Predsednik SDGZ Niko Tenze o gospodarski krizi, ki ji žal še ni videti konca Tudi na tržaškem Krasu prvi dvojezični planinski smerokazi Stwnn Vita d ILSfáocwWtofci ffil./Kria PniírHKia 6 QC) S. DäiKWn«!SffflP The Queen Symphony na Dvoru v Števerjanu Primorski dnevnik NEDELJA, 24. JUNIJA 2012_ Št. 148 (20.471) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € »Cime irredente« niso več takšne SandorTence V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu deloval odbor za obrambo italijanstva mesta, v katerega se je včlanilo tudi tržaško planinsko društvo Alpina delle Giulie. Nekateri člani društva se s tem niso strinjali, stvar se je končala na sodišču in obenem v zelo zanimivi knjigi Livia Sirovicha Cime irreden-te. Gre za neke vrste zgodovinski potopis, ki v luči dejavnosti italijanskih planinskih društev predstavlja ekcese in tudi protislovja nacionalističnega Trsta. Pred tridesetimi leti se je del tržaških planincev boril za zaščito »ogroženega« italijan-stva (ogrožali smo ga seveda Slovenci), danes pa taisti planinci postavljajo dvojezične planinske smerokaze. Sicer ne člani Alpine delle Giulie, temveč člani sorodnega društva XXX Ottobre, oba sta včlanjena v italijansko planinsko zvezo CAI. Stvari se spreminjajo, tudi tam, kjer smo mislili, da se ne bodo. Planinstvo že po definiciji ne pozna državnih mej in tuji mu bi morali tudi nacionalizmi in narodnostni predsodki, v resnici pa ni vedno tako. Dovolj, da pogledamo kaj se še danes dogaja na Južnem Tirolskem z gorskimi smerokazi, planinskimi kočami in celo z dolomitskimi vrhovi. Zveza CAI je pred nekaj meseci postavila v devinsko-na-brežinski občini table le z italijanskimi imeni. Prišlo je do upravičenih protestov in kmalu zatem so enojezične table nadomestili z dvojezičnimi, ki se sedaj pojavljajo tudi na tržaškem Krasu. RIO+20 - V petek se je v Braziliji sklenila konferenca ZN o trajnostnem razvoju Za vodstvo uspeh, za nevladnike polom Na konferenci je sodelovalo 50 tisoč udeležencev NA PREDVEČER SV. IVANA - Starodavna tradicija Kresovi dobre nade Številna društva priredila tradicionalna kresovanja - Na Rožniku podelili literarno nagrado kresnik TRST - Na predvečer Sv. Ivana so sinoči marsikje zagoreli kresovi. Na Tržaškem (na sliki kres pri Sv. Ivanu, foto Kroma), Goriškem, v Benečiji in Sloveniji so jih ljudje prižgali z željo, da bi v ognju zgoreli zli duhovi, a tudi te- žave, ki jih v današnjem času res ne manjka. In da bi bili naslednji meseci za vse vsaj za spoznanje prijetnejši. V Ljubljani je najbolj slavnostno bilo na Rožniku, kjer so podelili 22. nagrado kresnik, Delovo nagrado za naj- boljši slovenski roman preteklega leta. Po dolgem pričakovanju je naposled le postalo jasno, kdo bo letos prižgal ogenj: čast je pripadla Andreju E. Skubicu za roman Koliko si moja?. Na 19. strani RIO DE JANEIRO - V brazilskem Riu de Janeiru se je v petek sklenila tridnevna konferenca ZN o trajnostnem razvoju Rio+20. Z okrog 50.000 udeleženci je bila največje tovrstno zborovanje doslej, ki pa je po mnenju nevladnih organizacij s sklepnim dokumentom razočarala. EU je dokument sicer podprla, čeprav bi si na več področjih želela bolj ambiciozne opredelitve. Nasprotno je konferenco kot velik uspeh označil njen generalni sekretar Sha Zukang. Kot je zatrdil, je bil Rio+20 namenjen uresničevanju dogovorjenega in konkretnim ukrepom. Na 23. strani Pokrajina Trst zahteva od predsednika FJK Tonda denar za Kras Na 3. strani Emir Kusturica uvedel glasbeni niz v Briščikih Na 4. strani Jesenska simfonična sezona gledališča Verdi Na 5. strani Slovenski urad v Gorici čaka na prevajalca Na 9. strani di Mariano Kerpan & Figli Sne ul.Gambini 55/b - 34141 Trst TS Tel. 040395090 - Fax 040943771 info@baridiascensori.it - www.barichascensori.it • dvigala ■ •v ■ v v ■ • • dvižne ploščadi • servis in popravila • modernizacija obstoječih dvigal • klicni center 24 ur na dan kakšna usoda nas čaka www.selesrl.com 2 Nedelja, 24. junija 2012 ALPE-JADRAN / SDGZ - Pogovor s predsednikom Nikom Tenzetom pred jutrišnjim 36. občnim zborom Za internacionalizacijo podjetij in povratek k produktivni dejavnosti OPČINE - V razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bo jutri ob 18.30 36. občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki ga bo obogatilo tudi predavanje specialistke za kadrovsko področje Alenke Stanič o tem, kaj moramo storiti danes, da bomo uspešni jutri. Zanimalo nas je, kako SDGZ spremlja bliskovito spreminjanje razmer na gospodarskem trgu oz. kako kljubuje težavam, tako da smo se pred občnim zborom pogovorili s predsednikom Nikom Tenzetom. »Naša organizacija ima precej dela predvsem z evropskimi projekti. Veliko izmed teh je dolgoročnih in ciljajo na čez-mejni razvoj, se pravi, da našim članom ponujajo možnost poslovanja na obeh straneh nekdanje meje. Usmerjeni so namreč predvsem v usklajevanje zakonodaje in spoznavanje kritičnih točk v poslovanju, zlasti z birokratskega vidika. S polno paro poteka tudi delo servisnih podjetij - Servisa in Euroservisa, ki ravno zaradi izvajanja evropskih projektov in plodnega sodelovanja s Slovenijo pridobivata mednarodne konotaci-je, predvsem glede vse pogostejšega servisiranja slovenskih podjetij, ki prihajajo v Italijo. To je ne nazadnje tudi eden izmed ciljev našega delovanja - nuditi pomoč slovenskim podjetjem na italijanskem trgu, da bi lahko lojalno konkurirala z našimi ter spoštovala vsa davčna in birokratska pravila. Tuja podjetja želimo izenačiti z našimi, tako da bi zdrava konkurenca temeljila le na kakovosti opravljenega dela in ne na finančnih koristih, tako da ne bi bilo nobenega favoriziranja slovenskih podjetij. Jasno je namreč, da priliva iz Slovenije ne moremo zaustaviti, ga pa lahko uokvirimo s postavitvijo nekaterih pravil, ki veljajo tako za ene kot za druge.« Kakšna pa je slika domačega gospodarstva. Ga posledice finančne in gospodarske krize še vedno dušijo? Še pred dvema letoma sem optimistično napovedoval konec krize oz. zdelo se mi je, da se na koncu tunela nekaj svetlika. Pa sem se motil, saj krizo še vedno hudo občutimo. Sicer pa ostajam optimist, saj se kriza ni lotila vseh področij na enak način. Špediterstvo in gradbeništvo sta bila na primer doslej najbolj oškodovana sektorja. Nikakor pa nočem posploševati, saj ne velja za vse isto - bolj dinamična podjetja, ki so zaradi krize spremenila način dela in razširila svoj delokrog, so namreč manj občutila recesijo. Če se zaustavimo pri gostinstvu oz. z njim povezanim turizmu, bomo izvedeli, da v naši deželi narašča. Vendar ni vse zlato, kar se sveti, saj gre za rast nekoliko skromnejšega turizma. Potrošniška moč je še vedno zelo šibka, tako da kljub uspešni kampanji za razvoj turizma pri nas, ne moremo mimo dejstva, da ljudje nimajo denarja. Razpolagate morda s podatki o podjetjih oz. obratih, ki so šla v stečaj? K sreči v zadnjem letu nismo doživeli nič hujšega. Lani je bilo stanje veliko bolj zaskrbljujoče, saj se je več podjetij znašlo v težavah, kakor Graphart na primer. Sicer pa se razmere tudi tu spreminjajo: saldo med odprtimi in zaprtimi podjetji kaže v primerjavi z lanskim letom na negativen trend, ampak je to le posledica lanskega poslovanja. Naj navedem primer velikega gradbenega podjetja z 20 uslužbenci, ki je moralo v stečaj: takoj zatem se je iz njega rodilo 10 manjših individualnih podjetij, ki so po enem letu zaprla. Lahko bi ocenil, da je 70 odstotkov podjetij v t.i. stand by, se pravi, da čakajo na razvoj dogajanj - ali na zaprtje ali na rast. Kakšna je lanska poslovna bilanca? Lansko poslovno leto je bilo pozitivno tudi zaradi evropskih projektov, ki jih vodimo. Število članov ostaja v glavnem nespremenjeno: teh je približno 600, medtem ko šteje Servis še dodatnih okrog 400, ki pa niso člani združenja, saj so italijanska in tuja podjetja. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niko Tenze arhiv pd Nam bi morda zaupal, katere so strateške usmeritve organizacije? Pri SDGZ ciljamo na internacionalizacijo podjetij, se pravi na to, da bi bila podjetja zlasti na obrtniškem področju bolj prožna oz. kakor pravi naš direktor, da bi jim bilo vseeno, ko bi delala v Trstu ali v Kopru. Na zadnjih srečanjih s partnerskimi organizacijami v Sloveniji in deželi FJK smo med drugim ugotovili, da bi se bilo treba povrniti nazaj, to je k produktivni dejavnosti. V letih so se namreč naša podjetja osredotočila na servisiranje in produktivna dejavnost je bila zaradi konkurence opuščena. Bodočnost pa je tudi v tem, saj bi lahko naša podjetja prodrla na nove trge, kar bi morda spodbudilo tudi znatnejši pristop mladih. Ko sva že pri mladih, zanima me, kako jih SDGZ uvaja v gospodarski svet? Nekateri evropski projekti predvidevajo tudi spodbujanje vključevanja mladih, predvsem izmenjavo delovne prakse med slovenskimi mladimi iz matice in slovenske Koroške. Kljub prizadevanjem, pa se tudi mi naposled znajdemo pred večjo oviro, pred vselej »banalnim« problemom denarja. Za delovno prakso prejmemo seveda ustrezna sredstva, stroškov za bivanje tujega mladostnika pa si ne moremo privoščiti. Zaradi tega iščemo vse možne kompromise ali usklajevanja z že obstoječimi študijskimi projekti, kakor je lahko Erazmus, vendar je z birokratskega vidika vse prej kot enostavno. V sredo je bil pri vas na obisku državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar. Kakšni so odnosi s Slovenijo? S Slovenijo ohranjamo dosedanje dobre odnose, zlasti z Uradom za Slovence po svetu in v zamejstvu. Državnemu sekretarju Longarju smo prikazali naše prostore in našo realnost. Večkrat smo se sicer že srečali v Ljubljani, tako da nas oni dobro poznajo. In ravno na podlagi dosedanjih dobrih odnosov načrtujemo širše sodelovanje med slovenskimi manjšinami po svetu. Danes že sodelujemo s Korošci (projekt Alpe Adria turizem), saj vsakodnevni stiki omogočajo rast, izmenjavo podatkov, izkušenj in tudi poslov. Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu smo predlagali, da bi to dobro prakso razširili tudi na druge slovenske skupnosti po svetu. Mreža kontaktov bi omogočala boljše stike in spoznavanje, obenem pa tudi razvoj novih tržišč. Zavedamo se, da gre za dolgoročen projekt, ki pa zahteva od nas tudi neko mentalno odprtje - kakor sem prej povedal, novo investiranje v produktivno dejavnost. Kako pa bi ocenil odnose s krajevnimi, italijanskimi sogovorniki -mislim predvsem na Deželo FJK ali Trgovinsko zbornico? Uspešno sodelujemo s stanovskimi organizacijami Confcommercio, Con-fartigianato in CNA: s posredovanjem Trgovinske zbornice so se nam odprla vrata dobrega sodelovanja. Aktivno smo soudeleženi pri vseh gospodarskih omizjih na deželi in sprejeti smo bili v vodstvo Centra za tehnično pomoč obrtnim podjetjem (CATA), tako da smo danes povsem enakopravni drugim organizacijam, kljub našim manjšim številkam. Plodno sodelovanje je privedlo do tega, da smo se uveljavili na deželnem merilu in bili priznani tudi na državni ravni - ministrstvo za okolje nas je avtoriziralo za vodenje sistema zapisovanja in sporočanja podatkov o upravljanju odpadkov SISTRI. Lepo bi bilo, ko bi bili v določenih procesih prepoznavni kot manjšinska organizacija, ampak premajhni smo in težko se uveljavljamo. Sara Sternad SKGZ - Prva seja novoizvoljenega izvršnega sveta V središču pozornosti problem financiranja slovenskih organizacij TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza se z določeno zaskrbljenostjo vprašuje, kdaj in kako bodo rešena nekatera vprašanja, ki zadevajo financiranje slovenskih organizacij v okviru zaščitnega zakona za leto 2012. V prejšnjih letih je v tem obdobju deželna uprava izplačevala prispevke, letos pa ni še nobene novosti s tem v zvezi. Prav tako ni še znana višina letošnjega prispevka, saj je še vedno odprto vprašanje manjkajočih 400 tisoč evrov, ki so bili že uporabljeni pri izplačilu lanskega prispevka. Dodatno zaskrbljenost povzročajo neuradne informacije o znižanju že odobrenega prispevka za leto 2012 zaradi vladne varčevalne politike. Zaradi tega si pri krovni organizaciji nadejajo, da bo na ta vprašanja odgovoril deželni odbornik De Anna, ki je za prihodnji teden v Vidmu sklical Deželno posvetovalno komisijo. Finančno vprašanje in določitev novih kriterijev financiranja slovenskih organizacij v Italiji sta bili središčni temi prve seje novoizvoljenega Izvršnega sveta SKGZ, ki se je sestal v Trstu. Pri oceni nedavnega Rudi Pavšič deželnega kongresa Zveze so si bili vsi edini, da je skupščina predstavljala pomembno etapo na poti posodabljanja krovne or- LJUBLJANA - Roberto Cosolini v Sobotni prilogi Dela Čisti Tržačan, sin Istrana in Slovenke, spreminja Trst LJUBLJANA - »Čisti Tržačan, sin očeta Istrijana in matere Slovenke, spreminja Trst.« Takole Boris Šu-ligoj v Sobotni prilogi Dela predstavlja tržaškega župana Roberta Coso-linija, s katerimi se je pogovarjal. Prvi mož Trsta ima v tem času polne roke dela. V občini sprejema nov prostorski načrt, pripravlja novo prometno ureditev, bori se proti plinskemu terminalu in pripravlja načrt ekološke sanacije. Rad se tudi druži s čedalje večjim prijateljem, ljubljanskim županom Zoranom Jan-kovicem, in mimogrede odgovarja na kakšno bodico koprskemu županu, piše Šuligoj. Cosolini potrjuje, da bo v kratkem izpolnil obrazec za članstvo v zadrugi Primorski dnevnik. »S takim dejanjem dajem kot župan podporo informativnemu, svobodnemu in neodvisnemu mediju, ki predstavlja del kulture Trsta.« Za Cosolinija je članstvu v zadrugi PD simbolična ge- Tržaški župan Roberto Cosolini sta, ki želi malce razgibati vode, podpira lastnike, redakcijo, sodelavce časopisa, ki naj ne bodo sami, ampak s številnimi prijatelji v bitki za premostitev krize. Zupan v intervuju govori o svojih odnosih s Slovenci na Tržaškem in se spominja, ko je igral košarko pri tržaškem Boru. Cosolini ni »čisti« Italijan, temveč se ima za »čistega« Trža-čana. Oče je iz Juricanov pri Materadi, mati iz Škofelj pri Divači. Njegov materni jezik je torej slovenščina, ki pa je ne govori, a le malo razume. Zupanova starejša sestra govori dobro slovensko, druga sestra pa ne, čeprav je družina Cosolini svojčas pogosto obiskovala mamim dom v Sloveniji. Zupan je prepričan, da največji del italijanske skupnosti ne izraža nobenega odpora do Slovencev. Tudi največji delež pripadnikov slovenske narodne skupnosti ne izraža in ne čuti nobene zaprtosti v italijanskem okolju. »So pa majhne (zelo majhne) skupine ljudi v obeh skupnosti, ki niso razumele, da se je svet spremenil,« meni župan Cosolini. ganizacije. Na osnovi izhodišč, ki so bila osrednja tematika razprav in srečanj v zadnjih mesecih, bo vodstvo pripravilo programski dokument za triletje 2012-2015, ki ga bodo obravnavali na Deželnem svetu SKGZ, kjer se bodo na podlagi strokovnega pristopa določile smernice delovanja v okviru širše dolgoročne strategije. Slovenska narodna skupnost se mora vse bolj zavedati, da lahko v spremenjenih razmerah v širšem okolju odigrava vedno bolj pomembno vlogo spodbujevalca obmejnega sodelovanja in povezovanja. Ponujajo se nam številne priložnosti, da se še bolj uveljavimo kot protagonisti čezmej-nega prostora. Potrebno pa je, da se te vloge zavedamo in da tudi delno spremenimo naš odnos do širše skupnosti, ki je vse bolj pozitivno naravnana v odnosu do naše razvejane in raznolike dejavnosti. Na nas pa je, da primerno posodobimo naše delovanje in se ustrezno zoperstavimo neizprosni finančni krizi z novimi oprijemi ter ovrednotimo perspektivne dejavnosti na račun zastarelih pobud. Prav ta finančna kriza dodatno krepi potrebo po trezni in umirjeni razpravi in posledičnimi odločitvami glede prerazporeditve vedno bolj omejenih finančnih dotacij. Poleg teh ključnih vprašanj se je diskusija Izvršnega odbora razvila tudi okrog teme sodelovanja z javnimi institucijami, zlasti na Tržaškem, kjer imamo danes z občinsko upravo enkratno priložnost, da pravilno zastavimo odnos mesta v zalivu do naše skupnosti. Primer odmevne razstave Razporta obzorja je lahko kažipot za naše delo. Na seji Izvršnega odbora, ki jo je vodil predsednik Rudi Pavšič, so pozitivno ocenili pripravo prve Deželne manjšinske konference, ki jo bo oktobra pripravilo predsedstvo Deželne skupščine FJK. Pri krovni organizaciji so mnenja, da je lahko konferenca lepa priložnost, da se doreče-jo nekatera vprašanja v zvezi z manjšinsko organizirano stvarnostjo in že omenjenim sistemom njenega financiranja. Glede nedavnega obiska podtajnika Ruperta je pomembno, da se čimprej udejani vladno manjšinsko omizje. S tem v zvezi SKGZ podpira že dogovorjeno sestavo, ki naj bo izraz obeh krovnih organizacij, Paritetnega odbora in Dežele FJK. Obenem so pri SKGZ prepričani, da predstavljata tako nedavni obisk v Rimu predsednika slovenske vlade Janše, kot tudi skorajšnji uradni obisk predsednika Napolitana v Sloveniji pomemben prispevek k utrjevanju odnosov med obema državama, tudi v smislu ovrednotenja vloge obeh narodnih skupnosti. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu POHODNIŠTVO - Pobuda italijanske planinske zveze CAI Novi planinski dvojezični smerokazi tudi na Krasu Nove table je postavilo društvo XXX ottobre - Zadovoljstvo predsednice SPDT Marinke Pertot 3 Nedelja, 24. junija 2012 APrimorski ~ dnevnik Na nagradi Luchetta Giletti, Povia in Nair TRST / Tržaško planinsko društvo XXX Ottobre, ki deluje pod okriljem italijanske planinske zveze CAI, je v preteklih dneh postavilo na Krasu vrsto dvojezičnih planinskih smerokazov. Nove table sodijo v vsedeželno akcijo dvojezičnih smerokazov v videmski, goriški in tržaški pokrajini, ki jo izvaja strokovna komisija za steze in pešpoti pri CAI (Giulio-carnica sentieri). »Pri slovenskih napisih krajev in ledinskih imen smo upoštevali zemljevide, strokovno čtivo in nasvete Tržaškega slovenskega planinskega društva,« pravi Umberto Pellarini, ki pri društvu XXX Ottobre odgovarja za table. Delo je bilo še kar zahtevno in naredili so, kar smo mogli, dodaja Pellarini, ki se že vnaprej opravičuje, če je ponekod prišlo do kakšne napake pri navajanju slovenskih imen. Pri italijanski planinski zvezi so se na tržaškem Krasu izognili hude napake, ki so jo naredili v devinsko-nabrežinski občini, kjer so postavili smerokaze le z italijanskimi imeni krajev. Da je šlo za nepazljivost in ne za premišljeno potezo, je potrdil odgovorni strokovne komisije CAI Danilo Bettin, na pobudo katerega so enoje-zične table nadomestili z dvojezičnimi. Za dosledno spoštovanje dvojezi-čnosti v Devinu-Nabrežini se je pri CAI zavzel takratni župan Giorgio Ret, ki je posegel na prošnjo občinskega svetnika Slovenske skupnosti Edvina Forčiča. Nove dvojezične table pozdravlja predsednica SPDT Marinka Pertot, ki izpostavlja dobro sodelovanje s CAI. V videmski pokrajini italijanska planinska zveza dobro sodeluje s Planinsko družino iz Benečije, s katero je pripravilo čezmejni evropski projekt markiranja ter čiščenja planinskih pot med Italijo in Slovenijo. Zadovoljen s širitvijo vidne dvo-jezičnosti na Krasu je predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. S pobudo CAI rajonski svet ni bil seznanjen, a to ni pomembno, bistveno je, da se izvaja dvo-jezičnost, pravi Milkovič. Predsednik je zmerno optimist, da bo Cosolini-jeva občinska uprava kmalu začela nameščati dvojezične smerokaze tudi znotraj kraških vasi, kot piše v dopolnjenem odloku o t.i. vidni dvoje-zičnosti predsednika Dežele FJK Ren-za Tonda. Manj optimist je Milkovič glede zadržanja italijanskega cestnega in avtocestnega podjetja ANAS, ki za sedaj sploh noče slišati o dvojezi-čnosti na hitri cesti. S.T. Novi dvojezični planinski smerokazi pri openskem Obelisku ob Napoleonski cesti kroma Massimo Giletti V četrtek, 12. julija, bo v gledališču Rossetti prireditev I nostri angeli (Naši angeli), v okviru mednarodne novinarske nagrade Marco Luchetta. Priznanja novinarjem, fotografom in snemalcem podeljujeta Fundacija Luc- hetta, Ota, DAngelo, Hrovatin in ra-diotelevizija RAI. Večer, ki bo teden pozneje na sporedih RAI1, bo vodil Massimo Giletti, nastopili pa bodo pevci Giovanni Povia, Nair in Desiree Capaldo. V prihodnjih dneh bodo na voljo brezplačna vabila na prireditev. Cossutta še predsednik Združenja za Križ Valentino (Zdravko) Cossutta je bil na petkovem občnem zboru potrjen za predsednika Združenja za Križ, ki si prizadeva za vsestranski gospodarski, kulturni in družbeni razvoj vasi. Poleg ustanoviteljev združenja (Valentino in Franko Cossutta ter Elisabetta Birsa) so bili v novo vodstvo združenja izvoljeni zastopniki včlanjenih društev ter predstavniki novih članov in članic. POKRAJINA - Predsednica Bassa Poropat »Tondo naj financira načrt za razvoj Krasa« Gabrovec vključil popravek v razpravo za deželni rebalans EDIL CARSO Predsednik Dežele Furlanije-Julij-ske krajine Renzo Tondo mora že letos poskrbeti za financiranje in torej ude-janjenje načrta za podeželski razvoj tržaškega Krasa, poznanega tudi kot »masterplan«. To je zapisano v pismu, ki ga je pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat naslovila na deželnega predsednika Tonda. Tržaška pokrajina in Kras sta namreč zaradi različnih naravnih danosti drugačna od drugih deželnih predelov in potrebujeta zato specifične politike, ugotavlja predsednica Bassa Poropat. Načrt, ki ga je deželna uprava naročila Lokalni akcijski skupini Kras predstavlja strateški dokument za razvoj Krasa in kmetijstva s posebnim poudarkom na ukrepih, ki so potrebni za rast. Toda razvoj bo mogoč samo v primeru, da bo se ta načrt udejanjil. Brez ustreznega financiranja, ki ga je obljubila deželna vlada, je poudarila pokrajinska predsednica, pa to ne bo mogoče. Glede tega se je včeraj v tiskovni noti oglasil tudi deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Ta je spomnil tudi na neurje s točo, ki je prejšnji teden hudo oškodovalo Breža-ne in dodal, da je v paket popravkov za razpravo in sprejetje deželnega rebalansa že pred dnevi vključil tudi amandmaja, ki nakazujeta možna odgovora na obe izpostavljeni problematiki. Glede škode zaradi toče je Gabrovec predlagal, da se nameni prizadetemu območju enkraten izreden prispevek za organizacijo pobud, ki naj oškodovanim kmetijskim podjetnikom ponudijo nove možnosti za trženje in promocijo lastnih proizvodov. »Kolegom, začenši s podpisniki deželnega zakonskega predloga za razvoj Krasa, politične večine in opozicije pa sem predložil tudi osnutek dodatka k finančnemu zakonu, ki namenja 500 tisoč evrov začetne dotacije Tržaški trgovinski zbornici izrecno za izvajanje sklepov in programov kraškega ma-sterplana,« je še zapisal Gabrovec. s.r.l. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 \i i cena*- Y ZASTEKLITVE Z VISOKO TERMIČNO IZOLACIJO Z OZNAKO CE - DRŽAVNI PRISPEVEK V VIŠINI 55% NOTRANJA VRATA - BLINDIRANA VRATA - GARAŽNA VRATA VELIK SHOW ROOM PUNTO RAM Ul. Colombara di Vignano 8 - Z.I. OSPO (Milje - TS) tel. 040 231611 - fax 040 231141 -info@puntoram.it-www.puntoram.it 4 Nedelja, 24. junija 2012 TRST / GLASBA - Petkov koncert uvod v letošnji niz glasbenih dogodkov društva Drugamuzika Emir Kusturica in njegov bend Briščike popeljala v filmski svet Režiser-kitarist in tovariši predstavili izbor iz Kusturičevih filmov - Preko 1500 obiskovalcev Črna mačka, beli maček in drugi filmi Emirja Kusturice so v petek zvečer zaživeli tudi pri Briščikih. Ali bolj natančno: pred okrog 1500 obiskovalci, ki so se zbrali na nekdanjem vojaškem letališču, so s posredovanjem benda The No Smoking Orchestra zaživele glasbene kulise njegovih filmov. Med nastopajočimi je bil tudi režiser, ki je na odru igral kitaro. Koncert je priredilo društvo Drugamuzika in je, kot znano, sprožil javno debato o tem, ali je primerno v našo sredo vabiti človeka, ki bolj ali manj odkrito podpira srbski nacionalizem. Polemika je ostala omejena na časopisne strani, policija, ki je v petek bila na prireditvenem prostoru, ni imela k sreči nobenega dela. Glavno besedo je imela glasba: najprej tista, ki jo ustvarja furlanska skupina Radio Zastava, nato pa filmske skladbe Kusturičevega benda. Ta je, bolj kot glasbene užitke, prisotnim ponujal »hepening«: Kusturica je s tovariši, v prvi vrsti z violinistom in pevcem Dejanom Sparavalom, ki se je na odru predstavil ovit v čarodejev plašč, zabaval občinstvo na različne načine ...in ga pri tem nagovarjal v angleščini. Najbolj so uživala dekleta v prvih vrstah, ki so jih člani benda nekajkrat povabili na oder; tu so imela priložnost, da pod Kusturičevim vodstvom tudi zaplešejo. V skupini so ob 58-letnem Kusturici in Sparavalu nastopili Zoran Miloševič (harmonika, glas), Ivan Maksimovic (kitara), Nenad Petrovič (saksofon), Goran Po-povic (bas kitara) in Zoran Marjanovič (bobni). Med kioski, ki so ponujali dišeče pečeno meso in osvežujočo pijačo, so izzvenele Pit Bull, Bubamara, Wanted man in druge skladbe. Emir (pred nekaj leti se je v srbsko-pravoslavnem samostanu dal prekrstiti v Nemanjo, a se v javnosti še vedno predstavlja s prvotnim, popularnejšim imenom) je prisotne povabil, da se jim pridružijo pri petju in plesanju; najbolj glasno in ubrano so jih podprli med pesmijo MTV, s katero so k vragu (metaforično povedano) pošiljali istoimenski televizijski glasbeni kanal, in med pesmijo, katere refren se je glasil Motherfucker. Še sreča, da večina otrok (tudi teh je bilo na petkovem koncertu kar nekaj) ne obvlada angleščine; kdo ve, kaj bi si mislili, ko bi vedeli, kaj pojejo njihovi starši ... Pred koncertom, ki je užival pokroviteljstvo Občine Zgonik in finančno podporo Dežele FJK, se je Kusturica sestal s tržaško srbsko skupnostjo. Pope Raško Rado-vič in konzul Momčilo Milovič sta mu izročila priznanje za njegovo umetniško delo, Kusturica pa si je tudi ogledal čudovito srbsko-pravoslavno cerkev v mestnem središču. (pd) več fotografij na www.primorski.eu ■ i" /M The No Smokin Orchestra med petkovim nastopom pri Briščikih kroma BRIŠČIKI - Glasba Danes Oliver Dragojevic, nato Palma, Gogol Petkov Kusturičev koncert je bil samo prvi iz bogatega poletnega niza na nekdanjem letališču pri Briščikih. Že nocoj bo na oder stopil Oliver Dragojevic in prisotne popeljal na dalmatinske obale. Koncert se bo pričel ob 21. uri, podarja pa ga Zadružna kraška banka, ki bo v popoldanskih urah tu imela svoj članski praznik. Vstop na večerni koncert bo zato prost, na voljo pa bo tudi velik televizijski ekran, na katerem bo mogoče slediti tekmi Anglija-Italija. V soboto, 30. junija, bodo v sklopu Poletnega glasbenega festivala nastopili priljubljeni pevec Giuliano Palma, kraška skupina The Authentics in številni priznani DJ-ji. Med 13. in 15. julijem pa bo na sporedu Guča na Krasu, ki jo bodo izoblikovali skupina Gogol Bordello, Boban i Marko Mar-kovic Orkestar ter kraljica romske glasbe Esma Redžepova. (pd) r ^ 5U I m: 1\ i\ilkii kr.ijs.i < IniAil ii h >s[ lili | II ¡((I i / kil ¡11 ko,MM kil. H] Obvestila 9 Šolske vesti EKSTRA SLOVENŠČINA za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. Slov.I.K. prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave zbiramo do 10. julija. Več informacij: www.slovik.org,info@slovik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija 2012, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija 2012 pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo, in sicer do 14. ure dne 10. julija 2012. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zsci-rilmetod@gmail.com. SLOV.I.K. - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-13 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. september. www.primorski.eu1 ©sagra r^Padrič 29. - 30. JUNIJ I.JUUJ SPECIALITETE NA ŽARU RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA sklictye dne, 28. junija v domu Alberta Sirka v Križu ob 20.00 v prvem in 20.30 v drugem sklicanju 12. OBČNI ZBOR KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do- nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo v poletnem času (do 9. septembra) odprta s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 8.30 do 13.00; sreda od 8.30 do 16.00; petek od 8.30 do 13.30. Za izjemne primere lahko pokličete na tel. št. 040-662407. AVTORSKO MAPO MARIA MAGAJNE lahko naročite do konca junija na Odseku za zgodovino-NŠK, urnik 8.3012.30. ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI sprašuje za izvod knjige Vekoslava Špangerja Bazoviški spomenik iz leta 1965. Za sporočila se obrnete na pisarno odseka v Ulici Petronio 4 v Trstu (tel: 040-632663). KMEČKA ZVEZA vabi na meddeželni praznik upokojencev FJK in Veneta, ki ga prireja vsedržavno združenje upokojencev l iP danes, 24. junija, ob 9.30 s posvetom v goriškem avditoriju, Ul. Roma 9, na temo: 2012 - Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Ob 12.30 skupno kosilo. Informacije: Kmečka zveza Trst, Gorica in Čedad. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 13. do 24. avgusta. TEČAJ ZA VODENJE AGRITURIZMA na ld formandumu: na razpolago so še prosta mesta. Tečaj traja 100 ur, prvo srečanje bo v ponedeljek, 25. junija, ob 18. uri na sedežu v Trstu (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org). VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 38. šagro v Praprotu: danes, 24. junija: ob 15. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nastop plesne, pevske in glasbene skupine SKD Vigred, plesne skupine Vipava in ansambla Rock na Bndimi, sledi ples z ansamblom Kraški Ovčarji. ŠD PRIMOREC organizira danes, 24. junija, Športni praznik ob nogometnem igrišču »na Griži« v Trebčah. Ob glasbi bodo delovali dobro založeni kioski. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na večer, posvečen petstoletnici Marijine romarske poti v Strunjanu in stoletnici kronanja Marijine slike. Govorila bosta strunjanski župnik Niko Žvokelj in etnologinja Rožana Špeh. Začetek ob 20.30. FOTOVIDEO TRST 80 organizira tečaj digitalne fotografije za začetnike. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 25. ju- Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano Donizettijeva 3 — na večer o — petstoletnici Marijine romarske poti v Strunjanu in stoletnici kronanja Marijine slike z naslednjim dnevnim redom: 1. Ogled muzeja 2. Predsedniško poročilo 3. Predstavitev bilance 4. Razprava 5. Odobritev poročil In bilance 6. Volitev društvenih organov za naslednje triletje 7. Razno ^ Toplo vabljeni vsi člani! nija, ob 19. uri v v Lonjerju, v sklopu Artedna. Za informacije in vpisovanja pokličite Marka (329-4128363) ali Mirno (347-7937748). KRU.T obvešča, da od 25. junija deluje s poletnim urnikom in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. ORATORIJ V MARIJANIŠČU - počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 2. do vključno petka, 6. julija. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16. uri. Za skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Vpisovanje do 25. junija na tel. št. 335-8186940. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi člane na svoj 36. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. junija, v drugem sklicu ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Poleg statutarno obveznih točk je predvideno tudi predavanje dr. Alenke Stanič z naslovom Kaj moramo storiti danes, da bomo jutri uspešni? Člani lahko parkirajo na notranjem parkirišču banke. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo od 25. junija do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka po poletnem urniku, in sicer od 9.00 do 13.00. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. avgusta do petka, 17. avgusta. FC PRIMORJE vabi vse svoje člane, vaščane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v torek, 26. junija, ob 20.30 v sedežu ob Kulturnem domu na Proseku. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v anagrafskem uradu do torka, 26. junija. Urnik: od torka do petka 8.3012.15, ob sredah tudi 14.30-16.45. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. junija, od 20.30 dalje na sedežu na Padričah tradicionalno to-variško srečanje ob zaključku sezone. KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA vabi vse člane in prijatelje na zanimiv občni zbor, ki bo v četrtek, 28. junija, v domu Alberta Sirka v Križu ob 20.30 v drugem sklicanju. Prisotni si bodo ogledali prostore muzeja v katerih so že nekateri eksponati. ODBOR ŠD MLADINA S KRIŽA vabi vse člane na redni občni zbor v četrtek, 28. junija, ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Morebitno drugo sklicanje bo v sredo, 4. julija, ob 20.30 vedno v domu Albert Sirka. AŠD SOKOL sklicuje letni redni občni zbor v prostorih kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v petek, 29. junija, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Govorila bosta strunjanski župnik Niko Žvokelj in etnologinja Rožana Špeh. Začetek ob 20.10 AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR prirejata v petek, 29. junija, krvodajalsko akcijo pred občinsko izpostavo na Opčinah, od 8.30 do 13.30. K darovanju krvi vabimo člane in prijatelje. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi do 30. junija: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040-212289, pole-tje@skladmc.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU -Šolski zvonec že zvoni prireja kvalitetno in strokovno vodeno tedensko pripravo na š.l. 2012/13 od 3. do 7. septembra (urnik 7.30-17.00) za otroke od 2. do 5. razreda OŠ. Vpise sprejemamo do 30. junija. Informacije in vpis na urad@dijaski.it; 040-573141 (8.30-16.00). ZSKD prireja v sodelovanju z OŠ Vuze-nica, Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Kulturnim prosvetnim društvom Slovenski dom 42. mednarodno likovno kolonijo, namenjeno mladim ustvarjalcem med 11. in 15. letom. Kolonija se odvija od 19. do 25. avgusta na Gradini v Doberdobu. Število mest je omejeno, rok prijave 30. junij. Informacije ali prijave na 040-635626, 0481531495, www.zskd.eu,info@zskd.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« za otroke od 3. do 10. leta od 27. avgusta do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Op-činah. Urnik: 7.30-17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 (Nastja), info@cheerdancemillenium.com. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira 10-dnevni jadralni tečaj na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijal se bo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3 do 10 let. Vpisovanje je možno na www.melanieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info na tel. 345-7733569, info@melanieklein.org. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempolaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 7.45 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 040-200865, 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. PASTORALNI SVET OPENSKE DE-KANIJE se bo zbral na zasedanju za obravnavo zaključnega povzetka za Sinodo tržaške Cerkve, določitev slovenskih članov laikov za sinodalni svet in razno, v četrtek, 5. julija, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 6. julija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. MLADI, POZOR!!! Mladinski krožek Bazovica, s sodelovanjem Vaških organizacij iz Bazovice, prireja poletno vaško šagro »Pri Kalu«, ki se bo odvijala vsak konec tedna, od sobote, 14. julija, do vključno nedelje, 12. avgusta. Letošnja novost: kiosk za mlade v exotičnem stilu. TPKSIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in za- četniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsire-na.it, www.tpkcntsirena.it. INTERCAMPUS 2012 - ZSKD v sodelovanju z JSKD prireja v okviru 8. Intercampusa koncerte: v petek, 20. julija, ob 15.45 v Kobilarni Lipica, v soboto, 21. julija, ob 21. uri na gradu sv. Justa v Trstu v okviru niza poletnih prireditev Trieste estate v organizaciji Občine Trst (v primeru dežja v Prosvetnem domu na Opčinah) in zaključni v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru dežja v koprski Taverni). Mladinski orkester Intercampus vodi dirigent Nejc Sukljan. Prost vstop. Rezervacije in info: ZSKD, tel.: 040-635626, in-fo@zskd.eu, www.zskd.eu GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini, od 3. do 8. septembra 2012. Delavnice so namenjene otrokom letnikov 2001 - 2007 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Mar-jetka Kosovac - karakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8.00 do 14.00. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, e-mail: baletna.igo-gruden@yahoo.it V Avstraliji nas je zapustila naša draga Lidia Stoka por. Štoka Žalostno vest sporočajo Ana, Erika in Elviana z družinama Kontovel, 24. junija 2012 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega v Alojza Švaba (Gigija) se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala MPZ Vesna in Juriju Žerjalu od VZPI-ANPI. Družina Švab Križ, 24. junija 2012 ZAHVALA Ivanka Fatur vd. Malalan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin pokojne. Svojci ZAHVALA Stanislao Pechiar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se ga spomnili in sočustvovali z nami v tem težkem trenutku. Svojci 8 Nedelja, 24. junija 2012 TRST / Celih 90 bo jutri mimo in na fešto vsi hitimo, da se z Wilmo veselimo, zdravja in sreče ji želimo. Vse najboljše, draga nona! Karin, Diana in Miran Čestitke M Izleti KRU.T obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD VIGRED sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, ki bo v sredo, 27. junija, z odhodom avtobusa ob 7.30 iz šempolajskega trga; povra- Voznik Andrej od NCCQUICK SB ZAHVALJUJE vsej naši zamejski mladini in staršem za zaupanje! Iskreno se zahvaljujem moškemu pevskemu zboru in kulturnemu društvu F. Venturini ter vsem, ki ste mi čestitali in voščili za moj 90. rojstni dan. Peter Krmec cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje-TRST TM îl^ntlti fio'.pn-Hj,",-vil iil'iiiiTjr r adjri.'l Danes se poročita MARKO SLAVEC in ROBERTA PURIČ. Veliko najlepšega na skupni življenjski poti jima želita SKD MZ Lonjer-Katina-ra in KK Adria. Draga ROBERTA in MARCO! Naj se vama izpolnijo vse skrite želje in na skupni življenjski poti, naj vaju spremljajo sreča, radost in veselje. To vama iz srca vsa Zadruga želi. Velika fešta je danes v Križu, ker naš IVO praznuje rojstni dan. Vse najboljše mu zapojemo, polno zdravja in veselja pa voščimo. Manuel, Korado in Suzana Ženski pevski zbor Prosek Kon-tovel iskreno čestita svoji pevki IRENI RUSTJA za osvojeno bronasto medaljo na državnem prvenstvu v namiznem tenisu. Danes praznuje nono SERGIO rojstni dan. Vse najboljše mu želi Isabel, ki mu pošilja tudi koš poljubčkov. Danes praznuje krasen par 50 let skupnega življenja. Vse najboljše, posebno zdravja, jima vošči sorodni-ca z družino iz Bazovice. ROBI in TANJA sta se odločila, da se bosta poročila. Tako sta si včeraj na Tabru zvestobo obljubila in vso svatbo razveselila. Srečno jima želita Pavel in Valentina z družinami. SD Vljudno vabi vse člane na 36. REDNI OBČNI ZBOR Razstavna dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah jutri - ponedeljek, 25. junija 2012, ob 18.30 1) poročilo predsedstva in nadzornega odbora SDGZ; 2)razprava; 3) predstavitev in odobritev obračuna in finančnega stanja za leto 2011 ter proračuna za leto 2012; 4) predavanje Kaj moramo storiti danes, da bomo uspešni jutri? (Alenka Stanič) 5) razno Člani lahko brezplačno parkirajo na parkirišču banke. Za informacije: tel. 040 67248, info@sdgz.it tek okrog 20. ure. Prijave na tel. št. 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira v petek, 7. julija, enodnevni izlet v Gardaland za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi, najkasneje do 29. junija: tel. št. 0402907151 ali 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 16.00). Odhod avtobusa ob 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, povratek približno ob 23.00. KRU.T obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. 0 Prireditve DANES, NEDELJA, 24. JUNIJA bo v Boljuncu, v okviru praznovanj vaškega zavetnika sv. Janeza Krstnika, ob 10.30 slovesna sv. maša z ofrom, ob 20. uri v prostorih SKD France Prešeren pa nagrajevanje otroškega ex-temporeja in predvajanje videopos-netkov »Stano in njegova 8mm«. VERSKA SKUPNOST ŽAVLJE - ŠTRA-MAR vabi na praznovanje Sv. Ivana danes, 24. junija. Sv. Maša bo ob 20. uri. Mašno slovesnost bo vodil Dušan Jakomin ob somaševanju domačega župnika Pola Rakiča. Pri sv. maši bo sodeloval pevski zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Sledila bo družabnost pred cerkvijo. K.D. SKALA GROPADA v sodelovanju z Loke Studijem vabi na ogled zgodovinske filmske komedije z naslovom Veličastna zgodovina slovenskega naroda, ki jo bodo prvič predvajali v zamejstvu v ponedeljek, 25. junija, ob 20.30 v zadružnih prostorih v Gropadi. Toplo vabljeni! ARTEDEN/12 V četrtek, 28. junija, ob 19.30 v Škc v Lonjerju predstavitev pobude z odprtjem razstave Alessandra Čoka Otožni možički in nastopom MPZ Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja. Vabljeni. KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla. V četrtek, 28. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave umetnikov iz Laškega (Beccia, Devide', Petkovšek, Vi-sintini - v sodelovanju s slovenskim društvom »Jadro« iz Ronk.); urnik: petek, 29. in sobota, 30. junija, 17.00-19.30; v nedeljo po procesiji; ostalo: po dogovoru. V petek, 29. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharistija, ki jo daruje g. Metod Lampe, župnik v Mačkoljah in Dolini. V nedeljo, 1. julija, ob 9.30, v župnijski cerkvi slovesna evharistija. Sledi procesija po vaških ulicah in družabnost. Procesija odpade v slučaju neprimernega vremena. OTROCI IN VZGOJITELJICI vrtca Jus Košuta v Križu vabijo na ogled predstave »Metuljček potepinček«, ki bo v petek, 29. junija, ob 11. uri v prostorih otroškega vrtca. SKD V. VODNIK vabi v petek, 29. junija, ob 21. uri na gorico na zadnji Junijski večer. Nastopil bo Marko Ma-nin z virtuozi narodnozabavne glasbe. Smeh zagotovljen s humoristkama Rito in Heleno. Pred in po koncertu bodo delovali kioski. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2012 ob 21.00 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah: v soboto, 30. junija koncert The Queen Symphony v izvedbi Mladinske filharmonije No- Župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa vabita ob praznovanju zavetnikov Sv. PETRA in PAVLA V četrtek. 28. 6.. ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu OTVORITEV RAZSTAVE UMETNIKI IZ LAŠKEGA v sodelovanju z društvom Jadro iz Ronk Glasbena točka Vanja Zuliani - violina V petek. 29.6.. ob 20. uri v župnijski cerkvi SLOVESNA EVHARISTIJA V nedeljo. 1.7.. ob 9.30 SLOVESNA MAŠA S PROCESIJO va, dir. Simon Perčič; v četrtek, 5. julija, Pupkin Kabarett; v četrtek, 12. julija, indijska plesna komedija Moonsunska Svatba, v četrtek, 19. julija, film Prijatelja (Quasi amici); v četrtek, 26. julija, Glasba in besede v črno-belem, izvaja Gorni Kramer Kvartet, gosti Boris De-vetak, Andro Merku', Martina Feri, Leonardo Zannier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00-12.30, 15.00-17.00). S Poslovni oglasi GOSTILNA NA KRASU IŠČE natakarico/natakarja. Info: 339-7619017 GRADNJA, ADAPTACIJE stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov z urejenimi dokumenti JANMONT d.o.o., Majcni 19 Sežana tel.+386-41617838, +386-57686240 e- mail info@janmont.si IŠČEMO OSEBO z znanjem slovenskega in italijanskega jezika ter z znanjem in izkušnjami iz računovodstva za delo v okviru projekta »e-health«. V kolikor vas delovno mesto zanima, si oglejte razpis objavljen na spletni strani: http://www.ne-teurope.org/it/bandi-appalti-pubblici. Razpis zapade 5.7.2012. Za dodatne informacije smo na voljo na elektronskem naslovu: info@neteurope.org. SKD TABOR ZKB G t ** * TRI ESTE SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2012 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah, ob 21.00 v soboto, 30. junija - koncert THE QUEEN SYMPHONY v izvedbi Mladinske filharmonije NOVA, dir. Simon Perčič v četrtek, 05. julija - PUPKIN KABARETT v četrtek, 12. julija - indijska plesna komedija MOONSUNSKA SVATBA v četrtek, 19. julija - film PRIJATELJA (QUASI AMICI) v četrtek, 26. julija - GLASBA IN BESEDE V ČRNO-BELEM izvaja G0RNI KRAMER KVARTET, gosti Boris Devetak, Andro Merkü, Martina Feri, Leonardo Zannier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012 V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it Prireditev so omogočili tudi: Rajonski svet za vzhodni Kras, Conad - Nova srl in openski trgovski obrati. Vsak večer bo odprto parkirišče ZKB ŠD Primorec | organizira DANES nedelja, 24. junija ŠPORTNI PRAZNIK ob NOGOMETNEM IGRIŠČU "na Griži" vTREBČAH Ob glas dobro : bi bodo delovali založeni kioski. SIMPATIČNI MUCKI - samčka in samičko podarim na Proseku. Tel. 3341384216. STANOVANJE veliko 85 kv.m., delno opremljeno dajemo v najem v Križu. Klicati ob večernih urah tel. št.: 040220729. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V BOLJUNCU DAJEM V NAJEM hišo: dve sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, manjša in večja terasa (50 kv. m.) s pogledom na dolino Glinščice. Tel. št. 348-3667765 ali 348-3667766. [H Osmice V KOLUDROVCI je SKUPEK odprl OSMICO. Loterija 23. junija 2012 0 Mali oglasi PODARIMO simpatično mucko ljubitelju živali, črno-bele barve, staro 2 meseca. Tel. št.: 340-6600709. PRODAJAM STANOVANJE pri Domju: dve sobi, kopalnica, kuhinja, dnevna soba in balkon. Tel. št. 040-280910. PRODAJAM UČBENIKE za 3. razred srednje šole v Nabrežini. Tel. št.: 040200622. PRODAJAMO MARELICE. Tel. 040271862 (družina Tull). PRODAM dve dobro ohranjeni ribiški mreži, primerni za okras in majhno plastično barko z vesli. Tel. 335-6322701. PRODAM mitsubishi pajero GLS full optional 2500, letnik 1995, v dobrem stanju. Tel. št. 328-1265348. PRODAM vlečno kosilnico na kardan, znamke gaspardo, široko 1,20 m v dobrem stanju. Tel. 349-6569004. Bari 4 35 36 43 55 Cagliari 85 20 46 25 24 Firence 39 13 88 28 3 Genova 20 46 42 68 67 Milan 29 45 59 46 79 Neapelj 14 40 67 31 50 Palermo 35 83 14 56 63 Rim 37 61 52 64 72 Turin 77 46 74 49 68 Benetke 71 5 18 24 43 Nazionale 60 70 52 36 30 Superstar 15 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 17 dobitnikov s 4 točkami 26.732,00 € 284 dobitnikov s 3 točkami 1.438,00 € 3.300 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.576 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.640 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SKD France Prešeren Boljunec v sodelovanju z Mladinskim domom Boljunec, župnijo Boljunec, Srenjo Boljunec, Fantovsko in Dekliško Boljunec VABI ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Janeza Krstnika danes. 24. junija, ob 10.30: SLOVESNA SV. MAŠA z ofrom; ob 20. uri v prostorih društvenega bara na G'rici NAGRAJEVANJE otroškega ex-tempore in PREDVAJANJE video posnetkov "Stano in njegova 8 mm" Pod pokroviteljstvom: mrpmiNOA ' ■ TRIESTE POKRAJINA TRST ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. DEAN ima odprto osmico na Kontovelu. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. Super Enalotto Št. 75 2 6 26 42 55 86 jolly 3 Nagradni sklad 2.395.449,94 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 8.793.402,62 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 35.931,75 € 1.356 dobitnikov s 4 točkami 267,32 € 50.175 dobitnikov s 3 točkami 14,38 € DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu št. 29. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI STRŠINOVIH na Colu smo odprli osmico. Tel. 328-5669345. Vljudno vabljeni! STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. 349-3857943. Toplo vabljeni! Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska c. 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drev. 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Nedelja, 24. junija 2012 9 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Rim reagiral na zamudo pri gradnji čistilne naprave Problem Korna: minister Čezmejno onesnaževanje bo v ospredju prihodnjih bilateralnih pogovorov Nerešeni problem čezmejnega onesnaževanja voda med Gorico in Novo Gorico bo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja slovensko-italijan-ske bilateralne komisije, ki bo sklicana letos poleti. Da bo problem potoka Koren v ospredju meddržavnih pogovorov, je včeraj napovedal podpredsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Luca Ciriani, ki je s tem v zvezi prejel pismo italijanskega zunanjega ministra Giulia Terzija. Farnesino in ministrstvo za okolje je na vprašanje potoka Koren opozoril sam Ciriani, ki je sredi letošnjega maja pisal v Rim. »Potok Koren izvira v Sloveniji. Preden priteče v Italijo, se vanj izlivajo novogoriške odpadne vode. Koren, ki se izliva v Sočo, je vir neposrednega onesnaževanja za mesto Gorica ter ogroža kakovost soških in severno jadranskih vod, predvsem v turističnih krajih dežele Furlanije-Julijske krajine. Odgovornost ima slovenska vlada, ki zamuja z gradnjo nove čistilne naprave v Novi Gorici. Predvidena je bila v letu 2011, a ni še bila uresničena,« je takrat napisal Ciriani, čigar poziv ni naletel na gluha ušesa. »Minister Terzi nam je zagotovil, da sta zunanje ministrstvo in ministrstvo za okolje pozorna do okoljskega problema, ki ga za Gorico predstavlja pomanjkanje čistilne naprave v Novi Gorici. Vprašanje bodo preučili na ravni zunanjih ministrstev. Minister Terzi je podčrtal, da bo Italija od Slovenije zahtevala obvezo in termin za realizacijo pomembne infrastrukture,« je povedal Ciriani, ki je zadovoljen z ministrovim odgovorom: »S soudeležbo obeh ministrstev bo lahko prišlo do rešitve dolgoletnega vprašanja, ki ob okoljskem tveganju prinaša tudi večje stroške in potrebo po vzdrževanju goriške čistilne naprave.« Izgradnja centralne čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod v občini Šempeter-Vrtojba, delu mestne občine Nova Gorica in delu občine Miren-Kostanjevica je bila ena izmed zavez, ki jih je Slovenija sprejela z vstopom v Evropsko unijo, z delovanjem pa bi morala začeti že leta 2010. Meseca maja je novogoriški podžupan Mitja Trtnik za Primorski dnevnik povedal, da so bili v zaključni fazi pred gradnjo, saj so bili pred enim mesecem vsi potrebni dokumenti in vloge že oddani in v pregledu na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Kar se tiče časovnih rokov, nam je Mitja Gorjan iz novogoriškega podjetja Vodovodi in kanalizacija, ki v imenu občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kosta-njevica vodi ta projekt, pred nekaj meseci pojasnil, da mora biti do leta 2015 čistilna naprava dokončana. (Ale) Koren ob Škabrijelovi ulici v Gorici bumbaca SOVODNJE - Zaradi računov družbe Enel Na bojni nogi »Z uvedbo prebiranja števcev na daljavo je vsak zahtevek neutemeljen« Sovodenjci, ki so svoje domove opremili s fotovoltaičnimi napravami in so v minulih dneh prejeli račun družbe Enel za mirjenje proizvedene energije, so na bojni nogi. Nekateri med njimi že napovedujejo, da računa ne bodo plačali. Pričakovati je, da je isto presenečenje doletelo tudi živeče v drugih občinah, kjer nad proizvajanjem, distribucijo in dobavo elektrike bdi Enel. »Po eni strani dajejo, po drugi jemljejo,« pravi jezna domačinka, ki ji ne gre v račun, da morajo plačati za to, da nekdo v centrali družbe pritisne na gumb in opravi meritev. »Ko je do leta 2008 prihajal na naše domove uslužbenec, zato da je s števca ugotavljal porabo oz. proizvodnjo energije, je bilo plačilo upravičeno, z uvedbo prebiranja števcev na daljavo pa je vsak zahtevek neutemeljen!« poudarja tudi v imenu ostalih domačinov, ki so tako kot ona v četrtek prejeli račun. V primeru krajanke vsota ni visoka - gre za 64,75 evra za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2010 -, toda v času splošnega naraščanja stroškov je nedobrodošla. »Zakaj so se šele danes zavedeli - se sprašuje Sovodenjka -, da jim dolgujemo denar za nazaj? Po vrhu so zaračunali 21-odstotni davek DDV, namesto da bi ga na podlagi nižje stopnje davka izpred dveh let. Čutimo se opeharjene.« TRŽIČ - Azbest Bolniki in družine brez pomoči Čeprav je deželni svet Furlani-je-Julijske krajine pred enim letom soglasno sprejel resolucijo, ki je predvidevala spremembo deželnega zakona št. 22 iz leta 2001 ter okrepitev storitev goriškega zdravstvenega podjetja na področju azbestnih bolezni, deželna vlada do danes ni naredila še ničesar. Na to bosta jutri v dvorani trži-škega občinskega sveta opozorila Franco Brussa, deželni svetnik Demokratske stranke, in Silvia Altran, županja občine Tržič, kjer je problem azbestnih bolnikov in smrti delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, najbolj občuten. O potrebi po učinkovitejši pomoči azbestnim bolnikom, pa tudi družinam, ki morajo zanje skrbeti, bosta upravitelja spregovorila ob 13. uri. »To bo priložnost, da opozorimo na dramatične težave, ki jih doživljajo številne družine, katerim bi bilo treba pomagati,« je povedal Brussa, ki že dolgo spodbuja deželo FJK in goriško zdravstveno podjetje k ustanovitvi deželnega centra za bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu. V zvezi s tem je Marco Bertoli, vršilec dolžnosti direktorja goriškega zdravstvenega podjetja, posegel na javnem srečanju, ki je potekalo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v priredbi stranke Svoboda ekologija levica. Bertoli je izjavil, da je odprtje centra za azbestne bolezni eden izmed ciljev goriškega zdravstvenega podjetja, ki ga vodstvo želi uresničiti. O azbestu in azbestnih bolezni bo tekla beseda tudi v petek, 29. junija, ko bo v deželnem avditoriju v Gorici potekala Peta deželna konferenca o azbestu. Po pozdravih župana Etto-reja Romolija, predsednika pokrajine Enrica Gherghette in predsednika deželne vlade Renza Tonda bodo od 10.30 dalje spregovorili centralni direktor za zdravstvo v FJK Gianni Cor-tiula in izvedenci. Med 10.45 in 12.30 bo govor o posledicah izpostavljenosti azbestu na zdravje, popoldne pa bo tekla beseda tudi o pravnih vidikih ter delu raznih ustanov in združenj. Spregovorili bodo tudi številni upravitelji in predstavniki zdravstvenih podjetij. £Primorski ~ dnevnik Osebni dokument za otroke Goriška kvestura sporoča, da od 26. junija dalje bodo mladoletniki lahko potovali v tujino le z osebnim dokumentom; to pomeni, da ne bo več zadostoval vpis v potne liste staršev, ki pa bodo še naprej veljavni. Mladoletniki bodo zato od torka lahko zapuščali Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke in mladino od 3 do 18 let pa pet let) ali z osebno izkaznico; po zakonu št. 106/2011 lahko zaprosijo za izkaznico tudi otroci pod 15. letom. Prejema anonimna pisma »Mesečno prejmem vsaj dve anonimni pismi, s katerimi me ljudje opozarjajo na posebno hud primer socialne stiske, se pritožujejo ali pa me krivijo, da nečesa nisem naredila,« pravi goriška občinska odbornica Silvana Romano in dodaja, da anonimnih pisem nikakor ne namerava upoštevati: »Pripravljena sem prisluhniti vsakomur. Kdor koli lahko pokliče na občino in zaprosi za srečanje z mano.« Poškodovana motorista Sredi včerajšnjega popoldneva sta se v Gradišču laže poškodovala motorista. Trčila sta na Drevoredu Trieste in padla po vozišču. Reševalci so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so ju zadržali. Boris Pahor gost Jezera Ob zaključku sezone društva Jezero bo v torek, 26. junija, ob 20.30 na društvenem sedežu v Doberdobu javno srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, ki je na svoji koži doživel posledice totalitarnih režimov dvajsetega stoletja. Je avtor preko tridesetih knjig, ki so bile prevedene tudi v številne tuje jezike, evropska kritika pa jih je primerjala z deli Prima Levija, Roberta An-telma in Solženicyna. Z njim se bo v Doberdobu pogovarjala literarna kri-tičarka in docentka Tatjana Rojc. Nocoj Kromberški punt Nocoj od 21. ure dalje bo v gradu Kromberk pri Novi Gorici potekala prireditev Kromberški punt z letošnjim motom »Pun(k)t brezmejnosti«. Začela se bo z nastopom pevskega zbora Kombinat, sledila bo Moderndorferje-va komedija »Limonada slovenica« v izvedbi dramske družine društva F.B. Sedej iz Števerjana. Drugi del bosta glasbeno obarvali energična srbska skupina S.A.R.S. in nizozemski mednarodni sestav Mala vita. (km) Tečaj splošnega kmetijstva Na razpolago je še nekaj mest za udeležbo na tečaju splošnega kmetijstva na Ad formandumu v Gorici. Tečaj traja 150 ur in omogoča udeležencem, da prejmejo potrdilo; predvideni so praktične vaje na terenu in vodeni ogledi kmetij. Za informacije je na razpolago tajništvo zavoda v Gorici (tel. 048181826, go@adformandum.org). Prvo srečanje bo 27. junija ob 18. uri. GORICA - Odziv na svetnikovo pisanje Enojezični letaki tudi stvar spoštovanja Predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič se je odzval na vsebino svetniškega vprašanja, ki ga je v zvezi z rabo slovenščine v javnosti vložil svetnik skupine Il Popolo di Gorizia Francesco Piscopo. Predstavnik desne sredine se je spotikal ob letake niza Gledališče pod zvezdami, ki so bili izključno v slovenščini, ob tem pa še v slovenski poseg svetnika Demokratske stranke Davida Peterina na prvi seji občinskega sveta. »Kar zadeva enojezične slovenske letake, je umestno spomniti, da prirejajo manjšinska društva številne slovenske, a tudi dvojezične pobude, ki so namenjene tudi občanom, ki slovenskega jezika ne razumejo. V tem smislu so lahko tudi letaki enojezični ali dvojezični, kar pojasnjuje, za katero vrsto pobude gre. Ne bi bilo elegantno, če bi celotno goriško skupnost vabili na pobude, hkrati pa ne bi dajali vsem možnosti, da razumejo,« pravi Semolič in izpostavlja, da Goričani dobro vedo, da so številne pobude Kulturnega doma in centra Bratuž odprte vsem, z nadnapisi pa se tudi SSG odpira italijanski publiki v duhu prave integracije. O Peterinovem posegu Semo-lič pravi, da je bil večinoma dvojezičen, v zvezi s Pisco-povim omenjanjem zakonodaje pa izpostavlja, da 9. člen zaščitnega zakona št. 38/2001 predvideva pravico do rabe slovenščine v zbornih organih in v izvoljenih skupščinah, za prevod pa mora poskrbeti pristojna uprava. »To je italijanski državni zakon, za katerega si želimo -kot za vse ostale -, da bi bil spoštovan,« pravi Semolič in pristavlja, da popolna integracija med dvema skupnostma, ki se je nadeja Piscopo, je med prioritetami SKGZ, kot kaže tudi zadnji občni zbor organizacije, ki je iz spoštovanja do italijanskih gostov potekal dvojezično. Semolič se bo tako o 9. členu zakona št. 38 kot o vidni dvojezičnosti pogovoril z županom, s katerim se bo sestal v sredo. GORICA - 102-letna Anna Culot Smrt zaradi padca Videmski tožilec zahteva sojenje zoper direktorja in upravitelja doma za ostarele Pred desetimi meseci in po dvajsetih dneh agonije je v bolnišnici v Palmanovi umrla Goričanka Anna Culot vdova Paoletti. Imela je 102 leti in je do lani bila gostja doma za ostarele Sereni Orizzonti v kraju Percoto v videmski pokrajini. V preiskavi, ki jo je vodil namestnik državnega tožilca v Vidmu Marco Panzeri, je bilo ugotovljeno, da so smrt povzročile posledice padca po stopnicah med bivanjem v omenjenem domu. Po koncu preiskave je tožilec zahteval sojenje za direktorja doma Paola Gosa ter za pravnega zastopnika in administratorja iste ustanove Valentina Bortolussija. Osumljena sta nenamernega umora. Moška se bosta morala namreč braniti pred obtožnico, ki navaja, da v domu ni bila upoštevana zakonodaja glede arhitekturnih pregrad. Kriva naj bi bila, ker nista poskrbe-la,da bi bila na stopnišču nameščena pregrada, ki bi preprečila morebitne padce; nevarnost le-teh je seveda v domovih za ostarele velika. Ko je Anna Culot zgrmela po stopnicah navzdol, je bila na vozičku. Državni tožilec Panzeri pa je med preiskavo tudi ugotovil, da se je ženska večkrat nevarno približala stopnišču. Po padcu je 102-letni Goričanki na pomoč priskočilo osebje doma, nakar so jo odpeljali v bolnišnico v Palmanovo. Med ho-spitalizacijo je ženska zbolela za pljučnico, ki jo je po nekaj dneh privedla v smrt. V poročilu o vzroku smrti so zdravniki iz Palmanove ob pljučnici navedli ho-spitalizacijo zaradi padca. Tudi na zahtevo svojcev nesrečne Goričanke je videmsko tožilstvo uvedlo preiskavo o tem, če sta smrt in padec s stopnišča povezana. Obdukcija naj bi to hipotezo potrdila, zato pa je državni tožilec vpisal Paola Gosa in Valentina Bor-tolussija v seznam preiskovanih oseb. 10 1 2 Nedelja, 24. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Michele Orzan na vrhu G20 V svetovno gospodarstvo vpeti Goričan na pogovoru z mehiškim predsednikom Michele Orzan V mehiški prestolnici Ciudad de Mexico se je na začetku tedna zaključil vrh skupine dvajsetih največjih svetovnih gospodarstev G20. Zasedanja na najvišji ravni spremlja vrsta drugih delovnih srečanj, ki se jih poleg vladnih predstavnikov udeležujejo še podjetniške in nevladne organizacije. Med prisotnimi je bil tudi Michele Orzan, Goričan, ki od leta 1994 živi in dela v Budimpešti. Po maturi na liceju Primož Trubar in diplomi na Fakulteti političnih ved na Tržaški univerzi je več let vodil podjetje v Gorici in se vključil v vodenje podmladka goriških zbornic Confindustria in Confcommercio. Po preselitvi v madžarsko prestolnico je angažiranost v javnem življenju prenesel na Italijansko gospodarsko zbornico na Madžarskem, ki se je v nekaj letih izkazala za izredno aktivno in med najbolj številčnimi tovrstnimi organizacijami na Ogrskem. V Budimpešti posluje na področju kavnih avtomatov, nadgradnja družinske tradicije, na istem področju pa ostaja aktiven tudi v rodni Gorici. Orzan je že nekaj mesecev predsednik združenja EuCham - European Chamber, t.j. zbornice podjetnikov, ki se bo po uspešnem začetku sekcije za srednjo in vzhodno Evropo s sedežem na Madžarskem širila tudi v druge evropske države. V tej vlogi sodeluje tudi z Evropsko unijo in se je ravno kot član evropske delegacije udeležil mehiškega vrha. Spremljal je tudi delegacijo evropskega združenja mladih podjetnikov YES, ki ji je v preteklosti na- GORICA - Barbara Ursic v Nemčiji Prava prvakinja v javnem nastopanju Na evropski konferenci Mednarodne mladinske zbornice Junior Chamber International (JCI), ki je med 13. in 17. junijem potekala v mestu Braunschweig v Nemčiji, se je izkazala tudi mlada Goričanka. 31-letna Barbara Ursic iz Pevme, ki se je v mestu na Spodnjem Saškem udeležila tekmovanja v javnem nastopanju in govorništvu JCI World public speaking championship 2012, se je kljub ostri konkurenci prebila do odličnega drugega mesta, pri čemer je za sabo pustila deseterico spretnih govorcev z različnih koncev sveta. Prvo stopničko je zasedel mlad Norvežan Ola Noren, Goričanka pa je bila s svojim govorom v angleškem jeziku prepričljivejša od tekmecev iz Velike Britanije, Švedske, Finske, Estonije, Litve, Turčije in drugih držav, kar je prav gotovo hvalevreden dosežek. Ursiceva je od leta 2009 članica tržaškega združenja JCI, ki po vsem svetu združuje mlade med 18. in 40. letom s ciljem njihove osebne in družbene rasti. JCI v Trstu in drugod prireja najrazličnejše pobude, od predavanj in družabnih srečanj do tečajev, posvetov, koncertov v dobrodelne namene, nagrad za mladino in tekmovanj. Lani je bila Barbara Ursic vključena v tržaški direktiv združenja, postala pa je tudi odgovorna za dodelitev priznanja »Best business plan« na državni ravni in podpredsednica tržaškega združenja JCI za področje mednarodnih odnosov. V vsakdanjem življenju se ukvarja z oglaševanjem - s še nekaterimi mladimi Tržačani in Goričani je soustanoviteljica oglaševalske agencije Pentagramm -, zaradi univerzitetne izobrazbe in iz osebnih nagnjenj pa ji posebno ležijo tuji jeziki. Ursi-ceva se je tekmovanja v javnem nastopanju JCI na državni ravni prvič udeležila lani, letos pa je v Milanu osvojila prvo mesto in se s tem prebila do tekmovanja v Nemčiji. Udeleženci so morali pripraviti od 5- do 7-mi-nutni govor na temo »Education is the foundation of society« (Vzgoja je temelj družbe): v času, ki ga je imela na razpolago, je Ursiceva spregovorila o pojmu izobraževanja, pomenu vsakodnevnih izkušenj, vseži-vljenjskem izobraževanju v času interneta in širitvi znanja. Žirija, ki so jo sestavljali trije vodilni predstavniki JCI, so ocenjevali vsebino, izgovorjavo, prepričljivost, telesno govorico, slovnico in druge elemente, med na- Barbara Ursic stopajočimi na odru kongresne dvorane v Braunschweigu pa sta jih Norvežan Ola Noren in Ursiceva najbolj prepričala. Novembra bo v Tajvanu potekalo še svetovno tekmovanje v javnem nastopanju: če bi se Noren tekmovanja ne mogel udeležiti, bi na njegovem mestu lahko nastopila Barbara Ursic. (Ale) čelovala bivša predsednica italijanskih in-dustrialcev Emma Marcegaglia. Orzan se je v zadnjih dneh mudil v Gorici, zato smo ga povabili na pogovor. Zakaj uživa G20 tolikšno pozornost? To je vrh voditeljev, podjetij in drugih nevladnih organizacij devetnajstih največjih svetovnih gospodarstev in Evropske unije. Te države skupaj predstavljajo 90 odstotkov svetovnega BDP-ja in 80 odstotkov trgovine, na njihovem ozemlju pa živita dve tretjini prebivalstva sveta. To je torej skupnost največjih. Na srečanjih G20 imajo tako državne vlade kakor organizacije možnost soočanja o najbolj perečih problemih, ki zadevajo zlasti razvoj. Sestali ste se tudi z mehiškim predsednikom Felipejem Calderonom v predsedniški rezidenci Los Pinos v Ciudad de Me-xicu. O čem je tam tekla beseda? Skupaj s poslovnimi predstavniki drugih držav G20 smo bili na sestanku z gostujočim predsednikom. Naš namen je bil, da ga seznanimo s potrebo po širjenju podjetniške kulture predvsem med mladimi, tudi kot recept za gospodarski razvoj in seveda za zmanjšanje brezposelnosti. Za to naj bi vrh G20 sprejel posebne ukrepe. Kako bi ocenili to srečanje? Predsednik Calderon je pokazal veliko zanimanje za naša prizadevanja. Dobro se zaveda, da bodo mladi podjetniki lahko vlili svetovnemu gospodarstvu novih idej in novega zagona. Zavzel se je za to, da bodo naše zahteve posredovane voditeljem drugih držav. Ko smo se na zaključku sestanka pozdravili in rokovali, sem mu v imenu delegacije EU čestital za spodbudne besede, on pa je potrdil osebno angažiranost v prid mladih podjetnikov. Kako pa naprej? Projekt evropskih zbornic je zelo zahteven, zanimiv in perspektiven. Le s sodelovanjem lahko zagotovimo možnost razvoja in gospodarskega blagostanja. V drugi polovici leta se bomo lotili ustanavljanja zbornic EuCham v posameznih državah, udeležili se bomo svetovnega tedna podjetništva, ki ga fundacija Kaufmann organizira sredi novembra v več kot sto državah, nadaljevali bomo s prirejanjem podjetniških srečanj (jutri bomo v Budimpešti predstavili možnost investicij v Makedoniji), načrtujemo tudi odprtje posebnega urada, ki bo sledil velikim mednarodnim načrtom s posebnim poudarkom na etičnosti in prozornosti poslovanja. Navezali smo že stike z vladnimi organizacijami Švice in Norveške, nekaterimi multinacionalkami in nevladnimi organizacijami. S partnerji iz Španije in Poljske načrtujemo nove oblike podjetniških inkubatorjev ter sodelujemo pri pripravi novega neodvisnega institucionalnega sistema za mednarodne arbitraže. Načrtov je veliko, jeseni, ko bodo zadeve jasnejše, pa si želim, da bi nekatere projekte predstavili v Gorici, ki bi se lahko vključila vanje. (aw) GORICA - Monografija o Malem semenišču Odmišljanje, zakaj nas ni? Darilni knjižni paket ni nikoli dosegel Andreottija Jeseni bo sto let, odkar so na griču nad Podturnom ob Sedejevi prisotnosti predali v uporabo mogočno stavbo, ki jo poznamo z imenom Malo semenišče. Stoletnica ni bila sploh omenjena na četrtkovi predstavitvi strokovne knjige »II Seminario minore di Gorizia« v palači Fundacije Goriške hranilnice na Gosposki ulici. Verjetno nosimo v sebi določene časovne vrednote pač samo tisti, ki so nam od malega pripovedovali, kdo ima zaslugo za gradnjo Malega semenišča in kdo je finančno omogočil dograditev. Posledično, z določeno filozofijo (ideologijo?) odmišljanja, ni na večeru niti enkrat bil omenjen nadškof F.B. Se-dej. Večkrat je bil omenjen opat, ki je stavbo načrtoval, a tudi on brez imena. Srečanje, ki se ga je udeležilo okrog štirideset oseb, večina je bila žensk, zlasti članic goriškega Lions cluba, je uvedel predsednik fundacije Franco Obizzi in podčrtal pomembnost stavbe, ki kraljuje nad mestom. Za njim so govorili Pier Giorgio Gabassi, Giovanni Fra-ziano in Gabriele Pitacco z univerze. Prvi prihaja iz Trsta, pred več kot četrtino stoletja pa je prišel v Gorico ter je posvetil na službeni in osebni ravni veliko pozornosti stavbi, njenim značilnostim in namembnosti. Dejal je, da bi po dvajsetih letih posegov bil že čas, da bi se obnova dokončala, vključno z ureditvijo 98.000 kv. metrov zelenih površin, ki naj končno postanejo uporabne za občane. Potrebno bo posekati drevesa, ne da bi se seveda ponovila Glin-ščica. Koristno bo sproti seznaniti Goriča-ne o nastajanju novega videza tistega predela mesta, da se izognemo presenečenjem in negodovanju. Z izbranimi besedami je poudaril, da je celotna zamisel že od vsega začetka prežeta s sporočanjem prijaznosti. Posvečen kotiček z oltarjem bo seveda primerno ohraniti in zaščititi, saj se občasno dogaja, da postane privlačno mesto za nazdravljanje ob zaključku študija. Drugi je ravnatelj arhitekturne fakultete. Opisal je, kako je publikacija skupinsko delo raziskovalcev, študentov in predavateljev. Skupni imenovalec vsebine knjige in miselnega pristopa različnih ljudi pa je lepota. Pri obravnavi tako izjemnega objekta ni pomembna toliko gola stavba kot pa pripoved, ki jo nosi v sebi. Zgrajena je bila z različnimi slogovnimi izhodišči in že na začetku je v nekaj letih doživela globoko protislovje: služila naj bi svetemu, doživela pa je okrutnost vojnega rušenja. Malo je stavb take velikosti v Evropi, ki bi imele takšno zgodovino. V Italiji pa je malo univerz, ki bi imele takšen sedež. Na in v stavbi je mnogo detajlov, ki vzbujajo radovednost in spominjajo na dogajanja, zato je pomembno njeno ovrednotenje. Pohvalno je, da so me- Plošča na pročelju s Sedejevim imenom stne javne in zasebne ustanove bile zraven pri projektu, tudi ko ni šlo zgolj za finančni vidik pobude. Tretji, skupaj z Gianfrancom Gua-ragno urednik 190 strani debele in oblikovno lepe publikacije, je opozoril, da govori knjiga o zamisli, ki se uresničuje v stavbi. V njej je mnogo posnetkov, opisov, vtisov in mnenj. Semenišče, ki je prvotno bilo pravzaprav samostan, je grajeno z zamislijo samostojne bivanjske sredine - mesta v mestu. Stavba je prava učilnica za študente arhitekture, saj jih lahko z gradbenimi pristopi, povezanimi z zgodovinskimi dogajanji, navdihuje pri njihovem delu. Park - rastlinski in tudi zelenjavni vrt - bo izpostavil območje, ki že dolgo let deluje skrivnostno, postati pa mora uporabno za študente in meščane. Med razgovorom s prisotnimi se je oblikovalo izvirno gledanje na tisti del mesta, ki leži za grajskim in seme-niškim gričem. Kotlina med tema dvema vzpetinama, Kostanjevico, Ra-futom, Markom in Sveto goro lahko postane v perspektivi, ker je meja izgubila svojo togost, prostor za drugačno doživljanje našega mesta. Torej sama prijaznost, lepota, vzhi-čena pripoved? Ravno pri tem slednjem se je vsem skupaj zalomilo: urednikom, piscem, fotografom in lektorjem. Poleg zgornjih začetnih pripomb je tu še kaj drugega. Kako je mogoče v pripovedi stoletnega dogajanja odmisliti dvanajstletno prisotnost slovenskih šol vključno s klasično gimnazijo, če je že tako pomembno »čutiti« pripoved nekih »zidov«? Kako je mogoče ne objaviti niti posnetka iz tistega obdobja s kratkim podnapisom? Seveda je mogoče, ko pa ni med ustanovami in zasebniki, ki so nudili posnetke, niti enega Slovenca, ko pa ni najti v celotnem besedilu niti enkrat besede »sloveno«, ko pa najdemo le dva slovenska izraza - Travnik (pravilno zapisano) in Trgovsky (!) dom, ko ni med viri niti enega slovenskega avtorja, so pa Vipavska in ostali kraji »izgubljena ozemlja« in Nova Gorica še »titina«! Točno se spomnim Andreottijeve-ga obiska leta 1987 ob vstopu Tržaške univerze v stavbo, a še pred izselitvijo naših višjih srednjih šol. Prirediteljem se ni zdelo umestno povabiti na slovesnost ravnatelja klasičnega liceja Milka Renerja, ki je bil v tistem trenutku najvišja reprezentančna osebnost v stavbi. Kakšno usodo pa je doletel darilni knjižni paket za Giulia Andreottija, ki sem ga bil pripravil po naročilu ravnateljstva, mi še sedaj ni jasno. Vem, da do njega ni prišel! Aldo Rupel GORICA - Istospolne poroke Podpora Gherghetti: »Ni bilo nobenega atentata na družino« Načelniki levosredinskih svetniških skupin v goriškem pokrajinskem svetu odločno podpirajo odločitev odbora predsednika Enrica Gherghette, ki je nedavno sprejel sklep o uradnem priznanju istospolnih partnerskih zvez. Kot smo poročali, se je o vsebini sklepa kritično izrekla goriška nadškofija, načelniki svetniških skupin večine pa njena stališča odločno zavračajo. »Tu ni prišlo do nobenega atentata na družino. Sklep je le dejanje, ki izraža pozornost do ljudi, ki so običajno deležne drugačnega ravnanja s strani institucij in so včasih žrtve diskriminacij, ki se lahko spremenijo v homofobijo,« pravijo Enrico Bullian (SKP), Mario Lavrenčič (SEL), Andrea Ferle-tic (Italija vrednot) in Alessandro Zanella (DS), ki menijo, da je poziv pokrajine parlamentu, da čim prej odobri zakon, ki bi omogočal poroko med ljudmi istega spola in torej zagotavljanje istih pravic in dolžnosti heteroseksualnim in homoseksualnim parom, povsem utemeljen. NOVA GORICA - Etcci bo najel obrat v Kromberku Mip, Turki nameravajo zaposliti domače ljudi Proizvodni obrat družbe Mip v Kromberku pri Novi Gorici bo za simbolično najemnino en evro najelo turško mesnopredelovalno podjetje Etcci, ki je napovedalo, da bo tudi oddalo nezavezujočo ponudbo za odkup poslovne celote, navaja slovenski časnik Večer. Turška družba je v Sloveniji že ustanovila podjetje za proizvodnjo in predelavo mesa Alemin Halal. Stečajni upravitelj Miroslav Bene-dejčič je povedal, da je bila turška družba doslej edina zainteresirana za najem celotnega obrata. Za najem bodo plačali en evro na mesec, bodo pa morali za zagon proizvodnje v celotnem obratu takoj vložiti 30.000 evrov. »Obrat vzdržujemo v pripravnem stanju in s tem imamo velike stroške, ki jih deloma pokrivamo z oddajanjem zamrzovalnikov in hladilnic v najem. S prvim julijem bomo najemni- kom odpovedali pogodbe,» je povedal Benedejčič. Etcci namerava zaposliti lokalno prebivalstvo, in sicer za začetek potrebuje okoli 40 delavcev, večinoma mesarjev. Turška družba je tudi napovedala, da bo oddala ponudbo na nedavno objavljeno vabilo za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup poslovne celote - med drugim nepremičnine, obrat in mesnica, blagovna znamka in receptura za morta-delo. Rok za ponudbe se izteče 4. avgusta, ocenjena vrednost celote je 34 milijonov evrov. Blagovno znamko Mip, ki jo mora Panvita, ki lani spomladi ni podaljšala pogodbe o najemu obrata v Krom-berku, vrniti, bo stečajni upravitelj ponudil nekdanjemu Mipovemu obratu v Tolminu. Ta obrat sta za 610.000 evrov kupili družba Alpika, ki ga ima trenutno v najemu, in Kmetijska zadruga Tolmin. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. junija 2012 1 1 PEVMA - Otroški vrtec Pikapolonica Po zaključnem nastopu piknik Na pikniku so prepevali (zgoraj) in se sladkali s sladoledom (spodaj) Na dvorišču bivše osnovne šole v Štmavru je konec minulega tedna potekal živahen piknik, ki ga je priredilo Združenje staršev vrtca Pikapolonica iz Pevme. Med udeleženci so bile tudi ravnateljica Večstopenjske šole Elisabetta Kovic, vzgojiteljici Katja Bandelli in Aleksandra Posillipo ter gospa Gabrijela Vidmar, ki je otrokom vrtca vedno ob strani. Vabljene so bile tudi družine no-vovpisanih otrok: družabnega dogodka se je udeležilo kakih 80 ljudi, saj so ob starših, katerim se Združenje zahvaljuje za pomoč, in otrocih prišli tudi prijatelji in sorodniki. Otroci so se igrali in tekmovali v raznih igrah, udeležili pa so se tudi delavnice oblikovanja slanega testa. Malčki so se osvežili s sladoledom, oddolžili pa so se s petjem, darovanjem ročnih izdelkov in šopom rož za gospo Vidmar. Združenje je izkoristilo priložnost za nabiranje prispevkov za nakupu igral za vrtec: nekaj denarja so si že zagotovili s pomočjo podjetja Mark Medical, banke Banca di Cividale, gospe Vidmar, prostovoljnih prispevkov, prodaje starih igral in prireditev, akcija pa je še v teku. Še pred piknikom je v avditoriju višješolskega centra v Gorici potekala zaključna prireditev vrtca Pikapolonica. Na njej so se otroci predstavili z dekla-macijo in plesom na temo poklicev, ki so jih spoznavali v teku leta. V ta namen so povabili medse tudi starše, ki so jim predstavili svoje poklice, nekatere pa so sami obiskali. Nabrali so si veliko izku- šenj in izvedli na to temo še delavnico psihomotorike pod mentorstvom Martine Serban ter iznajdljivo predstavo z naslovom »Ko bom velik, bom...... Na odru avditorija so se malčki predstavili v učinkovitih kostumih, izdelanih v vrtcu. Mali vrtnarji, rožice, muzikantje, gasilci, tajni agenti so z nastopom razvedrili publiko, ki jim je toplo zaploskala. Malčki so staršem predstavili tudi vi-deoposnetek o svojih bodočih poklicih, otroci zadnjega letnika pa so zapeli tri angleške pesmi z učiteljico Tamaro ter himno projekta Bralna značka »Dežela branja.. Ob zaključku so otroci prejeli tudi razne diplome. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Dvorana 3: 17.30 »La Bella e la Bestia« (digital 3D); 18.10 - 20.10 - 22.10 »Love & Secrets«. Dvorana 4: 17.40 »Lorax«; 19.50 -20.10 »La mia vita è uno zoo«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »W.E. Edward e Wallis«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.10 - 22.00 »Il Dittatore«. Dvorana 2: 19.50 - 22.10 »Rock of Ages«. Dvorana 3: 19.50 »La Bella e la Bestia« (digital 3D); 21.30 »Love & Secrets«. Dvorana 4: 19.50 - 22.10 »La mia vita è uno zoo«. Dvorana 5: 19.50 - 22.00 »W.E. Edward e Wallis«. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Il Dittatore«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Rock of Ages«. Dvorana 3: 17.30 »La Bella e la Bestia« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »7 giorni all'Havana« (35mm). JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 20.10 - 22.10 »Il Dittatore«. Dvorana 2: 19.50 - 22.10 »Rock of Ages«. Dvorana 3: 19.50 »La Bella e la Bestia« (digital 3D); 21.30 »7 giorni all'Havana« (35mm). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »Il Dittatore«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Rock of Ages«. ™ media PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje - TRST VRH SV. MIHAELA Kresovanje in lutke V Sovodnjah se je pravkar zaključil lutkovni teden za otroke, ki ga je organiziralo prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela. Pod mentorstvom študentk Karen Ulian in Ivane Milič so otroci odkrivali svet lutk in jih izdelovali iz najrazličnejših materialov. Sad njihovega dela si bodo lahko starši, sorodniki in prijatelji ogledali jutri, 25. junija, ko bodo mali ustvarjalci prikazali svoje lutke na prizorišču vrhovskega kresovanja na Largi. Ob 20.30 bodo tam uprizorili lutkovno predstavo »Zrcalce., ki so jo pripravili v zadnjem tednu. Predstavi bo sledilo kresovanje, ki ga omenjeno prosvetno društvo prireja že vrsto let na Largi na Vrhu; kres bodo prižgali, ko se bo stemnilo, kot vsakič pa bo to lepa priložnost za sproščeno druženje. V primeru slabega vremena se bosta predstava in družabnost preselili v prostore kulturnega društva Skala v Gabrjah. (nc) VZPI-ANPI ŠTANDREŽ v sodelovanju s KD 0. Župančič, 0K Val, AŠD Juventina, BK Mak ter Kmečko zvezo „ vabi v Štandrež na SPOMINSKO SVEČANOST Razstave Danes ob 18. uri bo na glavnem trgu v Štandrežu svečanost ob 30-letnici postavitve spomenika NOB, ob tej priložnosti pa bodo na njem odkrili ploščo v spomin na domačine, ki so umrli v taboriščih. Organizatorji pričakujejo množično udeležbo ljudi, kot je bila množična prireditev ob odkritju spomenika pred tridesetimi leti; o tem priča tudi fotografija. M Izleti ob 30-letnici spomenika padlim in odkritja nove plošče Danes, 24. junija 2012, ob 18. uri Sledi družabnost v domu A. Budala H Šolske vesti TEČAJ KAJAKAŠTVA za fante in dekleta od 11. do 14. leta ponuja v sklopu Športne šole Dijaški dom S. Gregorčič iz Gorice. Tečaj bo potekal na Soči v Solkanu od ponedeljka, 9., do petka 13. julija, v sodelovanju s Kajak klubom Soške elektrarne. Na razpolago še nekaj mest. Tudi v drugih tednih športne šole (rafting, adrenalinski park Solkan, tenis... ) je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure. MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica. od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo. od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. OK VAL IN ZSŠDI organizirata v do-berdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgi-lio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka, 2. julija, do vključno sobote, 8. julija, na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). EKSTRA SLOVENŠČINA - za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. SlO-VIK prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave do 10. julija; informacije: www.slovik.org, info@slovik.org ali tel. 0481-530412. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramar-ski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-396697 (Marija Č.), 347-142156 (Rozina) in 048121361 (Ema L.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. Ü3 Obvestila POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI obveščajo, da bo danes, 24. junija, ob 16. uri brezplačen vodeni ogled (v italijanščini) Pinakoteke v palači Attems Petzenstein na Trgu E. De Amicis 2 v Gorici (10.00-17.00). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL sporoča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in da bo zaprta zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. ZSKD obvešča, da bo goriški urad od 25. junija do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. 0 Prireditve JUNIJSKI VEČERI ob sovodenjskem občinskem prazniku: danes, 24. junija, bo praznovanje 40-letnice društva ribičev Vipava, 25. junija kresovanje na Vrhu, do 22. junija na nogometnem igrišču turnir v malem nogometu in turnir za veterane, od 25. do 29. junija v telovadnici odbojkarski turnir. KD TEATER NA KONFINI vabi na ogled premiere komedije absurda Eugena Ionesca »Delirij v dveh. danes, 24. junija, ob 21.30 na vrtu gostilne pri Ivančkovih v Grgarju. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Gorici bo v torek, 26. junija, ob 20.30 solidarnostni koncert za potresence v Emiliji v organizaciji občine Gorica in Fundacije Goriške hranilnice. PD ŠTANDREŽ pod pokroviteljstvom ZSKP prireja koncert z naslovom »Pozdrav poletju. v soboto, 30. junija, ob 21. uri na trgu pred cerkvijo v Štan-drežu. Nastopili bodo orkester Big band Nova iz Nove Gorice in solisti. Ob slabem vremenu koncert odpade. POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI V RONKAH v organizaciji knjižnice Ronke in urada za kulturo občine Ronke potekajo na Trgu Knjižnice ob 21.15: v ponedeljek, 25. junija, koncert harmonikaša Igorja Zobina. »FILMSKI JUNIJ« v organizaciji Goriškega muzeja na gradu Kromberk: 26. junija ob 21. uri projekcija filma »Aleksandrinke.. 0 Mali oglasi KOTALKE št. čevljev 43, malo rabljene, z opremo, po ugodni ceni prodam; tel. 0481-882339 ob uri kosila. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 118.000 evrov; tel. 3313317092. VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin Nabrežina. Tel. 334-6824002. ŠEST DVOMESEČNIH MUCK podarimo ljubiteljem živali; tel. 3471243400. Prispevki Ob 30. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB v Štandrežu daruje Romana 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu v spomin na brata Borisa in Danila Nanuta in 50 evrov za pevski zbor Oton Župančič iz Štandreža v spomin na vse padle. Namesto cvetja na grob Silvana Lako-viča darujejo družine A. Jarc, Lakovič, Danielis in E. Jarc 120 evrov za hospic »Via di Natale. pri CRO v Avianu. Namesto cvetja na grob Rosine Lavren-čič darujejo letniki 1952 65 evrov za združenje Da donna a donna iz Ronk. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.30, Stefano Wil-finger v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 1 2 Nedelja, 24. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / ŠTEVERJAN - »The Queen Symphony« na Dvoru Poletje pričakali na naravnem pomolu ob prvem krajcu lune Koncert iz ciklusa Snovanj v organizaciji centrov Emil Komel in Arsatelier tokrat v duhu povezovanja Mladinska filharmonija NOVA je v Števerjan privabila več sto poslušalcev-gledalcev bumbaca Čarobnost kraja v sozvočju s pravljično številko 7. Toliko je bilo namreč do petka zvečer Snovanj v dolgoletni priredbi Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in Mednarodnega centra za glasbeno umetnost Arsatelier. Sedma izvedba je zaobjela tudi vrsto kulturnih in družbenih organizacij na pokrajinski in GORICA - Mešani pevski zbor Lojze Bratuž Pri dobrem zdravju Ob koncu sezone podarili publiki kakovosten koncert s posebno pozornostjo za slovenske skladatelje Ii -i! I S t i J M H - J i wmf h v i -t. Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice, ki ga vodi Bogdan Kralj, je ob koncu sezone podaril goriški publiki kakovosten samostojni koncert. Večer nabožne glasbe z naslovom »Hvalite Gospodovo ime« je potekal v četrtek v goriški stolni cerkvi pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete. Zbor Bratuž vse od ustanovitve -lani je praznično proslavil okroglo 60-le-tnico delovanja - goji klasično polifonijo, slovensko ljudsko in umetno pesem ter posveča veliko pozornost slovenskim skladateljem, tudi krajevnim. Tudi danes je očitno pri dobrem zdravju, saj sega po zahtevni literaturi in jo pod mentor- stvom dirigenta, ki ga drži na vajetih že od leta 2001, tudi prepričljivo izvaja. To je zbor dokazal tudi z zadnjim nastopom, na katerem je s smotrno izbranim programom prevzel številno zbrano občinstvo. Prvi del koncerta je bil posvečen pravoslavni liturgiji in staroslovanskemu cerkvenemu obredu. Odpeli so osem pesmi štirih velikih avtorjev te glasbene zvrsti - Mokranjaca, Čajkovskega, Rah-maninova in Bortnjanskega. Znana pesem »Mnogaja ljeta« iz staroslovanske dediščine je v mogočni izvedbi na koncertu nakazala prehod iz pravoslavne li-turgije v zahodno, katoliško. V drugem delu je zbor namreč odpel sakralne Pevski zbor Lojze Bratuž na stolniškem koncertu bumbaca skladbe, ki spadajo v zahodno tradicijo. Med sabo so bile različne, a domiselno izbrane. Prva je bila kratka maša sodobne litvanske skladateljice Kristine Va-siliauskaite, nato pesem »O Magnum Mysterium« ameriškega skladatelja danskega rodu Mortena Lauridsena, ki izraža čudenje ob rojstvu Boga. Sledila je »De profundis« kanadske skladateljice Nancy Telfer. Lepo je izzvenela »Ave Maria« goriškega skladatelja Patricka Quaggiata; pesem je mladi avtor pred desetimi leti napisal in posvetil ravno zboru Lojze Bratuž. Stolniški koncert se je končal s še eno Marijino, s priljubljeno »Sonce že zahaja« Josefa Gruberja. krajevni ravni. Lepo vreme, svežina Mladinske filharmonija NOVA iz Nove Gorice in dolg seznam prirediteljev so privabili v Števerjan okrog tristo trideset poslu-šalcev-gledalcev - brez glasbenikov, ki jih je skoraj sedemdeset. Koncert »The Queen Symphony« je potekal na prikupnem naravnem fliša-stem pomolu posestva baronic Tacco na Dvoru, od koder se zvečer vidi svetlika-nje luči v čedajskih predmestjih, tistih v Romansu, bližnjih v Gornjem Cerovem, za hrbtom v Gorici in Novi Gorici, Krminska gora pa je proti zahodu zgolj malo višji Kucelj ... Pod pomolom se vijugasto spuščajo vinogradi in gozdovi s podrastjem do Prevale in Grojnice. V petek je pobudi z naslovom »Pozdrav poletju« botroval lunin prvi krajec. Podobno obilje vtisov je mogoče srkati vase na travnatem pomolu pred Štekarjevo domačijo nad Valeriščem, tam, kjer desetletja poteka praznik kostanjev v priredbi slovenskih goriških planincev. Orkester so namestili na zahodni rob prireditvene površine, na vzhodnega so v polkrogu postavili stojnice namenjene pokušnji vin, ki so jih ponujala kmetijska posestva Castelvecchio, Codelli, Draga, Ferruccio Sgubin, Vigneti Conte, Humar Marino, Komjanc Alessio, Tenu-ta Villanova in Villa Russiz. Na desni, v zavetju kostanjev, sta okuse v obliki prikupnih grižljajev ponujali podjetji Vinicio Cargnel in Joško Sirk. Vse povezujeta dru- GORICA Dobrodelna tombola Na Travniku bodo v petek, 29. junija, ponovno priredili dobrodelno tombolo sv. Petra in Pavla. Občina in Vincencijeva konferenca iz Gorice sta tradicijo, ki je segala v 19. stoletje, obnovili leta 2011, ko je pri organizaciji sodelovalo tudi združenje Voglio nascere a Gorizia. Letošnji potek so včeraj predstavili občinska odbornica Silvana Romano, predsednik Vincencijeve konference Franco Ciut in občinski svetnik Franco Hassek. Večer se bo začel ob 19. uri s prodajo ta- štvo Goriška Cesta vin in okusov ter Vinsko turistično gibanje FJK. Po napovedovalkini predstavitvi prirediteljev in orkestra, ki je v tej sestavi nastal leta 2010, vodi pa ga dirigent Simon Perčič, je v imenu občinske uprave pozdravila županja Franca Padovan in poudarila zadovoljstvo nad pobudo. Vinogradnik Robert Komjanc je spregovoril v imenu prisotnih »proizvajalcev okusov«: ocenil je, da sta se tokrat optimalno srečali glasba in enogastronomija, kar je omogočilo vsem udeležencem, da so uživali v bogati briški kulturni in turistični ponudbi. Glasbeni program je predvideval izvajanje okrog dvajsetih komadov v šestih simfoničnih sklopih skladatelja Tolga Kashifa, ki je interpretiral pesmi Freddieja Mercuryja, pevca legendarnih Quee-nov. Verjetno bi dvoransko izvajanje bilo primerneje, a čarobnost večera je vseeno v zadovoljivi meri osredotočila pozornost poslušalcev na oder in zvočno sporočanje orkestra in solistov. Nezanemarljivi detajli petkovega večera: lokacija je omogočila udeležbo tudi družinam z osnovnošolskimi otroki, saj so se le-ti lahko odmaknjeno od prireditvenega prostora prosto zabavali ob sveži večerni sapi; člani občinske civilne zaščite so koristno in učinkovito usmerjali promet na razpoložljive parkirne prostore; za logistiko, se pravi oder, razsvetljavo, stole in vse ostalo je poskrbel gradbeno podjetje Alojz Ivan Hlede pomočniki. (ar) blic (cena bo 1,50 evra), ob 20. uri bo koncert šole Roland, okrog 21. ure pa se bo začela tombola. Tisti, ki bo prvi pokril pet polj in dosegel peterko, bo zmagal 500 evrov. Srečnež, ki bo dosegel prvo tombolo, bo prejel 1000 evrov, druga tombola pa bo vredna 250 evrov. Denar bo konferenca sv. Vincencija porabila za ljudi v stiski. Med prireditvijo bo potekala tudi druga dobrodelna akcija, s katero bodo pomagali prebivalcem Emilie Roma-gne, ki jih je prizadel potres. Prodajali bodo sir Parmigiano reggiano (13 evrov/kg), ki ga bodo s sodelovanjem konzorcija Latterie Friulane pripeljali na Goriško. ŠTEVERJAN - Med 6. in 8. julijem tradicionalni festival Narodno-zabavna glasba se bo vrnila med Borovce V Števerjanu tečejo priprave na 42. Festival narodno-zabavne glasbe »Števerjan 2012«, ki bo potekal med 6. in 8. julijem. Na tekmovanje se je letos prijavilo 26 glasbenih skupin, ki bodo publiko spremljali v šte-verjanskih večerih med Borovci, programsko nabitih z motivi narodno-zabavne glasbe. Gostoljubje organizatorjev, kapljica briškega vina in dobro založeni kioski bodo prispevali, da bo vzdušje na festivalskih večerih, ki se večkrat zavlečejo pozno v noč, še bolj prijetno. Napovedovalca bosta Andrej Hofer in Tjaša Hrobat. Oba sta med najvidnejšimi obrazi na slovenski televiziji, kar ob kakovosti glasbe še dodatno prispeva k ugledu Festivala. Komisijo za glasbo bodo sestavljali Jože Burnik, Mihael Corsi, Danilo Čadež, Bertl Lipusch, Tullio Možina, Denis Novato in Slavko Avsenik ml., predsednik bo Filip Hlede, komisijo za besedilo pa bodo sestavljali Milan Jež, Leonard Katz ter Franca Padovan in Martina Valentinčič, ki sta predstavnici organizatorja. Za ozvočenje sta zadolžena Vasja Križmančič in Niko Klanjš-ček, scenografijo bo pripravil znani slovenski strokovnjak Jože Napotnik. Prvi festivalski dan bo v petek, 6. julija. Od 20. ure dalje se bodo na odru vrstili ansambli Azalea iz Gabrji pri Novem Mestu, Klapa z Brega z Doline pri Trstu, Mladi upi iz Šmarij pri Jelšah, Golop s Kamnika, Napev iz Slovenj Gradca, Nemir iz Mo-kronogega, Obvoz iz Zagorja ob Savi, Po- skočni muzikanti iz Slovenske Bistrice, Stil z Velenja, Šaljivci iz Limbuša pri Mariboru, Topliška pomlad iz Dolenjskih Toplic, Vasovalci iz Semiča in Vikend iz Vinske gore. Dan kasneje se bodo z začetkom ob isti uri pomerili ansambli Bitenc iz Bobrove pri Ljubljani, Jeglič iz Železnikov, Kraški muzi-kantje z Devina pri Trstu, Mladika iz Dra-melj, Nasmeh z Vuhreda, Navihani muzi-kanti iz Tabora, Netopir iz Jesenic, Peklenski muzikantje iz Ljubljane, Prleški kvintet iz Križevcev pri Ljubljani, Simona Gajška iz Šentjurja pri Celju, Tik Tak iz Studenega pri Postojni, Zakrajšek iz Ribnice in Žargon iz Godenincev. Finalni del Festivala bo v nedeljo, 8. julija, ob 17. uri. Publiko bo zabaval ansambel Modrijani. Svituvni slovenski kongres - Ii o uferen ca ltulijo Slavnostni SRornik t- V kul I m ni prognun ^ M. F. Z. "Rado Simoni ti"J/ Itfe Zborovodij! hlrtckQuagnjiit« Kl-uži-Ld .\ii1vn iriH'ijw tli. Veifr-Htal \ujiir tu SLusmiJv. VSÖ - ZdMftije ^iTdbrtv xtü^ mikt »Mtuciwjliw Nedelja, 24. junija 2012 LOČITEV DUHOV ZNOTRAJ TRŽAŠKE CERKVE Razgibano škofovanj e Ivan Žerjal m n SV 14 Pred slabima dvema letoma smo naslovnico Nedeljskih tem posvetili pomembnim premikom v tržaški Cerkvi po prihodu novega škofa msgr. Giampaola Crepaldija. Takrat je šlo za nekakšen obračun prvega leta (pravzaprav prvih devetih mesecev, saj so med imenovanjem 4. julija in prevzemom škofije 4. oktobra 2009 minili trije meseci) njegovega škofovanja, ki pa je po kakih petih mesecih relativnega miru postalo izredno razgibano. Predvsem z afero okoli božičnega pisma skupine duhovnikov, ki delujejo na socialnem področju, zaradi objave katerega je škof - pravzaprav nadškof - Crepaldi takrat začasno ukinil rubriko pisem uredništvu v škofijskem glasilu Vita nuo-va. Malo zatem so odslovili odgovorno urednico Fabiano Martini (današnjo tržaško podžupanjo) in jo nadomestili s tesnim Crepaldijevim sodelavcem Štefanom Fontano, ob tem pa je prišlo v okviru škofije do vrste zamenjav škofovih vikarjev ter vodilnih ljudi v cerkvenih službah, kar so spremljale polemike in veliko slabe krvi. Obenem je novi pastir tržaške Cerkve takoj pokazal, da se ne bo ustavil zgolj pri vodenju zaupane mu škofije, ampak bo šel veliko dlje: tako so zaživela adventna in postna srečanja v okviru Katedre sv. Justa, na katerih obravnavajo teološka, kulturna in gospodarska vprašanja, stekle so druge odmevne pobude, kot npr. vsedržavni liturgični teden ali predstavitev publikacij o družbenem nauku Cerkve in delovanju katoličanov v politiki. To vse z jasno izrečenim namenom, da se v krajevno Cerkev vnese mednarodna širina ter da se zavzame tudi odločno stališče glede pomena ohranjanja jasne katoliške identitete, ki je predpogoj za resničen dialog. Pri tem se je msgr. Crepaldi v APrimorski r dnevnik nedeljske teme očeh mnogih bolj kot pastir krajevne Cerkve pokazal kot organizator idejno zelo profiliranih pobud, pri čemer je marsikdo opozoril na njegova poznanstva s številnimi vplivnimi politiki pretežno iz desne, a tudi iz leve sredine ter gospodarstvenikov. Treba je omeniti, kako sta v okviru Katedre sv. Justa pred časom nastopila tudi bivša predsednika družbe Generali Cesare Geronzi in vatikanske banke Ior Ettore Gotti Tedeschi, ki sta se oba znašla v sodnih mlinih (Geronzi je bil tudi obsojen). Od dogodkov, o katerih smo pisali na začetku, sta minili približno dve leti. Takrat smo se spraševali, ali gre za ločitev duhov ali pa za bolj jasen in odkrit dialog med Cerkvijo in neverujočim oz. laičnim delom tržaške stvarnosti. Po dveh letih se lahko mirno zapiše, da je res prišlo do ločitve duhov med katoliškim in laičnim oz. laicisti-čnim delom Trsta, prav tako pa zno- traj same cerkvene skupnosti med t.i. »naprednimi« in »konservativnimi« silami (čeprav je treba v primeru Cerkve z uporabo takih političnih oznak precej paziti, saj ni mogoče vsega posploševati in uokviriti v sociološke in politične kategorije). To je prišlo do izraza predvsem na straneh tržaškega italijanskega dnevnika, ki se je večkrat razpisal o sporih in nesoglasjih v Cerkvi, čeprav pogosto bolj v slogu rumenega tiska. Kljub temu pa razdeljenost ostaja in je prišla do izraza že večkrat, npr. ob lanskih referendumih o vodni oskrbi, jedrskih elektrarnah in upravičeni zadržanosti predsednika vlade, ko je nadškof Crepaldi kritično ocenil zadržanje številnih katoličanov, tako vernikov kot duhovnikov, škofov in organizacij, ki so se opredelili za »da« in tako prispevali k zmagi nasprotnikov t.i. privatizacije vodne oskrbe, uporabe jedrske energije in upravičene zadržanosti. Njim je msgr. Crepaldi očital naivnost, neprimerno izkoriščanje svetopisemskih in evangeljskih besedil, površno branje družbenega nauka Cerkve ter dejstvo, da so na volitve šli skupaj z organizacijami, ki med drugim zagovarjajo tudi splav, nasprotovanje kateremu (oz. zavzemanje za življenje od spočetja do naravnega konca) pa je - skupaj z obrambo družine kot zakonske zveze med moškim in žensko ter svobodo pri izbiri vzgoje - med tistimi načeli, o katerih se po mnenju Katoliške cerkve ne gre pogajati. Do novih polemik je prišlo tudi pred nedavnim, ko je nadškof kritiziral tržaško levosredinsko občinsko upravo zaradi podpore biološki oporoki, poleg tega pa pozval duhovnike, naj ne vračajo neprodanih izvodov škofijskega tednika Vita nuova, ampak naj poskrbijo za prodajo vseh. O tem se je ponovno razpisal krajevni dnevnik, ki je dal prostor tudi kritičnim pogledom neimenovanih duhovnikov, ki so kritizirali sedanjo linijo tednika. To je razjezilo nadškofa, ki je napisal pismo uredniku Fontani, v katerem je med drugim poudaril, kako je bila uredniška linija Vite nuove ob Fon-tanovem prevzemu vodenja časopisa daleč od nauka Katoliške cerkve in potreb po pravilnem pastoralnem odnosu s svetom. Šedanja linija pa da ni desničarska, levičarska ali sredinska, ampak je linija škofa in Cerkve, ki jo vodijo zakoniti pastirji na podlagi tradicionalnega nauka. Je bila to niti ne preveč posredna obtožba na račun prejšnjega vodenja krajevne Cerkve in upokojenega škofa msgr. Evgena Ravi-gnanija? Na škofiji so to seveda zanikali, mnogi drugi pa so to razumeli drugače, se pravi, da je sedanji tržaški škof svojega predhodnika enostavno postavil na zatožno klop. Med temi so bili tudi nekateri sodelavci in prepričani podporniki linije prejšnjih škofov Lovrenca Bel-lomija in Evgena Ravignanija, katere je škofija v sporočilu za javnost zaradi izjav, ki so jih dali tisku, obtožila, da so s tem pripomogli k manevru, katerega cilj je sramotenje tržaške Cerkve in da so s svojimi nepremišljenimi izjavami instrumen-talizirali osebo škofa Ravignanija. Čisto na koncu se je škofija odločila zapreti spletno stran škofijskega tednika, kot razlog pa je navedla varčevanje. Vzdušje je torej vse prej kot sproščeno in idilično, tudi zaradi načina, s katerim prihaja do razhajanj pri pogledih na določena vprašanja, ko se ljudi, ki so bili do včeraj dejansko med stebri katoliškega delovanja na Tržaškem enostavno -in poimensko - obtoži sodelovanja pri sramotenju krajevne Cerkve, duhovnike, ki morda res niso v nekem smislu »pravoverni«, vendar so nešteto ljudi rešili iz pekla takih in drugačnih zasvojenosti, pa ozmerja s »farčki«, kot se je zgodilo pred dvema letoma. Marsikdo tu pogreša predvsem nek bolj človeški pristop do vprašanja razhajanj, zaradi česar se človeku poraja vtis, da gre enostavno za ideološko zagovarjanje lastnih stališč, pri čemer seveda ni ostalo neopaženo dejstvo, da nad-škofova stališča branijo vidni predstavniki krajevne desnice oz. desne sredine. V takem vzdušju se tržaška verska skupnost pripravlja na škofijsko sinodo, ki bo stekla jeseni. Pravzaprav so priprave stekle že pred dvema letoma, uradno pa jo je msgr. Crepaldi napovedal novembra lani ob prazniku mestnega zavetnika sv. Justa, ko je dejal, da bo potrebno v središče pozornosti ponovno postaviti na prvo mesto Boga in božjo ljubezen, s čimer bi ju zvlekli z obrobja, na katerega ju je potisnil sekularizem, ter ponovno poudariti, da je Jezus Kristus nujno potreben za vsak pravi humanizem. Pri tem je msgr. Crepaldi v svojem uvodnem dokumentu Biti Kristusovo pismo v Trstu navedel nekaj področij družbenega življenja, ki so potrebna pozornosti in odgovornega posega kristjanov. To so odnos med družino, spoštovanjem življenja in spolnostjo, dalje odnos med mladimi in vzgojno stisko, kultura in soočenje z ideologijo t.i. kulturnega redukcionizma ter ne nazadnje solidarnost, pozornost do neverujočih, skrb za katehiste in krščanske vzgojitelje ter ovrednotenje vernikov laikov. Na sinodo se pripravlja tudi slovenska komponenta tržaške Cerkve, ki - vsaj na zunaj - ostaja precej miren otok v trenutno razburkanem malem morju tržaške Cerkve. Polemike zadnjih let se je v glavnem niso dotaknile, na tem področju pa je treba poudariti, kako nadškof Crepaldi nadaljuje linijo odprtosti, ki sta jo začrtala in vodila njegova predhodnika Bellomi in Ravignani. Škofove dokumente v zvezi s pripravo na sinodo dosledno prevajajo v slovenščino, ravno tako letake in lepake o raznih pobudah, kot sta npr. Katedra sv. Justa ali nedavni evharistični teden. Prav tako so nekatere škofijske komisije poimenovali tudi po Šlovencih: tako komisija za evangelizacijo in kate-hezo nosi ime po kandidatu za bea-tifikacijo msgr. Jakobu Ukmarju, komisija za mladinsko pastoralo po blaženem Lojzetu Grozdetu (skupaj z drugo blaženo, Chiaro Badano), komisija za sakralno umetnost in kulturne dobrine pa po Tonetu Kralju (skupaj s Folcom Jacobijem). Šlovenski člani predstavljajo četrtino vseh članov škofijskega pastoralnega sveta, poleg tega v zadnjih letih v Domu blagrov nad Trstom deluje mednarodno misijonsko semenišče Redemptoris Mater, katerega rektor je Šlovenec msgr. Janez Oberstar. Prav v začetku junija pa je nadškof Crepaldi v cerkvi sv. Jakoba Slovenca Klemena Zalarja posvetil v diakona. Edina »črna pika«, če jo lahko tako imenujemo, je tu dejstvo, da na svojih srečanjih s Slovenci nadškof pri homilijah uporablja le italijanščino, na kar so nekateri že opozorili. To je sprememba v primerjavi z odnosom, ki sta ga do tega vprašanja imela škofa Bellomi in Ravignani, ki sta se vedno trudila uporabljati pretežno, če ne izključno, slovenščino. A pri tem so prioritete msgr. Crepaldija, ki večkrat govori prosto, brez napisanega govora, očitno druge. ^fj^odaj smo vstali m vedno lepši dan iskali. Blazine in kvadre smo sešiti 'njih ustvarjalno okrasHL Pri kosilu smo za mize sedli m zdrave hrane se najedli Logatcu kaj novega naučili. Sončno jutro nas je zbudilo '"Logatcane razvedrilo. prijateljev. (Marko) Mi učenci smo b< njene znamenite našo šolo. Naši p nili in nam nastč stavitev je bila z Logatec in njen zelo všeč. (Mati m nasmeh na naših obrazih naredila. f Pomogo Nadjine mamevZnlt ^ ^ b'azine Tehniški muzej Bistra Tam smo7 , m° Se °dPravi,i v ^•^somi^e^^oveavto- Veliko otrok smo spoznali, i njimi radi pokramljah ter se nogomet igrah. v Domu Medved smo prenočevali, na igrišču se radi igrah. Zelo namje bilo lepo ^ saj še toliko dejavnosti na m/se/ / rf* V iVty-ft i i Medved, popoldne smo „ njl. hode, OP^^J^U sp-etno stvom učitelja Andraža. (Martin G.) V četrtek zgodaj zjutraj smo zapustili Dom Medved v Medvedjem Brdu, pozdravili upraviteljicog.Si- f mono in se odpe-\ T*® ijali z avtobusom proti Logatcu. Peljali smo se mimo prisrčne zelene vasice RovtarskeŽibrše.Tu smo se na povabilo g. k . _ — * i ravnateljice ustav.lun V f , k pozdravili učence po""--družnične šole Rovtar- ske Žibrše, ki je podružnica OSTabor Logatec. Prisrčna majhna šola nas je zvabila v ual- nico, kjer nas je sprejelo - toliico Ano Predstavili smo se kar osem učencev s prijazno 1 ^^vo pesem. Takoj drug drugemu in skupno vese^ aP ^^ $ pa nost učencev. - p- Logatčani so nasuto f"1 Ve'ik° PriJ*eflev. ^o kosi,i v soisk men Tg?m Vsak dan pladenj, prtiček 'T °ral si si sa™ vzeti * še kuharica^oložila n'a i"6'"0 ^ ti ne ^ Polijem ali potresem \/ Pa2"'da smo mirno pokosi družbi«- P'adenj z mizeBho t ZT Sm° °dne-ni obnašal nespodobno Mkolafl^0 se j / NEDELJSKE TEME Nedelja, 24. junija 2012 15 J PO r J rm j j i v sesssSS«^» ^^^^^^- in grad nosita irne po bk P" Vrhniki" O^upS tr; i2Virov' tu °dprii muzej. Vrnem ¡e 1 d'6ta 1951 Pa so ^na, kmetijskUodi i Tel f dde'k0V: 29°do-^ 'ovski, ribiški etta 'in ' 9°ZdarSki' V'deli smo parno lo^Z^' °dde,ek- Pogon, ki mu prav°moTuT ? "" V°dni Poganjal žago V " k°'a M,in * zorR kije napisal poLT Spozna,i ^Iva-Slava Vojvodine Kran/sk^M^jze^k ? nas'ovom sončni uri; večerna in ' 6J krasita dve Ko smo stopili v ponosno zape^slo- učenci zelo lepo sprejelnn P0" žili. Na_ vensko himnojud,^ -seJ ^ ^ slednji dan sem se zares P pQcel šivati blazine. V rfn^.tegan.s napoln, potem smo izdelke napo n^ az je med lom in jih okrasili s se potrudi,i. odhodom na Občini. (Leo) L ,aato predstavili našo občino >ri)atelJ n?a Tudi njihova pred- :animiva, saj smo sp o okolico. Druženje na soli mu ija) .^ed šolo so nas sprejeli: ravnateljica ga Miša Stržinar, nekateri ucenci 5. a in b razreda ter učiteljici ga. Boža in 'rena. Takoj smo se pojavili okoli velikega vodometa in se fotografirali. ff/^L; V. V, rstniki iz ,opisu jO rnipkiii iiáii] mli o iupoiémi únmijm TJ ----------| ll I J^WTjl ____Potem smo se šli Vtorek mije bilo Preden smo odšli h nadstropje, in sicer v uc Inico g P ^^ ve_ pa učiteljicama ^^nepozabno druženje mili ob 30-letnici pobratenja v Logatec. (Nikol) V- r prvi dan smo se predstavili. Potem smo nogomet. blazine. Bilo je težko. V Drugi dan smo sival. Uaane , ^ ^ ^ četrtek smo šli v Arko) avtomobili in lesene makete. ( SSSSs- dobro igrajo ».<„,, P,azr",n zelo nogomet ma °9njema in (Nadja Kovačevič) ÜÜ? 'I v OPB (ariHolI P Sem se za-3) knd Podaljšanega bi-v,ko smo igrali nogomet etrovčič) prijatelje. . d sem naredila "povstr. I E4Q v torek sem se zelo veselila obiska zamejskih Slovencev iz Italije. Ko so prišli, sem se čudila, ker sem sijih predstavljala čisto drugače. Sreda mi je bila zanimiva, ker smo šivali. (Valentina Lupi 5. a) Spoznali smo zamejske Slovence z Repen-tabra. Na prireditvi smo jim zapeli nekaj pesmi. Ugotovili smo, da dobro igrajo nogo-met.V sredo smo šivali blazine. Vse blazine so odšle na razstavo. (Florijan) 1 16 Nedelja, 24. junija 2012 NEDELJSKE TEME / AMPELOTEHNICNA DELA V VINOGRADU Oblikovanje optimalne velikosti listne površine V poletnih mesecih opravljamo v vinogradu ampelotehnična dela, ki obsegajo ukrepe, s katerimi oskrbujemo listno površino pri trti, zato jih imenujemo tudi »zelena dela«. Med te spadajo oblikovanje optimalne velikosti listne površine, oskrba listne površine, pletev, spravljanje in razporeditev mladik med žice, odstranjevanje zalistnikov, prikrajšanje mladik (vrši-čkanje), odstranjevanje listov v coni grozdja (defoliacija) in redčenje grozdja. V tem članku bomo posvetili svojo pozornost prvima dvema deloma, ostale pa bomo obravnavali v prihodnjih tednih. Velikost listne površine Trta mora v času rasti razviti toliko mladik in listne površine, da z njo zagotavlja optimalen razvoj grozdja in dovolj rezervnih snovi v starem lesu ter koreninah. Posledice premajhne listne površine, ki jo včasih opažamo v naših vinogradih, so lahko zelo resne. Če ima trta več let zapored malo listne površine, ob tem pa je preobremenjena, reagira v takih stresnih okoliščinah z zmanjšanjem pridelka, z manjšo vsebnostjo sladkorja v grozdju, pa tudi s slabšo dozorelostjo lesa. Priznati pa je treba, da je težko opredeliti optimalno listno površino, ker imajo pri tem zelo veliko vlogo podnebne in vremenske razmere, sorta, gojitvena oblika, oskrba tal in količina pridelka. Na osnovi dolgoletnih opazovanj in poskusov bomo navedli listne površine, prilagodljive našim vinogradom, na osnovi gojitvene oblike, pridelka in povprečne letne količine padavin. Raziskovalci so ugotovili, da je optimalno število listov na mladiko 12 do 14. Optimalna višina stene ob medvrstni razdalji trt 2 metrov je 1,2-1,5 metrov, njena širina pa 0,4 metra. Glede na naše osvetlitvene razmere, ki so razmeroma dobre, je potrebno od 1 m2. do 1,5 m2 listne površine za en kilogram grozdja. V krajih s slabšo osvetlitvijo pa doseže ta vrednost 2 do 2,5 m2, v tistih, kjer je osvetlitev optimalna (Avstralija, Nova Zelandija ipd.), pa je dovolj 0,6-0,8 m2 na kilogram grozdja. Velika listna površina v razmerju s pridelkom še ne zagotavlja visoke kakovosti grozdja. Pomembnejše je, kolikšen SAMOKONTROLA Kmečka zveza prireja sklop tečajev HACCP Kmečka zveza prireja sklop tečajev za osebe, ki so odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP. Po pravilniku EU št.852/2004je Dežela z zakonom 21/2005 določila nove obveznosti za osebe, ki proizvajajo, pripravljajo, strežejo in prodajajo živila. Med slednje spadajo tudi upravitelji kmetij in družinski člani, ki jim pomagajo pri prej omenjenih opravilih. Problem zadeva, kot že navedeno, vsa gospodarstva, ki se v eni ali drugi obliki ukvarjajo z živili, zlasti pa osmičarske obrate in kmečke turizme. Upravitelj podjetja, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje postopka HACCP, mora uspešno obiskovati 8 urni tečaj ob koncu katerega prejme potrdilo o opravljenem tečaju. Po zakonu predvidena usposobljenost ima veljavnost petih let, nakar bo treba tečaj ponoviti. Tudi družinski sodelavci in osebe, ki pomagajo pri pripravi živil, morajo uspešno opraviti krajši tečaj s prilagojenim programom. V tem primeru je predviden 3 urni tečaj, ki pa ima veljavnost dveh let. Za sodelavce in osebe, ki pomagajo na podjetju pa bo prihodnji tečaj 10. julija od 18. do 21. ure v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja, naj se čimprej prijavijo v uradih Kmečke zveze ali po telefonu 040 362941. delež te površine je dobro osvetljen in koliko so stari listi. Zato je potrebna skrbna oskrba listne površine predvsem na območjih z večjo količino padavin, pri bujnih trsih, ozkih razdaljah med trsi in sortah z bolj povešeno rastjo mladik. Oskrba listne površine Gojenje trte je zelo težko brez oskrbe listne površine oziroma brez različnih korektivnih posegov med rastjo. To velja še posebej za bujno rastoče trte, kjer se zaradi velikega števila mladik preveč zgosti listna stena. V tem primeru pride do samozasenčitve listov. V listno steno prodre samo manjša količina svetobe, močno zasenčeni listi pa slabše asimilirajo in prej ostarijo. Zelo se strnjena listna masa tudi počasneje posuši po padavinah, je slabo zračna in ustvarja razmere za napad bolezni na listih, mladikah in grozdih. Cilj oskrbe listne površine je dobro osvetljena listna stena, ki bo oskrbela trto z asimilati, tako da bo to vplivalo na boljšo kakovost grozdja in seveda vina. Dokazano pa je, da imajo zasenčni listi pomembno vlogo pri ustvarjanju aromati-čnih sestavin, zato je njihova prisotnost v pravilnem razmerju z ostvetljenimi koristna. To razmerje naj bi bilo po mnenju mnogih avtorjev v naših podnebnih razmerah in gojitvenih oblikah 3 proti 1 v prid osvetljenih listov. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI Po toči kmete pesti še vročina Po hudi toči, ki je v minulih dneh prizadela posebno dolinsko občino, je končno nastopilo pravo poletno vreme. Nenadne zelo visoke temperature pa marsikomu povzročajo težave. Če bo z vročino nastopila tudi suša, bo problem v kmetijstvu še kar resen. Poglejmo, kako se lahko na tako stanje pripravimo in omilimo posledice suše in vročine na naših gojenih rastlinah. Suša in vročina sta tesno povezani med seboj. Višja je namreč temperatura, bolj rastline potrebujejo vodo. Količina razpoložljive vode v tleh se zmanjšuje tudi zaradi izhlapevanja iz tal, ki je, posebno poleti, glavni vzrok izgube vode iz tal. Slednjo skušamo zmanjšati s površinsko obdelavo. Voda se v zemlji dviga na površino po kapilarnem sistemu. S pogostim plitvim rahljanjem prekinemo kapilarni sistem in omogočimo normalno vlaženje koreninskega območja. Prav zato je poleti površinsko obdelovanje bistvenega pomena. VINOGRAD, OLJČNI NASAD IN SADOVNJAK - Največja skrb pri drevesnih kulturah je v poletnem sušnem obdobju ohranitev vlage v tleh. Drevesne kulture lažje prenašajo sušo kot zelenjadnice, saj imajo globlje korenine. Obdelane površine lažje prenesejo sušo kot zatravljene, saj trava porabi precej vode. Kot smo že omenili, naj bo v sušnem obdobju obdelava tal pogosta in plitva, do največ 10 cm. V primeru zatravlje-nih površin kosimo, ko je trava nižja od 20 - 25 cm, saj nižja trava porabi manj vode. Mlade drevesne rastline so veliko bolj izpostavljene škodi zaradi pomanjkanja vode, saj imajo bolj plitve korenine. Zato naj bo pod mladimi rastlinami vsaj v prvih 4 letih vedno obdelano. Lahko pa tudi površino pod rastlinami pokrijemo s porezano travo ali drugim materialom. Bolje prenesejo sušo rastline, ki smo jih posadili bolj na redko. Izjemoma moramo tudi drevesnice zalivati, posebno mlade. Po zalivanju sadike zemljo plitvo okopljemo. Drevesnih kultur ni priporočljivo škropiti ob najbolj vročih urah. Visoko temperaturo bolje prenesejo drevesa, ki smo jih komaj obrezali. Posebno v južnejših krajih Italije je značilno, da deblo pobelijo, na primer z apnom, da rastlina bolje prenaša vročino. ZELENJADNI VRT - Ob visokih temperaturah potrebujejo rastline veliko več vode in bolj pogosto zalivanje, kot po navadi. Obenem zalivanje nekoliko zniža temperaturo tal v neposredni bližini rastline. Zato je najbolje, da zelenjadnice zalivamo bodisi zjutraj, kot zvečer. Vsekakor pa je bolje to opraviti zgodaj zjutraj, da se vodne kapljice posušijo še pred soncem. Vodne kapljice namreč lahko koncentrirajo sončne žarke, zato lahko povzročijo ožige na listih. Če zalivamo proti večeru, bo zemlja ostala vso noč vlažna, kar privablja polže in razne bolezni. Poleg tega so proti večeru rastline tople od sonca, vodovodna voda pa je po navadi bolj hladna. Ta razlika v temperaturi rastlinam ne prija. Pri nas uporabljamo za zalivanje v glavnem vodovodno vodo, ki vsebuje tudi klor in kalcij. Da nekoliko zmanjšamo vsebnost teh dveh elementov vodo natočimo v posodo, iz nje nato črpamo vodo. Voda v posodi se bo na ta način tudi ogrela. Da bi preprečili prehitro osušitev zemlje v sušnih in vročih dneh, lahko zemljo prekrijemo s plastičnim filmom ali s kakim naravnim materialom. Pokrivanje tal obenem prepreči rast plevelov. Nekatere povrtnine so bolj, druge pa manj odporne suši. Česen in čebula jo na primer dobro prenašata. Vendar je treba v skrajnih primerih tudi slednja zalivati, posebno, če večji del gojenja poteka v poletnem obdobju. Tudi bob je na sušo precej odporen. Bolj odporne so tudi rastline, ki jih direktno sejemo v zemljo, saj imajo globlje korenine. Če smo v tem času sejali, moramo sejani prostor osenčiti. Pozneje bomo rastlinice le polagoma in zelo skrbno privadili na sonce. Rastline, ki jih poleti presadimo, moramo posebno ob zelo vročih dneh po malem, vendar pogosto zalivati, tudi večkrat na dan, dokler rastlinica ne otrdi korenin. Zelo dobro moramo zaliti tudi zemljo tik pred sejanjem ali presajanjem, da ne bo pretirano topla. Rastline, ki jih presadimo s koreninsko grudo, so bolj odporne do vročine. Zelo važno je, da v poletnem času stalno zatiramo plevel. Lahko se zgodi, da vročina povzroči ožige na sadovih nekaterih rastlin, kot na primer pri papriki in paradižniku, posebno, če zalivamo ob najbolj vročih urah dneva. OKRASNE RASTLINE - Okrasnim rastlinam v vazah poiščemo bolj hladen in senčen prostor. Precej so na vročino občutljive pelargonije, katerim lahko porumeni kak list. To negativno vpliva na cvetenje. Zemljo v vazah prekrijemo s razširjeno glino, listjem ali lubjem, da preprečimo izhlapevanje vode. Odpornost do visokih temperatur lahko povečamo tudi tako, da vazo denemo v večjo vazo, vmesni prostor pa napolnimo s peskom. Ko zalivamo, je najbolje, da vodo natočimo v kako posodo nekaj ur prej ter pustimo na soncu, da se voda ogreje. Okrasne rastline, ki ne rastejo v vazah, osenčimo. Proti suši moramo stalno odstranjevati plevel. Za zaključek naj povemo, da visoke zračne temperature delno vplivajo tudi na škodljivce in bolezni. Nekateri škodljivci se lahko bolj razmnožujejo in število generacij se lahko poveča. Temperatura nad 30 stopinj Celzija pa zaustavi razvoj peronospore ter tudi jabolčnega škrlupa. Magda Šturman POZIV VINOGRADNIKOM Nevarni ameriški škržatek Opraviti je treba obvezen zatiralni škropilni poseg za zavarovanje vinogradov pred tem škodljivcem, ki širi zlato trsno rumenico Ponovno vabimo vinogradnike, naj opravijo obvezni zatiralni škropilni poseg proti ameriškemu škržatku, ker s tem zavarujejo svoje vinograde in preprečijo širjenje okužbe s fitoplazmo, ki jo škržatek prenaša na perzistenten način, ker ostane kužen celo življensko dobo. Zato je nujno preprečiti, da ta žuželka širi fitoplazmo (bolezen) s prenosom iz trte na trto. Za vinogradnike, ki ga ne opravijo obveznega tretiranja, so predvidene administrativne sankcije. Ne glede na to pa opozarjamo imetnike nasadov, da je zatiranje ameriškega škržatka pri varstvu trte v tem času neodložljiva prioriteta. Preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice je odločilnega pomena za prihodnost vinogradništva. Zlata trsna rumenica namreč povzroča veliko gospodarsko škodo, zlasti pri pridelavi grozdja. Obolela trta ne rodi in propade. Pri belih sortah listje rumeni, pri rdečih pa zelena barva prezgodaj prehaja v rdečo, listje se uvi-hava, poganjki pa so mlahavi. Primerov okužbe na tržaškem sicer nismo zabeležili je pa zelo zaskrbljujoče število škržatkov, ki hitro raste iz leta v leto in med katerimi bi lahko bili okuženi primerki. Deželna služba za varstvo rastlin si bo s sodelovanjem svetovalne službe Kmečke zveze v prihodnjih tednih ogledala čim večje število vinogradov, da bi preverila točno zdravstveno stanje v zvezi s to okužbo. Čas zatiranja zgodnjih razvojnih štadijev (linčink in nimf) je že mimo, zato bomo usmerili škropilne posege v zatiranje odraslih žuželk (imago). Za tretiranje odrasle žuželke svetuje Deželna služba za varstvo rastlin uporabo fitofarmacevtskih sredstev na podlagi ene izmed sledečih učinkovin, za katere navajamo v oklepaju nekaj komercialnih imen: CLORPIRI-FOS - METIL (Cleaner, Etifos, Kukar 22, Reldan 22 ipd.), CLORPIRIFOS (Dursban 75 WG), ETOFENPROX (Trebon), TIAMETOXAM (Actara 25 WG), sredstva na podlagi PIRETRINA (Piretro verde, Biopiren Plus, Pirecap). Na osnovi dosedanjih opazovanj bo treba škorpilni poseg izvršiti zelo verjetno ob koncu meseca junija ali v začetku julija. O tem bomo sicer to- čneje poročali na osnovi navodil, ki jih bo s tem v zvezi posredovala prihodnji teden Deželna služba za varstvo rastlin. Vabimo vse vinogradnike, da se, ne glede na obseg svojih vinogradov, strogo držijo navodil v zvezi z ukrepi proti širjenju trsne rumenice, tako kar zadeva uporabljiva sredstva kot čas škropljenja. V primeru bolezenskih znamenj trsne rumenice so imetniki trte dolžni o tem obvestiti strokovnjaka službe za varstvo rastlin. Če slednji potrdi, da je trta okužena z zlato trsno rumenico, je treba okužene restline uničiti. Če njihovo število presega 25% prisotnih trsov v vinogradu, je treba uničiti celoten vinograd. Za morebitne dodatne informacije in pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na Kmečko zvezo (tel. 040 362941) ali na Deželno službo za varstvo rastlin v Trstu, Scala dei Cappuc-cini št.1 (tel. 040 3775852). Svetovalna služba KZ / NEDELJSKE TEME Sklep Odbora ministrov Sveta Evrope o izvajanju konvencije o zaščiti manjšin Avstrija mora nujno popraviti manjšinsko zakonodajo iz leta 1976 Na slikah: pod naslovom dvojezična tabla na Koroškem; spodaj sedež Sveta Evrope v Strasbourgu »Avstrija je ohranila v glavnem pozitiven pristop do Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in njegovega sistema preverjanja. Raven medetnične strpnosti in medsebojnega razumevanja se je, kot kaže, izboljšala, vključno s Koroško, po velikem prizadevanju zveznih oblasti, akademskega sveta in številnih zasebnih pobud. Kompromis med krajevnimi koroškimi oblastmi in predstavniki slovenske manjšine glede dvojezičnih topografskih napisov in rabe slovenščine kot uradnega jezika na jezikovno mešanih območjih so dosegli v juniju 2011 s pomočjo zveznih oblasti. Avstrija še nadalje razvija napreden in učinkovit sistem dvojezičnega šolanja na Gradiščanskem in na Koroškem, kar je čedalje bolj atraktivno tudi za otroke, ki pripadajo večinskemu prebivalstvu. Narašča tudi popularnost dvojezičnih vrtcev in nekatere so odprli tudi na Dunaju na pobudo zasebnih organizacij z javno podporo. V zvezi z integracijo tujcev razvija mesto Dunaj inovativne strategije, ki vključujejo uspešne vzgojne pobude, pa tudi pobude s področja medsebojnih odnosov. Nadaljujejo se izpo-polnjevalni tečaji za pripadnike policije glede uveljavljanja človekovih pravic; prireja jih odbor za človekove pravice na notranjem ministrstvu, ki tako izpopolnjuje svojo nalogo zagotavljanja neodvisnega svetovanja in promocije človekovih pravic pri uveljavljanju zakonodaje. Nekaj napredkov beležimo tudi v zvezi z razpoložljivostjo in kakovostjo te-leviztijskih in radijskih oddaj v jezikih manjšin. Živahno okolje zasebnih medijev prispeva k dinamični in raznoliki ponudbi pripadnikom narodnih manjšin, če zlasti na Dunaju.