Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 200. Ljubljane 8 vin. y Ljo&UoDi, v si* 19. novemDrfl 1913. Leto XII, s Velja po pošti: 5 Sa oelo leto naprej. , K 26-— sa en meaeo „ .. „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29-— ■a ostalo Inozemstvo . „ 35'— V LJablJaol oa dom: Za celo lett naprej . . & 2*•— sa en mesa. „ . ■ „ 2 — V opran pr«|eia o«neno „ 1*70 s Sobotni Izdaja i == ia celo let ...... 1'— ia Hemčljo oeloletno . „ B--ta ostalo Inosemstvo 12'— Inserati: Enostolpna potit vrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat 10 za večkrat primaren popust. Poročna oznanila zahvsie. ssortaieB iti: enos olpna petitvrsta po 18 vin. ■ Poslano: ....... enostolpna petitvrsta po 3G vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red, pa- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev 8/OL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne ob Nprejemajo. — Uredniškega teleiona štev 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi allot št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega teleiona št. 188. Današnja številka obsega 6 sfran?. Za pravico. (Govor poslanca Vek. S p i n č i č a dne 14. t. m. v državnem zboru po steno-grafskem zapisniku.) Poslanec Splnčič (začne svoj gc« cor v hrvaškem jeziku in nadaljuje): Visoka zbornica! V odgovoru Njegove ekscelence gospoda ministrskega predsednika na interpelacije, o katerem se razpravlja, se debatira o zanimivi, toda nekoliko kočljivi temi. S cesarskim patentom z dne 26. julija t. 1. je bila imenovana deželna upravna komisija za kraljevino Češko. S tem je prenehal funkcijonirati na Češkem ne samo deželni zbor, temveč tudi deželni odbor ter so je njujin delokrog prenesel provizorično na omenjeno komisijo. S tem se je zgodilo ustavolomstvo, s teni sc je uničila avtonomija najvažnejše kraljevine v monarhiji in se uvedel v njej gotov absolutizem (Klic: Ne gotov, ampak res? ničen!), torej resničen. Zelo značilno je, da zaradi te odredbe c. kr. vlade niso potomci onih, ki so naredili našo ustavne zakone, stavili na odgovor c. kr. vlado, ampak potomci onih, proti katerim so bili narejeni v obliki, v kakršni so. Vse češke stranke so vložile interpelacije proti imenovanju te komisije, ker se je s tem izvršilo ustavolomstvo, ker sc je s tem kršila avtonomija kraljevine Češke. Jaz od svoje strani sem imel zmi-/a-j lastno mnenje, temelječe na izkušnjah, o avtonomiji, bodisi občin, bodisi dežel, bodisi drugih korporacij v monarhiji Habsburžanov. Ako dotična korporacija, občina, dežela to stori, kar vlade hočejo ali proti čemer nočejo nastopiti, potem velja. avtonomija; sklicujejo se vlade same na avtonomijo, ako se čujejo od prizadetih pritožbe zaradi kršenja pravic in postav od strani avtonomnih oblasti. Ako pa dotična korporacija tega storiti noče ali no more, kar vlada zahteva in rabi, potem se ta ne briga za avtonomijo in izvede, kar hoče. Spominjati se jc treba na primer ie na postopanje avstrijske vlade glede ustanovitve nemških šol-v Pragi ali v Ljubljani na eni strani in glede 110-ustanovitve čeških šol na Dunaju ali slovenskih v Trstu. (Resnično!) LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L č n a r d. (Dalje.) Gospodar je očividno pobledel, kajti slučajno je zvedel za sinovo agitacijo in o razdajanju tc knjižice. Nekaj trenotkov jc molčal, potem je pa rekel s tišjim glasom: »So samo neutemeljena sumniče-nja, toda da bi hudobni ljudje tega ne izrabili, upam, da boste zase obdržali to govoričenje.« »No, gospod Revski, jaz sem vendar vaš prijatelj in oprostim mlademu samo radi vas, zdaj pa pojdimo.« »Česa želi arhitekt?« jc vprašal ravnodušno, ker mu je glavo napolnila sinova nevarnost. »Za sto rubljev vam pusti cerkev še en mesec odprto.« »Dam petdeset . . . mi jc vse eno, naj zapre.« »No, počakajte trenotek, pojdem sam prvi in ga vprašam,« je rekel glavar. Ko je čez nekaj trenotkov Revski stopil v sobo, mu je glavar namignil, da arhitekt ni zadovoljen s to vsoto. Postopanje vlade je v prvih dveh slučajih popolnoma drugačno kot pa v zadnjih dveh slučajih. Glede imenovanja deželne upravne komisijo na Češkem pravi c. kr. vlada, naj se ta njen korak označi kot državno potrebo, izredno odredbo, z ex-lex stanjem, s cesarsko odredbeno pravico, z zasilno zakonodajo, dejstvo je, da so bile razmere na Češkem v takem stanju, da se jim je moralo oclpo-moči ne glede na ustavne norme. »Boj narodnih strank v kraljevini Češki,« pravi nadalje vlada, »je. onemogočal delo deželne uprave že leta; deželne finance so bile izčrpano; nadaljno vodstvo najvažnejših humanitarnih in kulturnih nalog avtonomne deželne uprave ogroženo, postavne obveznosti se niso izpolnjevale; gospodarski sloves češke kraljevine — in pri tem tudi naše države sploh — je bil na tehtnici. To se je zgodilo« — govori še vedno visoka vlada — »edino in samo v skupnem interesu vseh prebivalcev kraljevine Češke, ne da bi sc hotelo v najmanjšem pospeševati ali. oškodovati katerokoli politično in narodno stranko dežele.« C. kr. vlada torej poudarja, da se na normalnem potu, na podlagi določb zakonov niso mogli pospeševati skupni interesi prebivalcev kraljevine češke, da se jih more samo začasno z izjemnimi odredbami, da nc zadostujejo obstoječi zakoni, obstoječa ustava, obstoječi državni red. Zdi se, da sc enake razmere pripravljajo tudi v kraljevini Galiciji z Lodomerijo. Tudi tamkaj sc bije boj med dvema narodnima strankama, in — kar me najbolj boli — med dvema slovanskima narodoma; tudi tamkaj jc žc dalj časa onemogočen deželni zbor, tucli tam se razne naloge po normalnem potu ne morejo rešiti in govorili so v zadnjem času že o imenovanju deželne upravne komisije ali kakega deželno - upravnega, komisarja. Absolutizem še ne vlada tamkaj, more se pa z ozirom na analogna izvajanja c. kr. vlade vsak trenutek uvesti. Tako je v obeli največjih severnih delili monarhije, v jedrih nekdanjih neodvisnih slavnih kraljestev. V Ogrski je še slabše. Tamkaj vlada poseben absolutizem, vsled dokazane korupcije nastala oligarhija, ki ji ni sveto nobeno pravo in noben zakon, samo cla. more nadalje vzdržati mažarski imperializem, ki na eni strani izsesuje nemažarska ljudstva in co- Revski sc je zamislil. Ako jim tucli da sto rubljev, čez nekaj clni pride iz gubernije kdo drug in zapre cerkev; saj je vendar glavar vzel ocl župnika in od njega, pa ni storil ničesar . . . Obrnil se jc z veliko vljudnostjo k arhitektu in rekel: »Z ozirom na številne žUpljanc in na prošnje gospoda župnika sem se lotil popravila cerkve, toda ako so to protivi vladini volji, sc podajem odredbam vlade.« »Hm . . . hm . . . gospod Revski, vi niste goreč katoličan, torej nc morete zahtevati, cla bi pravoslavni bil boljši od vas,« je rekel arhitekt, z bridkostjo, ker so ga prevarale mule, »kako pa boste živeli brez cerkve?« »Imamo kapelico v Nametib, kjer je župnik zavezan opravljati službo božjo . . . mora nam zadostovati, dokler nc bo popravljena ccrkev.« »Ila, če je tako, imate prav, gospod Revski,« jo vzdihnil arhitekt, kateremu je bilo žal petdeset rubljev, toda bilo ga jc tudi sram, da bi sc sedaj zadovoljil s to vsoto. Preden sta se še gosta odpeljala, je vspelo Bovškemu obvestiti župnika, cla nameravajo zapreti ccrkev iu kako je obravnaval z arhitektom, obenem pa tudi, zakaj jc odrekel zahtevano podkupnino. lo večino mažarskega prebivalstva ter tako sili k izseljevanju in na drugi strani izrablja v svoje namene tudi tostransko državno polovico. Najslabše pa je v južnih deželah, zlasti v onih, ki so naseljene od Hrvatov. (Resnično!) O Koroški nočem govoriti, o tamošnjih razmerah jc govoril tovariš Grafenauer. Tamkaj vlada absolutizem Nemcev in vsaka, tucli najzadnja država na svetu bi so morala sramovati, kar se tamkaj godi proti enemu narodnemu plemenu, Slovencem. Mimogrede naj omenim, cla ne ganejo c. kr. vlade nobenega prsta proti zatiralcem v varstvo zatirancev, in ako bi sc jih vprašalo: zakaj ne, bi gotovo odgovorile, cla tega ne pripušča deželna avtonomija. V deželah, kjer so naseljeni Hrvati in njihovi brati Srbi, nikjer ne zborujejo deželni zbori, v vseh teh deželah se vlada absolutistično. V Hrvaški in Slavoniji, materinski deželi skupne kraljevine Hrvaške, že mnogo let nimajo nobenih rednih de-želnozborskih zasedanj in skoro bo 2 leti, da načeluje tema dvema kronovi-nama komisar, čegar volja mnoge zakone nadomešča. Njegova ekscelenca gospod ministrski predsednik dr. grof Stiirgkh jc v odgovoru na interpelacije gospodov poslancev clr. Šusteršiča in tovarišev, nadalje poslancev Nemec, Tusar, clr. Šmeral, Habermann, Aust in tovarišev kakor tudi gospodov poslancev clr. Adler, Pernerstorfer, Seitz in tovarišev v zadevi sistiranja ustave v kraljevini Hrvaški in Slavoniji, rekel, da hrvaško razmere in tamkaj uvedeni absolutizem »vzbujajo živahno sočutje tudi izven mej tc kraljevine, zlasti pa pri plemensko sorodnih narodih, ki bivajo v naši državi«, cla se noče spuščati v posameznosti predloženih pritožb, ker spadata Hrvaška in Slavonija v drugo državno polovico, da pa so mora tukaj »staviti vprašanje, v koliki meri jc zmožen učinek in celotni vtis v Hrvaški in Slavoniji inavgu-rirauega. globoko segajočega izjemnega stanja vplivati preko mej sosednje državne polovice na notranje in zunanje interese monarhije.