»Domače novice« in pogodbena skupnost Občinski odbor SZDL Lenart, ki je izdajatelj »Domačih novic«, se je odločil za ustanovitev pogodbene skupnosti, ki naj bi v prihodnje izdajala naš lokalni časopis. V tej zvezi je poslal delovnim organizacijam, ustanovam, družbenim organizacijam in društvom osnutek statuta bodoče pogodbene skupnosti z obrazložitvijo, zakaj se je odločil za ustanovitev skupnosti. Osnovni namen ustanovitve pogodbene skupnosti je doseči, da bi vsi, ki bodo časopis materialno podpirali, imeli tudi večje možnosti neposrednega vplivanja na vsebinski koncept lokalnega lista. Sedaj je' le-ta predvsem odvisen od stališč izdajatelja, to je od občinskega odbora SZDL, v konkretnih zadevah pa od uredniškega odbora. Osnutek statuta predvidene skupnosti med drugim predvideva, da bi vsak član bil zastopan v skupščini skupnosti z enim delegatom. Na tak način bi bilo vsem, ki želijo »Novicam« denarno pomagati in, ki tudi sicer izvajajo njihov statut, omogočeno neposredno vplivanje na vsebino lista. Ta vpliv, bi posredovali izvoljeni delegati. Občinski odbor SZDL meni, da so vse naše delovne organizacije, ustanove, družbene organizacije in društva moralno dolžne občinsko glasilo podpirati v materialnem in vsakem drugem pogledu. Na SZDL so se tudi odločili za to, da bi zlasti delovne organizacije prispevale denarna \ sredstva po določenih enotnih kriterijih glede na ustvarjeni družbeni proizvod. Pri dosedanjem načinu financiranja so nekatere delovne organizacije prispevale več kot je bila njihova dejanska materialna osnova, medtem ko naj bi se s predlaganim načinom financiranja višina prispevkov določala na bolj pravični osnovi, i Krajevnim skupnostim je občinski odbor SZDL predlagal, da bi prispevale letno najmanj 12 tisoč din. Ob tem je računal, da bodo KS, ki razpolagajo z večjimi sredstvi, prispevale večja sredstva. Društva in družbeno politične organizacije naj bi po predlogu prispevale letno najmanj 10 tisoč din, močnejše naj bi primaknile tudi nekaj več. Uredništvo »Domačih novic« se predlogu občinskega odbora SZDL pridružuje z željo, da bi naš list zares postal glasilo za vse naše delovne kolektive, krajevne skupnosti, društva in organizacije in, da bi ne bilo nobenega, ki ne bi postal član pogodbene skupnosti ter si tako zagotovil pravice neposrednega odločanja o vseh zadevah, ki so povezane z izdajanjem našega časopisa. Uredništvo se bo trudilo, da bo vsebino prilagodilo dejanskim potrebam in možnostim upoštevajoč pri tem, da mora biti vsebina lista predvsem odvisna od našega delovnega občana in njihovih potreb. Uredništvo omace DONA NOVICE in flv svetu LETO IV. Štev. 5 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART LENART, 12. marca 1964 Sprejet odlok o agrotehničnih ukrepih v poljedelstvu, travništvu in sadjarstvu RAZPRAVA O OSNUTKU DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE ZA LETO 1964 — PREDVIDENA GRADNJA TOVARNE SADNIH KONCENTRATOV — KMETIJSKA ZADRUGA LENART PREIMENOVANA V AGROKOMBINAT KZ LENART — RAZPRAVA O OSNUTKU STATUTA OKRAJA MARIBOR. Občinska skupščina Lenart je na seji obeh zborov 24. februarja sprejela odlok o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov za pridelovanje pšenice in koruze, krme na travnikih, sadja ter gnojenju ostalih obdelovalnih površin v občini Lenart. Odlok je bil sprejet brez razprave. Objavili ga bomo v prihodnji številki. Odborniki so na isti seji razpravljali tudi o osnutku družbenega načrta in proračuna lenarške občine za leto 1964. Uvodne misli je v tej zvezi povedal tov. Franjo Muršec, načelnik oddelka za gospodarstvo skupščine občine Lenart. Po njegovem izvajanju se je razvila živahna razprava. V razpravi je predsednik skupščine Edo Zorko-Mihec odgovoril na vprašanje odbornika v zvezi z delitvijo 0,5 odstotkov od izrednega proračunskega prispevka, da naj bi ta sredstva bila namenjena tudi za investicijsko dejavnost v osnovnem šolstvu, ne pa samo za strokovno šolstvo, kakor priporočajo. Odbornik iz Brengove je skupščino opozoril na nesorazmerje med sredstvi za gospodarske in negospodarske investicije. Menil je, da se premajhna sredstva predvidevajo za investicije v šolstvu in kulturi. Nadalje je menil, da bi bilo potrebno omogočiti najemanje kreditov za gradnjo šolskih poslopij, ki propadajo. Predlagal je še, da bi kazalo odpraviti tudi nesorazmerja pri dodeljevanju sredstev za sploš- ne potrebe šolstva med posameznimi občinami. Navedel je primer, da pride v nekaterih občinah na učenca po več desettisoč din, medtem ko v občini Lenart samo okrog 15 tisoč din. Odbornik Jože Šnajder iz Zg. Ščavnice je predlagal, naj bi skupščina določila namesto predvidenih 500 tisoč din za dograditev kulturnega doma v njihovem kraju, vsaj milijon in pol. Obljubil je, da bi v tem primeru prebivalci pomagali pri dokončni izgradnji doma še s prostovoljnim delom. Odbornik iz Partinja se je zavzel za to, da bi bilo potrebno v družbenem načrtu upoštevati adaptacijo kulturnega doma v Jurovskem dolu. Temu mnenju se je pridružil tudi odbornik iz Gasteraja. Ludvik Štel-cer, odbornik skupščine in upravnik Komunalnega zavoda je menil, da bi morali najti potrebna sredstva za vzdrževanje čistoče v trgu Lenart. Fran Šuman, podpredsednik skupščine je menil, da bi kazalo pospešiti stanovanjsko izgradnjo in graditi cenena stanovanja. Edo Zorko-Mihec je v zvezi z razvojem industrije in obrti menil, da bi bilo potrebno razviti sodelovanje z mariborskimi podjetji, ki naj bi v občini ustanavljala svoje obrate. V tej zvezi je dejal, da se z mariborsko Livarno že vodijo razgovori o prenosu njihovega obrata Cevarna v Lenart. Do tega naj bi prišlo že letos meseca avgusta. (Nadaljevanje na 6. strani) FRANCOSKI ROKOBORCI V LENARTU 14. marca ob 18. uri gostujejo v Lenartu ROKOBORCI RSC IZ PARIZA. Ne zamudite edinstvene priložnosti, saj se bosta pomerila fracoski ekipni prvak in lenarški Partizan prvič na spomladanskem roko-borskem prvenstvu Slovenije. 1IO TVD »Partizan Lenart 8. marec praznik delovnih žena smo proslavili tudi v naši občini z raznimi prireditvami v organizaciji krajevnih organizacij SZDL. V nekaterih delovnih organizacijah so za zaposlene ženske pripravili tudi sprejeme. Občina Lenart se je tako dostojno pridružila vsem organizacijam v Jugoslaviji, ki so veliki ženski praznik slavile v luči še večjih prizadevanj za večje vključevanje žensk v družbeno življenje. Ben Bela, predsednik alžirske republike je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču ga je sprejel predsednik Tito z najvišjimi sodelavci. Beograjčani in vsa naša domovina so predsednika Alžirije sprejeli z velikim navdušenjem in veseljem. Pravijo, da tako veličastnega sprejema ne pomnimo. V času, ko pišemo to sporočilo, predsednik Ben Bela obiskuje kraje in podjetja v Srbiji, Hrvatski in Makedoniji. Med drugim je doslej obiskal tudi tovarno in industrijo motorjev v Ra-kovici. Začeli pa so se že uradni razgovori med obema delegacijama. V sestavu alžirske delegacije je delegacija Fronte nacionalne osvoboditve Alžirije, ki se je pogovarjala z delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije, katero je vodil Edvard Kardelj, sekretar CK ZKJ. V 62. letu starosti je umrl grški kralj Pavel I. Na prestolu ga je zamenjal sin Konstatin. Predsednik Tito je poslal njegovemu sinu sožalje. Stanje na Cipru se normalizira. Varnostni svet organizacije Združenih narodov je sprejel vrsto sklepov po katerih naj bi Generalni sekretar OZN U Tant poslal na otok sile združenih narodov. Imenoval je tudi predstavnika OZN, ki naj bi pomagal k trajni rešitvi Ciprskega vprašanja. Zanimanje za konferenco ne-angažiranih držav je veliko. Med zadnjimi so se za konferenco prijavile Libija, Jordanija in Ku-vaj. Naša državna partijska delegacija pod vodstvom Lazarja Ko-liševskega, predsednika GO SZDL Jugoslavije je iz Gane odpotovala v Gvinejo. Med obiskom v Gani se je naša delegacija pogovarjala tudi s predstavnikom Kwame Nkrumahom. Štirje zvezni odbori: za družbeni plan (zveznega in gospodarskega zbora, za blagovni promet (zvezna zbora) in za trgovino (gospodarskega zbora) so pod predsedstvom dr. Slavka Komarja razpravljali o trgu in cenah. V Ljubljani je bila razširjena seja Glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije na kateri so doslej najbolj izčrpno razpravljali o položaju in vlogi kmetijstva. Na seji predsedstva CK ZKJ so sklenili, da bo mladina letos gradila jadransko magistralo od Kolašina do Bijelega polja. Slovenijo je obiskal predsednik Zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič, ki je med drugim obiskal tudi tovarno glinice t Kidričevem. Prejšnji avstrijski kancler dr. Gorbach je odstopil. Namesto njega so za novega kanclerja izvolili