoslavijo zastopal Titov delegat, do tega, da
posebnemu odboru naročili, naj uredi vse potrebno
evakuacijo prebivalstva.
št. 19 - 14. maj 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
KAJ PA
UPOKOJENCI V
DOMOVIH?
v zadnjem času smo veli-
ko brali in slišali o sklepih,
ki se nanašajo na ureditev
pokojnin, zlasti nanižjih.
Prav je tako in vsi privošči-
mo tistim, ki bodo teh ugo-
dnosti deležni.
Tisti, ki odločajo o tem pa
so pozabili na nas upokojen-
ce v domovih. 2e decembra
so v celjskem domu upoko-
jencev zvišali ceno oskrbne-
ga dne v enoposteljni sobi za
25%, in tako znaša na dan
215.00 din. Zdaj napoveduje-
jo, da nam bodo ponovno po-
višali ceno še za 19%, kar bi
znašalo na dan 244,85 din. Po
vsem tem bi morali za en me-
sec z 31. dnevi odšteti skoraj
osem tisoč dinarjev, novih
seveda.
Približno takšna je cena v
domu na Taboru v Ljubljani,
kjer pa so pogoji za bivanje
in življenje neprimerno bolj-
ši kot v Celju.
Relativno je 8.000 dinarjev
visoka vsota in marsikdo bi
bil vesel, če bi imel takšno
pokojnino. Za nas upokojen-
ce v domu pa je to premalo
denarja. Celotna pokojnina
bi šla za oskrbo. Ce pa ima
kdo dieto, če potrebuje po-
moč v nujnih življenjskih
potrebah, pa je seveda to
premalo. Marsikdo se bo mo-
ral po vsem tem zateči po
pomoč na občinsko podpo-
ro. Dobil bo 200 dinarjev
žepnine. Kaj naj počne s tem
denarjem, če mora kupiti na
primer še nogavice, nadome-
stiti perilo itd. Igre, kino, ka-
vico, časopise smo že tako
črtali. Pa bo še marsikaj tre-
ba. Ali smo si to zaslužili?
PAVLINA KLANČNIK
UREDNIŠTVO: Kot vidi-
te, smo objavili le tisti del
pisma, ki se nanaša na po-
kojnine, na upokojence, ki
živite v domovih, kjer cena
za oskrbni dan zaras ni maj-
hna. Razumljivo, da se zara-
di tega pojavljajo problemi
in številna vprašanja. Dru-
gi del pa smo tokrat odloži-
li, ker si zasluži drugačen
prostor in drugačno obrav-
navo. Prosimo za razumeva-
nje.
ŠE ENKRAT O
ZAKLONIŠČU NA
TRUBARJEVI
ULICI
Na vaše in moje vprašanje,
zakaj zaklonišče ravno na ze-
lenici med stolpnicama Tru-
barjeva 53 a in b, se merodaj-
nim ne zdi vredno odgovo-
riti.
Ko je bil na pobudo izvrš-
nega sveta celjske občinske
skupščine sklican sestanek
na kraju samem, so prišli
štirje tovariši, ki pa se niso
predstavili in zato niti ne
vem, kdo so bili. Takoj pa so
povedali, da niso prišli raz-
pravljat, zakaj zaklonišče
prav tu, marveč so dejali, da
to zahteva zakon in je bilo
tudi v tem primeru urejeno
vse po predpisih. To pa seve-
da ne drži, ker o tej nameri
niso bili obveščeni stanoval-
ci, niti hišni svet.
Sicer pa dvomim, da v za-
konu piše, da se mora zaklo-
nišče zgraditi prav na tem
urejenem prostoru, saj je
okrog in okrog dovolj neure-
jenega, zemljišča.
Višek vsega pa je njihov
načrt, da bodo novo otroško
igrišče uredili pod okni
stolpnice A, kjer stanuje pet
invalidov, med temi sta dva
takšna, ki sta vezana samo
na balkon in dvorišče in ob
koncu tedna ne moreta na
vikend, niti med počitnicami
na morje ali v planine.
Vprašam vas, če je to pra-
vično in človeško?
NADA PEŠEC,
Celje, Trubarjeva 53 a
UREDNIŠTVO: Je že ta-
ko, da se nekaterim ne zdi
primerno, da bi odgovarjali
na javno postavljena vpra-
šanja. Da, to so samo neka-
teri, kajti, kot vidite in lah-
ko ugotovite skoraj vsak te-
den, večina z največjo vne-
mo odgovarja na vprašanja,
ki jih zastavljajo avtorji pi-
sem ali pa tudi mi v ure-
dništvu.
Zato vnovič v vašem in
svojem imenu prosimo od-
govorne, to pa je službe, ki
odgovarjajo pri občini Ce-
lje za urbanizacijo, graditev
in podobno, da povedo, če-
prav prepozno, kako je priš-
lo do lokacije za zaklonišče
pri omenjenih stolpnicah in
kako do lokacije za nado-
mestno otroško igrišče.
Hvala v naprej za skorajš-
nji odgovor!
SEMAFOR NA
POLULAH
Prejeli smo prepis dopisa,
ki ga je kolektiv osnovne šo-
le »Frana Kranjca« na Polu-
lah naslovil v občini vsem, ki
kakorkoli odgovarjajo in
skrbijo za varnost prometa
na cestah. V njem so napi-
sali:
Z izgradnjo bencinske čr-
palke na Polulah se bo pro-
metna varnost učencev po-
slabšala. Šola je na začetku
šolskega leta 1980/81 izdelala
prometno-varnostni načrt, ki
je sestavni del letnega delov-
nega načrta šole. Obravnava-
li smo ga na konferenci uči-
teljskega zbora in sveta star-
šev, 6. oziroma 23. aprila le-
tos. Člani učiteljskega zbora
in sveta staršev so bili sezna-
njeni s perečo prometno pro-
blematiko, ki je nakazana v
prometno varnostnem načr-
tu. Ustavili so se predvsem
ob črnih točkah, na katerih
so ogroženi učenci na poti v
šolo in iz nje. Najbolj je neva-
ren prehod čez magistreilno
cesto Celje-Laško v križišču
ob mostu čez Savinjo na Po-
lulah. Bili so enotnega mne-
nja, da bi bilo nujno semafo-
rizirati to križišče. Predlagali
so celo, da bi naj krajevna
skupnost Pod gradom razpi-
sala poseben samoprispe-
vek. Starši otrok bi tak sa-
moprispevek podprli.
Cesto Celje-Laško prečka
v tem križišču vsak dan 240
otrok od 6,45 do 7.50 ure, za-
tem 224 učencev od 10.30 do
13.45 in 66 učencev od 15.30
do 16.30 ure. Skupno je torej
ogroženih vsak dan na tem
prehodu za pešce 530 otrok.
člani prometne straže so 7.
maja letos preštevali promet
na tem delu cestišča. V času
od 6.45 do 7.50 ure so prešte-
li: 88 tovornjakov in avtobu-
sov ter 169 osebnih vozil. V
času od 11.30 do 13.45 ure:
347 avtobusov in tovornja-
kov in 506 osebnih avtomo-
bilov. V času od 15.30 do
16.30 ure pa: 39 avtobusov in
tovornjakov ter 254 osebnih
avtomobilov. Skupno so to-
rej prešteli v času, ko učenci
prečkajo cesto: 474 tovornja-
kov in avtobusov ter 929
osebnih vozil.
Menimo, da smo z naše
strani dovolj izčrpno prika-
zali prometno-varnostno
problematiko. Poleg pro-
metne vzgoje, ki ji posveča-
mo izredno pozornost, ne vi-
dimo izhoda iz tega položaja.
Še tako zaostreni stabiliza-
cijski ukrepi bi ne smeli biti
izgovor za pomanjkanje
ustreznih finančnih sredstev
za semaforizacijo križišča.
Edina sreča je, da v 25. le-
tih, odkar je bila zgrajena šo-
la, niso zabeležili prometne
nesreče s smrtnim izidom
učencev šole. Ko bo pa priš-
lo do smrtne nesreče, bomo
iskali krivca, ki ga bo težko
najti. Po navadi se novinarji
in mnogi drugi vprašujejo,
kaj je ukrenila šola, da bi
preprečila najhujše.
Ravnatelj
MILAN GOMBAC
UREDNIŠTVO: Tako šola
na Polulah in tako ponovna
akcija za ureditev in sema-
forizacijo križišča, na kate-
rem so otroci zelo pogosti in
vsakodnevni pešci. Prav go-
tovo tudi ta pobuda šole
terja določen odmev in od-
govor. Vsaj eden od orga-
nov, ki je to pismo prejel, bi
naj odgovoril. Hvala!
KAJ PA
KOLESARJI?
Na naše ceste prihaja večji
red in s tem tudi večja var-
nost. Toda, marsikdaj vidim,
da se mnogi kolesarji ne ozi-
rajo ne na znake, ne na pred-
pise in mnogokrat ogrožajo
človeka v prometu, oziroma
hoji.
Podobno je z mopedisti, ki
s svojo vožnjo dostikrat ovi-
rajo promet in ogrožajo
druge.
Čeprav nimamo veliko ko-
lesarskih stez, so dostikrat
bolj prazne, ker se kolesarji
in drugi rajši vozijo drugod.
Zlasti pa bi morali bolj paziti
na to, kakšne predmete, za-
voje in podobno vozijo, ozi-
roma obešajo kolesarji na
svoja vozila. Tudi to je nevar-
no, ne samo za kolesarja,
marveč tudi za druge.
Menim, da bi z veljavnost-
jo novega zakona morali bolj
gledati, kako se v prometu,
na cesti, obnašajo mopedisti
in kolesarji, prav tako pešci.
Za varnost prometa smo od-
govorni vsi!
FRANC JAGER,
Babno 8, Celje
UREDNIŠTVO: Besede in
mnenja, na katera nimamo
dodatnih pripomb. Da, za
varnost v cestnem prometu
smo odgovorni prav vsi in
ne le vozniki avtomobilov!
AVTOBUSNO
POSTAJALIŠČE
PRI CINKARNI -
DA Ll NE?
Sem varnostnik pri Varno-
sti Celje, sicer pa stanujem v
Kozjem in se vozim na delo v
Celje z avtobusom že od
1967. leta dalje. Trenutno de-
lam v EMO Celje.
Pred več meseci sem bil na
upravi celjskega Izletnika in
jih prosil, da bi uredili avto-
busno postajališče tudi pri
Cinkarni in sicer za avtobu-
se, ki vozijo na relaciji Celje-
-Kozje in nazaj. Veliko nas
je, ki delamo po dvanajst ur
na dan in če ne dobimo za-
menjave pravi čas, ne more-
mo takoj po delu domov,
marveč moramo čakati do
20.10 ure, ker avtobus ob 18.
uri ne ustavi pri Cinkarni, da
bi lahko vstopili in se odpe-
ljali domov.
Ko sem prosil pri Izletniku
za ureditev tega postajališča
pri Cinkarni, so mi rekli, da
naj da kolektiv vlogo in da
bodo zadevo takoj uredili.
Vem, da je vloga za ureditev
tega problema prišla do
Izletnika, vendar tu, vsaj do-
slej, še niso ničesar ukrenili.
Pobuda za ureditev tega
postajališča je prišla tudi iz
Merxa, pa nič.
JANEZ KOLAR,
Kozje 34
UREDNIŠTVO: Menimo,
da mora dobiti vsako vpra-
šanje svoj odgovor, pa naj
se nanaša na katerokoli po-
dročje. Tudi pri Izletniku bi
morali odgovoriti na vpra-
šanje, ki ga načenja Janez
Kolar. Zdaj bi lahko odgo-
vor posredovali preko na-
ših pisem!
GRE ZA ŽALITEV
Ne gre zaradi dogodka, ki
je star že mesec dni, gre pa za
nekaj drugega, za tisto, kar je
aktualno tudi danes.
V počastitev petnajstega
aprila je bila v Celju slav-
nostna proslava, združena s
podpisom listine o pobrate-
nju med železničarji celjske-
ga vozlišča in tovariši iz Po-
žege.
Po končani proslavi so bili
železničarji vabljeni na zaku-
sko v dvorano SVP (najbrž
sekcije za vzdrževanje proge,
opomba uredništva), kjer naj
bi z gosti izmenjali mnenja o
načinu dela in drugem. Ven-
dar do razgovorov med ne-
posrednimi delavci vozlišča
Celje in gosti iz Požege ni
prišlo, ker so v dvorani SVP
ostali le delavci celjskega že-
lezniškega vozlišča, dočim
so se direktorji, pomočniki
in drugi administrativni de-
lavci z gosti vred umaknili v
drug prostor. Tako delavci z
gosti nismo prišli v stik.
Gre za žalitev delovnih lju-
di in menim, da do podobnih
primerov ne bo več prišlo.
Delavci-železničarji si želi-
mo več povezovanja in sode-
lovanja z ostalimi železničar-
ji iz drugih republik!
ALBERT TANŠEK,
Tratna 5, Grobelno
UREDNIŠTVO: Kot vidi-
te, smo objavili le zaključni
del pisma, kajti o sami pro-
slavi smo v Novem tedniku
pisali takoj. Strinjamo se z
vami, da do takšnih prime-
rov ne bi smelo priti.
WlFtEDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE
Muzej revolucije je odprt vsak
dan razen ponedeljka od 9. do 12.
ure in ob sredah tudi popoldne
od 14. do 17. ure. Obiskovalci si
lahko ogledajo stalno zbirko.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 12. ure, v sredo pa tudi od 14.
do 16. ure. Obiskovalci si lahko
ogledajo stalno arheološko raz-
stavo, rimski lapidarij in stalno
razstavo, ki prikazuje kulturno
zgodovinsko zbirko.
LIKOVNI SALON
v Likovnem salonu je od 11.
maja odprta razstava likovnih
del Toneta Lapajne pod naslo-
vom »Barjanska zemlja«. Razsta-
va bo odprta do 26. maja vsak
dan od 9. do 11. ure in od 16. do
19. ure.
ZDRAVILIŠČE
DOBRNA
v avli novega hotela razstavlja
likovna dela Niko Ignjatič. Raz-
stava bo odprta do 23. maja.
GALERIJA
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA
v Galeriji turističnega društva
bo do konca maja odprta razsta-
va pod naslovom »Turistični pla-
kat mesta Zagreba«, vsak dan ra-
zen nedelje od 8.30 do 11.30 ure.
RAZVOJNI CENTER
v avli Razvojnega centra bo od
14. do 23. maja razstavljal svoja
likovna dela akademski slikar
Dušan Kirbiš iz Ljubljane. Ob
otvoritvi razstave 14. maja bo ob
17. uri razgovor z avtorjem.
KLU8 KULTURNIH
DELAVCEV
Klub kulturnih delavcev Ivan
Cankar pripravlja v torek, 19.
maja ob 18. uri okroglo mizo o
prenovi starega mestnega jedra,
ki jo bo vodila arh.Alja Stefan-
čič. Okrogla miza bo v prostorih
kluba na Tomšičevem trgu.
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo
v soboto, 16. maja ob 19.30 in v
nedeljo, 17. maja ob 17. in 19.30
uri predvajali ameriški film Her-
bi zopet tekmuje.
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE
Četrtek, 14. maja ob 17. uri:
Shakespeare: HAMLET, 2. šolski
abonma.
Petek, 15. maja ob 18. uri: Sha-
kespeare: HAMLET. Abonma
Kozjansko in Abonma Laško.
Pokrovitelj predstave TEKO Ce-
lje.
Sobota, 16. maja ob 10. uri:
Shakespeare: Hamlet. 3. in 4. šol-
ski abonma. Pokrovitelj predsta-
ve TEKO Celje.
Ponedeljek, 18. maja ob 15. uri:
Shakespeare: HAMLET. 1. šolski
abonma. Pokrovitelj predstave je
TEKO Celje.
Torek, 19. maja ob 15.30: Sha-
kespeare: HAMLET. 5. šolski
abonma. Pokrovitelj predstave
TEKO Celje.
Sreda, 20. maja ob 18. uri: Sha-
kespeare HAMLET. II. in III.
mladinski abonma. Pokrovitelj
predstave TEKO Celje.
Četrtek, 21. maja bo 19.30: Sha-
kespeare: HAMLET. Ciostovanje
v Domu Ivana Cankarja v Ljub-
ljani. Pokrovitelj predstave TE-
KO Celje.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
naslednjega dne. Ob sobotah je
dežurni zdravnik od 15. do 12.
ure naslednjega dne, ob nedeljah
od 12. ure do naslednjega dne do
6. ure zjutraj, ob praznikih pa je
dežurstvo od 7. ure do naslednje-
ga dne do 6. ure zjutraj.
VETERINARSKA
POSTAJA
Neprekinjeno dežurstvo.
CEUSKE LEKARNE
Do sobote, do 16. maja do 12.
ure dežura lekarna na Tom.šiče-
vem trgu, nato prične z dežur-
stvom lekarna Cent«- v Staneto-
vi ulici.
TRGOVINE
v tednu od 11. do 16. maja de-
žura samopostrežba CENTER v
Cankarjevi ulici vsak dan do 20.
ure, od 18. do 23. maja pa dežura
samopostrežba RIMSKI DVOR.

celje
Poročilo se je 12 parov od teh
CEZNER Stevan iz ZRN in
HAFNER Breda iz Dola pri
Hrastniku. OBREZA Franc in
ARNSEK Marinka iz Šmarna v
Rožni dolini, KASESNIK Stani-
slav iz Škofje vasi in STOP AR
Slavica iz Modriča.
