Poštnina plačana v gotovini
MarmoPsM
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 282	Maribor,	petek	12.	decembra	1930
nBnH
haja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitntm ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 mesečno, preiennan v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it,13
Oglasi po larifu
Oglase »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernove ulica it. 4
phi—
Rljehin u borbi z ljubljanskimi šahisti
LJUBLJANA, 12. decembra. Simultanko produkcije, katero ie priredil svetov-
Sela občinskega sveta mariborskega
PRAVILNIK O PODPIRANJU ONEMOGLIH MESTNIH DELAVCEV. - NOVE HIŠNE IN ULIČNE TABLICE. — TRINAJSTA PLAČA. VPRAŠANJE LASTNE MESTNE LEKARNE. — SREDNJA OBRTNA ŠOLA.
Sinoči ob 18. se je vršila — v tem letu predvidoma zadnja — redna seja mariborskega občinskega sveta, v kateri so se obravnavale večinoma tekoče zadeve,
. ----------------------- .	,	Po	odobritvi	zapisnika	zadnje	seje	je
U šahovski prvak dr. Aljehin snoči ob bjj k0t namestnik zastopnika mestne ob-^SrOffinem zanimanju občinstva v dvo-1 gjne v odboru Javne kuhinje na Slom-«itil Kazine, se Je udeležilo 35 najbolj-j gkovem trgu izvoljen obč. sv. Aljančič, ih ljubljanskih Igračev. Borba :e trajala Tudi je bil zopet izvoljen dosedajni dl-2.30 ponoči, torej celih 6 ur in je bil ^ultat za Ljubljano zelo časten. Dr.
^liehin je dobil 26 partij, zgubil ie 2, re-JWs pa je bilo 7 partij, Prva žrtev simul-‘anske produkcije je padla ob 22.10, pr-Poraz je doživel Aljehin ob 0.52, drugega ob 1.54 ponoči, zadnji remls pa je točno ob 2.30 ponoči, prvi pa ob 23.11.
Aljehin je Igral do konca zelo živahno Jer ni kazal nobene utrujenosti. Izgubil ™ Proti Juliju Gabrovšku in Ivanu Ži-”anu, remis pa so končale, partije z: Ludvikom Gabrovškom, Cirilom Vidmar-bratom našega velemojstra dr. -Ml-JJjia, s Kordišem, Šmalcem, prof. Žim*
”rekom In Jeranom. Zanimivo je, da je Aljehin gladko odpravil najmočnejše •robljanske igralce:	Milana	Vidmarja
JMajžega, Ljudevita Furlanija, Antona “upnika in mladega talentiranega Vogelnika.
Nesreča jugoslouansfcega parnika na Donaui
t>UNAJ, 12. decembra. V bližini Mar-®®oha se je na Donavi ponesrečil Jugo-lovenskI parnik »Dobropolje«, last Jugoslovanske donavske plovitbe. Parnik j® vodil 3 velike tovorne čolne In je bil ptovorjen s koruzo. Vsled goste megle ® Parnik izgubil smer, zavozil na čeri in Pri tem tako močno poškodoval, da Je kmalu potopil. Na parniku Je bilo tovorjenih 36 vagonov koruze. Na po-, so takoj prihiteli v bližini se naha-'aJ°či avstrijski parniki ter rešili tovor-J*| čolne in posadko ponesrečenega par-IIta. Do nesreče je prišlo radi Izredno *°ste megle, ki Je ves dan visela nad Podonavskim področjem.
0 dogodku ?e bila takoj obveščena ko-^anda rečne plovltbo v Beogradu, ki je lj»k°} odposlala pomožne parnike, da MV'fcneJo potopljeno ladjo.
^ošistični izpadi proti franciji
^	12. decembra. Italijanski vladni
llj^Si energično zanikajo vest, da bi Ita-Prosila Francijo za posojilo. Fašisti-3' lerogi naglašajo, da so te trditve iz-sk	antifašistične	propagande,	ki
bo	Prikazati Francijo kot naivečjo po-
LJnico za svetovni tnlr, dočim je naj-|nilitarizirana država, Fašistični listi (jaije Franciji, da je spravila pod vpljv najmočnejše male narode, med la*1?* *l,di Jugoslavijo, ki ima sijajno vo-l”vo, češkoslovaško, ki je najmočnejši država v srednji E Vr,'*da
Evropi ter Poljsko, ogromne vsote v vojne namene.
yo " vgiUlUllv vouiv V v UJIlv naiuw»iv*
|a. tega podpira Francija tudi Rumuni-m *** tvori tako najmočnejšo vojaško skuti-.0' ki dominira ta dej sveta. Francija |j0 raie omeji svoj vojni proračun in talci* p(>kaže ljubezen do razorožitvenc i
sciplinskl odsek z dr. Lipoldom kot načelnikom, mesto inž. Barana je uradni-štvo delegiralo nadsvetnika Černeta.
Zadeve prvega odseka so se vse odložile za tajno sejo.
izmed zadev drugega odseka, za kateri je poročal obč. sv. dr. Strmšek, je zlasti važen
pravilnik za podpiranje onemoglih mestnih delavcev ter njihovih vdov in sirot.
Odsek je izdelal pravilnik, ki je veliko modernejši in socijalnejši nego n. pr. zagrebški. Predvideva poleg mesečnih denarnih podpor tudi brezplačno zdravniško pomoč in hrano v mestni ljudski ku-i hinji. Denarne podpore so določene za pet kategorij: delavec, ki je obnemogel pO 10 letih mestne službe, dobi 150 Din mesečno, po 15 letih 175 Din, po 20 letih 225 Din, po 25 letih 300 Din, po 25—30 letih 400 Din, po več ko 30 letih 500 Din. Iste zneske dobivajo tudi njihove vdove in sirote, otroci do 18. leta. Onemogli delavci, ki še niso 60 let stari, se morajo dati vsako leto zdravniško preiskati.
Občinski svet je pravilnik soglasno sprejel.
Tudi je vzel na znanje izjavo ministrstva za socijalno politiko na svoječasno vlogo mestne občine, naj bi se tudi stanovamske najemnine uvrstile pod zakon o pobijanju draginje žlvljenskih potrebščin.
Ministrstvo izjavlja, da se po sedaj-nem zakonu to ne da popraviti, pač pa je vzelo predlog na znanje za sestavo morebitnega novega zadevnega zakona.
Za tretji odsek je poročal obč. sv. Stabej. Obč. svet je vzel na znanje, da je vlada
slstlrala sklep obč. sveta, s katerim bi se naj Jezdarska ulica preimenovala v Ulico tržaških mučenikov.
Sprejet je bil predlog Olepševalnega društva, da se ruševine nekega avstrijskega spomenika na Kalvariji odstranijo in tam napravi nasad, napisna tabla spomenika pa se izroči muzeju. To se naj izvrši po predhodnem sporazumu z Muzejskim društvom.
Banska uprava je v smislu zadevnega zakona odredila napravo
novih hišnih In uličnih tablic.
Sklenjeno ''e bilo, da se hišne tablico lahko uporabijo stare s prepleskanjem v državnih barvah. Za ulične table pa se bo po predlogu obč. sv. Grčarja poiskalo svoječasni predprevratni materijal, ki je zelo dragocen in ga je on leot takratni župan dal hraniti.
Za četrti odsek je poročal o. sv. Pušenjak:
Ureditev stalnosti in Izplačilo trinajste plače mestnim uslužbencem se je prepustilo npravnemu odboru,
Praznik Vseh svetnikov se prizna delavcem ko* plačan, ti Ji ž& letošnii.
