Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. lxha|a v Ljnbljanl vssk torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol lota S-50 K za četrt leta 4'80 K Ptaantna Uavllki 10 • Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne spre jeinajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: EnOatopna pett-vrstica (Širina 88 mm) xa enkrat SO vin., večkrat po dogovoru. 31. štev. V Ljubljani, v torek, dne 15. marca 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise ta list: Uredništvo iRdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poSiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/II. Državni zbor. Petkova seja. Zanimiva seja marsikaterem oziru 1 Čitateiji bodo lahko sodili. Med vložki je socialno-demokratična intepelacija o smrti nekega domobranskega četovedje. Domobranski minister Georgi je od* govarjal na neke starejše interpelacije. Potem se je nadaljevala debata o finančnem načrta. Prvi je govoril bivši trgovinski minister dr. F o M, ki se je največ bavil z žalostnim finančnim položajem' na Češkem. Sklenil jse je ra to konec debate. Za generalna govornika sta bila izvoljena krščanski soci-alec K e m e t e r (za) in socialni demokrat dr. R e n-□ er (proti.) Rennerjev govor je bil zopet jako zanimiv in posnetek podamo čitateljem na drugem mestu. Potem so prišli na vrsto razvijal doma pri nai na Slovenskem in kako je končno prišlo do sedanjega pojma «de!avec» v drugih kulturno in ekonomično razvitejših deželah. Početkom je bil naš delavec dninar, takorekoč berač, ki živi od dneva do dneva, od ust do ust. Obrtni delavec, čevljar, mizar i t d. se je smatral kot pomočnik, cGsel», kot nekaj boljšega nad delavcem dninarjem. Kake vzajemnosti med temi delavci seveda ni bilo in šele ko se je otvorila prva večja tvornica v Ljubljani, so nastopili fabrični delavci. Ker se delavci v fabrikah združujejo v večjem številu ter imajo enak življen-ski položaj, enake potrebe in cilje, se je zbudilo med njimi čustvo solidarnosti. Moramo pa priznavati, da se to čustvo ni pri nas samorodno vzgojilo, ampak so ga prinesli delavci, ki so bili po svetu, iz tujine tudi med nas; bili so to obrtni delavci. Imeli smo torej delavce težake, fabrične delavce in obrtne delavce. Delavstvo kot celota pa postanejo ti posamezni delavci takrat, ko se zavedajo skupnih gospodarskih, političnih in drugih interesov. Delavca karakterizira, da opravlja ročna dela za lastni življenski obstanek, t. j. dela, da se prehrani, oblači in da ima njegova družina svojo streho, vse to v najmanjši meri, da komaj zadošča za obstanek. Delavstvu nasproti steji kapitalizem. Kapitalizem predstavljajo veleindastrijalci, veletrgovci in veleposestniki. Ti kapitalisti so direktni nasprotniki in izkoriščevalci delavstva. Vele* industrijalec izkuša s kolikor mogoče nizko mezdo producirati kar največ mogoče blaga in ga oddajati po najvišji ceni. Veleindustrijalec torej stiska delavstu zaslužek. Drugi izkoriščevalec je veletrgovec, izkuša prevzeti po najnižji ceni blago od fabrike in posestnika ter prodajati blago po najvišji ceni. Veletrgovec torej viša ceno živil, oblatil in itano* vanja. Veleindustrijalec pritiska torej na mezdo, da postaja ni^ja, veletrgovinar pa dviga ceno za živ rano, pa ga notri vrtiš, kakor bi ti bolečine pro-vzrokovale največjo slast. Trpiš, prijatelji — Eh, tako je življenje. Morda si premalo mislil na zgodovino Polykra-tove sreče. Toda tebi ni bilo treba metati prstana v morje. Saj je usoda sama skrbela za to, da si okusil tudi dosti pelina. A sedaj — sedaj. Na minolo trpljenje ne misliš več. Če se ti vračajo misli v pretekle dneve, iščeš v njih samo, kar je bilo lepega, sladkega, nadepolnega. Ne bole te nekdanje muke, temveč nekdanja sreča — ker je ni več. Kako je to mogoče! Stokrat, oh, kaj - kdo ve, kolikokrat? Neštetokrat ti je povedala, da te ljubi, neskončno, strastno, blazno, opojno, srečno ljubi. In verjel si ji. Moral si verjeti v svojo bajno srečo, ker niso prisegale samo njene besede. Njene oči so zatrjevale, da je prisegla resnično. Kadar ti je stisnila roko, si čutil, da ti jo stiska ljubezen. Kadar te je poljubila, si vedel, da te objema njena duša. Ona je živela za te, v tebi, samo v tebi. In vse je izginilo!... Kdo naj