« »Vsiljuje sc tukaj,« je rekel nadalje gospod ministrski predsednik, »vprašanje, ali se dalje trajajoče raz-veljavljenje ustavnih naprav v važnem delu monarhije ne tiče tudi popolne varnosti skupnih, oziroma na skupnih temeljnih načelih obravnavajočih se vprašanj«. Župnik je bil istih misli, kakor Revski ter tudi ni maral arhitektu povrniti stroškov in ccrkev jc bila zaprta in zapečatena. Popova radost nad takim izidom prošenj za popravilo cerkve je bila velika kot njegov ponos, ker jc izključno sebi pripisoval zaslugo, cla je katoliška cerkev bila zaprla. Tocla ostal jc šc križ. Kolikorkrat jo po|> z verande svoje hiše pogledal proti Pogonji, vedno ga je zbodel v oči velik hrastov katoliški križ, ki sc je, kot se jc popu zdelo, norčeval iz pravoslavne cerkve in pričal o sili upornikov. Po pogovoru s Krestnikovim in premeščenju načelnika deželno straže se je naučil potrpežljivosti in previdnega. obnašanja prod upravno oblastjo. In ni mu odšla nagrada. Približala sc jc jesen. Nebo je bilo kakor da. bi po lijem razgrnil platno za bdenje, tu je bilo jasnejše, tam zopet temnejše, vse pa hladno, oblito z votlo, skozi katero so prodirali bledi odsevi solnčnih žarkov. Na poljih prazno in otožno, strnišča so izgubila svojo zlato barvo in postala so pepel-r.ata, siva, zapuščena. Tuintain jo strčalo utrujeno krompirjevo steblo ali se je Črnila sveže razorana njiva. Vrane so s kvakanjem preletavale z razoranc njive na Družno slrniščc ali Nadalje jc treba presojati, v koliki meri morejo vplivati morebitne daljšo izredne razmere v Hrvaški in Slavoniji na oni politični naturalizacijski proces, ki so vrši vsled izvedenja pri-klopitve Bosne in Hercegovine k monarhiji in katerega obvarovati pred zadržki, pomenja življenjski interes Avstro - Ogrske. »Zaradi tega,« je rekel gospod ministrski predsednik, »nc smemo popolnoma izpustiti iz vidika stališča monarhije na zunaj z ozirom na blizu ji ležeče interese. Na podlagi teh točk se glede na razmere tucli c. kr. vlada no more odtegniti dolžnosti, da ne bi spoznala važnosti trenutka, ki jo sili spričo kon-statiranih slabih vplivov na interese monarhije, nastopiti v < kviru svoje kom potence za varstvo voh interesov. Žo danes pa sme,« — to je bilo dno 18. aprila 1912 — »na podlagi ravno-istih točk izraziti upanje, da se bo posrečilo za upravo Hrvatske in Slavonijo odgovornim faktorjem najti sredstva, in pota, po katerih bosta prišli Hrvatska in Slavonija čimprej zopet,v posest, popolne ustavnosti.« Tako je govoril Njegova ekscelenca avstrijski gospod ministrski predsednik v javni soji poslanske zbornice državne zbora dne 18. aprila 1912, in zbornica mu je takrat živahno pritrjevala in ploskala. Sedaj imamo že li. novembra leta 1913. Od tedaj je preteklo poldrugo leto in Hrvaška ter Slavonija imata še vedno komisarja, ustava jc šo vedno sistirana in vse to, kar jc Njegova ekscelenca gospod ministrski predsednik označil kot mogočo posledico daljšega izjemnega • stanja v Hrvatski in Slavoniji, se jc zgodilo. Na koncu odgovora na interpelacije izraženo upanje Njegove ekscelence gospoda ministrskega, predsednika glede skorajšnjega uživanja, popolno ustavnosti od strani prebivalstva Hrvatsko in Slavonije se še vodno ni izpolnilo, kar je znamenje, kako slab je naš parlament kakor tucli naša vlada in vsi, ki z njo .drže, napram mažarskim oligarliom in njihovim pomočnikom. Zgodila se jo sicer izprememba v osebi komisarja; in sedanji sc pogaja o rešitvi hrvaške krize že mesece, sam ali s pomočjo mažarskega ministrskega predsednika, z vsemi hrvaškimi strankami, izvzemši s pravo stranko prava. Ta pogajanja so vlečejo tako na dolgo in so vodijo na tak način, da se jih mora označiti za nič drugega kot otresalc suho listje na polju stoječih hrušk. Takega otožnega in oblačnega jutra jc zaslišal pop trobento, vojaško znamenje, a ko je stojiil na verando, jo zagledal oddelek vojakov, ki so obdajali celo vas. Prvi trenotek jo menil, da preganjajo upornike, ki so so zopet odpravljali na božjo pot v Ležajsk. Kmalu jo pa. opazil kakšnih dvajset vojakov s sekirami in žagami, ki so šli pod ccrkev proti Čcrvonki, kjer jc stal križ. Srce mu jc pričelo utripati radosti! Slednjič jo prišel zadnji trenotek toga križa in občutil jo spoštovanje clo okrajnega glavarja, ki brez ropota, krika, nemira uničuje dokaze agitacije. Zadovoljno jo gledal, kako delajo vojaki, ki so žagali in sekali križ in pri tem niti ni opazil, da je njegova hčerka splezala na klop in tudi gledala v isto smer. »Ate!« jo naglo zaklicala, »ti razbojniki sekajo križ, na katerem jc umrl naš Izveličar . . . ali vidite?« »Lubočka, to jc katoliški križ . . . sekajo po mojem povelju,« se je hvalil pred deklico. Pogledala jo nanj začudeno, skoraj prestrašeno in za šepetala: >.Oi, ate, Bog vas bo kaznoval za la križ.« navadno igro z najvišjimi krogi monarhijo in hrvaškimi strankami, ki so se spustile v ta pogajanja. A se, kar bi so imelo pred vsem storiti za rešitev hrvatske krize, bi sc moglo izvršiti v par dneh, in to je: raz-veljavljenje protipostavnega zakona glede železniške pragmatike, objavlje-nje nekaterih že davno sankcijoniranili zakonov, kakor tudi sploh izpolnjevanje zakonov od strani ogrsko - hrvaško vlade in njenih organov v Hrvatski in Slavoniji; v prvi vrsti odpravo komisarijata ter razpis svobodnih volitev. In potom pa naj bi nadalje odločevala volja zakonitega zastopstva Hrvatske in Slavonije \ družbi za to poklicanih lak t or j o v. Kakor so sc stvari v Hrvatski in Slavoniji razvijale in so šo vedno razvijajo, so znatno škodovale'interesom monarhije na zunaj in na znotraj, zlasti pa v plemensko sorodnih deželah v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Istri, kjer pa žal ni mnogo boljše kot v njihovi materinski deželi. Bosna in Hercegovina sto tako-zvano ustavo dobili šele po 30 letih okupacije od strani monarhije, in sicer pod pritiskom razmer v Carigradu, kjer so takrat proglasili ustavo. In kaka je ta bosansko-hercegovska ustava? Od koliko vlad in korporacij je volja tamkajšnjega ljudskega zastopstva odvisna, pod koliko kavtelov je ta volja postavljena? Kako dolgo je tamkajšnji sabor v štirih do potili lotih svojega obstoja zboroval? Splošno vzeto: tudi v Bosni in Hercegovini sc vlacla absolutistično. V Dalmaciji žc dolgo ne zboruje deželni zbor. Tudi tu sc vlacla absolutistično, cla, še slabšo, upeljan je tudi policijski režim brez primere, kakor je včeraj tovariš Biankini pojasnil. Napram gotovim pojavom, ki so nastali edino in samo zaradi sovražnega postopanja ocl strani vlad proti hrvaškemu narodu, bodisi v kateremkoli delu njegove hrvaške domovine, zlasti pa v materinski deželi, so ukrenili vse mogoče policijske odredbe in se iščejo vsak dan nove; hoče sc celo — smešno, gospodje — uniformirati učence srednjih šol. Noče se poseči k viru nezadovoljnosti, k nepravičnostim, ki se prizadevajo hrvaškemu narodu od dne do dne, leta in desetletja dolgo. Tega se noče in noče se osvoboditi prebivalstva skupne kraljevine Hrvaške izpod varu-štva in jarma drugih narodov. Bodite gospodje ocl vlade prepričani, cla sc zadovoljnost prebivalstva ne cla kupiti z milijoni, o katerih se tako pogosto govori — v resnici se itak ne pošiljajo v Dalmacijo, kajti o tem se samo govori. Ne, to zadovoljnost se more doseči samo z izpolnjenjem upravičenih želja vsega hrvaškega naroda. (Pritrjevanje.) (Dalje prih.) Državni zbor. Dunaj, dne 18. novembra 1913. Danes opoldne je sklical ministrski predsednik zastopnike večjih strank, izvzemši socialne demokrate, na posvet. Rusini so šele danes točno zvedeli, kaj so jim Poljaki voljni dati. Ne upajo se pa sami rešiti tega važnega vprašanja, nego pravijo, da se morajo sni t i njihovi deželnozborski poslanci iti skloniti, kako in kaj. Zato pa seveda no morejo opustiti svoje zavlačevalne taktike, ki ji nekateri pravijo obstrukcija, in vsled tega so izrazili željo, naj se »Neumnica!« je zaklical razburjen, »Zveličar je umrl na našem križu, ta je pa malikovalski.« »Pa je vendar križ,« jc bleknil otrok, »in tako velik, tako lop!« Hotel ji je odgovoriti, kar je naglo pridrlo na dvorišče nekaj starejših žensk, blede, z žarečimi očmi. z razmršenimi lasmi in začele so kričati z raznimi glasovi: »Naj to zadavi! .... zemlja naj te požre! . . . Naj bi prepadel ti, tvoja žena, tvoji otroci! . . . tvoja hči naj nikdar ne najde miru! . . . Ako bo lačna, naj ji nikdo no da kruha! . . . ako žejna, naj ji nikdo no cla vode! . . . naga naj sc trese in umrje nepokopana! . . Otrok jo najprej gledal prestrašen, )>otem pa silno zaplakal in padel na tla. Pop se je jezen, besen ozrl, kakor bi iskal pomoči, toda dvorišče je bilo prazno, vzel je otroka v naročje in šel v hišo ter treščil vrata za sabo. In dolgo so se še razlegale kletve, preklinjevanja in zlovražbe razburjenih in v očiglocl vojaškemu oddelku divjih žensk. Ko sc jo slednjič pomirilo, jo stopil pop vos hlod na verando, toda ni si upal pogledati na voliki ogonj, zane-ton s križom, na vojake, ki so pekli ukradeni krompir, ampak je tekel v javne državnozborske seje prekinejo do prihodnjega torka. V četrtek bodo imeli v Lvovu posvet in reč so bo pojasnila. Naš klub je zastopal clr. Korošec, ki jo odločno zagovarjal, naj se Rusinom' ustreže. Izjavil je, cla dobro ve, kaj jo obstrukcija, ki ima namen državnozborniško delo ustaviti, in da je zato tudi prepričan, da Rusini s svojim krotkim nastopom tega ne nameravajo. Vse slovansko stranke so temu pritrdile. Sklenilo se je potemtakem, da bo jutri šo kratka seja, prihodnji torek pa glasovanje. Nemški National-verband in krščanski socialci so sicer protestirali, toda brez uspeha. Izgubili so vodstvo iz rok. Zaletelasta politika, ki so ob vsaki priliki javno zaprisega, se jo pri Nationalverbanclu že velikrat maščevala. Topot zopet! Skaretova interpelacija. V petek so socialni demokratje med svojimi tovariši nabrali petnajst podpisov in vložili na ministrskega predsednika interpelacijo, ki ga vprašuje, kaj jo z garancijo kranjsko deželo za Ljudsko posojilnico. Prvi je podpisan strankin tajnik nemške socialne demokracije, nižjeavstrijski, na Dunaju bivajoči poslanec Skaret. Iz nje zvemo, cla so uredniku »Zarje« zagrozili pri vladi, da bo list konfisciran, če bo kaj