Ker je po J, apr. tl., po ukinitvi okrajnih zastopov, odpadlo tudi na mesto plačevanje zdravil za reveže, je bilo sklenjeno, da se za vse v Maribor pristojne reveže izza tega dne plačajo zdravila iz proračunske postavke v 1. 1932.
Predlog o. sv. Grčarja, naj mestni ii-zikat prouči vprašanje
ustanovitve lastne mestne lekarne ter naj o tem poda obč. svetu poročilo, je bil sprejet.
Park-kavarna se ne bo več oddajala v najem, poslopje bo občina porabila v prosvetne svrhe.
Občinski svet je pozdravil predlog raznih obrtniških in trgovskih organizacij, da se ustanovi v Mariboru srednia obrtna šola predvsem za hotelirsko, postopno pa tudi za druge panoge obrti, in da bi se o-tvorila najprej dva nižja letnika in pripravljalni letnik za vajence. Obč. svet predlaga, da se sestavi v svrho proučitve tega vprašanja poseben odbor, v kateri bo tudi mesena občina poslala svojega delegata.
Odobrili so se računski zaključki za 1. 1928.
Sklenila se je tudi nabava dvigala za drobilec v gramozni jami in 6 poljskih vozičkov za skupno 68.188 Din.
Odobrila se je tudi prodaja parcel »Železniški družini« za hišne stavbe r>o 15 Din kvadr. meter, dočim se je vprašanje kanalizacije in ureditve ulic v tej novi koloniji odložilo do proračuna za 1. 1932.
Peti odsek (o, sv. Murko) je poročal o vprašanjih krajevne potrebe za razne o-brtniške koncesije. Odklonjena je bila krajevna potreba za ustanovitev privatnega detektivnega zavoda.
Zadeva dimnikarskih rajonov se ie cd-godila, dokler ne bo banska uprava rešila zadevnih prizivov.
Za plinarnski odsek je še poročal načelnik dr. Lipold, da bodo položene nove plinske cevi z novim plinovodom v Bad-lovi ulici in na Glavnem trgu, ker so seda ne skrajno slabe in preozke,
Obč. sv. Tavčar pa je poročal za klav niški odsek, da se bo izdelal pravilnik za uvedbo oglednlne za vse mesne Izdelke,
ki se pripeljejo v mestno območje.
Končno je bil Izvoljen še nov tržni odsek, v katerem so o. sv. Žebot, Senekovič, Tumpej in Ceh.
Zopet političen umor v Sofiji
SOFIJA, 12. decembra. Včeraj popoldne ie bil izvršen tu nov političen umor. Žrtev napada jc postal profesor Barličev, najožji prijatelj nedavno umorjenega novinarja Tomalevskega. Barličev je bil na obisku pri vdovi umorjenca Ko je popoldne stopil iz hiše. je oddal neznan zločinec nanj 3 strele in ga smrtno nevarno ranil. Atentator je pobegnil, Policija je v zvezi s tem aretirala več članov ma-kedonstvujuščih. Baričev se bori v bolnici s smrtjo in ni upanja, da bi mu rešili življenje. To je v 3 tednih sedaj že Četrti politični umor sredi Sofije. Prebivalstva se polašča vedno večje
razburjenje in javnost zahteva energičnih ukrepov proti makedonski re-volucijonarni organizaciji.
t Končarevlč Mllog,
Včeraj so na lepem varaždinskem pokopališču položili v grob pravoslavnega svečenika lepoglavske kaznilnice g. Kon-čarevida Miloša. Rodom iz Dalmacije, je služboval do začetka vojne z Italijo Vi kaznilnici v Kopru, bil nato premeščen v moško kaznilnico v Mariboru, od koder se je preselil mesca septembra 1921 v kaznilnico v Lepoglavi. Mariborskim Slovencem je izza medvojnega časa in prvih let po prevratu ostal v najlepšem spominu kot tih, simpatičen mož z zlatim jugoslovanskim srcem. Bil je vedno prepričan in navdušen Jugoslovan, ki ni pozna! razlik po verski, plemenski ali politični pripadnosti svojih rojakov. Bil je zvest naročnik »Jutra«, odkar izhaja. V zadnjih letih se ga je lotila težka, neozdravljiva bolezen, ki ga je končno spravila v grob ravno ob desetletnici smrti njegove blage soproge, v starosti 58 let. Blag mu spomini Zborovanja Federacije organizacij zaseb-nlh nameščencev sinoči pri Orlu se je udeležilo krog 100 članov yseh treh organizacij, združenih v Federaciji. Predsednik Federacije g. Petejan je vodil zborovanje in posebej pozdravil predsednika sosveta Pok. zavoda v Mariboru g. Ferda Pintarja, ki se je za pozdrav zahvalil in pozdravil podravnatelja Pok. zavoda dr. Vrančiča. Kot delegati Pok. zavoda so bili navzoči iz Maribora tudi še gg. Skaza, Gilčvert, Pelikan, Vrisk in Doležal iz vrst nameščencev, za delodajalce pa gosp. Pinter. Podravnatelj P. Z. g. dr. Vrančič je zanimivo obrazložil sedajni položaj v zavarovanju nameščencev in stremljenja po izboljšanju za zavarovance ter je dajal na mnogoštevilna vprašanja potrebna pojasnila . Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva razširjenje pokojninskega zavarovanja na celo državo, dalje pa izločitev vsega bolniškega, nezgodnega in brezposelnega zavarovanja vseh privatnih nameščencev iz organizacije Suzorja ter unificiranje celotnega so-cljalnega zavarovanja nameščencev v enem zavodu. Pozdravlja se pa tudi stremljenje, da se končno prične izvajati tudi delavsko zavarovanje za slučaj on©» moglosti, starosti in smrti. Zborovanje je trajalo od 8. do 11. ure.
Iz Radvanja.
— Agilni naš občinski odhor pod vodstvom župana g. Vizoviška je priredil letos vinsko trgatev v prid Rdečega križa v Studencih. Sedaj pa je Rdeči križ poslal 400 Din za božičnico, pri kateri bodo obdarjeni radvanjski šolarji. Obenem je prevzel občinski odbor nabiralno akcijo, ki zelo dobro uspeva. Več plemenitih žen je izjavilo, da bodo pekle kekse jn druge sladkorje, da bo obdarovanih čim več otrok-
— Vsled zadnjega deževja so naše ceste polne Vode in blata. Prava nadloga v tem času so prenaglo vozeči avtomobili, ki te omečejo z blatom, kakor zidar steno. Občina naj pač strogo kaznuje vse, ki prenaglo vozijo. Med deževjem je divja! tudi vihar, ki je pometal par opek raz strehe, sicer oa ni napravil posebne škode.
— Samaritanski tečaj, ki sc vrši v Sta* dencih pod vodstvom g. dr. Korenčana in pod okriljem Rdečega križa, obiskuje tudi nekaj naših mladeničev In mož. Zlasti gasilno društvo je poslalo svoje mlade člane na tečaj, da se Izvežbajo v najpotrebnejših samaritanskih poslih. —
Driavna obrtna Sola v Mariboru
NA POVOLJNI REŠITVI TEGA VPRAŠANJA JE INTERESIRANA VSA NAŠA
JAVNOST.
Prošli mesec so mariborske obrtne, industrijske in trgovske organizacije predložile mariborskemu mestnemu načelstvu, banski upravi in ministrstvu trgovine in industrije prošnjo za ustanovitev državne obrtne in hotelirske šole.