veruje to?... Človeški razum je slab, — morda že čaka blaznost, da se. naseli v celicah tvojih možganov. Tako grozne uganke morajo zmešati pamet, Tudi človeško srce je slabo. Taka blazna bol lahko vse napravi v srcu. Savič se je podnevi opotekal po ulicah, ponoči se je valjal po postelji; podnevi je sanjal — moreče sanje, ponoči ni mogel spati. Nesrečen je bil. A beseda »nesrečen* ne pove ničesar. Duša največjega grešnika ne more v peklu tako trpeti. Vsi njegovi upi so bili uničeni. Pa kakšni upi! Kakšen svet si je bil vstvaril v srečni domišljiji svoji — in tega sveta ni več. Ha! Saj to vendar ni mogoče! Kaj je pozabila vse? Kako bi bilo to mogoče! On ne more pozabiti, kako bi pozabila ona? Saj živi spomin tudi v njeni glavi. Toliko sreče, toliko slasti ne more izgniniti kar čež noč. Ona ni mogla pozabiti. Ali je dejala v svojem pismu, da je pozabila ? Ne, tega ni dejala! Ni pozabila ne, in če bi bila to zapisala, bi se bila lagala. One božanske ure, polne rajske blaženosti, so se morale vtisniti v njeno dušo in majhna sapica jih ne more odpihniti. Ali pa tudi ona tako trpi, kakor on ? — Oh, če bi trpela, ne bi mu bila mogla pisati tako. — Zbogom! Pozabi mel Besede so trde kakor jeklo, in vendar je v njih nekaj mehkega, da je ne more sovražiti. A on mora sovražiti! Tako besna bol ne more biti potolažena brez sovraštva. ljenje delavstva potrebnih stvari. Veleposestnik izkuša z najnižjo mezdo kakor fabrikant producirati kar največ mogoče žita in živil in po poaajvišji ceni prodajati. Ker pa je produkcija žita odvisna od letine, kar ni odvisno od volje poljedelca in je ena letina prebogata, tako da iz žitorodnih dežel prihaja preobilo blaga, medsebojna konkurenca niža ceno žita, tako da veleposestnik premalo dobi. Zaradi tega izkušajo veleposestniki ceno živil podražiti s tem, da potom parlamentov dosežejo nalaganje carine, t. j. davek na uvoz. Ako n. p. stane kvintal omenjega žita na debelo K 12 in se mora plačati K 8 carine, potem ima avstrijski veleposestnik dobička K 8 na kvintal, ker ceneje tudi veleposestniki inozemci ne morejo dajati blaga zaradi carine. Med delavstvom in kapitalizmom v tej trojni obliki ni mogoča sprava. V interesu delavstva je kolikor mogoče visoka mezda in kratek delaven dan, tako da mu ostaja čas za počitek, odlastek in izobrazbo; v njegovem interesu je, da živi in stanuje kolikor mogoče ceno. V interesu kapitalizma pa je, da je mezda nizka in cena pridelkov kolikor mogoče visoka. Tukaj je kontrast direkten in se ne da drugače izravnati, kakor potem razrednega boja. Stremljenje delavstva je torej v prvi vrsti, da si osigura življenje. To je ustvarilo delavske strokovne organizacije v konsumnih društvih. Ker pa so imeli predvsem kapitalisti v rokah zastopstvo v parlamentih in parlamenti dajejo zakone in določajo carino, je delavstvo uvidelo, da brez politične organizacije ne more uspeti. Zato je proti izkoriščanju kapitalizma po državnih zastopstvih ustvarilo tudi politične organizacije. Delavstvo v svojem razvoju pa se ni zadovoljilo več, zahtevati najnujnejše potrebe za vsakdanje življenje, ampak je prišlo do spoznanja, da ima enake pravice do ugodnega življenja kakor ostali sloji, da ima pravico do omike, do umetnosti, do udobnosti in do odlastka, kolikor to zahtevata harmoničen razvoj človeškega telesa in človeške duše. Po drugi strani si pa kapitalisti s kapitalom, pridobljenim vsled izkoriščanja delavstva, ne privoščijo samo vseh življenskih potreb v polni meri, izobrazbo, udobnost, zabavo in odlastek, ampak smatrajo kot prepotrebno zase tudi razkošje in prazno dangubo. Umetnost in pridobitve kulture obračajo vse v svojo odvisnost in jih podlagajo često perverznim čustvom. Propagirajo tako nemoralnost i> zapeljujejo tudi nižje sloje v stremljenje po dangabi in razkošnosti, ki se pri neomikanem delavstvu ravno izraža v alkoholizmu, v kartanju in brezpotrebnem praznovanju delavnikov. Kapitalizem pa tudi direktno pospešuje delavstvu škodljive užitke in zabave ter ga s tem uči zapravljati težko prisluženo mezdo, ga odvaja od omike in organizacije in ga tako končno docela zasužnji. Med delavstvom in kapitalizmom so takozvani erednji sloji. Ločimo jih lahko na tri dele: Kmečki posestniki, mali obrtniki in trgovci in