žalec
Poročili so se: LIPOVŠEK
Leopold iz Gornjega grada in
PAHEK Marija iz Grajske vasi,
STADLER Miroslav iz Liboj in
ZUPANC Zdenka iz Kasaz, ŽA-
GAR Anton iz Drešinje vasi in
BREŽNIK Ivana iz Podloga, ŠE-
LIGO Jožef iz Petrovč in PA-
VLIC Pavla iz Celja, ROPAŠ
Vincenc iz Črnega vrha in GO-
ROPEVŠEK Marija iz Loke, VE-
LIGOJSEK Radivoj iz Zabuko-
vice in CILENSEK Mateja iz
Griž, VOGRINC Panijel iz Vrbja
in COKAN Romana iz Prebolda,
NOVAK Martin in UŽMAH Mi-
roslava oba iz Gcilicije, SKO-
BERNE Roman iz Celja in KO-
VAČ Vesna iz Petrovč, MASKA-
LAN Branko iz Dobrteše vasi in
SERDONER Jana iz Ločice, KO-
SENINA Borislav iz Vranskega
in JERMAN Neža iz Kaple,
KRALJ Drago in FLORJAN Pa-
vla oba iz Latkove vasi, SLE-
MENSEK Robert iz Gomilskega
in KUMER Andreja iz Topovlja,
VRANIC Drago iz Ojstriške vasi
in BERZELAK Elvira iz Grajske
vasi, AMERSEK Rudolf iz Žur-
kovega dola in ZEMLJAK Slav-
ka iz Pokleka nad Blanco, HLIS
Franc iz Letuša in PLASKAN
Irena iz Smartnega ob Paki,
STRUMBELJ Adolf in TOMAN
Frančiška oba iz Vranskega,
BERGANT Vinko iz Cmega vrha
in KRIVEC Dragica iz Jeronim,
UPLAZNIK Janez iz Vrbja in
KOROŠEC Stanislava iz Ka-
menč.
Šmarje pri jelSah
Poročilo se je 11 parov.
Zlato poroko sta praznovala
GAJSEK Jakob in Marija, roj.
FERME iz Šentvida pri Grobel-
nem.
CELJE
Rodilo se je 26 dečkov in 24
deklic.
ŽALEC
Rojstev ni bilo.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rodili so se 3 dečki in 2 deklici.
SLOVENSKE KONJICE
Rodile so se 3 deklice.
celje
Umrli so: PEJHA Marija, 54, iz
Celja, GORECAN Kari, 53, iz
Socke, OKORN Karolina, 88, iz
Škofje vasi, GORISEK Zofija, 59,
iz Celja, LESKOVSEK Franc, 68,
iz Slovenskih Konjic, LAZAR
Anton, 53, iz Celja, VEBER Mi-
hael, 88, iz Žalca, CESNOVAR
Terezija, 87, iz DobriSe vasi, SLE^-
MENSEK Martin, 79, iz Malih
Dol, DOBROTINSEK Uršula, 72,
iz Malih dol, BLAZINSEK Kari,
77, iz Pristove, PRISTOVNIK
Kristina, 75, iz Stražic, DOKLER
Cecilija, 80, iz Dobriše vasi.
žalec
Umrli so: GREGORIN Eleono-
ra, 84, iz Celja, ZALAR Franc, 74,
iz Andraža nad Polzelo. PECL
Anton, 72, iz Železnega, BLAGO-
TINSEK Frančiška, 82, iz Andra-
ža, JELENC Neža, 67, iz Pemo-
vega, POTOČNIK Marija, 74, iz
Tiroseka, SKOBERNE Hedvika,
74,	iz Laz, TURNSEK Rudolf. 74,
iz Babne gore, BREZNIK Jožef,
75,	iz Letuša, PLEVNIK Janez.
53. iz Zabukovice. JELEN Mari-
ja, 75, iz Polzele, KOLAR Franc,
80, iz Polzele, RESNIK Marjeta,
73, iz Polzele, STOBER Elizabe-
ta, 74, iz Lipja, PRISLAN Ana,
70, iz Polzele, FRANK Frančiška,
79, iz Pernovega, STROPNIK
Ana, 98, iz Podkraja, SCHIL-
DENFELD Oto, 82, iz Vranske-
ga. BRINOVC Janez, 79, iz Goto-
velj.
slovenske konjice
Umrli so: STRMSEK Marija,
79, iz Zg. Laž, MUSiC Štefan, 53,
iz Prega pri Konjicah, LESKO-
SEK Franc, 68, iz Slovenskih Ko-
njic, ZORMAN Alojz, 73, iz Blata,
MASTNAK Karel, 65, iz Stranic,
HREN Stanko, 58, iz Slovenskih
Konjic, ŽNIDAR Ivan, 48, iz Loč.
GD Vojnik
prireja pod pokroviteljstvom ZKO Celje
VII srečanje narodnozabavnih ansamblov
v soboto 13. julija 1981. Ansambli, ki želijo sodelovati
se lahko do 20. maja prijavijo na naslov GD Vojnik,
63212 Vojnik. Ob prijavi naj pošljejo podatke o an-
samblu.
TURISTIČNE KMETIJE NA CELJSKEM OBMOČ
Zaenkrat /e na celjskem območju 36 kn^
nekaj letih jih bo dosti več. Velik pomei
Po podatkih, ki so nam bili
na voljo, bržčas pa še vedno
nepopolnih, je na celjskem
območju zaenkrat usposob-
ljenih 36 kmetij za kmečki
turizem. Največ, kar 27, jih je
v mozirski občini, 4 v celjski,
po 2 v velenjski in konjiški
ter ena v šentjurski. To števi-
lo pa se bo spremenilo že v
tem letu. Povsod rasejo nove
turistične kmetije, že samo v
mozirski občini jih je na vidi-
ku najmanj pet. Podobno ve-
lja za druge občine še zlasti
šmarsko. Kmečki turizem je
torej na pohodu. Postal je zr-
calo časa, saj si človek iz
mest želi vsaj dopustniški
čas preživeti v naravi, v dru-
gačnem okolju, kot ga sicer
srečuje vsak dan. Lahko bi
tudi rekli, da ima kmečki tu-
rizem prav zdaj priložnost za
najmočnejšo uveljavitev.
Napori za razširitev kmeč-
kega turizma so očitni v vseh
občinah celjskega območja.
Na Smarskem je zdaj deset
kmečkih gospodarstev, ki se
pripravljajo na to dopolnilno
dejavnost. Podobno je v ve-
lenjski, šentjurski, celjski in
drugih občinah. V mozirski
rase novo središče kmečke-
ga turizma na Smihelu. Ra-
zumljivo. Tudi zaradi bližine
Golt in tudi zaradi ceste, ki
zdaj skozi Smihel povezuje
dolino s svetom pod Medve-
djakom. V šmarski občini
bodo prve kmetije, ki se bo-
do ukvarjale tudi s turi-
zmom, zrasle okoli Boča,
Virštanja in sploh na Kozjan-
skem. Tudi v laški občini so
šli na isto pot. V konjiški se
pripravljajo še tri kmetije. V
velenjski občini bo ta dejav-
nost zajela predvsem okolico
Belih vod.
In katere so kmetije, ki
sprejemajo goste?
MOZIRSKA OBČINA
MARIJA PUNCER, po do-
mače Leveč, Loke 19, pošta
Mozirje. Kmetija ima tudi ja-
halne konje. Ima 6 ležišč in
nudi vso oskrbo.
ŽAGAR, Dobro vije 17, po-
šta Nazarje. Dostopna po ce-
sti na Dobrovlje. Ima 17 le-
žišč in nudi celotno oskrbo.
MARIJA PRAZNIK, po
domače Govekova kmetija,
Kokarje 3, pošta Nazarje.
Ima 8 ležišč in nudi polovič-
ni penzion.
MARIJA ZAG02EN, Vo-
log 11, pošta Šmartno ob
Dreti. Ima 13 ležišč in nudi
polovični penzion.
IVAN UGOVSEK, po do-
mače Ramšak, Florjan 26,
pošta Gornji grad. Kmetija
dostopna po cesti Gornji
grad - Radmirje. Ima 16 le-
žišč in nudi polni penzion.
FRANC in ANA DROBEŽ,
po domače Završnik, Florjan
23, pošta Gornji grad. Ima 10
ležišč in nudi popolno
oskrbo.
ALOJZ MERMAL, po do-
mače Trkel, Gornji grad 95.
Ima 14 ležišč in nudi vso
oskrbo.
IVAN PRESECNIK, po
domače Knebl, Lenart 2, po-
šta Gornji grad. Ima 14 ležišč
in nudi polni penzion.
KRISTINA MALI, po do-
mače Gričar, Smiklavž 62,
pošta Gornji grad. Ima 12 le-
žišč in nudi vso oskrbo.
IVANKA LENAR, Logar-
ska dolina 12, pošta Solčava.
Ima 11 ležišč in nudi polni
penzion.
ROK SUHODOLNIK, po
domače Covnik, Logarska
dolina 25, pošta Solčava.
Kmetija leži na nadmorski
višini 1200 m. Ima 12 ležišč
in nudi gostom polni pen-
zion.
ANGELA BRUNET, po
domače Podbrežnik, Logar-
ska dolina 5, pošta Solčava.
Ima 16 ležišč in nudi popol-
no oskrbo. Kmetija je ob
vstopu v Logarsko dolino.
FRANC PLESNIK, Logar-
ska dolina 13, pošta Solčava.
Gostom nudi 14 ležišč in
zajtrk. Kmetija je v osrčju
Logarske doline.
ROZALIJA OSEP, po do-
mače Bukovnikova kmetija,
Podolševa 1, pošta Solčava.
Ima 5 ležišč in nudi polni
penzion. Je najvišje ležeča
kmetija v Sloveniji. Nadmor-
ska višina 1527 metrov.
NINA VRSNIK, po doi
če Govc, Robanov kot 34,
šta Solčava. Ima 8 ležiši
vso oskrbo.
ANA OSEP, Robanov
29, pošta Solčava. Ima 8
žišč in nudi polni penzioi
PETER JEŽ, po dom
Stogljejeva kmetija, Poc
ža 3, pošta Luče ob Savi
Ima 21 ležišč in nudi pi
penzion.
ANGELA PLAZNIK,
domače Rihar, Podvolovi
24, pošta Luče ob Savi
Ima 14 ležišč in nudi po]
no oskrbo. Od Luč je kme
oddaljena 4 km. Cesta je
faltirana.	j
ANICA GRMELJ, Radi
49, pošta Luče ob Savinji,
domače Zavratnik. Dost
na je po gozdni cesti, iz 1
je oddaljena 5 km. Ima
ležišč in nudi vso oskrbo
MINKA JUVAN, po |
mače Ogradnik, Primož;
pošta Ljubno ob Savi
Ima 11 ležišč in nudi gost
polovični penzion.
ROZA SLATINSEK, S
na 28, pošta Ljubno ob Si
nji. Ima 12 ležišč in nudi
stom prenočišče z zajtrke
ANA in STANKO
KLAVC, po domače Kola
va, Savina 23, pošta Ljul
ob Savinji. Ima 8 ležišč
nudi prenočišče z zajtrko
ANA GOLOB, Ter 7, pc
Ljubno ob Savinji. Ima 13
žišč in nudi polovični p
zion.
PEPCA ZAGOŽEN, Te
pošta Ljubno ob Savi
biHS: V
v mozirski občini .
kmečki turizem dolgole
tradicijo. Glavni nosilec
lotne te dejavnosti, je vs
zadnjih letih, Zgornjesav
ska kmetijska zadruga. I
to delo vodi in usmerja M
j a Bezovšek.
» V minuli sezoni smo i
li 22 kmetij, ki so sprejeit
goste, do letošnje se bo
število povečalo za najini
tri, morda še za več. Tako
na našem območju na vi
okoli 330 ležišč, morda
kakšno zraven,« je odgo^
la na vprašanje, kakšne
trenutno stanje.
In vidiki?
»Do konca srednjeročn
obdobja bomo imeli pe\
Ljubno ob Savinji, na hribčku pa Zagožnova kmetija, ki se prav tako ukvarja s turi-
stično dejavnostjo
Gornji grad: Presečnikova kmetija, po domače Knebl
Domačija Kovačevih v Šentvidu pri Planini
Tudi v Logarski dolini je doma kmečki turizem. Na posnetku pa motiv iz naše najlepše alpske doline. Zadaj penzion
sester Logar
[/ se ukvarjajo tudi s turizmom. Toda, že v
Imetij pri ohranjanju narodopisnih značilnosti
[O ležišč in nudi gostom
I prenočišča le zajtrk.
kA JAMNIK, po do-
; Plaznik, Ter 10, pošta
io ob Savinji. Ima 10 le-
i nudi samo prenočišče
rkom. V posebni kuhi-
i lahko gostje sami pri-
jajo hrano.
<
KE RAKUN, po doma-
fremešnikova kmetija,
|ie 40, pošta Rečica ob
iji. Ima 14 ležišč in nudi
im polni penzion.
I
fE BITENC, Pobrežje
pšta Nazarje. Ima 8 le-
h nudi poleg prenočišča
bjtrk.
vseh štirih primerih,
iudijo kmetije samo po-
y penzion (gre za zajtrk
fcerjo), si lahko gostje
I zagotovijo v bližnjih
Inah. Tudi na kmetijah,
^udijo poleg prenočišča
zajtrk, problemov zara-
^e ni, saj so v krajih
pe, kjer je moč dobiti
^ obroke.
llSKA OBČINA
rKA STEPIHAR, Dobr-
. Ima 12 postelj in nudi
^čni penzion.
IRIJA BOŽNIK, Dobr-
ina 5 postelj in ponuja
j tako samo polovični
|on.
\iA SVENT, Klane 14,
ba. Ima 7 postelj in nu-
'Ipenzion.
^RIJA HORJAK, Sent-
Store, Ima 15 postelj in
polni penzion.
Poleg teh so dela za uspo-
sobitev v turistično dejav-
nost v teku še pri petih kme-
tih. Pravijo, da bodo vsi ti še
letos odprli svoja vrata go-
stom.
To so: Ivan Grad, Runtole
3, Skofja vas, ki bo imel 5
postelj, zatem Marija Stimu-
lak, Klane 33, Dobrna, ki bo
uredila 9 postelj, nato Ignac
Fijavž, Lipa 5, Store, ki bo
imel za goste 7 postelj, Oton
Samec, Polže 5, Strmec pri
Vojniku, ki bo imel 6 postelj,
in Alojz Zakeljšek, Lisce 6,
Celje, ki bo imel 12 postelj.
ŠENTJURSKA OBČINA
IVAN LUSKAR, Podpeč,
pošta Šentvid pri Planini.
Ima tri sobe, oziroma 8 le-
žišč. Nudi polni penzion.
VELENJSKA OBČINA
IVAN GLASENCNIK, Za-
vodnje 44. Ima tri sobe in 7
ležišč. Nudi polni penzion,
oziroma po želji.
MARTIN VRABIC, Skor-
no 37, pošta Skorno - Flor-
jan. Ima dve sobi.
KONJIŠKA OBČINA
TEREZIJA KOVSE, po
domače pri Mevedu, Sko-
marje, pošta Zreče. Ima 14
ležišč, nudi pa celodnevni ali
tudi polovični penzion. Po
želji.
MILAN in MARIJA LI-
PUS, po domače pri Maho-
vih, Planina, pošta Zreče.
Ima 8 ležišč, sicer pa prav
tako celodaevni ali polpen-
zion. Po želji naročnika.
KMEČKI TURIZEM V
OBČINSKIH NAČRTIH
Ni naključje, če novi sred-
njeročni načrti razvoja posa-
meznih občin na celjskem
območju poudarjajo vlogo in
mesto kmečkega turizma.
Ne gre samo za eno od mno-
gih dopolnilnih dejavnosti v
življenju in delu preusmerje-
nih, oziroma urejenih kme-
tij, marveč za razvoj kmetij-
stva sploh, za razvoj gospo-
darstva.
In vendar besede v načrtih
niso samo poudarek; zelo
očitni so tudi konkretni na-
pori, da bi od besed, zamisli
prišli k dejanjem. Na tej poti
vsekakor vodi mozirska ob-
čina, ki ima v kmečkem turi-
zmu tudi najdaljšo tradicijo
in zato največje izkušnje. Od
27 kmetij, kolikor jih bo za
turistično smer usposoblje-
nih letos, bi se naj ta številka
ob koncu tega petletnega ob-
dobja povečala na 50.
Povsod drugod so skro-
mnejši. Izjema v tem pogle-
du je šmarska občina, kjer se
kaže v zadnjem času izredno
zanimanje za kmečki turi-
zem. Razumljivo, saj se na
tem območju kar 30% prebi-
valcev ukvarja s kmetij-
stvom. Da doslej na poti
kmečkega turizma niso na-
pravili kaj več, je več ali
manj razumljivo. Katastro-
falni potres 1974. leta jih je
odvrnil od turističnih raz-
mišljanj. Vse sile in sredstva
so usmerili v obnovo poruše-
nih hiš in drugih objektov
ter v gradnjo novih. Toda,
kot kažejo zdajšnji podatki,
je tudi na Smarskem napočil
trenutek, ko bi naj kmečki
turizem dobil svoje mesto.
Letos so tudi na Kmetijskem
kombinatu prižgali zeleno
luč za turizem desetim
kmečkim gospodarstvom.
Povpraševanje pa je bilo do-
sti večje. In to je spodbudno.
Z zelo velikimi koraki sto-
pajo v celjski občini. V šent-
jurski občini se pripravljata
še dva kmeta, vsaj zdaj, za to
dejavnost. To sta Anton Ro-
bič na Planini 58 in Mirko
Kovač v Šentvidu pri Plani-
ni. Oba sta zelo blizu konč-
nemu cilju! Prvima dvema
turističnima kmetijama v
konjiški občini se bodo kma-
lu pridružile še tri nove. Hi-
ter razvoj centra na Rogli
spodbuja kmete, da se odlo-
čajo za turizem.
Tudi v velenjski občini hi-
tijo. Zdaj gradi nov objekt
Zdravko Ročnik v Zavod-
njah. Po njegovem zgledu
gredo še drugi.
To delo bo prav gotovo
spodbudilo tudi Laščane, da
se bodo odločili za turizem
na kmetijah. Zaenkrat o tej
nalogi govorijo samo v plan-
skih dokumentih.