pisal o denarnih zavodih. Kakor je znano, so naši slovenski socialni demokratje del nemške socialne demokracijo in tako si moremo razlagati, zakaj so vtika Skaret v kranjske razmere. Podatki v interpelaciji sicer niso točni in so v bistvenih rečeh v nasprotju z resnico, vendar pa moramo priznavati, da je ton te interpelacije mnogo dostoj-nejši, nego smo ga vajeni iz naših liberalnih listov. Na tisoče imamo že interpelacij, ki zastonj čakajo odgovora. V tem slučaju si ga želimo, a bojimo se zares, da ne bo tudi ta interpelacija ostala pozabljen košček papirja. Mi se no bomo kregali ne s Skaretom. ne z nikomur drugim, samo to vprašujemo, koga bodi bolj sram, ali naše liberalce, ki bi po socialnih demokratih radi vpri-zorili novo hujskarijo proti našim denarnim zavodom, katere se sami ne upajo, ali socialne demokrate, ki tako klaverno hlapčujejo liberalni buržva-ziji. Kapitalistični priganjači za vloge liberalnim zavodom ni za socialne demokrate posebno častna služba. Polaj-ševalno je zanje samo to, da jo opravljajo na vso moč slabo. Sodrugi, po ti poti ne bo nič zaslužka, pa tudi niti najmanjšega uspeha! Bosanske železnice. V današnji seji je predložila vlada parlamentu načrt zakona o bosanskih železnicah. Dodala je obširno utemeljitev, iz katere je razvidno, da so bili zanjo merodajni v prvi vrsti vojaški oziri in potem šele gospodarski. Predlogo je sprejela, kakor to zahtevajo zakoni o upravi Bosne in Hercegovine, po dolgotrajnih pogajanjih že prej večina bosanskega sabora, obstoječa iz katolikov, muslimanov in zmernih Srbov. V soboto je bil načrt predložen ogrskemu parlamentu, clanes avstrijskemu, šele, ko oba parlamenta pritrdita načrtu, more postati zakon. O bosanskih železnicah moremo govoriti šele po okupaciji 1. 1878., ker je bil na progi Doberlin—Banjaluka, zgrajeni 1. 1872., že 1. 1875. promet zopet ustavljen. Po okupaciji pa je bilo v Bosni zgrajenih 915 km železnic, zadnja do srbske meje 1. 190(5., takozvana vzhodna železnica, ki jo zgrajena jako hlev, in ko jc našel voznika, je zaklical kot v vročici: »Kolikor konj teče, pelji se v mesto po zdravnika ... Ljubočka je zbolela .. . pojdi, pojdi!« in sam je pomagal zapreči konje. Zdravnik je ocenil bolezen kot živčni napad, a kot vzrok je navedel oče, cla se je naglo prestrašila. Čez-nekaj dni je vstal otrok iz postelje, bil je bled, često zamišljen, a na očeta je gledal z nepritajenim strahom in jc nemirno opazoval njegove kretnje. Ko se jc pop pomiril radi otroka, je vsakokrat, kadar jo stopil na verando, z zadovoljnostjo pogledal proti oni strani, kjer jc stal križ, kadar se je pa ozrl na vas, se je pomračil, kajti število župljanov, ki so zahajali v njegovo cerkev, je kljub temu, da so zaprli katoliško cerkev, postalo šo manjše, a tudi ni mogel brez jezo in bridkosti pozabiti kletev, s katerimi so njega in njegovo hčer obsule kmečke Ženske. Kmetje šc niso občutili njegove silne roko, otrok nc prinašajo h krstu in zakonov ne sklepajo v njegovi cerkvi, gotovo se pa tudi norčujejo iz njegovih groženj, katere je glasno izrekel Šelogovima, ker živita brez cerkvenega blagoslova. drzno, in vodi skozi romantične pokrajine, je pa predvsem vojaške važnosti. Ako pregledamo bosansko železnico omrežje iz Sarajeva, vidimo eno g 1 a v n o p r o g o p r o t i sever u (Sarajevo—Bos. Brod) s postranskimi črtami (Doboj—Tuzla, Lašva—Jajce), proti zapadu eno krajšo zvezo do luke, ki jo manjše važnosti, (Sarajevo —MetkoviČ), daljšo pa do važnejše luke (Sarajevo—Metkovič—Gruž) in e n o zvezo proti vzhodu (Sarajevo— Vardište), ki pa za sedaj nima večjega gospodarskega pomena. Druga proga od severa sega od Doberlina samo do Banjaluke in ji manjka zveza z ostalimi bosanskimi železnicami, bolj pa še zveza s Splitom. Najroclovitnejši kraji, kakor Posavina in okolica Bihača, so pa še sploh brez železniških zvez. Ker je pa večina teh železnic, izvzemši železnico Doberlin—Banjaluka, ozkotirna, mora dalekosežen železniški program vpoštevati tudi normaliziranje najvažnejših prog z ozirom na vojaške in gospodarske potrebe. V zmislu vojaških zahtev naj postaneta zvezi od severa (Broda—Sarajeva in Banjaluka —Mostar) normalnotirni, pridrži se pa naj obenem ozki tir iz prometnih ozirov. Ker se zgradite tudi progi Doboj— Šamac in Doboj—Brčka, se odpro na dveh važnih točkah vrata ogrskemu uvozu. Poleg dveh prog v severno-južni smeri se ima ustvariti s progo Aržano— Bugojno tudi zveza z glavno dalmatinsko luko, s Splitom. Lokalnega pomena pa bo proga Bihač—Novi, ki jo zgradi Bosna na svoje stroške. Zgradba teh prog bo stala 267 milijonov kron. Od teh bi prispevala Bosna sama 70 milijonov, Avstrija in Ogrska pa ostanek po kvotnem razmerju, Ogrska torej 35% (70 milijonov), Avstrija pa 65% (130 milijonov).Obe državni polovici bi prispevali po predloženem načrtu skozi 60 let letno približno 10 milijonov kron. Tajiti se ne da, da je predloga važna. ne samo za Bosno, ampak tudi za monarhijo. Monarhija si jc z aneksijo pridobila do Bosne pravic, ima pa do -nje tudi dolžnosti. Z nameravanimi programi se doseže tudi za Avstrijo ve-levažna zveza s Splitom, ki postane še večjega pomena tudi za srbski izvoz, ko se podaljša vzhodna železnica do glavne srbske proge. Prigovarjati se pa da predlogi, da so uspehi ogrske polovice kljub manjšemu prispevku primeroma preveliki zlasti ker ni doseženo normaliziranje proge Dol. Vakuf—Lašva, ki je za promet Sarajeva s Splitom neobhodno potrebno in bi stalo samo nadaljnih 20 milijonov. Tudi ni sedanji kritični čas z ozirom na draginjo denarja u.goden za nove zgradbe. To priznava tudi vlada sama, ki se pa sklicuje na to, cla je izvršitev bosanskih železnic iz strategič-nih razlogov neodložljiva zadeva. Lokalne železnice. Železniški minister je predložil načrt o bosanskih železnicah s kratkim ekspozčjem, v katerem se je skliceval na dodano obširno motivno poročilo. Njegovih besed ni sprejela nobena. stranka s prijaznim obrazom, ampak iz več ali manj ljubeznjivih medklicev je zvenela splošna zahteva, naj vlada predloži tudi predlogo o lokalnih železnicah, ki je bila že dvakrat v zbornici, pa še nikdar ne rešena. Minister je izjavil, da bo vlada kmalu predložila tudi to predlogo, da pa je njena rešitev odvisna od toga, ako zbornica dovoli tudi nove davke, ki jih vlada predloži. Novica poslancem ni bila prijetna in zdi se, cla so zaželjene lokalne železnice še daleč, daleč! Nujni predlog poslanca Jarca. Za pogorelce na Brodu (občina Šmi-hel-Stopiče) je vložil poslanec Jarc nujni. predlog, naj da vlacla škodo brž ceniti in dovoli pogorelcem hitro in izdatno podporo. Delegacije. Danes dne 18. t. m. so sc zbrali dele-gatje avstrijskega parlamenta, da se konstituirajo. Predsednikom je izbran Poljak dr. Lco. Pravzaprav bi pripadalo to mesto letos Čehom. Toda vsled delovanja dr. Kramafa so Čehi prepustili mesto Poljakom. Hudobni jeziki pravijo, da je dr. Kramar vsled toga našel v svojem srcu ljubezen clo Poljakov, ker sam ne bi mogel postati predsednik, ampak zastopnik najmočnejše češke stranke, agraree. Čehom je dr. Kramaf argumentiral, da ne morejo prevzeti predsedniškega mesta, kor morajo vsled zunanje politiko biti v odločni opoziciji. Zastopniki Jugoslovanov so pri posvetovanju slovanskih delegatov konstatirali, da letos pripada mesto Čehom, ako pa je prepustijo prostovoljno Poljakom ali komurkoli, je to njihova domača zadeva Za zapisnikarja avstrijske delegacijo jo izvoljen tudi dr. Korošec, Jugoslovanski delegati »o v odsekih tako-le zastopani:, zunanji odsek: dr. Šustoršič, dr. Laginja; vojni odsek: clr. Korošec, dr. Laginja; bosanski odsek: clr. Korošec, dr. Laginja; finančni odsek: dr. Korošec. V finančnem odseku je za predsednika izbran dr. Korošec. Bolj kakor avstrijska delegacija stoji letos v ospredju pozornosti ogrska delogacija, kjer se pričakuje od opozicije glasnih nastopov. V avstrijskem parlamentu samem absorbirajo vso po-zornost rusinsko-poljska pogajanja. * Skupen proračun za prvo polovico 1. 1914. izkazuje redne potrebščine 290,054.856 kron. Ker znaša pokritje 5,441.264 kron in prebitek carine 97,251.714 kron, morata Avstrija in Ogrska pokriti 194,038.878 kron. Ocl te vsoto odpade na našo državno polovico 123.408.726 kron. Vojna uprava je z ozirom na balkansko vojsko in glede na resen političen položaj, kakor v svojem poročilu izvaja, morala clelno povišati mirovno stanje in v razne vojne namene več izclati. Vojno ministrstvo za te stvari 316,678.000 kron, od katerih odpade na Avstrijo 201,400.000 kron, na Ogrsko pa ostanek. Za vojno mornarico se je izdalo 1. 1912. 8,616.000 kron, za l 1913. pa 31 824.640 kron. Z joga. čudna izjava kralja Nikole črnogorskega glede laško • slovanskega nasprot-stva v Primorju. C e t i n j e, 17. t. m. Kralj Nikola črnogorski je v intervievu z dopisnikom »Piccola« Leonardom Azzarita, vprašan, kaj sodi glede sporov med Lahi in Slovani v Dalmaciji, Istri in Trstu, ki morebiti neugodno vplivajo na simpatije, ki jih goji srbski narod do Itali-janov, jako značilno odgovoril: »Jaz sem prepričan, da bodo ti sporih ker niso naravni (?), prenehali in da vsled tega ne morejo imeti vpliva na razmerje med laškim in jugoslovanskim narodom, dvema plemenoma, ki sta določena zato, da se sporazumeta.