O potrebi take šole govoriti, je skoro odveč. V obrtnih in industrijskih obratih na ozemlju bivše mariborske oblasti je zaposlenih okrog 45.000 delavcev, katerim manjka vsako strokovno izobraže-vališče. Tehniška srednja šola ljubljanska je prenapolnjena že z učenci iz bližnjega okoliša, bi pa na vzgojo obrtniškega in industrijskega naraščaja v mariborskem okolišu tudi sicer nikdar ne mogla vidno vplivati, ker je nje posečanje tukajšnji večinoma revni mladini radi oddaljenosti onemogočeno.
Tako učilišče bi bilo še posebnega pomena za Maribor in ostala severna obmejna mesta, kamor zelo pritiska inozem ska konkurenca iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije in celo tudi iz Madžarske. Da se v naše kraje uvaža toliko inozemske industrijske produkcije in tu uspeva nešteto tujih podjetnikov in se zaposlujejo na vsakem važnejšem mestu le tuje delovne moči, je posledica naše pomanjkljive strokovne in poslovne izvežbano-sti, katero naj dale zahtevani novi zavod, ki bi nedvomno tudi mnogo doprinesel k utrditvi državljanske zavesti in nacijo-nalnega ponosa v naši obmejni coni.
Mladina je ukaželjna in sili v šole, ki so tako natrpane, da šteje letos na eni srednjih šol samo I. razred toliko učencev, kolikor so jih pred 20 leti šteli vsi razredi dotičnega zavoda. Z obrtno šolo bi se obstoječe prenapolnjene meščanske in srednje šole zelo razbremenile.
Zoper načelno odobritev zahtevanega zavoda ne bo pomislekov niti pri banski upravi niti v ministrstvu. Hotelirski oddelek je sicer načelno že dovoljen. Skoro nepremostljive težkoče pa nastanejo pri vprašanju namestitve zavoda. K temu bo neizogibno potrebna nova zgradba. V načrtu so kot najnujnejši označeni hotelirski, lesni, kovinarski, tekstilni in elektrotehniški oddelek z 2-Ietnim poukom v učilnicah in opremljenih rokodelskih delavnicah, pripravljalni letnik za vajence, strokovna knjižnica in čitalnica, pozneje še oddelek za ženska ročna dela in oddelek za keramiko.
Kako se naj reši vprašanje take stavbe, bo mogla in morala povedati le mest na občina. To je gotovo, da se iz lastne davčne moči prebivalstva stavba ne more zgraditi. Dano pa je že zagotovilo, da
Mariborski ia dae:mi drobil
bo banska uprava pri kritju gradbenih stroškov izdatno sodelovala in tudi ministrstvo se takemu sodelovanju ne bo odtegnilo, to tem manj, ker mariborsko obrtništvo, trgovina in industrija zelo trpi vsled premestitve odnosno demon-taže državnih in samoupravnih uradov (kontrole dohodkov, finančne direkcije, velikega županstva, oblastne samouprave) in je zelo upravičena zahteva, da se povzročena škoda nekoliko olajša vsaj v obliki zgradbe najvažnejših gospodarsko-kulturnih zavodov. Mestna občina bo morala pri tem tudi uvaževati, da bo na vsak način treba najti prostorov za hotelirsko šolo, da se bo z obrtno šolo lahko združil sedanji zavod »Vesna«, da bodo z ustanovitvijo obrtne šole razbremenjene sedaj pretesne meščanske šole, in da je treba najti tudi lastno streho za trgovsko akademijo. Ni tudi izključeno, da bi prišla v poštev postopna izgradnja poedinih oddelkov. Končno obrtniške organizacije, katerih je v Mariboru preko 20, naravnost kričijo po primernih prostorih za pisarne, pomočniške in mojstrske preizkušnje, predavanja, zborovanja itd., kar bi vse mogla nuditi nova zgradba.
Obrtniške organizacije so pokazale mnogo moralne moči s tem, da so sprožile to že dolgo aktualno vprašanje v skrbi za zboljšanje strokovne naobrazbe in konkurenčne zmožnosti domačega o-brtništva in industrije. Prepričan sem. da bodo akcijo podpirale po potrebi tudi z žrtvami, čeprav sadovi novega zavoda ne bodo neposredno koristili sedanjim podjetnikom. Naivno pa bi bilo zahtevati od njih, da si učilišče zgradijo sami. No ben stan si sam ne gradi učilnic za svoj stanovski naraščaj. Državna obrtna šola v Mariboru je vprašanje, na čegar po-voljni rešitvi je interesirana vsa javiost, je predvsem vprašanje davčne moči mestnega prebivalstva, katera bo tem večja, čim večja bo konkurenčna zmožnost domačih produktivnih stanov, je vprašanje okrepitve nacijonalizma in poglobitve jugoslovanstva v obmejnem mariborskem okolišu, tedaj javna zadeva, katero omalovaževati bi bilo greh. Obrtništvo, trgovina in industrija ima tudi vso pravico, zahtevati od občine, za katero zbira leto za letom milijone na dokladah in davščinah, neko odškodnino za visoke dajatve.
Merodajni činitelji naj se zavedajo, da bo akcija, če se ne vzame sedaj z vso vnemo v roke, zaspala za nedogleden čas, če ne za vselej.
V
Dr. Rljehn u (Tlariboru
»Ker sem Rus in Slovan in ker smatram Jugoslavijo za bratsko slovansko zemljo,« tako je odgovoril svetovni šahovski prvak dr. Aleksij Aljehin ljub-janskim novinarjem pri svojem prihodu, co so ga vprašali, kaj ga je dovedlo, da prireja baš v naši državi svojo veliko turnejo, ki bo trajala še preko božičnih praznikov. Ljubljana je sprejela odličnega gosta, na katerega je ponosen ves slovanski svet, s pravo slovansko gostoljubnostjo in dr. Aljehin se je, vidno vzradoščen, zahvali! za pozdrav v ruščini. Jutri, v soboto, s popoldanskim br-zim vlakom, točno ob treh, se pripelje dr. Aljehin v Maribor ter ga bodo na ko-odvoru pozdravili zastopniki oblasti, mariborskega šahovskega kluba in tuj-sko-prometne zveze, pričakujemo pa, da pride odličnega slovanskega gosta pozdravit tudi vse ostalo narodno občinstvo. Popoldne napravi dr. Aljehin v spremstvu predsednika mariborske sekcije Avtokluba Jugoslavije, gosp. Ferda Pinterja, izlet na Falo, zvečer ob 8. bo imel v veliki kazinski dvorani kratko predavanje, nakar bo igral simultanko s 30 nasprotniki, med njimi 2 slepi partiji.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Petek, 12. decembra. Zaprto Sobota, 13. decembra ob 20. uri »Škrjan-čkov gaj* ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 14. decembra ob 15. uri »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20. uri Gospa minlstrovka. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 15. decembra ob 20. uri »Lutka«. Gostovanje mariborskega gledališča.
»škrjančkov gaj« zadnjič v sezoni in pri znižanih cenah. Priljubljena opereta »Škrjančkov gaj«, ki je žela letos veli no odobravanja, se bo vprlzorila poslednjič v sezoni v soboto, 13. t. m. pri znižanih cenah za ob. C.
BARCAROLA
Audraoova opereta »Lutka« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje ma-rlbor. gledališča v Ptuju bo v pondeljek, 15. t. m. Vprizorila seb o Audranova o-pereta »Lutk a«, ki jo prištevajo h klasičnim operetam. Ta opereta, ki je izmed najboljših mariborskih letošnjih operetnih vprizoritev, se odlikuje po nadvse zabavnem dejanju ter prisrčni in melo-dijozni muziki. Režira g. Trbuhovid, dirigira g. Herzog. Naslovno partijo bo pela gdč. Udovičeva.
