Leto LXXn, It. 187 Poltnln« plačana ▼ gotovfcd. m DI« PtttgeMIfir 1» BeoUk Preb - Cen« G T Crednlitvo ■ uprava« Ljubljana, Kopitarjeva I. Telefon 38-61—23-64. Mesečna naročnina 25 lir. ta lno. temstvo «0 Ur. — Oek. rai. LJubljana 10-650 ta naročnino ln 10.394 u inserate. Izključno zastopstvo ca oelaae tt Italije ln Inozemst^ai UPI 8. A. Milana. BekopltOT n* vračamo. SLOVENEC AVGUST - 1944 17 ČETRTEK Erbitterte Kampfe mit Schwerpunkt Falaise Feindvorstoss in Ricbtung Chartres-Dreux — Dinard nach heldenhaiten Kampf vcrloren — Restbesatzung von St. Malo trotzt ieindlichcm Ansturm in der Zitadelle — Heftige Kampie an der siidiranzosischen Kiiste — Frontverbesserungen westlich Sanok und im grossen Weichselbogen Fiibrerhauptquartier, 16. August. NDB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannti In der Normandie toben mit Schwerpunkt im Raum nordlich und nordostlich Falaise erbitterte Kampie. Der Feind versueht immer wieder, unter starkstem Materialeinsatz, aui breiter Front in Richtung Falaise durchzu-brechen, um sich mit den aus dem Raum Carrouges nach Norden angreilenden amerikanisehen Kralten zu vereinigen. Erst nach stundenlangem Ringen gelang es dem Gegner unter hohen Verlusten in unsere stutzpunktartig besetzte Front ein-zudringen und nach Siiden und Osten Gelande zu gewinnen. Aus dem Raum von A 1 e n c o d nach Osten vorstossende ieindliche Krafte stehen im Abschnitt C h a r t r e s-D r e u x im hartem Kampf mit unseren Sicherun-gen. Io der Bretagne ging die Stadt Dinard nach heldenhaiten Kampi ver-loren. Die restliche Besatzung von St. Malo, die sich nach Abwehr starker ieindllcher Angrilie in die Zitadelle zu-riickgezogen hat, trotzt dort immer noch fanitlichen Ansturmen des Feindes. Die dreimal wiederholte Aufforderung des Feindes zur Uebergabe blieb unbeant-wortet. An der SSdlranzosischen Kiiste wurden mehrere feindliche Landungs-versuehe zwischen T o u 1 o n und C a n -n e s abgeschlagen. Es gelang dem Gegner jedoch, an einigen Stellen der K fl -s t e Fuss zu fassen. Heftige Kampie sind hier itn Gange. Die im Rficken unserer Vcrteidigungszone abgesetzten ieindli-chen Luftlandetruppen werden von unseren Reserven angegriffen. In Luitkampfen, durch Flakartillerie der Luftwaife und der Kriegsmarine so-wie durch Seestreitkraite verlor der Feind iiber der w e s t- und si d I r a n -rosisehen K ii s t e 23 Flugzeuge. Ini franziisischen Raum wnrden 164 Terroristen im Kampf niedergemaeht. Scbweres Feuer der >V 1« liegt wei-ter auf dem Grossraum von London. Aus 11 a I i e n werden keine Kampf-liandlungen von Bedeutung gemcldet. Im K a r p a t h e n v o r l.a u d erziel-ten Verbiinde des Hccrcs und der Waf-fen-SS wcstlich Sanok in dreitiigigen hartniickigcn Kiimplen gegen sieben feindliche Schiitzendivisionen eiuige Frontverbesserungen. Die Sowjets hatten hohe blutige Verluste und verlnren 51 Panzer und Selbstfahrlafletten. »S Ge-schiltze, zahlreiehes Kriegsgeriit und eine grosse Anzahl Gefangener. lin grossen W e i c h s e 1 h o g e n wostlich Baranow nahmen Panzer- und Pauzergrenadier-Verhiindo gegen ziihen Icindlichen \Viderstnnd mehrere Ort-sehaften und 6chl<»ssen eine FrnntlUcke. Siidiistlich AVarka sotvie zuisehen der W e i c h s e 1 und dem olieren N a r e w >vurden zahlreirhe Angriffe der Bol-schewisten zerschlagen. Beiderseits der Memel griffen die Soivjets im Raum von W i I k o w i s e h k e n und Rasel-n e n mit massierten Krafteu und starker Fliegerunterstiitzung an. Ks gelang ihnen nur hei WiIkowischken ge-ringfiigig Boden zu gewinnen. Alle iibri-gen Angriffe wurden verlustreich abge-wiesen. An der I e 11 i s c h e n Front scheiter-ten nordlich B i r s e n erneule, mit star-ken Kriiften geliilirte feindliche Angriffe. Die Bolschewisten vcrloren hierbei 40 Panzer. Im Binbruchsraum siidwestlich des Pleska u er Sees dauern die wechse|vollen Kiimpfe mit unverminder-ter Harte nn. Starke Schlachtfliegerver-biindo griffen hier besonders wirksam in die Rrdkiiinpfe ein. Die Sowjets vcrloren gestern an der Ostfront 52 Flugzeuge. Nordamerikanische Bomber griffen Orte im West- und Nordwest-deutsehland an. Durch Luftvertei-digungskriifte wurden 29 feindliche Flugzeuge, darunter 27 viermotorige Bomber, zum Absturz gebracht. •In der Nacht warfen einzelne feindliche Flugzeuge Bomben auf Berlin und im rheiniseh - westfili-sehen Gebiet. Drei feindliche Flugzeuge wurdon abgcschossen. Boji v severni Franciji Berlin, 15. avgusta. Mednarodni poročevalski urad poroča: Že šest dni vršeči se in z največjimi količinami oklepnikov, topništva, letalskih sil in najmanj 12 divizijami izvajani ob-Voljevalnj premiki na področju med Caenom in Le Mansom so se nadaljevali tudi v ponedeljek. Kanadci so že v nedeljo zvečer s slabšimi silami udarili na področju južno od Caena ob obeh straneh Laize in vzhodno od Orne. Pri njihovem prvem sunku proti Falaisu so bili v prvih treh dneh izgubili kakih 300 oklepnikov, kar je bil za nje tako hud poraz, da so rabili več dni za izpopolnitev in preureditev. Včeraj so okrog poldneva uporabili znova več sto oklepnikov. Prišlo je do izredno ogorčenih bojev, v katerih sta imeli obe strani izgube in pri katerih so oklepniški oddelki prve kanadske armade doživeli nove poraze, o katerih še ni točnih številčnih podatkov. Vkljub ogromni uporabi sil pri njihovem velenapadu pa je Kanadcem uspelo, da so napredovali le za kakih 3 do 3 in pol kilometrov, za kar so morali poleg visokih tvarnih izgub dati še mnogo moštva. Boji se nadaljujejo tako vzhodno od ceste v Falaise, kot tudi zahodno od Laize, kjer so bila napredovanja kanadskih elitnih čet prav posebno majhna. Tudi v 6meri proti Condčju napadajoči kanadski napadalni oddelki niso mogli doseči nič drugega, kot nekaj krajevnih vdorov. Ob proti zahodu izbočenemu loku bojišča južno od Vira so odbili Nemci več ameriških napadov. Amcrikancem je zgolj severovzhodno od Sourdevala uspel globlji vdor v smeri Tinchebrayja, katerega pa so Nemci kljub nadmočnim sovražnim silam vseeno prestregli. Tudi pri Domfrontu so izvršili Amerikanci več sunkov, ne da bi jim uspelo vdreti v nemško postojanke. Severno od Le Mansa 6o si skušali Amerikanci dohiti na področju pri Alencomu več svobode za gibanje v severni in severnozahodni smeri. Popoldne so jih Nemci vedno bolj potiskali v obrambo. K bojem na vzhodnem bojišču Berlin, 15. avg. Mednarodni poročevalski urad javlja k bojem na srednjem in južnem odseku vzhodnega bojišča: Na Karpatskem predgorju so se omejevali boji dne 14. avg. skoraj izključno le na krajevna podvzetja, ki so imela značaj izvidniških sunkov. Med Sanom in Vislo ter tudi na področju Sanoka ter Mielca so se ves dan menjavali napadi s protinapadi, pri čemer se je nemškim četam povsod posrečilo obdržati svoje postojanke. Nasprotno pa je prišlo do težkih bojev na mostišču pri Baranovu, kjer so hoteli boljševiki z močnimi oklep-niškimi in pehotnimi silami razširiti svoje vdorno področje, predvsem proti severovzhodu. Zaradi vzglednega sodelovanja vseh vrst orožja in zaradi žilavega odpora nemškega topništva