Preseneča pa dejstvo, da
te smeri kmečkega življenja
ne podpirajo v žalski obči-
ni, kjer po podatkih, ki smo
jih dobili, zaenkrat ni kme-
tij, ki bi razvijale turistično
življenje. Le zakaj?
Kmečki turizem je na po-
hodu. Tudi v celjski regiji.
Vlogo te dejavnosti pa ne
kaže ocenjevati samo skozi
pridne roke kmečkih ljudi,
zlasti gospodinj, na katerih
leži teža odgovornosti in se-
veda dela, skozi dohodek, ki
ga prinaša, marveč tudi z
drugega zornega kota.
Turistične kmetije naj bo-
do tudi tiste, ki ohranjajo na-
rodopisno značilnost svoje-
ga okolja. Ne samo v arhitek-
turi, marveč tudi v načinu
življenja, v pripravljanju je-
di, v govorici in podobno.
Zlasti preurejene in nove
kmečke hiše bi morale po
svoji arhitekturi, po zuna-
njem videzu, ostati zveste
starim podobam, pa čeprav
bodo znotraj lepe dnevne so-
be, primerne spalnice, ko-
palnice in drugi prostori.
Podobno velja za hrano.
Skrb za pripravljanje doma-
čih jedi ni nova. Toda, nego-
vati bi jo morali še bolj in iz
starih spominov in kuhar-
skih knjig jemati še nove po-
bude.
Podobno velja za stare
kmečke običaje. Le zakaj se
z njimi ne bi srečali tudi turi-
sti? In potem značilna kmeč-
ka dela. Marsikateremu turi-
stu bodo pomenila prijetno'
osvežitev.
In ne nazadnje - turistične
kmetije so lahko tudi dober
prenašalec zgodovinskega
razvoja svojih območij, prp-
pagator za spoznavanje lepot
naše zemlje. Tu je lahko do-
ma izvirna turistična infor-
macija! Kmetje pa bi morali
svoje goste opozarjati tudi
na pomnike narodnoosvobo-
dilnega boja, na kulturne in
zgodovinske spomenike, na-
ravne značilnosti in lepote in
še na marsikaj drugega. Se-
veda pa morajo najprej to sa-
mi osvojiti, poznati!
Za konec še en nasvet ti-
stim, ki se poklicno ukvar-
jajo s turizmom. Bolj kot
doslej bi morale tudi turi-
stične agencije ponujati
zmogljivosti kmečkega tu-
rizma. Tudi v tem je vloga
tako imenovanega receptiv-
nega turizma!
S sodelovanjem kolegov
v uredništvu napisal
MILAN BOŽiC
Zagožnova, Franc in Marija, iz Vologa pri Šmartnem ob
Dreti, ki sta se tudi odločila za turistično aktivnost
Takle vodnjak so si umislili na Ljubnem ob Savinji
t^etij, ki bodo turistično
^nene. Vse bodo imele
"O do 700 ležišč. Naj še
da potrebujemo za
Ip novo ležišče po okoli
^oč dinarjev samo kre-
" sredstev, medtem, ko
ydračun seveda večji.
•"o je, da trenutno nima-
,težav pri odobravanju
za kmečki turizem.«
j^ina turističnih kmetij v
Pslcj občini je v gornjem
l^svinjske in Zadrečke
fe. Toda, zdaj se odpira-
druga .območja, še
^ Smihel, tudi Kokarje.
^očini sicer vzorno skr-
^ širitev kmečkega turi-
■ šibki pa so na informa-
in propagandnem
področju. Korak naprej si
obetajo od skupne recepcije
v Mozirju, ki pa jo pričakuje-
jo in napovedujejo že nekaj
let. Toda, od nje nič, vsaj
zaenkrat.
»Zato v glavnem prodaja-
mo zmogljivosti tistim go-
stom, ki nas iščejo. Seveda
pa gre tudi za stalne goste, ki
prihajajo na določene kmeti-
je že vrsto let. Večjo pogod-
bo imamo le s Kompasom za
tuje goste, predvsem za one z
Nizozemske. Ti odnosi so
dobri in že nekaj let usta-
ljeni. «
Problem zgornjesavinjske-
ga kmečkega turizma pa je
seveda kratka sezona. Lani
je bilo okoli 250 ležišč zase-
denih v poprečju le 31 dni. In
tudi za letos so zdaj zasedene
zmogljivosti le v času tako
imenovane glavne sezone,
od sredine julija, do sredine
avgusta, za ves preostali čas
je še dovolj prostora.
In penzionska cena?
V zadrugi so se dogovorili,
da bo letošnja cena za polni
penzion od 280 do 320 dinar-
jev.
Motiv iz Robanovega kota, ki je po zaslugi dveh kmetij prav tako odprt za kmečki
turizem
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 19 - 14. maj 19fi
ŠMARSKI KMETIJSKI NAČRTI IN USMERITVE
MELIORACIJA IN KOKOŠI ZA IZVOZ
Razgovor z direktorjem KK Šmarje Zvonkom Straškom
Za tekoč in dolgoročni ra-
zvoj kmetijstva v šmarski
občini je zadolžen Kmetij-
ski kombinat, ki je sicer
vključen v SOZD Hmezad
in ima tri temeljne organi-
zacije združenega dela. Naj-
pomembnejši poudarek v
razvojni kmetijski usmeri-
tvi na Šmarskem še naprej
ostaja zasebni kmetijski
sektor - osnovna kmetijska
proizvodnja v kooperacij-
skih odnosih in združeva-
nju kmetov. O tem smo se
pogovarjali z direktorjem
Kmetijskega kombinata
Šmarje ing. ZVONKOM
STRAŠKOM:
»V prihodnje bomo razvi-
jali še temeljiteje odnose s
kmeti, tudi z nekaterimi no-
vimi oblikami. Predvsem
gre pri tem za proizvodnjo
mleka, mesa, za vinogradniš-
tvo in gojitev ribeza, med-
tem ko se na področju druž-
bene kmetijske proizvodnje
usmerjamo že v letošnjem le-
tu na uresničitev prej načrto-
vanih naložb. Med prvimi
naj omenim melioracijo
Imenskega polja na površini
205 hektarov s predračunsko
vrednostjo okrog 2,5 milijar-
di starih dinarjev. Pri tem
bomo spremenili tudi kultu-
ro, saj bomo njive izkoriščali
za proizvodnjo krmnih in
ostalih rastlin. Računamo tu-
di, da bomo na tem prostoru
povečali kmetijsko proi-
zvodnjo za štiri do petkrat,
saj se prav tu dobro srečuje-
ta tako družbeni kot zasebni
kmetijski interes: družbeni
zaradi predvidene gradnje
hleva za pitano govedo s ka-
paciteto 800 glav.«
Kaj pa drugi naložbeni
načrti?
Farma kokoši za proizvod-
njo enodnevnih piščancev, v
glavnem namenjenih za
izvoz, je druga pomembnej-
ša naložba v občini Šmarje.
Predračunska vrednost je
okrog 70 milijonov dinarjev,
dokončana naj bi bila še
pred koncem letošnjega leta.
Tretja naložba je sanacija
kombinatovih skladišč, cen-
trov na vaseh, kjer potekata
oskrba z reproprodukcij-
skim materialom in odkup
kmetijskih pridelkov. Ta na-
ložba sodi še med zadnje iz
potresnega okvira oziroma
za odpravo njegovih posle-
dic na Kozjanskem.
Na Smarskem obstoje
realne možnosti, da se neka-
tere kmetijske naložbe fi-
nancirajo tudi iz mednaro-
dnih posojilnih virov, je po-
sebej poudaril ing. Strašek,
čeprav je za takšno prilož-
nost potrebno še trdo delati
na zahtevnih strokovnih
elaboratih. Strokovna služ-
ba kombinata v Šmarju v
tem smislu ne bo zatajila,
smo slišali v razgovoru.
Za vinogradništvo velja
poudariti, da je bilo v zad-
njih desetih letih obnovlje-
nih 300 hektarov vinogradov
v režiji kombinata, sami
kmetje pa tudi okrog 150
hektarov in tako je sedaj v
celotnem kompleksu 1000
hektarov vinogradov na
Smarskem že skoraj polovi-
ca tudi sodobnih nasadov vi-
nogradov. Lege so razporeje-
ne po celotnem območju ob-
čine, od Boča, Sladke gore,
Tinskega, Virštanja do Bi-
strice ob Sotli. Vinograde
obnavljajo na sodoben način
in s proučenimi sortami, čr-
nimi in belimi; načrtujejo pa
vinsko klet za predelavo in
negovanje, saj je proizvodnja
dejansko že realnost, pa če-
prav so jo v zadnjih štirih le-
tih dokaj prizadele ujme, to-
ča in pozebe. Vsekakor raču-
najo na Smarskem s tržnimi
vinogradniškimi viški okrog
2000 do 2500 ton grozdja za
prodajo na tržišču. Tehnolo-
ški elaborat za vinsko klet je
v izdelavi, pripravljajo tudi
že finančno konstrukcijo, če-
prav je vprašanje lokacije še
vedno nerešeno in bo vseka-
kor podrejeno strokovnim
rešitvam, saj bodo morali
upoštevati dejstvo, da bodo
na predvideno vinsko klet
vezani tako vinogradi v obči-
ni Šmarje pri Jelšah kot tisti
iz šentjurske občine. Prav ta-
ko bo potrebno upoštevati
prodajno področje, to pa sta
smeri proti Celju in Ljub-
ljani.	MITJA UMNIK
Ing. ZVONKO STRAŠEK:
»Se temeljiteje razviti
odnose s kmeti za večjo
osnovno kmetijsko pro-
izvodnjo.
IMATE ČAS?
NAPIŠITE KAJ ZA
NOVI TEDNIK
ALI
RADIO CELJE!
IZBIRA POGANJKOV
Potem, ko je hmelj obrezan, če je toplo, zelo hitro odžene,
Naenkrat sili v zrak dvajset in še več poganjkov, seveda pa
vsi ne bodo mogli na vodilo. Hmeljarji morajo izbrati naj-j
boljše in jih po štiri napeljati na vodila. Od tega, kako so
poganjki izbrani, je odvisno kohkšen bo pridelek. Na sliki:
Pri napeljevanju in izbiranju poganjkov.
T. TAVČAR
KONJIŠKE MELIORACIJE
OSSEZMO DELO
Zares v jeseni
Vrsto let se že v konjiški
občini pripravljajo na pri-
četek izsuševalnih del v
Dravinjski dolini. V občini,
kjer je od skupnih 22.000
hektarov zemljišč le 9000
hektarjev kmetijskih in
med temi zopet le 8000 hek-
tarjev primernih za prido-
bivanje kmetijskih kultur,
je vsak nov, za intenzivno
kmetijsko obdelavo prime-
ren hektar, še kako pomem-
ben. Z izsuševanjem zamoč-
virjenih, ravninskih prede-
lov ob Dravinji pa bodo pri-
dobili v prvem delu 342
hektarjev.
Glavna ovira, zaradi katere
doslej še niso pričeli z izsuše-
vanjem, je neurejena struga
Dravinje in nekaterih poto-
kov, ki vsi radi in pogosto
poplavljajo. V preteklem
srednjeročnem obdobju pa
so se dogovorili z Območno
vodno skupnostjo Maribor,
da bodo Dravinjo pričeli ure-
jati od izliva v Dravo proti
izviru. Z deli so že pričeli in
uredili so že štiri kilometre,
do Konjic pa jih je še 30. Pri-
čakujejo, da bodo Dravinjo
uredili v tem srednjeročnem
obdobju do 16. kilometra, v
naslednjem pa v celoti. Ne
glede na to pa se je vodno
stanje na območju, kjer na-
meravajo pričeti z izsušitve-
nimi deli, izboljšalo z grad-
njo hitre ceste in ureditvijo
pretokov pod cesto. Tako bo
tudi mogoče pričeti z deli na
prvih 342 hektarjih, ki obse-
gajo prostor severno od hitre
ceste do meje gradbenega
okoliša Konjic ter med cesta-
mi Konjice-Nova vas in Ko-
njice-Tepanje. Po tem načr-
tu bodo re^lirani potoki
Bezina in Mlinščica, hudour-
nik Konjiška vas-Nova vas
in delno urejena Dravinja.
Zemljišče, ki ga namerava-
jo izsušiti, je lastninsko moč-
no razdrobljeno. Le 91 hek-
tarjev je v družbeni lasti,
ostalih 251 pa je v lasti sto
petdesetih zasebnikov. Vsi ti
so se pozimi povezali v me-
lioracijsko skupnost lastni-
kov zemljišč. Pomembno je,
da so v veliki večini vsi zav-
zeti za izsuševanje in potem
tudi za gospodarno obdelavo
pridobljenih zemljišč, ki pa
je neločljivo povezana z ko-
masacijo zemljišč. Zavedajo
se, da komasacija zemljišč
zemlje lastnikom ne odvze-
ma, pač pa samo izboljšuje
in pocenjuje obdelavo. Nor-
malno je, da si želijo zemlji-
šče bli^e doma in po možno-
sti v enem zaokroženem
kompleksu. Le trideset od-
stotkov vseh lastnikov se še
ni odločilo za pristop k me-
lioracijski skupnosti. Zaradi
tega so tudi pripravili odlok
o uvedbi melioracijskih del
in o rabi kmetijskih zemljišč
po izvedbi melioracij in pa
odločbo o uvedbi komasacij-
skega postopka na teh ob-
močjih. Tako bo tudi to ure-
jeno še ta mesec.
Letos jeseni pa bodo priče-
li s samimi izsuševalnimi de-
h. Do takrat bodo že uredili
potok Bezino in septembra
bodo pričeli z deli na levem
bregu Dravinje proti Dober-
nežu in Tepanju na stoštiri-
desetih hektarjih. Prihodnje
leto bodo nadaljevali na de-
snem bregu Dravinje proti
Konjiški vasi in Novi vasi in
v letu 1983 žele z deU zaklju-
čiti. Seveda je razumljivo, da
žele čimveč narediti čimprej,
saj dobra zemljišča potrebu-
jejo.
Ravrunska zemljišča, ki jih
bodo tako usposobili za in-
tenzivno obdelavo, bodo po
besedah direktorja konjiške
Kmetijske zadruge Jaka Zi-
danška namenili za poljedel-
sko proizvodnjo. Tako zaradi
izsušitve kot tudi zaradi go-
spodarnejše obdelave, ki jo s
seboj prinaša komasacija
zemljišč, bo to gotovo po-
memben doprinos h konji-
škemu kmetijstvu.
MILENA B. POKLIC
MRAZ POPIL
VINO!
Kmetijska zadruga v
Slovensldh Konjicah je v
pretekli zimi utrpela veli-
ko škodo zaradi zimske
pozebe trsja v vinogradih.
Poškodovanih je vseh 45
hektarjev vinogradov, od
teh pa je 22 hektarjev ta-
ko močno poškodovanih,
da obdelava ne bo več go-
spodama, saj je ostalo
zdravih le okoli 200 trsov
na hektarju vinograda.
Teh 22 hektarjev ne na-
meravajo več obdelovati
in jih bodo i>orušili.
Izpad dohodka v te-
meljni organizaciji Lesna
proizvodnja je ocenjena
na 4 milijone dinarjev, saj
bo zaradi poškodbe trsov
pridelek vina manjši za
133.800 litrov. Se večje pa
so bUe poškodbe v kmeč-
kih vinogradih, od kate-
rih je kmetijska zadruga
letos pričakovala odkup
okoli 250.000 litrov vina.
Kmečkih vinogradov je
bilo poškodovanih okoli
200 hektarjev s povpreč-
no 35-odstotno poškod-
bo, kar predstavlja vre-
dnostno več kot 10 milijo-
nov dinarjev.
Ob vsem tem pa vino-
gradom in sadovnjakom
tudi pomladanska slana
ni prizanesla. Skoda v vi-
nogradih je od 25 do 40
odstotna, v sadovnjakih
pa v nekaterih nasadih
celo 70-90-odstotna. Proti
pomladanski pozebi ima-
jo sicer pridelek zavaro-
van, toda velika nenade-
jana škoda, ki jo je pov-
zročila zima, predstavlja
resne težave pri zagotovi-
tvi sredstev za obnovo vi-
noCTadov.
Čeprav je kmetijce dol-
ga in ostra zima močno
ovirala pri delu v nasadih,
pa so vendar uspeli vsa
dela pravočasno opraviti."
Ker so si zagotovili tudi
potrebna gnojila in škro-
piva, bodo lahko vsaj pri-
delek, ki je ostal, primer-
no obdelali. Sicer pa bo
škodo v' kmetijstvu
obravnaval tudi izvršni
svet občine.
MBP
OBISK V JAGOČAH
KO SE PETELIN OGLASI.
Topoletovi si znajo delo razdeliti
Peter Topole je mlad kme-
tovalec. Pravzaprav se je naj-
prej izučil za ključavničarja.
Ko pa miu je, mnogo prezgo-
daj, umrl oče, se je odločil,
da zgrabi za krmilo velike
kmetije in nadžiljuje tam,
kjer je oče končal. Takoj se
je lotil posodabljanja in
opremljanja kmetije z novi-
mi stroji in napravami ter
dodatnega nakupa živine.
Kot kooperant Kmetijske za-
druge Laško je dobU kredite,
da je šlo vse lažje in hitreje.
Topoletova kmetija v Ja-
gočah je usmerjena v gove-
dorejo in prašičerejo. V hle-
vu stoji 25 glav zdrave čisto-
pasemske goveje živine, ki
daje dnevno do 40 litrov mle-
ka za oddajo v bližnji zbiral-
nici. Vedno je v hlevu tudi
nekaj brejih telic, ki jih, ne-
kaj mesecev po umetni ose-
menitvi prodajo, prav tako
tudi bike, ki jih spitajo do
teže 500-600 kilogramov.