inteligenti, to so učitelji, duhovniki, zdravniki, uradniki, advokati in Inženirji. Mali obrtnik in trgovec in mali po- Pa koga naj sovraži? Nje ne more, ne more! Ona mu vstaja v spominu tako krasna, tako mila in blaga, da bi se zjokal spričo njene slike in jo še prosil odpuščanja. Zakaj? Ker je ne more preklinjati? Ker je sam tako nesrečen in ker ne more umeti, da je bilo to mogoče. Zdramil se je. Hotel je pregnati spomine. A spomini so mu skakljali pred očmi in niso se dali prepoditi. Pokazovali so se mu solnčne slike in sličice, globoki vzdihi iz najtajnejših kotičkov njegove duše pa so vpraševali: Kje je sedaj vse to? Ah, ne prepevajte več slavospevov življenju, ne hvalite več sreče. Vse je slepilno, vse se roga človeku in njegovemu zaupanju. Savič ne zaupa ničemur več. Kje je še grad, ki bi imel dosti močan temelj, če se je mogla porušiti zgradba njegove sreče. Nihče ne bi bil smel verjeti, da kdaj izgine ta ljubezen. Z njunimi bitji je bila spojena, v njunih srcih je imela korenine. Vse je pričalo njeno pristnost, njeno trajnost, njeno ne-premenljivost. In vendar je izginila, popolnoma izginila. Ne samo opešala, potemnila; ni je več, enostavno: ni je več. Ne verujte več nikomur in ničemur. One rože tam so krasne? Lepo duhte? — Ne verujte? Laž so, njih lepa barva in mila dišava vas vara. Dalje prih. sestnik spadajo po svojem ekonomičnem interesu pravzaprav v politično organizacijo delavcev. Tudi ti stanovi imajo dohodke, ki le malokdaj presedajo mezdo delavca. Razlika med mezdo delavstva in pridobitkom teh stanov je v tem, da dobiva delavec mezdo od dneva do dneva, od tedna do tedna, od meseca do meseca, dočim pa posestnik in obrtnik dobi plačilo, kadar blago proda, odvisen je prvi še od suše in moče, zaradi tega toliko čuti nad seboj neko višjo, neznano oblast. Mali obrtnik in trgovec pa je odvisen in špekulira s kapricami inteligentov, kapitalistov in delavstva. V drobnem delovanju in prodajanju izkuša ravno tako višati ceno pridelkov in izdelkov. Mali obrtmk in trgovec in mali posestnik pa vkljub temu stremljenju ne more vzdržavati konkurence veleproduk-cije, veletrgovine in veleposestva, tako da je končno vezan, ako hoče višati cene, večinoma le na izkoriščanje slabih instinktov delavstva in na kaprice inteligentov. Po pošteni poti pa si ne more zboljšati svojega življenskrga položaja in morajo biti ti stanovi zadovoljni, da pridejo do hrane, obleke in stanovanja; udobnosti, odlastka si pa tudi ti stanovi na morejo privoščiti in v stremljenju za izboljšanje svojega življenskega položaja imajo edinega zaveznika v delavstvu. Zato bi se morali tuli politično organizirati poleg delavstva. Iateligenti so danes kreature kapitalizma. Svoboda je le navidezna, umetnost in veda morata služiti ciljem kapitalizma. Kapitalizem inteligente razmerno dobro plača kot svoje sluge in jim odpira prosto konkurenco med seboj, v službi kapitalizma. Po drugi strani veda in umetnost vplivata na inteligente, da potom spoznavanja uvidijo prave potrebe človeške družbe in prave človeške interese ter streme po resnični svobodi. Zaradi trga lahko inteligente ločimo v dva sloja, one, ki so sužnji kapitahzma in njega orodje, ki so takorekoč izvrševalci zlorabe zakonov meščanskih parlamentov in so v plačilo dekžai vsega razkošja in perverznosti kapitalistov samih; drugi sloj pa je sloj inteligentov, ki je potom spoznavanja uvidel krivičnost sestave današnje družbe in pravičnost razrednega boja delavstva, obenem pa tudi, da le razredni boj spremeni človeško drušbo in da je le po zdravem egoizmu delavstva mogoče zlomiti perverzni egoizem kapitalizma. Oai del inteligence, katerega bi imenoval egoistična inteligenca, odvrača delavstvo, obrtaika, trgovca in kmetovalca od razrednega boja in ga pod pretvezo vere in narodnosti podlaga sebi in kapitalizmu Tako ima klerikalizem pod vodstvom duhovništva namen, kmečko ljudstvo držati v lastnih, od delavstva ločenih organizacijah in tako druži tudi posvetna inteligenca delavca, obrtaika in trgovca v posebnih organizacijah. Ker so vse te organizacije v službi kapitalizma, izkoriščevalcev in sovražnikov delavstva, sme socialistično organizirano delavstva smatrati vse narodne delavskein kr šč a n-sko-socialne organizacijo kot