« Tako se začenja tretje poročilo (objavljeno je bilo 13. junija) odbora ministrov Sveta Evrope o izvajanju Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin v Avstriji. Kot je že ustaljena praksa, se poročilo začenja s pozitivnimi ugotovitvami, vendar v nadaljevanju takoj prehaja h kritičnim oziroma negativnim ocenam, ki jih je seveda veliko več. Prva kritika zadeva pomanjkanje napredka pri izvajanju okvirne konvencije za pripadnike manjšin, ki živijo izven ozkih območij zaščite; slednji izgubijo vse jezikovne pravico, kadar se preselijo s teh območij. Videti je, da je pristop avstrijskih oblasti do izvajanja manjšinskih pravic strogo zasidran na statističnih ugotavljanjih, posebno v primerih, ko je treba priznati skupino kot narodno manjšino in uveljavljati za to skupino jezikovne in izobraževalne manjšinske pravice. Naslednja kritika leti na urad zveznega kanclerja z ugotovitvijo, da se sredstva, ki jih ta urad namenja za ohranjanje in razvoj kulture in jezikov narodnih manjšin niso zvišala vse od leta 1995, pri čemer urad ni niti upošteval inflacije, kar pomeni, da so se sredstva dejansko zmanjšala. Res je, da v nekaterih primerih obstajajo dodatna sredstva, na primer s strani drugih ministrstev ali deželnih vlad, vendar gre vselej za kratkoročna sredstva, ki so namenjena financiranju posameznih projektov, kar manjšinam omejuje možnosti, da organizirajo večje in dolgotrajnejše pobude. Prav te pobude pa so po mnenju Sveta Evrope bistvene, da lahko katerakoli manjšina pravočasno oblikuje in izvaja ukrepe za ohranjanje svoje identitete. Odbor ministrov Sveta Evrope se tudi pritožuje, ker Avstriji ni oblikovala celovitega sistema, ki bi zagotavljal verodostojne podatke o stanju pripadnikov narodnih manjšin, za katere je še ovirano razvijanje usmerjene in učinkovite politike za zagotavljanje enakih možnosti. Tako na primer v zvezi z Romi ob pomanjkanju zanesljivih podatkov obstajajo velike razlike med oceno njihovega vključevanja v izobraževalni sistem in v zaposlovanje s strani predstavnikov manjšine in predstavnikov oblasti. Naslednja kritika se nanaša na rasistična in ksenofobna dejanja, do katerih prihaja zelo pogosto; prav tako pogosti so primeri spodbujanja k mede-tničnemu sovraštvu; v to spodbujanje so vpleteni tudi politiki. Obstoječi pravni ukrepi proti diskriminaciji in določila kazenskega zakonika, ki določajo kaznovanje nasilja, ki temelji na rasni ali etnični diskriminaciji, se izvajajo zelo poredkoma in videti je, da sploh niso poznana širši javnosti. Treba je okrepiti možnost ukrepanja varuhov pravice do enakopravnosti in komisije za enakopravnost, da bi lahko ti organi učinkoviteje posegali v primerih diskriminacije in povečali občutljivost družbe za ta vprašanja. Predstavniki narodnih manjšin tudi ocenjujejo, da njihova zgodovina in kultura nista primerno zastopani v učbenikih in šolskih programih; zelo malo je rečeno o pozitivnem doprinosu manjšin k avstrijski kulturi in informacije pogosto temeljijo na stereotipih. Premalo je povedano o zatiranju in depor-tacijah pripadnikov manjšin med letoma 1938 in 1945. Z izjemo radijskega pokrivanja v slovenskem jeziku na Koroškem je ponudba televizijskih in radijskih sporedov v jezikih manjšin nezadostna, prav tako omejena in nezadostna je ponudba tiskanih medijev, da bi lahko zares govorili o prisotnosti manjšinskih jezikov v sredstvih obveščanja. Avstrijski sistem promocije medijev v praksi diskrimini-ra manjše medije, ki ne zagotavljajo kritja v naddeželni ravni, vključno z mediji v jezikih manjšin, saj namenja nezadostno pozornost bistveni vlogi sredstev obveščanja pri promociji kulturne in jezikovne identitete narodnih manjšin. Kritike seveda niso obšle izvajanja razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča z dne 13. decembra 2001 (o dvojezičnih topografskih napisih na Koroškem) in 4. oktobra 2000 (o rabi slovenskega jezika v odnosih s krajevnimi oblastmi), ki se izvajata v premajhni meri. Predstavniki manjšin namreč poročajo o preskromni volji državnih uradnikov, da bi vključevali slovenski jezik v uradno dejavnost; to se dogaja celo v občinah, kjer je slovenski jezik uradno dovoljen. Doseženi kompromis o seznamu občin, kjer naj bi namestili dvojezične napise in kjer naj bi imeli pripadniki manjšine pravico do rabe slovenskega jezika ne dosega ravni oziroma standardov zaščite, ki jih je leta 2001 ustavno sodišče ocenilo kot ustrezno. Pozitivnih rezultatov dvojezičnega šolanja v osnovnih šolah pogosto ni mogoče nadgraditi, ker n srednjem šolstvu obstajajo le skromne možnosti dvojezičnega poučevanja. Kakovost in količina dvojezičnega šolstva nista povsod zadostni, predvsem na Gradiščanskem. Potrebna so dodatna prizadevanja za povečanje ustreznega izobraževanja učiteljev. Tudi izobraževalne potrebe pripadnikov manjšin na Dunaju niso bile ustrezno rešene, še zlasti ob upoštevanju naraščajočega povpraševanja s strani narodnih manjšin. Podpora, ki jo oblasti namenjajo zasebnim ustanovam za poučevanje jezikov manjšin, je nezadostna za dolgoročno zagotavljanje ustreznih storitev. Seznam kritik se končuje z ugotovitvijo, da se ni v zadostni meri izboljšala promocija dejanskega sodelovanja pripadnikov manjšin pri sprejemanju odločitev, ki jih zadevajo. Spremenili niso postopkov za imenovanje sosvetov in prav tako niso spremenili sestave teh svetov, njihova pristojnost pa je še vedno omejena na razdeljevanje zveznih finančnih sredstev za kulturne dejavnosti manjšin. V parlament so vložili osnutek zakona za spremembo manjšinske zakonodaj iz leta 1976, ne da bi se predhodno posvetovali z vsemi zainteresiranimi manjšinami. Kljub nekaterim vidnim izjemam živijo pripadniki romske skupnosti v velikih težavah, še posebej v zvezi z dostopom do izobraževanja in zaposlovanja. Res je, da glede tega obstajajo prizadevanja zvezne vlade in tudi deželnih vlad, vendar še ni celovitega dolgoročnega programa, ki bi ga izvajali v tesnem sodelovanju s predstavniki Romov za promocijo njihove dejanske enako- Nedelja, 24. junija 2012 497 pravnosti in sodelovanja v javnem življenju. Po tem dolgem seznamu kritik je odbor ministrov Sveta Evrope pozval avstrijske oblasti, naj nekaj ukrepov sprejmejo nemudoma, nekaj dodatnih ukrepov pa v srednjeročnem obdobju. Na prvem mestu nujnih ukrepov je potreba po učinkoviti spremembi državne zakonodaje o manjšinah z namenom, da se zajamči dejanska in popolna zaščita pravic narodnih manjšin v vsej Avstriji; zagotoviti je treba tudi celovito in dejansko posvetovanje s predstavniki manjšinami pred sprejemanjem zadevne zakonodaje. Drugi nujni ukrep zadeva zagotavljanje uživanje jezikovnih pravic pripadnikov narodnih manjšin v vsej Avstriji v skladu z določili Okvirne konvencije Sveta Evrope in zadevnih odločb ustavnega sodišča; tu je treba zagotoviti posebno pozornost pri zagotavljanju fleksibilnosti ob uvajanju pragov v državno zakonodajo, z namenom, da se preprečijo arbitrarni posegi na to področje. Tretji nujni ukrep zadeva nujnost spremembe sistema imenovanja in sestave manjšinskih sosvetov za narodne manjšine, v katerih mora biti zajamčene reprezentativnost pogledov in zahtev pripadnikov narodnih manjšin; bistveno je treba povečati pristojnosti sosvetov in zagotoviti, da bodo zaslišani o vseh vprašanjih, ki zadevajo manjšine in ki vplivajo na sprejemanje odločitev. Sledi daljši seznam priporočil, ki ih odbor ministrov Sveta Evrope daje Avstriji in za katera ni oznake, da naj bi šlo za nujne ukrepe. Tu je govor o oblikovanju in izvajanju, po posvetovanju in v sodelovanju z Romi, celovitega in dolgoročnega programa za promocijo dejanske enakopravnosti in sodelovanje pripadnikov romske skupnosti v vseh področjih javnega življenja. Sledi priporočilo za povečanje finančnih sredstev za zaščito in razvoj narodnih manjšin, njihove kulture, jezika in identitete in spremembe postopkov,ki bi morali manjšinam omogočati razvijanje in uresničevanje dolgoročnih pobud. Tu je tudi potreba po krepitvi boja proti rasizmu in ksenofobiji v družbi, vključno z odločnim obsojanjem vseh primerov nestrpnosti in populizma v politični sferi in v sredstvih javnega obveščanja, pa tudi po dviganju poznavanja pravnih sredstev. Sem sodi tudi nujnost povečanja pristojnosti varuhov človekovih pravic in enakopravnosti ter komisije za enakopravnost, s čimer bi se bolje borili proti diskriminacijam v družbi. Tu je seveda tudi priporočilo za povečanje prisotnosti jezikov manjšin v radijskih in televizijskih sporedih ter v tiskanih medijih z zagotovitvijo posebnih finančnih prispevkov za manjšinske medije. Dokument vsebuje tudi priporočilo, naj bi zagotovili poučevanje zgodovine in kulture narodnih manjšin v šolskih programih in v učbenikih, s posebnim poudarkom na njihovem prispevku k razvoju avstrijske družbe. Tu naj bi poudarili tudi promocijo strpnosti in medsebojnega razumevanja med pripadniki različnih skupin avstrijske družbe. Zadnje priporočilo pa vsebuje nujnost povečanja dvojezičnega pouka predvsem v srednjih šolah, kar je nujen pogoj za ohranjanje manjšinskih jezikov v Avstriji. 1 8 Nedelja, 24. junija 2012 NEDELJSKE TEME MEDNARODNI SIMPOZIJ »EURICSE« V TRENTU Položaj zadružnih bank sredi finančne krize / Mitja Stefancic Na fotografiji levo panorama Trenta, spodaj Panu Kalmi, profesor na univerzi v Vaasi in Tretji mednarodni simpozij o zadružnih bankah je tudi letos potekal na Univerzi v Trentu. Kljub temu da so ljudske in zadružne banke po Evropi sprva dobro poslovale in med leti 2007 in 2009 uspešno kljubovale začetnemu valu finančne krize, se je njihov položaj v zadnjih letih poslabšal. Zdaj obstaja možnost, da jih nepremišljeno ravnanje mednarodnih finančnih trgov in površno odločanje finančnih nadzornikov v prihodnjih letih spravi celo na kolena. Taka je ugotovitev udeležencev tretjega mednarodnega simpozija »Zadružne banke in lokalni gospodarski razvoj, ki je potekal 14. in 15. junija na inštitutu za družbeno ekonomijo »Euricse«, ki deluje pod okriljem Univerze v Trentu. Kot so povedali gostje dvodnevnega simpozija, je gospodarska kriza in kriza javnih financ pri šibkejših članicah Evropske unije (EU), predvsem v mediteranskih državah, poslabšala pogoje poslovanja lokalnih gospodarstev in posledično tudi poslovanje lokalnih bank. Vendar se celo v sklopu stabilnejših gospodarstev, kakršno je na primer avstrijsko, nekomercialne banke trenutno soočajo s številnimi težavami. Avstrijska vlada je namreč letos prvič po mnogih desetletjih priskočila na pomoč nekaterim zadružnim bankam, ki so v zadnjih obdobjih beležile visoke izgube. Le z enotno vizijo, s premišljeno razvojno strategijo ter prek vzajemnega sodelovanja in boljših odnosov z nadzornimi organi lahko manjše, lokalne evropske banke, ki niso vezane na izključno dobičkonosno logiko, preživijo krizo, izboljšajo poslovanje in kratkoročno zaustavijo dodatne izgube. Simpozij, ki se je letos odvijal v sejni dvorani fakultete za sociologijo v Tren-tu, se je osredotočal na probleme, ki jih beležijo zadružne banke skorajda povsod po Evropi. Poslovne izgube tako ljudskih kot zadružnih bank so vezane na gospodarske težave, ki so sprva izhajale iz širšega globalnega konteksta, v zadnjih nekaj letih pa izhajajo predvsem iz evropske gospodarske krize in neusklaje- ne politike EU. Taki problemi imajo povsem negativne učinke na lokalno gospodarsko rast, saj onemogočajo razvoj manjših podjetij in tako imenovanih »start-up« podjetij. Izgubo konkurenčnosti in ostale probleme, s katerimi se soočajo zadružne in neprofitne banke gre torej preučiti predvsem na državni oziroma na deželni ravni. V ta namen so na simpoziju spregovorili Giorgio Gob-bi iz italijanske centralne banke, Frank Puderbach iz nemške federalne oblasti za nadzor nad finančnimi trgi, Philip Reading, direktor urada za finančno stabilnost v avstrijski centralni banki, in Frans van Helden iz nizozemske centralne banke. Skupaj so razpravljali o prihodnosti zadružnega bančništva v Evropi. Med poslušalci so bili tudi udeleženci iz drugih evropskih držav in nekateri sodelavci uglednega angleškega urada za nadzor nad finančnimi trgi in posredniki »Financial Stability Authority«. V osrednjem delu simpozija so spregovorili mladi raziskovalci in raziskovalci, ki so uveljavljeni na akademski ravni. Panu Kalmi iz finske univerze v Vaasi, ki velja za enega najuspešnejših ekonomistov na področju zadružnega ban-čnistva, je spregovoril o razvoju koncepta članstva v evropskih zadružnih bankah. Holger Blisse iz univerze na Dunaju je med svojim prispevkom natančno razlikoval med zadružnimi bankami in ljudskimi bankami, ki poslujejo na avstrijskem trgu. Podal je podroben opis zapletenih lastniških odnosov in ključnih poslovnih strategij, ki zaznamujejo vsako izmed teh skupin, ki vse bolj spominjajo na mednarodne holdinge. Simon Cornée iz francoske univerze v Rennesu je izpostavil delovanje neprofitnih bank v Franciji, ki jih Francozi ocenjujejo kot uspešne, etično usmerjene banke. Analizo je podkrepil z izvirnim ekonometričnim modelom, ki poleg kreditnega uspeha bank upošteva še družbeni uspeh, ki izhaja iz načina poslovanja. Med mladimi raziskovalci, ki zaključujejo ali so komaj zaključili doktorski študij, sta Johannes Spandau in Michael Tschoepel iz nemške univerze v Munstru podala svojevrsten pogled na nemške zadružne banke in njihovo pre- poznavno poslovno filozofijo, ki - podobno kot v Italiji - temelji na privilegiranih odnosih z zadružnimi člani. Mitja Ste-fancic iz ljubljanske univerze pa je spregovoril o zamenjavah vodilnih kadrov v italijanskih zadružnih bankah, ki so manj pogoste od zamenjav v komercialnih bankah. Izhajajoč iz ugotovitev ekonomista Tita Boerija je dejal, da razlike najbrž kažejo na neučinkovite mehanizme za nadzor nad vodilnimi kadri oziroma nad top menedžmentom v italijanskih zadružnih bankah, ter je obenem posredoval nekaj alternativ za izboljšavo. Zadnji dan je bil namenjen razpravi med direktorji in vodilnimi kadri nekaterih avstrijskih, nizozemskih in grških zadružnih bank, ki so občinstvu obrazložili delovanje svojih bančnih zavodov. Predvsem je zanimivo delovanje grških zadružnih bank, ki z razliko od ostalih zadružnih bank izplačujejo bonuse in dividende. Okrogle mize sta se udeležila le dva predstavnika italijanskih zadružnih bank, in sicer Marco Gabrielli iz hranilnice Cassa Rurale di Ledro in Nicola Di Santo iz zadružne banke Credito Trevi-giano. Di Santo je obrazložil uspešno poslovanje zadružne banke iz Trevisa. Poudaril je uspeh banke na področju poslovanja z nepremičninami - banka je namreč pred kratkim kupila zgodovinsko vilo Emo arhitekta Andrea Palladia - in izpostavil željo, da bi banka še tesneje sodelovala in poslovala z mladimi podjetniki. Po njegovem mnenju bosta prav od krepitve odnosa z mlajšimi podjetniki in od sodelovanja z novimi, mlajšimi člani odvisna uspeh in dolgoročno preživetje zadružnih bank, ki so razpršene po italijanskem polotoku. Škoda, da se ni povabilu k udeležbi na simpoziju v Trentu odzvalo večje število vodilnih menedžerjev italijanskih ljudskih in zadružnih bank, saj so bile na srečanju na voljo številne izvirne ideje, podkovane analize in praktični nasveti za kakovostno poslovanje v zelo tveganem obdobju, in to brezplčano. Prav znanje, ki so ga podali udeleženci simpozija, bo v naslednjih letih še kako pomembno za preživetje zadružnega bančnega modela v Italiji in v Evropi nasploh. POD ZELENO STREHO Senčila vs toplota: 1- 0 Barbara Žetko Kdor se odloči za pasivno hišo, želi prihraniti veliko denarja, ki bi ga sicer porabil za ogrevanje, saj so stroški za doseganje optimalne temperature v notranjih prostorih tovrstne zgradbe res minimalni. A če nas, ki ne živimo v takih hišah, pozimi skrbi, koliko plina ali kurilnega olja bomo porabili za ogrevanje, se poleti ne pretirano sprašujemo, koliko električne energije bomo porabili za klimatizacijo. Raziskave kažejo, da so stroški za ohranitev nizkih temperatur v toplih poletnih mesecih zelo visoki, kar pomeni, da moramo nujno upoštevati ta vidik, če želimo obnoviti naš dom v energijsko varčnem duhu in s tem doseči otipljive prihranke. Da bo naša hiša res energijsko varčna, ne smemo torej zanemarjati nobenega aspekta. V naših krajih, še posebno ob morju in v nižini, so poletja precej topla in v nekaterih dneh so temperature tako visoke, da postane bivanje v notranjih prostorih brez primernih posegov neznosno. V zadnjih petnajstih letih so se zelo razširile klimatske naprave, ki uravnovešajo količino vlage v zraku in nižajo notranjo temperaturo do zadovoljivo, včasih celo pretirano nizke stopnje. Za uporabo teh pa je potrebno kar precej električne energije, kar posledično dolgoročno škodljivo vpliva na okolje. Zakaj pa se ne bi izognili uporabi klime in si z boljšim načrtovanjem zagotovili optimalno temperaturo v notranjosti zgradbe? Pri pasivnih hišah moramo nujno upoštevati določena pravila, ki se jih lahko držimo tudi pri zgradbi nizkoenergijskih ali pri obnovi že obstoječih hiš. Načela, po katerih se moramo ravnati pri načrtovanju, so različna, ampak vsa so bistvenega pomena in nobenega ne smemo zanemariti. Upoštevati moramo obliko hiše, njeno orientacijo, toplotno izolacijo zunanjega ovoja ter uporabo senčil in rastlinja. Ker si pri tem sami ne bomo mogli pomagati, se bomo morali posluževati arhitekta oz. tehnika, ki nam bo projektiral novo hišo ali prenovil obstoječo. Če pa smo kot investitorji seznanjeni z določenimi načeli, bomo lahko lažje sprejeli njegove izbire, ki so ključnega pomena za doseganje visokega bivalnega standarda. Pri pasivni hiši je nujno omejevati toplotne izgube oz. izmenjave po zunanjem ovoju, zato je pomembno, da je zunanjih površin glede na prostornino zgradbe čim manj. Najbolje je, če je objekt enostaven in kompakten. To je seveda bistveno pozimi, vendar taka oblika zgradbe ponuja tudi v poletnih mesecih svoje prednosti. Še večji pomen pa ima izbira zemljišča, ker je v mrzlih zimskih dneh nujno maksimalno izkoriščati energijo sončnega sevanja. To dosežemo z velikimi zasteklenimi površinami na južni strani zgradbe, skozi katere prihaja v notranje prostore ne samo svetloba, temveč tudi toplota. Kar pa pozimi predstavlja prednost, se poleti spremeni v problem. Zaradi velikih oken se notranje temperature dvignejo do neznosnosti in pretirano bleščanje nas ovira pri delu. Zato so senčila v naših krajih nenadomestljiva, predvsem v primeru, da so fasade orientirane proti zahodu. Močno popoldansko sončno sevanje s svojim nizkim vpadnim kotom je treba ustaviti, preden žarki prodrejo skozi okna v notranjost in razgrejejo prostore. Senčila se morajo nahajati na zunanji strani okna, da se izognemo efektu tople grede. V nasprotnem primeru sončna energija segreje notranje prostore, ki jih je mogoče ohladiti le s klimatsko napravo. Notranja senčila kot so plise-ji, klasične, panelne ali lamelne zavese in notranje žaluzije ne omogočajo toplotne zaščite in imajo zgolj dekorativno vlogo. Zaščitijo neposredno pred sončno svetlobo, ampak tu se njihova funkcija konča. Če je fasada naše zgradbe orientirana proti jugu in pokriva okna dovolj globok nadstrešek ali balkon, bo to dovolj, da se poleti izognemo močnemu opoldanskemu sevanju. Če pa je fasada obrnjena proti vzhodu ali zahodu, se bomo morali posluževati drugačnih vrst senčil. V tem primeru so najbolj učinkoviti brisoleji, sestavljeni iz vertikalnih lamel, ki se vrtijo okoli svoje osi. Ker je zjutraj in pozno popoldne sonce precej nizko nad obzorjem, bi ne bila izbira horizontalnih lamel enako učinkovita, saj bi jih morali tako usmeriti, da bi popolnoma preprečili prodiranje sončnih žarkov in s tem pretirano otem-nili notranje prostore. Vse te vrste senčil so ponavadi vgrajene v stavbo že od vsega začetka, včasih pa jih je mogoče postaviti tudi s kasnejšimi posegi. Če pa to ni izvedljivo, se lahko poslužujemo drugih, enostavnejših sistemov. Najbolj uporabljena senčila pri nas so rolete in tende oz. markize, v Sloveniji pa se poslužujejo tudi zunanjih žaluzij, ki so v Italiji le redkost. Ker markiz ne moremo pritrditi kamorkoli, ampak ponavadi le na strope teras ali balkonov in na dosegljive dele fasad, predstavljajo spuščene rolete najbolj učinkovit in enostaven sistem senčenja v primeru, da ga znamo pravilno uporabljati. Rolete ne smemo spustiti do okenske police, temveč jo moramo ustaviti 20 centimetrov nad to. Na ta način lahko zrak med roleto in steklom kroži in odvaja toploto. Pri tem je priporočljivo, da so tudi okna čez dan zaprta, saj ta tako kot pozimi ovirajo izgube toplote iz notranjosti proti zunanjosti, tako poleti preprečujejo, da se vročina razširi v notranje prostore. Ponoči jih bomo lahko spet odprli in s tem zagotovili hlajenje naše hiše. M / ALPE-JADRAN Nedelja, 24. junija 2012 19 SLOVENIJA - V stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja ob prisotnosti nuncija Juliusza Janusza Škof Jurij Bizjak umeščen za koprskega škofa ordinarija V pridigi spomnil, da smo »v tem času poklicani, da dvignemo kvišku oči in pogledamo naprej« KOPER - V stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru je bil za novega koprskega škofa ordinarija včeraj umeščen škof Jurij Bizjak. Odkrijmo ponovno vsak svoje poslanstvo, okrepimo vlogo družine ter sprejmimo naloge sedanjega časa, je v nagovoru poudaril škof Bizjak. "Sprejmi palico v znamenje pastirske službe in skrbi za celotno čredo, v kateri te je Sveti duh postavil, da kot škof vodiš božjo cerkev." S temi besedami je po prebrani papeževi buli o imenovanju novega škofa apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Juliusz Ja-nusz škofu Juriju Bizjaku izročil škofovsko palico in ga pospremil na škofovski sedež. Nuncij je obenem izrazil prepričanje, da bo novi koprski škof ordina-rij dober pastir ter da bo nadaljeval s prenovo verskega življenja ne le v svoji škofiji, temveč po vsej Sloveniji. Bizjaka so zatem pozdravili navzoči škofje, predstavniki duhovnikov, redovnikov in laikov. Bizjak je v pridigi spomnil, da smo "v tem času poklicani, da dvignemo kvišku oči in pogledamo naprej". "Naj naši mladi začutijo in spoznajo, da je v družbi mogoče vzpostaviti prostost in pravičnost, urejenost in varnost, in najti poti v svetlejšo prihodnost," je poudaril, pridigo pa sklenil z besedami preroka Ageja: "Pogum, vse ljudstvo v deželi! Na delo! Kajti jaz sem z vami, govori Gospod nad vojskami". Dosedanji koprski škof Metod Pi-rih, ki je koprsko škofijo vodil 27 let, je svojemu nasledniku zaželel "dobrih časov in dobrih sodelavcev, da bi cerkvi v naši škofiji služil z ljubeznijo in odgovornostjo, z bistroumnostjo in modrostjo, z močjo in trdnostjo dobrega pastirja ter zvesto in pogumno". "Dragi škof Jurij, naj te vodi Sveti duh, da boš škofijo popeljal proti novim obzorjem resnice, lepote in dobrote, in da boš z božjo in svojo besedo opogumljal vse ljudi dobre volje," je novemu škofu zaželel Pirih, ki se bo po upokojitvi umaknil v Vipavo. Da si je v desetletjih na čelu koprske škofije Pirih pridobil srca in spoštovanje vernikov, svojega naslednika pa pripravljal v duhu sodelovanja in medsebojnega spoštovanja, je poudaril tudi apostolski nuncij. "Prepričan sem, da bo vaša ekscelenca iz svojega zavetja v Vipavi pogosto odhajala služit božjemu ljudstvu in pomagala svojemu nasledniku," je dejal. Novega koprskega škofa ordina-rija je pozdravil tudi kardinal Franc Rode. Koprska škofija dobiva po njegovih besedah izkušenega in zvestega pastirja, ki po več kot desetih letih služenja kot prvi sodelavec škofa Metoda dobro pozna škofijo, duhovnike in vernike Primorske. Na obredu umestitve novega koprskega škofa ordinarija je bila poleg duhovnikov in redovnikov iz škofije navzoča večina slovenskih škofov, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek, kardinal Franc Rode in škofje oziroma njihovi namestniki iz Hrvaške, Srbije in Avstrije. Bizjaka, pred tem koprskega pomožnega škofa, je papež Benedikt XVI. za koprskega škofa ordinarija imenoval 26. maja letos, ko je prejel odpoved službi zaradi dosežene starosti dosedanjega koprskega škofa Metoda Piriha. V škofa je bil Bizjak 5. julija leta 2000 posvečen v koprski stolnici. (STA) Novi koprski škof ordinary Jurij Bizjak KULTURA - Sinoči na Rožniku v Ljubljani podelili nagrado Andreju E. Skubicu za roman Koliko si moja? drugi kresnik LJUBLJANA - Nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta je na si-nočnji kresni večer na Rožniku dobil Andrej E. Skubic za roman Koliko si moja?. Z zgodbo o odnosu med moškim srednjih let in njegovim nekdanjim dekletom si je prislužil svojega drugega kresnika. Nagrajenec je prejel ček v vrednosti 5000 evrov, nato pa je, pospremljen s kresno povorko, na vrhu Rožnika prižgal tradicionalni kres. Izmed 110 romanov lanske produkcije so bila za nagrado, ki jo podeljuje časopisno podjetje Delo, nominirana še dela Potovci Cvetke Bevc, O znosnosti Aleša Čara, Opoldne zaplešejo škornji Zdenka Kodrič in V četrtek ob šestih Lucije Stepančič. Dobitnika kresnika je na samem kraju podelitve izbrala petčlanska žirija pod predsedstvom Mirana Hladnika. V njej so bili še literarna zgodovinarka in profesorica Alojzija Zupan Sosič, literarna kri-tičarka Tina Vrščaj, Delov literarni kritik in novinar Igor Bratož ter Delova novi- Andrej E. Skubic narka Valentina Plahuta Simčič. Po Hlad-nikovih besedah odločitev tudi letos ni bila lahka, nekoliko pa jo je otežil še "oče nagrade" Vlado Žabot, ki je pred dnevi ocenil, da ni dobro, če je slovenski avtor preveč bran. A kot se je izkazalo, je polemiko sprožil zgolj iz želje po večji promociji kresnika, je dodal predsednik. Skubic je ob prejemu nagrade zgolj izrazil veselje in se zahvalil, v pogovoru z nominiranci, ki so obiskovalcem krajšali čas, ko je žirija v Cankarjevi sobi sprejemala dokončno odločitev, pa je povedal, da je pričujoči roman začel ustvarjati pred dvema letoma, ko je bil prav tako nomi-niran za to nagrado. Za naslov dela se je odločil dokaj pozno, po njegovem mnenju pa najbolje povzame njegovo bistvo, saj se nanaša na protagonistovo ljubezen, njegovo domačijo ali celo na njegovo mater. Odnosi do vsega trojega se povežejo v eno. Skubic je sicer kresnika prejel že leta 2000 za prvenec Grenki med. Slovesna razglasitev najboljšega romana z letnico 2011 je na Rožniku potekala pod naslovom Od ljubezni do ljubezni. V soju bakel so jo z nastopi pospremili Gal in Severa Gjurin s skupino, Jure Tori, Klarisa in Della Segodba, Duo Malunca, plesna skupina Kjare Starič in Katja Šulc. Častni gost je bil pesnik Ciril Zlobec. Izmed 110 romanov lanske produkcije so bila za nagrado, ki jo podeljuje časopisno podjetje Delo, nominirana še dela Potovci Cvetke Bevc, O znosnosti Aleša Čara, Opoldne zaplešejo škornji Zdenka Kodrič in V četrtek ob šestih Lucije Stepančič. (STA) SLOVENIJA - V Pozitivni Sloveniji so ogorčeni zaradi »politizacije« prireditve Nekatere stranke kritične do petkove proslave ob dnevu državnosti v Ljubljani LJUBLJANA - V nekaterih parlamentarnih strankah so kritični do petkove proslave ob dnevu državnosti. V Pozitivni Sloveniji (PS) so ogorčeni zaradi "politizacije" proslave, govor voditelja pa je bil po njihovem mnenju žaljiv do tistih, ki spoštujejo vrednote NOB. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa meni, da je govor povezovalca proslave vzpodbujal nestrpnost. Kot so včeraj sporočili iz največje parlamentarne stranke Pozitivne Slovenije, ocenjujejo, da je bil govor igralca Jerneja Kuntnerja, ki je povezoval proslavo, "žaljiv do vseh, ki spoštujemo vrednote NOB in cenimo zgodovino naše države". Najbolj jih je, kot pravijo, šokiralo dejstvo, da se govor ni zgodil po naključju oz. spontano, ampak da je bil, kot menijo, skrbno načrtovan in napisan vnaprej z namenom obračunavanja z zagovorniki omenjenih vrednot. Ker so prepričani, da je bil predsednik vlade Janez Janša seznanjen s scenarijem proslave in je scenarij odobril, pričakujejo, da se bo vlada opravičila Predsednik koordinacijskega odbora za proslave Božo Predalič vsem državljanom, še zlasti tistim, ki jih je z organizacijo takšne proslave po mnenju stranke najbolj prizadela - borce NOB in predstavnike veteranskih organizacij. V PS tudi pričakujejo, da se bodo koalicijske stranke opredelile do "tega škandaloznega početja" in se zanj opravičile, saj so se s podpisom koalicijske pogodbe med drugim zavezale, da ne bodo odpirale ideoloških tem. Strinjajo se tudi s predlogom Liberalne akademije, da bi se morali od besed, izrečenih v Kuntnerjevem govoru, ogradi- ti vsi politični akterji v Sloveniji. Erjavec pa je včeraj za STA ocenil, da so takšni govori neprimerni, ker vzpodbujajo nestrpnost. Ob državni proslavi bi morali po njegovih besedah vzpodbujati optimizem in pozitivna sporočila, ki bi povezovala narod in dajala upanje za boljšo prihodnost. Erjavec je govor označil za "nepotrebno provokacijo, ki ne sodi na osrednjo državno proslavo". V SD se včeraj do proslave dodatno niso opredelili, spomnili so le, da sta v tem tednu tako sedanji predsednik stranke Igor Lukšič kot prejšnji predsednik Borut Pahor ocenjevala, da bi morale državne proslave združevati, ne razdruževati. V ostalih strankah danes niso bili dosegljivi, že pred proslavo pa so se odzvali na odločitev glede vabljenja praporščakov. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant je tako dejal, da selektivno vabljenje praporščakov na državno proslavo vidi kot nepotrebno odpiranje ideoloških tem in kot kršitev koalicijske pogodbe. Tudi v SLS se niso strinjali z odločitvijo odbora za proslave in zanjo niso videli razloga. Predsednik stranke Radovan Žerjav je organizatorja proslave zato pozval k opravičilu praporščakom. Največja državna proslava bi po mnenju stranke morala biti dogodek, ki združuje, povezuje in krepi narodno zavest. V SDS so odločitev glede vabljenih na proslavo podpirali, saj da je prav, da pristojni zagotovijo dostojno praznovanje dneva državnosti s podobo, kot je bila na proslavi leta 1991. Njihov član in predsednik koordinacijskega odbora za proslave Božo Predalič pa je včeraj dejal, da je dobil za proslavo številne čestitke in da je Kuntner v govoru zgolj navajal dejstva. V NSi o tej temi, kot so dejali, niso razpravljali, so se pa pred dnevi oglasili v strankinem podmladku, kjer so poudarili, da "rdeča zvezda na proslavi ob dnevu državnosti nima kaj delati". (STA) Koncert Gitarsi drevi po slovenski TV RAI TRST - Danes, 24. junija, takoj po slovenskem TV dnevniku RAI, ob 20.50 bo na sporedu mesečnik Lynx, ki nastaja v sodelovanju med dvema televizijskima hišama: RAI in RTV Slovenija in specifično štirimi programskimi enotami: slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria. Tokrat so gledalci ob zaključku sezone vabljeni na koncert, ki je nastal v sklopu pobud Mednarodnega festivala Kras in ga je zunanja ekipa RAI z reportažnikom posnela junija 2011 v Prosvetnem domu na Opčinah. Gre za koncert srbske skupine kitaristov in voka-listov Gitarsi. Štirje mladi, dovršeni kitaristi s koncertnimi in pedagoškimi izkušnjami, so le nekaj let nazaj ustanovili edinstveno skupino, ki naj bi s »klasičnimi« sredstvi nagovorila mlajše generacije. Nastala je tako skupina Gitarsi, ki je v kratkem času postala pravi fenomen na srbski glasbeni sceni. Mednarodni festival Kras jo je pripeljal v Trst lanskega junija in odkritje srbskih glasbenih lestvic je postalo prijetno presenečenje tudi za tukajšnjo publiko. Koncert je nastal v sodelovanju s SKD Tabor v okviru niza Poletje pod kostanjem: prava protagonistka večera in koncerta je bila kitara, to pot v neobičajni, sodobni preobleki. Formula uspeha te skupine ima nepričakovane sestavine kot so akustične kitare in flamenko priredbe v kombinaciji z izvirnimi skladbami, ki izhajajo iz pop-govorice. Odlični glasbeniki Gitarsi-ja so našli pot do ubranega prepletanja klasičnega in modernega zvoka, jazza, spektakularnega flamenka, čustvene salse ali rumbe in prelepega fada. Člani skupine so Vladan Stojiljkovic, Dalibor Naumovic, Bojan Ivanovski in Goran Kovačic. Slednji je avtor številnih hitov kot so "Čuvam te', "Ni zadnji ni prvi", "Mirno more" Aleksandre Radovic, pesem Eurosonga "Rijeka bez imena" in mnogih drugih. Vsi člani so dobitniki številnih nagrad in profesorji kitare ter sodelujejo s priznanimi glasbeniki kot so Marija Šerifovic, Željko Joksimovic, Emi-na Jahovic, Sergej Četkovic, Nina Badric, Vlado Georgiev, Nataša Bekvalac, Balkanika, Jelena To-maševic. Skupina Gitarsi bo na televizijskem posnetku predstavila uspešnice, s katerimi je zaslovela in izbor skladb iz zadnje zgoščenke. Po lanskem navdušenem odzivu publike v živo, bo tudi za televizijske gledalce koncert prijetno odkritje mladih glasbenih profesionalcev, o katerih bomo gotovo še veliko slišali. Za uredništvo in režijo dogodka sta poskrbeli Katerina Citter in Martina Repinc. Ponovitev koncerta bo kot običajno na sporedu v četrtek, 28. junija ob isti uri. Demetra Malalan danes v finalu X Factorja LJUBLJANA - Na Pop TV bo nocoj ob 20. uri na sporedu veliki finale oddaje X Factor. V njej bodo še zadnjič nastopili Trebenka Demetra Malalan, skozi šov jo je vodil Damjan Damjanovic, Matija Jahn, varovanec Jadranke Juras, in skupina In&Out, ki jo je pod okrilje vzel Aleš Uranjek. Vsak tekmovalec se bo predstavil s tremi skladbami. Prvo jim bodo dodelili njihovi mentorji, v drugi se bodo preizkusili v duetu z znanimi slovenskimi glasbeniki, tretja pa bo skladba po njihovem izboru. Videli bomo nastope Demetre s skupino Tabu, Matijo Jahna z Big Foot Mama ter In&Out z Majo Keuc. Po prvih dveh nastopih bodo sešteli prejete glasove in eden od finalistov se bo poslovil od šova. Preostala se bosta predstavila še s tretjo pesmijo in gledalci bodo odločili, kdo bo zmagovalec. 20 Nedelja, 24. junija 2012 APrimorski r dnevnik ANGLEŽEV ZAENKRAT VEČ OD ITALIJANOV KIJEV - V predprodaji so Angleži - pred današnjo tekmo v Kijevu - kupili 6.000 vstopnic, Italijani pa le 2.000, vendar je 20.000 vstopnic še neprodanih, 6 tisoč pa so v rokah že izločenih Rusov in Ukrajincev, ki se jih bodo morda skušali znebiti. Za varnost bo na stadionu Oliympiyski Stadion skrbelo 1.2000 stevardov, 230 zasebnih varnostnikov in 70 policistov. NEMČIJA: MOČNA IN MLADA GDANSK - Optimizem med Nemci rase. Petkova četrtfinalna zmaga proti Grčiji je bila že 15. zaporedna za nemško izbrano vrsto, ki je na mednarodni ravni zadnjič izgubila v pol-finalu SP leta 2010 proti Španiji. Vse od leta 2006 se je Nemčija na dveh SP in prav tolikih EP vedno uvrstila vsaj v poifinaie. Vendar to še ni vse. Izbrana vrsta trenerja Loewa je tudi najmlajša na letošnjem prvenstvu. Njena povprečna starost znaša namreč 24,6 leta. Le osem igralcev izmed 23 ima več kot 25 let. Prav vsi lahko tudi igrajo enakovredno. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu RUSI PRISPEVAJO V BLAGAJNO UEFA VARŠAVA - Ruska nogometna zveza bo, čeprav je njena reprezentanca že po predtekmovanju končala nastope, še prispevala nekaj sredstev v blagajno krovne evropske zveze. Zaradi neprimernega obnašanja navijačev na tekmi proti Grčiji so Rusi dobili še 35.000 evrov kazni, skupno bodo domov odpotovali revnejši za 195 tisočakov. Ruski navijači so med tekmo na tribunah prižigali pirotehnična sredstva ter imeli transparente z neprimerno vsebino. EURO 2012 - Francozi niso niti enkrat ogrozili nasprotnikovih vrat Španija naprej brez odpora Španija - Francija 2:0 (1:0) Strelec: 1:0 Xabi Alonso (19.), 2:0 Xabi Alonso (90.). Španija: Casillas, Arbeloa, Ramos, Pique, Alba, Busquets, Xabi Alonso, Xa-vi, Iniesta (od 84. Cazorla), Silva (od 65. Pedro), Cesc Fabregas (od 67. Torres). Francija: Lloris, Reveillere, Kosciel-ny, Rami, Clichy, Debuchy (od 64. Menez), Cabaye, M'Vila (od 79. Giroud), Ma-louda (od 64. Nasri), Ribery, Benzema. Sodnik: Rizzoli (Italija). Rumeni kartoni: Ramos; Cabaye, Menez. DONJETSK - Branilci naslova in svetovni prvaki Španci so prekinili tradicijo velikih tekmovanj in v četrtfinalu Eura 2012 le premagali Francijo, ki je bila doslej zanje "zakleta". Francozi praktično niti enkrat niso ogrozili španskih vrat, medtem ko je bil junak v španskih vrstah Xabi Alonso, ki je ob svojem stotem nastopu za izbrano vrsto zabil oba gola, svojega 14. in 15. Španci se bodo v polfina-lu merili s Portugalsko. Španski selektor Vicente del Bosque se je proti Francozom znova odločil za začetno enajsterico brez klasičnega napadalca, tako da so bili za ofenzivne naloge najbolj zadolženi David Villa, Cesc Fa-bregas in Andres Iniesta. Francozi pa so se za trši boj s Španci na sredini igrišča odločili "odpoklicati" Samirja Nasrija in Hatema Ben Arfo, na sredino pa se je iz obrambe preselil Mathieu Debuchy, ki je zaigral ob Yohanu Cabayu, Florentu Ma-loudaju in Yannu M'Vili. Laurent Ko-scielny je vskočil namesto kaznovanega branilca Philippa Mexesa. Po ne preveč razburljivem uvodu tekme, v katerem so sicer imeli žogo pričakovano več v posesti Španci, so slednji povedli v 19. minuti. Jordi Alba je pobegnil Debuchyju na levi strani in podal v kazenski prostor, kjer je z glavo zadel Xabi Alonso. Francozi so tudi po golu Špancem "pustili" igro, a bili premalo odločni v dvobojih, premalo natančni ob podajah pri gradnji akcij, tako da si v prvem delu niso priigrali praktično niti ene priložnosti. Še najbolj nevaren je bil poskus Ca-baya v 32. minuti s prostega strela s 25 metrov, ko se je izkazal Iker Casillas. Tudi na drugi strani Španci pred koncem polčasa niso več ogrozili Huga Llorisa. Drugi polčas so Francozi vendarle odločneje začeli, toda Španci so bili zbrani v obrambi. Izbranci Laurenta Blanca so prvič zagrozili v 60. minuti, ko je Franck Ribery podal z leve strani, z glavo pa je malce previsoko meril Debuchy. V 62. minuti je moral prvič v drugem polčasu posredovati Lloris, ko je prišel do žoge na robu kazenskega prostora malce pred Cescom Fabregasom. V 64. minuti je Blanc okrepil kreativno plat svoje ekipe z vpoklicem Je-remyja Meneza in Samirja Nasrija, na drugi strani je del Bosque "vrnil" z napadalcema Pedrom Rodriguezom in Fernandom Torresom. Te menjave niso kdo ve kako spremenile poteka tekme, zato se je Blanc v zadnjih dobrih desetih minutah odločil še za Olivier-ja Girouda. Menjave so se bolj obrestovale Špancem, saj je Pedro Rodriguez v 90. minuti priigral enajstmetrovko svoji ekipi, ko ga je podrl Anthony Reveillere, zanesljiv izvajalec najstrožje kazni pa je bil Xabi Alonso. Wabi Alonso je dosegel oba gola za Španijo, prvega z glavo ansa NAŠ POGOVOR - Novi trener Catanie v A-ligi Rolando Maran o današnji tekmi Italije »Pričakujem izenačeno igro« »Vse ekipe so zelo dobro organizirane in taktičnih napak je res malo. S tega vidika je prvenstvo na dokaj visoki ravni« PRED TEKMO Rolando Maran je bil zadnji trener, ki je uspel na klopi Triestine zdržati celo sezono; oziroma tržaško ekipo je treniral kar dve leti zapored, od julija 2007 do junija 2009, ko se mu je v zadnjem delu prvenstva izmuznila uvrstitev v končnico za napredovanje. To mu je uspelo letos na klopi Vare-seja, kjer se mu je le v finalu proti Sampdorii izmuznilo neverjetno napredovanje v A-ligo z ekipo, ki jo je prevzel oktobra lani, ko je bila skoraj na repu razpredelnice. Ravno zelo uspešna sezona v Lombardiji mu je na stežaj odprla vrata najvišje lige, tako da bo 49-letnik iz Rovereta v naslednji sezoni vodil Catanio. Maran se torej pripravlja na prvo sezono v A-li-gi, z njim pa smo se pogovorili o evropskem prvenstvu v nogometu, s posebnim poudarkom na današnjo tekmo med Italijo in Anglijo. Najprej pogled nazaj. So vas nastopi Italije doslej zadovoljili? Četrtfinale Španija 2 0 Francija 27.6. 20.45 DONETSK Polfinale Španija 1.7. 20.45 Finale KIJEV 28.6. 20.45 VARŠAVA Polfinale Zmagovalec EURD202 Četrtfinale Anglija danes, 24.6. 20.45 KIJEV Italija Mislim, da je bila igra Italije nihajoča. Dobrim trenutkom so sledila obdobja slabše igre tudi med samo tekmo. Mislim pa, da si je z uvrstitvijo v četrtfinale zagotovila, zlasti s psihološkega vidika, dodatno motivacijo, ki jo je morda potrebovala. Kot trener, najprej ocena o Balotelliju igralcu in nato še vprašanje: bi se vi odpovedal igralcu, ki je težko ukrotljiv? Nisem selektor, tako da se nerad postavljam v kožo drugih. Vsekakor je treba pri takih igralcih resno premisliti, katera izbira se najbolj obrestuje z vidika ekipe. Skupina mora biti na prvem mestu, kakovost posameznika pride kasneje. Trenerji imajo že toliko drugih težav, da si ne bodo nikakor sami kopali groba. Vsak trener ima vsekakor svoje prijeme. Kot igralec mi je Balotelli všeč. Po mojem je že zdaj med boljšimi napadalci stare celine in se lahko še izboljša. Preidimo na današnjo tekmo proti Angliji. Katera bo postava Italije? In kakšno tekmo pričakujete? Prandelli dobro ve, katere igralce ima na razpolago. Na prvih treh tekmah je ugotovil, komu lahko v tem trenutku najbolj zaupa. Ne izključujem kako spremembo v začetni postavi; prepričan sem, da bo izbral najboljšo možno. Mislim, da smo s psihološkega vidika v prednosti, saj smo si zadnji trenutek zagotovili uvrstitev v četrtfinale. Ob tem so papirnati favoriti Angleži, to pa ni lahko oni občutili kot dodatno breme. Obe ekipi sta zelo organizirani, trenerja dobro postavita igralce na igrišče, tako da bo s taktičnega vidika zelo izenačena tekma, na koncu pa bo zmagala ekipa, ki bo boljša s psihofizičnega vidika. Ne bi se čudil, ko bi bile odločilne zadnje minute tekme. Anglija si bolj malo po- maga z dolgimi in visokimi podajami, saj so razdalje med vrstami majhne. V polfinale sta se že uvrstili Portugalska in Nemčija. So Nemci favoriti za naslov? Že pred samim začetkom prvenstva sem napovedoval, da je Nemčija favorit In po tem prvem delu se je moje prepričanje še dodatno okrepilo. So dokazali premoč nad dosedanjimi tekmeci tako s fizičnega kot taktičnega vidika. Glavni nasprotnik ostaja Španija (Maran je odgovoril pred včerajšnjim četrtfinalnim dvobojem, op.p.), na teh prvenstvih pa je vedno ekipa, ki preseneti. Upajmo, da bo to tokrat Italija. Kateri mlad igralec vas je najbolj navdušil? Nekaj mladih igralcev se je uveljavilo, čeprav imen se ne spominjam. Kar me je presenetilo, je velik napredek vseh reprezentanc s taktičnega vidika. Bolj kot reprezentance se zdi, da gre za klube, saj so vse ekipe zelo dobro organizirane in taktičnih napak je res malo. Zdi se mi, da je s tega vidika EP na dokaj visoki ravni. (I.F.) Drug drugega spoštujejo KIJEV - Anglija je zelo organizirana, vsa njena igra se dogaja v 38 - 39 metrih, vendar če bomo imeli pravi ritem, lahko odigramo odlično tekmo. Naša ekipa je kvalitetna, morda res ni najboljša na tem prvenstvu, želi pa to postati,« je pred današnjim dvobojem v Kijevu proti Angliji prepričan selektor Italije Cesare Prandelli. Začetne enajsterice ni hotel obelodaniti (a de Rossi bo igral na sredini), pravi, da je niti igralcem ni razodel, najbrž ne bo bistveno drugačna od zadnjih, v napadu bosta torej začela Cassano in Balotelli. Morda bo Thiago Motta prepustil mesto Nocerinu ali Montolivu. Andrea Barzagli, eden od branilcev, miri pred odsotnostjo poškodovanega Chiellinija. »Naša obrambe je močna, tam zadaj smo v štirih,« se mu je zareklo, saj je s tem delno razkril obrambno postavitev moštva proti Angliji. Barzagli je prepričan, da je obramba dobra. V treh tekmah smo prejeli le dva gola, nasprotnikom pustili malo priložnosti, golov pa je na tem prvenstvu sicer dosti.« Nasprotnika Angleži spoštujejo, selekjor Hodgson pa zavrača kritike, da je pristaš obrambne igre. »Braniti se seveda moramo, to pa ne pomeni, da bomo pobudo prepustili Italiji,« je dejal. Najbolj se bojijo Pir-la, Italijani pa Gerrarda bolj kot Roo-neya. Razplet tekme bo pač odvisen od prevlade na sredini. ŠPORT Nedelja, 24. junija 2012 21 KAJ TVEGA ARMSTRONG WASHINGTON - Ameriški kolesarski zvezdnik Lance Armstrnog se je odzval na nedavne obtožbe ameriške protidopinške agencije (Usada), češ da je jemal prepovedana sredstva. Armstrong vztraja, da Usada nima dokazov o njegovih domnevnih prekrških, zato zahteva umik obtožb. Če bo Usada uradno sprožila obtožbo, bodo njegov primer začeli obravnavati novembra. Armstrong bi se lahko nato znašel tudi na Mednarodnem športnem razsodišču v Lozani - če bi slednje razsodilo v prid agencije, bi lahko kolesarju tudi črtali vse dosežke v karieri, vključno zmage na dirki po Franciji. PELLIZOTTI DRŽAVNI PRVAK BORGO VALSUGANA - Furlanski kolesar Franco Pellizotti si je z včerajšnjo osvojitvijo državnega naslova privoščil pravo revažno. Zaradi nepravilnosti v biološkem potnem listu je doživel dve letni suspenz, naposled pa je državno protidopinško sodišče priznalo, da je bil nedolžen. Zato je zmaga na 254 km dolgi progi na Tri-dentinskem (spet tekmuje šele od maja) še toliko bolj sladka. Z zaostankom 20 sekund sta se za njim uvrstila Danilo Di Luca in niti še 22-letni Moreno Moser, ki je navdušil tudi selektroja reprezentance Paola Bettinija. VETTEL NAJHITREJŠI, ALONSO SLABO VALENCIA - Svetovni prvak formule 1 Nemec Sébastian Vettel bo današnjo VN Evrope v španski Valencii začel z najboljšega startnega mesta. Na kvalifikacijah si je prvo vrsto pri-vozil še Britanec Hamilton (Mclaren). Tretji čas je dosegel Venezuelec Maldonado (Williams). Vettel sije privozil tretji zaporedni najboljši startni položaj in skupno že 33. v karieri. Ob Maldonadu bo iz druge vrste začel še Francoz Grosjean (Lotus). Brez najboljše deseterice sta ostala prvi Ferrarijev voznik Alonso na 11. mestu in veteran Schumacher na 12. TRIESTINA - Župan Cosolini v pogovoru za naš dnevnik zavrača očitke o pasivnosti »Občina ne vodi klubov« Triestina je pred nekaj dnevi izginila iz nogometnih zemljevidov italijanskega polotoka. Stečaj tržaškega kluba je nedvomno razburil javnost in med tarčami kritik je bila tudi mestna uprava, češ da je politika premalo naredila za rešitev najpomembnejšega tržaškega nogometnega kluba. Pod udarom sta zlasti odbornik za šport Emiliano Edera in župan Roberto Co-solini. Po mnenju nekaterih se nista pri iskanju možnih kupcev 100-odstotno angažirala in tudi zaradi tega je združenje navijačev Triestine za jutri, ob 18.uri, sklicalo pred občinsko palačo tiskovno konferenco, na kateri bo govora o stečaju Triestine. Župan Coso-lini je za naš dnevnik poudaril, da je Občina »naredila vse, kar je bilo v njenih močeh. Stalno so se vrstili pogovor; bili smo povezani s stečajnim upraviteljem Turazzo in z vsemi interesenti. A vsakič se je zataknilo, da bi se pogajanja uspešno zaključila. Možne kupce so predvsem prestrašili previsoki stroški, ki so se v bistvu še dodatno povišali z izpadom Triestine iz 1. v 2. divizijo. Seveda v te preobremenjujoče stroške gre vključiti tudi pogodbe igralcev. Nekateri so namreč zahtevali, da se najprej prekinejo pogodbe, šele nato bi bili pripravljeni se resneje pogovoriti o prevzemu kluba. A soglasja igralcev ni bilo.» Župan se je obregnil tudi ob intervju, ki ga je v objavil dnevnik Il Piccolo: »Poglejte, Princivalli (nogometaš Triestine in Tržačan) lahko zatrjuje kar želi. V resnici so igralci krivi ne le za en izpad, temveč za tri zaporedne; od teh pa je bil zadnji tudi odločilen za stečaj kluba. Ko bi se ekipa na igrišču rešila, bi imeli nekaj več možnosti tudi za rešitev kluba. In moti se tudi, ko govori o odnosih med mano in Alettijem (nekdanjim predsednikom, ki je zavozil klub, op.ur.). Sam sem sprejel takratnega predsednika Triestine na občini takoj po njegovem prihodu v Trst, ker menim, da je bila to moja institucionalna dolžnost. Sploh si ne predstavljam, kakšne bi bile reakcije, ko bi srečanje odklonil. Od tistega dne pa se z Alettijem nisem nikoli več srečal in ravno tako nisem nikoli dajal navdušu-jočih izjav nad njegovim delovanjem kot predsednik Triestine. Tako, da očitke glasno zavračam. Dovolite mi še, da Princivalliju ugovarjam, ko se primer- ja z drugimi uslužbenci Triestine. Da se profesionalni nogometaš postavlja na isto raven, kot navaden uslužbenec, ki se dnevno sooča s hudimi ekonomskimi težavami, se mi le zdi nekoliko pre-tirano.» Župan bo zdaj imel še bolj pomembno vlogo, saj bo moral ravno on zaprositi nogometno zvezo za vključitev morebitnega novega društva v D ali Elitno ligo. »Odvetnika Turazzo zelo cenim, tako da srčno upam, da se bo zgledno sodelovanje med njim in mestno upravo nadaljevalo. Mislim, da je v teh mescih svojo nalogo opravil ne le zelo profesionalno, a tudi s čustvom in ljubeznijo do Triestine. Le sodišče lahko sicer presodi, kateri od možnih kupcev zagotavlja najbolj varno bodočnost novonastalemu klubu in mislim, da bom sam potrdil oceno, ki jo bo izdalo sodišče, saj bodo na sodišču presodili, če je kupec kredibilen. Treba dodati, da je stečaj Triestine posledica cele serije spornih uprav kluba. Mislim, da se po Bertiju ne da nikogar rešiti. Vsak je po svoji meri kriv za stečaj kluba.« Glede brrezbrižnosti tržaških podjetnikov je bil Cosolini dokaj jasen: »Edini Tržačan, ki je bil s svojo skpino podjetnikov pripravljen pomagati nekomu, ki bi bil zmožen globlje seči v žep in postati gospodar kluba, je bil Pe-dicchio. Odkrito povedano v tem trenutku ni tržaških podjetnikov, ki bi lahko prevzeli nase breme celotnega upravljanja profesionalnega kluba. To bi lahko naredile le določene združbe, ki pa ali nimajo svojega upravnega sedeža v Trstu, na primer Wartsila, ali jih ne zanima investirati v nogomet. Trst je mesto 210 tisočih prebivalcev, v njem pa sta podjetništvo in industrija obrobnega pomena. Ni dovolj zasebnih kapitalov, da bi ohranili vse v tem mestu, javni sektor pa ima druge naloge. Kot občina moramo spodbujati športno dejavnost, ne pa voditi klubov. Zdaj je naša primarna naloga ta, da nogometnemu Trstu omogočimo bodočnost. Če sem optimist ali pesimist ni pomembno, pomembno je le, da dobimo nekoga, ki je pripravljen ponovno spraviti k življenju Triestino.« NOGOMET Navijači Udineseja so zaskrbljeni VIDEM - Lastnik Udineseja Pozzo zagotavlja, da imajo jasno vizijo o prihodnji ekipi, toda navijači so tudi letos zaskrbljeni. Odhodi in napovedi o odhodih se vrstijo, novih imen ni veliko. Edina okrepitev je Muriel, ki je sicer bil letos izposojeni igralec Udineseja v Lec-ceju, kjer se je izkazal. Odhajajoča Islo in Asamoaha bosta, kot kaže, nadomestila Pereyra in Badu. Še vedno ni izključen odhod Samirja Handanovica v Inter (zamenjal naj bi ga Brkic), Napoli pa bi želel najeti Benatio in Cuadrada. Celo Armero bi lahko odšel, kovčke imata v roki tudi Floro Flores in Barreto. Kazalo je, da bi lahko Udinese najel reprezentanta Diamanteja, ki pa ostaja v Bologni. Morda bosta v Videm prišla nepoznana Brazilec Maicousel in Mehičan Fabian, res pa je, da je v Vimdu marsikateri nepoznani igralec presenetil. BORINI - Reprezentant Fabio Borini je dokončno last Rome. Bil je v so-lastništvu s Parmo. PRESTOP - Slovenski nogometni reprezentant Marko Šuler bo kariero nadaljeval na Poljskem. V pogovoru za Televizijo Slovenija sporočil, da je podpisal triletno pogodbo z varšavsko Legio. Doslej je 29-letni branilec kot posojen nogometaš igral v izraelskem Hapoelu iz Tel Aviva. NOGOMET - Pri NK Kras pa so že skoraj sestavili ekipo... »Rocco ne bo naš dom« Predsedniku Goranu Kocmanu je za propad Triestine žal - Najeli so tri mlade igralce, zamenjali bodo oba vratarja Krizo Triestine spremljajo pri Nogometnem klubu Kras, v tem trenutku vodilnem klubu na Tržaškem, z mešanimi občutki. »Seveda smo ponosni, da smo napredovali v D-ligo, resnici na ljubo pa se mi zdi res škoda, da je Triestina tako klavrno propadla. To ni pozitivno,« je ocena predsednika zahodnokraškega kluba Gorana Kocmana. Po njegovem mnenju bo zdaj zelo težko najti kupca za nastop v D-ligi, prej se mu zdi realno, da bi Triestina lahko igrala v elitni ligi, seveda pa bi se morebitnega prvenstvenega derbija pri Krasu zelo veselili. »To bi bil za našo manjšino veliki dogodek,« je prepričan Kocman. Kras tudi nima nobenega namena, da bi svoj igralni dom preselil na Rocco v Trst. »Tam bomo kvečjemu igrali, če bodo oblasti kakšno našo tekmo uvrstili med rizične, čeprav je seveda igrati na Roccu zelo lepo,« je povedal Kocman. V prejšnjih dneh so se širile ocene, da bi morebitni investitor za nastop Triestine v D-ligi potreboval najmanj en milijon evrov (300.00 samo za odkup imena kluba), vendar se Kocmanu zdi takšna vsota zelo visoka. »Zagotavljam vam, da stane nas D-liga dosti, dosti manj, res pa je, da je naš cilj zgolj obstanek. Z vsoto, ki jo navajate, sestaviš v D-ligi ekipo, ki mora obvezno doseči napredovanje,« je dejal Kocman. Pri Krasu so vsekakor ekipo za naslednjo sezono že skoraj sestavili. Potrdili so devet starejših igralcev, med njimi ni več vratarjev Lorenzona in Donna (ki se nista kdove kako izkazala), branilca Corsa in vezista Modola. Na tržišču iščejo pred- vsem mlade igralce (letnik 1992 in mlajši), ki so v D-ligi, v kateri morajo štirje obvezno stalno igrati, ključnega pomena za uspeh. Tri so že najeli. To so 1,89 metra visoki vratar iz Trsta Luca Budicin (letnik 1994), ki je v minuli sezoni igral za Trevi-so v ekipi prvenstva Beretti, še prej pa za Virtus Corno in Triestino, vezist Andrea Osso Armelli-no (lertnik 1993), igralec iz Udinesejeve šole, ki je lani igral za Manzanese v elitni ligi, in ofenzivni ve-zist Eros Pavan (letnik 1992), ki je v D-ligi že igral z Italo San Marco in Torviscoso. Mladih igralcev iščejo še nekaj (še enega vratarja in vsaj branilca), v svoje vrste pa bi želeli privabiti tudi še enega izkušenega vezista. Kandidate že imajo na muhi, do konca prihodnjega tedna naj bi ekipa tudi že dobila dokončno obliko, je obljubil Kocman. NOVO MESTO - 36. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel Odprava ZSŠDI se je izkazala Odbojkarice 1., košarkarji 2., nogometaši in namiznoteniški ekipi pa tretji 50-članska odprava ZSŠDI se je vrnila s 36. dvodnevnega srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki ga je v Novem mestu za mlade do 15. leta organiziral Olimpijski komite Slovenije. Naše ekipe so se izkazale. Odboj-karice so namreč zmagale, košarkarji so bili drugi za zelo močno domačo ekipe Krke, nogometaši (8 igralcev Sovodenj in 8 igralcev Krasa) so bili 3. za domačini in Korošci, moška in ženska namiznote-niška ekipa pa sta pristali na 3. mestu. Gostoljubni domačini so se izkazali, Novo mesto pa se je pokazalo v svoji najlepši luči pravega športnega mesta. O tekmovanju bomo še poročali. 