« Kralj Nikola pač ne pozna dobro raz. mer v avstrijskem Primorju, da jih tako omalovažuje, izvzemši, če niso te njegove besede le vljudna fraza brez realnega pomena. Če pa imajo res tisti pomen, ki ga izražajo, potem ne vemo, kako si kralj Nikolaj sporazum med Lahi in Jugoslovani predstavlja. Predpriprave za srbsko-turika mirovna pogajanja. Srbski delegat Pavlovič se je dne 18. t. m. popoldne posvetoval s turškim notranjim ministrom Talaat bejem in Rešid bejem. Pavloviču srbska vlada še ni oficielno naročila pričeti se pogajati. Smeri rumunske zunanje politike. V »Universulu« razpravlja neki rumunski diplomat o zunanjem položaju in izvaja, da so se izjalovili poizkusi, da bi bila Rumunija trojnemu sporazumu pristopila, Avstro - Ogrska je Rumunijo prej in ob zadnjih velikih dogodkih podpirala. Z Bulgarijo hoče Rumunija živeti v dobrih razmerah. Rumunija ne pristopi taki balkanski zvezi, ki bi bila naperjena proti Turčiji in tudi ne, če bi bila proti Bulgariji naperjena. Zveze z Grško in s Srbijo so bile in so dobre in Rumunija tega razmerja tudi ne bo izpremenila. Vse, kar se je trdilo o tajnih dogovorih, je izmišljeno. Neupravičeno se je pripisovala prevelika važnost potovanju Take Jonescua. (Nemška diplomacija je izjavila, da je bilo njegovo potovanje velike politične važnosti.) Francosko vojaško misijo je 18. t. m, grški kralj nadvse ljubeznjivo sprejel. Grške šole v Bitolju. Srbska vlada je dovolila, da se v Bitolju smejo otvoriti grške šole, če se bo srbščina obligatno poučevala. Bulgarija še ne obnovi diplomatičnih zvez z Grško in Srbijo. Neki ugledni bulgarski politik izjavlja, da ker postopata Grška in Srbija še sovražno proti Bulgarom v svojem ozemlju, zavzema Bulgarija rezervirano stališče nasproti neki velesili, ki želi, da se obnove normalne diploma-tične zveze s Srbijo in Grško. Izpopolnitev grškega vojnega brodov-ja. Angleški pomorski častniki so, kakor listi poročajo, predlagali, da naj zgradi Grška tri dreadnoughte in dve oklopnicij novi kotli naj se nabavijo starim oklopnim križaricam in naj zgrade 25 torpednih ru-šilcev. Grki naj nabavijo 20 hidroplanov, 6 potapljaških čolnov in več topničark ter naj zgrade arsenal. Srbske železnice. Ravnateljstvo srbskih državnih železnic jo ravnokar sklenilo svoje račune za 1. 1912. Dohodki so bili za taisto leto proračunani na 19.396.140 dinarjev. Od napovedbe mobilizacije t. j. od časa, ko se začne na železnicah največji jesenski promet, so železnice ustavile vsak zasebni promet in so neprestano prevažalo samo vojake in vojne potrebščine — brezplačno seveda. Kljub temu so pa lanski dohodki dosegli 18 878.785 dinarjev, torej samo pol milijona manj, nego je bilo proračuliano, čisti dohodek zna"a 7,440.510 dinarjev. Skunno premoženje državnih železnic je znašalo 222.065.152 dinarjev; rezervni zakladi 647.246 dinarjev in penzijski zaklad 2.018.982 dinarjev. Srbija pripravlja dalekosežne načrte za nove železniške proge, ki ne bodo pomembne samo zanjo, marveč bodo na najkrajši in najboljši način vezale zapadno in vzhodno Evropo. V kratkem se odda zgradba prog: Belgrad— Šabac; Požarevac—Vel. Gradište —Prahovo in Kragujevac—Kruševac. — Na intervencijo Srbije je grška vlada prisilila društvo Vzhodnih železnic, da vrne Srbiji 239 srbskih vagonov, ki jih je lani začetkom vojne samovoljno pridržalo. Grška vlada je dalje pritisnila na isto društvo, da uvede direktni blagovni in potniški promet na progi Skoplje—Solun in odpravi maksimalne tarife. Dnevne novice. -f Kako je Slovenska Ljudska Stranka zrastla ali razrešena skrivnost. »Slov. Narod« in graška »Tagespost« rešujeta vprašanje, na kak način je Slov. Ljudska Stranka zrastla in odkod črpa svojo silo. Oba lista sta prišla do sledečega zaključka: »Odgovor je lahek in rešitev uganjke jc presenetljivo enostavna. Slovenska Ljudska Stranka je vzrastla in postala močna z obrekovanjem in natolcevanjem na zgoraj in na spodaj. »Zdaj smo torej na jasnem, za-kai je ta stranka prišla na vrh. 40.000 članov izobraževalnih društev, 600 gospodarskih zadrug, 5000 telovadcev, kmečke zveze, Slomškova zveza, akade-mična društva, politično in drugo raznovrstno delo, vse (o ni nič, nima nobenega pomena, to ni nobena sila. Naprej se pride samo z obrekovanjem in natolcevanjem. Tega navodila se ie pa liberalna stranka tudi vedno držala, kako torej te čudne posledice, da je povsod propadla in ne more nikamor naprej, četudi obrekuje že blizu 20 let na zgoraj in na spodaj ? + »Vse, kar dostojno misli, se prišteva ponosno nasprotnikom S. L. S.« Včerajšnji »Narod in graška »Tagespost« pišeta: Kar danes še dostojno in pošteno misli v deželi, to se prišteva ponosno nasprotnikom S. L. S. — Najbolj jasno se kaže to dostojno mišljenje nasprotnikov S. L. S. v »Slovenskem Domu«, kamor pišejo najbolj inteligentni liberalci na deželi. »Sloven-1 ski Dom« prinaša v zadnji številki izpod peresa »dostojno mislečih« nasprotnikov sledeče svinjarije: »pitani in objestni farji — meseni in mesnati gospodje z. blagoslovom — blagoslovljeni mesenjaki, ki se pote le ob uživanju mesenih naslad — zašmirani in zaflaj-štrani kaplan — spočiti jazbeci — spa-sen kmetijski fajmošter — faliran oficir po božji in Bonaventurovi milosti — prešesten rimski dohtarček — skopi fajmoštrčki — zaljubljeni knplančki čiški osel sldsane pameti — Lampetova elektrika bo posvetila v puhle buče Marijinih družbarjev in družbaric.« — .Tako krasna in dostojna je tudi sledeča povest »Slovenskega Doma«: »Neki dalmatinski fajmošter je oskrboval božjopotno cerkev sv. Petke, pomočnice proti zaprti ji. Ljudje so bili izgubili vero v pomoč sv. Petke in fajmošter ni nič več zaslužil. Tedaj je mož priredil veliko slavnost, zbobnal ljudi iz vse okolice in jim z navdušenimi besedami pripovedoval, kolikokrat in kako hitro je sv. Petka že pomagala. Naposled jim je povedal, da jc prišel »jedan Kra-njac«, ki je bil tri tedne tako zaprt, da mu ni mogel pomagati noben zdravnik in prosil sv. Petko pomoči. In glejte, je Vzkliknil fajmošter, kako jc bilo po-magano obupanemu Kranjcu — ter je razgrnil pred zbranimi verniki velike spodnje hlače, na katerih je bil prepričevalen dokaz, kako izdatno je sv. Petka pomagala obupanemu Kranjcu.« — Taki hlevarji: in svinj ar j i so v očeh liberalne inteligence dostojni misleci, ki se ponosno »prištevajo nasprotnikom S. L. S.«. + Liberalni kandidat prof. škerlj. V nedeljo po maši se nam je predstavil v Mirni peči liberalni kandidat prof. Škerlj. Značilno je to, da v vsej Mirni peči ni mogel dobiti za to potrebnega prostora, zato jc imel shod kar na cesti. Govoril je razne neumnosti: O »zapravljenih milijonih«, o »novih davkih«, potem, da jc bil na Štajerskem nek kmet 5 let po nedolžnem zaprt, ker je baje snedel svojo hčer, in to vse radi tega, ker ima Ljudska Stranka premoč v Ljubljani in nastavlja nemške sodnike. Liberalec pa ni hotel biti, ampak samo neodvisen kmet. Uboga liberalna stranka, cclo njeni pristaši se je bojijo; se vidi, da gre pri njej vse h koncu. Pobožen je pa zelo, kar pridigovati je hotel, priporočal je vero; eden izmed kmetov ga jc prav dobro zavrnil: vero in upanje imamo še, samo ljubezni ni več, odkar liberalci strašijo po deželi. Take hinav-ščinc pač ni, kakor je pri liberalcih: če i pride na kmete, bi najraje kar z molitvijo otvoril in pa. končal shod. No pa ljudje so na jasnem, saj je imel za predhodnika nekega liberalnega učitelja Kosa. Ta človek je v pokoju, — ne vemo, ali po milosti ali nemilosti deželnega šolskega sveta —• sedaj leta po fari in prenaša brošure o »Vodiški .Johanci«; povsod ga je dosti, samo v cerkvi ga ni nikoli. Od črnih kosov se samo v teni razlikuje, da je rujav, in pa da nikdar ne poje, ampak samo nekoliko zacvili, kadar so volitve, potem pa zopet obmol-či, po pameti jim je pa enak. Ker so ljudje videli liberalnega kandidata v družbi s tem človekom, so rekli: v ka-koršni družbi hodiš, tak si tudi sam, in so šli. Shod je bil precej klavern. + Shod S. L. S. v Mirni peči. V nedeljo se bodo v Mirni peči predstavili naši kandidati. Možje pridite, da jim bote izrazili svoje želje. — Na liberalne čenčarije bo pa najboljši odgovor ta, da bomo oddali glasove našim kandidatom. -f- Umrl je danes v Kamniku knezo-škofijski svetnik, župnik v pokoju č. gosp. Martin Poč. — Pogreb bo v petek ob 9. uri dopoldne. Svetila mu večna luč! + Volitve v obrtno sodišče se bodo vršile prihodnjo nedeljo v osmih oddelkih, in sicer bodo volišča v Ljubljani, v Mostah, na Glincah, v Št. Vidu, v Preski, v Stranski vasi, na Studencu in pri Dev. Mar. v Polju. Glasovnice morajo oddati delavci osebno. Prosimo somišljenike, naj store vse, da zmagajo kandidati krščanskosocialnega delavstva! — Z Bleda. Ogenj je v noči od 17. na 18. t. m. izbruhnil v hiši Franca Marol-ta, posestnika in klavca na Polju pri Bledu. Vzrok požara ni znan. Zgorela je vsa nova hiša z vsemi pritiklinami. Ogenj se je baje začel v skednju. Posestnik je bil za vse zavarovan. — Pred kratkem se je nastanil na Bledu nov jermenar; oko pravice je našlo pri njem konjske vajete in uzde in jih izročilo pravemu gospodarju, ki. so mu bile ukradene prod nekaj dnevi. V istem času je imel isti jermenar tudi opravek s prašiči iu teleti pri vulgo Španu v vasi Zasip, pa so ga psi prepodili in je pri tej priložnosti menda izgubil klobuk, ka-tari je bil vzrok, da ga je orožništvo zasledilo. — Vodovodne cevi so položene dozdaj že od Gorij do Malnerjevega hotela ob jezeru. — »Svobodna misel« razpuščena. Iz Prage poročajo: Vlada je društvo »Volna Myšlenka« (»Svobodna Misel«), ki je izdajala« tudi znani slovenski enakoimenski list, razpustila, ker je dosledno preziralo društveni in sho-dni zakon in zaplenila društveno blagajno s 50.000 kronami. Svobodomisleci so seveda zelo razburjeni, ker jim vlada noče priznati privilegija, da bi smeli zborovati in se shajati proti postavi. Češki socialni demokrati bodo vložili tozadevno interpelacijo na ministra notranjih zadev. — Pozor pred židovskimi sleparji. Neka budimpeštanska židovska tvrdka Adolf Deutsch vsiljuje po naših krajih prodajanje svojega čevljarskega blaga potom nekakih kuponov. Kdor proda gotovo število teh kuponov, dobi par čevljev, ki pa so navadno dvomljive vrednosti. Svarimo občinstvo pred takim nakupovanjem (nemški Schneeballsistem), ker je prepovedano in je