dr. Josefa Klm-sa. 900 milijonov sredstev za investicije KZ LENART IN ZcTšCAVNICA BOSTA ODKUPILI 750 ha ZEMLJE V razpravi je osnutek družbenega načrta in proračuna občine Lenart. O njem so pred kratkim razpravljali tudi občani na zborih volivcev. O njihovih predlogih bomo poročali v prihodnji številki. Osnovna značilnost letošnjih gospodarskih prizadevanj naj bi bila postopna preusmeritev gospodarske strukture občine v korist nekmetijskih dejavnosti ob istočasnem razvijanju kmetijske proizvodnje kot glavne gospodarske panoge. Izredno nizek narodni dohodek, ki ga občina dosega, je posledica nerazvitosti gospodarstva. Rešitev je edino v povečanju proizvodnje in odpiranju novih delovnih mest. NARODNI DOHODEK NA PREBIVALCA 103 TISOČ DIN Letos naj bi se družbeni proizvod na prebivalca v občini povečal v primerjavi z letom 1963 za 5,9 odstotkov, medtem ko bi naj narodni dohodek dosegel 103.573 din ali za 7,2 odstotka več kot lani, ko je bil okrog 95 tisoč din. Okrajno povprečje narodnega dohodka na prebivalca je 346.295 din. Na tako nizek družbeni proizvod in narodni dohodek v veliki meri vpliva zasebni sektor kmetijstva, ki v strukturi vsega gospodarstva predstavlja še vedno 61 odstotkov družbenega proizvoda. Družbeni sektor gospodarstva naj bi letos dosegel 8,3 odstotkov realno povečanje, če izločimo vpliv predvidenega povečanja cen. NAČRTI DELOVNIH ORGANIZACIJ NISO POVSEM REALNI Število delovne sile, ki naj bi jo letos delovne organizacije zaposlile, naj bi se povečalo glede na predvidene naloge za 4,7 od- Imenovanja Občinska skupščina Lenart je razrešila tov. mir. ph. Desanko Landau upravniških dolžnosti v Lekarni Lenart. Za novega upravnika Lekarne Lenart je skupščina imenovala tov. mr. ph. Marijo Antauer, ki bo službo nastopila 1. aprila letos. Skupščina občine Lenart je imenovala komisijo za pridobivanje zemljišč za družbeno proizvodnjo, iki jo sestavljajo Edo Zor-ko — predsednik in člani Mirko Veršič, Franc Suman, Bogo Pole-geg, Jože Ceh in Franc Toplak. V upravni odibar veterinarske postaje Lenart je bil imenovan Ivan Verboten, v komisijo za uslužben-ske zadeve pri skupščini pa so bili imenovani za predsednika Franc Šuman, za člane pa Ivan Crnčec in Ivan Ivmik. Za člane sveta zavoda za prosvetno pedagoško službo v Mariboru je skupščina imenovala I>u-šana Murovca. Na seji skupščine so še opravili več drugih imenovanj. stotkov, medtem ko bi se naj delovna produktivnost povečala za 3,5 odstotkov. Slednji podatek kaže, da delovne organizacije še niso dovolj storile za povečanje delovne produktivnosti. Dejanski obseg kmetijske proizvodnje naj bi se letos predvidoma povečal za 18 odstotkov, od tega v družbenem sektorju za 58. Opaziti je, da samoupravni organi pri planiranju proizvodnje za tekoče leto niso izhajali iz dovolj realnih osnov in, da so posamezne delovne organizacije sprejele nižje družbene načrte z namenom, da bi ob koncu poslovnega leta prikazale prekoračitev planskih obveznosti. BLIZV 600 MILIJONOV ZA KMETIJSKE INVESTICIJE Po sedanjem osnutku družbenega načrta občine Lenart naj bi v kmetijstvo investirali v tekočem letu 583,100.000 din. Skupna investicijska vlaganja v občini pa bi dosegla 881,133.000 din. Ena največjih kmetijskih investicij v tem letu naj bi bila izgradnja tovarne sadnih koncentratov, za katero pa sredstva niso predvidena v omenjenem znesku. Predvideva se začetek gradnje hlevov v Šetarovi za 1200 stojišč, za kar se letos planira 130 milijonov investicijskih sredstev. Obe kmetijski zadrugi, tako Lenart kot Zg. Ščavniea nameravata letos posvetiti vso skrb odkupu zemlje. KZ Lenart računa, da bo odkupila 400 ha, medtem ko bo KZ Zg. Ščavniea odkupila 350 ha zemlje na območjih, ki so zanimiva za sodobno kmetijsko proizvodnjo. Kmetijska zadruga Lenart bo za nabavo traktorjev in kombajnov potrošila 65 milijonov investicijskih sredstev. V trgovini se za letos planira 52 milijonov investicij. Ta sredstva se bodo uporabila za ureditev trgovine v Cerkvenjaku, samopo-strežnice v Lenartu in začetek gradnje trgovskega paviljona v Lenartu. LETOS ZAČETEK GRADNJE BENCINSKE ČRPALKE V Lenartu je velika potreba po bencinski črpalki, zato letošnji osnutek družbenega načrta tudi predvideva začetek gradnje bencinske črpalke. V ta namen bodo potrošili 15 milijonov din. Z izgradnjo naj bi začeli v drugi polovici tega leta skupaj s so-investiranjem TP »Petrol«. Tekoče leto bo posebno pomembno tudi zaradi večjega vlaganja v turizem. Predvideva se dokončna ureditev gostišča »Grozd« v Lenartu, gostišča v Gradišču in začetek izgradnje turistične postojanke v Švicarskem dvoru pri Lenartu. Na postojanki v Zavrhu pa naj bi GP Lenart uredil bife. Vse investicije v turizem in gostinstvo bodo letos dosegle 16 milijonov din, od tega bo potrošeno 8 milijonov za ureditev postojanke v Švicarskem dvoru.- V industriji bo najpomembnejša investicija v usnjarni, kjer bodo v rekonstrukcijo vložili 84 milijonov din. 100 MILIJONOV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO Letos bo za stanovanjsko izgradnjo na razpolago 99,500.000 din, če se bodo sredstva stekala kot je predvideno. Predvidena sredstva so namenjena predvsem za gradnjo učiteljskih stanovanj. Po krajih naj bi letos vložili: v Benediktu za stanovanja v zadružnem domu 10 milijonov, Lo-kavcu za učiteljski blok 18 milijonov, učiteljska stanovanja v Gradišču 8 milijonov, učiteljska stanovanja v Jurovskem dolu 15 milijonov in za pričetek gradnje stanovanjskega bloka v Voličini 10 milijonov. Za izgradnjo samskih stanovanj v Lenartu bodo potrošili 18 milijonov din. Občinski družbeni načrt predvideva, naj bi za posojila hišnim svetom predvideli 3 milijone, za posojila zasebnikom za individualno gradnjo pa 7 milijonov din. Zasebniki, ki želijo graditi stanovanja, bodo dobili pri občini kredit pod pogojem, če imajo 50 odstotkov lastnih sredstev, medtem ko bodo hišni sveti lahko dobili sredstva za gradnje proti 30-odstotni lastni udeležbi. PREHOD NA SKRAJŠAN DELOVNIK ZAHTEVA TEMELJITE ANALIZE Obdržati dinamiko rasti proizvodnje ob skrajšanem delovnem času ni lahka stvar. Osnovno vodilo ob prehodu na skrajšan delavnik bi moralo biti, kako zadržati planirano stopnjo rasti proizvodnje. Delovne organizacije bi morale izdelati obsežne analize, ki bodo gotovo pokazale, kako je mogoče izkoristiti vse notranje rezerve. Analize bodo tudi opozorile na rezerve, za katere nismo niti vedeli. Miselnost, da je prehod na 42-urni delavnik nemogoč, je nesprejemljiv, prav tako je nesprejemljivo to, da naj analize pripravijo drugi ter, da bodo delovne organizacije le v tem primeru šle na skrajšan delavnik. Ko govorimo o notranjih rezervah, se moramo zavedati, da jih je mogoče najti edino le na konkretnem delovnem mestu, ne pa o njih razpravljati s splošnih vidikov. Mnogo bo potrebno spremeniti tudi pri organizaciji podjetja. V nekaterih delovnih organizacijah nimajo organiziranih služb, ki so za dobro poslovanje nujno potrebne. Premalo pozornosti se v nekaterih delovnih organizacijah posveča tudi osebni odgovornosti delavcev, zaposlenih na odgovornih položajih v delovnih organizacijah. Od tod tudi pojavi slabe organiziranosti operativne priprave proizvodnje. Zelo pomembno je tudi to, da imajo delovne organizacije izdelan koncept kadrovanja strokovnih kadrov, o čemer smo že veliko govorili. V tej zvezi je potrebno urediti ponekod tudi ustreznejšo razporeditev kadrov pač glede na strokovnost, ki jo posamezno delovno mesto zahteva. Važno je tudi, da bodo delovne organizacije stremele za čim-boljšim sistemom nagrajevanja posameznikov, delovnih enot in celotnih kolektivov. Najboljša bodo tista merila, po katerih bo mogoče posameznika nagraditi po njegovem dejanskem uspehu. V zvezi z vprašanji, ki naj bi jih osvetlile analize za prehod na skrajšan delavnik, se pojavljajo še stvari o katerih bo potrebno razmišljati. Tone Škrban predsednik obč. sind. sveta Lenart Valilnica za 1000 fazanov Lovska družina Benedikt dosega lepe uspehe. Nameravala je pristopiti k izgradnji lovskega doma, pa je od zamisli odstopila, ker menijo, da je potrebno sredstva štediti in jih koncentrirati za gradnjo večjih lovskih objektov. Benediški lovci nameravajo urediti valilnico s kapaciteto 1.000 fazanov letno. Razpolagajo z lastnim denarjem. Zadrugo bodo le zaprosili za dodelitev primernih zemljišč za lovišča. Njihova lovišča so že do-sedaj radi obiskovali lovci iz Italije, ki so odstrelili skoraj 60 odstotkov divjačine na lovskem območju. Nekateri člani lovske družine še dovolj ne razumejo potrebe po lovnem turizmu, zato si pomagajo s prepričevanjem. PISMA BRALCEV Lenarški rokoborci so me navdušili Lenarški rokoborci so me ob nastopu v Ljubljani tako navdušili, da vam pišem to