Tudi velik svinjak je poln,
za 47 glav pa skrbi Petrova
mati Marija, ki pravi da je
sedaj na kmetiji za polovico
manj dela kot včasih. Pri
tem misli predvsem na go-
spodinjske pripomočke kot
je na primer pralni stroj in pa
na elektriko ter vodovod v
hiši. Pa kljub temu še vedno
rada speče v veliki krušni
peči domač kruh. Posebno
pred prazniki, ko se okoli nje
zbere vseh njenih sedem
otrok z vnučki.
Posebnost v Topoletovem
svinjaku sta dva čistopasem-
ska plemenska merjasca.
Skoraj vsak dan ju obišče ve-
terinar z laške veterinarske
postaje zaradi odvzema se-
mena za umetno oplojevanje
svinj. Vsak od merjascev po-
je dnevno do 4 kilograme
umetne hrane, saj bi se z na-
ravno preveč in prehitro zre-
dila in s tem izgubila svojo
»kondicijo«. Prašiče za vzre-
jo in prodajo hranijo Topole-
tovi z doma pridelano koru-
zo in s pomijami, ki jih dobi-
jo v Zdravilišču Laško.
Na 12 hektarih Topoleto-
vega posestva je 7 hektarov
obdelane zemlje. Na njej zra-
se v glavnem koruza za živi-
no ter krompir in zelenjava
za domače gospodinjstvo.
Tudi kokošjih jajc ni treba
kupovati.
Topoletovi so odplačali že
skoraj vse kredite in tako nji-
hova kmetija danes že daje
lepe tržne viške, ki so rezul-
tat dobrega gsopodarjenja in
vsakodnevnega dela od ra-
nega jutra do poznega veče-
ra: gospodarja Petra, njego-
ve pridne žene Tončke in se-
veda, matere Marije.
Peter ima tri hčerke: pet-
letno Petro, štiriletno Ano in
petmesečno Mcirjetko. Pa si
glede nasledstva kmetije ne
beli glave, saj tudi ženske ni-
so od muh in znajo prijeti za
vsako delo. Sicer pa - kaj se
ve? Oba, Peter in Tončka sta
še mlada in rada imata okoli
sebe veliko otrok. Babica
Marija pa ima čisto prav, ko
razmišlja, da bodo mladi vse
bolj in bolj radi ostajali do-
ma na kmetijah. Da bi bilo to
le res!
MARJELA AGRE2
št. 19 - 14. maj 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
rURIZEM v ŠMARSKI OBČINI
CE SE VRATA ZAPRO...
f^oinosti razvoja turizma so v šmarski občini velike
I Čeprav sodi zdraviliški tu-
Irizem z Rogaško Slatino in
; Podčetrtkom v sam vrh to-
vrstne turistične dejavnosti
v Jugoslaviji, je bilo v občini
Šmarje pri Jelšah vse prema-
lo storjenega za celovito turi-
stično ponudbo vseh zainte-
j-esiranih in soodgovornih
nosilcev razvoja te pomem-
be gospodarske dejavnosti v
občini. Zastoji so predvsem
pri možnostih, ki jih ponuja-
ta tako izletniški, kot tudi
kmečki turizem, čeprav ima
šmarska občina velike mož-
nosti bodočega razvoja tudi
teh dveh turističnih dejavno-
sti. Pri izletniškem turizmu
se kažejo prepreke pred-
vsem pri uveljavljanju in po-
pulariziranju nekaterih kul-
I turnih in zgodovinskih spo-
menikov, v prvi vrsti pa spo-
; minskega parka Trebče. Ob
tem pa je bilo v občini pre-
malo narejenega tudi pri ure-
janju spomeniškovarstvenih
krajev in območij, pri ozna-
čitvi spomenikov, pri vzgoji
občanov in mladine v tem
smislu, da bi tudi sami več
storili za lepši videz krajev.
Poseben problem sta gostin-
ska dejavnost in malo gospo-
fdarstvo, ki se premalo pro-
dorno vključujeta v načrte za
[hitrejši turistični razvoj obči-
!ne. Nenazadnje pa nima do-
Ivolj posluha za te načrte tudi
(trgovina, o čemer zgovorno
priča primer Jelše, ki še ve-
(dno ni uskladila odpiralnega
; časa poslovalnic s potrebami
potrošnikov celo v takšnem
•turističnem centru, kot je
.Rogaška Slatina. Trgovine
se namreč zaprejo pred dol-
gimi nosovi domačinov in
gostov že ob 14. ali 15. uri.
Kot rečeno, so tudi možno-
sti za bodoči razvoj kmečke-
ga turizma v šmarski občini
vse premalo uveljavljene.
Vse pa kaže, da se bo letos
vendarle premaknilo na bo-
lje, saj bo po zagotovilih
Kmetijskega kombinata
kmalu zaživelo v občini de-
set turističnih kmetij.
Ko so na nedavnem posve-
tu o vprašanjih nadaljnjega
razvoja turizma v šmarski
občini obravnavali vsa ome-
njena, pa tudi številna druga
vprašanja, so bili razpravljal-
ci enotnega mnenja, da bi bi-
lo treba storiti vse, da bi čim-
prej v obliki prospekta zao-
krožili propagandno ponud-
bo turističnih uslug in zna-
menitosti v občini. Obenem
pa bi veljalo še pred poletno
turistično sezono opraviti
nekaj drobnih, a pomemb-
nih nalog, ki so za turizem
velikega pomena. Tako bi bi-
lo treba urediti okolje posa-
meznih krajev, pokrpati ce-
ste, urediti odpiralni čas tr-
govin in lokalov, obnoviti oz-
načbe kulturnih in zgodo-
vinskih spomenikov, pregle-
dati stanje turističnih sob pri
zasebnikih in nenazadnje
pregledati delo turističnih
društev ter poiskati možno-
sti, s katerimi bi njihovo de-
javnost - ki pa v okviru pri-
zadevanj za hitrejši razvoj tu-
rizma nikakor ni majhna - še
popestrili.
DAMJANA STAMEJČIC
ZANIMIV
PROGRAM
IZLETOV
Turistična agncija Izlet-
nika je te dni prijetno pre-
senetila z novim progra-
mom izletov po domovini
in tujini, lahko bi rekli
bolj po domovini.
Gre vsega skupaj za de-
vetnajst izletov, od kate-
rih je vsak posebej in
vsak zase velika zanimi-
vost.
Mnoge od njih bodo po-
novili vsaj enkrat, če pa
bo zanje dovolj interesen-
tov, prav gotovo še več-
krat, tako si vsaj pred-
stavljamo. Prvi od njih bo
že 16. maja, zadnji pa 19.
septembra.
Torej, velike možnosti
v razmeroma kratkem
času.
MB
GRIČEK
27. JUNIJA!
Načrti za nadaljnjo izgradnjo
Pravijo, da zdaj ni več di-
lem okoli rekreacijskega
centra Na gričku. Zagotav-
ljajo tudi, da bodo obnovlje-
ni, oziroma novi objekt pre-
gledali še ta mesec, čez nekaj
dni in da bo potem njegova
otvoritev nepreklicno 27. ju-
nija letos.
Zdaj bomo člane odbora za
gradnjo objekta in sploh za
ureditev centra Na gričku
držali za besedo.
Vsa zadeva je postajala že
dokaj neresna, še zlasti, ker
smo slišali več datumov o
otvoritvi objekta. Toda, za-
mude so nastajale tudi zara-
di sredstev, ki jih ni bilo na
pretek, tudi zaradi drugih
objektivnih in subjektivnih
razlogov, ki so sprenriljali tu-
di to več kot hvaležno pobu-
do. Kaže, da bo konec ven-
darle dober, in potem bomo
pozabili na vse drugo, kar je
spremljalo delo, ki zasluži
veliko pozornost in prizna-
nje. Priznanje zlasti vsem, ki
so kakorkoli prispevali, da
bo naloga opravljena. To so
mnoge organizacije združe-
nega dela in njihovi člani,
pripadniki JLA, mladina, in
drugi. Tudi celjski izvršni
svet je hvaležno sodeloval v
tej akciji.
Računajmo, da bo novi ob-
jekt in z njim vred celoten
športno rekreacijski center
Na gričku vendarle zaživel
konec junija letos, in to v
polnem obsegu, kajti živa-
hno življenje teče na njem in
okoli njega že ves čas.
Obnovljeni center z novim
objektom bo odprl nove
možnosti za športno in re-
kreacijsko dejavnost, za pri-
jetno bivanje posameznikov,
skupin in družin na teh povr-
šinah. Za gostinske usluge v
objektu bo poskrbel kolek-
tiv celjske poklicne gostin-
ske šole. 2e to ime zagotavlja
kakovost ponudbe, upajmo,
da tudi primerne cene!
Toda, športno rekreacijski
center Na gričku bo rasel še
naprej. Načrti za njegovo na-
daljnjo gradnjo so priprav-
ljeni, vsaj v glavah. Morda bo
tu zrasel še en objekt, more-
biti tudi nova smučarska
vlečnica, pa urejeno kopali-
šče na Savinji. Na vidiku je
nova brv čez reko, tudi ure-
ditev primerne poti za pešce
in še in še.
Računajmo torej, da bodo
center Na gričku odprli 27.
junija letos!
M. B02IC
MOZIRJE:
RIBIČI OD
16. MAJA
NAPREJ
Po sklepu Ribiške družine
Mozirje prične sezona šport-
nega ribolova v revirjih Savi-
nje in Drete 16. maja. Nekoli-
ko pozno sicer, toda pozno
zaradi varstva rib.
Vrh tega so se mozirski ri-
biči odločili, da postane Dre-
ta enoten revir od izvira do
izliva. Četrti revir od Grušo-
velj do Nazarij se podaljša v
petega do Delejevega jezu
pri Savinjskem gaju. Temu
primerno se spremeni tudi
število članov v posameznih
revirjih.
JOŽE MIKLAVC
ROGLA
ATLETSKI CENTER?
Sodelovanje med AD Kladivar in Uniorjem
Delavci Atletskega druš-
tva Kladivar so pred dnevi
dali zanimivo pobudo za ure-
ditev centra za pripravo atle-
tov v zimsko-športnem cen-
tru na Rogli. Celjski atleti,
zlasti srednje in dolgoproga-
ši se tam že več let priprav-
ljajo, saj so naravni pogoji
odlični. Takšnih centrov je v
Evropi zelo malo, samo štiri
in to v Romuniji in Bolgariji
(zaprtega tipa za domače tek-
movalce), ^anciji in Švici v
Sant Moritzu (zelo drago).
Na pohorski Rogli so odlični
tereni v dolžini štiridesetih
kilometrov, nov hotel z baze-
nom in savno ter drugimi ob-
jekti, ki sodijo v okvir sodob-
nega treninga športnikov.
Prve razgovore so člani
AD Kladivar, ZTKO Celje in
zvezni kapetan naše državne
reprezentance Dane Korica
že opravili in sicer tudi z di-
rektorjem Uniorja Zreče inž.
Marjanom Osoletom. Kolek-
tiv, ki skrbi za center na Ro-
gli, je pokazal za nove ideje
in pobude veliko razumeva-
nja in tako lahko upamo, da
bo Rogla kmalu dobila ob že
obstoječih objektih še nove
za potrebe sodobnega tre-
ninga atletov.
Celjski atletski delavci so
tako opravili pionirsko delo
pri tem, da bi Rogla dobila
nove dimenzije, tokrat za po-
trebe atletov. V bhžnji priho-
dnosti načrtujejo na Rogli tri
do štiri proge posute z lešem,
kasneje pa še nekaj prog pre-
vlečenih s plastično maso.
Center se bo razvijal skladno
s finančnimi možnostmi. Ob
letošnjem evropskem poka-
lu, ki bo sredi avgusta v Za-
grebu, načrtujejo člani AD
ICladivar, da bodo predstav-
nike vseh najboljših evrop-
skih reprezentanc popeljali
tudi na Roglo in jim tako po-
kazali, kje bo v naslednjih le-
tih zrastel zanimiv športni
center namenjen še posebej
potrebam atletov. S tem se
Rogli odpirajo nove, tudi do-
bitonosne dimenzije.
TONE VRABL
ŠTIRI SMUČARSKA SREČANJA
V LOGARSKI DOLINI
Na plazu pod Planjavo v
Logarski dolini je bilo v ne-
deljo več smučarskih tekmo-
vanj. Kljub temu, da je v hri-
bih še veliko snega in da od
^asa do časa kakšen plaz
Vzbudi pozornost obiskoval-
cev, je organizator tekmo-
vanj celjski smučarski klub
izletnik z dosti truda le uspel
Postaviti progo, ki je imela
®Koli 150 metrov višinske ra-
zlike in je bila dolga kakih
500 metrov. Najprej je bil na
^rsti dvoboj v veleslalomu
^ed reprezentancama mest
^?greb in Celje. To tekmova-
nje šteje med najstarejša to-
^stna srečanja v Evropi, saj
bila prva tekma že leta
1935. V nedeljo se je v Logar-
ski dolini zbralo 6 smučar-
jev, ki so nastopili tudi na
prvem tekmovanju. To so bi-
li Kopinšek in Zadravec iz
Celja ter Skutelj, Setina, Vr-
baški in Wolf iz Zagreba. To-
krat je v medsebojnem obra-
čunu slavilo Celje, med po-
samezniki pa je bil najboljši
Nenad Dančuo iz Zagreba
pred Robijem Klakočarjem
in Jankom Cesarjem, oba iz
Celja.
Drugega dvoboja so se
udeležili člani smučarskih
društev Izletnik Celje in Tr-
bovlje. Tudi tukaj so bili
zmagovalci Celjani. V klub-
skem prvenstvu smučarske-
ga društva Izletnik Celje pa
so po posameznih kategori-
jah zmagali: pri cicibankah -
Saška Pisanec, pri cicibanih
- Rok Turnšek, pri mlajših
pionirkah - Bojana Cesar,
pri mlajših pionirjih - Aleš
Hrastnik, pri starejših pio-
nirjih - Matjaž Marguč, pri
mladincih - Janko Cesar, pri
članicah - Andreja Jovan in
pri članih - Matej Maligoj.
Na koncu pa je bil na plazu
še tradicionalni četveroboj
med delovnimi organizacija-
mi Toper, Nivo, Libela in Ae-
ro, ki ga je letos organizirala
Libela. Zmagala je ekipa Ae-
ra pred Libelo, Nivojem in
Toprom. Med posamezniki
pa je pri članicah zmagala
Sanja Prelog iz Aera, pri sta-
rejših članih je bil najboljši
Niko Rožič iz Nivoja in pri
mlajših članih Vid Kolšek iz
Topra.	F. P.
ljubljanska bankah I
Splošna banka Celje
ŽIVITE S ČASOM!
Da, živite s časom. Bodite moderni,
varčni!
Korak k temu cilju dosežete tudi s teko-
čim računom, s plačevanjem s čeki.
Tekoči račun vam že dolgo priporoča
tudi Ljubljanska banka Splošna banka Ce-
lje. Njena priporočila so padla na rodovitna
tla. O tem govorijo tudi podatki. Številke so
sicer suhoparne, toda nekatere skrivajo in
nosijo s seboj bogato vsebino. Tudi takš-
ne, ki govorijo, koliko občanov in delovnih
ljudi se je odločilo za brezgotovinsko po-
slovanje.
Enote Ljubljanske banke Splošne banke
Celje beležijo že 9.773 lastnikov tekočih
računov, ki so te dni izkazovali nekaj več
kot 109 milijonov dinarjev.
Samo v ekspozituri v Vodnikovi ulici imajo
2997 tekočih računov, v Celjski mestni hra-
nilnici 2787 ter v ekspoziturah: Slovenske
Konjice 421, Žalec 1309, Šentjur 199, La-
ško 673, Šmarje 379 in Rogaška Slatina
1008.
In kaj pomeni tekoči račun?
-	Da lahko s čeki plačujete blago ali
storitve uporabnikom družbenih sredstev
ter dvigate gotovino v vseh poslovnih eno-
tah Ljubljanske banke, v vseh poslovnih
bankah v državi ter tudi v enotah SDK in
PTT.
-	Da je lahko najmanjši znesek na enem
čeku 30 in največji 3000 dinarjev. Ne pre-
zrite pa dejstva, da vam poslovna enota
Ljubljanske banke, ki vodi vaš tekoči ra-
čun, izplača gotovino na en ček v neome-
jenem znesek, razumljivo - le v okviru va-
ših razpoložljivih sredstev.
-	Da banka obrestuje sredstva na vašem
tekočem računu po veljavni obrestni meri
za tekoče leto.
-	Da čeka brez kritja ne smete izdati.
Tak prekršek se kaznuje po zakonu o čeku
in kazenskem zakonu. Banka vam v tem
primeru zaračuna od zneska nedovoljene
prekoračitve po 16% letni obrestni meri.
-	Da lahko šest mesecev po ustanovitvi
tekočega računa zaprosite banko za dovo-
ljenje, da postane saldo na računu za dolo-
čen čas in določen znesek negativen. Pri
obravnavanju vaše prošnje banka upošte-
va: da saldo tekočega računa ni bil negati-
ven, povprečni redni mesečni priliv sred-
stev v zadnjih šestih mesecih ter stopnjo
intenzivnosti plačevanja s čeki.
Sicer pa vam nudi poslovanje s tekočim
računom vrsto drugih ugodnosti, vsekakor
prednosti današnjega časa. Med ugo-
dnostmi je tudi posebno in trajno poobla-
stilo za plačevanje ponavljajočih se obvez-
nosti, kot naročnine za časopise in revije,
plačevanje za porabljeno električno ener-
gijo in podobno.
Toda, kaj bi naštevali. Zato le nasvet:
O vsem, kar vas zanima o tekočih raču-
nih, vas bodo radi seznanili v vseh enotah
UUBUANSKE BANKE SPLOŠNE BAN-
KE CEUE.
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 19 - 14. maj 19fi
VRH NAD
LAŠKIM:
MLADI
SO PLJUNILI V
ROKE
Vsaka druga sobota in
nedelja v mesecu sta za
laške mladince delavni.