izdajalske, katere edino omogučujejo, da se kapitalizem drži še v tej obliki, kakor ga imamo pred seboj. Cilji delavstva pa niso odpravljanje kapitala in boj proti industriji, marveč delavstvo priznava, da je le potom velike obrti mogoče producirati blaga v zadostni meri in po najnižji ceni. Delavstvu gre torej le za regulacijo konsuma. Ako hoče to storiti, mora delavstvo postati lastnik proizvajalnih sredstev ter izločiti kolikor mogoče trgovino, da pride industrija in poljedelstvo v direktno dotiko s kon-sumentom. Pri izboljšanju produkcije in pri upravi pa mora delavstvo tako rabiti inteligenco, kakor je sedaj potrebna za kapitalizem, le da zahteva delavstvo, da se inteligent zaveda, da je delavec sam in organ delavstva, ne pa, kakor sedaj, glavni pomočnik izkoriščanja potom kapitalizma. To zahtevo delavstva imenujemo kolektivizem, t. j. da ima skupnost postati lastnica vsega orodja in izdelanega blaga in da skupnost regulira tudi konsum, ki se mora zopet obračati po življenskih potrebah človeških, L j. mora dajati ia ohraniti človeku zdravo telo in zdravo čilo dušo. Končno se .mora delavstvo vprašati, je li to mogoče doseči, ali ni vse to le utopija? Odgovor dobi v zgodovini. Delavstvo je pričelo boj takrat, ko je bila vsaka organizacija bndodelstvo, ko se je organizirano delavstvo preganjalo po ječah in vislicah. Vkljub vsem naporom državnih oblastij in vkljub vsej zvezi in premoči kapitalizma pa so si delavci v vseh kulturnih državah izvojevali prostost organizacij in dejansko dosegli vsaj najpotrebnejše izboljlke življenskega stanovanja, predvsem bolniške blagajnice, zavarovanje proti nezgodam in zavaro- vanje za starost. Izvojevali pa so si tudi splošno volilno pravico in s tem je delavstvo danes v vseh kulturnih državah postalo odločujoči faktor. Sedaj je postalo za delavstvo glavno vprašanje in glavna potreba izobrazba, ker bo delavstvo svoje politične moči znalo izkoristiti le, če bo politično, socialno in ekonomično dovolj zrelo, da bo znalo urediti potom svojih parlamentov produkcijo in konsum in da bo zase iskalo to, kar človeka vzgaja in dviga. Zato je danes delavstvu poleg ekonomičnih in političnih organizacij potrebna tudi izobraževalna organizacija, ker le izobražen delavec bo vedel, kaj mu je treba, da si ohrani zdravo dušo z zdravim telesom. Zahtevajta po mh goitilaah, kavarnah la v brivnicah MF* SSSSS2SfiSS9SW8SH9SK9SfiSSWSSfi9 Politični odsevi. * Za Lnegerjovo dedičino se je med krščanskimi socialci razvil čuden boj. Lueger je sam v svoji politični oporoki izrekel, da je edini, ki je sposoben, nastopiti mesto dunajskega župana, dr. Weisskirchner, katerega je rajni župan sam dvignil iz nižin magistratnega uradništva. Weisskirchner se pa brani z vsemi štirimi. Weisskirchner je danes minister. To pač ne bi moglo zadostovati za njegovo odklanjanje, kajti toliko kolikor navaden minister, je dunajski župan tudi. Vrhutega je ministrstvo od danes do jutri, županstvo je pa vendar nekaj trajnejšega. A Weisskirchner že ve, kaj hoče. Njegovo stremljenje je višje; postati misli, kadar pade Bienerth, ministrski predsednik in se zanaša napro-tekcijo prestolnega naslednika nadvojvode Franca Ferdinanda. Kar je bilo dovolj Luegerju, je premalo njegovi kreaturi Weisskirchnerju. Ker pa tudi ministrsko predsedništvo ni večno, bi imel Weiss-kirchner pozneje postati guverner banke dežel, mesto, ki ne zahteva nobenega dela, a je bogato plačano. * Vodja krščanskosocialne atranke ima postati princ Liechtenstein, tisti, ki je znan zaradi svojih klerikalnih šolskih predlog. Liechtenstein je že dolgo bolehen, njegovo načelništvo torej ne bi bilo nič druzega kakor ime. * Dr. Gosimann bi na vsak način rad postal dunajski župan. Lueger sicer še leži na mrtvaškem odru, a v krščansko-socialni stranki že zavijajo njegove besede, jako da bi se moral obrniti, če bi bil že v grobu. Pravijo namreč tuko: Ko je Lueger privolil, da je Weisskirchner postal minister, je s tem že sam ovrgel svojo oporoko. Ampak če je Weisskirchner postal minister, še ni rečeno, da za to ne bi mogel ali smel postati dunajski župan. In če bi bil Lueger hotel ovreči svojo oporoko, je bil že toliko možen, da bi bil to storil. Toda bila je Luegerjeva želja, da postane Weisskirchner