blago, ki se ga dobi, kot navadno, vedno ničvredno. Čemu tudi podpirati tuje židovske tvrdke, ko je domačih solidnih dovolj? — Z razredno loterijo je finančni minister tako zadovoljen, da namerava ob drugi loteriji marca 1914 izdati 20.000 srečk več kolikor so jih ob sedanji prvi razredni loteriji (100.000) izdali. — Slovenka umrla v Ameriki. Dne 29. oktobra je umrla v Nevvarku, N. J., 68letna Marija Košir, doma iz vasi Oha-nica pri Borovnici na Kranjskem. V Ameriki je bivala približno sedem let. — Z mednarodne telovadne tekme v Parizu. Na mednarodni telovadni tekmi v Parizu so dosegli Slovenci 78% vseh točk ter so zato dobili drugo nagrado, krasno vazo, darovano od »Union Gymnastiquc Fran<;aise«. Tekmovanje je bilo zelo naporno, zlasti na bradlji in na krogih. Eden izmed Slovencev, Alojzij Pogačnik iz Ljubljane, se je pri tekmovanju ponesrečil, vsled česar so ga morali nadomestiti v slovenski telovadni vrsti s pripravljenim rezervnim telovadcem, Čehi so dosegli 804 točke, Francozi 778, Italijani 772, Bclgij-ci 723, Slovenci 706 in končno Luksem-buržani 668 od 840 sploh mogočih točk. Diferenca med Belgijci in Slovenci znaša samo 17 točk; Luksemburžane so Slovenci že tretjič prekosili z diferenco 38 točk. Tekmi je prisostvoval tudi predsednik republike Poincare, ki je sprejel v krogu državnih ministrov med drugimi tudi slovenske telovadce. Ob koncu prireditve so pri defiliranju nosili pred slovenskimi telovadci staro zastaVo ljubljanskega »Sokola«, godba je intonirala ^Naprej zastava slave« in slovenski telovadci so aklamirali predsednik z Živio« in > Nuzdar<-klici. — Samoumor. 52 letni posestnik Vid Peškur v Mirni, občina Trebelno, se je 15. t. m. v svoji spalni sobi obesil. Vzrok samoumora ni znan, Peškur zapušča ženo in šest otrok. — Nesrečno žganje. Med Podkorenom in Retečami, v grmičevju polog apneniee, oddaljenem kakih 50 korakov od deželne ceste, so našli truplo laškega zidarja Giuseppa Delamea. Ležal je vznak, poleg pa jo bila prazna steklenica za pivo, v kateri je imel najbrže žganje. Kakor se jc dognalo, je bil Delamea strasten žganjepivec, najljubša pijača mu je bil čist špirit, kateri ga jo tudi ugonobil. Truplo je ležalo kakih šest dni na istem prostoru. Delamea je najbrže hotel iti v bližnjo prazno delavsko kočo, do katere pa vsled prevelike pijanosti ni mogel priti. Obležal je in umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Podkoren. —Nevarno so pretepli fantje Petra Benedičiča iz Črnega, groba pri Škofji Loki. Benedičiča so danes pripeljali v Ljubljano, ima ubito lobanjo in je tudi sicer težko poškodovan. Štajerske novice. š Odstopil je načelnik nemškega »Volksratha« za Spodnje Štajersko dr. Gustav D e 1 p i n. Nameslu njega je postal načelnik clr, A m b r o s i t s c h iz Celja. š Smrtna kosa. Dne 18. t. m. je v Konjicah umrla preblagorodna gospa Ana Šepic, roj. Janežič, soproga ravnatelja tamošnje posojilnice. Bila je Žalčanka. Znana kot velika dobrotni ca cerkve in ubožčekov sc je tudi v svoji oporoki teli bogato spominjala. Pogreb se vrši v četrtek ob 3. uri popoldne. Zapustila je veliko vsoto za dobrodelni zavod v Žalcu in je naredila, tudi bogato ustanovo za dijake. Naj v miru počiva! š Po štirih letih pojasnjen umor. V Cogetincih, okraj Št. Lenart, je bil umorjen 14. marca 1909 viničar Ivan Bezjak. Sedaj šele je prišlo na dan, da so ga umorili hlapec Ivan Repolič, ki je sedaj pri posestniku Krenu v Plaču, okraj Maribor, bajtar Ivan Ivolmanič in njegov sin Franc ter viničar Ivan Verlič. Umorili so ga, ker jo vedel o njihovih tatvinah. Dne 13. marca 1909 so navedeni prišli z Bezjakom v hišo Kolmaniča, da bi pili ukradeni mošt. Okoli 11. ure ponoči je Bezjak odšel in sledili so mu tudi ostali. Verlič se je oborožil s kolcem in pobil Bezjaka ha tla. Mladi Kolmanič pa jc nezavestnega Bezjaka suval z nogami, medtem ko starejši Kolmanič in Ivan Repolič nista dejansko položila roke nanj, kakor trdi Repolič sam. Vse štiri so orožniki že aretirali in izročili sodišču. š Ženo in hčer zastrupil. V Ljubnu je orožništvo v ponedeljek zvečer aretiralo tovarniškega delavca Jožefa Petrami, rojenega 1876 v ptujskem okraju, ki je na sumu, da je zastrupil svojo ženo in hčer. Zadnje štiri mesece je bil v službi pri alpinski montanski družbi v Donavieu. Zadnjo nedeljo se je pripeljal na obisk k svoji ženi v Veliki Nedelji, od katere je živel ločeno. Šel je ž njo in šestletno hčerko, v gostilno ter naročil liter vina. Nenadoma se je mož odstranil, kupil vozni listek za brzovlak in se odpeljal v Ljubno, ne da bi se poslovil od žene in hčere. Na poti iz gostilne sta žena in hči začutili velike bolečine. Zona je kmalu nato umrla, hči pa se bori s smrtjo. Vsa znamenja kažejo, da je Petrena sani pastru-pil ženo in hčer. Petrena je živel v Donavieu z neko vdovo v konkubinatu. Napram tej ženski, ki ima že šest otrok v starosti od 5 do 12 let, se je izdajal za neporočenega, Pripravil je že vse potrebno za poroko in se tudi pustil z vdovo cerkveno oklicati. Ko ga je prod tedni obiskala njegova žena v Donavieu, jc rekel napram omenjeni vdovi, da je to njegova bivša gospodinja. Petrena taji, cla bi zastrupil svojo ženo. š Orla je ustrelil. Iz Slovenjgradca poročajo: Pri sv. Duhu na Urški gori so ustrelili orla, ki meri z razprostrtimi krili dva metra. Orel je odnesel s paše štiri ledne staro jagnje. Pastirica je klicala na pomoč in njen oče jc ustrelil orla. Oria bodo nagacili. Primorske vesti. pStreljal petkrat na brata. Težak Marcel Borzetti iz Kolonje pri Trstu je živel v razporu s svojim oženjenim bratom Jožefom, ki je tudi težak pri »Magazzim Generali«. Jožef je Marcela nekoč prijel za vrat, ker sta se za-vojlo zaslužka nekaj sprla. Vsled tega je bil Jožef za 15 dni od dela odpuščen. Prišel je ponoči k bratu, naj mu da 20 ali 50 kron, češ, da je bil po njegovi krivdi suspendiran in da mora z ženo in tremi otročiči živeti. Marcel pa je mesto tega petkrat na brata ustrelil, ga dvakrat zadel in precej ranil, čeprav ne smrtno. Neprijaznega brata so odvčdh v zapore. p Za detektiva se je izdajal. Snoči je prišel v hotel »AllAbbondanza« v Carduccijevi ulici 441ctni trgovec Edvard Pegan, Tržačan, in je zahteval tamkaj, naj mu pokažejo knjigo v hotelu bivajočih gostov, češ da je detektiv. Ker so pa zahtevali od njega, naj se legitimira, je mož začel razsajati, da so končno poklicali stražnika, ki ga jo aretiral.Na policiji je povedal Pegan, da se je zato izdajal za detektiva, da bi bil izvedel, ali ni prišel v hotel preno« čevat nek zaljubljen parček. p Nesreča na morju. V S. Mauro, kjer se jo ponesrečila Lloydova ladja »Marienbad«, jo došlo več rešilnih ladij iz Trsta in bodo ladjo kmalu rešili. Blago se jc žo preložilo na parnik »Bel-lena«. p Škodo, ki jo jc provzročil zadnji vihar na državnih solinah v Piranu, znaša 300.000 K. p Umrl je v št. Mavru pri Gorici g; Marij Fonzari, uradnik pri Montu. p Iz Soče rešeno dekle. Josipina Dovetakova je krepko 191etno dekle, hči posestnika Devetaka v ulici sv. Andreja v Goriškem mestu. V soboto dopoldne okoli 9. ure je šla prat pod železni most čez Sočo, ki vodi v Fur-lanijo. Prala jo, pri pranju pa jej je spodrsnilo in zajela jo je Soča, ki je tam kake tri metre globoka. Dovetakova ni izgubila zavesti, marveč jo pogumno plavala po reki ob strani kakih 50 metrov in obstala pri grmu, katerega se je oprijela. Tačas pa jc prinesla voda za njo rjuho, katero jc prej prala, in rjuha se jej jo ovila okoli nog. Dekle je klicalo na pomo. Pomoč jo prišla. Neki saper jo priliitel s čolnom na pomoč, ali tudi on ni mogel dati takoj potrebne pomoči, prišel jo še drugi na pomoč, nakar so spravili Dcvctakovo na suho. p Surovi rezervist. V Trstu je rezervist Rajko Rusjan na ulici pričel klofutati neko žensko. Rusjan je napadel policaja, ki sta prihitela napadeni na pomoč in jima raztrgal obleko. Le s težavo sta stražnika Rusjana spravila na stražnico. p Tihotapca so ujeli ob meji na Ka nalskem. Zaprli so radi tihotapstva Fran Lovršček iz Krstenice. A. Bajt iz Melinkov, Anton Marlcič, .Tos. Petcrncl, Anton Markič in Jos. Bardon iz Italijo, Gre za veliko volov, ki so jih prepeljali iz Italijo na Kanalsko. Tihotapcem jo prišel na sled znani orožniški straž-mešter Karol Pahor v Kanalu. p Obesil se je poštni poduradnik Josip Krese, rodom Slovenec, Služboval je v Opatiji. Minske novice. Ij Kandidat S. L. S. za mesto Ljubljana v splošni kuriji. Izvršilni odbor S. L. S. je soglasno odobril predlog ljubljanskega vodstva S. L. S. in zaupnikov, naj kandidira v splošni skupini za deželni zbor v Ljubljani g. Ivan Kregar, pasar, hišni posestnik, predsednik obrtno-pospeševal-nega zavoda in občinski svetnik v Ljubljani. Kdor pozna Ivana Kregarja, bo šel za Ivana Kregarja z navdušenjem na volišče, ker ve, da bi v Ivanu Kregarju Ljubljana dobila resnega, delavnega zastopnika v deželnem zboru. Nasprotna stranka v tej skupini kandidira moža, ki je doslej pokazal v vseh zasfopih svojo popolno nezmožnost kaj storiti za mesto in volilce, — Kdor dvomi o tem, da je Kregarjev protikandidat g. Josip Turk sposoben kandidat za Ljubljano, naj ve, da jc bil g. Josip Turk odbornik »Glavne posojilnice«! Odločitev pametnim Ljubljančanom torej ne bo težka. lj Gostovanje hrvaške opere jc včeraj doseglo višek z uprizoritvijo Zajčeve opere: . Nikola Šubic Zrinjski«. Pevci so občinstvo tako navdušili, da takih ovacij kot včeraj še nismo videli v slovenskem gledališču. Iz lož jc letelo cvetjc na sodelujoče. Oceno smo radi narastlega gradiva morali odložili clo jutri. lj V šentpeterskem prosvetnem društvu predava jutri ob pol 8. uri zvečer g. prof. Dolenc cc. lj Pri prodaji vstopnic za gostova« nje hrvaške opere naj bo večji red. Pod tem naslovom sc nam piše: Obiskovalci slovenskega gledališča želimo, noj gledališka