pismo. Bili so res fantje od fare. Četudi so zamudili nekaj minut ter se niso mogli predstaviti ljubljanskemu občinstvu — največ je bilo mladine — tega niso pozabili pred nastopom, potem ko so se spoprijeli z zmagovalci prvega srečanja, Ljubljano. Resnemu očesu ni ušel discipliniran nastop Lenarta, ki so ga pokazali od začetka do konca. Publika, ki je najprej bodrila Ljubljano, se je kasneje močno ogrela za srčne in »fair« borbe lenar-ških rokoborcev. To je moralni uspeh skromnih in olikanih fantov, rokoborcev iz Lenarta. Povod za to je bil že prvi par, ko je majhen in na videz neznaten fant z nekaj prav dovršenimi in tehnično dobrimi prijemi premagal težjega nasprotnika. Zelo lepa gesta je bila od Lada Omerza, ko je rekel, da bi borbo predal, če bi prej vedel, da je bil njegov nasprotnik hudo poškodovan v ramenskem sklepu. Z nekim Lenarčanom je tik pred koncem močnejši nasprotnik vodil s 7:0, toda izredna požrtvovalnost in želja po zmagi je v zadnjih trenutkih odločila, da je Lenarčan izenačil po točkah. Dobil je zaslužen aplavz. Takih primerov je bilo več. Sedaj je potrebno to vrsto športa, ki je v^ Lenartu tradicionalen, popopulari-zirati, to pomeni storiti vse, da se bo z njim ukvarjalo čimveč ljudi, zlasti pa mladine. Potrebno bo zagotoviti tudi stalen dotok materialnih sredstev. Talentirane rokoborce bi bilo potrebno zdravniško nadzorovati ter skrbeti za strukturo njihove prehrane. Eden od fantov mi je rekel, da je pred nastopom vso noč igral, ker je član nekega orkestra v Mariboru. K sreči je zmagal, toda lahko bi zaradi tega izgubilo vse moštvo. Paziti je potrebno, da bodo fantje na nastope fizično in psihično pripravljeni. Potreben je stalen trening, tovariški odnos ter razumevanje tudi v težkih primerih. Če bo šlo tako naprej, bo v Lenartu nastopil še marsikateri klub iz Subotice, Beograda, Zagreba in Novega Sada v tekmovanju za državnega prvaka. prof. ing. Tone Kramberger Ljubljana — Moste Avtobusna postaja v Ženjaku ^Precej delavcev iz Benedikta, Gradišča in drugih bližnjih krajev se vozi na delo v Maribor in Lenart. Do avtobusne postaje pa imajo precej daleč. Nekateri predlagajo, naj bi uredili novo avtobusno postajo v Ženjaku in sicer na griču med Žerjavci in Benediktom. Ta postaja bi bila zelo ugodna za potnike iz dela Gradišča, Zg. Porčiča in Zenjaka. Kazalo bi tudi razmišljati o ureditvi ceste med Gradiščem in Zenjakom. Po tej poti bi bilo mogoče Gradišče najbolj povezati z Benediktom, saj bi se cesta vezala v Žerjavcih s severno ma-gistralo. Predlog naj bi proučili krajevni skupnosti Benedikt in Gradišče. Franc Goričan Gradišče Premalo pišete o šolski mladini Najprej vas prav lepo in toplo pozdravljam in želim mnogo uspeha pri urejanju »Domačih novic«. Vaš časopis rad čitam. V njem najdem to in ono. Postal sem nekoliko nervozen, ker je v listu premalo pisanja o šolski mladini. Predlagam, da bi v časopisu objavili novo rubriko »Mladi risarji«, ki jih v lenarški občini gotovo ni malo. Če je le mogoče, objavite risbe v rubriki »Mladi risarji«. S pozdravom! Ivan Lorenčič, 7. b razred Osnovne šole Cerkvenjak Opomba uredništva: Tov. Ivanu, učencu šole Cerkvenjak se za njegovo pismo najlepše zahvaljujemo. Hvaležni smo mu za pobudo, ki sicer ni nova, razveselila pa nas je posebej zato, ker je prišla od šolarja. Kako je s to rečjo. Mi na uredništvu smo se že večkrat pogovarjali, da bi kazalo uvesti rubriko v kateri bi pisali o življenju in delu na naših šolah. (Nadaljevanje na 6. strani) strogo __ zaupno MLADINA IN HIŠNIK Mladina v Gradišču ima redne mladinske sestanke, .po sestankih pa plese. Pred nedavnim so ji odvzeli mladinsko sobo zaradi pomanjtka-nja učnih prostorov. Prejšnja mladinska soba sedaj služi za učilnico. 29. februarja letos so mladincem, ki so odšli v JLA, priredili poslovilni večer. Zbralo se je kar lepo število mladincev in mladine. Veselili so se in plesali. Tudii petja ni manjkalo. Ob 21. uiri in 30 miinut je med mladino prišel hišnik poslopja v vinjenem staniju. Nekaj časa jim je govoril, naj bi mladina pomagala pri kopanju jarkov za vodovod. Obljubili so mu, da se bodo tega dela polnoštevilno udeležili. Za tem pa je začel govoriti, da mladina nima pravice po 22. uri se zadrževati v poslopju in izven njega. To nas je precej razburilo. Predsednica aktiva ga je skušala pomiriti ter se z njim pametno pomeniti. Toda njeno prizadevanje ga je še huje razburilo iin je začel kričati ter jo obkladati z nedostojnimi imeni. Pristopil je neki mladinec, kj ga je prav tako želel pomiriti, vendar je malo manjkalo, da ga nedostojni hišnik ni udaril. Nameraval je celo na bližnjo postajo Ljudske milice, med potjo ga je ustavil vodja dramske sekcije ter rniu skušal dopovedati, da ima mladina pravico zabavati se do 11. ure zvečer. Tudi to ni pomagalo in jo je žalil s psovkami. Nastalo je strašno prerekanje in kričanje. Vprašanje je, kako bi se končalo, če ne bi vsi mladinci zapustili zabave in odšli domov. To ni bil prvi primer takega in podobnega ravnanja. Pripetilo se je celo, da je hišnik odklopil varovalke v času, ko je imela ^mladina svoj sestanek. §. G. Dopisnik, ki nam je poslal gornje pismo, se obrača na uredništvo s prošnjo, naj mu svetujemo, kako bi si mladina v Gradišču pridobila vsaj skromen prostor, kjer bi se iahiko sestajala in tudi zabavala. Menimo, da ima Gradišče v primeri z nekaterimi drugimi krajevnimi središči v občini dokaj primerne prostore, .ki jih velja bolj racionalno izkoristiti brez nepotrebnega prepiranja. Prav je, da se mladina zabava, vendar je itudi tukaj potrebna mera, predvsem ipa velja, da naj bodo plesi organizirani, seveda pa je potrebno odnos ljudi, ki na tak način mladini onemogočajo njeno zabavo, grajati. Menimo, da so sestanki -mladine najbolj primerno mesto, kjer se je mogoče pogovoriti tudi o takih in podobnih vprašanjih. Glede prostorov pa se velja pogovoriti is prosvetnim društvom, ki ima v upravljanju kulturni dom. Uredništvo SODELOVANJE MED ZDRAVSTVENIM DOMOM LENART IN GORNJA RADGONA V Zdravstvenem, domu pri Lenartu so imeli pred kratkim redni letni občni zbor sindikalne podružnice na katerem so pregledali preteklo delo, ki je bilo dokaj uspešno. Med drugim so organizirali obdaritev članic kolektiva za 8. marec, pripravili izlet na zagrebški vele-sejem in v Kumrovec. Podružnica je lani navezala zelo tesne stike s sindikalno podružnico zdravstvenega doma Gornja Radgona. S to podružnico so priredili tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško. Predstavniki sindikalne podružnice ZD G. Radgona, ki so bili na zboru navzoči, so predlagali še bolj poglobljeno sodelovanje, zlasti naj bi sodelovali pri organiziranju prostora za preživljanje članov obeh podružnic v času dopusta. Na občnem zboru sindikalne podružnice zdravstvenega doma so sprejeli tudi bogat delovni načrt. v GOSTIŠČU »GROZD« VSAKIH 14 DNI GODBA Vsak dan meso in tunjke, ob določenih dnevih pa gibanice in ribe Končno smo dočakali Lenarčani veseli dogodek. Pred kratkim se je namreč gostišče »Grozd« dokončno preselilo v nove prostore, ki so zares lepo urejeni. V razgovoru z upravnico Gostinskega podjetja Lenart tov. Milko Kristl smo izvedeli, da bo podjetje poskrbelo za stalno godbo, ki bo v gostišču »Grozd« igrala vsakih 14 dni. To je vsekakor razveseljiva izjava, ki se bo verjetno tudi ure-sničila. Izvedeli smo tudi, da ima gostišče vsak čas na razpolago meso iz tunjke po primernfh cenah. V prihodnjem nameravajo določiti dneve v tednu ob katerih bodo gotovo imeli na razpolago prleške gibanice in ribe. Začetek je vsekakor razveseljiv. Prav bo, da ne bo ostalo samo pri načrtih. NI GA VIDEL, KER GA NI Si viclel, kako lepo so v Gradišču uredili stanovanjski blok za učitelje? Pojdi no, kaj se pa norčuješ! Saj se ne norčujem. Vprašal sem te samo, videl ga tudi jaz nisem! REPUBLIŠKO EKIPNO PRVENSTVO V ROKOBORBI Lenart spomladanski prvak Lenarčani so na tretjem turnirju za republiško prvenstvo v rokoborbi pod kupolo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani svojo prednost samo še povečali. Sodelovalo so tri ekipe — Partizan Lenart, TAK Ljubljana in ŽTAK Mari-bor. Po pričakovanji! so Ljubljančani zanesljivo premagali borbene Mariborčane, v drugem srečanju so Lenarčani premagali Maribor in v zadnjem srečanju še Ljubljano. Skupščina občine Lenart razpisuje za 20. marec 1964 ob 9. uri za rušenje zgradbe v Lenartu, Ptujska cesta 1 (banka) JAVNO LICITACIJO Pogoji za rušenje .so razvidni v pisarni skupščine občine Lenant, soba šit. 21/11 pri gradbenem referentu (tovarišu Slavku Kurečiču. Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Franjo Muršec LJUBLJANA — MARIBOR 14:8 Prvi dvoboj med Ljubljano in Mariborom je potekal v napetih in zanimivih borbah. Borbeni Mariborčani so se močno upirali domačinom, toda ti so po prvih štirih borbah absolutno zagospoda-rili na blazinah. MARIBOR LENART 6:10 V drugem srečanju je Lenart zanesljivo premagal Maribor, saj so slednji dobili točke le brez borbe, ker Lenarčani niso imeli ustreznih nasprotnikov v pol-težki in težki kategoriji. LENART - LJUBLJANA 14:11 V zadnjem srečanju med Lenartom in Ljubljano je bilo v dvorani posebno živahno. Gostje so ponovno dokazali svojo borbenost, ki je znana že iz prejšnjih dveh turnirjev v Mariboru in Lenartu. Gostje so po prvih treh srečanjih vodili že z 9:0, toda to domačinom ni vzelo poguma in' so v naslednjih borbah rezultat izenačili na 11:11. Zmago je tako odločila zadnja borba med Omerzom (Lenart) in Lebetom (Ljubljana), slednji je kmalu podlegel izkušenemu in hitremu Omerzu, ki je tako priboril zmago za Lenart in pokopal še zadnje upanje Ljubljančanom. S tem porazom si je Ljubljana močno zmanjšala možnosti za prvo mesto, saj bo morala v jesenskem delu tekmovanja nadoknaditi 4 točke prednosti, ki jih ima Lenart, to pa bo proti temu mlademu moštvu verjetno precej težko. Računati pa bo potrebno še tudi z Mariborom, ki bo tudi poskušal vse, da se reši neljubega zadnjega mesta. Pred okoli 600 gledalci sta sodila Res-nik Ljubljana in Jezernik Maribor. So- jenje sta z manjšimi pomanjkljivostmi zadovoljivo opravila. Najboljši posamezniki na tretjem turnirju so bili: Šauperl (Maribor), Laurih (Ljubljana), ter Vogrin in Omerzu (Lenart). REZULTATI: Ljubljana — Maribor 14:8 Puš — Moškan 3:0 tuš, Jakše — Mori 0:2 minimalna zmaga, Brenec — Šau- Eerl 0:3 tuš, Klobučar — Krajnc 0:3 tuš, aurih — Ferlež 2,5:0 po točkah, Kokol — Kuhar 2,5:0 po točkah, Tušar — Laz-baher 3:0 tuš, Kovačevič 3:0 w. o. brez borbe. Prvoimenovani so Ljubljančani. Maribor — Lenart 6:10 Moškan — Vogrin 0:3 tuš, Mori — Znuderl 0:0 diskvalifikacija obeh tekmovalcev, Sauperl — Žemljic 0:2 minimalna zmaga, Krajnc — Karner 3:0 brez borbe, Canko — Šenveter 0:2 minimalna zmaga, Kuhar — Omerzu 0:3 tuš, Laz-baher 3:0 brez borbe. Prvoimenovani so rokoborci Maribora. Lenart — Ljubljana 14:11 Vogrin — Puš 3:0 tuš, Znuderl — Jakše 3:0 tuš, Zemljič — Bremec 3:0 tuš, Karner — Klobučar 0:3 brez borbe, Fras — Laurih 2:2 pozitivno neodločeno, Omerzu — Leben 3:0 tuš, Tušar — Kovačevič sta dobila točke brez borbe. Prvoimenovani so rokoborci iz Lenarta. Vrstni red po zaključenem spomladanskem delu Slovenske rokoborske ligei Lenart 6 5 0 1 80:50,5 10 Ljubljana 6 3 0 3 71:71,5 6 Maribor 6 1 0 5 51:80 2 Jože Suman JUROVSKI DOL Kulturni dom obtožuje bo je potrebno priznati, da širša družbena skupnost v vseh letih po osvoboditvi za ta kraj ni namenila skoraj nobenih sredstev. Prva zares pomembna investicija bo gradnja stanovanjskega bloka za učitelje. V tem smislu je tekla beseda v Jurovskem dolu okrog kulturnega doma. Zadnjič smo se ustavili v Jurovskem dolu, kjer smo se med drugim pogovarjali s predstavniki krajevnih organizacij o kulturnem življenju v tem kraju, načrtih krajevne skupnosti, problemih v šolstvu in gostinstvu. Med poglavitne probleme tega kraja sodi že nekaj let neurejeni kulturni dom, zato ni čudno, da je bila ob našem zadnjem srečanju v Jurovskem dolu najbolj živahna razprava prav okrog tega vprašanja. Zakaj vsa ta leta po osvoboditvi kulturni dom v Jurovskem dolu ni bil dokončno urejen, je težko reči. Eden od glavnih razlogov je vsekakor ta, da, ni bilo nikdar v naši občini dovolj sredstev za ureditev tega za kulturni razvoj Jurovskega dola nujno potrebnega objekta. Morebiti je bilo tudi tako s strani občanov tega kraja kot s strani ostalih, ki bi lahko pomagali s sredstvi, premalo zanimanja. Kulturni dom v.Jurovskem dolu s svojo zunanjo in notranjo podobo dejansko obtožuje vse, ki so krivi, da ta kulturna sramota stoji iz stare Jugoslavije in kazi ves videz sicer lepega kraja. Korenine, da imamo toliko let po osvoboditvi v Jurovskem dolu ta- Cestna razsvetljava, ceste, servisi Načrti krajevne skupnosti bi montirali 4 do 5 cestnih svetilk. O predlogu, ki je že precej sitar, bomo razpravljali na naših zborih volivcev in drugih sestankih. Menimo, da bi bilo mogoče določena sredstva dobiti iz krajevnega samoprispevka. Krajevna Skupnost si je zadala kot zelo važno nalogo tudi ureditev ceste Malna— Zitnice, zlasti predela v Ga-Gastairju, kjer je prevoz zelo otežikočen. Občanom tega predela bomo predlagali, naj bi kolikor je mogoče delali prostovoljno oz. brezplačno, saj bi tako prištedili precej denarja za nakup materiala. Nekateri naši občani sicer zelo neradi slišijo o brezplačnem delu, čeprav bi s tem isamo sebi koristili, saj končno ceste tudi sami uporabljajo. Lani smo na primer od vseh sredstev, kolikor smo jih porabili iz krajevnega samoprispevka potrošili za plačilo delovne sile, kar je veliko in si tega v prihodnje verjetno ne bomo mogli privoščiti, če bomo hoteli zadostiti vsem potrebam v kraju, ki pa jih ni malo. Naša krajevna skupnost razmišlja tudi o ustanavljanju servisnih delavnic. Med dirugiim smo se pogovarjali,, da bli ustanovili tesarski ta zidarski servis. Povpraševanje po teh 'uslugah je veliko. Sicer pa na našem območju živi 10 do 15 zidarjev in tesarjev, ki bi se lahko zaposlili v obeh servisih proti primernemu plačilu. Sedaj ti v glavnem šušmarijo. Ce bi ustanovili omenjena servisa, bi svoje usluge lahko nudila tudi hišnim svetom pri popravilu hiš splošnega ljudskega premoženja. O ustanovitvi servisov bomo v kratkem razpravljali na seji sveta KS. Tudi v Jurovskem dolu so pred kratkim ustanovili krajevno skupnost, ki je že začela z delom. Predsedniku KS simo ob zadnjem obisku v tem kraju postavili tole vprašanje. Kaj je že storila krajevna skupnost in kakšni so njeni načrti? Rudolf FanedI, predsednik KS: Precej smo lani in letos storili pri popravilu krajevnih cest, zlasti v Partinju, kjer so temeljito popravili kilometer ceste, nekaj smo storili tudi pri popravilu ceste Malna—Zitnice. Dosedaj smo večkrat govorili o tem, da bi kazalo v središču Jurovskega dola urediti cestno razsvetljavo. Nekateri Jurovčani pa zato niso najbolj navdušeni in menijo, da cestna razjsvetljava ni potrebna. Po moje pa je cestna razsvetljava še kako potrebna, saj je sedaj v središču popolna tema in bi trg moral biti razsvetljen že zaradi prometa. Računali smo, da Neometanj zidovi, polomljena okna še izza stare Jugoslavije. To je podoba kulturnega doma v Jurovskem dolu (Na sliki) ko neprivlačen kulturni objekt, segajo verjetno precej daleč. Vse kaže, da so temu v precejšnji meri krivi Jurovčani sami, saj bi bilo mogoče z večjim prizadevanjem marsikaj storiti in bi danes lahko Jurovčani imeli lep kulturni dom, ki bi jim s pridom služil. Marsikaj bi bilo mogoče storiti s prostovoljnim delom, kakor so to delali prebivalci v drugih krajih naše občine, kjer Jmajo kar lepe zadružne in kulturne domove. Jurovčani se sedaj raje vozijo v kino v Lenart, namesto da bi se podvizali in razmislili kaj storiti, da si uredijo lastno kulturno hišo, v kateri bi lahko imeli tudi kino. Vse kaže, da se splošno znano jurovsko mrtvilo odraža tudi v sedanjem stanju zadružnega doma in, da je zadružni dom precej verna podoba odnosa Jurov-čanov, vsaj večine, do svojih lastnih potreb in problemov. Nepravilno pa bi bilo vso krivdo za tako stanje valiti izključno na Jurovčane. Resnici na Iju- PREDLAGAJO, NAJ BI PRIHODNJE LETO KULTURNI DOM ZACELI OBNAVLJATI Na zadnjem pogovoru v Jurovskem dolu so bili prisotni predstavniki krajevnega političnega življenja mnenja, da bi bilo potrebno kulturni sramoti v tem kraju kmalu napraviti konec. Nemogoče je namreč dopuščati, da bi bili prebivalci tega kraja še vedno zapostavljeni v kulturnem pogledu. Sedaj je namreč tako, da zaradi neprimernih in hladnih prostorov ne morejo uprizoriti niti ene igre, ne pripraviti proslave, s težavo tudi organizirajo razne druge prireditve. Nekateri tovariši iz Jurovskega dola menijo, naj bi prihodnje leto začeli z načrtno obnovo kulturnega doma. Predlagajo, naj bi ne vlagali sredstev v zasilno ureditev, ker bi se slej ko prej pokazala potreba po dokončni ureditvi kulturnega doma. Po predlogu naj bi zgradbo obnovili v prihodnjih dveh letih. V neprivlačno urejeni gostilni dobra postrežba. Avstrijci niso redki gosti (Na sliki levo) JUROVCANI NAJ ZBEREJO SREDSTVA ZA NAČRTE Ko smo se pogovarjali o tem vprašanju, je večina sogovornikov bila mnenja, naj bi se letos izdelali načrti za dokončno obnovo s tem, da bi prebivalci sami zbrali toliko sredstev, kolikor bi načrti stali. Ta sredstva bi bodisi odrinili iz krajevnega samoprispevka ali pa uvedli posebno nabiralno okcijo. Ta predlog je vsekakor potrebno podpreti in ga tudi realizirati. Občina naj se