Občinska konferenca
ZSMS Laško organizira
namreč vsak mesec de-
lovno akcijo v eni od ne-
razvitih krajevnih skup-
nosti v občini.
Tudi zadnja sobota in
nedelja sta potekali v de-
lovnem vzdušju, ko so
mladinci iz laške občine
sodelovali pri izkopu kra-
jevnega vodovoda v za-
selku Razbor. V soboto so
izkopali približno 700 me-
trov, v nedeljo pa še 300
metrov jarka in vanj polo-
žili cevi. Mladincem so se,
kot je to že v lepi navadi,
pridružili številni krajani,
ki so s skupnimi močmi
do sedaj »pridelali« v pro-
stovoljnih akcijah že mar-
sikatero pridobitev za
lepše življenje ter napre-
dek v kraju. Sploh je kra-
jevna skupnost Vrh nad
Laškim ena tistih nera-
zvitih krajevnih skupno-
sti v občini Laško, kjer
domačini vedno množič-
no in složno sodelujejo
pri njenem razvoju. Meja
med posameznimi zaselki
ne poznajo, zato se vseh
pridobitev tudi skupaj
veselijo. Tudi v nedeljo
so, po končani delovni
akciji, ob tabornem ognju
veselo zapeli in zaplesali,
še prej pa so mladinci v
okviru krajevne organiza-
cije ZSMS Vrh nad La-
škim, izvedli krajši kul-
turni program.
M. A.
ŠOŠTANJSKI PLANINCI
ZA MNOŽIČNOST
Dobri mentorji, tečaj gorske straže
Pred dnevi so se na letni
konferenci zbrali šoštanjski
planinci in do zadnjega ko-
tička napolnili dvorano Ka-
juhovega doma. Poleg števil-
nih domačinov sta se konfe-
rence udeležila v imenu Ša-
leškega alpinističnega odse-
ka tudi znani alpinist Dušan
Kukovec in načelnik odseka
Ivan Avberšek. PD Velenje
sta zastopala predsednik An-
drej Kuzman in Mirko 2ol-
nir, PD Mozirje pa predse-
dnik Mirko Kovačič in Stane
Stiglic.
Predsednik društva Evgen
Drvarič je podal obširno po-
ročilo o delovanju društva
od zadnjega občnega zbora,
ki je bil novembra 1979.
Društvo je v tem obdobju or-
ganiziralo 10 množičnih izle-
tov v Savinjske in Julijske
Alpe, udeležili pa so se tudi
pohodov v zgodovinske kra-
je, znane iz NOB. Številni šo-
štanjski planinci pa opravlja-
jo tudi pot po slovenski, šale-
ški in drugih planinskih
transverzalnih poteh. Se zla-
sti se za domačo šaleško pla-
ninsko pot zanimajo planin-
ci pionirji na obeh osnovnih
šolah, ki so jo delno tudi že
opravili. Propagandni odsek
je organiziral štiri predava-
nja s prikazovanjem barvnih
diapozitivov. O jugoslovan-
ski himalajski odpravi na
Mount Everest je dvakrat go-
voril udeleženec odprave,
domačin Ivč Kotnik, dvakrat
pa je o potovanju in vzponih
po Novi Zelandiji predaval
znani alpinist Dušan Kuko-
vec, ki je s slikovitimi barv-
nimi diapozitivi prikazal za-
nimive naravne lepote Nove
Zelandije. Predstavniki
društva so se lansko leto
udeležili tečaja o gorski stra-
ži in varstvu narave na Boču.
Tudi markacijski odsek je
dobro opravil svoje delo, saj
so člani odseka obnovili vse
markacije po planinskih po-
teh na območju društva. V
svojem poročilu se je predse-
dnik še zlasti zavzel za delo z
mladino in pionirji planinci
na obeh osnovnih šolah, ka-
kor tudi za to, da bi se v druš-
tvo vključilo čimveč član-
stva, saj je znano, da zahaja v
naše gore iz leta v leto več
planincev, ki pa niso vsi
včlanjeni v društvo. Ob kon-
cu poročila pa se je zahvalil
Telesnokulturni skupnosti
občine Velenje in kolektivu
šoštanjskih elektrarn za fi-
nančno pomoč.
O delu z mladimi planinci
in izletih sta poročala mento-
rica na osnovni šoli Karla
Destovnika Kajuha Danica
Vitez in Slavko Toplak na
osnovni šoli Biba Roeck. V
razpravi po poročilih sta
konstruktivno sodelovala
predstavnika sosednjih dru-
štev in nestor šaleških alpi-
nistov Dušan Kukovec, ki se
je društvu zahvalil za vso do-
sedanjo pomoč, saj je alpini-
stični odsek bil pred več kot
desetletjem ustanovljen pri
planinskem društvu v Šošta-
nju. O pohodih na Osankari-
co. Stol in Travnik se je poh-
valno izrazil še prestavnik
ZK Gregor Rupnik. Konfe-
renca, ki jo je uspešno vodil
planinski veteran Miloš
Volk, je po razpravi sprejela
še obširen program dela za
naslednje obdobje, nato pa
je načelnik alpinističnega
odseka Ivan Avberšek pre-
daval o slovenski odpravi v
Sovjetsko zvezo na Fanske
gore v predgorju Himalaje.
V. KOJC
št. 19 - 14. maj 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
'PEBELNIŠKO
lAZBURUIVO BO
i/%to cross 17. maia
Kdor je ljubitelj moto
,orta, gotovo že dobro poz-
zeleno areno Trebeliške-
pri Velenju, kjer že vrsto
t prireja marljivo AMD Sa-
Ska dolina ugledne medna-
,dne in prireditve v držav-
jin merilu. Tokrat se obeta
jernen dogodek v nedeljo,
' rnaja s pričetkom ob 14.
^ ko se bodo pomerili naj-
jljši krosisti s terenskimi
lotorji iz vse države, na dru-
letošnji preizkušnji. Med-
m, ko je v letošnjem spre-
enjenem načinu tekmova-
a (druga liga je združena s
v enotno konkurenco)
, vse nedoločeno, pa bo go-
ivo Trebeliško po prvi le-
iSnji preizkušnji na Tinjanu
1. maja) že dalo določeno
(lekcijo med tekmovalci,
osebej bo zanimiv nastop
jinačina, lanskoletnega
zmagovalca v drugi ligi, An-
dreja Mayerja, ki je odličen
tehnik in tudi progo dobro
pozna. Tekmovanje bo pote-
kalo v treh delih, dve vožnji
bosta dali finaliste, le-ti pa
bodo v eni skupini pohiteli
za točkami. Seveda pa se je
organizator potrudil tako, da
bodo prišli gledalci na svoj
račun z ekshebicijskim na-
stopom članov Ljudske te-
hnike ter Aero kluba Vele-
nje.
Poudariti je pomembnost
prireditve tudi zaradi praz-
novanj 40. obletnice ustano-
vitve OF, ter 35. letnice AMZ
Jugoslavije. Gotovo pa bo
svečanost še večja, saj sodi
prireditev v program prazno-
vanja Dneva mladosti, po-
kroviteljstvo pa je prevzel to-
variš Franc Leskošek-Luka.
JOŽE MIKLAVC
Velika izbira proizvodov za
šport, rel<reacijo in oddih
je na oddell<u ŠPORTNE
OPREME V veleblagovnici T.
59
^AJ
Največja čajna tovarna je Mitsui Company. V to tovarno
'''ihajajo trgovci iz vsega sveta, predvsem iz Združenih
^žav Amerike, da bi v njej poskusih novo žetev in naročih
'^Uke koUčine čaja. Večji del pristno formoške četrti -
^^ito-tei, kjer sem tudi jaz stanovala - imajo v posesti čajne
'^žbe. Nekega jutra me je gospod I. peljal skozi dvorane,
•Jer številne ženske in otroci čaj odišavljajo in zavijajo. Za
'^3najsturno delo dobivajo dvajset senov na dan.
Najboljša vrsta čaja je oclong. Pripovedujejo, da je ne-
'^ga jutra neki farmar iz Fukiena na Kitajskem splezal na
l^ib Bui in na njem zagledal kačo, ki seje ovijala okoli veje
■ajevega grmiča. Vzel je nekaj listov s tega grma in iz njih
'otna skuhal čaj, ki se mu je zdel odličen. Oclong pomeni
'^maj« pa tudi »kača, tako črna kot vrana«. Ta vrsta čaja na
'^eriškem trgu uspešno tekmuje s ceylonskim čajem.
^nt najboljšega oclonškega čaja stane na Formozi dva
^^a. Kitajci pa raje pijejo odišavljen čaj, zato mu primešajo
'yeže cvetove tropskega jasmina in cvetove rumene cvet-
ki diši kot tuberoza; čajne liste in cvetove previdno
^suše nad hibachijem - neke vrste toplotnim kotličem, ga
in potem prodajajo pod imenom Wrapper Tea.
'unt tega čaja stane osemdeset senov do enega jena.
Najboljši cvetlični čaji se imenujejo hoshi cha ah pa tudi
'^Jen cha.
J^^elepo je bilo hoditi po dvoranah pod napol mračnimi
^oki in v njih vdihavati vonj po čaju; toda tu nisem videla
^^o, kako pripravljajo čaj za prodajo, marveč še tisoč
^'^gih stvari, ki so me navdušile: žrtvenega prašička pred
nekim oltarjem na primer, ki je imel v gobcu zlato poma-
rančo, drobovina in njegovo srce pa so bili v posebnih
posodicah. Zasačila sem nekega moža, ki je z nožnim pal-
cem pobral ponarejen zob in ga spustil v dlan. T'' nekem
stranskem templju, ki so ga le medlo razsvetljevale rdeče
sveče, sem videla Kitajke, kako mečejo lesena rožička, da
bi izvedele, ali so jim bogovi naklonjeni. Rožička sta bila na
eni strani izbočena, na drugi ravna; če sta oba rožička padla
pravilno, je bila prošnja uslišana, če je eden padel pravilno,
drugi pa ne, je to pomenilo, da bog omahuje in da je treba v
široko odprti žrtveni pečici zažgati še več papirnatega de-
narja; če pa sta oba rožička ležala narobe, je to pomenilo, da
so bogovi gluhi in da bodo gluhi tudi ostali. Na enem izmed
bližnjih polj, ki so ležala med vrstami hiš, sem videla
majhnega, še čisto rožnatega in nebogljenega bivola, za
neko slamnato zaveso pa majhno deklico, ki je jedla sojine
rezance tako spretno kot Neapeljčan svoje makarone.
PREPAD
Pred urami pri največjem otoškem mogočnežu, pri go-
spodu H., pred urami, ki so bile vselej zelo prijetne, sem se
najraje sprehajala po botaničnem vrtu in skicirala bogat
otoški rastlinski svet, si ogledovala tekstilne izdelke v mu-
zeju, ali pa po dopoldanski študijski poti pohajkovala po
mestnih ulicah, ker si na njih vselej videl kaj poučnega. V
mnogih trgovinah so ljudje jedli, šivali, se pogovarjali,
brali, peli in celo umrh; pod arkadami so žrtvovali bogo-
vom, izdelovali raznovrstne lepe in koristne predmete, raz-
stavljali kolačke in razne druge stvari. Nekoč so molili pred
oltarjem, posvečenim bogu prašičev - pravzaprav boginji,
ki je rada sprejemala v dar prašiče. Nekoč je šel tod na
sprehod bog ljubezni. Pred njim so nosili zastave s slikami
in z dragocenimi vezeninami. Mimo mene so se zvrstili
zmaji, feniksi, bogovi, demoni z vihrajočimi lasmi in svile-
nimi telesi. Godci so udarjali na bobne, stokali v piščali,
bili s činelami, možje, oblečeni kot bogovi in z grozljivimi
maskami na obrazih, so plesali pred njimi, njihovi lasje,
izdelani iz rumenih papirnatih trakov, so vihrali v zraku
kot zmaj.
Po kosilu sem pisala ali slikala, od štirih do šestih sem
poučevala, dopoldne sem odhajala na raziskovalne pohode
z gospodom L, zvečer sama. Prej sem delala do desetih
zvečer, toda zadnje čase je prihajal k meni gospod L in mi
pripovedoval o vražarstvu Tayalov, med katerimi je dolga
leta živel, po njihovih pravljicah in pripovedkah, jaz pa sem
si zapisovala to, kar je bil povedal. Včasih sem mu popra-
vila njegovo angleščino. Z njegovo postarano materjo, ki
sem se je nekoliko bala, in z njegovo hladno, zelo olikano
sestro, sem lahko izmenjala samo nekaj naučenih vlju-
dnostnih fraz. Kljub temu da sta me vselej zelo ljubeznivo
pogostili, sem le čutila, da me iz rasnih razlogov ne marata
preveč.
Gos sem. Žal mi je, da moram to povedati, še bolj pa mi je
žal, da ne morem tega povedati v preteklem času, čeprav bi
to rada storila, a tega vseeno ne morem tvegati. So okoli-
ščine, ki se v njih obnašaš kot gos in to tudi ostaneš.
Utvar jam si, da sem šsihična, da torej čutim valovanje
duš. Ko sem nekega dne spet šla skozi mogočna rdeča
vrata iz kitajske četrti v formoško četrt, ki je bila polna
romantike in nevarnosti, me je obšel občutek, da se mi
bliža bridkost, in zastokala sem k bogovom in postalo mi je
resnično žal, da se nisem vkrcala na ladjo, ki je prav tega
dne odplula. In vendar je bilo vse tako brezpogojno
sončno: zaslužila sem, lahko sem upala na častno priho-
dnost, učila sem se, in Formoza je bila pravljična dežela.
Ampak, oh - kot je znano, žive v pravljičnih deželah
čarovnice in v njih lahko srečaš tudi princa.
Gos sem in spotaknila sem se seveda ob pravljičnega
princa v deželi, kjer imajo samo drsna vrata.
BEG
To je bil še enkrat Peru, toda nekako iz basa prenesen v
visoki mol. Postala sem živčna in tako razdražljiva, da sem
po oseminštiridesetih urah brez sna prišla do prepričanja,
da moje živčne vrvi tega ne bodo mogle več zdržati, a da
tudi ne bodo mogle nič storiti zoper to, če bo šlo tako
naprej. Vprašala sem neko Nemko, ki je bila poročena z
Japoncem, če smem priti k njej. Kaj vse sem pri njej
pretrpela, tega se ne da opisati. V hotel nisem mogla iti, ker
mi v tem primeru in v takih okoliščinah ne bi dajal nobe-
nega poroštva za varnost pred drugimi in pred seboj. Spo-
mnila sem se misijonarja v Tainanu, ki me je bil povabil,
naj ga obiščem.
To ni zgodba o mojih srčnih zadevah, toda zgodba, ki
moraš z njo nadlegovati guvernerja tuje rase na tujem
otoku, se sprevrže v tragikomedijo. Vsaj v spominu. Takrat
pa sem pretočila toliko solz, da bi lahko z njimi napolnila
več čebrov in to zato, ker ostanejo Japonci celo na višku
svoje strasti obvladani in ker je ravno ta njihova lastnost
vzbujala v meni največ občudovanja. Ženske svoje rase ne
smemo zatajiti. To ne gre! To je zločin proti nam samim in
proti drugim. In tudi nikoli, nikoli ne pripelje k sreči.
Morala sem vse pustiti in pobegniti. Učenci so mi, potujoči
Niobi, podarili v slovo velike lanene robce. Gospod I. je
zbolel, kljub temu pa me je odpeljal na postajo.
Morala sem se - naj je prihodnost skrivala karkoli že -
razgledati. Živeti med Evropejci in se šele potem dokončno
odločiti.
BO
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 19 - 14. maj 19fi
DRUŠTVO UPOKOJENCEV CEUE
Muzejski trg št. 7
Društvo upokojencev Celje je sklenilo, da organizira
v letu 1981 več izletov. V prvem polletju so
predvideni naslednji izleti;
1.	Dne 24. 5. 1981
Celje-Osankarica-Lovrenc na
Pohorju-Dravograd-Celje.
2.	Dne 10. 6. 1981 Celje-Partizanska
bolnišnica Franja-Kranj-Celje.
3.	Dne 24. 6. 1981 Celje-Baza
20-Dolenjske Topiice-Celje.
Prijavite se najkasneje: za prvi izlet sedem dni pred
odhodom, za naslednja dva izleta pa štirinajst dni
pred odhodom.
Vse podrobnejše informacije dobite pri poverjenikih
društva upokojencev v Krajevnih skupnostih in v
društveni pisarni društva upokojencev Celje, Muzej-
ski trg 7.
Društvo upokojencev Celje
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN
AVTOMEHANIKOV
ŽALEC
vabi
NA ŠOFERSKO TOMBOLO
ki bo v nedeljo, dne 17. maja 1981 ob 14. uri na
avtopoligonu pri Šempetru v Savinjski dolini.
Morda vam bo naklonjena sreča in boste za 70,00
dinarjev dobili enega od naslednjih dobitkov:
dva avtomobila GOLF
traktor FIAT Štore
dva avtomobila ZASTAVA 750
štirje avtomobili P-126
mlin MS - 31 SIP
spalnica GARANT
15 koles
in še več glavnih ter več sto manjših
dobitkov.
PRIDITE, ČAKA VAS SREČA!
ZLATA POROKA MEHOVIH
Dočakati zlato poroko je
velika sreča in ni jih mnogo,
ki jo doživijo. Skoraj pravilo-
ma pa so to zakonci, ki jim
življenje ni prizanašalo. Tudi
Ivan in Marija Meh iz Levca
sta med njimi. Ivan je imel
šest bratov in tri sestre, pri
Mariji pa je bilo doma kar
dvanajst otrok. Ponavadi je
kopici otrok botrovala še
revščina in jih drugega za
drugim odpravljala v svet za
kruhom.