Prvovrstna umetniška prireditev.
Pozivamo vse sloje mariborskega prebivalstva, da se udeleže pondeljkovega koncerta slavnega španskega velemojstra Juana M a n e n a. Od umetniških in kulturnih prireditev nimajo prireditelji itak nikoli dobička, niti z njim ne računajo, pač pa imajo na takih prireditvah posreden dobiček razni trgovci, obrtniki itd. in bi bilo menda pravično, da bi s svojim obilnim posetom take prireditve pospeševali. S prireditvami, kjer nasto pajo svetovni umetniki, so združeni tako ogromni stroški, da se bodo koncerti ve likih umetnikov v Mariboru sploh morali nehati, ako občinstvo ne bo kazalo pri mernega zanimanja in to bi bil za Maribor kulturni škandal. Sezite po vstopnicah v predprodajah! —
Mariborske knjižnice v novembru.
Pretekli mesec so Mariborčani zopet znatno napredovali pri čitanju knjig. »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu je izposodila v 18. uradnih dneh 790 članom, 2151 knjig. Novih Čitateljev je bilo ta mesec sprejetih 42. — Knjižnica »Delavske zbornice« pa je pretekli mesec izposodila 945 obiskovalcem 1550 knjig, a na novo vpisala 41 novih članov, toraj skoro enako število, kot Ljudska knjižnica. Skupno sta obe knjižnici izposodili v novembru 3.701 knjigo. V decembru pa je opažati še živahnejšo frekvenco v o-beh knjižnicah. Občinstvo se vrača k duševnemu življenju. —
KIN
v-3:= Graiskri:
Od danes, petka, dalje: Velefilm Zvočna veleopereta. 100% barvan film. 100% zvočni film. 100% govoreči film — CILLY — Marilyn Mt-LLER v glavni vlogi. Najlepši zvočni film do danes.
lin S on:
Od danes dalje: Sijajna zvočna veseloigra
Harrold Lloyd
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19. 21. uri: ob nedellah
in praznikih ob 15. 17.. 19 In 21. nrl Predprodaia dnevno: od 10. do !2( ure na blasalnl. XXVI
r PCH.O KINO V soboto in nedeljo dvojni spored CIRKUS CHARLIE CHAPLIN, veseloigra — MOST OBUPA, drama.
V sinočnji tajni seji občinskega sveta
se je rešilo 55 slučajev sprejema v občinsko zvezo, dalje so se obravnavala in reševala razna perzonalna vprašanja ter so bili rešeni tudi razni prizivi radi pred pisa davščine na nezazidane parcele. Oddana so bila sledeča občinska dela za 1. 1921: zidarska, tesarska in betonska Ivanu Špesu ml.; betonska in dobava stavbnega materijala K. Pickelu; k 1 e parska Benj. Dibelčarju; mizarska Joži Volčiču; dimnikarska Francu Rateju; kovaška Mirku Počivalniku; k o 1 a r s k a Antonu Podkrižniku; kiju čavničarska Francu Kumercu; ste k 1 a r s k a Klančniku; slikarska Ivanu Lorberju, pleskarska Francu Ambro žiču in vzdrževanje stolpne ure Avgustu Sterletu. —
Obmejni policijski komisar v Mariboru, g. Jak^a Stanič, odpotuje v nedeljo na svoje novo službeno meisto v Beli Mana-stir. G. komisar se je tekom svojega služ bovanja v našem mestu zelo živahno zanimal zlasti za nacijonalno in sokolsko gi banje in se je s posebnim veseljem udejstvoval v Narodni odbrani ter je bil agilen odbornik njene srezk«. organizacije. Številni prijatelji mu prirede jutri, v soboto, ob 8. zvečer, v kapelici Grajske kleti, poslovilni večer. —
Smrtna nesreča na Fali.
Včeraj zjutraj se je pripetila pri vodnih zgradbah na Fali usodna nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žrtev, končala pa bi lahko tudi še mnogo bolj tragično. Pod falskim jezom že nekaj časa poglabljajo strugo in sicer v svrho zavarovanja pragov brane. Potrebna dela se vrše s potapljalnim zvonom, ki visi na železnem ogrodju. Na tem ogrodju je bilo včeraj zaposlenih 11 delavcev, ki so sne mali trame in deske. Najbrže je bila prečna gred, na kateri je slonel oder, preslabo pritrjena, drugače si skoro ni moT goče razlagati nesreče. Ogrodje se je namreč med delom nenadoma nagnilo in padlo v vodo. ž njim vred pa tudi vseh 11 delavcev. Deset delavcev, se je rešilo deloma s plavanjem, deloma so jih rešili s čolni in drogovi, pomožnega delavca Ivana Šuligoja pa je voda zagrnila. Najbrže je dobil pri padcu težke poškodbe in je potem v nezavestnem stanu utonil. Njegovega trupla tudi danes dopoldne še niso našli. Pri nesreči si je pomožni delavec Ivan Semen zlomil tri rebra in so ga takoj prepeljali v splošno bolnico v Maribor. Ostali delavci, razen prestalega strahu, niso utrpeli škode. — Smrtna kosa.
Umrli so: včeraj v splošni bolnici 58-letni strugar v delavnicah drž. žel. Karl Janik in 39-letni brivski pomočnik Kar! Likavec, danes zjutraj pa v Teslovi ul. 8 ključavničar v delavnicah drž. žel. Edvard Seiffert, star 59 let. —
Odgonsklm potom so pripeljali včeraj iz Gradca 331etnega Franca Kamenšeka, doma iz Sv. Trojice pri Rog. Slatini, ki ga mariborsko okrožno sodišče zasleduje radi tatvine.
V zvezi s tatvino v Studencih
so včeraj pridržali na policiji Josipa & ki je sam prišel tja in prinesel za W Din kolkov, češ, da mu jih je dal aretirani Feliks Kovač, da jih razpeča. Kaj J resnica, bo dognala nadaljna preiskava-
Truplo novorojenčka na dravskem obrežju.
Danes zjutraj so našli pasanti na d®** nem obrežju Drave pod gostilno P, Zvoncu ob Ruški cesti, kakih 8 m j}** strugo Drave, na zelo skritem in tez* dostopnem mestu, v škatlji in v paP' zavito truplo novorojenčka. Škatlja , 25 cm širine in 35 cm dolžine invfl0, napis »Semperit«. Truplo — moške? spola — ima na prfsih 3 cm dolgo vreZ," no, znak nasilne smrti. Ležati je m0t « tam že več dni, ker je že v razpadanj Za brezsrčno materjo se vodi preiska* va.
Zalivala.
Povodom poroke svoje hčerke je da' rovala ga. Elza Wogerer: za rev^ šolarje, krajevnemu odboru Rdečega Kfl' ža in pevskemu društvu »Luni« v Krc®' vini vsakemu po 300 Din. Šolski uPra)'?, telj ozir. predsednik »Lune« in kr. oiv° ra Rdečega križa izreka dobrotnici 1 darila najtoplejšo hvalo. —
Gostilno »Lovski dom« na vežballŠ^ na Teznu
pridno razširjajo, tako da bo gostilni^ g. Plohl pridobil v prvem nadstroPJ (dosedaj stara žitnica) dokaj obšir*11 prostorov. Otvoril jih bo o Božiču.
Prošnja vsem zavednim rodoljubom v Mariboru.