so so izjalovili vsi ti poskusi. Nemški napad, ki je bil usmerjen proti globini vdornega področja in proli kateremu so dovedli boljševiki včeraj nadaljnja ojačenja, predvsem oklepnike, je dovedel do nadalj-njeg-i zoženi a predmestja. Po nekem doslej nepopolnem poročilu je samo neka nemška oklepniška skupina včeraj uničila 51 sovjetskih oklepnikov. Razbreme-njevalni napadi, ki so jih izvedli boljševiki severno od tega vdornega področja pri Annopolu, niso dosegli nikakega uspeha. Krvavo se je izjalovil nek bolj-ševiški sunek na področju Kazinera, za-padno od Lublina. Veliko večji obseg so zavzeli boji na mostišču pri Varki, i t katerega so izvedli boljševiki močne napade z več divizijami v smeri proli jugu, ki pa so bili kljub močni topniški in oklepniški podpori odbiti. Pri tem je bilo hitro zajezenih nekaj vdorov. Na dveh mestih so bile naprej potisnjene boljševiške sile odrezano od svojih zvez v zaledju. • V Varšavi so se nadaljevali očiščevalni boji proti boljševikom. Večje skupine čet upornikov, ki so prišle zaradi odločnega nemškega nastopa v brezizgle- den položaj ter so bile popolnoma izčrpane, so se vdale. Severnovzhodno od Varšave so izvedli boljševiki nekaj slabših napadov, ki pa niso dovedli do ni-kakšnega uspeha. Tudi na obeh straneh Bialystoka ni prišlo včeraj več do velikih bojev. Boljševiki, ki so sledili na področju Osovieca nemškim odmikalnim premikom, so se omejevali le na izvidniške sunke, pri katerih so odnesli krvave glave. Vendar kaže, da nameravajo izpopolniti svoje tukajšnje sile ter je zato računati z uadaljnjimi napadi. Ogorčeni boji s težiščem pri Falaisu Sovražnikov sunek v smeri Chartres-Dreu* — Dinard izgubljen po junaškem boju — Preostanek posadke St. Maloja vztraja kljub sovražnemu navalu v trdnjavi — Siloviti boji na južnoirancoski obali — Izboljšanje bojne črte zahodno od Sanoka in v velikem Vislinem loku Fiihrcrjev glavni stan, 16. avg. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V Normandiji divjajo ogorčeni boji s težiščem na področju severno in severnovzhodno od Falaisa. Sovražnik skuša vedno znova i največjo uporabo gradiva na široki bojni črti prodreti v smeri proti Falaisu, da bi se združil z ameriškimi silami, ki napadajo iz področja pri Car ro lig esu proti severu. Šele po vefurnih bojih se je posrečilo nasprotniku z visokimi izgubami vdreti v naše položaje, ki so zgrajeni t obliki oporišč, ter napredovati proti jugu in vzhodu. Sovražne sile. ki prodirajo iz področja pri Alenconu proti vzhodu, se nahajajo na odseku Chartres-Dreui v trdih bojih z našimi zaščitnicami. V Bretanji snm po junaškem boju izgubili mesto Dinard. Ostanek posadke S t. Maloja. ki se je po obrambi modnih sovražnih napadov umaknila t trdnjavo, kljubuje tam Še vedno vsem sovražnim napadom. Trikrat ponovljeni sovražni poziv k predaji jo ostal brezuspešen. Ob jnžno-francoski obali smo med Tunlonoin in Cannesom odbili vež sovražnih izkrcevalnih poskusov. Vendar se je pesrefilo nasprotniku izkrcati se na nekaterih mestih. Tu so v teku silni boji. Naše rezerTe so napadle z letali pripeljane sovražne čete, ki so pristale za hrbtom naše obrambne cone. V zračnih bojih, zaradi protiletalskega topništva, letalstva vojne mornarice ter zaradi pomorskih sil je Izgubil sovražnik nad zapadno in južno francosko obalo 23 letal. Na francoskem področju je bilo v boju uničenih 164 teroristoT. Težak ogenj »V lc leži nadalje nad velepodročjem Londona. Iz It al i je ne poročajo o nobenih pomembnih bojih. Sovražni izkrcevalni poskusi v južni Franoiji Berlin, 15. avgusta." V zgodnjih jutranjih urah dne 15. avgusta so napravili Angloamerikanci izkrcevalni poskus na francoski južni obali pri Bor-mesu vzhodno od Toulona. Napad, ki je bil izvršen z majhnimi izkrcevafni-ini vozili, se je izjalovil spričo pazljivosti in obrambne sile tamkajšnje obalne obrambe. Neka sovražna skupina, močna pol čete, je zaišla na nemško minsko polje ter se je vdala. Berlin, 15. avgusta. Mednarodni poročevalski urad javlja: Spričo tridnevnega težkega bombardiranja utrdb na južnoirancoski obali ter ugotovljenega premikanja izkrce-valne mornarice, obstoječe iz kakih sto vozil in zaščitene z vojnimi ladjami in močnimi letalskimi silami, lahko pričakujemo nadaljnje izkrcanje An-gloamerikancev. .... V noči na torek je bil izvršen prvi poskus v zalivu pri Bormesu, kakih 20 km vzhodno od IIycresa, ki pa se jc zaradi čuječnosU nemške obalne obrambe krvavo zrušil. Od jutranjih ur današnjega dne leži obala med Cannesom in Nieo pod močnim ognjem sovražnega ladijskega topništva. Z raznih točk med Toulonom in Cannesom javljajo o nadaljnjih izkrcevalnih poskusih, med drugim tudi o kakih slo tovornih jadralnih letalih, ki jih močno ščiti ostalo letalstvo. Del teh poskusov so Nemci že razbili. Na drugih mestih pa so v teku boji z nemškimi stalnimi zaščitnicami Berlin, 15. avgusta. Za pripravo svojega medtem že izjalovljenega iz-krcevalnega poskusa na francoski sredozemski obali vzhodno od Toulona so izvršili Angloamerikanci v večernih urah dne 14. avgusta več letalskih napadov na področje Niče in Marseilla. V obeli prostorih so odvrgli bombe, V Karpatskem predgorju so oddelki vojsko in vojaško SS zapaduo od Sanoka t tridnevnih trdovratnih bojih proti 7 sovražnim strelskim divizijam nekoliko izboljšali bojno Črto. Sovjeti so imeli visoke krvave izgube ter so izgubili (it oklepnikov in motoriziranih topov, 98 lopov, številno vojno gradivo iu veliko število ujetuikov. V velikem loku Visle zahodno od Baranova so zavzeli oklepniški in oklepniško - grenadirski oddelki kljub žilavemu sovražnemu odporu več krajev ter zaprli neko razpoko. Jugovzhodno od Varke ter nied Vislo iu gornjim N a r e v o m smo razbili številne boljševiške napade. Na obeh straneh Memel a so napadli Sovjeti na področju pri V i I k u v i -škisu in Rosijeniju z močnimi silami in z močno podporo letal. Samo pri V i I k a v i š k i s u sc jim je posrečilo zasesti malo ozemlja. Vsi ostali napadi so bili odbiti z velikimi izgubami. Na I a t i š k e m bojišču so se izjalovili severno od U i r ž a j a ponovni, z močnimi silami izvršeni sovražni napadi, v katerih so izgubili boljševiki 40 oklepnikov. Na vdornem področju jugozahodno od Pskovskega jezera sc nadaljujejo spremenljivi boji z nezmanjšano silovitostjo. Močni oddelki bojnih letal so posegli tu posebno uspešno v boje na zemlji. Sovjeti so izgubili včeraj na vzhodnem bojišču 52 letal. Severnoameriški bombniki so napadli kraje v zahodni in severozahodni Nemčiji. Protiletalske obrambne sile s0 zbile 29 sovražnih letal, med njimi 2? štirimotornih bombnikov. Ponoči so vrgla posamezna sovražna letala bombe na Berlin in na rensko - \vestfalsko področje, i Sestrelili smo tri sovražna letala. Kov udarec komunist, tolpam na Balkanu Berlin, 15. avgusta. Komunistične tolpe na Balkanu so se skušale v preteklem tednu zbrati na južni in jugozahodni srbski meji. Nemško vojaško vodstvo je pravočasno spoznalo ta načrt, tako da so bile uničene tolovajske skupine, ki so bile zbrane na Jastrebačkem