postavi na stališče, da bd financirala obnovo kulturnega doma samo pod pogojem, če bodo prebivalci sami zbrali sredstva za plačilo načrtov. To je v skladu s politiko občine, da prvenstveno podpira tiste kraje, kjer ljudje sami pokažejo določeno mero prizadevnosti. V tem smislu pa govori tudi osnutek občinskega statuta. V GOSTILNI PRIJETNO PRESENEČENJE Vsakokrat ko smo se mudili v Jurovskem dolu, smo slišali od predstavnikov kraja kritične pripombe na slabo postrežbo v krajevni gostilni. Tudi to pot ni bi- Ivan Šniuderl: lo drugače, zato smo se napotili v gostilno in skušali preveriti, kolikor govorice o slabi postrežbi držijo. Moramo napisati, da smo bili tokrat prijetno presenečeni, čeprav tudi neprijetnosti ni manjkalo. Ko smo vstopili v gostilno, je bilo v prostoru nekaj gostov, med njimi tudi dva Avstrijca. Avstrijci se v tem kraju sploh zelo radi mudijo. Zahtevala sta meso iz tunjke. Kmalu jima je natakarica prinesla velik krožnik domače specialitete, ki sta jo z užitkom pospravila. Mi smo povprašali za kranjskimi klobasami, pa jih niso imeli, postregli pa so nam s prijetno dišečimi in okusnimi domačimi klobasami in še sorazmerno nizki ceni. Povedali so nam, da pri njih gredo domače- specialitete zelo dobro v promet. Promet bi se gotovo še povečal, če bi gostišče bolj prijazno uredili, sedaj je namreč bolj podobno umazani kamri kot prijaznemu lokalu, kamor naj bi ljudje z veseljem hodili. Nekoliko bi bilo potrebno izboljšati tudi kvaliteto pijač, zlasti pa vina, ki je prej slabo kot dobro. Sicer pa se je stanje kot kaže, le precej izboljšalo. Marjan-Jože Tratar i/tisi 5 fMftolMoitja Združitev popolnih osnovnih šol pogojena z izboljšanjem pouka V JUROVSKEM DOLU BODO GRADILI STANO VANJA ZA UČITELJE V Jurovskem dolu smo se to pot pogovarjali s šolskim upraviteljem Ivanom Šnu-derlom o nekaterih vprašanjih v zvezi s šolstvom v njihovem kraju in nasploh. Našemu sodelavcu je tov. Snuderl na postavljena vpra-štanja takole odgovoril: Kaj meniš o reorganizaciji osnovnih šol? Ideja ni slaba. Razpravo in predloge v zvezi z reorganizacijo osnovnega šolstva v naši občini je potrebno pozdraviti predvsem v tem smislu, če bi se s predvideno reorganizacijo na šolah izboljšal pouk v smislu naše šolske reforme. Kako bi bilo mogoče rešiti materialna vprašanja v zvezi z ukinitvijo nekaterih osemletk? Mislim, da je prav to eden od osnovnih problemov, ki govori bolj v prid sedanjemu stanju, manj pa v prid predlagane reorganizacije. Ce bi prišlo do združitve posameznih osemletk, potem je potrebno poskrbeti, da le to ne bi povzročilo dodatnih stroškov pri šoloobveznih otroaih oz. njihovih starših Ni prav, da bi ob reorganizaciji mislili tudi na zmanjšamo e potrošnje sredstev za šolstvo v naši občini. Po moje bodo potrebna v tem primeru znatno večja sredstva. Kolikšne investicije v šolstvu bi bile potrebne, če bi prišlo do združitve osnovnih šol? Ce bi prišlo do združitve popolnih osnovnih šol, bo njujmo potrebno misliti na dodatne šolske prostore v krajih, kjer bi bile popolne osnovne šole. Po nekih podatkih, k'i jih je zbrala komisija, ki izdeluje analize o tem vprašanju, bi potrebovali skoraj pol milijarde dim za najnujnejše investicije v šolstvu, če pride dio združitve. V tem primeru bi po moje morala z investicijami sodelovati tudi republika m okraj. Kako je s kvaliteto pouka na vaši soli in znanjem učencev? Smo šola, ki se ne more pohvaliti z najboljšim učnim uspehom v občini, niti ne ž naj slabem. Vsi, ki nas obiskujejo, zahtevajo večjo 'kvaliteto juri pouku, ki pa je seveda nemogoča, saj nimamo skodaj nobenih sredstev za nabavo učil niti ne (7) PO ITALIJI Mrak je že padel na morje. Mesto Viareggia se je v tisočih lučeh kopalo v morju. V daljavi so se že svetile luči Pise, mi pa smo našli prenočišče pri privatniku, prvič na vsej poti. Bil nas je zelo vesel, saj je poznal Jugoslavijo in še posebej Slovenijo. Za slovo nam je natočil pristnega toscanca, saj smo že v pokrajini Toscana. Obisk Pise je bil poseben dogodek na naši poti, posebno pa še obisk znanega poševnega stolpa, ki je med ostalimi cerkvenimi stavbami, ki ga obkrožajo, prava znamenitost. Od zgoraj smo si ogledali mesto, ki se pridno gradi in je čisto moderno, razen starega dela, ki pa je namenjem predvsem za turiste. Ko sem s tega stolpa gledal nizdol, sem se spomnil znamenitega poizkusa prostega pada, ki ga je izvedel sloviti fizik Galileo Galilei. Sredozemsko morje je bilo na naši levi. Pohiteli smo. Isti dan smo prevozili kar 257 kilometrov dolgo pot. To je bila tudi najdaljša dnevna tura na vsem potovanju. PREKO APENINOV Ko smo hoteli kmalu iz Pise na neki črpalki natočiti benzin, smo obstali pred zaprto stavbo. Na vratih nas je plakat seznanil, da ta dan 26. julija 1963 ne izdajajo bencina, ker štrajkajo in s tem zahtevajo, da se jim povečajo plače in izboljšajo življenjski pogoji. Stavka je povzročila precejšnjo gospodarsko škodo. Ko smo se večkrat pogovarjali z »malimi« ljudmi te dežele, so priznali, da je prav socialna zakonodaja in zavarovanje najnaprednejše na vsem svetu v Jugo- slaviji in, da pri nas ni potrebno biti brez dela, kot se to večkrat dogaja v Italiji. Naš fičko nas je pridno vozil ob reki Arno vse bliže središču province Firenc. Na poti smo še videli veliko tovarno motornih koles »Vespe« v Empoli, prav na vratih zgodovinskih Florenz. Sredi poldneva smo komaj našli parkirni prostor za katerega smo plačali za poldrugo uro 100 lir. Službujoči je namreč naravnal posebno uro in jo zataknil za šipe avtomobila. Ko sem ravno pri tem, naj omenim dvoje zanimivih srečanj. V Gennovi je pobiral takso neki mlajši človek, ki je, ko je zagledal našo oznako, priznal, da je bil med vojno v Sloveniji in sicer na kočevskem območju. Povedal je celo, kako so bežali pred partizani. V podoben pogovor smo se zapletli tudi s čuvajem avtomobilov v Firen-zah, ki nam je priznal, da je bil med vojno v začetku leta 1941 v Črni gori. Pripovedoval je tudi o tem, kako so se Črnogorci uprli in kako se mu je posrečilo rešiti se nazaj v Italijo. Svoje pripovedovanje je končal z besedami, da so bili v Jugoslaviji prav vsi partizani. Medtem, ko nam je čuval avto, smo se odpravili na ogled mesta, katerega notranji del je en sam muzej. Znamenitosti so predvsem trg Signore, mestna hiša, spomeniki v bližnji Loggi, številni mostovi čez Arno. Posebno zanimiva je Ponte Vec-chio, kjer so nastanjene druga poleg druge zlatarnice z bogato izbiro in visoko ceno. (Se nadaljuje) razpolagamo s prostorom za delovanje raznin krožkov, ki bi v smislu šo.-ske reforme bili nujno potrebni. Kakšna je zasedba prosvetnih delavcev na šoli? Po sist emi za j\j i bi potrebovali 12 prosvetnih delavcev. Sedaj nas je ea šolli samo sedem. Stanje se iz leta v leto slabša. Kakšna jc bila v zadnjih letih fluktuacija učiteljev? Iz Juravskega dola je v zadnjih 10 'letih odšlo 30 prosvetnih delivcev. Leta 1958 je bilo na primer na naši šali 10 učiteljev, sedaj pa nas je samo sedem, kot sem povedal. Najvažnejši razlogi za odhajanje prosvetnih delavcev? Učitelji odhajajo iz našega kraja predvsem zaradi neprimernih stanovanj. Po osvoboditvi se pri nas ni zgradilo niti eno stanovanje za učitelje. Le-ti stanujejo v vlažnih in skrajno neprimernih stanovanjih. Ali se v tem pogledu obetajo lepši časi? Vse kaže, ida bomo letos končno začeli z gradnjo šest-stanovanjskega učiteljskega bloka. Po občinskem družbenem načrtu je za letos pred- i videnih 15 milijonov. Pro-| star, kjer bo stal blok, je že - zakoličen. Pred kratkim pa so preizkusili tudi vodo. Zaradi takega stanja se na razpise prijavlja verjetno malo prosvetnih delavcev? Prav nasprotno.. Na naše razpise se vsako leto ob razpisu prostih učnih mest prijavijo povprečno po 4 učitelji in celo profesorji. Prijavljajo se za vse predmete, za katere razpišemo prosta mesta. Dosedaj pa se na naši šoli ni zaposlil niti eden, ki se je prijavil na razpis. Osnovni vzrok je v tem, ker nimamo stanovanj. Ali boste z izgradnjo učiteljskega bloka pridobili kakšne prostore za delo krožkov? Ko bomo zgradili novi stanovanjski blok za učitelje, se bodo sprostili prostori v zgradbi poleg šole, kjer sedaj stanujejo nekateri učitelji. V teh prostorih bomo uredili delavnico za tehnični pouk in šolsko mlečno kuhinjo, ki sedaj nima ustrezjnih prostorov. Šola 'ima precej raznega orodja in strojev za tehnični pouk, ki pa je neizkoriščeno, saj ni prostora, kjer bi lahko učenci delali. SPREJET ODLOK O AGROTEHNIČNIH UKREPIH V POLJEDELSTVU, TRAVNIŠTVU IN SADJARSTVU (Nadaljevanje s 1. strani) Na zadnji seji skupščine so razpravljali tudi o gradnji tovarne sadnih koncentratov. Izgradnja je predvidena z letošnjim družbenim načrtom mariborskega okraja. Za začetek gradnje bi potrebovali 100 milijonov din, ki jih bo potrebno dobiti pri banki. Celotni stroški pa bodo dosegli skoraj 400 milijonov din. V tej zvezi so odborniki skupščine menili, da ne gre za izgradnjo tovarne, ki bi ne imela zadostne surovinske osnove in predlagali naj se z izgradnjo čimprej začne. Po 1. točki odloka o določitvi akontacije dohodnine ter občinskih doklad od kmctiisfva za prvo tromesečje 1964 (Uradni list SRS, št. 1-2/64) je občinska skupščina Lenart na seji dne 8. februarja sprejela ODLOK o določitvi akontacijo dohodnine in občinskih doklad od kmetijstva za prvo tromesečje 1964 v občini Lenart. 