Skoraj se vas ne upamo več nadleg vati, požrtvovalni Mariborčani! Ven* ' da se pri vas ravno te dni odpirajo in z pirajo duri samih prosilcev za razne bre svrhe. Gg. trgovci in obrtniki, kat re vas mi Marječani radi v vsem 1® obiskujemo kot vaši odjemalci, enkart letu in t. j. sedaj pa nas ne zapodite prosimo, poklonite nam za našo božičnico kako darilce. Gg. tvorničarji, zdravniki, odvetniki itd- 1 vas prosimo za kak prispevek, pošljite ali v upravi lista založite na ^ slov: Šola Šmarjeta ob Pesnici- v darovalcem pa v imenu revne obm dece vnaprej; Bog plati! —
TRENCHCOATI,	.d,
površniki, hubertusplaščl, usnjeni J°P 300 vrst krzna, piišl, snežni čevlji, žnl škornji, galoše, kakor tudi vse ^ nufakturno blago na obroke. trijU Maribor, Koroška cesta 9.
Samci In male oblteljl ,lfl9
jedo poceni in dobro le v javni kuh Slomškovem trgu 6. —
Miklavžev večer	bo
trgovskih in privatnih nameščence , dne 13. dccembra ob 20. uri v vse storili Narodnega doma. —
G@rij@ Dreganja nesreča
• f<’ htlrn
a'fflnc-ciiAisnEsr,, l«n>
SKRAJNO SLABE GMOTNE RAZMERE, BOLEZNI IN NERAZUMEVANJE SPREMLJA GENIJE V NJIHOVEM ŽIVLJENJU.
Da genij ne znači vedno srečo, imamo na stotine dokazov v kulturni zgodovini. §e več, mogli bi smatrati celo kot Pravilo, da genijalne ljudi preganja v življenju zla usoda. Marconija in Goetheja. dva ljubljenca sreče, pa moremo smatrati samo kot izjemo, ki potrjuje Pravilo. Cesto se zdi, kakor da so geniji naravnost obsojeni v nesrečo.
Od najbolj znanih klasičnih vzgledov ne bomo tu navajali nobenega. Splošno ie znano, da je bilo Kepplerjevo življenje silno nemirno in burno. Boril se je neprestano s težkimi gmotnimi dnevnimi skrbmi. Njegovo mater so hoteli celo sežgati kot čarovnico. Manj je znano, da so tedanji mogotci tudi slavnega Ga-li-ea neprestano preganjali radi njegovih Prevratnih naukov in da je kasneje kot Papežev ujetnik oslepel. Oko, ki je zapazilo toliko nebeških čudes, je bilo zastrto z večno temo-
Tudi genijalnega Faradayja so neprestano preganjali težki udarci usode. V mladosti je strada! in si ie moral služiti kruh kot kniigoveški pomočnik. Kot nadarjen mladenič je prečital vsako knjigo, ki jo je dobil v vezavo. Tako je prišel tudi do prirodoslovnega študija, na čegar področju je postal pozneje eden na:večjih. Toda njegovo telo ni bilo kos velikim naporom njegovega duha. Ko je dovršil svoja temeljna odkritja na področju elektromagnetizma. je nastopi'a nepričakovana reakcija. Napadla ga je težka bolezen in je bil dolgo časa v življenji nevarnosti. Le počasi je okreval in se potem zopet z vsemi svo!imi močmi posvetil svojim raziskovanjem. Po-
javom izmučenosti se je pridružilo v poznejših letih še zapuščanje spomina. Fa-raday je često izvajal poizkuse, ki so se mu poprej že posrečili, ne da bi se nato spomnil. Pozabljal je imena in številke, ki jih je imel poprej dobro v spominu in prišli so celo trenutki, ko je mogel komaj pisati.
Podobno kakor ta nesrečni človek je živel tudi znani nemški zdravnik Robert Mayer, ki je odkril temeljni zakon o vzdrževanju energije. Ko je odkril ta zakon, je napisal o stvari obširno razpravo, nakar je sledil njegov fizični polom. Vrh tega je imel Mayer s tem svojim klasičnim delom, ki je danes temeljni zakon prirodnih znanosti, še izredno smolo. Izročil je namreč delo v objavo fiziku Poggendorfu, ta pa je rokopis ne-znanokam založil, tako da ga ni nikdar našel.
Še večja nesreča je spremljala genijalnega Francoza Crossa, ki je že pred Edisonom izumil gramofon in konstruktivne načrte izročil tainištvu francoske akademi:e, kjer so ostali s stotinami drugih spisov zaprti v neki omari. Znameniti matematik Gauss je živel dolga desetletja v največji bedi. Geometer Euler je v starejših letih oslepel. Gaulois, ki je že kot otrok reševal najtežje matematične probleme, je umrl v starosti 21 let v blaznici. Neeov duševni brat Abel, ki ie rešil geometrrski problem strukture kristala, je umrl komai 24 let star. Veliki zvezdoslovec Klinkerfues, ki je bil vdan alkoholu in se kljub največiim naporom ni mogel odvaditi pijančevanja, ".a je končal celo kot samomorilec.
5omomor cele uasi
Po poročilih iz Tokija so izvršile vse ženske japonske vasi Mahebo na otoku Formozi skupno samomor. Selo Mahebo ie bilo zadnje zatočišče upornih plemen, ki so od sedmih svojih naselbin šest iz-Premenila v prah in pepel. 108 žen vsta-Šev je šlo pri tem prostovoljno v smrt, Samo da ne bi svojih mož po starem Plemenskem običaju ovirale v boju in dokazale odločnost zadnjih potomcev tega nenavadnega plemena v borbi proti Japoncem. Gre tu za zloglasno pleme lovcev na človeške glave, ki so nedavno poklali cele naselbine Japoncev na Formozi, vsled česar je poslala japonska vlada proti tem barbarom kazensko ekspedicijo.
Ha 5ledu zločina po 400 letih
Prqd prilično 400 leti jo v Parizu umrla zagonetne smrti druga žena Cezarja Borgije, kneginja Cliarlotte d’ Albert. Njeno truplo so pokopal! v nekem francoskem samostanu. Sedaj Poročajo iz Pariza, da bodo truplo izkopali, ker hočejo francoski zgodovinarji dognati, ali je res, kar se je že svojčas trdilo, da je bila Cliarlotte d’ Albert umorjena s strupenimi gobelini.
Zgodovina pripoveduje:	Cezar
Borgia je prinesel francoskemu kralju pismo svojega očeta-papeža, s katerim je bila izrečena ločitev kraljevega zakona. Začasa svojega bivanja v Parizu se je mladi Borgia zaljubil v lepo dvorno damo Charlotte d’ Albert in jo je zasnubil. Ona ie privolila in izvršila se je poroka. Toda zakonska sreča je bila kratka. Dva dni Po norokl je Cezar Borgia na čelu svojih zvestih odšel na Špansko, njegova mlada žena je ostala v Franciji. V ?paniji se je Cezar zaljubil v hčerko nekega španskega gratida in ic nodvzel korake za ločitev zakona s Cliarlotto. Njegova prošnja za ločitev zakona na ie bila zavrnena. Tedaj je mlada Cliarlotte nenadoma umrla Pod taiinstvenimi okolnostmi. Nihče ni hotel verjeti, da je umrla naravne smrti. Nastala .ie legenda — ki se ie tudi mnogim zgodovinariom zdela verjetna — da so krasni "obelini ki jih jc Ozar posH svoji ženi iz $nn-'liie. bili zaitrun!rni in so povzročili 'Ueno smrt. Cezar je v spremnem pis-
mu s pošiljko gobelinov sporočil ženi svojo željo, naj jih ima kot pred-ložke pred posteljo. Čudno je bilo. da so bila na gobelinih vsa bela mesta ne, kakor običajno, vezena z belo svilo, ampak popleskana z debelo belo barvo. Ta barva je vsebovala arzenik.