pogorju. Nadaljnje večje tolovajske skupine so skušale vdreti v Srbijo preko doline reke Ibar z vzhodno Bosne in iz Črne Gore. Nemške čete, podprle z muslimani, Srbi, Albanci in Hrvati ter s prostovoljci ruske narodnosti, so na teh odsekih uspešno napadale tolovaje. Ob reki Ibar so so branile čete, ki so varovale dolino in železniško progo, v majhnih oporiščih. Te četo so sestojale iz prostovoljcev ruske narodnosti. Često je bilo v vsakem bukerju le po par mož. Le kjer sc jo tolovajem posrečilo, da so pognali v zrak bunkerje z njihovimi posadkami, ki so so borile do poslednjega moža, se jim je posrečilo prekoračiti roko. V Črni Gori in v Albaniji so nemške čete neprestano napadale tolovaje, ki so pritiskali na nova področja. V številnih bojih so utrpeli težke izgubo. Tolovajske skupine, ki so bile zbrane v vzhodni Bosni, so se po z a njih izgub polnih bojih umaknilo proti jugu, pri čemer so jili nemške čete stalno zasledovale. Tolovaji so izgubili samo v 24 urah 1000 mrtvih. Berlin. Pri čistilnih napadih okrog Zadra v Dalmaciji so nemške čete zaplenile 25 tolovajskih čolnov, 102 pa potopile. Po bojih v srednji Albaniji so se komunistične tolovajske skupine zatekle, v pogorje Kara-Orman. Tu so jih te dni Nemci znova napadli in končno razbili. Nekaj preostankov jc skušalo pobegniti proti severovzhodu in vzhodu. Nemške varovalne sile so jih napadle ter jim zadajajo v novih spopadih vedno nove izgube. Veleposlanik von Papen dobil visoko odlikovanje Fiihrorjev glavni stan, 16. avg. Ftihrer je podelil na predlog nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa dosedanjemu nemškemu veleposlaniku v Turčiji Franzu von Papen zn njegove izredne zaslugo za Nemčijo viteški križ vojno-zaslužnega križa z meči. Berlin, 15. avgusta. V kolikor je znano, namerava francoska vlada ostati v Vic.hyju, so izjavili daues v \ViI-chelmstrasse. pri Marseillu tudi padalce, o katerih pa se je ugotovilo, da so bile lutke. Berlin, 16. avg. Mednar. poročevalski urad javlja k sovražnemu izkrcanju na južni francoski obali: Novo izkrcanje Angloamerikanrev na južno-franco9ki obali se je pričelo z močno predpripravo bombniških napadov na obalno obrambo v jutranjih urah 15. avgusta ter so razteza po dosedanjih poročilih na približno 200 km dolg obalni pas, ki sega od področja Cannesa ter zapadno od Toulona. Nemška obalna obramba je bila zaradi izvidnikov, ki so opazili sovražno izkrcevalno mornarico, žo ko je izplula iz luk na zapadni obali Korzike, na to pripravljena ter je povsod vladala največja alarmna pripravljenost. Zaradi teh okolnosti se je tudi popolnoma izjalovil prvi izkrcevalni poskus v zalivu Bornes, ki jo bil izveden še ponoči. Poleg tega so bila odbita tudi nadaljnja izkrcanja, ki so se izvršila približno ob istem času na petih različnih mestih. Dva poskusa v zalivu Hyeresa in pri St. llaffaelu sta bila odbita, na treh nadaljnjih mestih se vodijo še ogorčeni boji. Topniški ogenj sovražnih vojnih ladij, ki ščitijo izkrcevalno mornarico, se je razširil do področja pri San Kemo na vzhodu in do Toulona na zapadu. Nemške obalne baterije z vso silo odgovarjajo na ta ogenj. Številni izkrcevalni čolni so bili potopljeni ali zažgani še na morju ali pa ob približanju k obali, drugi so sicer dosegli obalo, vendar so sc zapletli v obalne zapore. Po dosedanjih poročilih se je posrečilo Amerikancem izkrcati oklepniške sile le v zalivu St Tropez. V ostalem iz razumljivih razlogov ne poročajo o posameznostih in krajih. Vendar sporočajo, da so skušali pristati sovražni padalski lovci v moči enega bataljona na nekem področju za nemškimi obalnimi utrdbami, da pa so jih tamkaj se nahajajoče čete takoj močno napadie. Ti padalski lovci so pri tem utrpeli visoke izgube. Nemške čete so močno napadle tudi čete, pripeljane z letali, ki so bile v približno isti moči izkrcane na istem področju. Velika ovira za invazijske čete so tudi obširna min ska polja v utrjeni coni. Tako je bila neka bojna skupina z 1 častnikom in 60 možmi prisiljena, da se je vdala na nekem minskem polju pri St. Ratlaelu. Milan. Stanje ranjenega strankinega tajnika ministra PavoLinija je dobro. Upravičeno upanje na »totalni preobrat« splošnega položaja Krakov, 15. avgusta. Pod predaed-stvom generalnega guvernerja državnega ministra dr. Franka 6e jo vršila na krakovskem gradu seja vlade, na kateri je generalni guverner uvodoma obrazložil splošen položaj ter poudaril, da zahteva ta položaj izredne naporo. Na drugi strani pa je poudaril, da opravičuje sedanji položaj že sedaj vsa upanja na »totalni preobrat«. Člani vlade so podali polom z ozirom na vojaške dogodke svoja poročila. Šef vlade, državni tajnik dr. Bilhlcr je nato obravnaval odredbe, ki jih je izdal generalni guverner za osvoboditev sil na območju civilne uprave, ki bodo določene za državno obrambo. Generalni guverner se je zaključno zahvalil članom vlade za njihovo vzgledno obnašanje, ker so 6e s tem izkazali kos kritičnemu položaju. Nadalje se je spomnil generalni guverner lojalnega zadržanja poljskega prebivalstva, ki po večini, kljub izrednim okolnostim nadaljuje svoje delo tako v poljedelstvu, v industriji in v upravi. Totalna mobilizacija tudi v Protektoratu Praga 15. 8. Nemški državni minister za Češko in Moravsko RS-Obergruppen-luhrer Frank je sprejel včeraj člane vlad" protektorata, da bi mu podali svoje predloge za totalno mobilizacijo v protektoratu Češke in Moravske Predsednik vlade, pravosodni minister dr. Krejči je izrazil voljo vlade protektorata, da se bo z vsemi silami zavzela za uresničitev to-tailne mobilizacije češkega prebivalstva. Državni minister Frank je pozdravil iniciativo vlade protektorata. Izjavil je, da je samo po sebi razumljivo, da sc pro-tektorat kot sestavni del Nemčije popolnoma udeleži te velike naloge ter s tem pripomore do končne zmage. Usoda Poljske dokazuje vsakemu Cehu, da ne gre pri tem le za koristi Nemčije, marveč da se istočasno reši pred nevarnostjo bolj-ševiškega uničenja tudi češki narod. Pri tem velja tudi za Čehe osnovno pravilo, da gre pri tem le zn prehodne vojne ukrepe, ki bodo tem hitreje prenehali, čim odločneje bodo sedaj izvedeni. Sovjeti nameravajo izvesti veliko preseljevanje Bern, 15. avgusta. svicarsTca poročevalska agencija javlja iz Stockjiol: ina: Iz zaupnega razgovora, ki g,i je. imel nek inozemski diplomat s članom sovjetskega poslaništva v Stockholmu, je razvidno, da nnmerava Sovjetska zveza reposredno po vojni izvesti nn svojem področju veliko preseljevanje. Pravno osnovo za to nudi nek zakon, ki ga jo i/dal pred kratkim vrhovni Sovjet glede preseljevanja gotovih delov naroda v zato določene province v Sibiriji. Sovjetski diplomat jc pri tem namignil, da nameravajo preseliti predvsem ono prebivalstvo, ki je prišlo v tej vojni v slik z Nemci. Sovjetska zveza hoče namreč imeti na svojih mejnih področjih čisto rusko prebivalstvo. Mikolajczyk se je zatekel k Edenu Stockholm, 14. avgusta. 