22 Nedelja, 24. junija 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / TENIS - Prva ženska ekipa Gaje v D3-ligi Odslej za napredovanje Prva ženska ekipa Gaje, ki je letos nastopala v D3-ligi, se bo od 1. julija dalje borila za napredovanje. V skupini 2 je namreč osvojila prvo mesto, potem ko je v odločilnem srečanju v zadnjem krogu rednega dela zmagala s 3:0 proti ekipi Circolo Marina Mercantile A. Odločilni sta bili že zmagi Jessice Varljen in Nicol Puggiotto med posameznicami, točko v dvojicah pa je ob Puggiottovi prispevala še Cirila Devetti. Gaja A se bo v nadaljevanju tekmovanja pomerila z najboljšimi ekipami ostalih skupin iz FJK. V višjo ligo napredujeta dve ekipi. Gaja B, druga ekipa padriško-gro-pajskega kluba, pa je v zadnjem krogu rednega dela izgubila z 2:1 proti Triestinu -ekipi, ki je prvi favorit za napredovanje. Edino točko je prispevala Lara Betocchi, ki je nasprotnico prekosila po napetem 3. nizu, Martina Bellettini je izgubila, v dvojicah pa sta se igralki Gaje borili le v prvem nizu, saj se je v nadaljevanju tudi lažje poškodovala Betocchijeva. S 4 točkami je Gaja osvojila v skupini 1 2. mesto za Triestinom. Igralci U12 pa so na deželni fazi zaključili svoje nastope že v prvem krogu, kljub temu pa so bili z letošnjimi nastopi mladih pri Gaji zelo zadovoljni. Rovereto je bil po pričakovanjih boljši s 3:0, saj ga sestavljajo leto starejši igralci. Tokrat so igrali Andrea Camporeale, Filippo De Do-minis in Mirko Jovanovič, Simone Genzo pa je bil odsoten. Ekipa U14 v deželnem polfinalu Ekipa deklet Gaje do 14 let se je uvrstila v deželni finale. Včeraj je v polfinalu s 3:0 premagala ekipo TC Fiume veneto. Sestri Puggiotto sta v treh dvobojih prepustili svojima nasprotnicama skupno le tri igre! V finalu se bo Gaja konec prihodnjega tedna pomerila z zmagovalcem dvoboja med TC Citta' di Udine in TC Forgaria. V ekipi U14 Gaje je tudi Lara Betocchi, ki pa v polfinalu ni igrala, ker v teh dneh na igriščih sosednjega kluba TC Triestino nastopa na mednarodnem turnirju Europ. V kvalifikacijah je premagala že tri nasprotnice, danes jo čaka dvoboj proti sovrstni-ci iz Rusije za preboj v glavni del turnirja, ki se začenja v ponedeljek. ODBOJKA - 3. memorial Daniela Boškina Tretjič zmagala Sloga V finalu je s 3:1 odpravila goriško Olympio - Priznanja Peterlinu, Masiju, Terpinu in Saveriju S finalnima tekmama se je v petek zaključil odbojkarski turnir, ki ga je na odprtem igrišču v Pevmi organiziralo lokalno društvo Naš prapor. Šlo je za tretjo izvedbo odbojkarskih večerov, ki jih omenjeno društvo pripravlja v spomin na svojega prerano preminulega odbojkarja Daniela Boškina. Kot smo v prejšnjih dneh že poročali, se je tridnevnega turnirja udeležilo osem ekip. Prvi večer so stopila na igrišče moštva: Naš prapor, Olympia, Soča in Mossa. To predtekmo-valno skupino jer osvojila goriška Olympia, ki je v finalnem srečanju premagala sovodenjsko Sočo s 2:0 (25.19; 25:23). Četrtkov odbojkarski večer so oblikovale šesterke OK Val, Naš prapor (bivši soigralci Daniela Boškina), Sloga in Panterji (ekipo so iz krajevnih igralcev sestavili zadnji trenutek in je nadomestila Prvačino, ki je odpovedala udeležbo). Z zmago v tej skupini si je nastop v finalu zagotovila Sloga, ki je v zaključnem srečanju odpravila OK Val z 2:1 (16:25; 25:15, 25:12). V petek sta bili na vrsti dve tekmi. Najprej sta stopili na igrišče šesterki, ki sta v predtekmovalnih skupina zasedli drugo mesto, OK Val in Soča. Večjo ui-granost so pokazali iglali OK Val, ki so pristali na končnem tretjem mestu z zmago z 2:0 (25:15; 25:17). Sledil je finale, ki so ga odigrali po sistemi treh zmaganih setov. Gledalci so lahko sledili res lepi in borbeni tekmi, ki jo je na koncu osvojila Sloga, vendar se Olympia ni predala do zadnje točke. Openci so slavili s 3:1 (25:23; 25:19; 20:25; 25:21). To je bilo že tretje leto zapored, da je Sloga osvojila turnir v Pevmi. Vsem tekmam je sledilo veliko Med nagrajevanjem v Pevmi gledalcev, ki so lahko gledali kar dobre posezonske tekme. Pri ekipah se je sicer poznalo, da so nastopile v »za-krpanih« postavah, kar pa vzdušja na prizorišču ni okrnilo. Finalnim tekmam je sledilo nagrajevanje in družabnost z okusno paštašuto, ki jo je pripravilo društvo gostitelj. Pokale se prejele prve tri uvrščene ekipe ter najboljši igralec turnirja (Ambrož Peter-lin-Sloga), najboljši center (Francesco Masi-OK Val), najmlajši igralec (Jernej Terpin - 16 let, Olympia) in najbolj izkušen (Alessandro Saveri - 54 let, Mossa). Vinsko darilo sta prejela sodnika, ki se enako pišeta (Igor Tom-sič) in prihajata iz Sovodenj. Na koncu je društvo Naš prapor hčerki in sinu Daniela Boškina, Carlotti in Matiji podarilo pokal v spomin na odbojkarski turnir, posvečen njunemu očer-tu. Pokale in darila so darovala razna podjetja (Mučič, Ferralluminio ter vi- narji Radikon, Prinčič in Fiegl), zmagovalcem pa so jih izročali Danielova vdova Roberta, brat Maks, otroka ter Valentin Juretič v imenu društva Naš prapor. (VIP) SD SOKOL V NABREZINI Odprtje in turnir V Nabrežini so uradno odprli igrišči na mivki (in bar) v središču vasi, ki so jih sicer dogradili lani. Ob prisotnosti župana Vladimirja Kukanje in deželnega svetnika Igorja Gabrovca je igrišča blagoslovil župnik Ugo Bastiani, govoro pa je imel predsednik ŠD Sokol Savo Ušaj. Takoj zatem se je začel 2. turnir 24 ur odbojke, ki se ga letos udeležuje kar 28 ekip, končal pa se bo danes ob 18. uri. Pogled na množico deklet in fantov in šotorov je bil res lep. JADRANJE - Optimisti Jana Germani 1. na Gardi Nastopili tudi člani TPKSirena Tržaška Slovenka Jana Germani, sicer tekmovalka Jadralnega kluba Izola, je zmagala med 151 jadralci na tradicionalni, 37. regati Optimist DArgento, ki jo vsako leto organizira Jadralni klub Torbole. Regato je že večkrat v preteklih letih osvojil Slovenec, da je postala slovenska zmaga skorajda tradicija, tako je bil leta 2010 na najvišji zmagovalni stopnički Peter Lin Janežič, ki je letošnjo regato zaključil na skupnem petem mestu. Povedati je treba, da je jadralno prizorišče Garda znano po močnem vetru, čeprav letošnja regata ni potekala ravno v takih pogojih. Največ vetra so imeli jadralci v sredo na prvi dan regate, četrtek in petek pa sta potekala v znamenju spremenjlive-ga vetra. Jana je prepričljivo začela regato z drugim, četrtim ter prvim mestom in se takoj prvi dan že povzpela na vrh lestvice. Drugi dan je imela malo smole saj so organizatorji dali štartni znak, ko niso bili še vsi jadralci na liniji in je Jana zamudila priložnost ostati na samem vrhu, a je v drugem in tretjem plovu solidno jadrala in si priborila že drugo prvo mesto v posameznem plovu. Zadnji dan je potekal v znamenju šibkejšega vetra, Jana pa je spet zaključila plov na prvem mestu, ki je s petim mestom v zadnjem plovu omogočil absolutno zmago pred domačini Alberto Tez-za, Patrick Zeni in Davide Duchi. Na regati so nastopili tudi Sirenini Optimisti pod vodstvom trenerja Roberta Delucije. Zanje je bila regata dobra šola. Sara Zuppin je končala na 75. mestu, Pietro Osualdini na 79.mestu med junioresi. Med kadeti je bil Tinej Sterni na 24. mestu, Elisa Manzin pa na 36.mestu. Regata je bila na visokem nivoju saj so se na prva mesta uvrstili jadralci Italijanske ter slovenske reprezentance, ki bodo zastopali te države na svetovnem in Europo-skem prvenstvo. Naj omenimo še, da se bo Germani-jeva čez manj kot mesec dni borila na svetovnem prvenstu v Santo Domingo z najboljšimi svetovnimi jadralci v razredu optimist. Svetovno prvenstvo leta 2013 pa bo na Gardskem jezeru, praktično na istem prizorišču regate Optimist dArgento. ŠD Sokol: Sprva samo odbojka, nato pa še ostali športi V nabrežinski občinski telovadnico se je teden po zaključku pouka mudilo 34 osnovnošolcev, ki so se na kempu v organizaciji Sokola učili prvih odbojkarskih korakov. Pri del jutra so se razgibali z igrami in štafetami, nato pa so pod vodstvom Lajris Žerjal in Norči Zavadlav ter Janike Škerl, Marinke De-vetak, Marije Pertot in Urške Vidoni vadili miniodbojko. Med tečajniki je bila večina deklet, vadilo pa je tudi šest dečkov. Pri Sokolu bodo čez teden dni, od 2. do 6. julija priredili še športni tabor, kjer bodo otroci spoznavali različne športne panoge na zunanjem igrišču v Nabrežini. Osnovnošolci in dijaki prvih razredov srednje nižje šole se bodo preizkusili tudi na hokeju na travi, v tenisu in odbojki na mivki. KŠD Vipava: Zdaj znajo vsi kotalkati Dvotedenski kotalkarski kemp ŠZ Vipava je letos privabil osemnajst otrok (tudi tri dečke), ki so na Peči spoznavali svet umetnostnega kotalkanja. Med udeleženci jutranjega tečaja (vadili so od 8.00 do 13.00) so nekateri prvič obuli kotalke: sprva so se učili le korakanja, po dveh tednih pa so že kotalkali brez dodatne pomoči: »Čas, ki ga otrok potrebuje, da se nauči kotalkati, se razlikuje od otroka do otroka, vsekakor pa se večinoma vsi naučijo pred koncem kempa,« je pojasnila Elena Vizintin, ki s pomočjo Daniele Vizintin in Monice Quaggiato vodi poletno vadbo. Udeležence so vsak dan razdelili v dve skupini, tako da je ena vadila na kotalkališču, druga pa telovadila. Ob kotalkanju so otroci tudi izdelovali ročna dela, se igrali in se pridružili plesni delavnici pod vodstvom Jelke Bogatec. ŠD Vesna: Nogomet in ... Program nogometnega kempa v organizaciji ŠD Vesna je bil letos zelo pester. Štiriintrideset otrok je od jutra do poznega popoldneva utrjevalo osnove nogometa, vsak dan pa se je preizkusilo tudi v ragbyju, odbojki, košarki in tenisu (trikrat so obiskali teniško igrišče v Nabrežini). Med tečajniki je bila večina dečkov, z nogometnimi prvinami pa so se soočile tudi štiri dekleta. Skupino otrok od 5. do 11. leta so vodili nogometni trenerji Stefano Magagna, Andrea Ruzich, Dean Ghi-ra, Stafano Simeoni, Diego Borelli, Martina Sichenze in Ajlin Alp, trenersko ekipo pa so dopolnjevali še la-vio Mongardini (ragby), Walter Wid-man (košarka), Kristjan Stopar (odbojka) in Giovanni Della Nora (tenis). □ Obvestila ŠZ BOR sklicuje jutri, 25. junija 2012, ob 19.30 v prvem sklicanju in v ponedeljek, 2. julija 2012, ob 20.30 v drugem sklicanju, svoj redni letni občni zbor, v prostorih KD Slavko Škamperle, na Stadionu 1. Maja, Vrdelska cesta, 7. ŠZ SOČA IN ZSŠDI organizirata v sovodenjski telovadnici od 25. junija do 29. junija enotedenski odbojkarski kamp za fante in punce do 14. leta starosti. Informacije in vpisovanje na sledeši telefonski številki: 3282164007 (Fabio) in 329-1250136 (Peter). AŠD ZARJA vabi na redni občni zbor, ki bo jutri, 25. junija, ob 20.00 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v prostorih športnega centra v Bazovici. AŠZ JADRAN vabi na redni občni zbor, ki bo jutri, 25. junija 2012 ob 19.30 v prvem in ob 20.30 uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu Prosek Kontovel na Proseku. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 24. junija 2012 23 ZDRUŽENI NARODI - V petek se je sklenila tridnevna konferenca o trajnostnem razvoju Rio+20 za vodstvo uspeh, za nevladnike pa polomija Sklepni dokument z naslovom »Prihodnost, ki si jo želimo« poziva k široki paleti ukrepov RIO DE JANEIRO - V brazilskem Riu de Janeiru se je v petek sklenila tridnevna konferenca ZN o trajnostnem razvoju Rio+20. Z okrog 50.000 udeleženci je bila največje tovrstno zborovanje doslej, ki pa je po mnenju nevladnih organizacij s sklepnim dokumentom razočarala. EU je dokument sicer podprla, čeprav bi si na več področjih želela bolj ambiciozne opredelitve. Politični direktor organizacije Greenpeace International Daniel Mittler je v Riu ocenil, da ponuja sklepna deklaracija skupno vizijo nedejavnosti in uničevanja okolja. Direktor za politiko in kampanje organizacije Prijatelji zemlje Craig Bennett je sklepni dokument označil za mlačen zmazek, ki dokazuje, da vrh v Riu ni sposoben rešiti nujnih problemov. Izvršna direktorica Oxfama Barbara Stocking je menila, da bo šel Rio+20 v zgodovino kot prevara. Nasprotno je konferenco kot velik uspeh označil njen generalni sekretar Sha Zukang. Kot je zatrdil, je bil Rio+20 namenjen uresničevanju dogovorjenega in konkretnim ukrepom. "Zaveze dokazujejo, da so vlade, sistem ZN in devet velikih skupin resni glede doseganja ciljev," je poudaril ob objavi zavez vlad, nevladnih organizacij in zasebnega sektorja za trajnostni razvoj v vrednosti 513 milijard dolarjev, od katerih jih bo 323 šlo za univerzalen dostop do trajnostne energije do leta 2030. Poleg tega je bilo na vrhu podanih veliko drugih zavez o konkretnih ukrepih. Med njimi je sajenje 100 milijonov dreves, pomoč 5000 podjetnicam na področju zelene ekonomije v Afriki in recikliranje 800.000 ton polivinil klorida ali PVC na leto. Z izidom konference je bil zadovoljen tudi generali sekretar ZN Ban Ki Moon, ki se je svetovnim voditeljem zahvalil za trdne politične zaveze in sklepni dokument, ki svet pošilja naprej po bolj trajnostni poti. Konference se je udeležilo okrog 50.000 ljudi, med njimi 86 predsednikov držav ali vlad, številni ministri, parlamentarci, predstavniki podjetij, civilne družbe okoljevarstvenih in drugih nevladnih organizacij ter aktivisti. Preko družabnih medijev je s svojimi komentarji, mnenji in idejami sodelovalo skupaj 50 milijonov ljudi po vsem svetu. Sklepni dokument z naslovom "Prihodnost, ki si jo želimo" je bil dogovorjen že v sredo in na 49 straneh poziva k široki paleti ukrepov. Poziva k začetku procesa določanja ciljev, ki bodo leta 2015 nasledili razvojne cilje tisočletja, in k razvoju strategije za financiranje trajnostnega razvoja. Zeleno ekonomijo opredeljuje kot orodje za doseganje tega razvoja. Krepi Brazilska predsednica Dilma Roussef ob koncu konference pozdravlja generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona ansa program ZN za okolje (Unep), sproža korake za nov način merjenja bogastva države mimo golega BDP ter poudarja enakopravnost moških in žensk. Potrjuje tudi pomen prostovoljnih zavez o trajnost-nem razvoju ter izpostavlja potrebo po so- delovanju s civilno družbo in upoštevanju znanosti pri političnih odločitvah. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je na konferenci v imenu EU podprl sprejetje dokumenta. Kot so sporočili iz Evropske komisije, je dejal, da so na več po- dročjih želeli bolj ambiciozne opredelitve, med njimi določitev konkretne časovnice za doseganje ciljev, ki jih postavlja dokument. EU po njegovih besedah pozdravlja, da dokument priznava pomembno vlogo zelenega gospodarstva pri doseganju trajnostnega razvoja in odpravljanju revščine ter da ugotavlja potrebo po širših merilih merjenja napredka, ki bi dopolnili merjenje z bruto domačim proizvodom. EU podpira tudi krepitev programa Unep in si bo po komisarjevih besedah tudi v prihodnje zavzemala za oblikovanje kvalificirane okoljske organizacije v okviru ZN. Zadnji dan je z govorom nastopila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je pozvala k pragmatičnim korakom pri reševanju problemov razvoja in okolja. ZDA predvsem zagovarjajo povezovanje vlad in zasebnega sektorja. "Ne bodo nam sodili po besedah in dobrih namenih, ampak po dejanjih," je povedala Clintonova in naznanila pobudo za partnerstvo s 400 podjetji za zaščito gozdov ter 20 milijonov dolarjev za zagon projektov čiste energije v Afriki. (STA) LOMBARDIJA - Sum korupcije Formigoni preiskovan MILAN - Guverner Lombardije Roberto Formigoni je po pisanju največjih italijanskih medijev osumljen korupcije in prejemanja nezakonitih volilnih prispevkov v preiskavi o odnosih med fundacijo Maugeri, podjetnikoma Pierangelom Daccojem in Antonio Simonejem ter Deželo Lombardijo. Formigoni, ki je tako kot Simone član katoliškega gibanja Comunione e Liberazione, naj bi leta 2010 od zasebnega zdravstvenega podjetja prejel več kot pol milijona evrov, in sicer tik pred začetkom volilne kampanje za deželne volitve. Sum korupcije pa zadeva večkratne usluge, ki jih je Formigoniju nudil posrednik Dacco - razkošne počitnice, luksuzno jahto, večerje idr. Dacco, ki je od fundacije Maugeri (pomembnega pola zasebnega zdravstva) v letih prejel 70 milijonov evrov, je bil po ocenah preiskovalcev človek, ki je podjetjem »odpiral vrata Dežele«. Formigoni je na včerajšnji tiskovni konferenci zatrdil, da še ni prejel nobenega uradnega obvestila, zato smatra, da ni preiskovan. V vsakem primeru pa ne namerava odstopiti. FIRENCE - Županovih tisoč Matteo Renzi v boju za Demokratske stranke FIRENCE -Matteo Renzi uradno začenja svojo kampanjo za prevetritev vrhov Demokratske stranke, sam pa se ponuja kot sveža alternativa Pier Luigiju Ber-saniju. Prav včeraj, ko je bilo v Rimu državno srečanje tajnikov strankinih krožkov, je firenški župan v toskansko prestolnico priklical svoje somišljenike -»garibaldinskih« tisoč županov in drugih upraviteljev z raznih koncev Italije. Na mitingu Big Bang je Renzi napovedal, da bodo jeseni organizirali kongres pred primarnimi volitvami. Renzi je med drugim dejal, da bi njegovo gibanje v primeru poraza na notranjih volitvah takoj zvesto podprlo zmagovalca. Zatem je poudaril, da so na vodilnih mestih v stranki še vedno Massimo D'Alema, Walter Veltroni, Rosi Bindi in Franco Marini, ki so veliko naredili za stranko in državo, njihov mandat pa se nikoli ne izteče. »Zdaj pa dovolj,« je zabičal Renzi in podčrtal, da statut Demokratske stranke predvideva za vsakega posameznika največ tri mandate v parlamentu. Matteo Renzi ansa Sirija potrdila, daje sestrelila turško vojaško letalo ANKARA/DAMASK - Sirija je včeraj potrdila, da je sestrelila turško vojaško letalo, ko je bilo to v njenem zračnem prostoru. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je v izjavi za javnost napovedal odločen odgovor Ankare. Podobno je napovedal turški predsednik Abdullah Gul, ki pa je obenem priznal, da je letalo morda res kršilo sirski zračni prostor. Kot je za sirsko državno tiskovno agencijo Sana povedal tiskovni predstavnik vojske, so sestrelili "neiden-tificirano zračno tarčo", ki je na zelo nizki višini in z veliko hitrostjo s smeri zahoda priletela nad sirske teritorialne vode na vzhodu Sredozemskega morja. Pred obalami Avstralije umrlo 90 iskalcev azila CANBERRA - Avstralski reševalci so končali reševalno akcijo po četrtkovi nesreči ribiške ladje, na kateri je bilo okrog 200 iskalcev azila iz Afganistana. Že v četrtek so rešili 108 moških in 13-letnega fanta, v petek in včeraj pa iskanje ni prineslo uspeha. Uradno sicer še pogrešajo kakih 90 ljudi, ki pa so po vsej verjetnosti mrtvi. Kot so namreč sporočile avstralske oblasti, so v soboto zvečer zaključili z iskanjem tako na morju kot iz zraka, saj so vsi pogrešani domnevno mrtvi, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Akcija se bo sicer nadaljevala, a s ciljem iskanja trupel in ne morebitnih preživelih. Doslej so našli šest trupel, še več so jih opazili z letal. Na krovu indonezijske ribiške ladje je bilo kakih 200 afganistanskih moških, ki so želeli v Avstraliji zaprositi za azil. Ladja se je prevrnila blizu Božičnega otoka v Indijskem oceanu, približno 2600 kilometrov stran od obale Avstralije. V Italiji 2,3 milijona prekernih Milijon jih ima več kot 34 let RIM - V Italiji je bilo na osnovi podatkov zavoda Istat v prvem letošnjem četrtletju 2.232.000 zaposlenih na osnovi pogodb za določen čas. Število prekernih se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za 4,7 odstotka, do takega porasta pa je zadnjič prišlo v letu 1993. Toda to je prvič, da je kar milijon prekernih med 34. in 65. letom starosti. Število prekernih nad 34. letom starosti se je glede na isto četrtletje 2011 povečalo za 3,3 odstotka , medtem ko se je glede na leto 2004 (ko so zadnjič zabeležili tako visoko število prekernih) povečalo kar za +43,8 odstotka. Leta 2004 je bilo v Italiji 674 tisoč prekernih nad 34. letom starosti, medtem ko jih je bilo v prvem tromesečju letos 969 tisoč. GRČIJA - Dokument za revizijo bolečih pogojev mednarodne pomoči Nova vlada išče kompromis Samarasova ekipa cilja na zajezitev odpuščanja javnih uslužbencev in podaljšanje roka za konsolidacijo javnih financ ATENE - Nova grška vlada, ki si želi revizije bolečih pogojev mednarodne pomoči, bo skušala v pogovorih z upniki doseči zajezitev odpuščanja in podaljšanje roka, v katerem mora Grčija ukrepati za konsolidacijo javnih financ, za najmanj dve leti, to je do leta 2016. To izhaja iz dokumenta, ki ga je včeraj objavila vlada v Atenah. Glede na dokument je namen vlade doseči zastavljene fiskalne cilje »brez nadaljnjega krčenja plač, pokojnin in javnih naložb« ter brez novih davkov. Ob tem vlada napoveduje zamrznitev nadaljnjega odpuščanja javnih uslužbencev in krepitev nadomestil za brezposelne. Vlada se namerava izogniti odpuščanju redno zaposlenih, a znatno vsoto privarčevati pri operativnih stroških in birokraciji. Grčija je sicer v zameno za mednarodno pomoč obljubila, da bo do leta 2015 število javnih uslužbencev zmanjšala za 150.000, pri čemer naj bi se njihovo število že letos zmanjšalo za 15.000. Vlada premierja Antonisa Samara-sa je prav tako dala vedeti, da si želi revi- zijo znižanja minimalne plače in v začetku leta sprejetih ukrepov, ki olajšujejo odpuščanje v zasebnem sektorju. Kot so navedli, bi se z revizijo kolektivne pogodbe vrnile na raven, kot jo določa socialna zakonodaja v EU. Po mnenju vlade bi morali imeti delodajalci in sindikati pravico določiti minimalno plačo v zasebnem sektorju. To so februarja v okviru dodatnih varčevalnih ukrepov, ki jih je morala Grčija sprejeti, če je želela dobiti novo pomoč, znižali za 22 odstotkov na 586 evrov. Samarasova vlada želi z objavljenim dokumentom pomiriti jezo grškega prebivalstva nad varčevalnimi ukrepi, ki jih je država morala sprejeti v zameno za pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Ti ukrepi so po mnenju Grkov le še okrepili recesijo, ki traja že pet let. Glede na uradne podatke je trenutno brezposelna četrtina grške delovne sile. A Grčija je še vedno pod hudim mednarodnim pritiskom, naj uresniči pogoje reševalnega paketa EU in IMF, s pomočjo katerega zadnji dve leti sploh še plava na površju. Trojka Evropske komi- sije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF, ki se je z grškimi oblastmi dogovorila o drugem programu pomoči in tudi nadzira njegovo izvajanje, se bo v ponedeljek vrnila v Atene in po dveh mesecih političnega zastoja, ki so ga končale nedeljske nove predčasne volitve v Grčiji, obnovila pogovore z grškim vrhom. Na nedeljskih volitvah je zmagala Samarasova konservativna Nova demokracija, ki je vlado nato oblikovala skupaj s socialističnim Pasokom in Demokratsko levico. Novi premier je bil sicer v petek primoran oditi v bolnišnico, kjer so ga včeraj operirali zaradi odstopa mrežnice v zgodnji fazi. V petek se je poleg tega, domnevno zaradi izčrpanosti in preutrujenosti, v bolnišnici znašel novi finančni minister Vasilis Rapanos, ki še sploh ni prisegel. Drugi program mednarodne pomoči od Grčije v letih 2012-2014 v zameno za 144,7 milijarde evrov iz evropskega reševalnega sklada in 19,8 milijarde evrov od IMF terja boleče varčevalne ukrepe in strukturne reforme. (STA) PARAGVAJ - Demokracija ali državni udar? Po hitrem postopku odstavili predsednika Luga ASUNCION - Paragvajski senat je v petek odpoklical s položaja predsednika države Fernanda Luga. Lugo, ki se je na oblast povzpel leta 2008 kot borec za pravice revnih, je sprejel odločitev in odstopil. Kot novi predsednik države je že prisegel dosedanji podpredsednik Federico Franco. Poslanci so Luga odstavili zaradi slabega opravljanja njegovih nalog, potem ko je ob deložaciji skupine kmetov brez lastne zemlje izbruhnilo nasilje, ki je terjalo 17 življenj. Za njegov odpoklic je v petek glasovalo 39, proti pa le štirje člani 45-članskega senata. Pred tem sta v četrtek oba domova kongresa, v katerem ima večino desno usmerjena opozicija, glasovala za začetek postopka odstavitve predsednika države. Lugo je kritiziral kongres in ga obtožil poskusa državnega udara. Po glasovanju je predsednik sporočil, da se bo podredil odločitvi kongresnikov, a obenem ocenil, da »sta bila zgodovina Paragvaja in njegova demokracija hudo ranjena«. Obenem je 61-letni nekdanji katoliški duhovnik z besedami »naj ne bo prelita kri pravičnih« pozval k miru. Pred poslopjem kongresa so namreč po njegovem odpoklicu izbruhnili pro- testi. Policisti na konjih so skušali s solzivcem in vodnimi topovi razgnati večtisočglavo množico, ki je vzklikala »Lugo, predsednik«. Jezni odzivi so sledili tudi iz številnih la-tinskoameriških držav, med drugim tudi iz Argentine in Čila. »Brez dvoma je prišlo v Paragvaju do državnega udara,« je sporočila argentinska predsednica Cristina Kirchner. Ve-nezuelski predsednik Hugo Chavez je sporočil, da ne priznava »ničvredne, nezakonite in nelegitimne« nove oblasti v Paragvaju. Tudi Bolivija in Ekvador sta napovedala, da nove vlade ne bosta priznala. V ZDA in EU so izrazili zaskrbljenost zaradi dogajanja v Paragvaju in sprte strani pozvali k spoštovanju volje ljudstva. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je obenem pozdravila odločitev Organizacije ameriških držav, da pošlje v državo opazovalce. 49-letni Federico Franco, ki bo najrevnejšo državo v Južni Ameriki predvidoma vodil do izteka Lugovega mandata avgusta prihodnje leto, je priznal, da je postopek odpoklica stekel na »način, ki je bil malce hiter« in je presenetil vse, a obenem zatrdil, da demokracije niso kršili. (STA) 24 Nedelja, 24. junija 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre bis Canale S Jt Slovenija 1 / SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Žogarija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx koncert, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 7.00 8.00 Dnevnik 7.05 Aktualno: Road Italy - Day by day 7.15 Nad.: La casa delle sette donne 8.20 Aktualno: Easy Driver 9.05 Nan.: La casa del guardaboschi 9.55 Aktualno: Linea verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes sv. maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.10 Šport: Pole Position 14.00 Avtomobilizem: VN Evrope 16.35 Aktualno: Aeronautica: Azzurro Tricolore 18.50 Rea-zione a catena 20.00 Dnevnik 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik in vremenska napoved 8.50 Nan.: Circle of Life 10.10 Nan.: Finalmente soli 10.50 Film: Alibi seducente (kom., ZDA, '88, r. B. Beres-ford, i. T. Selleck) 12.20 Tg Bau&Miao 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il peccato e la vergogna 16.00 Film: Rosamunde Pilcher: Per amore e per passione (rom., Nem., '07, r. K. Kases) 18.00 Nan.: Baciati dall'amore 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Aktualno: Speciale Tg5 21.15 Nan.: Caterina e le sue fi-glie 3 23.35 Film: La bella societa (dram., It., '10, r. G. Cugno, i. R. Bova) V Italia 1 7.00 Superpartes 7.40 Risanke 10.00 Film: Frank qua la zampa (kom., ZDA, '07, r. D. Cheney) 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik 20.25 Nogomet: EP, četrt finale23.00 Šport: Notti Europe 0.35 Nočni dnevnik V^ Rai Due 13.00 Nan.: Futurama13.30 Film: Il ritmo del successo (dram., ZDA, '00, r. N. Hyt-ner) 15.45 Film: Superman II (fant., ZDA, '80, r. R. Lester) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Rubrika: Bau Boys 19.25 Film: Senti chi parla (kom., ZDA, '89, r. A. Heckerling) 21.30 Dok.: Archimede -La scienza secondo Italia 1 0.30 Reportaža: Confessione Reporter 6.30 Dok.: Terza pagina 7.00 Risanke - Cartoon Flakes 8.55 Igra: Battle Dance 55 9.50 Šport: Numero 1 GP 9.55 Avtomobilizem: VN 2 Evrope 11.30 Film: La nave dei sogni - Messico (rom., Nem., '01) 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Šport: Dribbling Eu-ropei 14.15 Nan.: Il commissario Herzog 16.15 Film: Omicidi nell'alta societa - Di-sposti a tutto (krim., Nem., '10) 17.40 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Film: Verita inaccettabile (dram., ZDA, '07, r. K. Wax-man) 19.35 Nan.: Il Clown 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Ringer 0.05 Dnevnik ^ Tele 4 ^ Rai Tre 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.10 Nan.: Wind at My Back 8.45 Film: Desiderio e sole (dram., It., '54, r. G. Pastina) 10.25 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.15 Aktualno: TGR Premio Biagio Agnes 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Persone 12.25 0.45 Tele-Camere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Da-verio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Film: Chimera (kom., It., '68, r. E. Fizzarotti) 16.20 Film: Intramontabile effervescenza (kom., Šp., '06) 18.30 Nan.: I misteri di Murdoch 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Šport: Europastadio 20.25 Rubrika: Blob 20.45 Film: Pane, amore e ... (kom., It., '55, r. D. Risi, i. V. De Sica) 22.35 Dnevnik in deželni dnevnik 22.50 Film: Le-zioni d'amore (dram., ZDA, '08, r. I. Coixet, i. B. Kingsley) 0.35 Dnevnik u Rete 4 6.40 Dnevnik 7.30 Nan.: Zorro 8.30 Rubrika: Ti racconto un libro 8.50 Rubrika: Slow Tour 9.25 Dok.: Correndo per il mondo 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Donnavventura 14.25 Film: Io no spik Inglish (kom., It., '95, r. C. Vanzina) 16.40 Film: cincinnati Kid (pust., ZDA, '65, r. N. Jewison) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Colombo 21.30 Film: Insomnia (triler, ZDA, '02, r. C. Nolan, i. Al Pacino) 23.50 Aktualno: L'Italia che fun- 7.00 Aktualno: Salus Tv 7.15 Aktualno: Musa Tv 7.3011.15, 19.30 Rotocalco AdnKro-nos 8.00 Dok.: La laguna di Caorle 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.45 Variete: Idea in tavola... 12.15 Aktualno: Super Sea 12.40 Dok.: Borgo Italia 13.10 Variete: Camper Magazine 13.30 Dok.: Alle origini del Veneto 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.25 Vi-deomotori 16.40 SMS - Solo Musica e Spet-tacolo 17.30 Risanke 19.40 Aktualno: Dai nostri archivi 2012 20.00 Aktualno: Epoca... che storia 20.00 23.15 Aktualno: Spirito sportivo 21.00 23.00 Deželni dnevnik 21.15 Glasb.: Mille voci 23.35 Maremetraggio: Appuntamento corti La 7 LuA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: Ti ci porto io 6.30 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.00 Živ Žav: Risanke, risane nanizanke za otroke 10.15 Izob.