komisija napravi pri prodaji vstopnic za gostovanje hrvaško opere tak red, da bo preskrbljeno pri prodaji za popolno nepristra-nost, t. j. da so ne bo več zgodilo, da bi nekateri sedežev ne mogli več dobiti, dočim so drugim šo prodajajo ali da so nc ponovi, da bi kdo dobil sedež, če ga dražje plača, dočim ga oni, ki jo prej krišel in jo hotel plačati normalno ceno, ni dobil. (Opomba uredništva: Upamo, da priobčenje tega glasu iz občinstva za sedaj zadošča. Če bi se pa pri prodaji vstopnic pojavil šo kak nered, naj se nam taki slučaji takoj spo-roče. Skrbeli bomo, da sc jih v bodoče temeljilo prepreči.) lj Srednješolce vabijo liberalni listi k predavanju o hipnozi in sugestiji po raznih kavarnah in gostilnah. Za tako predavanje naj bi plačal srednješolec 1 K. Taka predavanja nimajo nobene vrednosti, če niso strogo znanstvenega značaja, kar pa ne morejo biti, če dotičnik mlade ljudi poučuje po gostilnah. Tem menj so za srednješolce, ki nimajo dovolj razvitega kritičnega duha. Glasilo liberalne inteligence bi pač ne smelo delati reklame za tako ncznanstvene hipnotizovanje mladine. lj Poročil se je gosp. Avguštin Zaje, c, kr. vladni računski revident, z gdčno Milico Odlasek, Srečno! lj Dramatična šola slovenskega gledališča. Kdor se hoče vpisati v dramatično šolo, naj se oglasi ob dnevih, ko ni predstave, med 6. in 7. uro zvečer v gledališki dvorani (drugo nadstropje). Vrhovno vodstvo bo imel g. ravnatelj Ign. Borštnik sam, poučeval bo pa tudi g. režiser Milan Skrbinšck. lj Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto dne 22. t. m. se vprizori v slov. gledališču Avgust S t r i n d b e r g o-v a drama »Oče«. V naslovni ulogi nastopi gospod ravnatelj Ignacij Borštnik, ki je predlanskem gostoval v njej, in to z velikim uspehom. Nadejati se je torej, da bo ta predstava dobro obiskana. To je zadnji poizkus privabiti občinstvo tudi k resnim v p r iz o r i t v a m ; če tudi tokrat ne bo povoljnega obiska, n a j s c p o t e m n i h č e n e č u d i i n pritožuje, če bodo nadalje na repertoirju samo še burke in veseloigre. Vodstvo je navezano na obisk. Osobje je že skoraj kompletno, kajti na novo angaževani sta tudi že gdč. A. W i n t e r o v a , ki je ljubljanskemu občinstvu gotovo dobrodošla znanka in pa gdč. G j o r g j e v i -č e v a iz Zagreba, mlada talentirana igralka. lj Zblazneli mož napadel ženo z nožem. V Spodnji Šiški je včeraj nenadoma zblaznel čevljarski pomočnik Frakcij. Mož je zagrabil nož in svojo ženo strahovito obdelal z nožem po celem telesu in glavi. Policija je prijela moža in ga odpeljala v blaznico, ženo so pa odpeljali v bolnišnico. lj Vlomilec Koren zopet na delu. Nemški listi poročajo: V noči 9. t. m. so draždanski redarji v tamošnjem konsum-nem društvu zasačili tri moške, ki so se ravno spravili nad blagajno, da bi jo vlomili. Vlomilci so pobegnili in na begu dvakrat ustrelili proti policajem, ki so jih preganjali. Po hudem naporu se je posrečilo enega vlomilcev ujeti, ostala dva sta pa ušla. Ujetega vlomilca so peljali na policijo, kjer je rekel, da se piše »Josip Banck«. Toda kmalu se je posrečilo dognati, da je to v Trstu rojeni ključavničarski pomočnik in nevarni vlomilec Franc Koren, Koren je eden najnevarnejših vlomilcev. Dne 18. januarja 1908. je na Dunaju izvršil uboj; v prepiru je zabodel gostilničarja Mexnerja. Obsojen je bil na 5 let težke ječe. Medtem ko je Koren odsedel svojo kazen v Steinu, je pa varnostni urad nadaljeval svoja poizvedovanja o njem, ker je sumil, da bi znal biti Koren kolovodja one vlomilske družbe, ki je pozimi 1907 do 1908 tako živahno delovala v Trstu in v Ljubljani. Oktobra leta 1908. se je Korenu posrečilo uiti iz šteinske ječe. Že par dni nato ga je opazil poljski čuvaj Bulič. Hotel ga je pobiti s kamnom. Koren je kakor besen bil okrog sebe in šele s strelom iz puške ga je toliko oplašil, da ga je zmagal. Marca 1909. je Koren stal pred tržaškimi porotniki radi vlomov v Trstu in v Ljubljani; toda dokazov za njegovo krivdo je manjkalo in zato je bil oproščen. Poslali so ga nazaj v Stein, kjer je letos presedel svojo kazen, nato pa je moral takoj k vojakom, to je k 97. pešpolku v Trst. Od tu je pobegnil 6. septembra letos in se takoj zopet posvetil vlomilskemu poklicu, kakor dokazuje dogodek v Draždanih. Na policiji Koren nikakor ni hotel izdati svojih dveh sokrivcev. Policija je nato dognala, da je Koren prejšnjo noč (8. t. m.) prenočil v nekem draždanskem hotelu pod imenom »Josip Banck« in z njim sta prenočevala dva druga moška, ki sta se vpisala kot Jožef Nemetz, monter z Dunaja in Franc Korn, potnik z Dunaja, S sodelovanjem dunajske policije so nato ugotovili, da sta bila to dva znana že večkrat kaznovana vlomilca: pekovski pomočnik Ivan Nemec in pomožni delavec Kari Šolar. Šolarja je policija izsledila in prijela 15. t. m. na Češkem. Sprva je tajil, da bi kaj vedel o Korenu in vlomu v Draždanih, končno je pa vse priznal in bil 16. t. m. izročen deželnemu sodišču. Nemtza še iščejo. lj Na ljubljanskem polju ustreljen v glavo. Včeraj je hodil po ljubljanskem polju pri Ježice 15 let stari sin tesarskega pomočnika Ivan Berce iz Sto-žic. Gozdar Lovrenc Kos je dečka zapazil in je mislil, da nastavlja zanjke zajcem, kar pa ni bilo res. Kos je zaklical dečku, naj počaka, deček sc je pa moža zbal in bežal. Kos je za dečkom sareljal in ga s šibrntni zadel v glavo. Dežka so nrepcliali v deželno bolnico. lj Umrli so; Marija Hočevar, dnina-rica, 38 let. — Franc Koselj, delavec, 38 let. — Josip Schimek, c. in kr. ognjičar top. polka št, 7. — Marija Petrič, strežnica, 65 let. — Peter Žagar, lajnar, 30 let. — Božidar Šefic, sin zidarskega pomočnika, 7 dni, — Mihael Lesjak, bivši izvošček, 68 let. lj Ljubljanske Društveni orkester kon-certira jutri, v četrtek, z izbranim sporedom pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Černyja v kavarni »Evropa«, Začetek koncerta ob 9. uri zvečer. Vstop prost. lj Najdene stvari od 1. do 16. novembra 1913: 1 črna denarnica s 4 K in nekaj vinarjev, 1 bankovec za 10 K, 1 dvokolesen voz, 1 rjava denarnica s poročnim prstanom, 1 zlat uhan z dvema krogljicama, 1 rjava denarnica z 2 K, 1 črna usnjata denarnica s 75 v, 1 pasji ovratnik z znamko 637/13, 1 konjska odeja (črno-rjava), 1 zavitek z napisom »Gummiwaren«, 2 kosa romana »Georg Bangs Liebe«, 1 denarnica z 72 K, 1 stara denarnica s 30 K. USPOSORLJENOSTNI IZPITI NA C. KR. UČITELJIŠČU. Izpit za meščanske šole sta naredila: Fabinc Franc (slov. in nem. učni jezik), Fisclier Ana (nem. učni jezik). Dopolnilni usposobljenostni izpit za šole s slov. učnim jezikom: Lavrič in Zupane iz verouka z odliko, Kavčič Fcl. pl, Zhuber iz francoščine. — Za šole z nemškim učnim jezikom so napravili usposobljenostni izpit: Czerweny Mar. (z odliko), Erben M., Freiberger J., Hohn, Klauer, Koršič, Lavrič pl. Za-plas, pl. Liebezeit, pl. Luschin (z odliko), Majcen, Rabitsch (z odliko), S. Schicho Ros. — S slov. in nem. učnim jezikom: gg. kandidatje: Brglez, Črnjač, Janežič, Jarh, Jeras, Jesih, Kavčič, Kernc, Ko-man, Lapajnar, Minkuš, Peterlin, Po-dobnikar, Schvveiger, Smole, Stenovee, Stojkovič, Škufca, Tori, Vadnjal, Vidic, Vizjak. — Za slov. učni jezik: gg. kandidatje: Blenkuš, Jeretina, Jevnikar. — Gdč. kandidatinje s slovenskim in nemškim učnim jezikom. — Andreičič, Arch, Bajec, Celnar, Chla-dek, Christof, Čolnar, Čermelj, Črne, Deleja, Hladnik, Kalinger, S. Kaumar, Ivene, Kersnik, Kopitar, Kuchler, Liko-zar, Mačkovšek, Mandelj, Mencinger, Merhar, Pak, Paplep, Paulin, Penko, Pišlar, Podboj, Podlogar, Podobnik, Pouch, Premk, Presker, Pretnar, Ro-tar, Sepe, Siegmund, Sirnik, Soss, Strašek, Suher (z odliko), Šavnik, ših-kovec, Šketelj, Trdina, Tušar (z odliko za nemške šole), Urbančič, Vrbic, Vra-nič, Weifi, Završan, Zure, Žirovnilc, Grom, Sorko, Lindtner. — S slovenskim učnim jezikom: gdč. Seme, Zupan. Zadnje vesli. PRESTOLNI GOVOR. Dunaj, 19. novembra. Pri današnjem sprejemu delegacij je predsednik dr. L e o cesarja, ki je bil od navzočih z živahnimi »Hoch«, »Živio« in »Slava«-klici aklamiran, pozdravil. Izvajal je, da se je v zadnjem težavnem času za monarhijo bolj kot kdaj prej pokazala mogočna zavest, da le obstoj mogočne Avstro - Ogrske tvori najtrdnejšo garancijo za mir Evrope. Bilo se je znani miroljubnosti cesarja zahvaliti, da ni prišlo do krvavih zapletljajev. Delegati so trdno prepričani, da se more Avstrija razvijati le na podlagi pravičnosti in enakopravnosti za vse narode. Armadi smo za njeno pripravnost vsi odkritosrčno . hvaležni. Mi bomo vojaške predloge vestno proučili, toda poudarjati moramo, da so zadnji dogodki na gospodarski položaj prebivalstva zelo neugodno vplivali. V interesu države je, da se ljudsko blagostanje s pametno gospodarsko politiko zopet utrdi. V cesarju pa slavimo zaščitnika miru in dobrega očeta vseh avstrijskih narodov ter prosimo Boga, 'da ga oh i.ri še dolgo zdravega in čilega. Cesar je na. to odgovoril: •>Jaz sprejemam zagotovilo zvestobe in vdanosti, ki ste jo pravkar name naslonili, s toplo hvaležnostjo in odkritosrčnim zadoščenjem. Vojni zapletljaji na Balkanu, s kojih izbruhom se je vaša pozornost ob priliki zadnjega delegacijskega zasedanja bavila,. so s koncem druge balkanske vojske zaključeni. Tekom krize so bila prizadevanja moje vlade na to obrnjena, da se politični in gospodarski interesi monarhije obvarujejo škode in da se položaj na bližnjem vzhodu kolikormogoče konsolidira. Spričo velikega pomena, ki jc ima Jadransko morje kot edini izhod naše pre-komorske trgovine za monarhijo, je moja vlada obračala posebno pozornost na rešitev albanskega vprašanja. V popolnem sporazumu z zvezno italijansko vlado smo na londonski poslaniški konferenci sprožili ustanovitev samostojne kneževine Albanije in se nam je posrečilo dobiti za to