1'euterjev diplomatski dopisnik poroča, ila bo poljski ministrski predsednik Mikolaj-czyk, ki 6c je pravkar vrnil v London, kamor je prinesel zahteve Krem-lja in poljskega sovjeta, zajtrkoval r. Ldetiom. Mikolajczvk očividno upa, da bo dobil pri Ldenu pomoč in nasvet. Kaže, du je angleški zunanji minister pripravljen, da mu zastopniki begunskih Poljakov pri zajtrku podajo poročilo o položuju. Reutcr poroča, da bo Mikolajczyk razpravljal z Kdenoin o svojem obisku v Moskvi ter o rezultatih, predvsem pa o izgledih poljskega sovjeta. Lahko smatramo, pravi Reuterjev dopisnik ob koncu, da bo Eden pripravljen, da čim bolj pomaga Mikolajczyku pri dosegi tega cilja, ki leži v interesu Poljske. Po dosedanji politiki Kdena in njegovega mojstra Churchilla skoraj ni verjeti, da bi se britanski ministrski predsednik še posebej zavzel za stvar poljskih emigrantov. Konferenca pri zajtrku bo imela verjetno le te posledice, da bo liden znova pritisnil na begunskega ministrskega predsednika, da bi prišlo za vstiko ceno do sporazuma s Kremljcm in s sovjetskim poljskim odborom, ki ga podpira Moskva. Anglija v obrambo izdanih begunskih Poljakov pred Moskvo ne bo najbrže niti s prstom mignila. Berlin. Od pričetka vdora so Izgubili Angloamerikanci v vodovjih Seinskeca zaliva 8 križark, 35 rušilcev in 23 manjših enot, med njimi Tregate, korvete, hitre čolne in čistilce min. Nadaljnjih 21 križark, 35^ rušilcev in 40 nadaljnjih enot je bilo težko poškodovanih. Poleg tega je bila s torpedom zadeta neka ameriška bojna ladja, ki je bila občutno poškodovana. Samo z bližinskimi bojnimi sredstvi je bilo od pričetka junija torpedira-nih in potopljenih 7 rušilcev, 4 križarko in 4 manjše enote, ena križarka pa je bila poškodovana. Ženeva. Kakor javlja ?,Dai!y Tele-CTRph«. bo zapustil ReneS « svojimi sodelavci v naslednjih dneh London ter se podal v Moskvo. su*o 2 >SLOVENECt, četrtek, f7. avgmta 1944 Štev. 187. Solzilni plin naj pospeši beg pred »V 1« Stockholm, 16. avgusta. Da bi si pridobila zaradi množičnega bega London-čanov pred »V 1« dohod na kolodvor, je vrgla neka nepoznana oseba bombo s solzilnim plinom. S tem je bilo pred londonskim kolodvorom Waterloo prisiljenih več kot 500 potnikov, da so »e umaknili, javlja list »Daily Mail«. Stokholm, 16. avg. Kakor poročajo iz Londona, zavzema evakuacija iz Londona vedno bolj kaotičen značaj. Vkljub vsem oblastvenim ukrepom, ki so bili že pred daljšim časom odrejeni glede evakuacije, vlada vedno večji nered. Vse se godi nepremišljeno. Če govori vlada o načrtni evakuaciji, dela to le, da bi nasu'.a peska v oči kritikom, ki ji stalno očitajo, da je Anglija nepripravljena na napade »V 1«. Zaradi te breznačrtnosti cvaku-acijskih ukrepov nastajajo velike težko-če pri odvozu in preskrbi evakuirancev, motnje v železniškem prometu, predvsem pa stalni in vedno večji povratek evakuirancev nazaj v London. Ti povratniki niso posamezniki, marveč se vrača dnevno več sto rodbin predvsem iz londonskih ubožnih vzhodnih okrajev, ki se zaradi neurejenih razmer niso mogli zadrževati več na deželi. Poleg njih se vračajo tudi oni, ki so zaradi delovanja »V 1« zapustili vse imetje djma ali katerih stanovanja so bila pri teh napadih poškodovana. Potem, ko so si ogledali nastalo škodo ter prijavili škodo, se zopet na lastno pest izseljujejo. Na ta način nastaja v evakuaciji stalna in vedno večja zmešnjava. Proge, ki vodijo iz Londona ali južne Anglije v one predele, ki doslej še niso bili napadeni z »V 1«, so močno preobremenjene. Amsterdam, 16. avg. Ameriški finančni minister Morgcnthau je izjavil v nekem Nova Churchilla razočaranja Ženeva, 14. avg. Rguter poroča, da je objavil alžirski radio vest o se6tanku Churchilla 8 Titom v Rimu. K mnogim razočaranjem, ki čakajo Churchilla v Italiji, je prišlo še to zanj posebno grenko, ker je namreč nedvomno upal, da se bo v Italiji sestal s Stalinom, sedaj pa se je moral zadovoljiti s tolovajskim maršalom, o katerem smatra kremeljski oblastnik, da zadostuje za zastopstvo pri Churchillu. Zaradi tega omalovaževanja britanskega ministrskega predsednika ni razumljivo, kaj pričakuje od svojega klica na pomoč organ Bonomijevih ljudi »Ita-lia Libera«. Odprlo pismo, ki ga je list naslovil angleškemu ministrskemu predsedniku, je vsekakor značilno za bornost to izdajalske klike, ki je ogoljufala narod in domovino, da je lahko končno ugotovila, da je bila sama izdana in prevarana. V jokajoči!) besedah roti »Italia Libera« bankroterja Churchilla, naj se vendar v angleškem parlamentu in pri zaveznikih zavzame za italijansko stvar ter naj ima oči odprte za grozno trpljenje italijanskega naroda. Ti javkači priznavajo, da so se njihovi ukrepi za obnovo in ozdravitev izdanega italijanskega ljudstva popolnoma izjalovili. >Ne da bi črhnili, so podrejamo hudim pogojem premirja,« pravijo v svojem pozivu Churchillu. »Pripravljeni smo popustiti, a ne moremo zakriti, da je naše trpljenje dejansko veliko in da nas tehnično obravnavajo kot sovražnike zaveznikov, naših obsvobodilcev.t Naivnost lista dosega svoj višek v vprašanju, da bi rad vedel, po kakih zakonih nameravajo Angloamerikanci in njihovi sovjetski prijatelji postopati z Italijo. Človek bi mislil, da so tudi že najbolj neumni Italijani opazili, da se ravnajo »osvobodilci« po enem samem zakonu, da namreč deželo po vseh pravilih svoje že često preizkušene umetnosti iz-ropajo in ponižajo. f-j Letalski gangslerji so obstreljevali Benetke Benetke, 15. avgusta. V ponedeljek je prvič nek oddelek anglo-aracriških letal v nizkem poletu napadel mestno središče Benetk ter pri tem e strojni-< ami obstreljeval tudi nemško bolniško ladjo »Freiburg«. ki je bila vidno označena z znakom Rdečega križa. Bombe so padale tudi v neposredno bližino ladje. Razen tega so napadli neko manjšo potniško ladjo v zali-a u St. Marco. Pri napadu je bilo ubi-t h mnogo ljudi. Svetovnoznana cerkev sv. Marka, doževa palača, cerkev Santa Maria della Salute, Prokuraeija ter več drugih palač, ob Canale Grandu je bilo več ali manj poškodovanih. Stalin žrtvuje milijone Storkholm. 15. avgusta. Neki diplomat, ki je prišel na švedsko, poroča o gibanju milijonskih sovjetskih množic v smeri vzhod — zaliod. Videti je, kot da so giblje cela Sibirija od Urala do Pacifika in Mongolije. Na velikem kolodvoru v Novosibirsku se že mesece kopičijo človeške množice. Ljudje so raztrgani, lačni in utrujeni od dolge vožnje. Gre za notranje sovjetsko preseljevanje, predvsem za pritegnitev prisilnih evakuirancev iz let 1041, 10i2, ki so jih takrat v veliki naglici poslali onstran Urala, pa vse v centralno Azijo. Teh ljudi je več milijonov, čeprav je že vc-č stotisočev umrlo od gladu in pomanjkanja zdravstvenega skrbstva. Na drugi strani izvajajo novo mobilizacijo za bojišče in za vojno industrijo. Vojna je v Sovjetski zvezi požrla strahotne človeške rezerve, tako da morajo mobilizirati za vojno vedno nove, deloma nedostopne pokrajine v notranjosti Sibirije. Tudi iz vzhodnega Turkestana ter iz zunanje Mongolije so na poli proti zahodu celotna stepska plemena, ljudstva, ki komaj vedo, zakaj jo na svetu vojska in ki še niso prišla v stik z moderno civilizacijo. (Deutsche Adria-Zeitung.) Napačna govorica Berlin, 14. avgusta. Mednarodni poročevalski urad je izvedel, da so v inozemstvu razširjene govorice o atentatu na generalnega polkovnika Weich-sa, poveljnika neke vojne skupine, popolnoma brez vsake podlage. Berite knjige Slov. knjižnice! radijskem govoru iz Londona v torek zvečer, da je leteča bomba najbrže le predhodnik »mnogo hujših uničevalnih orožij, ki jih bodo lahko streljali stotine, da tisoče milj daleč.