Ivan se je rodil leta 1907 v
Nemčiji, ko pa mu je bilo šti-
ri leta, se je s starši vrnil v
Skale pri Velenju, od koder
so izhajali. Izučil se je za
elektrikarja in se zaposlil v
Mozirju. Tu je spoznal štiri
leta inlajšo Marijo, ki se je
izučila za kuharico. Rodila
sta se jima sin in hčerka. Ko
je Jugoslavijo zajela vojna
vihra, je mlada družina žive-
la v Holmcu pri Prevaljfih.
Ivanova rodoljubnost oku-
patorju ni bila všeč in že 4.
avgusta 1941 so ga aretirali
in zaprli v Prevaljah. Njego-
va težka pot ga je vodila v
zapore v Begunjah, okusil je
Ausschwitz in Mauthausen.
Konec vojne je tudi njemu
prinesel rešitev.
V tem času se je morala
Marija z otroki izseliti iz
Holmca in zapustiti Koro-
ško. Sla je v Velenje. Ker je
imela belo izkaznico, ni do-
bila zaposlitve.
Po vojni se je Ivan zaposlil
kot rajonski elektrikar v
Ljubnem, potem pa se je za-
poslil kot obratni elektrikar
v rudniku Zabukovica. Tu je
tudi dočakal upokojitev. Hi-
šo, ki sta si jo z ženo zgradila,
sta morala zapustiti zaradi
bližine kamnoloma. Zato sta
se tudi preselila v Leveč,
kjer še sedaj stanujeta. Ivan
je bil vseskozi družbenopoli-
tično zelo aktiven in za to
prejel številna priznanja.
Dolgih je petdeset let in
marsikaj prineso. Ivan in
Marija sta jih izpolnila z
medsebojnim spoštovanjem
in ljubeznijo. To jima je po-
magalo, da nista klonila. Ob
jubileju so se v poročni dvo-
rani žalske občinske skup-
ščine zbrali vsi, ki ju imajo
radi. Zlatoporočni obred je
opravil Ivan Uranjek.
T. TAVČAR
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
ŠESTDESET LET ZVESTOBE
WEILGUNYJEVIH
Pred kratkim sta si Franči-
ška in Janez Weiguny v Ro-
gaški Slatini rekla ponovno
- da. Tokrat ob 50-letnici
skupnega življenja, zvestobo
pa sta si obljubila že deset let
prej, še v šolski klopi.
Težko pričakovana poro-
ka, sklenjena pred 50 leti, je
pomenila tudi slovo od do-
mačega kraja. Preselila sta
se v Beograd in tam ostala
sedem let. Pot ju je zanesla
še v Kragujevac, kjer sta pre-
stala veliko strahu. Sredi
vojna vihre sta se vrnila v
domače kraje, v Cerovec pri
Rogaški Slatini. Ne kmetiji
se nista ustalila, ker je bila
last Janezovega strica. Leta
1952 je družina vzela pot pod
noge-(starša in štirje otroci),
toda tokrat ne predaleč, saj
je Janez postal vodja sepzira-
cije v rudniku Pregrada.
Po enajstih letih, ob Jane-
zovi upokojitvi, se je družina
Weiguny znova preselila v
Rogaško Slatino. Iz stare za-
puščene bajte sta si zakonca
ustvarila nadvse prijeten
družinski kotiček.
Življenje v dvoje je izpo-
stavljeno številnim čerem.
Med našima zlatoporočence-
ma vseh petdeset let ni bilo
resnih prepirov, čeprav sta
kdaj tudi različno mislila.
Mati Frančiška ve poveda-
ti, da jo je vselej skrbelo, ko
se je Janez odpravil z mope-
dom, da bi naredil kakšno
fotografijo veselega ali ža-
lostnega dogodka.
Oče Janez prizna svojo
»slabost«, da se je bilo težko
odpovedati svojemu konjič-
ku - fotografiji, za katero se
je navdušil že leta 1926.
Večji del skrbi je mama
Frančiška posvetila otrokom
in možu, v prostem času pa
je posegla po ročnem delu,
vrtu. Otroci in mož znajo ce-
niti njeno skrb in ljubezen.
Zlatoporočenca sta ob vi-
soki obletnici želela, da bi se
njuni otroci razumeli med
seboj tako, kot sta se razu-
mela onadva. Njuni želji se
pridružujemo tudi mi, hkrati
pa jim želim še vehko let v
skupnem življenju.
JOVO TISMA
MIKLAVČEVIH 50 LET
Pred dnevi sta zlato poro-
ko praznovala zakonca Lu-
dvik in Cilka Miklavc iz Pon-
graca pri Zabukovici. Lu-
dvik Miklavc se je rodil 15.
julija 1907 v Smiklavžu pri
Taboru v Savinjski dolini. V
družini je bilo osem otrok,
celotna družina pa se je pre-
življala s kmetovanjem. Tež-
ki so bili tisti časi in razmere
so zahtevale, da je bilo treba
zemljo razprodati ter poiska-
ti kakšen drug način preživ-
ljanja. Ludvikovi starši so
odšli v Francijo, otroci pa so
bili prepuščeni sorodnikom.
Ludvik se je kot šestnajstlet-
ni fant zaposlil v rudniku Za-
bukovica. Po vrnitvi od voja;
kov v rudniku ni več naše!
dela, ponudilo pa se mu je nJ
žagi pri Tepežu blizu Grii
Tam je spoznal Cilko. Leta
1931 sta se poročila ter imal»
štiri otroke.
Po vojni se je Ludvik zno-
va zaposlil v rudniku Zabu
kovica. S Cilko sta si v Pon-
gracu zgradila hišo in h kru
hu spravila vse štiri otroke
Ludvik je bil med vojno
Slandrovi brigadi. Izredn"
aktiven je bil po vojni
znan kot dober delav^
Šestkrat je postal udamil''
dobil dve državni odlikova-
nji, bil aktivni član upravni
ga odbora rudnika ter čla^-
sindikata. Cilka pa tudi ni b'"
la križem rok. Zemlja je za-
htevala svoje, otroci tudi
ob njenem skrbnem delu je^
družini Miklavčevih zmera)
vladalo zadovoljstvo. Otroc'
so še sedaj radi vračajo do-
mov. Cilki takrat zasijejo o^''
Ludvik pa jih vedno pričal'^
s kakšno š^o. Ena sama hi"'
domušnost ga je! Vse teža^^
v življenju je premagoval *
njo. »Človek mora biti ves^'
da živi,« pravi Ludvik.
dar ne bom pozabil, kako)
bilo, ko sem bil nekaj ur
sut v rudniku.« Pa sreW
obema! JANEZ VEDENI^
št. 19 - 14. maj 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
EVROPSKO ATLETSKO
PRVENSTVO BO V CELJU
2,e v lanskem letu je Atletsko društvo Kladivar za-
(.q\o kandidirati za organizacijo mladinskega evrop-
skega prvenstva za mladinke in mladince, ki bo v Celju
jeta 1983. O tem pripoveduje sekretar AD Kladivar
Štefan Jug:
,2elimo si večjo mednarodno prireditev in dobili
srno jo. Da jo bomo dobro izpeljali pa bo potrebna
najprej temeljita obnova stadiona, saj je tartan domala
povsem dotrajan, ponekod se že kaže spodnja podloga
asfalta, vse to pa je nevarno za tekmovalce. Skupaj z
razvojnim centrom pripravljamo obnovo stadiona, ki
ga bomo z obstoječih šest povečali na osem stez. Ob
novi tartanski prevleki bo še nekaj drugih novosti,
tako da bomo po tej strani lahko dobro izpeljali veliko
prireditev, kjer pričakujemo okoli 500 mladih atletov
in atletinj. Ob tem moram povedati, da bo prireditev
sorazmerno poceni, saj nastop in bivanje pri nas za vse
nastopajoče plačajo federacije, ki jih bodo poslale.
Brez dvoma pa bo nekaj pridobilo tudi Celje, saj bodo
vsi prišleki na nastop v našem mestu pustili tudi de-
vize.«
T. VRABL
ROKOMET

kero in Šoštanj zmanjšala možnosti
Prvenstvo v II. zvezni in
republiški rokometni ligi je s
porazom Aera proti Inlesu
19:20 in Šoštanja proti Mi-
nervi 15:17, postalo zaplete-
nejše, kajti prvaka zaradi te-
ga še nista znana.
Namesto, da bi vodeča Ae-
ro in Šoštanj z zmagami na-
pravila korak naprej na le-
stvici, sta popustila in do
konca prvenstva se lahko še
marsikaj zgodi, posebno še
zaradi tega, ker sedaj že tudi
sodniki »režirajo« rezultate.
O tem nam je po srečanju v
Ribnici pripovedoval vratar
Aera Milovan Tomič, ki je tu-
di obranil tri sedmerke:
»Nismo mogli zmagati!
Po vodstvu domačinov v
[; prvem polčasu smo v nada-
; Ijevanju prevzeli igro in bi
; morali osvojiti vsaj točko,
j Toda pristranska sodnika
sta nam v zadnjih sekundah
ta uspeh odvzela. Toda nič
ni izgubljeno, kajti še vo-
dimo!«
Upajmo, kajti drugače bi
bilo res škoda, da Celjani ne
bi uspeli tik pred koncem pr-
venstva. V Ribnici so bili
strelci: Kleč 3, Manček 2, An-
derluh 11, Razgor 2 in Božič
1. V soboto igrajo Celjani do-
ma proti Zagrebu. Na lestvi-
ci pa je trenutno stanje na-
slednje: Aero 26 točk. Meha-
nika 24, Rovinj 23, Zamet in
Zagreb 22, Kvarner 21 in In-
les 20 točk.
V republiški ligi so Šo-
štanj čani zasluženo izgubili
proti Minervi, ki se je konč-
no zbrala in zaigrala tako,
kot smo je vajeni. Povedati
pa moramo, da so domačini
vodili že 14:7. Ob koncu pa je
tudi zmaga 17:15 dragocena
za Minervo. Mlada ekipa Ae-
fa je izgubila v Tržiču proti
Peku 27:30. V prihodnjem
Kolu igra vodeči Šoštanj pro-
ti Usnjarju in Aero v Celju
proti Mnervi. Ženska ekipa
Smartnega igra proti Slova-
nu v Ljubljani.
Drugoligaška ženska eki-
pa Velenja je ponovno uspe-
la, saj je tokrat doma prema-
gala Djakovico 22:13 in si s
tem izboljšala možnosti za
uspeh v II. ligi. V soboto
igrajo Velenjčanke v Novem
mestu in zmaga jim odpira
pot v bodočo I. B zvezno
ligo.
J. KUZMA
PRI CELJSKIH STRELCIH
POKLICNEGA TRENERJA Rl RADI
Velika pomembnost strelskega športa
Med gosti v 67. Ponedeljkovem
športnem dopoldnevu (s to oddajo, ki
je v Radio Celje vsak ponedeljek do-
poldne namenjena izkljčno športu,
smo začeli lani januarja) so bili štirje
predstavniki ene najboljših strelskih
družin ne samo v Sloveniji, temveč
tudi v Jugoslaviji! To so bili pred-
stavniki STRELSKE DRUŽINE CE-
LJE, katere so zastopali predsednik
SD Celje FRANC APAT, TONE JA-
GER (strelski organizator, tekmova-
lec in tudi sodelavec pri športu v NT
in RC) ter mladi, perspektivni strelki
ALENKA in BARBARA JAGER.
SD Celje je bila ustanovljena leta
1948, svoje prvo strelišče pa je imela v
Pečovniku, torej tam, kjer je danes vo-
jaško strelišče. Leta 1950 so zgradili
novo strelišče na Gričku, kjer imajo
tudi sodoben strelski dom za nemote-
no delo in sestajanje. Trenutno je v
družini okoli 30 članov, ki tvorijo kva-
liteten vrh za vse nastopajoče ekipe, ki
osvajajo številna najvišja mesta širom
po Jugoslaviji. Njihova želja pa je, da
bi svoje vrste zaradi vse večjega pome-
na tega športa (tudi za SLO in DS) še
bolj približali občanom ter jih navdu-
šili za ukvarjanje z njim.
FRANC APAT: »Trenutno je naš
največji problem profesionalni trener,
ki bi se stalno ukvarjal zlasti z mladi-
mi, prihajajočimi strelci. Da dobiš do-
brega strelca, je potrebno veliko napo-
ra. Problem so tudi finančna sredstva,
ki jih za ta šport nikoli ni dovolj. Orož-
je je drago, prav tako strelivo, tarče,
vzdrževanje strelišč, ostala oprema,
bolj bomo morali skrbeti za delo sekcij
v delovnih organizacijah in navezati
konkretnejše stike s šolami. Našo de-
javnost moramo razširiti. Ce omeni-
mo, da imamo vsako leto na odprtem
prvenstvu Celja po več kot 500 strel-
cev, vidimo, da je zanimanje za ta
šport, samo pravih pogojev ni. Vzroki
so tam, kjer sem jih že omenil. Glavni
problem je trener, kajti od njega bi
bilo veliko odvisno ali pa vse, kako bi
delali in napredovali mladi strelci, kaj-
ti v Celju pričakujemo zamenjavo ge-
neracij. Da ne bo vrzel prehuda bi bilo
treba že prej poskrbeti za ustrezno na-
domestilo.«
TONE JAGER: »Nekaj naših naj-
večjih uspehov. Že leta 1968 smo po-
stali prvaki Jugoslavije z malokaliber-
sko pištolo »Drulov« v Skopju. Leta
1978 je ekipa Celja postala prvak Jugo-
slavije z malokalibiersko puško na dr-
žavnem prvenstvu v Ljubljani. Za ta
uspeh smo prejeli najdragocenejšo na-
šo lovoriko in to pokal Maršala Tita.
Leta 1979 je naša ekipa postala tudi
državni prvak z zračno puško na zvez-
nem tekmovanju v Zagrebu. Med naši-
mi strelci gre omeniti Jožeta Jerama
(prvak Jugoslavije z zračno puško in
rekordom 376 krogov, ki še zdaj velja),
Ervina Seršena, Marjana Dobovičnika,
Toneta Pihlerja, Poldeta Tržana in
druge. Sam sem bil kar 22 prvak Slo-
venije...«
Celjski strelci veliko sodelujete z
ostalimi družinami...
TONE JAGER: »V eni strelski sezo-
ni imamo okoli 45 različnih tekmo-
vanj, s katerih se vedno vračamo s
kakšnim pokalom. Najtesneje sodelu-
jemo s SD Dušan Poženel v Rečici pri
LašKem pa v Zaboku, Doboju, Čupriji,
Izoh, Novi Gorici, Postojni,,,«
ALENKA JAGER: »Čeprav imam
rada vsak šport, mi je najljubše strelja-
nje, za katerega sem se navdušila pov-
sem slučajno v osnovni šoli. Potrebni
so veliki napori, da obdržiš formo, kaj-
ti strelski šport je naporen. Tekmova-
nje recimo traja tudi dve uri in pol, to
pa zahteva strašno koncentracijo. Za
boljše počutje tudi tečemo, igramo žo-
go, sicer pa treniram dvakrat teden-
sko. Štirikrat zapored sem osvojila na-
slov državne prvakinje, bila sem tudi
prvakinja Slovenije, dosegla pa sem
tudi nekaj rekordov. Od streljanja še
veliko pričakujem.«
BARBARA JAGER: »Za streljanje
me je navdušila sestra. Zaenkrat stre-
ljam z zračno puško. V Celju je nekaj
mladih, ki bi ob vestnem delu lahko
dobro napredovali, se razvili v odlične
strelce in tako nadaljevali z bogato tra-
dicijo celjskega strelskega športa.«
TONE VRABL
Odlična ekipa celjskih strelcev, ki se
je povzpela v sam jugoslovanski vrh!
Stojijo od leve proti desni Marjan
Dobovičnik, Tone Jager in Jože Je-
ram, spredaj Ervin Sršen. Ali bodo
kmalu dobili dostojne naslednike?
Foto: ZLATKO MIŠKOVIČ

ŠAH V ŽALCU
šahovska sekcija Društva in-
validov Žalec je pripravila brzo-
potezni turnir, kjer je nastopilo
pet ekip. Zmagala je ekipa MTT
Maribor pred Društvom invali-
dov Žalec I, Društvom invalidov
2alec II itd.
J02E GROBELNIK
DRUGI PEPEL, PREK
IN EKIPA
v Zagrebu je bila druga dirka
za letošnje državno prvenstvo v
kartingu (prva je bila pred dne-
vi v Celju), kjer je ekipa AMD
Šlander iz Celja osvojila za Mo-
stami iz Ljubljane drugo mesto.
Rezultati posameznikov: v na-
cionalnem razredu je bil Jože
Mesarec šesti, med mladinci
Aleš Pepel drugi in Marjan Livk
deseti, med člani v kategoriji
100 ccm. Alojzij Prek drugi. Jure
Bitenc deseti in Peter Krajnc
petnajsti, med člani do 125 ccm.
v C 1 Jakop Wolf peti in do 125
ccm. v C 2 Stanko Krištof osmi.
KONJENIKI V
LJUBLJANI
Ekipa Konjeniškega kluba Ce-
lje je nastopila na mednarodnem
turnirju v Ljubljani (poleg slo-
venskih ekip so nastopili še gost-
je iz Madžarske) in v težji katego-
riji osvojila tretje mesto. Za KK
Celje so nastopili: Saša Domanj-
ko, Bojan Herman, Aleš Grilec,
Andrej in Aleš Kučera ter Miro
Skalicki. Celjski konjeniki bodo
v naslednjih tednih nastopili na
številnih domačih tekmovanjih,
med drugim tudi 20. maja v No-
vem Sadu, 6. julija v Lipici itd.