župan, ne pa Gesman — Lueger je že vedel zakaj. Seveda, tudi Weiss-kirchner ve, zakaj bi rajši postal šef kabineta in Gessmann ve, zakaj bi mu bilo županovanje všeč? * Volilno sodišče je predmet zakonskega načrta, ki ga je po nalogu pododbbra legitimacijskega odseka izdelal poslanec dr. Lieber-mann (socialni demokrat). Glavne poteze tega načrta so sledeče: Sodišče za presojanje volitev, proti katerim je vložen ugovor, šteje 52 članov m ga voli zbornica poslancev na začetku vsake državnozborske volilne dobe. Člani, ki jih voli zbornica, ne smejo biti ne poslanci, ne uradniki državnega zbora. Predsednik in njega namestnik se volita izmed članov upravnega in državnega sodišča. Pri volilnem sodišču se lahko pritoži vsak volilec. Postopanje se sestavlja iz preiskave, zaslišavanja prič, katero opravljajo kazenski sodniki, in iz glavne razprave, pri kateri je vsaki stranki dovoljen poziv odvetnika in poraba drugih sredstev v zagovor, kakor pri porotnih sodiščih. Izmed sodnikov, katerih ima biti za vsako razpravo 12, lahko vsaka stranka odkloni polovico kakor pri porotnih sodiščih, ne da bi navajala razloge. Porotniki odločujejo z večino glasov o veljavnosti volitve in z večino glasov lahko kon-statirajo, v čem se je grešilo proti čistosti volitev. Kadar je vložen volilni protest, ne sme preteči do glavne razprave več kakor šest mesecev. Domače vesti. — Za krščanske glave je spoznal ravnatelj kranjskega deželnega muzeja, od klerikalcev v deveta nebesa .znanosti* povzdigovani dr. Man-tuani — želve, ki so jih izkopali v Stepanji vasi. Neki žurnalist, ki ima vražjo nalogo, iskati senzacije za vsako ceno, je napisal v žurnal, ki hoče biti »interesanten* za vsako ceno, da so izkopali v Stepanji vasi kar 100 človeških glav. In je bil še silovito ponosen, da je prvi javil to senza-cionelno vest, Pa je prišel naš znanstvenik in je najprej pritrdil, da so res človeške glave. Tej konstataciji je pa še dodal »znanstveno* kombinacijo: Glave morajo biti iz turških časov; iz francoskih ne morejo biti, ker Francozi niso imeli navade, odsekati ljudem glave. Turki pa so bili tako neprijetni. Duhovita kombinacija. A mogoče bi bile še druge. Kaj, če bi bili Francozje tam postavili oni mični instrument, ki se je zdel radovednemu delikventu vedno sumljiv in ki ima poetično ime giljotina ? S tem aparatom so včasi silno pridno delali. Pa če ne iz francoskih časov — zakaj ravno iz turških? Saj je,bilo v naših krajih še nekoliko drugih bojev. Ce morajo na vsak način biti krščanske glave, bi pa bilo mogoče, da bi jih bili spravili pod zemljo naši slovenski praščaki, ki so temeljito odpravili krščanstvo, ko jih je Perun pripeljal v te dežele. Po čem je neki učeni muzejski direktor »spoznal*, da so glave ravno krščanske? Kakšno svetovno slavo si lahko pridobi, če to povel Zakaj doslej ni bilo znano še nobenemu prirodoslovni, da so si krščanske lobanje in. — želve tako podobne, da jih znanstvenik — zamenja. No da — dr. Man-tuani je dolgo hrepenel po priliki, da bi dokazal svojo nedosežno in brezprimerno sposobnost za vodstvo deželnega muzeja. Prilika je prišla, izkopali so želve in naš direktor je agnosciral krščanske glave. Kako se bodo smejali — Turki, če zvedo, kakšne zmage so dosegli na Kranjskem, ne da bi sami kaj bili vedeli o njih 1 — Predavanje pri St. Ivanu pri Trstu. V soboto, dne 5. t. m. je predaval sodr. dr. F er folja v Delavskem izobraževalnem društvu pri Sv. Ivanu o predsodkih. Predavanje je bilo lepo obiskano in navzoči so pazno sledili izvajanjem predavatelja. Pa kako bi ne? Saj je govoril vsem iz srca v srce in je za lepi poduk žel obilo pohvale. K temu kratkemu poročilu o lepem predavanju smo dobili še sledeče: Ni dvoma, da narodnjakom ni v še C delo za ljudsko izobrazbo. Zato »o tudi tajno agitirali proti predavanju. Agitacijo proti predavanju ja organiziral neki učitelj iz Sv. Ivana. In sicer baje zaradi tega, ker je bilo na italijanskem plakatu povedano, da bo dr. Ferfolja govoril v slovenskem jeziku, češ, da ko je predavala sodruginja Mastinuzzy, se na slovenskem plakatu ni povedalo, da bo govorila v italijanskem jeziku. Vidi se torej, da je narodni učitelj (?) poiskal dlako v jajcu, da je mogel poslužiti podlemu namenu. Dosegel je svoj namen pri narodnih