« »V 1« poškoduje naa uro 700 hiš v Angliji Ženeva, 14. avgusta. Britanski posla- j nik v VVashingtonu lord Halifas, ki se je pravkar vrnil iz Londona, je prenehal s sistematsko angleško taktiko molčanja o posledicah obstreljevanja Anglije z »V 1«. Izjavil je, da poškoduje nemški povračilni ogenj na uro povprečno 700 iiiš. To potrjuje nedavne Churchillove izjave, da je nemško daljnostrelno orožje doslej poškodovalo okrog 800.000 hiš. Slorkhohnski dopisnik »Daily Maila< VValter Farr izraža angleško bojazen, da bodo Nemci kmalu uporabili drugo povračilno orožje, ki bo zadalo Angležem še večjo škodo. Angleško javnost evari, naj ne podcenjuje uspešnosti nadaljnjega nemškega orožja. Ženeva. »Nevvs Chronicle« javlja k obstreljevanju 7. »V It, da je samo v potek z londonskega kolodvora Paddington odšlo 20 vlakov z evakuiranci. Vlaki so odpeljali tudi z drugih kolodvorov. V splošnem prevladuje prepričanje, da ravnajo z londonskimi evakuiranci na severu »naravnost grozno«. Tudi o stalnem naraščanju tatvin poroča »Ne\vs Chroni-cle«, ki piše, da so parlamentarci nezadovoljni, ker nastalih škod ni mogoče kriti z zavarovalninami. Ob prihodnji priliki nameravajo pritisniti na vlado naj razširi zakonska določila o vojni škodi tudi na te primere. le lako naprej. o Sijajni domobranski uspehi pri Šmarju — Poražene in zdecimirane Dakijeve tolpe na paničnem begu Zapoveda prejasni gospodar in veliki maršal, da se nemudoma onesposobi za vsak promet, tudi osebni, še preostali Šmarski tunel. Mimogrede naj se likvidira tudi Šmarje in uniči Škofljica in škofeljska posadka ter vsi bunkerji. Tunel, kj še vedno stoji in skozi katerega vozijo grosupeljski vlaki. Zemljepisna pozicija: leži pod vasjo Mali vrh. Taktična pozicija: na Malem Vrhu se nahaja domobranska posadka, močna, po podatkih VOS vsaj 120 do 220 mož, oborožena bajno. Utrditev: Maginol, pridi se les učit. Kdo naj lo izvrši? Misli, misli štab NOV, misli Rozman, misli Jaka, misli stari intrigant Danilo (nova operativna zvezda Trampuž), a izmisli Marčič: to bo samo naš Daki, kajti kot mesarski pomočnik je imel s takimi stvarmi velike izkušnje. Za vsak »slučaj« pa naj gre z njim še štab naših najbolj zvestih, pamet postranska stvar, železniških inženirjev. Prvenstveno naj gredo tisti, ki so prišli k nam po 9. IX. 43. Zbral je Daki, kdo ga po »ljudskem glasu« ne pozna kot >vzor - junaka« »samo« zmagoslavne NOV vojske, svoje horde na dan 12. avgusta 1044 po rojstvu Gospodovem. Sedi Daki, vino pije in globoko misli. Misli, kako bi se ognil vsaj Meničanina, potem Križa, zatem Stainenkovica, z Gro-supoljčani bp že kako... Bo, bo, po dveh plateh gremo. Ko jo v prejšnjih časih gnal živino s semnja, se spomni kot v megli, kako se vodi »divizija« ponoči, kajti sedaj je dobil že »divizi jo«. »Vsaka kolona na enega sovražnika v utrdbi, na vsako ulrdbo po en kanon. Ko te prebijetn, bo zletel v zrak tunel, potem se zberemo in vsekamo na Šokfeljro. Od tam lahko na Ljubljano, če bo čas.t Tako komandir. Sunkoma dvigne težko glavo in zavpije: »Ofierativni, kaj si izmislil?« Uboga bivša aktivna para, ki je strgala nekaj hlač po trdih klopeh, pa ne misli tako po mesarsko enostavno, pravi: »Tovariš komandant, bojim se, da 6e v tisti nesrečni taktični štirikotnik podajali ni tako enostavno. Plan ognja mora biti grd, ker sem zadnjič videl neke ljudi, ki so s kartami gledali in merili. Tiste, tiste nesrečne nočne luči jim funkcionirajo...« Dalje ni prišel. Kajti gospodar je skočil na noge lagane. »Molči, kaj ti veš in znaš, mule pe-sački!« in še zavpil: »Kaj me briga raja, naj pade, saj pade za svobodo. Pri tebi, tovariš, vedno neka taktika, pa neki plan, pa manever... Zdiš se mi sumljiv. Poglej mene, od tiste neumne taktike nič ne vem, pa sera postal prej di-vizijski kot ti.« ln šlo je. »Štab divizije« je bil na poveljniškem mostu, izven borbe, kajti opazovati j« treba mirno. Tudi ponoči, če se ne vidi, se vsaj sliši. Saj tako visoki živini ni vedno potrebno, da v vsako malenkost vtakne svoj visoki nos. Važno pa sploh ni, da se osebno pokaže, Saj tudi moj mojster ni za mano hodil, ampak jaz za njim. Samo kadar me je udaril, potem jo skočil za menoj. Tako delam tudi jaz, kadar kakšnega izza grma komandantski likvidiram. In šlo je koj od začetka slabo. Mimo šmarske posadke, ki je bila kar tiho — čudno, čudno ~ naprej v gluho noč Naenkrat ogenj v hrbet. Odkod? S Hude Policel Nesrečno ime. Prejasna komanda: topove na Hudo Polico narihtajte. Druga kolona rine na M. Vrh. Kot bi razdražil sršene, so zalajale strojnice. Le čudno, odkod toliko strojnic, saj nam vohunska služba ni povedala, kje so tiste najbolj skrite. »Na žice!« je komanda. In vleče prisilna raja bodečo žico ter pada. Kje ste ljubljanski simpati-zerji, zakaj ne greste pomagat tudi z rokami, ne samo z jezikom in mošnjo? Kje so ljubljanske frkljice in milostljive, da obve-zujeje smrdeča telesa, ve, ki še vedno kupujete badoljevske smrdeče vode? Dame v postelji, pod varstvom domobranskega bloka. Poveljnik M. Vrha si izmisli en mali manever, kajti videl je v gozdu majhno, bliskovito lučko, signal od treh črk. — »Fantje, ogenj in ogenj, samo 2. vod na sledečo linijo. Naši prihajajo iz smeri... v hrbet tolovajem.« »Naprej, čez žico, postojanka je naša,« kriči koveljnik brigade, babe in politkomisarji. Ni še padla zadnja beseda, ko udari domobranski oddelek z bombami in nožem v hrbet — kaj bi pripovedoval, rezultat je paničen beg. Negativen vpliv Hude police se pričenja pokazovati. Kajti tudi tam je narobe. Tolovajem za hrbet jo usekajo Stamenkoviče-ve čete. Daki pisano gleda, zadnji ukradeni cviček ubogemu dolenjskemu vinogradniku se mu še ni skadil. Visoko-leteča taktična misel se mu utrne, ko za-pove: »Za hrbet tem svinjam.« Izvrši se, z majhno napakico. Pozabil je na nesrečnega stotnika Meničanina, katerega čete so se ravno v čudoviti tišini razvile in bile na sto metrov za Dakijevo neslavno brigado. Kaj je potem bilo? Operativno siroče javlja Dakiju, da je sedaj moment, ko je treba, da intervenira osebno on, kot zvezda »divizije« in NOV. Pa se Daki obregne: »Ali misliš, da sem neumen, da padem za te barabe raztrgane, ušive. Jaz grem, ti pa ostani, če hočeš.« In »junak« OF, oboževanec ljubljanskih ki-kelj, starih in mladih, tisti, ki gladko zakolje zvezanega ujetnika, v svojem skednju, ki pravi, »da je poslal junak, ker sc je napil krvi duhovniške« (zaklal je osebno patra Norberta ter pil vr^ kri), zavpije: »Mojega konja!« Konja nj nikjer. Kje je konj presvetlega komat danta? Zajeli so ga osedlanega —- dom • branci iz Višnje gore. Kaj sedaj? »Kaj čakate, hudiči L... bovški, marš peš, če ne, vas postrelim kot mačke!