1. člen Ker dohodnina in občinska doklada za leto 1964 še nista odmerjeni, se določi akontacija v višini 28 % (osemindvajset odstotkov) od predpisanih obveznosti v letu 1963. 2. člen Ta odlok- velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, uporablja pa se od t. januarja 1964. Štev.: 1/1-422-/64-1 Datum: 8. 2. 1964 Predsednik občinske skupščine Lenart Kdo Zorko 1. r. Kmetijska zadruga Lenart je vložila na skupščino vlogo v kateri razlaga potrebo po preimenovanju. Odborniki so na podlagi predloženega poročila sklenili, da se bo KZ Lenart poslej imenovala Agrokombinat — Kmetijska zadruga Lenart. Do spremembe naziva zadruge je prišlo predvsem zaradi njenega delovnega področja. Na seji skupščine so še med drugim tudi razpravljali o osnutku statuta okraja Maribor in ga z manjšimi spremembami odobrili. Z A II V A L A Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega sineka ZDRAVKA ŠTEFANECA se vsem, ki so z nami sočustvovali, najlepše zahvaljujemo. Posebno so zahvaljujemo občinskemu komiteju /K za organizacijo pogreba, Kmetijski zadrugi Lenart in Trg. podjetju »Potrošnik«, pionirskemu pevskemu zboru osnovne šolo Voličina, ki je zapel ob odprtem grobu in tov. Vladu Do-majnku, ki jo v imenu sindikalne podružnice KZ Lenart izrekel poslovilne besede. Vsem, ki so darovali vence prav tako lepa hvala. Neutolažljivi starši Jože in Frančiška Stefanec ter ostalo sorodstvo PISMA BRALCEV (Nadaljevanje s 3. strani) V tej zvezi smo se dvakrat obrnili tudi na vodstva naših šol, vendar odziva ni bilo. Upamo, da bo sedaj, ko je pobudo dal pravzaprav tisti, o katerih želimo pisati, da bo s prispevki bolje. Vsem šolarjem naj velja tole opozorilo: objavljali bomo rade volje vse prispevke, ki na kakršnikoli način govorijo o delu, učnem uspehu in problemih na šolah. Objavljene prispevke bomo tudi plačali. Seveda bomo radi objavili tudi kakšno risbo, ki bo ponazarjala življenje v šoli ali doma, drugih risb ne bomo objavljali, zato bo izostala risba, ki jo je poslal tov. Ivan. S tem mu nikakor nočemo vzeti poguma in upamo, da nam bo kmalu poslal kakšno risbo iz šole ali domačega kraja. Za to, ker se je oju-načil in se oglasil s pismom pa smo mu pred dnevi poslali za nagraao lepo knjigo. Kmalu pričakujemo več dopisov naših šolarjev, učiteljev in sploh vseh, ki so kakorkoli povezani z delom in življenjem na šolah. Uredništvo ROKOVNIK časopisa »Domače novice« PRODAM 2,14 ha zemlje prodam. Zemlja leži v Zgornji Voličini štev. 26, p. Voličina. Naslov v upravi lista. 3st. ired. ctf CA <3 T3 •5 3 -■O t- s a >Ci Q M Dat. grad. tiska Datu izida časoi: 5 2. ur. 4. III. 12. III. 6 16. III is. in. 26. III 7 30. III. 1. IV. 9. IV. 8 13. IV. 15. IV. 23. IV. 9 4. V. 6. V. 14. V. 10 18. V. 20. V. 28. V. 11 1. VI. 3. VI. 11. VI. 12 15. VI. 17. VI. 25. VI. 13 29. VI. 1. VII. 9. VII. 14 13. VII. 15. VII. 23. VII. 15 3. VIII. 5. VIII. i3. vin. 16 ir. VIII. 19. vin. 27. VIII. 17 31. VIII. 2. IX 10. IX. 18 14. IX. 16. IX. 24. IX. 19 28. IX. 30. IX. 8. X. 20 12. X. 14. X. 22. X. 21 2. XI. 4. XI. 12. XI. 22 16. XI. 18. XI. 26. XI. 32 30. XI. 2. xn. 10. XII. 24 14. XII. 16. XII. 24. XII. Pomisli - ugani PAVLA KNUPLEŽ, Lenart, Ptujska cesta 20 je bila izžrebana za pravilno rešeno uganko v 3. številki »Domačih novic«, ki so izšle 13. februarja 1964. Za nagrado je dobila knjigo: Robert Southev ŽIVLJENJE ADMIRALA NELSONA. Uganila je, DA JE BIL OBJAVLJEN POSNETEK NAPRAVLJEN V OTROŠKEM VRTCU LENART LETA 1963 IN, DA STA NA SLIKI MIRAN KOŠMERL IN KRISTINA KRAMBERGER. Na objavljeni fotografiji vidite dva pripadnika Ljudske milice. VAŠA NALOGA JE. DA UGANETE, KATERI OD OBEH PRIPADA PROMETNI MILICI. Izmed tistih, ki se bodo pravilnemu odgovoru najbolje približali, bomo enega izžrebali in nagradili. Odgovore pošljite najkasneje do 20. marca 1964 na naslov: Uredništvo »Domače novice« Lenart, Radgonska cesta 9. AVTO MOTO TEČAJI AVTO MOTO DRUŠTVO LENART priredi v mesecu marcu v Lenartu tečaj za voznike mopedov. Če se prijavi večje število kandidatov iz drugih krajevnih središč, bo društvo priredilo tečaj tudi v teh središčih. Upravni odbor Piše: Josip Merdaus Iz tehnike za šolo in dom (9) Ob tej priliki priklopi j ene žarnice rade pregorijo, .drugi ipotrošinfikii kot so radioaparati in slično, pa se pokvarijo. Zaradi pretrgane žice na omrežju pride do nesreče pri ljudeh iin živalih. Živina je na splošno manj odporna proti elektriki kot človek. Za živino je lahko že smrtonosna mala električna napetost, ki jo človek komaj občuti. Tudi delavci v tovarnah, zlasti novinci, pogosto plačajo zaradi svoje nevednosti in pa tudi radovednosti precejšen delež, ki terja včasih tudi smrt. Mnogokrat pa je naša neprevidnost vzrok različnih nesreč. Recimo, da nismo opazili poškodovane žice, ki jo tolikokrat uporabljamo zlasti, ko opravljamo razna dela na dvorišču, hlevu in v kleti. Da so posledice neizbežne, nam je povsem jasno. Zato bodimo v bodoče pri uporabljanju električnega toka, ki je sicer naš prijatelj a ob gotovih prilikah tudi neizprosen sovražnik, bolj pre- m vidni. NEKAJ DROBNIH ZANIMIVOSTI Tokrat vas hočem seznaniti z najnovejšimi tehniškimi izsledki, ki vladajo v svetu in so zanimivi za vsakogar, tako za človeka, ki živi v mestu, pa se le komaj zaveda, da je tudi sam postal člen te sklenjene verige sedanjosti, ko tehnika bliskovito napreduje in za tiste ljudi, ki živijo v krajih, ki so vstran od hrupa, dima in vsakdanjega vrveža. V reviji Življenje in tehnika je nekaj takih drobnih zanimivosti, s katerimi vas želim seznaniti. SPET POŠTNE RAKETE Pred kratkim so v nekem mestu pokazali maketo poštne rakete, ki bo zgrajena čez nekaj let. Raketa se bo dvignila s hitrostjo 2.700 km/h do višine 22 tisoč km in bo prenesla 30 kg pošte v 20 minutah od Pariza do Milana. Pristanek rakete bodo olajšale posebne naprave, podobne kot pri helikopterju. Kot pra,-vijo, bodo dobile v naslednjih letih rakete za hiter prenos pošte izredno veljavo. Žal, poslušamo takšne napovedi že dolgo vrsto let. LETALA MED VELIKANI V Veliki Britaniji so naroČili transportna letala, ki zmorejo prevoz vsako izmed njih po 40.000 kg tovora pri hitrosti okrog 600 km na uro. Tudi doseg teh velikih transportnih letal ni skromen, saj znaša 1.500 km. Letala poganjajo turbopropelerski motorji po dva v vsakem krilu. PROTEZA ZA SRČNO ZAKLOPKO Italijanski kirurg je podaljšal življenje neke svoje pacientke s srčno pro- tezo, ki nadomešča zaklopko. Proteza je iz plastične mase. Koliko časa je trajalo življenje pacientke ob srčni protezi, ne poročajo — in vendar je to morda začetek novega obdobja v srčni kirurgiji. Nekaj podobnega velja tudi za ameriški »umetni srčni prekat«, kar pomeni eden izmed korakov, da bi bolno srce nadomestili z umetnim. ALI BODO POSTALI LJUDJE VELIKANI? Na nekem mednarodnem kongresu so ugotovili, da so otroci iz leta v leto večji. Primerjali so podatke od leta 1830 naprej in videli, da je vsaka generacija, če jo primerjamo s prejšnjo, večja. Napoleonovi vojaki so bili povprečno tako veliki kot danes štirinajstletniki. PSIHOLOGI NISO PROTI ROPOTU Pred časom je bil v Berlinu kongres psihologov, ki je obravnaval tudi vpliv vedno naraščajočega ropota na sodobnega človeka. Na splošno presenečenje javnosti so udeleženci kongresa ugotovili, da ropot sploh ni škodljiv, da bojazljivi ljudje v ropotu delajo celo bolje in bolj samozavestno kot v tišini in da vsaj ena tretjina vsega človeštva za ropot sploh ni občutljiva. Zlobni komentatorji so v časopisih in revijah ljubeznivo vabili udeležence kongresa, naj prebijejo kratek oddih sredi ene izmed ladjedelnic, na letališču reakcijskih letal ali pa na velikem gradbišču. Kot poročajo, so vabila ostala brez odziva. MOŽGANI V STEKLENICI V neki ameriški bolnišnici, je skupina raziskovalcev zabeležila sijajen uspeh. Izolirane možgane opice so v posebni posodi obdržali pri življenju sedem ur. Za dotok sveže krvi v možgane je skrbela majhna naprava, ki je nadomeščala srce in pljuča. Obdržati posamezne organe pri življenju brez zveze z ostalim telesom, zahteva tehniko, ki je v primeru možgan še posebno zapletena. Možganske celice žive brez kisika le tri minute, torej morajo v zelo kratkem času prekiniti normalen dotok krvi v možgane in ga nadomestiti v umetnim. Pet let so znanstveniki posvetili natančnim študijam možganov, da bi izdelali primerne kirurške metode. Neki zdravnik misli tako. Živi izolirani možgani lahko postanejo dragoceno orodje pri študiju delovanja tega skrivnostnega dela telesa. Te preiskave bodo morda vodile do odkritja novih zdravil za možganska obolenja. Nedvomno bo študij izoliranih možgan omogočil nove prijeme pri proučevanju neraziskanega področja — skrivnosti človeške razumnosti. Čas je, da se znanstveniki lotijo možgan. Ogromen napredek tehnike in znanosti je zanemaril nekatere smeri — proučevanja človeškega telesa je zaostalo za splošnim bliskovitim vzponom. Morda bodo nadaljnji poskusi zdravnikov odločilen korak k razumevanju naj-skrivnostnejšega dela človeškega telesa. FILMSKIH GRADIŠČE 15. marca »RESNICA«, francoski film; 22. marca »D2ELAT IZ NEVADE«, ameriški kaubojski film; LENART 15. marca ob 15. in 19. uri »STRELEC V ZELENEM«, nemški film; 22. marcu ob 15. in 19. uri »POT V VSE-MIRJE«, sovjetski barvni film; VOLIČINA 15. marca ob 15. in 18.30 uri »TISTEGA LEPEGA DNE«, jugoslovanska komedija; 22. marca ob 15. in 18.30 »SMRTONOSNI UDAREC«, italijanski film. Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list LRS, št. 11-49/59), 1. točke odredbo o spremembi odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list SRS, št. 23-218/63) in 64. členu statuta Občinske skupščine Lenart je svet za Kmetijstvo in gozdarstvo na seji dno 1?. decembra 1963 sprejel ODREDBO o prečiščenem besedilu odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved 1. Tarifa za 1. osemenitev krav in nad eno leto starih telic (Umetno ali naravno) oz. za dve nadaljnji, če se plemeni-ca pri prvi ni obrejila znaša 2.000 din. 2. Lastniki krav in nad 1 leto starih telic plačajo osemenitev za vse leto vnaprej do 15. februarja tekočega leta za vse živali, ki so jih imeli na dan 1. januarja. I , 3. Skočnina se plača Občinski skupščini Lenart. 4. Če osemenitev ni bila opravljena zaradi prodaje, pogina, ali neozdravljive jalovosti, se vrne plačana skočnina prizadetemu lastniku o predložitvi tozadevnega dokaza in pripustnice. 5. Osemenjevalci in lastniki licenciranih, bikov ne smejo osemeniti ali prepustiti krav in telic, če jim lastnik živali ne predloži pripustnice. 6. S to odredbo se razveljavi odredba o določitvi tarife za osemenjevanje goved (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 21-219/59), odredba o spremembi odredbe o določitvi tarife za osemenjevanje goved (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 1-9/61 in 3-51/62). Urejuje uredniški odbor: Ernest Smid, predsednik — člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl Jelka Firbas in Tone Stefanec — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 601-11-608--103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje 7. Ta odredba se uporablja od 1. 1. 1964. Objavi se na krajevno običajen način in v Uradnem vestniku okraja Maribor Štev.: 4/5 320-35/63-43 Datum: 14. februarja 1964 Predsednik občinske skupščino Edo Zorko 1. r. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo dipl. vet. Ivo Rapoc 1. r. kaši ktaji no teiu 1000 s Piše: Franc Šuman (16) Istega leta so se prebivalci Lenarta in okolice začeli navduševati za postavitev kapele na Porčkem vrhu (Purgstallberg), kar je še posebno podpiral tedanji trški sodnik v Lenartu. Kapelo naj bi postavili na vzvišenem gričku, ki so ga ljudje imenovali Gradišče. Sama ilega pa je taka, da ni izključeno, da ne bi kdaj prej stal kak utrjen grad, ki je bil kasneje porušen. Med ljudstvom pa se je zato ohranilo ime griča Gradišče. Lastnika griča sta bila brata Gašper in Pavel Lorber, ki sta zemljišče darovala za postavitev male cerkvice. Leta 1631 je bila s pomočjo cerkvenih krogov in z znantno podporo plemiča Štuben-berga, ki je bil lastnik večjih kmetiij okrog Gradišča, (postavljena majhna lesena cerkev posvečena sv. Duhu imenovana »Sloveniski Jeruzalem«. V letih 1636 do 1643 so začeli graditi sedanjo cerkev Sv. Trojico, ki je dobila pozneje naziv »Slovensko Marijino Celje« in je bila do leta 1787 podružnica Lenarta. Pod cerkkvijo je sčasoma nastala večja naselbina. Najolj sta se odlikovali hiši lenarških tr-žanov Zirngasta in Spitzya. Oba sta bila ugledna in bogata obrtnika pri tedanji Sv. Trojici, ki sta se leta 1850 potegovala za ustanovitev okrajnega sodišča v tem kraju. Do ustanovitve sodišča v Gradišču pa ni prišlo, ker zanj niso našli primernega prostora. Sodni inventar so zato premestili iz Hrastovca v Lenart k trgovcu Spitzy, to je v sedanje prostore banke in v del prostorov Rotovža, kjer je začela kasneje sodnija delovati. Kraj se je lepo razvijal. Zaradi velikega števila romarjev in turistov je nastalo več gostišč in trgovin. Bilo je tudi mnogo obrtnikov. Med večje obrtne delavnice sodi tudi nekdanja tovarna usnja. Leta 1870 je bila ustanovljena šola. Dve leti kasneje pa je bila vas Sv. Trojica preimenovana v trg. S tem je kraj pridobil nekaj sejmov in ostalih trških privilegijev. Gradišče se je razvijalo, zob časa pa je vislice na »Perka fari« spremenil v prah. Lenarčani so na tem mestu postavili tri križe in nadeli novo ime Kalvarija. Iz nekega računa trške občine Lenart z leta 1863 je razvidno, da je neki podobar iz Sv. Treh kraljev računal za neko popravilo teh treh križev 3 goldinarje, 29 krajcarjev. Kasneje ni zaslediti nobenih podatkov o Kalvartiji in treh križih. Vse je odšlo v pozabo. Ostala je med ljudstvom le »Perka fara«. Odkod je naziv »Perka fara«' Po ljudskem izročilu naj bi stal v davnini na radeškem bregu grad s cerkvijo. Na severni strani hriba, kjer so sedaj njiva in travniki imenovani Čreta, ^ bilo globoko jezero z mnogimi vrstami rib. Jezero je visoko pokrivalo sedanje vznožje hriba. Omenjeni grad naj bi se neke noči s temelji vred z večjim zemeljskim plazom zrušil v jezero in se v njem pogreznil. Kasneje je jezero -usahnilo, voda pa je stekla pod hrib sedanjega naselja Lenart in ljudje še danes povedo, da Lenart stoji na jezeru ali pa tudi na vodi. Ko se je po letu 1000 pri nas začela kolonializacija, je vladar zemljo razdelil, kolikor je ni sam obdržal med svoje stanove. Med Muro in Dravo je zemljo v izkoriščanje dobil Solnograški nadškof, ki je to zemljo dalje razdelil med svoje podrejene cerkvene ustanove, ki so postale zemljiški gospodarji. Benediktinci so postavili, kakor smo že omenili, grad, ki je bil kasneje imenovan Radoh. Benediktinci iz Labudske doline so dobili celo kompleks zemlje, ki je bila takrat še brez imena. Bila je z gozdom in grmovjem obraščena. Ko so Benediktinci prišli v Lenart, so si na južni strani na meji Lenarta in takratnega njihovega zemljišča postavili večjo leseno zgradbo za prebivališče, ki so jo pozneje uredili in povečali, da je bila podobna gradu. Benediktinci se niso pečali samo z molitvijo, temveč tudi z ročnim delom. Opravljali so vse vrste obrti. (Se nadaljuje) Vojna se je razbohotila v leta. Jakec je moral začeti hoditi v šolo v kateri so učili v tujem jeziku. Težje od učenja sovražnikovega jezika pa so bili pikri pogledi otrok tujih priseljencev ali domačih izdajalcev. Ti so bili siti in dobro oblečeni. Zaradi njih pa so bili domači otroci velikokrat tepeni. Tako dobljene bolečine so bile nad vse skeleče. Jakec je mislil na Francka, katerega je tolikokrat spremljal v mlin. Po svojih močeh mu je tam kaj pomagal. Sedaj pa ga ni bilo več. Njegova čista kri in telo sta se spojila z zemljo. V mlinu je zavladala moreča tišina. Šumela je samo voda, ki je počasi pronicala skozi reže v zapornici. Pajki pa so spletli mreže med mlinskimi stroji. Jakčeva mama jo ostala sama doma s tremi otroci. Družina se je namreč povečala še za sina Lojzeta. Oče pa je bil daleč v ujetništvu. Otroke je bilo sedaj težje preživljati. Končno pa je minilo tudi to gorje. Prišla je svoboda. Jakec je sedaj že večji in hodi v slovensko šolo. Njegov oče pa se je srečno vrnil domov. Stričev mlin je začel ponovno »ropotati«. Velik zaboj, ki je stal v kotu mlina, je bil spet poln bele moke. Jakec je bil ves zavzet, ko je hodil tod mimo. Bil je kot pravi mlinarjev pomočnik. Stric je namreč našel vedno več dela tudi zanj. Večkrat mu je dejal: »Če hočeš jesti, moraš prijeti za delo.