možeh. Narodno ženstvo ga pa ni ubogalo in je prišlo na predavanje kljub njegovi agitaciji — če že ne prav zaradi njegove protiagitacije. Da bi do-tičai učitelj vedel, kako nizko stoji izpod navadnih delavcev! * — Ljubljanske občinske volitve. Iz občin skega sveta izstopijo letos v 3. razredu Kozak in Mally, v 2. razredu Hribar, dr. Majaron, Sajovic iu dr. Tavčar, v 1. pa Lenče, Predovič, dr. Triller in pl. Trnkoczy, sam pa se je zahvalit obe. »vetn. Bergant Voliti bo torej 11 obč. svetovalcev: v 3. razredu tri, v 2. in 1. pa štiri. Volitve bodo za 3. razred dne 18., za 2. razred 20. in za 1. razred 22. aprila; in sicer v 1. pri eni komisiji, v 2. in 3. razr. pa pri dveh; doba volitve je za 1. in 2 razr. od 8. do 12. za 3. razr. pa od 8. do 2. Event. ožje volitve bodo vsakokrat dan po glavni volitvi. Lokal bo Mestni dom. Imeniki so »ložem •d srede naprej skozi 14 dni. Predsednik 1. oddelka 3. razr. bo dr. Novak. 2. odd. 3. razr. dr. Švigelj, 1. odd. 2. razr. Milohnoja, 2. odd. 2. razr. Majer in 1. razr. dr. Oražen. — Klerikalci nameravajo letos nastopiti pri ljubljanskih občinskih volitvah. — Utopljenko 10 Mili v torek zjutraj gozdarski delavci na takozvanera «lenštatu» v Idriji pod plavljenimi drvmi. Na lice mesta došla sod-nijška komisija je ponetrečenko spoznala za 43 letno rudarjevo soprcgo Frančiško Rejčevo iz Idrije št, 115. Imenovano so pogrešali že od ponedeljka 28. februarja zvečer. Bila sta z možem v neki gostilni ib sta se nekako ob 8. zvečer na cesti proti Lv gatcu ločila. Ker je mož večkrat zelo sirovo ravnal z nesrečno pokojno, se domneva, da jo je sam pahnil v takrat naraslo Idrijco in bil vsled tega aretiran in oddan sodišču v Idriji. Strokovni pregled. Be|a strokovne komisije se vrši v četrtek, dne 17. marca ob 8. uri zvečer v prostorih strokovnega tajništva, Sodruge člane prosim, da se zanesljivo in točno ob določeni uri udeleže, seje ker ie rešiti nekaj zelo važnih stvari. 1 Iv. Toka n strokovni tajnik. Zadnje vešti. Društvene vesti. Anton Medved umrl. V Turjaku je v soboto zvečer nenadoma umrl ondotai župnik Anton Medved je zamotanjem črev. Medved, ki ni pri klerikalcih izkusil nič dobrega in ja imel tudi precej ostre konflikte s škofom Jegličem, je bil rojen 19. maja 1869 v Kamniku. Njegove zasluge so na literarnem polju. Napisal je neštevilne pesmi, izmed katerih se mnoge odlikujejo po obliki in po idejni vsebini, Iz dobe kmečkih uporov je zajela njegova drama «Za pravdo in srce*. Pozneje je spisal dramo «Kacianar», kateri je posvetil silno mnogo truda in jo je dolgo popravljal, preden jo je lani dal gotovo iz rok. Njene uprizoritve ni več doživel. O socialni demokraciji je Medved imel vse drugo mnenje nego množici naše duhovščine in večkrat je tudi priznal svoje simpatije za fajo. Bodi mu časten spomin. Zizlb&mbnle v Zagorju. Zagorje ob Savi, 14.' marca. Včeraj so Zizibambulci začeli »osvoje-vati» Zagorje. To začenjajo že več kakor leto dni, ampak od začetka še nikamor niso prišli in ne bodo. Včeraj so imeli shod. Zahvaliti se imajo zato edino toleranci socialno^demokratičnih delavcev, katerih je bilo na shodu več kakor 4/s\ Pa 10 n‘ dali parolo, da se da nasprotnikom mirno govoriti, če zagotove besedo tudi našim govornikom. Kt r so narodnjakovci dobro vedeli,| kakšen je položaj kljub narodnjakarske drobnarije, katero so bili prignali za ragrajanje, so se tudi hitro vdali. Seveda so dali obljubo že z namenom, da jo prelomijo, če bo le mogoče. S prerokom Mandičem se je prignal v Zagorje ves štab N, D. O., ponosni Juvan, modri Škerlj, znani Veršič i. t. d. Naši so mirno dovolili Mandiču čvekati najveSie konfuznosti in še sedaj niso izgubili miru, ko je Mandič žalil socialno demokracijo. A ko je dobil sodrug Cobal besedo, je celo zizibambulsko vodstvo postno nervozno in naenkrat je predsednik sodrugu Cobalu brez vsakega povoda vzel besedo. Ni čudno, da je takrat minila potrpežljivost tudi našim delavcem in hitro so narodnjakarji nehali zborovati. Pa bi že davno lahko vedeli, da se zagorski delavci ne dajo kar meninič tebinič oslepariti. § Predavanje v Pulju. V soboto ob 3, popoldne predava sodrug dr. Tuma v novem delavskemu domu o predmetu: .Socialna demokracija in njeno gospodarsko stališče.