Ko je koncem IS. stoletja revoluci-jonarna množica v dneh revolucije vdrla v samostan, kjer so počivali ostanki Charlottinega trupla, so vlomili tudi krsto. Truplo, ki je bilo zavito v iste gobeline, bilo še popolnoma ohranjeno. To so razlagali takrat tako. da se je arzenik v gobelinih uveljavil kot sredstvo za konser-viranie.
Sedai bodo zgodovinarji v zvezi z drugimi znanstveniki končno razkrili zagonetko gobelinov.
,,RnaIfabet“ in Edgar LUallace
Sloviti angleški avtor detektivskih povesti Edgar NVallace je bil pri zadnjem posetu v Berlinu oblegan od reporterjev. Toda pisatelj je imel interviewov kmalu dovolj in je hotel imeti sveti mir. Zaklel se je, da bo sprejemal samo še ljudi, ki zanimajo njega, ne pa onih, ki jih zanima on. Novinarji so si izmišljali razne zvijače, da bi vendar prišli do njega. Eden izmed njih je napisal zalo na vizitko: Rad bi Vas poznal osebno, dasi nisem čital od Vas še niti vrste. Wa!lace je vizitko prebral, pogleda! svojega tajnika in dejal:	»Analfabet!«	in
dal je posetniku vrniti vizitko y. opombo. da noče imeti opravka z ljudmi, ki niti citati ne znajo.
Domače vesti
Nekaj zanimivosti Iz pol:skega sejma in senata.
Najstarejši poslanec poljskega sejma je 72letni poslanec narodne demokratske stranke Jožef Makulski (član opozicije), najstarejši član senata 961etni Boleslav Limanowski, tudi član opozicije. Najmlajši član seima je 261etnl Konstantin Pac, najmlajši član senata pa 41Ietna gospa Hana Hubicka, žena ministra soci-jalne politike generala Hubickega.
Prepozen.
— Torej niste mogli svojega prijatelja obraniti pred ljudožrel?
— Niti govora, milostiva. Ko sem prišel, je bil že taWekoč črtan z jedilnega lista.
Prijava ustanov.
Banska uprava v Ljubljani razglaša: Po § 27 zakona o ustanovah (zadužbi-nah), se morajo vse ustanove, ki že obstojajo v trenutku, ko je bil ta zakon objavljen, prijaviti v roku 6 mesecev pristojni ustanovni oblasti radi vpisa v ustanovni (zadužbinski) register. katerega ustroj in upravljanje bo predpisal minister za prosveto s poseb nim pravilnikom. Dolžnost te prijave velja tudi za one ustanove, ki nimajo posebnih pravil, temveč so urejene na osnovi zakona ne glede na to. da je uprava teh ustanov poverjene po zakonu kaki javni oblasti. V prijavi je navesti: Ime ustanove, ime ustanovitelja, datum in akt ustanove (dan, mesec. leto), imovina z nastopnimi podrobnimi podatki: a) nepremičnine:
1.) zgradbe (stavbe), opis in kraj: 2.) zemljišče, opis in kraj: 3.) vrednost nepremičnin: b) vrednostni papirji, vrsta in nominalna vrednost: c) v gotovini: d) kje je denar naložen: e) skupna imovina: dalje namen ustanove, letni dohodek, kdaj je ustanova začela delovati. Uorave ustanov se pozivajo. da se prijavijo ustanovni oblasti najkasneje do 11. januarja 1931.
Miklavžev večer Rdečega križa na Pobrežju.
Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju je prir^ii v nedeljo v Rojkovi dvorani za šo’ > mladino Miklavžev ve čer, na katerega so bili povabljeni tudi starši in prijatelji mladine. Šolski upravitelj g. Klemenčič je v svojem pozdravnem govoru obrazložil socijalen pomen prireitve ter pohvalno ocenil zelo agilni odbor RK, ki je polnih rok razdelil ubož-ni deci sadove svojega požrtvovalnega in nesebičnega dela in truda. Sledile so deklamacije, s katerimi so se otroci kar najbolje hoteli prikupit5 dobrotniku — sv. Miklavžu. Zelo so ugajale lepo ubrane pesmi, katere je zapela mladina višjih razredov pod spretnim vodstvom znane pevke Matičarke učiteljice gospe Luk-manove. Gospa Molairova je strokovnjaško naštudirala priljubljeno Žolnirjevo »Grudico«. Vsi malčki so se prav dobro odrezali. Po igri je nastopil Miklavž s hudobcem, ki je posebno pri mlajši' deci vzbujal mnogo strahu. Nato je sledila obdaritev. Škofovski svetnik je bil zelo radodaren. Čez 130 ubožnih šolarčkov je bilo obdarovanih z obleko, obutjem, perilom in raznimi šol. potrebščinami. In nazadnje še čaianka za celokupno mladež pobrežke šole. To vam ie bilo cmokanja in trkanja! — Vsem dobrotnikom, ki so prispevali bodisi v denarju, bodisi v kateremkoli blagu, se odbor RK v imenu dece najsrčneje zahvaljuje, posebno pa tvrdki A. Kohnstein, ki je darovala usnja in podplatov za 10 kompletnih parov čevljev. — Vsa čast in priznanje gre pobrežkemu učiteljstvu, ki je s svojo požrtvovalnostjo pripomoglo, da je ta humanitarna prireditev tako dobro uspela.
Šmarjeta ob Pesnici.
Tukaj je nedavno umrl veleposestnik g. Franc Urbančič. Bil je to mož izvan-redne poštenosti, dobrotljivosti in razumnosti, zato je slovo od njega bilo vsem župljahom zelo težko. Blag spomin našemu nepozabnemu pokojniku! — V nedeljo 30. nov. smo imeli v šoli veliko proslavo ujedinjenja. Učenci so prav sa-mozavedno nastopali z deklamacijami, z daljšimi poučnimi govori; zelo je dopadla igra »Ujedinjeme«. Vmes je nastopa! tudi domač' moški in mešani zbor. Ljudstva je bilo toliko, da so bili snet šolski prostori premali. Vedno bolj pogrešamo dvorano za prireditve. — Vršimo obenem vrlo priprave za Sokola, ki ga u-stanovimo v nedeljo 14. t. m. ob 10. pred poldne. Vso sokolsko akciio izvajamo s pritegnitvijo vseh stanov in mišljenj, saj vrhovna parola nam je bila in bo: Vsi edinstveno za kralja in domovino! Uspeha smo pa sigurni! —
Kavalir oa tak!
— Koliko imate let, srospodlčna?
— Pred 30 leti sem bila krščena.
*— A kakšne vere ste bili poprej?
Nenotrehno vpra**tiSe.
O n a: Ali me boš pa tudi ravno tako ljubil, kaknr sedaj, ko bova poročena?
O n: Čemu vprašaš, saj veš, da imam najrajši poročene žene
Cenjenim naročnikom in čitateljem »Večernika« sporočamo, da se dobe od »Jutra« razpisane zbirke za Božič
dokler traja zaloga, tudi v
Knjigarni Tiskovne zadruge, podružnica Maribor, Aleksandrova c. 13.
Spori
Vremenska poročila s Pohorja z dne 11. decembra.