« vpije Daki. Oh 9 je bil h, na Gradišču, kjer so ga čakale patrole u Pijave gorice. Naprej, oj, le naprej. Kam? Na Golo, Škrilje, kamorkoli. Kje |e tru. pa? Kaj me briga, vsak rešuje sebe. Na bojišču je mesarska komandna spo. sobnost pustila: 163 mrtvih tolovajev, 47 ujetih, med njimi tudi dr. ČerniJ, 2 protitankovska topa, 5 lahkih minometalcev, 3 konje (tudi novi, lepi, beli Dakijev), 2 muli, 1 kareto. večje število strojnic, lahkih in težkih. Domobranske izgube: 1 mrtev, 5 rj. njenih. Da bi ta osebni borbeni strahopeten Daki pokazal, kaj še zna, jih je potem na Golem streljal — za kazen. Polovica tako izvrstno vodene preostale vojske Dakijeve jo je pobrisala proti Višnji gori in tam so jih 15. t m. ponoči začutile Stamenkovičeve patrole. Kako je potem bilo, pa drugič. V večnem begu pred domobranci in skrivači Domobranske skupine na Dolenjskem nič ne mirujejo. Tega se dobro zavedajo tudi komunisti, ki so se v strahu pomaknili nižje proti jugu čez Krko. XVIII. »divizija«, ki je imela poprej v Suhi krajini svoje stalno domovanje, 60 je morala po obupnih porazih zlasti v Žužemberku in okolici zateči drugam. Sem pa tja se potika po Suhi krajini le še kaka razbita, osamljena »brigada«, ki pa je v svoji nemoči ni nič kaj volja postaviti ee domobranskim patrolam, ki dan in noč križa-rijo po deželi, po robu. Seveda skušajo biti zaradi tega toliko aktivnejši komunistični terenoi, ki pa se prav zaradi svoje »aktivnosti« tako pogosto vlove na limanice. Kakor smo že poročali, 60 odkrili na podlagi najdenih listin v Stični in okolici celokupen rajonski odbor, kader zaščitnikov, simpatizerjev in drugih komunističnih podrepnikov, ki so dobivali iz gozda podpore v gotovini. Z energično voljo so domobranci polovili vse take tičke iu tičice, ki bodo po svojih delih in podpori tolovajem prejeli svoje plačilo. Iz nižje ležečih krajev, tako i« okolice Čateža, Ponikev in Trebnja je bilo zvedeti od verodostojnih ljudi o vednih in vse holj pogostih spopadih med komunisti dolenjskega odreda in organiziranimi skrivači. Skrivači, ki prihajajo dobro oboroženi tudi v najbolj oddaljene in zakotne vasi, vodijo zelo uspešne borbe s terenci. Vendar se mnogokrat lotevajo tudi večjih tolovajskih band. Udarjajo bliskovito in mnogokrat komunisti sploh ne vedo, s kom imajo opraviti Skrivači 60 po večini oblečeni kakor tolovaji, da na ta način otežujejo komunistom orientacijo. Zlasti so bili skrivači aktivni v preteklem tednu. Izgube komunistov v teb bojih znašajo brez dvoma nekaj desetin najkrvoločnej-ših terencev in drugih tolovajev. Tudi prisilni mobilizirane! vodno znova spoznavajo protislovenski značaj komunističnega »osvobojevanja«. V zadnjih dneh se je prijavilo novomeški udarni skupini spet nekaj prisilnih mobi-lizirancov. Po njihovih izjavah sodeč vlada v komunističnih brigadah taka nediscipliniranost in potrtost, da se ni čuditi takim porazom, kot jih je utrpela »NOV« v preteklih tednih. Mobiliziran« javljajo o velikem malodušju in razcepljenosti. Mnogo tolovajev, ki so morali pod silo komunističnih groženj slediti v gozdove, je že uvidelo nesmisel tolovajskih bojev in 6amo čakajo prilike, ko se bodo pridružili prekaljeni v trpljenju in preizkušnjah vrstam protikomunističnih nacionalnih borcev. Patrulje ene udarne skupine so 12. t m. prišle v dotik z man.išo sovražno kolono pri Zagradcu na Dolenjskem, kratkem boju je padlo 5 tolovajev, ve5 pa je bilo ranjenih. Oddelek neke druge domobr. skupine je naletel pri preiskavanju ozemlja okrog Vidina-Krke na zaščitnico IX. brigade. Pri Vidmu je padlo nekaj tolovajev, med njimi komandir bolničarskega voda IX. brigade, Franc Sadar, orožniški kaplar iz Vinice v Beli Krajini. Več tolovajev je bilo ranjenih. Domobranci so zaplenili nekaj komunističnih listin in agitacijske-ga gradiva. Med to Šaro so bile najdene štiri obsodbe »področnega sodišča 7.1 Dolenjsko«, naredbo o premestitvi nekaterih rdečih kolovodij in poročilo o slabo uspeli akciji pri Šmarju. Uspehi ribniških domobrancev Ribniški domobranci so v soboto, dn« 5. avgusta, ko so vršili patrolne akcije na Gori naleteli na tolovajsko skupino članov Vojske državne varnosti — slovenske komunistične Čeke. V kratki iti ostri borbi so padli štirje tolovaji, dočiin so trije zgoreli v skednju, kamor so se hoteli skriti. V borbi je padel tudi en civilist, komunistični terenee. ' Prvi. ki je med tolovaji padel, je bil rajonski komunistični sekretar Videnič Albin, naslednik zloglasnega Zmaga Mo-korela. Pri padlem Videniču so našli domobranci nekaj zanimivih zapiskov. Vsi ljudje v okolici so se zelo oddahnili, ko so zvedeli za Videničevo smrt, saj je bil lo znan nasilnik, ki je povsod vohunil in izsiljeval denar in blago za tolovaje. Njegovo 6mrt smatrajo ljudje v okolici za očitno kazen božjo. V petek 4. avgusta, na prvi petek v mesecu je namreč prišel Videnič s svojo tolpo na Goro. Ljudje so ga prosili, naj za božjo voljo odidejo in se na prvi petek ne spuščajo v boje, posebno pa ne v soboto, ki je tudi prva v mesecu in obenem še praznik Marije Snežne. Pa je Videnič cinično odvrnil: »Pa naj me Marija ubije, če me more. Za mene bi morala biti posebna po-žegnana krogla, da bi me zadela.« In res, prvi, ki je v soboto padel, je bil Videnič, čeprav krogla ni bila posebej zanj požegnana. IBB Zaradi ovir tehničnega značaja izide »Slovenec« jutri na šestih straneh KULTURNI OBZORNIK Govor akademika Rajka Nahtigala ob proslavi Kopitarjeve stoletnice na občnem zboru Slovenske akademije znanosti in umetnosti 11. avgusta 1. 1790. v hišo slavnega slovenskega mecena barona Žige Zoisa, kjer je bil najprej domači učitelj njegovemu nečaku, nato pa do odhoda na Dunaj v začetku novembra 1808. 1. osem let baronov tajnik, knjižničar in oekrbovatelj rudninske zbirke. Na Dunaju je poslušal na univerzi dve leti jus, a ga opustil, ker se mu je posrečilo, da je postal conzor za slovensko in grške knjige, 10. decembra 1810. leta pa tudi že skriplor znamenite dvorne biblioteke. L. 1814. mu je bila podeljena častna, toda odgovorna služba, da 6e napoti v Pariz in prevzame rokoj)i6e in knjige, ki so jih Francozi odnesli 1. 1809. Nalogo je rešil v popolno zadovoljstvo. Ob tej priliki je krenil tudi v London in Oxford. 2e prej je potoval v Prago in Berlin ter 6e vračal čez Lipsko, Norim-berk im Monakovo. Poaneje je bil dvakrat dalj časa v Italiji v Rimu in drugih italijanskih mestih, drugič zairndi ureditve stolice cerkvenoelovanskega jezika v ru-sinskem kolegiju v Rimu. Sicer pa je vsa ta potovanja združil z znanstvenim filo-loškim študijem, v Italiji starocerkveno-slovanskih in cerkvenoslovanekili spomenikov, kakor Assemanijevega evangeli-starja, Rolonjskegn psalterja, Trojanske priče itd. V dvorni biblioteki je bil 1818. leta imenovan za četrtpga, 1. 1827. za drugega, 1. 