* Prepričani smo, da bo vsak puljski sodrug storil svojo dolžnost, da bo udeležba na predavanju čim večja. § Koncert i plesom priredi jugoslov. soc.-dem. stranka v Pulju v soboto, dne 19. t. m. ob 8. zvečer v okrašeni dvorani novega delavskega doma, Clivo Castello št. 2. Sodeloval bo izbran orkester. Poskrbljeno je tudi za raznovrstne šaljive zabave. Vstopnina za moške 80 vin. Lueger)ev pogreb Dunaj, 14. marca. Danes opoldne se je izvršil Luegerjev pogreb ob velikan ski udeležbi vsakovrstnih dostojanstvenikov in ljudstva ter ob razvoju vsega žalobnega pompa, ki ga premore rezidenčno mesto. Harčnl spomin. Dunaj, 14 marca. Slavnost v spomin žrtev marčne revolucije 1848 je letos krasno uspela. Včeraj je bil nenavadno lep spo-mladni dan. Neštete množica so se zbrale v po gameznih okrajih in združene odkorakale na centralno pokopališče. Sprevod je pod simerinlkim vi-; aduktem trajal od 723. do 5. popoldne. Pred obeliskom na pokopališču je defilirala nepregledna množica in pss'pavala grob z rdečimi nageljni. Ko je zbor odpel krasno skladbo .Achtiehnhundert vierzig und acht», je prvi govoril poslanec Schuh-meier, potem Prašek češki. Niedzielaki poljski, Antonovič rusinski in Suslecz madžarski. Okrog obeliska so organizacije položile cel hrib vencev z rdečimi trakovi. Ttssa v Aradn. A rad, 14. marca. Včeraj je prišel grof Tisza sem h konstituiranju lokalne vladne stranke. Prei hotelom so priredili socialni demokratje viharno demonstracijo. Na ustanovnem zboru je dejal Tisza o volilni reformi: »Treba je narod šele povesti skozi tako šolo (!), ki prinese širokim slojem blagostanje, katero omogoča resno pečanje z javnimi zadevami (I) Volilna pravica se ne sme izročiti tistim množicam, v katerih rokah bi bila orožje, ki bi škodovalo madžarskim interesom (!)* Ogrska volilna reforma. Budimpešta, 14. marca. Socialno - demokratična .Nepszava* javlja, da zahteva načrt grofa Tisze za volilno pravico polnoletnost, stalno bivanje, neporočnost, štiri ljudskošolske razrede in 10 kron davka. Andraii proti prestolnemu nasledniku. Bu-d im peš ta, 14. marca. V .Budapesti HirUpu* je Aadraši napadel nadvojvodo Franca Ferdinanda, ker je kondoliral ob Luegerjevi smrti. Članek pravi, da prestolni naslednik nikdar ne bo našel poti do madžarskih src. Ziba)a)tt U 1 UK« fistUi«. Sožrnal. sobIMbUH (rimi ti trUilci, Un i' u nipotii« Vsi« mili.,. •. pripor"! Shodi. Pulj. V nedeljo 20. marca ob dopoldne je javen ljudski shod z dnevnim redom Narodno vprašanje in socialna demokracija. Glavni poročevalec je sodr. dr. Henrik Tuma iz Gorice. Shod je za puljske delavce zelo važen, zato pričakuje politični odbor čim obilnejšo ude« ležbo in pozivlje vse zaupnike, da pridno agitirajo. Vsak sodrug naj obvesti o shodu tovariše, ki morda ne vedo zanj. Jesenice na Gorenjskem. V nedeljo, dne 6. marca t. I. smo imeli na Jesenicah zelo dobro obiskan javen ljudski shod pri vsem tem, da je bilo jako lepo vreme in da je mnogo ljudi šlo na razne izprehode. Predaval je na tem shodu sodrug dr. T u m a iz Gorice in sicer: »Delavstvo in socijalizem“. Razložil je najprvo, kaj je delavec in kdo je delavec. Nato je govoril o soci-jalizmu v tako priprostih in razumljivih besedah, da je pač vsakdo razumel, naj bi bil še tak analfabet. Končno je še omenil sovražnike delavstva, med temi v prvi vrsti pijačo. Njegove besede so marsikoga po pravici občutno zadele, da se je od sramu nasmehnil, a je gotovo sklenil poboljšati se. Sodrugu predavatelju se delavstvo iskreno zahvaljuje za njegovo predavanje. Kz stranke. Deželna organizacija goriika je založila socialno-demokratične kolke za pisma, ki so med našimi domačimi kolki pač najlepše in najličnejše v modernem slogu izdelani. Kolki predstavljajo zidarja, ki klada rezano kamenje. Ista organizacija je založila razglednice, ki predstavljajo kovinarskega delavca z razprtimi rokami pred naklom. V ozadju se vidijo dimniki tvornic in dim, delavec pa stoji v postavi, ki izraža silo, samozavest in željo po svobodi. Pod sliko je moto: e Vse je Tvoje delo, k«jl Dvigni lakti, zlomi vez! le da zite bilo ni to delo, kar je dela, bodi Tvoje, kar si skoval, se je vzelo, vstaja zarja osvoboje, lanec sebi si skoval! novo delo plodni dan. Tretjič je založila užigalice. Na žoltem dnu je zarisana z rudečo