Mariborska koča: 55 cm suhega snega,
veter: sever, smuka ugodna.
Klopni vrh: 30 cm snega, veter: jug,
smuka dobra.
Jezersko zavetišče: 35 cm snega, veter
jug, smuka dobra.
Male športne vesti.
V nedeljo 14. t. m. se vrši v Beogradu glavna skupščina JNS. Delegatom je dovoljen 50% popust voznih cen od 10. do vključno 18. t. m. v II. in III. razredu o-sebnih in brzih vlakov s pogojem, da potrdi udeležbo predsedstvo skupščine.
Tudi na glavno skupščino JLAS, ki bo 13. t. m. v Zagrebu, imajo vsi delegati po odloku prometnega ministrstva polovično vožnjo.
Po zadnjem štetju je v nemški smuški zvezi 69.247 članov in 17.285 naraščajnikov.
Nemška nogometna zveza je vložila prosvetnemu ministrstvu pruske vlade spomenico, ki zahteva, da se upošteva pri izobrazbi šolskih telovadnih učiteljev tudi nogomet, ki naj se uvede kot obvezni predmet tudi v šole. Vlada je temu u-godila.
Hašk v Zagrebu priredi dne 28. t. m. na Sljemenu smuško tekmo za prvenstvo Zagreba. Pravico starta imajo vsi verificirani tekmovalci JZSSa.
JZSS je sklenil na svoji zadnji seji pre nesti /vso prireditev v Bohinj in opustiti Bled kot središče mednarodnih zimskošportnih tekem. Vzrokov je več. Lansko leto je savez pripravljal mednarodne tekme, ki vsled slabega vremena niso prišle do izvedbe. It takrat so gospodarski krogi Bleda poudarjali, da je taka prireditev na Bledu preuranjena, češ, da hoteli še niso preurejeni za zimski sprejem gostov. Letos pa so vsi veliki hoteli pričeli s prezidavanji, tako da je bil savez primoran mednarodne smuške tekme, ki bi se morale vršiti od 29. I—
2.	II. na Bledu, izvesti v Bohinjski dolini. Bohinj bo lahko prenočil do 1000 gostov, za glavna 2 zletna dneva bo pa pripravljenih tudi nekaj kurjenih vagonov na kolodvoru.
Naivečji športni stadioni v Evropi so: Wembley, ki more prejeti preko 120.000 gledalcev, berlinski stadion (80.000 gledalcev), hamburški (60.000), kolnski
(70.000), frankfurtski (50.000), lipski (40.00!», v Avstriji: Holie Warte na Dunaju (80.000). V Belgiji: briselski (75.000), v Italiji: bolonjski (80.000), v Španiji: barcelonski (85.000), v Franciji: pariški
(55.000), v Holandiji:- amsterdamski (35.000 gledalcev).
Taris, znameniti francoski plavač, je dosegel v nedeljo na plavalnem mitingu jv Parizu na 300 m krasen čas 3:38’4.
ISSK Maribor, upravni odbor.
Drevi ob 20. uri odborova seja v hote* lu »Orel«. Tajnik.
Najsevernejša potniška zračna proga
je proga Arhangelsk—Siktivkar, ki bo otvorjena sredi decembra t. 1. Proga bo igrala važno vlogo v razvoju severne industrije.
i ,
Optimizem In pesimizem.
—	Oče, povej mi, kakšna je pravzaprav razlika med optimistom in pesimistom?
= Kako Ti naj povem? Misli si kos ementalskega sira. Optimist vidi na njem samo sir, pesimist pa samo luknje,
On zna.
Učitelj:	Vzamimo primer: mati ima
nct otmk, pa samo štiri jabolka. Kako bo ta jrbblka pravično razdelila?
Janezek: Prosim, jaz vem. kako. Sku-‘hala bo kompot.
Str« si
Marffinrslr) V F C F R V T V T.fr*
'/Maribor u, dne 12. XII. 19J9-
M. Zevacco;
V senci
Zgodovinski roman.
22
»Dala si je na sedlu napraviti nekakšno oporo, kamor položi stegno, tako da visi noga prosto, dočim se opira druga na stremen. Čista gola resnica je to, gospod ... In vendar je navada že izza pradavnih časov, da sede dame na svojih belcih kakor mi!«
In prestolonaslednik se je obrnil drugam, misleč na svoje vitežke knjige, ki jim je posvečal večino prostega časa.
Zdajci pa se je obnovilo vrvenje veselice, godba je nadaljevala svoje melodije tam, kjer jih je bila prekinila; živahno gibanje in razgovor se je začel med skupinami.
Kralj je bil dal znamenje, da naj se veselica nadaljuje.
Spremil je bil Žileto k naslanjaču, kjer so se postavile okrog nje nemudoma njene tri častne dame, ter sedel sam nedaleč ondot, ne meneč se za prestol, ki ie bil pripravljen zanj.
Takoj je nastal okrog kralja krog plemičev.
Žiletine oči so bile v prvem trenotku zaslepljene po žarki luči in po blesku te mnogoglave sijajne družbe, nato pa se je vrnil na njen obraz tisti trdovratni pokoj, ki ga je kazala, odkar je bila v kraljevem Ujetništvu.
Franc I. ni umaknil oči od nje.
»Obožavanja vredna noč veselja in slavja!« je dejal dovolj glasno, da ga je mogla slišati. »Kako se širi srce, ko sope te vonjave, gleda to šumečo svilo v lesketanju luči in občuduje toliko raznolikih lepot... Toda kdo more popisati šele veselje, ki jev mojih prsih! O neizrekljiva sladkost čuvstva, ki ga prej nisem poznal !«
Deklica ni pokazala niti z najmanjšo gesto, da je dišala in razumela te besede.
»Kaj ne, da je krasna ta veselica, gospod De Mon-kiar? Ta godba, tl objeti pari...«
»Krasna je sir!« je dejal Monklar mračno.
In stopil je nazaj, kakor da se hoče umekniti.
»Ne hodite od tod, Monklar,« je dejal kralj živahno. »Morda vas bom še potreboval nocoj, Bogme, zdi se ml, kaikor da bi nam manjkalo nečesa ali nekoga, Monklar!«
»Sir, odkar ste vi tu, nam ne manjka ničesar več!«
»Pač. pri Bogorodici! Manjka nam nekoga! Kje je moj norec?... Svojega norca hočem videti!«
Kakih dvanajst plemičev se je razletelo, kričečih:
»Tribulet! Trlbulet!... H kralju, Tribulet!«
Brezbrižna do vsega tega šuma, ki je oril okrog nje. in do vseh neštetih ljubosumnih in občudujočih pogledov, ki so se upirali vanjo, se je zdela Zileta podobna telesu brez duše, mramornemu kipu, postavljenemu v dvorano, veselici v okrasek.
Kralj sam je kričal glasneje od vseh navzočih:
»Tribulet! Norec! Kujon! Dam te pretepsti!...«
In zdajci je začela kričati vsa neštevilna tolpa dvorjanov:
»Tribulet! Tribulet!«
Plesi so prenehali. Gospodje in dame so se oprijele tega dogodka, ki je ponudil gostom novo igro: iskati Tribuleta in ga privesti h kralju...
Naenkrat pa se je začul viharen smeh in grmeče ploskanje... Vrtinec mladih gospodov je pridrvil v sobo...
»Evo ga! Evo ga!«
»V triumfu!«
»Na rokah ga neso!«
Tribuleta je nesla v dvorano petdesetorlca gospodov in celo dam, držečih ga kvišku iti prepirajočih se, kdo dobi kako roko ali nogo.