1844., 27. aprila, pa za prvega ku-stesa in dvornega svetnika. Ob smrti je bil član sedemnajstih akadem.i ali učenih društev, med njimi pet rog rajske in berlinske akademije znanosti. Dunajske Dne 11. avgusta je bil občni zbor Slovenske akademije snanosli in umetnosti v Ljubljani, ki ga je vodil predsednik lir. inž. Milan Vidmar. Ob tej priliki je bil podan obračun za lansko poslovno 1 c to, obenem pa tudi knjižni načrt za bližnjo bodočnost. Za to priliko jo izšla v Nabtigalova redakciji 1. knjiga II. dela Kopitarjevih spisov, v kratkem izide zbornik razprav I. razreda ter zbornik naravoslovnih razprav, posebej pa še kmjiiga akademika Hadžija iz biologije. Tiska se 2. knjiga Kopitarjevih spisov, pripravlja pa se Šlebingerjeva Bibliografija za leta 1918—1943. S podporo Slovenske akademije je Glasbena Matica izdala tudi tri glasbena dela pokojnega akademika Gregorja Kreka. Glavni spored pa je predstavljala proslava Kopitarjeve stoletnice, za katero je imel akademik Hajko Nahti-gnl slavnostno predavanje, ki ga zaradi važnosti in celotne podobe Kopitarjeve prinašamo v celoti. * Slovenske akademije znanosti in u motnosti častna dolžnost je, ob stoletnici smrti dostojno se pokloniti spominu enega največjih slovenskih mož — Jerneja Kopitarja, na katerega more slovenski narod s ponosom pokazati, ki ga je blesteče predstavljal v mednarodnem kulturnem »vetu. Rojen 21. avgusta 1780. 1. v Rep-aiuh nad Skaručno od kmetskih staršev, katerim je po lastnih podatkih še devet •et f tar pasel očetovo čredo, je po do ržJtvi ljubljanskih latinskih šol prišel tedaj še ni bilo, pač pa je bil med dvanajstimi, ki so 1. 1837. predložili cesarju Ferdinandu prošnjo za ustanovitev akademije. Tudi na dunajski univerzi se blišči njegovo ime med prvimi odličniki na častmi plošči filozofske fakultete. Ves neprenehoma goreč za razširitev svojega znanja, se je s svojim neumornim in naravnost polihistorskim znanstvenim delom, počenši od člankov i letom 1806. in od klasične slovenske slovnice iz l. 1808., poleg Josipa Dobrovskega iz 1. 1809. prve znanstvene slovanske slovnice sploh, pa do zadnjih spisov o Remekem cerkveno-slovansikeim, glagolskocirilskem evangeliju, tako imenovanem Texte du Sacre, povzpel vprav do viška evropske znanstvene znamenitosti, postal neke vrste znanstveno žarišče obrata slavističnih in filoloških ved in prišel taiko v stik z najrazličnejšimi znanstveniki in kulturnimi delavci, ki jih s svojo ogromno, skoraj nepregledno korespondenco z okoli 600 dopisniki ni le na vse mogoče načine znanstveno informiral in podpiral, jih živo vnemal in priganjal k delu, ampak jim tudi dajal mnogotere pobude zanj, da ne govorim o naši ožji domovini, kjer ni bilo seveda poleg barona Zoisa nobenega vidnejšega kulturnega delavca, da ne bi bil znan ali sa dopisoval z njim, temveč da omenim le najbolj znana imena iz mednarodnega sveta, kakor Ceha Josipa Do-brovskega, Slovaka Pavla Šafafika, Poljaka Samuela Lindeja, Rusa Aleksandra Voslokova, Srba Vuka Karadžiča in Nemca Jaikoba Grimma, ki je Kopitarju nadel ime »moralnim soientiarunu. Od Vatro-slava Jagiča izdana korespondenca z Do-brovskim med 1. 1808. in 1828. obsega 245 številk na 026 straneh oktavnega formata, korespondenca z Jakobom Grimmom, ki jo je šele pred kratkim l. 1938. izdal pri Pruski akademiji berlinski slavist Maks .Vasmer, pa med L 1819. in 1834. 126 šte- vilk na 203 straneh. Zadnja izdaja poleg drugih, kakor n. pr. v V. letniku časopisa Sudostforschungen 1. 1940. in posebej izdana korespondenca, s Karlom Rumvjem, na Slovaškem rojenim Nemcem, neki čas ravnateljem karlovaske srbske gimnazije, dokazuje še tudi, kako zanimanje za Kopitarja ne upada, ampak raste. Saj 6e njegove mnogovrstne zasluge ne omejujejo le na lastno znanstveno delo. Še večje 60 v njegovem žrtvovanju za delo drugih. Ze sodobniki in očividci priprav in izida Josipa Dobrovskega epohaine cerkveno-slovanske slovnice »Institutiones linguae slavicae dialeeti vet orise h 1. 1822. so vedeli, da bi ne bila brez Kopitarjevega pri-ganjanja in sodelovanja nikdar izšla. On je tudi našel in vzbudil zlasti dva genialna učenca, ki bi brez njega ne bila postala, kar sta, Vuka Karadžiča in Franca Miklošiča. Genialni ustvaritelj novodobnega narodnega srbskega književnega jezika in njega vzorne fonetične pisave, Vuk Karadžič, je na Kopitarjevo pobudo dvignil zaklad srbskih narodnih, zlasti epskih pesmi, po Kopitarjevem trudu poznanih in slavnih v vsem tedanjem kulturnem svetu; saj je Kopitar med drugim celo prevel in poslal Goetheju ves prvi zvezek Vukove Pjesmarice iz 1. 1814. Le po Kopitarjevih nasvetih in z njegovim sodelovanjem je izšel 1. 1818. Vukov slovar srbskega narodnega jezika s slovnico, kakršnega ni bilo in do neke mere še sedaj ni v nobenem slovanskem jeziku: čisto narodni besedni zaklad, besede zaznamovane z važnimi srbskimi naglasi in tol-mačene ne le latinski in nemški, kar je prispeval Kopitar, temveč pojasnjene tudi včasih celo z zelo obširnimi podatki in črticami iz narodnega življenja, tako da je vključen v slova.r kar nekak srbski narodopis. Vse to se je izvršilo po Kopitarjevem napotku. Očitno Kopitarjevi so taki pristavki, kakor n. pr. pod konj v pomenu priprave pri goslih za zapenjanje in napenjanje strun kot kobilica: »So aiuch krainiseh kobilica.< Kopitar je dalje pridobil in uvel v slavistko m preko nje še v balkanistiko, lo je učenje istosmernega razvoja strukture geografsko sosednih, etnično ne najbliže sorodnih balkanskih jezikov, Franca Miklošiča, kot stvaritelja vseh glavnih del slovanske filologije največjega slovanskega filologa, stvaritelja primerjalne slovnice slovanskih jezikov v štirih knjigah, od katerih nudita posebno dve, besedo-tvoritev in sintaksa, še danes neprekol-e-no gradivo, sestavitelja cerkvenoslovan-skega in etimološkega slovarja slovanskih jezikov, od katerih obsega prvj še vedno nenadomeščen besedni zaklad iz cerkveno-slovanskih rokopisnih spomenikov v najširšem smislu besede, avtorja pregleda tvoritve osebnih in krajevnih imen itd., a balkanistiki so podlaga številne razprave, tičoče se balkanskih jezikov, albanščine, romunščine in novogrščine, poleg seveda bolgarščine i. dr. Miklošič je prišel jeseni 1. 1838. kot mlad 25 leten mož z graške univerze na Dunaj z namero, da ee posveti odvetniškemu poklicu. Na Kopitarja je imel priporočilno pismo poljskega grofa Vladislava Ostrovskega. Občevanje med obema Slovencema se je takoj razvilo in postalo vedno tesnejše,' in dasi je Miklošič napravil 1. 1810. juridični doktorat ter vstopil nato v odvetniško pisarno, je 1. 