« To pot smo izbrali dokaj aktualno temo in sicer razgovor o kmetijskem sodelovanju med kmetovalci in kmetijskimi zadrugami. Tema je tembolj aktualna, ker smo pred pričetkom spomladanskih del v kmetijstvu. Na vprašanje so nam odgovorili Fra-njo Muršec, načelnik oddelka za gospodarstvo skupščine občine Lenart, Franc Šuman, kmetijski tehnik in predsednik upravnega odbora KZ Lenart, Kari K rajne, kmet — kooperant iz Gradišča in Miloš Cucek, kmet — kooperant iz Veličine. Zal iz tehničnih razlogov ne moremo objaviti slik tov. Krajnca in Cucka. Fran jo Muršec: Pogodbeno sodelovanje se je že dokaj utrdilo. Večina kmetovalcev se je tako v kmetijstvu kot v gozdarstvu prepričala, da je kmetijsko sodelovanje nujno in koristno ZADRUGE NAJ NAVEZUJEJO KMETE NA SEBE Kmetijske delovne organizacije sklepajo pogodbe o kmetijskem sodelovanju še vse preveč šablonsko. Stremeti bi morale za kompleksnim sodelovanjem. Zadruge bi s kmetovalci morale sklepati take pogodbe, ki bi v čimvečji meri kmetovalce navezovale na sebe. Pri sklepanju pogodb pa je seveda nujno potrebno izhajati iz realnih osnov in upoštevati specifične pogoje vsakega posameznega zasebnega gospodarstva oz. kmetovalca. POTREBNE SO VIŠJE OBLIKE KOOPERACIJE Spričo večletne prakse v pogodbenem sodelovanju bi nujno kazalo postopoma prehajati v višje oblike sodelovanja. Menim, da ni dovolj, če kmetijska zadruga kooperantu preskrbi semensko blago in drugi reprodukcijski material, medtem ko kmetovalec še naprej dela z zastarelimi tehničnimi sredstvi brez uporabe ustrezne mehanizacije. Strokovna priprava zemlje je pogoj za doseganje večje proizvodnje. Nekateri naši kmetovalci menijo, da je kmetijska zadruga kot pogodbena stranka upravičena zahtevati večje pravice kot kmetovalec — kooperant. Talk odnos samo škoduje razvijanju in utrjevanju pogodbenega sodelovanja. Pogodbe marajo biti dokaj konkretne in razumljive. Pogodbena partnerja sta enakopravna, z enakimi pravicami in obveznostmi. Obe pogodbeni stranki pričakujeta ikorisiti oz. dohodek, kar je povsem normalno in kar je tudi namen pogodbe, zato je tudi vsaka stranka upravičena do dohodka, kj iavira iz pogodbe, če sta se Oba partnerja dosledno držala sklenjene pogodbe. KMETIJSKI STROKOVNJAKI BOLJ KOMERCIALISTI, MANJ PA SVETOVALCI Posebni problem je strokovna služba, ki je dobro organizirana lahko važen faktor v kmetijski kooperaciji. Kmetijski strokovnjaki ne bi smeli biti v stiku s kmetovalcem — kooperantom samo ob sklepanju pogodbe -n prevzemanju blagovnih viškov. Strokovna služba bi s svojimi strokovnjaki marala biti aktivna skozi ves proizvodni proces. Iz tega se mi tudi vsiljuje ugotovitev, da so kmetijski strokovnjaki, ki so zadolžetni za kooperacijo bolj komercialisti, manj pa dejanski svetovalci. Zelo dobro imajo stro- čenega odstotka ki a vnos ti, čeprav ima določeno težo. Sedaj nastane vprašanje, ali gre za nespošto-vanje pogodbe, ali za strokovno neustrezno pogodbo in kdo je tega kriv: kmet, zadruga ali odku-povalec. Traktorske usluge bi kazalo izboljšati. V sezoni oranja se namreč večkrat pripeti, da imajo kmetje na njivi gnoj že raztrošen, pa ni mogoče dobiti traktorja za oranje, čeprav odgovorni obljubljajo oranje ob dogovorjenem času. Franc Šuman: Na pogodbeno sodelovanje je treba gledati predvsem skozi prizmo prizadevanja za čimvečjo kmetijsko proizvodnjo, za čimvečji ha donos iin večjo produktivnost dela. Pogodbeno sodelovanje mora biti ekonomsko upravičeno za oba partnerja, tako za zadrugo, kot za kmetovalca — kooperanta. Škoda je -sklepati pogodbe s tistimi kmetovalci, ki proizvedejo v kooperaciji le toliko, kolikor je bilo stroškov v zvezi s proizvodnjo. KMETIJSKA ZADRUGA NUDI V KOOPERACIJI UGODNEJŠE POGOJE Glede sodelovanja z zasebnimi proizvajalci je Kmetijska zadru- Kmetijsko sodelovanje Franc Šuman kovno službo organizirano v KZ Lenart, kjer so .kmetijci zadolženi samo za kooperacijo in se zato lahko bolj poglobljeno posvetijo kooperantom. Miloš Cucek. V sedanjem času bi bilo kmetovalcu težko brez zadruge. Brez zadruge bi skoraj ne bilo /mogoče dobiti semen, umetnega gnojila, močnatih krmil in zemlje obdelovati s traktorjem, kar nudti zadruga. ZEMLJI JE POTREBNO DATI, KAR POTREBUJE Kmet mora spomladi vložiti v zemljo čimveč, ker bo le v tem primeru tudi v jeseni dobil iz zemlje čimveč. To je edina rešitev za vsakega kmetovalca. Kmetovalec je večkrat presenečen, saj se mu nemalokrat pripeti, da ga prizadenejo razne vremenske ne-prilike in mu poberejo zaželeni pridelek. Dober kmetovalec ne sme vreči puške v koruzo. Pametno mora razmisliti, kako in kaj storiti, da se kmetijska proizvodnja kljub temu poveča. Imeli smo primere, da so bili kmetovalci kar dve leti zaporedoma »obdarjeni« s točo. Kmetu je malo zraslo, zato seveda zadrugi ni mogel odstopiti, kar bi po pogodbi moral. Zadruga pa mu je ponovno pomagala. Zopet je dobil seme in drugo za proizvodnjo s tem, da bo obračunal z zadrugo za dve leti skupaj po ugodni ceni in brez obresti. Pitanje živine se je pri nas že tako uveljavilo, da skoraj ni kmetovalca, ki ne bi imel v pitanju od zadruge vsaj nekaj glav živine, prirastek živine pa je dobiček živinorejca. POGODBE O PITANJU ŽIVINE SE PREMALO SPOŠTUJEJO Pri prodaji pitancev pride večkrat do nevšečnosti. Kljub pogodbi in določeni ceni, pa živina ni primerna, ker ne dosega dolo- ga Lenart letos zagotovila boljše pogoje. Kmetijski strokovnjaki, ki so odgovorni za kooperacijo, so oproščena vsega ostalega dela in je sedaj njihova glavna naloga. ■ bolj intenzivno pomagati zasebnim kmetijskim proizvajalcem pri doseganju večjih ha donosov in specializaciji kmetijske proizvodnje. Kmetovalci ise še vedno premalo poslužujejo kmeti j-sikih strokovnjakov, ki so odgovorni za kooperacijo. Zavedati se je potrebno, da bodo le z upoštevanjem nasvetov strokovnjakov, z uporabo agrotehnike in kmetijske mehanizacije dosegli večji uspeh v kmetijski proizvodnji. Za dosego večje prozvodnje je potrebno ustrezno strokovno znanje tudi pri kmetih. Pri teh pa še vedno prevladuje mnenje, da je za domače posestvo dober vsakdo. Delen izhod iz tega, da imamo premalo kmetov, ki bi bili strokovno dovolj usposobil j eni, tudi v sodelovanju is kmetijsko zadrugo, ki lahko nudi strokovne nasvete. PROIZVODNJO JE POTREBNO SPECIALIZIRATI Nekateri kmetje še vedno mislijo, da je na domačem posestvu potrebno pridelovati vse kmetijske pridelke, rezultat takega mišljenja in take proizvodnje pa je, da ni -dovolj tržnih viškov. Proizvodnjo bo zato nujno potrebno specializirati. Zmanjšati bo potrebno število raznih kultur in preiti na gojenje tistih kultur, ki v naših krajih najblj uspevajo, oziroma lahko dajo večji dohodek. Le tako bo mogoče pridelati več tržnih viškov. Odnosi nekaterih kmetov — kooperantov, ki sodelujejo v vzre-ji živine, bi se do zadruge nujno morali spremeniti. V KZ Lenart imamo primere, da živinorejec, ki redi zadružno živino, le-to proda namesto zadrugi, drugemu kupcu. Franjo Muršec NEPRAVOČASNO SKLEPANJE KOOPERACIJSKIH POGODB Precej je problem okrog nepravočasnega sklepanja pogodb za kooperacijisko sodelovanje. Zgodi se, da pride kmet na zadrugo dva dni pred setvijo pšenice, ki jo želi pridelovati v sodelovanju z zadrugo. Pogodbo bi bilo potrebno skleniti vsaj štiri mesece pred pričetkom proizvodnje. Le na ta način lahko zadruga zagotovi pravočasno kvalitetni reprodukcijski material in strojne usluge. Nujno je tudi, da se spoštujejo obojestranske obveznosti določene s pogodbo. Mngokrat se zgodi, da je kmet kooperant z zadrugo sklenil pogodbo, kasneje pa pridelek aii živino prodal drugam. Temu bo potrebno napraviti konec, zato pozdravljam prizadevanja v tem smislu, da se pri neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti zaračunavajo 15 odstotni penali. To obračunavanje bi v navedenem primeru moralo biti obvezno za oba pogodbenika. POGODBE ZA STROJNE USLUGE ZA VSE LETO Kmetje — kooperanti ob sklepanju pogodb premalo mislijo na potrebne strojne usluge, ki naj bi jih zagotovila zadruga. Zato čestokrat pride do pomanjkanja traktorjev, zlasti ob takozvanih špicah, to je v času oranja in košnje. Prav bi bilo, da bi kmetje sklepali pogodbe o strojnih uslugah za vse leto vnaprej. Na podlagi takih pogodb bi zadruge lahko zagotovile pravočasne strojne usluge. Kari Krajnc: Mislim, da bi kmetijske zadruge morale 'bolj dosledno skrbeti za izboljšanje strokovne službe. Umetna gnojila, ki jih kmetje uporabljajo, se vedno obrestujejo dovolj bogato, tudi zaradi pomanjkljive strokovne službe. Mislim, da bi zadruga tudi morala poskrbeti za ročne motorne kosilnice, ki bi bile verjetno bolj rentabilne, kot je košnja s traktorsko kosilnico. POMANJKANJE DELOVNE SILE V kmetijstvu se čedalje bolj srečujemo s pomanjkanjem delovne sile, zato je tembolj nujno sodelovanje z zadrugo. Pridelek je mogoče povečati z izdatnejšo uporabo umetnih gnojil zlasti v travnišitvu, kjer so vidni uspehi. Z umetnimi gnojili je mogoče doseči tudi boljšo kvaliteto krme, ki je pogoj za izboljšanje živinoreje kot ene od osnovnih kmetijskih dejavnosti v naši občini.