pritrditev in podporo velesil. Naše razmerje do vseh velesil je trajno prijateljsko, V .resnem času se je zveza, ki nas v blagor naših narodov že več desetletij združuje z nemško državo in Italijo, zopet izkazala kot trden varuh evropskega miru. Nedavni obisk nemškega cesarja na Dunaju, ki me je zelo razveselil, vnovič spričuje tesno prijateljsko zvezo, ki obstoja med nami in Nemčijo. Redni polletni budget vojne uprave se giblje v normalnem okviru. Povišana vojna pripravnost lansko zimo je povzročila znatne izdatke, ki so vam predloženi kot nadzahteve. Priporočam vam jih, da se v svoji preizkušeni patriotični požrtvovalnosti nanje ozirate, V najzvestejšem izpolnjevanju svojih dolžnosti je moja oborožena sila težavno nalogo, ki se je kot posledica resnih dogodkov na Balkanu stavila nanjo, v težavnih razmerah izvršila v mojo popolno za-dovoljnost. Opirajoči se na preizkušeno pripravljenost armade, vojne mornarice in obeh deželnih bramb, je bilo moji vladi mogoče, da je cilje, katere je zasedovala, uveljavila z mirnimi sredstvi. Kljub vojnim dogodkom v sosednjih deželah se kulturno in gospodarsko napredovanje Bosne in Hercegovine ni motilo. Sprejetje železniške postave od strani bosensko - hercegovskega sabora, ki ima namen obema deželama dati nujno potrebne prometne zveze, tvori dokaz zrelega razumevanja, ki je ima ta ljudski zastop za velike interese monarhije. Računajoč na vašo uvidnost in patri-otično vnemo, vas prisrčno pozdravljam.« Delegati so cesarja navdušeno akla-mirali. OGRSKA DELEGACIJA. Dunaj, 19. novembra. Pri sprejemu ogrske delegacije je predsednik L a n g izjavil, da Ido delegacija vestno proučevala, ali je politika monarhije v času balkanske krize odgovarjala primerno z velikimi denarnimi žrtvami, interesom domovine in prestola. Slavil je modrost cesarja, ker je preprečil izbruh vojske. Z zadovoljstvom konštatuje, cla je trozveza ostala garancija evropskega miru in velesilnosti Avstrije. Želi dobrega razmerja tudi z ostalimi velesilami. — Prestolni govor cesarja, ki jc nato sledil, se jc sprejel z navdušenimi Eljenklici. Od opozicije je bil navzoč samo član magnatske zbornice knez Windischgraiz. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 19, novembra. V poslanski zbornici se je nadaljevalo posvetovanje o davku na žganje. Govoril je minoritetni poročevalec Wondraček, nakar se je seja vsled prestolnega govora v delegacijah prekinila. Ko se je zopet otvorila, je minoritetni poročevalec Roškar govoril o zlih zdravstvenih in moralnih posledicah za-uživanja alkohola. Potem je ostro grajal slabo finančno gospodarstvo štajerskega deželnega odbora in končno predlagal resolucijo, naj bi se kazni zaradi napačne napovedi davka odpustile, ako se dokaže, da država ni imela škodo. Za njim sta govorila Golubowicz in Lukasziewicz. OSTRA OBSODBA VLADE NA SHODU INDUSTRIJCEV. Dunaj, 19. novembra. Na Dunaju so zborovali avstrijski industrijci. Predsednik Zveze avstrijskih industrijcev je v daljšem govoru tožil, ker je vojska na Balkanu najbolj naso industrijo zadela. Grajal je tudi našo diplomacijo, katere politika je industriji odtujila stare prijatelje in stare zveze. Bodoča Albanija ni vredna milijarde, kolikor nas je posredno in neposredno stala. Boji se, da bo bodočo spomlad še slabši, kot zdaj. Grajal je tudi, ker zadnje čase presojajo v Avstriji vsa vprašanja le z vojaškega stališča. Zahteval je največjo varčnost. Država naj se tudi na ljudstvo in ne samo na armado ozira. TRŽAŠKE ODREDBE. Dunaj, 19. novembra. Vest (»Pic-cola«), da je princ Ilohenlohe, ki se mudi sedaj na Dunaju, z laškimi poslanci konferiral glede dekretov proti regnikolom v Trstu, ne odgovarja resnici. SKERLECZ POSTANE BAN. Dunaj, 19. novembra. Semkaj je došel baron Skeilecz. Skerlecz se v kratkem imenuje za bana in se obenem komismijat na Hrvaškem odpravi. I LUKACZ IN SERENYI NAPADENA. Dunaj, 19. novembra. Ko sta se danes bivši ministrski predsednik Lukacz in bivši poljedelski minister grof Bela Serenyi peljala k zasedanju delegacij, je budimpeštanski živinozdravnik dr. Serdahely vrgel v njun voz zavoj igralskih kart in soli. Ta dogodek se ni veliko opazil. Zivinozdravnika so aretirali. DRUŠTVENA HIŠA SV. MARTE V GRADCU V KONKURZU. Gradec, 19. novembra. Slovensko zavetišče Sv. Marte v Grncku je prišlo 7, 80.000 kropami pasiv v konkurz, in si:er vsled pritiskanja upnikov iz Trentina, ki za svoje vino niso mogli izterjati izplačila. PROTI »AVSTRO-AMERICANI«. Boleslava, 19. novembra. Oblasti sb izvršile revizijo urada Avstro-Americane in zaprle njega voditelja Sauda ter enega uradnika. PIRC V PARLAMENTU. Dunaj, 19. novembra. ImunitetiA odsek je zahtevi novomeškega okrajnega sodišča po izročitvi poslanca Jarca, katerega toži znani Pire radi razžaljenja časti, ugodil. PRINC WIED. Bukarešt, 19. novembra. Zdaj je žo čisto ugotovljeno, da bo princ \Vied albansko kneževstvo sprejel. POLITIČNI UMORI V NOVI SRBIJI? Sofija, 19. novembra. »Rieč« trdi, cla je bilo v Novi Srbiji umorjenik 100 bulgarskih vjetnikov, učiteljev in advokatov. KOKOVCOV O ALBANIJI IN PROTI POLITIKI AVSTRO-OGRSKE. Berolin, 19. novembra. Ruski ministrski pi'edsednik Kokovcov je pustil objaviti interviev v »Lokalanzeigerju«, v katerem izjavlja, da se bo albansko vprašanje kmalu i'ešilo, ker so glavne težkoče odstranjene. Na revizijo londonskih sklepov Rusija ni nikoli mislila. Kar se tiče avstro-ruskih odnoša-jev, so se zboljšali. Sicer pa Rusija znani ultimatum Avstrije Srbiji smatra slejkoprej za neutemeljen, ker bi se bila Srbija brez tega velesilam pokorila. Ko-kovcev se tudi v drugem oziru pritožuje zoper grofa Berchtolda. Intervievu, ki se je objavil tik pred avstrijskim dele-gatijskim govorom, se pripisuje velika važnost. Kokovcov in nemški državni kancler sta imela pogovore, ki so bili za obe strani zadovoljivi. CAR FERDINAND ODSTOPI? Belgrad, 19. novembra. »Politika« vnovič za gotovo trdi, da se car Ferdinand odpove prestolu in prepusti vlado prestolonasledniku Borisu. London, 19. novembra, »Times« tud1, potrja, da se car Ferdinand bržčas ne vrne več iz Ogrske v Bulgarijo, kjer mu j« znatna struja skrajno sovražna. STAVKA NA GOZDARSKI AKADE-MIJI. Zagreb, 19. novembra. Tu stavkaj« gozdarski akademiki, ker je profesor Hir« prišel na akademijo na nelegalen način STAVKA BULGARSKIH UČITELJEV. Sofija, 19. novembra. Velik shod bulgarskih učiteljev je zahteval od vlade, da jim izplača plače, katerih že več mesecev niso dobili. Ako vlada do 30. decembra tega ne stori, prično učitelji štrajkati. ZOPET NEZGODA RUSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Livadia, 19. novembra. Prestolona« slednik Aleksej je pri avtomobilski vožnji padel z voza, a se k sreči ni nič poškodoval. NAVDUŠENJE ZA REPUBLIKO. Aschaffenburg, 19. novembra. Pri vhodu bavarskega kralja v mesto je bil neki delavec, ki je klical: »Živela republika!«, aretiran. POŽAR NA MORJU. London, 19. novembra. V Kanalu se je na velikem oceanskem parniku vnel velik požar. Rešilni parniki so žc odpluli na lice mesta. PRVIČ ČEZ PANAMSKI KANAL. Newyork, 19, novembra. Danes je parnik »Louisa« vprvič preplul ves panamski kanal. POŽIGATI SE NE IZPLAČA. Inomost, 19. novembra. Tu je bil aretiran hotelir Kryer, lastnik hotela »Sko-lastika« v Lani, ker je na sumu, da je svoj hotel sam zažgal. Zaprli so tudi njegovega brata. BANDITSTVO. Oswieczim, 19. novembra. Neznani banditi so napadli bančnega eskontista Siegmanna, mu prizadjali osem ran, gs oropali 30.00 K in nato pobegnili. Koroške novice. k Poštni uradnik izginil. Postno ravnateljstvo v Gradcu je izdalo poziv na c. kr. poštnega asistenta Ludovika Zupančiča v Wolfsbergu, naj se vrne na svoje službeno mesto v teku 14 dni, če ne izgubi službo. Razne stvori. Nov dokaz nemškega nasilja. Kakor poroča »Ostravsky Dennik«, pritiska moravski ostravski mestni svet na revne češke vdove, da bi jemale za je-robe svojim sirotam — Nemce! Jz kakšnega povoda, n a in nač ni treba nava- jati. To ropanje češki!) sirot Nemci izvršujejo sistematično. Nemško nasilje se kaže res že na vseh krajih in koncih. Hlpnotlzer profesor Farell obsojen na smrt. Porota farmerjev v Arkanzasu je obsodila starega profesorja magnetizma Farella Lirvisa na smrt. ker je s pomočjo hipnotizma skušal umoriti dve ženski. Obtoženi starec, na pol slep, je to kazen popolnoma ravnodušno sprejel. Farell si je za žrtvo izbral nekega Turnerja, ki ga je sodišče proglasilo za slaboumnega, Turner je svojo ženo in hčer zastrupil, a nato poizkusil izvršiti samomor. Pri njem so našli spis z opisom spiritističnih sej, ki jih je imel poslednja leta ž njim profesor Farell. Spis, ki je neke vrste dnevnik, pripoveduje, da je Farell opetovano priklical pokojnega Turnerjevcga sina Roberta, ki je rekel, naj oče ubije mater, hčer ter tudi sebe ter naj ves svoj ime-tek zapusti profesorju Farellu. Dva dni preje, predno je Turner ubil hčer in ženo, je pisal v svojem dnevniku: »Profesor Farell je odločil, da je najbolje, da gremo in mi bomo šli. Od pravi, da je nabavil strup. Mi smo neprestano molili od onega časa, ko smo zvedeli za to odločitev. Jaz podpisujem oporoko, s katero zapuščam svoj imetek profesorju Farellu. Ko so porotniki obsodili Farella na smrt, so zazvonili vsi zvonovi v mestu. Prebivalstvo je obsodbo sprejelo z velikim odobravanjem. Ko so peljali Farella v ječo, je reke1: »Veliki duhovi z drugega sveta vedo za moje muke. Mrtvi bodo zame pričali.