PIONIRSKA ATLETSKA
OLIMPIADA
Na sam Dan mladosti, 25. ma-
ja, bo AD Kladivar skupaj z uči-
telji in profesorji telesne vzgoje
ter predstavniki TKS in ZTKO
znova pripravilo nekoč tako po-
pularno pionirsko atletsko
olimpiado. Njen začetnik je
pred mnogimi leti bil prof. Me-
tod Klemene, pionirska olim-
piada pa je dobila celo medna-
rodni značaj. Na letošnji prire-
ditvi, ki se bo začela 25. maja ob
15. uri na stadionu »Borisa Ki-
driča«, bodo nastopili vsi naj-
boljši učenci trinajstih osnov-
nih šol celjske občine. V kultur-
nem programu bodo zapeli
združeni zbori in se tako pripra-
vili na bližnji mladinski pevski
festival. Uvodni in zaključni ce-
remonial bo takšen, kot je na
pravih olimpijskih igrah. Naj-
boljši bodo dobili priznanja. S
takšnimi pionirskimi olimpia-
dami želijo slovesno proslaviti
Dan mladosti in dobiti nove čla-
ne ter bodoče atlete pri AD Kla-
divar.
FRANC PEŠEC V
BISTRICI
Znani celjski šahist Franc Pe-
šec, ki redno sodeluje z Novim
tednikom in Radiom Celje, bo
danes (četrtek, 14. maja) znova
nastopil v šahovski simultanki s
pionirji Osnovne šole Marije
Broz v Bistrici ob Sotli. Lani je
takšen nastop v mesecu mladosti
opravil prvič, letos ga bo drugič
in vse kaže, da naj bi ta oblika
širjenja šahovske igre med pio-
nirji, ki obiskujejo šolo, ki nosi
ime matere našega največjega si-
na Josipa Broza Tita, postala tra-
dicionalna. Srečanje pripravljata
Železniško transportno podjetje
Celje in Novi tednik - Radio Ce-
lje. Jeseni naj bi šolo v Bistrici ob
Sotli obiskeila še ekipa atletov in
trenerjev AD Kladivar in na nji-
hovem lepem stadionu ob šoli
pripravila prikaz treninga in
manjši miting.
ZMAGI NAD
TRIGLAVOM IN
GRADISOM
v okviru republiških lig sta
bila v Celju dva 'zredno po-
membna kegljaška dvoboja.
Člani KK Celje so v derbiju pre-
magali vodilni Triglav iz Kra-
nja (5178:5098 ali 80 kegljev ra-
zlike) in se mu tako revanžirali
za poraz v Kranju. Celje: Kom-
pan 851, Urh 834, Nareks 892,
Kačič 900 (najboljši posamezni-
ki dvoboja). Sivka 833 in Toma-
šič 868 podrtih kegljev. Celjani
so se tako na lestvici po točkah
izenačili s Triglavom (oba do-
slej po šest zmag in dva poraza
ali po dvanajst točk), v nasled-
njem kolu pa bodo nastopili
proti Tekstilu, ki je trenutno pe-
ti med šestimi ekipami.
Kegljavke Celja so na keglji-
šču Ingrada premagale ljubljan-
ski Gradiš 2444:2291 ali z razli-
ko 153 kegljev. Celje: Gobec 386,
Bajde 409, Pečovnik 428, Urh
428 (obe najboljši posameznici
dvoboja), Lesjak 393 in Marine
406. Na lestvici so Celjanke z
dvema točkama zaostanka za
mariborskim Konstruktorjem
druge, v naslednjem kolu pa se
bodo srečale s Tekstino, ki je
četrta med šestimi ekipami.
NOGOMETNE VESTI
v II. zvezni ligi je velenjski Ru-
dar gostoval v Visokem in prese-
netljivo s 3:1 premagal Bosno
(strelci Narandža, Raukovič in
Trninič) ter si tako izboljšal mož-
nosti za nadaljnji obstanek v tej
ligi. Na lestvici so še vedno štiri-
najsti z 22. točkami. V prihod-
njem kolu bo Rudar igral doma
proti Vrbasu, ki je petnajsti.
V republiški ligi je Šmartno iz-
gubilo v Ljubljani s Slovanom
2:0, Kladivar pa je doma po lan-
skem oktobru zabeležil 'prvo
zmago nad Izolo 2:1 (strelca Mar-
janovič in Puklič). Se vedno vodi
Šmartno (v prihodnjem kolu igra
doma proti Lendavi, ki je sed-
ma), Kladivar pa je zadnji (v pri-
hodnjem kolu igra z Ilirijo, ki je
enajsta).
Rezultati vzhodne lige: Kovi-
nar - Savinjska (Vransko) 12:0
(Savinjska je igrala samo z dese-
timi igralci!), Elkroj - Ptuj 4:1
(presenetljivo visoka zmaga nad
vodečo ekipo, strelci pa Ermenc
in Hribernik po enega ter Špen-
de dva), Pragersko - Unior 5:2
(strelca Nalič in Kline) in Steklar
- Fužinar 2:3. Torej ena zmaga in
trije porazi. Prihodnje kolo: El-
kroj (na lestvici je tretji) gostuje
pri Kovinarju (2), Savinjska pri
Pragerskem (4), lokalni derbi pa
bo v Rogaški med Steklarjem (7)
in Uniorjem (5).
OB »ŽICI« DVE EKIPNI
ZMAGI
Na jubilejnem, 25. pohodu ob
žici okupirane Ljubljane, je na-
stopilo rekordno število udele-
žencev, preko 120 tisoč. V tek-
movalnem delu so lepe uspehe
dosegli tudi predstavniki Celja
in Velenja. V partizanskem mar-
šu na 25 km je zmagala ekipa
ZTKO Celje (Ukič, Arzenšek,
Rozman) pred Kladivarjem Ce-
lje. V partizanskem maršu na
8 km je zmagala ekipa ZTKO
Celje (Bunderla, Babič in Na-
glič). V štafetah mladosti je bila
med pionirji ekipa OŠ A. Aškerc
iz Velenja tretja, med občinski-
mi reprezentancami pa Celje
tretje in med pionirkami OŠ
V. Vlahovič iz Velenja tretja ter
med občinskimi reprezentanca-
mi Celje peto. V štafetah brat-
stva in enotnosti je bil med mla-
dinci Kladivar tretji in med
mladinkami Kladivar četrti.
V teku prijateljstva je v moč-
ni mednarodni konkurenci bil
najboljši Slovenec Stanko Mi-
klavžina iz Velenja, ki je osvojil
šesto mesto, isto mesto pa je
osvojila tudi ekipa Velenja. Ce-
ljana Svet in Lisec sta bila 24.
oz. 34.
TV
OBČNI ZBOR
KEGLJAŠKEGA
KLUBA CELJE
Včeraj popoldne so imeli občni
zbor člani enega najboljših keg-
Ijaških klubov v Sloveniji in Ju-
goslaviji, člani KK Celje. Pregle-
dali so lansko delo in sprejeli de-
lovni načrt za letošnje leto. Žen-
ska ekipa je lani nastopila na de-
setih ekipnih tekmovanjih in
osvojila sedem prvih, dve drugi
in eno tretje mesto. V parih so
imele kegljavke Celja šest nasto-
pov, osvojile pa so štiri prva, dve
drugi in dve tretji mesti itd. Med
posameznicami so imele pet
glavnih nastopov, osvojile pa so
tri prva, dve drugi, tri tretja me-
sta itd. Najdragocenejša lovorika
je naslov državne prvakinje, ki
ga je osvojila Janja Marine v Be-
čeju. V kvalifikacijah za republi-
ško reprezentanco so nastopile
Marine, Urh, Bajde, Ludvik, Pož-
gajner in Seško, za državno pa
Marine, Bajde in Gobec. V repre-
zentanci SR Slovenije so nasto-
pile dvakrat Bajde ter po enkrat
Marine, Ludvik in Urh, medtem
ko je v reprezentanci Jugoslavije
nastopila samo Marinčeva in to
enajstkrat. Slednja je tudi nasto-
pila na svetovnem prvenstvu v
Romuniji. Lestvica najboljših
kegljavk v Jugoslaviji 1980: 3. Ja-
nja Marine, 9. Lojzka Bajde!
Število nastopov v letu 1980:
Marine 73, Seško 58, Bajde 55,
Ludvik 54, Gobec 51, Lesjak 49,
Pečovnik 46, Požgajner 44, Urh
43, Podbrežnik 30, Belak 26, Než-
man 22, Petak 13, Koštomaj 9 in
Lubej 5 nastopov.
Ciani: nastopih so na devetih
ekipnih tekmovanjih in osvojili
pet prvih, eno tretje, dve peti in
eno osmo mesto. V borbenih
igrah so nastopili osemkrat in
prav tolikokrat tudi zmagali (do-
bili so tudi republiški in zvezni
finale)! Nastopili so tudi v parih
in mešanih parih ter med posa-
mezniki. Slavko Tomašič je bil
lani ocenjen kot petnajsti naj-
boljši kegljač v Jugoslaviji.
V letošnjem letu predvidevajo
nastop na 61 tekmovanjih, kar je
več kot samo enkrat na vsak te-
den!
TONE VRABL
DOBROVLJE
VABIJO
Zibelka štajerskih par-
tizanov - Dobrovlje, so
vedno bolj obiskane. Cez
Dobrovlje vodita med
drugim tudi Savinjska in
Trimčkova planinska pot.
Med planinci, ki radi za-
hajajo na Dobrovlje, so
tudi člani PD Ljubljana
matica, ki so se marca
povzpeli tudi na Kamnik,
Hom in Goljavo. Značko
za opravljeno Savinjsko
pot je doslej prejelo več
kot 2000 planincev. Pla-
ninci iz Zagreba na pri-
mer prosijo za 50 novih
dnevnikov. To so podat-
ki, ki govore o tem, kako
radi se planinci podajajo
na Savinjsko pot. F. J.
VESNA ČUČEK DRUGA V
SLOVENIJI!
v Slovenskih Konjicah je bilo republiško prvenstvo
za pionirke in pionirje z zračno puško. Na tem tekmo-
vanju je nastopilo tudi nekaj deklet in fantov iz celjske
občine. Zelo lep uspeh je dosegla Vesna CUCEK, ki se
ie z rezultatom 168 krogov uvrstila na drugo mesto in
prejela srebrno medaljo. Natalija Strašek pa je bila z
rezultatom 147 krogov šesta. Naše ostale pionirke in
pionirji pa se niso uspeli uvrstiti med prvo deseterico.
Mešana ekipa Celja se je v Zaboku udeležila tradicio-
f^alnega tekmovanja z malokalibrsko puško v počasti-
tev tamkajšnega občinskega praznika in lovoriko
trofej OSLOBODENJA. Celjani so se v konkurenci
dvanajstih ekip iz Hrvatske in Slovenije uvrstili na 2.
niesto za Zabokom in pred Postojno, Sevnico, Varaždi-
^om in ostalimi. V celjski ekipi so nastopili: Ingrid
vreček 223, Jože Jeram 228, Barbara Jager 237, Alenka
Jager 244 in Tone Jager 247 krogov. Med posamezniki
Je Tone Jager osvojil prvo mesto!
T. J.
20. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 19 - 14. maj 19fi
Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec razpisuje na podlagi 33. in 34. člena
Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS, štev.
7/77) ter 20. in 21. členom Odloka o upravljanju, urejanju in oddajanju stavbnega
zemljiiča (Ur. I. SRS. štev. 20/78) in na podlagi sklepa izvršnega odbora Stavne
zemljiške skupnosti
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v
zazidalni soseski VI Žalec ter v zazidalni soseski Poreber Žalec.
I- 21azidalna soseska VI Žalec
Na parceli z oznako 17 je |xedvidena gradnja individualne hiSe tip Al - načrt Razvojnega
centra Celje; na parcelah z oznakami: 18,19.20,21.22,30 in 31 pa gradnja vrstnih atrijskih hi£ tip
AT-2,/80 - Projdctivni biro Gokop Rogaška Slatina.
Cena zemljiiCa kot odškodnina za isavico uprnabe znaša din 75,16 za m* stavbnega zemljišča.
V ceni zemljišč nista upoštevana prispevek za sprero«nbo namembnosti kmetijskih zemljišč
in {Kispevek za zakkxušče. ki ju plača investitor posebej i»ed izdajo gradbenega dovoljenja.
Stroški za komunalno ureditev znašajo 357,37 din za m* zemljišča. Komunalna ureditev
obsega: vodovodno miirežje. elektroenergetsko omre^. javno razsvetljavo in cestno omrežje v
asfaltni izvedbi z zobniki. Uspeli ponudniki morajo na lastne stroške zgraditi {HikljuiEke na
cestno, vodovodno, kanalizacijsko in eiektro omrežje. V ceni niso zajeti stroški vseh soglasij,
katere plača investitor posebej ixed izdajo lokacijske odločbe.
n. Oddaja se komuzialno iirejma parcela v Tazidalni soseski POREBER, pare, štev. 1326/1 k. o.
2alec v izmeri 346 m', pare. štev. 1326vl8 k. o. 2alec v izmeri 69 m' in pare. štev. 1328^1 - v
izmeri 80 m*.
Cena zemljišč kot odškodnina za pravico uporabe znaša din 37.204,20: komunalni prispevek
znaša 171.841.00. Izklicna cena parcele znaša 209.045,20 din.
V skupni cer- ni upoštevan prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in
prt^jevek za zpUonišče; stroški vseh sogl^j. kateie plača investitor posebej pred izda^
lokacijske odločbe ter stroški izvedbe vseh priključkov na komunalne naprave, katere morajo
uspeli ponudniki zgraditi na lastne stroške.
Ponudniki morajo i^ed vložitvijo ponudbe vpiačati varščino v znesku 35.000.00 din na žiro
račtm Stavtae zemlji^ skupnosti štev. 50750-662-245. Interesenti lahko položijo varščino tudi
pri blagajni Samoupravnih interesnih skupnosti v 2ak:u, Kardeljeva ulica dne 1.6.1981 in sicsr
2 uii pred pričetkom liatacije, t j. od 8. do 10. ure.
Prednost pri oddaji zemljišč v mitiatlni soseski VI Žalec in zazidalni soseski POREBER 2alec
imajo:
—	p«uidniki brez stanovanja oziroma brez primernega stanovanja pred tistimi, ki stanovanje
ima^o;
—	"ni^a^ družine {»ed družinami s paeskrbljenimi otroid;
—	borci NOB brez primernega stanovanja pred drugimi;
—	ponudniki z manjšimi dohodki na družinskega tibma pred tistiTni z večjimi dohodki na
družinskega člana;
—	Ponudniki z večjim številom družinskih članov, zlasti nepreskrbljenih otn^ ixed ponu-
dniki z manjšim številom družinskih članov;
—	ponudniki stalno Tapos^eni v kraju kjer leži stavbno zemljišče pred ponudniki iz oddaljenej-
ših krajev.
Stavbno zemljišče pridobi ponudnik, ki v največji meri izpolnjuje prednostne pogoje na
dcdočenem prioritetnem redu, če s^ireime določeno ceno zemljišča in stroške komunalne
ureditve.
Rok za pdčetek gradnje stanovanjskih objektov je aso leto po sklenitvi pogodbe o oddaji
zemljišča v uporabo, rok za izgradnjo objekta do m. gradbene faze pa 3 leta po sklenitvi
pogodbe.
Pridol»tniku stavbnega zemljišča se pravica upocabe stavbnega zemljišča za gradnjo odv-
zame, če v določenem roku ne prične z gradnjo, oziroma če v določenem rofcu ne zgradi
načrtovanega objekta do tzetje gradbene fazB.
Ponudbe se dostavijo v zapečatoii ovojnici na naslov: Stavbna zemljiška skupnost občine
Žalec. Na ovojnici mora oznaka »JAVNI NATEČAJ«. Ponudbi je potrebno priložiti potrdilo
o pcemožecjskem stanju in potrdilo o višini povprečnega osebnega dohodka interesoita in
njegovih družinskih članov.
Ponudnik lahko kandidira samo za eno parcelo.
Rok za dostavo -ponudb je 1. 6. 1981 do 10. ure.
Odpiranje ponudb bo dne L 6. 1981. Natečaj bo jav^ in ga bo izvajala komisija za izvedbo
natečaja nave<ienega dne ob 10. lari v sejni sobi Samoupravnih interesnih skupnosti občine
2alec, v Žakru, Kardeljeva ulica (spodnji prostori Beo^adske banke).
Za tiste parcele, ki ne bodo oddane na javnon natečaju omenjene^ dne, ostane natečaj odprt
do konca leta, L j. do 31.12. 1981 s tem, da se bo v odprtem roku o|xavljala ustna licitacija vsako
prvo sredo v mesecu ob 10. uri v sejni sobi Samoupravnih interesnih skupnosti občii»e 2alec.
Intoesenti lahko ^iožijo oziroma pošljejo ponudbe na StavbiH) zemljiško skupnost vsak dan.
Varščino lahko nakažejo interesenti (din 35.000,00) na žiro lačun Stavbne zemljiške skupnosti
štev. 50750-662-245 ali jo položijo pri blagajni Samoupravnih interesnih skupnosti dve uri pred
pričetkom natečaja, to je od 8. do 10. ure.
Udeleženci tega natečaja lahko sodelujejo te v primeru, če so vplačali varščino in to dokažejo s
potrdilom o plačilu pred {Hičetkom natečaja.
Varščina se ob uspeli ponudbi obračuna kot delno plačilo izklicne ceiie, ob neuspeli ponudbi
pa se vrne ponutdniku.
SUvbna zemljiška skupnost si pridržuje zase in za izvajalca pravico posega v zemljišče -
izgradnjo oziroma popravilo komunalnih naprav pod pc^ojem, da se po'izvršitvi del uredi
zemljišče v prvotno stanje. Investitor je upravičen do odškodnine samo v primeru že urejene
okolice objekta.
Uspeli ponudnik nastopi posest in se mu zemljišče izroči v uporabo, ko sklene pogodbo o
oddaji stavtHiega zemljišča. Uspeli ponudnik nK>ra skleniti pogodbo o oddaji zemljišča najka-
sneje v 15 dneh po pravomočnosti sklepa o izboru uspelega ponudnika. Izklicno ceno mora
uspeh ponudnik plačati najkasneje v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe. Plačilo stroškov
urejanja za stanovanjske hiše je možno s kreditom.