-svet. odd.: Dedek v mojem žepu 10.45 Prisluhnimo tišini 11.10 Ozare (pon.) 11.15 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.30 Film: Obračun pri O.K. Cor-ralu (ZDA) 15.00 Prvi ponedeljek v oktobru 16.30 Prvi in drugi 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Igralci brez maske: Tone Kuntner 18.20 Igralci tudi pojejo 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.30 Dok. portret: Jože Ciuha, slikar svojega časa 22.30 Dok. serija: Na poti 23.00 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 23.10 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.35 Poletna scena Jr Slovenija 2 7.15 Skozi čas (pon.) 7.20 Poletna scena 7.50 Globus (pon.) 8.25 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope (pon.) 8.50 Dok. serija: Zdravje Slovencev (pon.) 9.15 32. srečanje tamburašev in mandoli-nistov Slovenije 9.55 Glasbena matineja 11.25 Žogarija 11.55 Kajak kanu na divjih vodah: SP, prenos iz Seu d'Urgella 13.00 16.15 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje (pon.) 13.55 F1, VN Evrope, prenos iz Valencie 15.50 Rad igram nogomet 17.50 EP v nogometu: 3. četrtfinalna tekma, posnetek iz Donjecka (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 EP v nogometu 20.35 4. četrtfi-nalna tekma, prenos iz Kijeva 23.00 Vrhunci 23.15 Kratka tv-igra: Nina in zajec (pon.) 23.30 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 8.40 Kronika 9.3015.04, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.1018.15 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Film: Izgubljena obzorja 16.30 Q - tren-dovska oddaja, vodi Lorella Flego 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Šte-verjan 19.00 22.35, 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 20.30 Šport 19.30 Čezmej-na Tv - Koncert 20.40 Nogomet: EP, Anglija - Italija 22.50 Back Stage Live 23.10 Slovenski magazin 23.40 Tartinijev Festival 0.25 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in napovedujemo 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0010.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Monitor 18.00 Žogarija v Monoštru 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Tistega lepega dne v Pod-nanosu 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi TV prodajno okno, video-strani pop Pop TV 11.45 Film: Toto cerca moglie (kom., It., '50, r. C. Ludovico, i. Toto)13.30 Dnevnik 14.05 Reportaža: Missione natura Album 16.15 Nan.: The District 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: The Kennedys 23.15 Film: Across the universe (glasb., ZDA, '07, r. J. Taymor) Kanal A nan.: Domače kraljestvo 12.25 Hum. nan.: Vsi moji moški 12.50 Faktor strahu (resn. serija) 14.40 Film: Slovo od očeta (ZDA) 16.25 Film: Princ William (ZDA) 18.05 Dok. serija: Najbolj nori športi 18.35 Norci na delu 19.05 Adrenalina 20.00 Film: Mega napeto (ZDA) 20.00 FiIm: SchindIer's Iist (ZDA) 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.25 Nan.: Peklenske mačke 11.15 Dok. serija: Nora zabava v Hampto-nu 12.15 Film: Jesse Stone - Na tankem ledu (ZDA) 14.05 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. serija) 15.05 Petrovi stilski nasveti (resnič. serija) 16.05 Prenova z Debbie Travis (resnič. serija) 17.05 Film: Tangice, poljubi in še kaj (ZDA/V.B.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 X Factor, v živo, veliki finale 22.30 Film: Velika zmešnjava (ZDA) 7.40 Tv prodaja 7.55 Nad.: Dobrodošli v resničnost 8.50 Nan.: Moja super sestra 9.15 Film: Obkoljena družina (ZDA) 11.00 Nan.: Merlinove pustolovščine 11.55 Hum. RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mizica, pogrni se! (A. Facchini in A. Rust-ja); 10.50, 14.10 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Čisti studenci otroštva: pogovor z Leljo Rehar Sancin; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 7.00, 8.10 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.05, 12.15 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon: Evropsko prvenstvo v nogometu; 9.00, 10.35, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Glasba danes; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Ba-bele, sledi Quilisma; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00-15.00, 20.00-21.00 50 anni di musica indie; 15.00-17.00 E ...state freschi; 17.00-18.00, 23.00 Pic-nic Elettronique; 18.00 Album Charts; 19.00 La Via Franci-gena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50 EP v nogometu; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek: Tone Pavček: Take dežele ni; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evro-radijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Kresna noč; 22.05 Literarni portret: Vinko Ošlak; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Samski lahko v kratkem pričakujete spremembo na ljubezenskem področju, vendar pazite, da vam priložnost ne bo spolzela iz rok. Vaše splošno počutje se bo izboljšalo. m^l BIK 21.4.-20.5.: Bodite bolj prepričani vase in v svoje sposobnosti. Pesimistično mišljenje slabo vpliva na vašo produktivnost, kar se pozna v slabšem delu. Čas je, da pretrgate ta začarani krog. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Slabi odnosi med vami in nadrejenim se bodo stopnjevali do meje, ko bo moral eden izmed vaju narediti prvi korak k izboljšanju stvari. Gotovo bi bilo najbolje, da to čimprej naredite vi. RAK 22.6.-22.7.: Zaradi časo-«« vne obremenjenosti s službo trpijo vaši osebni odnosi in družabno življenje. Poiščite zdravo razmerje med delom in prostim časom, drugače boste pregoreli. y^ LEV 23.7.-23.8.: Pred vami je (^^r obdobje, ki bo za vas zelo naporno. Na delovnem mestu se bodo kar vrstile težke in enolične naloge, zaradi katerih boste obupavali nad službo. Popestrite si opravila! DEVICA 24.8.-22.9.: Več časa ^^ posvetite svojemu partnerju in prijateljem, saj jih zaradi obveznosti zapostavljate. Izkoristite sončne dneve in se odpravite na izlet. Zaradi Venere bodo poudarjena vaša čustva. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V od- ^ ^ nosu s partnerjem se ne podredite zahtevam, ki se vam zdijo nepravične. Vztrajajte pri svojih načelih. Vaša delovna vnema ne bo tako izrazita kot v preteklem obdobju. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V petek vas bo Venera nabila s čustvi, Mars pa vas bo napolnil z energijo. Čeprav boste zelo ljubeči in čustveni do partnerja, boste včasih morda hoteli preveč od njega. Av STRELEC 23.11.-21.12.: V začetku prihodnjega tedna bodite oprezni na delovnem mestu, saj vam bo neka oseba hotela poslovno škodovati. Predvsem poskrbite za to, da bo delo dobro opravljeno. KOZOROG 22.12.-20.1.: Več svojega časa posvetite partnerju, ki že nekaj časa ne dobi dovolj pozornosti. Na zdravstvenem področju ne bo večjih sprememb. Imate dober in okrepljen imunski sistem. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Sprenevedanje glede lastnih napak vas vodi v slepo ulico. Več pozornosti namenite reševanju težav, ki vas pestijo. Finance: preseneti vas lahko dodaten denar, ki vam bo prišel prav. RIBI 20.2.-20.3.: Nenadna sprememba vas lahko vrže iz tira. Ne obremenjujte se z rešitvijo težave, ampak se raje večkrat prilagodite okoliščinam in si tako prihranite neprijetne posledice. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 24. junija 2012 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Veselje, radost, srečo vam želimo (Jožovc) 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Cuore contro cuore 12.55 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 17.00 Nan.: Il commissario Cordier 18.55 Dnevnik 19.35 Rubrika: Ricette di sera 19.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Nan.: La signora in giallo 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Variete: Verdet-to finale 15.15 Film: Un caso d'amore (dram., Nem., '09, r. J. Papavassiliou) 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi Gold 21.20 Glasb.: Concerto per l'Emilia 23.50 Dnevnik 6.15 Nan.: Top Secret 7.00 Aktualno: Pro-testantesimo 7.30 Risanke: Cartoon flakes 10.25 Aktualno: Tg2 Insieme 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia costie-ra 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Una scatenata coppia di sbirri 23.45 Film: Matrimoni e altri disastri (kom.,'09, r. N. Majo, i. M. Buy) 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora in Agora Brontolo 10.10 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Affari 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nella pra-teria 15.50 Film: Tolgo il disturbo (dram., It., '90, r. D. Risi) 17.30 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Šport: Europastadio 20.25 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: II patriota (pust., ZDA, 'CG, r. R. Emmerich, i. M. Gib-son)0.25 Film: Carnera il campione più grande (biogr., It., '07, r. R. Martinelli, i. A. Iaia) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: L'estate di George (kom., Dan., '03, r. G. Campeotto) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque cronaca (v. A. Viero) 16.45 Dnevnik - kratke vesti 16.50 Film: Un uomo da copertina (kom., ZDA, '08, r. P. Fox, i. D. Cain) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.10 Variete: Ciao Darwin 5 - L'anello mancante 0.10 Nan.: Damages O Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 21.05 Film: The Queen (dram., V.B., '06, r. S. Frears)23.00 Deželni dnevnik 23.35 Dok.: Paesaggi con figure u Rete 4 6.00 Aktualno: Peste e corna 6.40 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Più forte ragazzi 8.25 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.45 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (23. junija 2012) Vodoravno: Ocana, sik, Arias, Pavarotti, Tondo, Anan, Madagaskar, Saragat, alt, M. A., L. I., Enescu, Ati, P. I., M. R., ordinata, Coslovich, Ind, I. S., cik, Orazio, vokalna glasba, P. C., Evita, lektor, Kra, rit, UI, lat, avion, Stendhal, Ionesco, tercianer, lestev, Aka, Andro, ica, S. A.; na sliki: Claudia Coslovich. 10.30 Nan.: Dawson's Creek12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Resničnostni show: Mammoni - Chi vuol sposare mio fi-glio? 17.10 Nan.: Friends 17.35 Kviz: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI -New York 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Nan.: Rookie Blue ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.30 22.30 Dok.: La Ca d'Oro e la collezione Fran 8.00 14.10 Dok.: Il portolano 8.30 Deželni dnevnik 11.15 SMS - solo Musica e Spettacolo 12.10 Variete: Camper magazine 2012 12.30 Aktualno: Epoca... che storia 13.05 Videomo-tori 13.30 Tržaški dnevnik 13.55 Aktualno: Mukko Pallino Summer 2012 16.00 Šport: Super Sea 16.30 Tržaški dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Aktualno: Spirito sportivo 19.30 Tržaški dnevnik 20.00 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik in vremenska na- poved 20.55 Film: Nata libera (pust., V.B./ZDA, '65, r. J. Hill, i. V. McKenna, B. Travers) 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Film: ...Unico in-dizio, un anelllo di fumo (triler, Kan., '77, r. S. Copper, i. D. Sutherland, F. Racette) La l LA 7.00 Aktualno: Omnibus 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Rubrika: Ti ci porto io 12.30 18.00 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Exodus (dram., ZDA, '60, r. O. Preminger) 16.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 16.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Dnevnik in športne vesti 0.00 Nan.: Halifax Slovenija 1 6.50 Poletna scena (pon.) 7.25 Utrip (pon.) 7.40 Zrcalo tedna (pon.) 8.00 8.10, 15.50 Risanke 8.05 Zakaj? Zato! 9.05 16.30 Poučna nan.: Ribič Pepe 9.30 Mihec in Maja 9.35 Iz popotne torbe (pon.) 9.55 Poučna nan.: Ajkec pri restavratorjih (pon.) 11.15 Igr. otr. serija: Tomažev svet (pon.) 10.25 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.50 Otr. nan.: Taborniki in skavti 11.05 Sprehodi v naravo 11.25 Igr. nan.: V dotiku z vodo (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 14.45 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.20 Poučna nan.: Ali me poznaš? 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Duhovni utrip 17.35 Dok. feljton: Tea time na Goričkem (pon.) 18.00 Nad.: Blisk 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Film: Samorast-niki (Slo) 21.25 Kratki igr. film: Moški (pon.) 22.00 Poročila, šport in vremenska napoved 22.20 Poletna scena 22.55 Umetnost igre 23.25 Knjiga mene briga 23.45 Slovenska jazz scena (pon.) (t* Slovenija 2 8.50 Zabavni infokanal 12.10 Proslava ob Dnevu državnosti, posnetek s Kongresnega trga v Ljubljani (pon.) 13.45 Na lepše (pon.) 14.25 Dok. odd.: Jaffa, peklenska pomaranča (pon.) 15.20 Prvi in drugi (pon.) 15.40 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 16.00 Dober dan, Koroška (pon.) 16.30 Dok. portret: Jože Ciuha, slikar svojega časa (pon.) 17.20 Prava ideja! 17.55 Evropsko prvenstvo v nogometu: 4.četrtfinalna tekma, posnetek iz Kijeva (pon.) 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 EP v nogometu 21.00 Mini serija: Puccini (pon.) Jr Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled kronike 16.00 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 Film: Samorastniki 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) 23.40 Na tretjem... Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Čezmejna Tv - koncert 15.30 Dok. odd.: Caravaggio v Rimu 16.00 Back Stage Live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in 17.20 Istrska potovanja 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 Obisk v akvariju 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 20.30 Nautilus 21.00 Dok. odd.: F. Giraldi 21.30 Sredozemlje 22.30 Žogarija 23.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.05 Naš čas 10.00 Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Vaš krog 18.00 Dolenja Trebuša - 100 let 19.35 Za več pravega veselja brez alkohola 20.00 Ob prazniku 21.00 Sacro egoismo - gost Uroš Lipušček 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani kon brez ljubezni (nad.) 8.55 Ris. film: Smo že nazaj 10.40 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.10 17.45 Nad.: Larina izbira 13.05 Ris. film: Življenje žuželk 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabav. serija) 17.00 24UR popoldne 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Osvoji ljubezen (ZDA) 21.50 Nan.: Franklin in Bash 22.45 Nan.: Vohun v nemilosti 23.40 Nan.: Mentalist A Kanal A 7.00 Risane serije 8.25 13.15 Frasier (hum. nan.) 9.25 13.10 Pa me ustreli! (ris. serija) 9.55 16.05 Resn. serija: Faktor strahu Južna Afrika 10.55 Astro TV 12.45 Tv prodaja 13.35 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 17.05 Film: Klub tajnih argentov 18.0019.45 Svet 18.45 Pazi, kamera! 20.00 Film: Policijska akademija 5 (ZDA) 21.40 Film: Bojevniko-vo vstajenje 23.40 Nan.: Kaliforniciranje pop Pop TV 6.20 8.40, 10.15, 11.40 Tv prodaja 6.5016.50 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.50 Za- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Patricija Jurinčič in Romeo Grebenšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Glas iz tujine; 12.15 Pogovor z generalno konzulko Republike Slovenije v Trstu, Vlasto Valenčič Penikan namesto Karl May, pripravlja Bruno Križ-man; 13.20, 14.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena: V studiu Mai-rim Cheber in Danjel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 8. nad.; 18.00 Ženske v renesansi; 18.40 Vera in naš čas; Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.009.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Tistega lepega dne; 10.00, 18.15 Evro 2012; 10.30 Poročila; 11.00 Pogovor z antropologom Petrom Simoničem o pomenu državnih proslav; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 40-le-tnica Avditorija Portorož; 15.30 DIO; 17.00 Stonewood; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling - Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.35, 15.00, 23.00 Glasbena lestvica; 11.0012.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00 La radio a scuola; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E ...state freschi; 18.00 In orbita; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 London Calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113, nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50 EP v nogometu; 8.00, 9.05, 11.00, 12.00 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 10.10 Teren; 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Popoldne na Valu 202; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva: Samospevi na stihe Franceta Prešerna; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. z iskrico v očeh Tisto, ki jo pusti tudi bežen pogled v strani dnevnika, vsako jutro. Iskrico vedenja o tem, kar se spreminja, in o tem, kar ostaja nespremenjeno. O naših ljudeh in njihovih dejanjih. O vsem, kar smo preživeli, in o tem, kar nas še čaka. Iskrico zavesti, da dokler se spoznavamo, javljamo, debatiramo, ostajamo močnejši. Tudi zato vam Primorski dnevnik ponovno ponuja priložnost, da se naročite na 6-mesečno dostavo dnevnika po znižani ceni. Znižana naročnina na tiskano izdajo Primorskega dnevnika za 6 mesecev, od 1. julija 2012 do 31. decembra 2012, znaša 90 evrov in jo lahko poravnate tudi v dveh obrokih: 45 € do 30. 7. 2012 in 45 € do 30. 9. 2012. Bralcem, kijih zanima tudi spletna izdaja dnevnika, nudimo za isto obdobje posebno naročnino na tiskano in spletno izdajo za skupnih 100 €. Tudi to naročnino lahko poravnate v dveh enakih obrokih. Naročniki, ki se bodo naročili pred koncem tega meseca, bodo časopis do konca junija prejemali brezplačno. Vsi novi naročniki bodo dobili v dar knjigo Spomini na leto 1945. Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga. POLETNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naročnina na Primorski dnevnik po znižani ceni + DARILO 90 evrov Primorski r dnevnik INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu PRIREDITVE Nedelja, 24. junija 2012 2 7 / GLEDALIŠČE TRST - Mozaiki Roberte Škerlavaj v Narodni in študijski knjižnici Košček za koščkom ustvarja mojstrovine Mlada umetnica uporablja kamenčke, drobce lesa, ostanke ploščic in marmorja - Razstava do 31. avgusta TRST - V tržaški Narodni in študijski knjižnici se nadaljuje ciklus razstav, s katerimi želijo občinstvu predstaviti mlade umetnike in hkrati spodbuditi njihovo ustvarjanje. V začetku junija so tako na ogled postavili Mozaike Roberte Škerlavaj, ki je to antično tehniko vzljubila na prvi pogled. Kot sama pravi, je kot otrok na televiziji videla oddajo o mozaikih in že takrat je staršem naznanila, da bo to počela, ko bo velika. In če sanjaš dovolj dolgo, se sanje tudi uresničijo. Po končani nižji srednji šoli se je vpisala na umetnostni zavod Enrico e Umberto Nordio v Trstu in ko je usvojila vse potrebne umetniške tehnike, se je njena pot nadaljevala na znameniti šoli za izdelovanje mozaikov v Spilimbergu. Ko Roberta pripoveduje o mozaikih, bodisi o tehnikah bodisi o navdihu, se krvničke v njenem telesu spremenijo v raznobarvne mozaične delce, oči za-žarijo in iz nje se usuje neustavljiv plaz besed, ki vedno znova sestavlja nove motive. Rada se preizkuša prav v vseh tehnikah mozaika: rimski, bizantinski, benečanski, moderni in sodobni. Navdih za svoje stvaritve najde v naravi, motorjih (ki so njena druga velika ljubezen), umetnosti in še in še. Je nenehna iskalka različnih koščkov, ki lahko postanejo mozaik, kot so kamenčki, drobci lesa, ostanki ploščic, marmorja in podobno. Pri upodabljanju pokrajine si pogosto pomaga s fotoaparatom. Posnetek potem potrpežljivo prenaša košček za koščkom in tisto, kar na fotografiji manjka, doda iz lastne domišljije. In tako na- Roberta Škerlavaj in mozaik z Miramarskim gradom kroma stajajo prave mojstrovine, ki kljub svoji dvodimenzionalni naravi po točno določenih pravilih sestavljanja barv prodrejo v globino in nas spustijo v prostor. Tako na razstavi izstopa majhen mozaik v sodobni tehniki, ki ga sestavljajo kamenčki iz Tilmenta in koščki naplavlje-nega lesa, v katerem nam Roberta pokaže svoje umetniško dušo. Na odprtju smo izvedeli, da je Roberta dolga leta igrala flavto in oboo v Pihalnem orkestru Ricmanje, kateremu je tudi poda- rila logotip, seveda v tehniki mozaika. V knjižnici je Roberta razstavila le delček svojega bogatega opusa. Nekatera njena dela so svoj prostor dobila na pomembnih mestih: njen mozaik občinskega grba na primer krasi vhod sedeža dolinske občine. S tehniko mozaika ustvarja tudi logotipe, ure, okvirje za slike in fotografije. Roberta bi želela delati kot tlako-valka, torej opremljati interierje in ek-sterierje s talnimi in stenskimi mozai- ki. Če vas bo njeno delo navdušilo, ji mogoče lahko pomagate uresničiti to željo. Ob svoji prvi samostojni razstavi je ustvarila tudi mozaik, ki bo odslej krasil Narodno in študijsko knjižnico. Odprtje razstave so popestrili Robertini prijatelji in glasbeniki Marco Bernini na oboi ter Francesco Bernasconi na klaviaturah, ki sta spremljala pevko Sibil-lo Serafini. Razstava bo odprta do 31. avgusta. (alt) GLASBA _SLOVENIJA_ KRIŽANKE ■ Ljubljana Festival 2012 V soboto, 7. julija ob 21.00 / John Dempsey, Dana P. Rowe: »Čarovnice iz Eastwicka«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Keltski festival Triskell Park Ferdinandeo Danes, 24. junija, ob 21.00 / Nastopata: Irish & More (Furlanija-Julijska Krajina) in Vincenzo Zitello iz Coma. V ponedeljek, 25. junija, ob 21.00 / Nastopajo Arnwil (Furlanija-Julijska Krajina). V torek, 26. junija, ob 21.00 / Nastopajo Selfish Murphy (Romanija). V sredo, 27. junija, ob 21.30 / Nastopajo Wooden Legs (Trst). V četrtek, 28. junija, ob 20.30 / Nastopata: Figli di Puff (Trst) in La Corte di Lunas (Furlanija-Julijska Krajina). V petek, 29. junija, ob 20.45 / Nastopata: The Sidh (Dolina Aosta) in Pud-dy Murphy (Austrija). V soboto, 30. junija, ob 20.30 / Nastopata: Gens d'Ys (Milan) in Tannahill Weavers (Škotska) V nedeljo, 1. julija, ob 21.15 / Nastopa skupina Happy Ol'Mc Weasel (Slovenija) _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg Danes, 24. junija, ob 21.00 / ples / Dance show in plesna predstava »MIT« v izvedbi M & N DANCE COMPANY / Nastopata: Nastja Bremec in Michal Rynia. Jutri 25. junija ob 21.00 / ples / Gala baletni večer pod zvezdami in osrednja prireditev v počastitev 21. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije. LJUBLJANA ■ 53 Jazz festival Ljubljana Cankarjev dom Klub CD V četrtek, 28. junija ob 20.30 / Joe McPhee & Ingebrigt Háker Flaten, ZDA, Norveška / Joe McPhee, trobenta in altovski saksofon; Ingebrigt Háker Flaten, bas. / ob 22.00 / Adam Lane's Full Throttle Orchestra, ZDA, Portugalska / Adam Lane, kontrabas; Nate Wooley, Susana Santos Silva, trobenti; David Bindman, tenorski in sopranski saksofon; Avram Fefer, altovski saksofon in klarinet; Matt Bauder, baritonski in tenorski saksofon; Reut Regev, pozavna; Igal Foni, bobni. V petek, 29. junija, ob 23.30 / Peter Evans, ZDA / Peter Evans, trobenta / ob 00.30 / Žiga Murko 13, Slovenija, ZDA / Jan Kus, sopranski saksofon; Jure Pukl, tenorski saksofon; Boštjan Simon, altovski saksofon; Jonathan Powell, Jason Palmer, Tomaž Gajšt, trobente; Žiga Murko, Vid Žgajner, Andy Hunter, pozavne; Goran Krmac, tuba; Andrej Hočevar, bobni. V soboto, 30. junija ob 11.30 / Kaja Draksler, Slovenija / Kaja Draksler, klavir / ob 13.00 / Lama, Portugalska, Kanada / Gonçalo Almeida, kontrabas; Susana Santos Silva, trobenta; Greg Smith, bobni / ob 16.00 / Trumpet and Drums, ZDA, VB / Peter Evans, Nate Wooley, trobenti; Jim Black, Paul Lyt-ton, bobni. Štihova dvorana V petek, 29. junija, ob 18.00 / Joe McPhee, ZDA / Joe McPhee, trobenta in altovski saksofon. Križanke V petek, 29. junija, ob 20.30 / Jure Pukl's Abstract Society, Slovenija, ZDA / Jure Pukl, saksofoni; Kaja Draksler, klavir; Joe Sanders, bas; Damion Reid, bobni / ob 22.00 / Dee Dee Bridgewa-ter, ZDA / Dee Dee Bridgewater, glas; Edsel Gomez, klavir; Pernell Saturnino, tolkala; Thomas Bramerie, bas; Gabriel "Minimo" Garay, bobni. V soboto, 30. junija ob 20.00 / Ibrahim Maalouf Diagnostic, Francija / Ibrahim Maalouf, trobenta; François Delporte, kitara; Youenn Lecam, flavta, trobenta; Xavier Rogé, bobni; Laurent David, bas; Yvan Robilliard, fender rhodes / ob 21.30 / Neneh Cherry & The Thing, Švedska, Norveška / Neneh Cherry, glas; Mats Gustafsson, saksofoni; Inge- brigt Haker Flaten, bas; Paal Nilssen-Love, bobni / ob 23.00 / John Scofield's Hollowbody Band feat. Kurt Rosenwinkel, Ben Street, Bill Stewart, ZDA / John Scofield, Kurt Rosenwinkel, kitari; Ben Street, bas; Bill Stewart, bobni. Metelkova Gala Hala V petek, 5. julija ob 20.00 / koncert / Nastopata: »Pennywise in SNFU« V nedeljo, 29. julija ob 20.00 / koncert / Letni oder Gale Hale / Folk metal večer / Nastopata: Arkona (RUS) in Brezno (SLO). V ponedeljek, 3. septembra ob 20.00 / koncert / Nastopajo irska rock skupina: »Flogging Molly«. Channel Zero Kino Šiška V torek, 3. julija ob 21.00 / koncert / Nastopa slavni band iz Brightona, »The Kooks!«. V sredo, 4. julija, ob 20.00 / koncert / nastopa rock skupina: »The Cult« FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in sku- pine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija Kulturnega doma: na ogled je skupinska razstava solidarnostne narave »DiversArte« na kateri sodelujejo s svojimi likovnimi deli tako prizadeti otroci, kot njihovi izurjeni likovni animatorji in sicer: Annamaria Fab-broni, Ada Candussi, Emilia Mask, Ma-riagrazia Persolja, Nirvana Zolia, Ar-naldo Grudner in Luigi Togut. Razstava bo odprta vse do 30. junija po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradav-nine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi li-piške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene sku- pine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. Nedelja, 24. junija 2012 VREME jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež <5 Ùa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Zaradi grebena visokega zračnega pritiska bo vreme v naši deželi v nedeljo razmeroma stanovitno; med ponedeljkom zvečer in torkomzjutraj pa nas bo zajela hladna atlantska fronta, pred ^ njo pa bolj nestanovitni zahodni tokovi. Nad jugozahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda priteka k nam toplejši in nekoliko bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.18 in zatone ob 23.31 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. MORJE Morje je močno razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 8.11 najnižje -41 cm, ob 15.39 najvišje 36 cm, ob 21.49 najnižje -3 cm. Jutri: ob 1.31 najvišje 5 cm, ob 9.01 najnižje -33 cm, ob 16.29 najvišje 40 cm, ob 23.20 najnižje -12 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........25 2000 m ..........11 1000 m ..........19 2500 m............8 1500 m ..........14 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v visokogorju 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 14/26 TOLMEČ O 12/27 VIDEM O l^i 16/32 O PORDENON 17/31 CELOVEC O 10/21 TRBIŽ O 11/26 o 11/22 KRANJSKA G. 0 12/23 S. GRADEC ČEDAD O 17/31 O TRŽIČ 14/24 O KRANJ V o ^ LJUBLJANA 15/26 POSTOJNA O 14/25 KOČEVJE REKA 17/28 CELJE 15/24 O MARIBOR O 15/25 PTUJ O M. SOBOTA O 16/27 N. MESTO 14/24 O ZAGREB 15/25 O ÍNAPOVED ZA DANES* Zjutraj bo lepo in jasno po vsej deželi, ob obali bo pihala zmerna burja; popoldne bo po nižinah in ob obali še vedno lepo, pihali bodo lahni krajevni vetrovi, medtem ko bo v gorah spremenljivo z možnostjo posameznih krajevnih ploh. Danes bo večinoma sončno, burja na Primorskem bo čez dan ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem okoli 31 stopinj C. 5čS TOLMEČ O 13/24 ^ M* Ají VIDEM O 60-W 17/29 O PORDENON 18/28 66. TRBIŽ O 12/23 o 14/19 KRANJSKA G. 5G ČEDAD O 18/28 65* VE ¡/21 ¿3* o GRADEC 17/21 0 CELOVEC /TO), O 15/21 (Xjß- o 14/20 S. GRADEC O TRŽIČ 16/22 r, CELJE 16/23 O KR°NJ 0 LJUBLJANA 16/24 N. MESTO 14/23 POSTOJNA O ^^ O 16/23 --- KOČEVJE o ČRNOMELJ MARIBOR 017/22 PTUJ O M. SOBOTA O 17/23 ZAGREB 18/26 O N 'S REKA 18/27 «ât (NAPOVED ZAJUTRI V gorah bo povečini pretežno oblačno, že zjutraj bo rahlo deževalo po širšem območju; čez dan pa nevihte. Po nižinah in ob obali bo spremenljivo oblačno, čez dan bodo možne posamezne plohe in nevihte najprej po nižinah, pozneje tudi ob obali. Pozno popoldne oz. zvečer bo ob obali in na vzhodu spet zapihala zmerna burja. Jutri bo več oblačnosti, na severu in zahodu se bodo že kmalu začele pojavljati krajevne padavine, deloma kot plohe ali nevihte, ki se bodo čez dan razširile nad večji del Slovenije. umeuro •• ••• •••• •••• •••• •••• ••••• •••• •••• •••• •• ••• • • • •••••• •• •• •• •• •• •• •••• • • • • • • •••• •• •• •• ••••• ••••• ••••• •••••• •• •• •• •• •••••• •• •• •• •• ••••• • • ••••• • •• • •• • •• •• • • •• •• • •• •• •• •• • • •• • •••••• • • •••••• ••••• •••••• •••••• • • •••• • • •••• ••••• ••••• •••• • •••• iperoocp moi J8atci limefli CALZEDONIA OB .L/ RUBI NO M* ¿k*? 3lUESPiRit (iiimHMi i n 11 m i ss i m i 1CT GE SOLE rti ^ i tre HELM NTE GameStop power to the playera- suucitchi Vfarmofr&e Kl KO Jean Louis David Tcivo A A* ■■■ m «M* •••• SI«* aaaa aaaaa aaaa aaaa mm srs û"» sr ¡£3 sra a"s h-«b-h a s ::« s: ::i: ..:i ::« :::i :: » :: a :: v S .. •««• m» ias* •!:«• :i •!«■ mm M" Mv.Grill Steak S Pizza H d u s g Jutri smo odprti f TO i PO * Milje(Trst) - www.montedorofreetime.it - Brezplačno parkirišče