Norec se ni ustavljal; bil je smrtno bled.
»Sir. našli smo ga na kolenih ...«
»Čisto samega v oddaljeni dvorani •..«
»Jokal je kakor pijan...«
»To je šala!«
»Da, Tribulet! Ta pa, ta!...«
»Gre in plaka v kotu, daleč od veselice...«
A začul se je Tribuletov glas; zvenel je strašno, skoraj zlovešče:
»Bilo je zato,	da bi	se	vi	smejali, gospoda!«
»Bravo, Vivat! To	je	norec!... Živel Tribulet!«
»Tiho!« je ukazal kralj. »Razmeknite se gospoda; vsi naj vidijo mojega norca,.. Stopite semkaj, gospod Flerial!«
Žileto je prešinil silen trepet.
Obrnila se je k Tribuletu.
Videla ga je in ga spoznala.
In še tisti trenutek je razumelo plemenito dete vso strašno komedijo,	ki jo	je	bil	pripravil kralj.
In že v istem	trenutku	se	ji je zahotelo odgovoriti
tej komediji, kakor zasluži. Njene oči so obvisele na Tribuletu...
Povedati moramo, da Žilete nikdar ni skrbelo, kaj dela mož, ki ga je imenovala svojega očeta. Čudila se je sicer, zakaj ne stanuje v hiši ob trahoarskem zidu in zakaj so njegovi poseti tu in tam tako redki... toda nikoli ni izpraševala gospoda Fleriala in je ohranila zase tudi domneve, s katerimi si je izkušala razložiti čudnost in zagonetnost tega položaja...
Današnji dogodek pa ji je razložil z brezobzirno brutalnostjo vso to negotovost!
Gospod Flerial ni bil nihče drugi kakor sloveči Tribulet.
Njen krušni oče je bil dvorni norec.
Rekli smo, da je obvisel njen pogled na Tribuletu...
Tribulet pa je ni pogledal v obraz.
Rekel si je bil v junaški neustrašenosti:
»Saj me ne bo spoznala! Ljubše mi je, da me ne spozna!«
In stal je pred kraljem ter se zdel še bolj sključen in grbast kakor po navadi; sam je pretiraval skriv-
Ijeuost svojih nog, kakor da bi se hotel izpremeniti v ostudno žival, trudeč se, biti tako popolnoma Tribulet, da Žileta ne bi mogla spoznati v njem Fleriala...
»Norec«, je vzkliknil kralj s pritvorjenun srdom, »kaj si pa delal tako daleč od veselice? Zakaj ne opravljaš svoje službe, ki ti veleva skrbeti nam za smeh?«
Tribulet je hotel odgovoriti...
Toda zgolj hropenje se mu je izvilo iz grla...
Pošastno režanje mu je izpačilo obraz, in z velikim šumom je stresel svoje kraguljčke, da ne bi slišali njegovega ihtenja ...
In res ga ni slišal nihče; slišala ga je le ena — Žileta!
Ona edina je videla solze na njegovem obrazu, izkrivljenem v režeči grimasi...
In prešinila jo je čudovita misel...
Vstala je in stopila k Tribuletu.
Osupla tišina je zavladala vse na okoli; razgovor je utonil v prestrašenem molčanju.
Ona pa, smehljaje se, kakor tistikrat v Mantu, je stopila k Tribuletu in mu obrisala z obraza curljajoči znoj.
Kralj je vstal, tresoč se od gneva.
Toda preden je mogel geniti roko ali izpregovo* riti besedo, se je naslonila Žileta na Tribuleta, ki se je zamajal od bolečine in radosti obenem, obrnila se k molčeči množici ter zaklicala z jasnim, trdnim glasom:
»Žlahtne dame in plemiči! Pravkar me je vam predstavil kralj... Zdaj sem jaz na vrsti, da vam predstavim nekoga.,.«
Bleda in odločna je prijela Tribuleta za roko:
»Dame in gospodje, predstavljam vam svojega očeta...«
Tribuletu je zasijal obraz; ves zmeden, drhteč p<> vsem telesu, je zajecljal:
»Oh moja oboževana hči!...«
In nezavesten se je zgrudil k Žiietinim nogam.“
Dolgo mrmranje se je razširilo po vrstah ogromne družbe.
Bilo je mrmranje osuplosti, pa tudi mrmranje groze, kaj bo,..
Zakaj tudi kralj se je bližal Žileti, bližal se je s stisnjenimi pestmi.
Žileta mu je zrla srepo v obraz, pripravljena ma* kar umreti na mestu ...
»Odnesite tega bedaka!« je zarohnel kralj s tre-, sočim glasom.
Prijeli so Tribuleta in ga odnesli, ne da bi bila Žileta trenila s prstom; njen oče je bil zdaj maščevan! ...
»Madam,« je izpregovoril kralj, »kaj pomeni ta čudna brezumnost?«
»Ta brezumnost pomeni resnico, sir; to vesta
sami!«
Zdelo se je, da izbruhne gnev Franca I. vsak hlP v vsej svoji divjosti.
(Nadaljevanje prih.)
Premoč Peklenlca breg smradu In kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499. 3053	Klobase vseh vrst, domače, vsako so-• boto in nedeljo pri 0 s e t u, Mariborski dvor. 3351
	Drva, Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457. Pletenine, vse vrste po meri ln okusu ter vsa popravila izvršuje hitro in točno po najnižji ceni mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2, Maribor. XXIV
Opremljeno sobo oddam boljšemu solidnemu gospodu. Vprašati Jože Vošnjakova ul. 21 II. 3548	
Prodam po nizki ceni moško obleko ln dobro zimsko suknjo. Ogleda se od 12. do 16. ure. Puškinova U I. 3547	
	Goizerce. nepremočljive ima najceneje v za'o-gi Brzopotplata. Tattenbachova ul št. 14. XXXVII.
Krzneni plašč za gospoda s sealskln-podlago In sealskin ovratnikom ceneno prodam. Vprašati iz prijaznosti v trgovini K. Granitz, Gosposka ulica 7. 3543	
	Najboljša in najcenejša dalmatinska vina, bela in črna, dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim trgom.) ^ -38
Halo! Kupujem vse vrste steklenic. Ponudbe s točnim naslovom prosim na upravo »Večernika« pod: »777«. 3542	
	Krompir beli, jedilni kg & 65 para franko Maribor, prodaja od 500 kg naprej R. Dimnik. Loka pri Sv. Janžu na Dravskem polju. 3532
Zgubil sem moško rokavico v upravi »Jutra« in »Večernika«. Pošten najditelj naj jo odda istotam. 3540	
Vsakovrstne
po meri, hitro, solidno in točno
Gajšek, Mlinska 10
T/OKLI MAR,113 O R
Inseriraifte
v
^Veterniku"
Neprekosljiv in nedosegljiv v kvaliteti je pisalni stroj
CONTINENTAL
Samoprodaja
Ivam Ls^aS
specljallst za pisarniške stroje
Maribor, Vetrinjska ul. 30 Ljubljana Prešernova 4-1 Tel. Int. 2434	Tel.	Int.	2636
JUTRO
«
svojim naročnikom in čitateilem
za Božič
Da omogoči Jutro svojim skih kniiff tudi v Mariboru, dokler traja zalocra tudi v
orfjrePm nakuo krasnih sloveti* se dobe v Jutru razpisane zbirki
podružnici Tiskovna zadrug«
Hitite, da ne zamudite ugodne prilike 1 v Mariboru. Aleksandrova cesta 13	________
Izdala Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in uradnik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETEL.
X Mariboru.