« No ljudje se pa tega niso preveč bali. Ukradeni diamanti. V Klipperjevi bru-silnici diamantov, Antwerpen, so našli po kosilu zvezanega paznika. Neznani tatje so ga zvezali in ukradli za 300.000 frankov diamantov. Boj z roparji. Na ruski postaji Herbi pri Czenstochau je pet roparjev ravno plenilo blagajno, ko jih je 6 orožnikov presenetilo. Pričelo se je streljanje. Ubit je bil en ropar in en orožnik, dva orožnika sta pa smrtno nevarno ranjena. Roparji so ušli. NAŠIM DRUŠTVOM IN PRIJATELJEM ODRA priporočamo: Zbirko ljudskih iger, katere je izšlo dosedaj 19 zvezkov po 80 vin., dva snopiča skupaj 1 K 60 vin. Ta zbirka obsega najbolj poljudne ljudske igre z moškimi, ženskimi in mešanimi vlogami, ki so že neštetokrat napolnile odre naših izobraževalnih društev in so pri diletantih kakor tudi pri ljudstvu splošno in najbolj priljubljene. V naslednjem navedemo nekatere, ki so dosegle posebne uspehe, kot: »Junaške Blejke«, »Dekla božja«, »Pijavka«, »Krčmar pri zvitem rogu«, »Sv. Neža«, »Marijin otrok«, »Neža z Bleda« itd. Zbirka obsega obilo žaloiger in burk za vse prilike, ki so lahko uprizorljive. Finžgar, Naša kri. Igrokaz v štirih dejanjih, 1 K 40 vin., vez. 2 K 50 vin. To je priznano klasična in najboljša slovenska igra, ki je izšla izpod peresa našega znanega pisatelja umetnika. Kjer bo šla ta krasna igra čez oder, povsod bo budila narodno zavest ter dvigala blagočutnost občinstva. J ur č i č - Č c s n i k, Domen. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. 80 vin. Ta po znanem Jurčičevem romanu prirejena igra je izredno ljubka ter lahko uprizorljiva in se odlikuje po dejanju in osebah, ki so istinito vzete iz srede narodnega življenja. A n z e n g r u b e r, Krivoprisežnlk. Narodna igra s petjem v treh dejanjih in sedmih slikah. 80 vin. Prednost te igre obstoja v mar-/cantno risanih značajih in nad vse živem dejanju. Igra izvira izpod peresa enega najboljših in najbolj znanih nemških dramatikov, ter je prevedena v večino kulturnih jezikov. Sardenko, Mati svetega veselja. 1 K 10 vin., vez. 2 K. To je svetopisemska igra, katero smemo skoraj imenovati molitev na odru. Igra bo vzbudila v ljudstvu verski čut in dvigala srca proti nebesom, kjer je pravi dom vsega dobrega in blagega. Katolfžka Bukvama v Ljubljani. Mnenje g. dr. B. S z y bo \v s k i - j a, ordin. em. materinstva in klinike za ženske bolezni v V a r š a v i. Gosp. J. Serravallo Trst. Vaše železnato kina vino Serravallo sem rabil v slučajih oslabelosti in po operacijah in sem bil z doseženimi uspehi popolnoma- zadovoljen. Varšava, 22. aprila 1911. Dr. B. S z y b o w s k i. minile le vžilalice: g Horisl očrtom' Sanatorium Emona rJiSpa Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In Sel-zdravnlk: Dr. Fr. Derganc, primar l.klr. odd. dež.biln. Kurzne cene dna 18. novembra 1913, Državne rente. 4 »/0 konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan,—jul.) 4'2o o avstr. velj. papir, renta febr,—avg.) 4-2% avstr. vel), srebr. renta (april—okt.) 4% avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4 % avstr. kronska renta (marec—sept.) 4 % av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.) 4 °/o ogr. renta v zlatu.......... 4% ogr. renta v kronah iz 1.1910. . . 4 '/a°/o ogr. renta v kronah iz 1.1913. . Druge javne zadolžnice. 4% kranjsko deželno posojilo iz 1.1888. 4 >/2% kianjskodež. melior. pos. iz 1.1911. 4'/2% kranjske deželne banke..... 4 °/0 bosansko deželno posojilo..... 4% obveznice Rudolt. železnice . . . , 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic..... Srečke. 4% drž. srečke iz 1.18«). po 500 gld. a. v. 4 "/o drž. srečke iz 1.16o0. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 g.d. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5°/o don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3°/o avstr. zemlj. kredit, srečke J. izd. 3 LJUBLJANA, ME O. * t 3541 «f Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 19. novembra 1913. Pšenica za oktober 1914 . . . 1172 Rž za oktober 1914.....8"74 Oves za oktober 1914 .... 7"34 Koruza za maj 1914.....6-31 dežne plašče, obleke, zimske suknje, različne žametne, plišaste in sukne-ne vrhnje jopice za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni Ljubljana, Pred Škofijo g.3 MeMa ulica, zraven folije. Priporoča se preča-stiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo brezplačno. 3429 iz trdega lesa. Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstropje, levo. 3512 14—16 let starega, od dobrih starišev sprejme do 1. decembra ugleden mesar na deželi. Vaslov pri upravništvu pod štev. 3519. (Znamka za odgovor.) 3519 Pozor, trgovci! Samo nekaj časa Božične in novoletne azglednice kakor tudi reklamne koledarje L. Peuoleb v Ljubljani, Židovska ul. i. Boljšim tvrdkam pri odjemu nujmanj "00 razglednic pošiljam tudi na izbiro, i ceneje kot pov^ sod drugod pri 35IO tfgiflia na jako prometnem kraju Ljubljano, ki jo zelo dobro vpeljana se proda. Trgovino tudi lahko vodijo ženske moči. — Ponudbe je staviti do 1. decembra t. 1. na upravništvo teg« lista pod šifro »907«. (Znamka za odgovor.) 35:26 Proda se krasen i tvrdke Peloubet, Pet ton & Comp., New-York pod poloviCno ceno. Izve se pod Harmonij pošto rostante, LJubljana. 3543 Or 230 Po celi Evropi razširjena ln priljubljena Ercial krema za Čevlje. 3055 zadosti velike za kompletno moško obleko, lilačo, paleto, ženske kostume, plašče, suknj itd. Izvoz suKna Kari Kasper Innsbruck 332. ki so se pri meni v velikih množin. nabr., dajem, da se jih čim-preje i znebim, glob. pod ceno! Zahtevajte blaga za moške in ženske obleka poštnine prosto. dobi trajno službo na posestvu v bližini Ljubljane. Prednost ima oženj en, vrtnarsko izobražen vpoko-jenec. Vpraša se pri upravništvu ..Slovenca". 3440 ouioi F. K. KAISER, puškar Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6. Priporoča svojo največjo zalogo pušk in samokresov ter lovskih priprav. Avtomatične pištole: „Browning", „Steyei" itd. Najboljši topič „Salut". | V zalogi ima vse potrebščine za ribji lov, | v največji izbiri po najnižjih cenah. Po- | | prava koles (bicikljev) ter njih deli. * Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto. Našim stalnim in en gros- odjemalcem oddajamo neprernoč-Ijive pelerine, najboljše kakovosti, pod lastno ceno, samo do novega leta. Dežne plašče v vseh barvah in velikostih po najnižjih cenah priporoča .„ ngleško skladišče oblek 3638 O. Bernatovič, Mestni trg 5-6. , »i svila, pozamentrija, gumbi, zaboti in vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa v modni trgovini za dame P. Magdič,LjuM]an nasproti glavne pošte. 3026 A. KUNC Ljubljana, Dvorni trg št. 3. 2707 Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago. 1 I KL I I fc, I I It. Domača tvrdka Modni salon Hlarija fittfzl Ljubljana riporoča svojo veliko, bogato zalogo vsakovrstnih damskih in otroških Židovska ulica šle. 8. Popravila se sprejemajo. ter športnih čepic v najnovejši obliki. Zunanja naročila obratno. -'312 vedno v zalogi. Cene brez konkurence. Vedno velika zaloga klobukov in čepic lastnega izdelka. KlItHfR kože vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah. Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožu-hovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah. J. WMIEK9 Ljubljana, Sv. Petra cesta 21. Št. 1406/pr. Deželni odbor kranjski razpisuje mesti provizornih deželnih živinozdravitikov v Vipavi in na Vrhniki. S službo deželnega živinozdravnika v Vipavi so združeni dohodki letnih 1700 K, od katerih odpade 1000 K na deželni zaklad, 700 K pa občine sodnega okraja vipavskega. Z enako službo na Vrhniki so združeni dohodki letnih 1650 K, od katerih odpade 1000 K na deželni zaklad, 600 K na občino Vrhniko in 50 K na občino Borovnico. Prosilci za razpisani službi naj pošljejo svoje z dokazili o starosti, o domovinstvu, o živinozdravniški usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje do 20. decembra 1913 podpisanemu deželnemu odboru. 3516 3 Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 14. novembra 1913. rNAZNANILO IN PRIPOROČILO^ Podpisani se usojam slav. občinstvu vljudno naznanjati, da sem otvoril z usnjem w ijubUsni, na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti jubilejnega gledališča. V zalogi imam veliko izber domačega in inozemskega usnja, kakor znamke Blnmenthal, Grison, Chevreaux, potem Ideal, Cornellus Heyl Box, nadalje vse čevljarske potrebščine, kakor tudi zgornje dele, razne trakove, zaponke itd. — Nadalje razne kreme: Globin, Globus, Erdal, Afrlkan. Vse po najnižjih česala! - Gnmijeui podpetniki „Palma". Alojzij Sestak 3509 trgovec z usnjem. V kraju Moravču pri Zagrebu se bo vršil 22.*in 23. novembra 1.1. (v soboto in nedeljo) Ker lotošnjo leto v Moravču ni bilo toče, je vino izborno ter se odstotek alkohola suče okrog 7—9o/0 po Malligandu, cene so pa od 30—40 kron za hektoliter. Sejm bo nadzoroval in vodil strokovnjak, poslan od visoke vlade. Naprodaj bode približno 4000 hektolitrov. 3523 Torej kdor želi dobre in cene kapljice, naj se potrudi v Moravče. Na že-leznični postaji Sesvete bodo čakali dne 22. in 23. novembra vozovi, da se bodo lahko došli trgovci za mali znesek odpeljali v Moravče na kraj vinskega sejma. je v to svrho prva in najpri- Važen oglas „Siovenske Straže"! — Cifajte! V današnjih težavnih razmerah žamorete obogaletl le s srečko ! ■Murska srečka noročljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto. ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400,000, 400.000, 400 000 200.000, 200.000, 200.000 zlatih IranKov, ' ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ' ker zadoln kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. 1939 PflPiftl1? Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. decembra 1913! I U&fcl . 1 turška srečka in 1 srečka Italijanskega rudečena križa z 10 žrebanji vsako leto na mesočne obroke po samo 6 K. Fo žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, 1. Sprejmejo so marljivi sotrudniki pod ugodnimi noaoii. I Izdaja konzorcij »Slovenca«. Z&HH* Ti«.: »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni poslanec.