Interesenti si lahko ogledajo parcelacijski načrt zazidalne soseske in tip objektov na Zavodu
za načrtovanje 2alec - enoti urejanja, vsak ponedeljek in sredo od 7. do 12. ure in 13. do 16. ure.
Stavbna zemljiška skupnost
občine 2alec
Komisija za izvedbo javnega
natečaja
IZID ŽREBANJA
NAGRADNE
KRIŽANKE
»METKA« CELJE
1.	nagrada (500 din): Ivanka
POCrVALSEK, Stanetova 31,
63000 Celje
2.	nagrada (300 din): Truda
GRECK)RCIC. Rakovlje, 63314
Braslovče
3.	nagrada (200 din): Amalija
CEDE, 63301 PETROVčE
10 nagrad po 106 din: Franči-
ška BEVC, Zagarjeva 8, 63000
Celje; Ludvik NUNClC, Koretno
4, 63240 Šmarje pri Jelšah; Mari-
ja VODISEK. Valentiničeva 20.
63270 Laško; Marica OZIS. Flor-
jana Pohlina 3.63310 Žalec; Moj-
ca BUCAR, Čopova 16.63000 Ce
Ije; Marija DOBOVISEK, Kačeva
2, 63000 Celje; Cirila Podkrižnik,
Obč. svet ZS. Trg svobode 16.
62310 Slovenska Bistrica; Alen-
ka Cokl. 63232 Ponikva 14; Mari-
ja Janeček. Trubarjeva 46, 63000
Celje; Milan PECEK, Steklarska
šola II. r. 63250 Rogaška Slatina
Izžrebancem iskreno čestita-
mo! Nagrade boste prejeli po po-
šti.
REŠITEV
VODORAVNO:
KAABA, SAONA, OBROK,
MASKER, KOALA, ILIADA,
METKIN PROGRAM. BdATA,
VriK, NI. PITAGORA, KI, RO-
MANCA, AMARENA, AJDA,
ATAIR, VALENTIN. MERNIK,
NE, EGO. OJSTRICA, HEROIN.
LON. CE, AN. MLATILKA, CiN.
FZ. MENA2A, LEDOLOMI-
LEC, KRAP. VETERINA, LOV.
B4IKOJAN. OKAPL NACIN,
BOBINAC, AJAS, UMORITEV.
NART, CE. AJEVEC. OAZA,
ETAT, KLER, KVOTA, VAN,
AETU. ARAS, ISIM. BINOBS,
ACETAT. NILES. SINATRA,
ASEDA, ACIDITETA, AVTO-
MOTOR, ANORAK, AIMARA
ZGODILO ŠE JE;^;
VEČ PREKRŠKOV
v križišču Dečkove in Ker-
snikove ulice v C^elju je po
Kersnikovi pripeljal voznik
osebnega avtomobila DU-
ŠAN ANTOLOVIC, 37, iz
C^elja, z njegove desne strani
pa z osebnim avtomobilom
DARKO DROBINC, 22, prav
tako iz C^lja. Drobinc je vo-
zil brez vozniškega dovolje-
nja in zapeljal v križišče
kljub temu, da je na semafo-
ru gorela nieča luč, nesreči
pa je botroval tudi alkohoL
Pri trčenju se je lažje poško-
doval sopotnik in lastnik a\
tomobila, ki ga je vozil Dn
binc. škode pa je za 40.0(|
dinaiiev.
OBA PO SREDINI
V	nepreglednem ovinku
Zavodnjah pri Šoštanju st
trčila osebna avtomobila, I
sta ju vozila PETER UI
BANC, 37, iz Lepe njive i
IGOR POTOČNIK, 22, iz T«
polšice. Vzrok za nesrečo j
bil v vožnji po sredini cest
šča - oba voznika sta sekal
ovinek. Škode je za 40.000 di
narjev.
NEPRAVILNO
PREČKANJE
V	križišču pri avtobusu
postaji v (3elju se je težje po
škodovala pešakinja MABI
JA KUNSTIč, 45, iz Loče
dola, ker je neprevidno pred
kala cesto. Do križišča je p(
Mariborski cesti pripeljal i
osebnim avtomobilom EB
VIN LONCARIC, 27, iz Z»
grada, pred njim pa je avto
bus zavijal v levo na ijostaja
Takoj za avtobusom je kljul
rdeči luči prečkala cestišft
Kunstičeva, ki jo je voznii
Lončarič zbiL
PREPOZNO
IZSTOPANJE
S potniškim vlakom ii
Ljubljane se je pripeljala'
Zidani most tudi VIKTOB^
JA VIDOVIC, 20. iz Ptuja iJ
bi tu morala prestopiti K
vlak proti Mariboru. Cepri'
je vlak stal v Zidanem most«
3 minute, v tem času Vidovi
čevi ni uspeJo izstopiti, iz^
pila je šele takrat, ko je vl»
že speljal. Skočila je in padU
ter se hudo poškodovala.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
Kadrovsko-sodalni sektor
v zvezi z določili Zakona o delovnih razmerjih ter
sklepa Komisije za delovna razmerja TOZD
Tehnološka oprema z dne 30. 4. 1981
oglašamo
potrette za c^ravljanje naslednjih del in nalog
1.	ORODJAR - 2 delavca
Pogoj:
širok profil, poklic orodjar
1 do 2 leti delovnih izkušenj v proizvodnji orodij
2.	BRUSILEC - 2 delavca
Pogoj:
širok profil, poklic bru^lec
3.	REZKALEC - 4 izvršitelje
Pogoj:
širok profil, poklic rezkalec
1-2	leti delovnih izkušenj
4.	TEHNIČNI RISAR - 2 delavki
Pogoj:
širok profil, poklic tehnični ri^r
1 leto delovnih izkušenj
5.	PROJEKTANT - 2 delavca
Pogoj:
profil inženir strojništva
2-3	leta delovnih izkušenj v konstrukciji in proizvod-
nji orodij
6.	TEHNOLOG - 1 delavec
Pogoj:
profil tehnik, poklic strojni tehnik
3-4	leta delovnih izkušenj v proizvodnji orodij in
strojegradnji
7.	STRUGAR - 2 delavca
Pogoj:
širok profil, poklic strugar
1-2 leti delovnih izkušenj
Za opravljanje navedenih del se delovno razmerje
sklepa za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela.
ki je po Pravilniku o delovnih razmerjih TOZD Tehno-
. loška oprema.
Osebni dohodek je v skladu s Pravilnikom o delitvi
sredstev za OD TOZD Tehngloška oprema.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno doku-
mentacijo na naslov: kadrovska služba Rudarskega
šolskega centra Velenje, Prežihova 3. Objava velja do
zasedenosti del oz. nalog. O izbiri t}odo kandidati
obveščeni v zakonitem roku - 30 dni.
Srečno!
DUŠAN PETEK
servis električnih igralnih
aparatov
63000 CELJE
Miklošičeva 1/10
Tel. 22-170
št. 19 - 14. maj 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 21
22. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 19 - 14. maj 19fi
št. 19 - 14. maj 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23
v	v	I-	7- -r	^r	v J -^ " r	? ''
MOSKVA
Sovjetska turistična agen-
cija Inturist organizira do-
mala vsa potovanja po veliki
SZ ne glede na to ali vodijo
na daljni vzhod ali na skrajni
jug države tako, da mora tu-
rist skozi njihovo glavno me-
sto Moskvo.
Trikratni obisk SZ v ob-
dobju zadnjih nekaj let prvi
v evropski, ostala dva pa v
azijski del, so me vedno vo-
dili skozi Moskvo, zato sem
imel možnost, da si sovjet-
sko metropolo temeljito
ogledam.
Vodiči so nas vedno vodili
najprej v najstarejši del me-
sta v Kremelj, to je nekdanja
trdnjava, ki jo je pred dobri-
mi osmimi stoletji iz lesa
zgradil knez Jurij Dolgoru-
kij. S to trdnjavo je dal zame-
tek za izgradnjo sedaj že
osem milijonskega mesta.
Kremelj so skozi stoletja širi-
li in izgrajevali in je šele v
obdobju zadnjih dveh deset-
letij dobil sedanjo obliko.
Opečnati kremeljski zidovi z
značilno prisiljenimi stolpi
in stolpiči izstopajo iz zele-
nja srebrnih smrek. Na Iva-
novskem trgu je vrsta pravo-
slavnih cerkva z zlatimi če-
bulastimi kupolami, - vse te
cerkve so sedaj muzeji. Car-
ska zakladnica predstavlja
pravljično bogastvo z vsemi
carskimi insignijami, njiho-
vimi bogatimi oblačili, orož-
jem in darovi, ki so jih preje-
mali od vladarskih hiš Evro-
pe in Azije. Najnovejša stav-
ba v Kremlju je kongresna
dvorana s sedem tisoč sede-
ži, ki jo uporabljajo za partij-
ske kongrese. Ker pa so ti
kongresi le vsake štiri leta, jo
uporabljajo tudi za gledali-
šče. Mi smo si v njej ogledali
Verdijevo opero Ernani. Pod
Kremljem je Rdeči trg ali kot
oni pravijo Krasnaja plo-
ščad, ki ga na eni strani zapi-
ra katedrala sv. Vasilija s
svojimi značilnimi enajstimi
stolpi različnih oblik in barv.
Cerkev je v 16. stoletju dal
zgraditi car Ivan Grozni. Pri-
povedka pravi, da je dal car
graditelja po končani gradnji
oslepiti, da ne bi mogel
ustvariti še kako večjo umet-
nino. Ob kremeljskem zidu
je Leninov mavzolej, zgrajen
iz rdečega marmorja, katere-
ga notranjost smo si seveda
ogledali. Leninovo balzami-
rano truplo leži v kristalni
krsti - imeli smo občutek, da
je iz voska in da so ga šele
pred nedavnim položili v
mavzolej. Magična rdeča
svetloba, častna straža gardi-
stov in pritajena muzika
vzbudijo občutek mistično-
sti.
Nasproti kremeljskega zi-
du in mavzoleju je največja
trgovska hiša takoimenova-
ni Gum, ki smo ga seveda
dobro prekrižarili. Če bi pri-
merjal našo »Namo« ali »T«
v Celju glede založenosti in
kvalitete blaga z Gumom, bi
seveda moral dati veliko pre-
dnost našim trgovskim hi-
šam. Zelo lepe stvari pa smo
si ogledali v »Berjozki«, to je
trgovini, kjer se kupuje le s
konvertibilno valuto v naj-
večjem hotelu Rosija. Tu so
na voljo krasna krzna, bogati
spominki, lepe jantarske
ogrlice, razni obeski, itd.
Oskrbeli so nam tudi
vstopnice za Bolšoj teater,
kar pomeni veliko gledališče
v katerem smo si ogledali ba-
let Čajkovskega Labodje je-
zero. Dogajanja na odru so
bila v pravem pomenu bese-
de pravljična od kostumaci-
je, glasbe, osvetlitve in boga-
te scene. Vsakemu turistu, ki
se oglasi v Moskvi, seveda
pokažejo panoramo Boro-
dinske bitke. Leta 1812 je bil
v Rusiji konec velike Napo-
leonove armade in pričetek
konca Napoleonove slave.
Zgodovina se je ponovila čez
129 let, ko je bila Hitlerjeva
soldateska v ostri ruski zimi
zaustavljena pred samo
Moskvo - in čez štiri leta do-
končno uničena v samem
Berlinu.
PIŠE:	8
ERNEST REČNIK
Ko si je 1928 ogledal dvorec dr.
France Štele, je v njem poleg večje-
ga števila umetniških slik (med nji-
mi 13 portretov) evidentiral dve ba-
ročni peči ter zbirko starin in zlasti
orožja. V eni izmed stranskih sob je
bila freska z mitološkim prizorom,
obrobljena z ornamentalno baročno
štukaturo.
Dvorec obdaja park, na dvorišču
pred njim pa so ob robu vrta postav-
ljene kamnitne baročne plastike, ki
ponazarjajo štiri letne čase; ena med
njimi ima že odbito glavo. Tu je tudi
baročni vodnjak s preprostim kova-
nim nastavkom.
Prvotni dvor je verjetno obsegal le
severni dve tretjini današnjega'
osrednjega trakta nad ohranjeno
kletjo, ki jo po arhitekturnih sestavi-
nah lahko datiramo v 16. stoletje.
Toda že kmalu po 1666 so od kraja
skromno stavbo povečali. Podaljšali
so jo proti jugu, prizidali so ji vzho-
dni, tedaj še vhodni stolpič, bržčas
pa so jo tudi povišali do današnje
višine in na vogalih polepšali z rusti-
ko ter pristrešnimi stolpiči. Takšno
je ok. 1681 upodobil Vischer, ki nam
na svojem bakrorezu predstavlja tu-
di 1695 pogorelo pristavo.
Najtemeljitejšo preobrazbo je gra-
ščina doživela na začetku 18. stolet-
ja, ko so jo preuredili v dvorec. Ta-
krat so ji prizidali severni trakt, od-
stranili so pristrešne stolpiče, osred-
nji trakt pa so modernizirali in v nje-
govem nadstropju uredili reprezen-
tančno avlo. Preurejeno stavbo so
obdali s parkom, na robu dvorišča
pa so postavili alegorične figure Po-
mladi, Poletja, Jeseni in Zime. Sredi
preteklega stoletja je dvorec dobil
svojo sedanjo romantično preoble-
ko; šele takrat so najbrž zazidali vho-
dno vežo v vzhodnem stolpu in ure-
dili vhod v stavbo na njeni dvoriščni
strani. Po zadnji vojni je dvorec iz-
gubil svojo nekdanjo opremo in do-
živel nekaj utilitarnih predelav.
JURKLOŠTER
(Gairach)
graščina
v ozki ravnici doline Gračnice, na-
selje Mišji dol pri Rimskih Toplicah,
na mestu nekdanjega samostana.
Občina Laško.
V odmaknjeni divjini doline reči-
ce Gračnice blizu Planine pri Sevni-
ci je krški škof Henrik I. ustanovil
samostan, ki ga je 1173 ali 1174 potr-
dil papež Aleksander III. Samostan
so zaradi neurejenih gmotnih ra-
zmer kmalu razpustili, a že 1209 je
takratni deželni knez, Babenberžan
Leopold izstavil darilno listino za
nov samostan v neposredni bližini
nekdanjega in že 1227 je bila posve-
čena samostanska cerkev, ki še da-
nes stoji, ob njej pa so dotlej najbrž
pozidali tudi že samostan. Ta je v 16.
stol. polagoma propadel, tako da ga
je nadvojvoda Ernest 1591 izročil
graškemu jezuitskemu kolegiju. Je-
zuiti so dali gospoščino 1600 v najem
baronom Mosconom, a so jo pozneje
spet sami upravljali. 1635 so samo-
stan oplenili in morda tudi razdejali
uporni kmetje, saj je na Vischerjevi
upodobitvi iz o. 1681 že povsem ra-
zvaljen. Ko je bil ukinjen jezuitski
red, je gospoščino Jurklošter 1773
prevzel študijski fond in jo oddal v
najem. 1780 so pod upravo Jožefa
Gotfrieda Wagnerja odstranili samo-
stanske razvaline in pozidali grašči-
no, v kateri je bil do 1850 tudi sedež
okrajnega sodišča. Gospoščino je
vse do 1870 upravljal c. k. komorni
upravitelj, takrat pa so jo skupaj z
graščino prodali tržaški firmi E. M.
Ziindl et. Comp., nato pa je prešla v
posest Henrika Ritterja pl. Draže.
Pred zadnjo vojno je bil njen lastnik
Henrik Falter, med zadnjo vojno pa |
je bila požgana. V neznatnem ohra- '
njenem delu zahodnega trakta ra-
zvaline stavbe je zdaj stanovanje.
Graščino so ob koncu 18. stol. po-
zidali na temeljih nekdanjega samo-
stana v tipičnem baročnoklasicistič-
nem slogu. Stavba, ki se je s svojim
zahodnim krilom naslonila na ro-
mansko samostansko cerkev, je
imela v tlorisu obliko črke L, tako da
je njen južni trakt zaobjel notranje
dvorišče, ki se je na vzhodni strani
prosto odpiralo vse do starega samo-
stanskega obzidja. Poleg pritličja je
obsegala še nadstropje in vrhnjo
poletažo, kleti pa ni imela. Zunanje
fasade so bile členjene s pilastri, kri-
ta pa je bila s strmo sedlasto streho.
Na dvoriščni strani je obe krili obte-
kal arkadni hodnik, ki pa je segal le
do vrh nadstropja, kjer je bil pokrit s
položno pultasto streho. Okna
vrhnje poletaže so se nad strehama
arkad prosto odpirala na dvorišče.
Arkade so počivale na močnih pra-
vokotnih kamnitnih slopih, ki so
opirali močno potlačene loke. Motiv
arkad se je v pritličju ponovil tudi na
steni arkadnega hodnika, kjer so bi-
la v podločjih nameščena velika pra-
vokotna okna.
Razvaljeni samostan v Jurkloštru okoli leta 1681. Na njegovem mestu so
pozneje pozidali graščino.
MALOMARNOST OB VELIKIH
OBLJUBAH
Na televiziji in v radiu vsak dan poslušamo, koliko odpa-
dnih surovin uvažamo za našo industrijo. To še zlasti velja za
papir. Učenci osnovne šole v 2alcu so se tudi zato odločili za
veliko akcijo zbiranja starega papirja. Navdušeni so se po-
dili po mestu Žalec, zbrali kar precej papirja, ga zložili v
kontejner ter čakali Dinos. Čakali so in čakali nekaj dni, njih
pa, kljub obljubam od nikoder! Potem je pričelo deževati.
Papir je bil moker, slabi pa so bili tudi občutki učencev.
Kajti že v rosnih letih se navajajo na to, da marsikdaj govo-
rimo eno, delamo pa drugo.
JANEZ VEDENIK

19
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Odgovorni urednik in v. d
glavnega urednika Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež-
Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez
Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo-
Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-
31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.