barvo glava Helija, grškega boga solnca. Vse narise je izvršil akademični slikar Avgust Bucik v Gorici. Že več let se je izražala med delavstvom želja, imeti svoje kolke, razglednice in užigalice. Sedaj je tej želji ugodila deželna organizacija goriška. Dolžnost pa je delavstva, da seza po njih in tako manifestira tudi pri vsakdanji rabi svojo zavednost, obenem pa podpira zalagatelja, deželno organizacijo so-cialno-demokratične stranke v Gorici. Posebno morajo konsumna društva, katera je ustanovila socialno - demokratična stranka, izvrševati svojo dolžnost, da odpravijo iz svojih prodajalnic različne užigalice drugih vrst in svojim odjemalcem podajajo strankarske užigalice. Tudi za delavce mora veljati geslo „Svoji k svojim". — Organizacije in trafikanti dobe užigalice pri deželni organizaciji socialno-demokratične stranke v Gorici. Delavci! Agitirajte za lastna podjetja! o 8rbska socialno-demokratična stranke na Ogrskem. (Nadaljevanje is sobotne številke). Kongres je drugi dan nadaljeval razpravo o samostojni organizaciji srbske stranke na Ogrskem ter se je soglasno sprejela sledeča resolucija: 1. Centralni agitacijski odbor srbske sekcije ogrske socialno-demokratične stranke ostaja tudi še naprej v Budimpešti. 2. Nalaga se novo iibranemu agitacijskemu odboru, da ustanavlja v Budimpešti in po deželi agitacijske in propagandistične organizacije v zmislu statuta splošne ogrske socialne-demokratične stranke in da med temi organizacijami vzdržuje najnujnejše zveze. 3. Kakor hitro bodo sredstva dovoljevala, ae Z3.Cfr£bška. tovarna tvrdke Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode Izključno te Iz najboljših SirOVin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovat\]u dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu iFranckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. ut V. V nea, is: o ti. V. Tovarniška znamki* Noto urejeno skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke 15. G(’)T^L, IvjubljQna,Mestni trg 10 Solidna postrežba! se slavnemu občinstvu priporoča. 3-3 Cene nizke! naj ustanovi sporazumno s centralno upravo ogrske socialno-demokratične stranke poseben srbski sekretariat. — Nato se je izbral odbor 9 članov in v kontrolo 5 članov. — Z zadovoljstvom se je vzela na znanje izjava bivšega sekretarja D. K. Todoroviča, doslej aa somu anarhistično socialistične propagande, ki je pismeno izjavil, da se podvrže brezpogojno novo organizirani stranki po programu ogrske socialno-demokratične stranke. Nato je volilni zastopnik srbske socialno-demokratične stranke sodrug Tušanovič t lepem govoru narisal temeljne težoje srbske socialna demokracije in tudi preciziral stališče stranke proti klerikalizmu, v katerem vidi stranko, ki zabranjuje prostemu ljudstvu napredek in izobrazbo in je tako sovražnik socialne demokracije. Povdarja potrebo antialkoholičnega gibanje ter sklene s pozdravom na internacionalo. Sodrugi zaupniki, ki so dobili koledarje v kolportažo, so naprošeni, da čim-prej odračunajo. Čas je, da sklenemo knjige! Zidarji in zidarski delavci, pozor! Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad devet mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikko-mision der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v Švico 1 Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju. Raznoterosti. t 0 mltann Abdulu Hamidn poroča y. CJ c 3 .= -2 g •= Vsak kdor varuje svoje čevlje, rabi edino »Jurjevo čistilo" ki je v svoji dobroti nedosegljivo. V vedni uporabi napravi usnje zelo mehko. Edina izdelovateljai 10—8 3(regar & Seljak - Cjubljana. Častiti gospod Gabrijel Plccoll lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem 2e vso B2-81 z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle peaealalk In premlranl medvedji lovco v Korltnloah, poftta Knežak pri tl. Petra aa Kraeu. Kavarna ,Unlone‘ v Trsta nlioa Oaserma ln Torre Blanoa se priporoča. 1 I l| II I •( I I i | I l i '| I I I l l l Bolniška dražba združenih plvovaren Žalec In Laiki trg ''f&i v Cfubljani Talaian itav. 108. Telefon itev. 168. priparača mjt Izborno pivo v sodcih In stokenlcali. ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI. BS - 7 IiiajaMj la •dfoveral avedalk Fiia tarifi Tita Iv. Pr. Umpist ? Kranju