1844. po lastnem priznanju na Kopitarjevo prigovarjanje opustil odvetništvo in zaprosil za skriptorsko mesto v dvorni biblioteki, kjer je bil Kopitar tedaj prvi kustos. Miklošič sam imenuj« Kopitarja svojega učitelja. Navajal ga je med drugim, kakor vemo iz dopisa Grim-mu. k študiju saaskria, nazivajoč svojo dobo za predsanskrtsko: moral ga pa je 'Nadaljevanje na 3. strani) 1300 družin pri Devici Mariji v Polju Na praznik Marijinega vnebovzetja sem romal na božjo pot k Devici Mariji v Polju. Nekdaj je bila to slavna Marijina božja pot. ^daj pa je bila že opuščena; le peki iz Ljubljane so jo še obiskovali do zadnjega časa. Vojska pa je tudi tem prekrižala pot. Toda letos se mi pa zdi, da so se tudi k Devici Mariji v Polju povrnili stari, lepi časi. Že dopoldne so ljudje prihajali častit sv. Rešnje Telo, ki je hilo vos dan izpostavljeno, in se priporočat Mariji za varstvo in pomoč v hodih Časih. Višek pa je dosegla izredna domača družinska romarska po-hožnost popoldne. Od štirih do petih so molili možje in fantje. Ko sem poslušal njihovo molitev in petje, sem bil prijetno iznenaden. Molili so počasi, razločno, glasno; njihovo petje pa me je kar prevzelo. Nehote sem začel peti z njimi. Zunaj pa so se ixs pred p^"- uro začele zbirati poljske družine: p oste kmečke, delavske, uradniške. Zvonovi so jih vabili k izredni slovesnosti. Vstopim se k eni izmed njih in jo vprašam: Kaj to pomeni? Kakšne listine nosijo v svojih rokah? Prijazno mi odgovori, da prinašajo na povabilo g. župnika Mariji, svoji župnijski zavetnici, za god posvetilne listine v dokaz, da se niso posvetili samo z besedo Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ampak s srcem, z dušo, v resnici in dejanju. Vedno večja množica družin z majhnimi in velikimi otroki je prihajala od vseh strani. Ves trg pred cerkvijo je bil že poln in še so prihajale. Ura je odbila pet. Zvonček v cerkvi je zapel in povabil družine k darovanju. Začele so vstopati v krasno razsvetljeno in ozaljšano cerkev. Pevski ?bor je zapel na koru Marijino pesem. Vsem nam je pri srcru postalo mehko. Prva družina — najprej oče, potem otroci, nato mati — je stopila pred oltar, oddala posvetilno diplomo in potem hvaležno priložila še dar za domačo župnijsko cerkev. In prišla je druga, tretja, četrta, vedno več jih je bilo. Posebno me je ganilo. ko sem videl mladega očeta in mater, oba z otrokom v naročju. Znoj je njima in otrokoma lil po obrazu. Oddala sta posvetilno listino in Še dar za cerkev in šla s sladkim bremenom v I naročju okoli oltarja. Vso uro so romale družine, druga za drugo, okoli oltarja. Veliko pozornost in priznanje so vzbujale družine s petimi, sedmimi, devetimi in še več otroki. Ura je že šest, toda vrste še ni konec. S kora še vedno odmeva Marijina pesem, še vedno prihajajo nove družine in polagajo v dokaz, da so se posvetile Marijinemu brezmadežnemu Srcu, h Gospodovim in Marijinim nogam posvetilne diplome. Ob sedmih zvečer je to čudovito romanje 1300 družin končano. Ogromna množica po-svetilnih diplom jo na mizi pred oltarjem, na katerem je izpostavljeno Najsvetejše in v katerem ima svoj prestol Marija vnehovzeta. Tako domačega, tako prisrčnega in Izrednega romanja, kakor sem ga na Veliki šmaren videl pri Devici Mariji v Polju, prav gotovo Se ni bilo nikjer. S petimi litanijami Matere božje in z zahvalno pesmijo se je ta izredna slovesnost v Devici Mariji v Polju zaključila. To družinsko romanje je dokaz, da Marija v Polju osvaja s svojo milino in ljubeznijo vsa srca da vstaja ta predmestna župnija k novemu, globokemu duhovnemu življenju. Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI + Maks Zupančič. Dotrpel je v Ljnoljani Maks Zupančič, učitelj. K zadnjemu počitku ga bodo pospremili v četrtek, 17. t. m., ob 14.30 iz kapele sv. Krištofa na Žalah. •f Franja Kobi. V Bogu je zaspala v Ljubljani gospa Franja Kobi roj. Žitnik, veleposestnica v Borovnici Nepozabno rajnico bodo prepeljali v Borovnico, od koder jo bodo pospremili na zadnji poti iz njene rojsine hiše na farno pokopališče v Borovnici ob 9. Naj rajnima sveti večna luč, vsem njunim dragim naše iskreno sožalje! Salezijanski duhovnik Lud. Novak - žrtev komunizma Zopet eno duhovniško življenje manj! Število slovenskih mučencev se je zopet pove-čalol Zadnje dni se je trdno in nepobitno dognalo, da je bil 17. novembra 1943 od komunistov ubit g. Ludvik Novak, salezijanec iz Mladinskega doma na Kodeljevem. Kdo nI poznal tega vedrega in nasmejanega gospoda? Ljubil je pesem, ljubil je šalo; kamor koli je prišel, povsod je širil veselje in dobro voljo. Čeprav je stal z obema nogama sredi dela za mladino, je bil vedno pripravljen, žrtvovati se za čast hiše božje; rad je pridigoval, rad je spovedoval — ne le v rerkvi sv. Terezije na Kodeljevem, marveč povsod po mestu in na deželi. Vodil je nešteto duhovnih vaj in misijo-nov: od šišenske cerkve do Slovenjema Gradca, od Prekmurja do ljube domače Primorske. Ta gospod je torej padel pred več kot po leta v svojem domačem kraju blizu Vrem na Primorskem. Odkrit in dobrodušen, kakor je bil, tako rekoč ni imel sovražnikov. Zato do zadnjega nismo mogli verjeti raznim poročilom, marveč smo še vedno gojili tiho nado, da se morda nekoč vrne. Resnici na ljubo moramo priznati, da se g. Ludvik proti komunizmu ni temperamentno zaganjal; spre- govoril je le tedaj, ko se mu je zdalo potrebno, pa takrat tehtno in stvarno. Morda je prav zategadelj njegova beseda tembolj zalegla. Vsekakor je učinkovi-•tost njegovega dela presodil nasprotnik sam: g. Ludvik mu je bil na poti, zato je moral pasti. Najprikladnejša prilika se je ponudila komunistom lani jeseni, ko se je g. Novak 16. novembra ponovno napotil na svoj dom, na katerega je bil navezan z vsem srcem. Izstopil je v Divači, odkoder se je odpravil v Matavun z namero da bi naslednji dan pridigoval v Ko-šani za celodnevno češčenje. Prenočil je pri svoji sestri. Tu so potrkali morilci na vrata proti jutru 17. novembra in ga odpeljali s seboj. Sprva mu niso pustili vzeti niti suknje niti naočnikov, češ, saj s tem bomo itak naglo opravili, kakor je pikro pripomnil eden izmed njih Šele na prošnje so toliko odnehali, da so mu pustili obleči se. Gospod Ludvik je vedel, da ga peljejo v smrt. Vzel je iz žepa rožni vcnec ter ga pričel pobožno moliti... Ničesar več ni bilo mogoče izvedeti o njegovi usodi. Mladi njegovi prijatelji iz Mladinskega doma — trije pogumni fantje — so se odpravili na pot, da ga poiščejo, pa so izginili še sami brez sledu. Tudi o njegovem grobu dolgo časa ni bilo mogoče ničesar dognati. Vsa poizvedovanja so bila brezuspešna; nihče ni vedel — ali ni hotel dati nobenih pojasnil. Šele polagoma se jc skrivnost pričela jasniti. Baje je najprej neki pastir zasledil uro hoda od Matavuna grob ubitega duhovnika, čigar truplo je bilo le rahlo prekrito s prstjo. Zdi se, da so komunisti z vso strogostjo prikrivali smrt g. Novaka. Tako je danes z vso gotovostjo izpričana mučeniška smrt g. Ludvika Dovaka. Njegovega trupla sicer še ni bilo mogoče izkopati in prenesti na blagoslovljeno zemljo. Tam nekje okoli Vremščicc na Notranjskem pa šume gozdovi in sklanjajo svoje veje nad zapuščenim grobom, v katerem mlad primorski duhovnik čaka svoje vstajenje in — vstajenje svojega ljudstva... Odslej so naše nove telefonske številke: 23-61, 23-62, 23-63, 23-64 Kako majhen, ničev je človek, ako se ne klanja resnici. Zakaj resnica je Bog. (Mahnit.) Koledar Četrtek, 17. velikega srpana: Hlaelnt. spozn&valeo; Julijana. mučenica; Ma- uvant, mučenec; Bogat, mučeneo. Petek, 18. velikega srpana: Helena, cesarica tn vdova; Agaplt, mučenec; Krisp, spoznavale«; Flor, mučeneo. Lunina sprememba: mlaj ob 21.25. Her-sehel napoveduje ob severu lepo, ob jugu dež. Operno gledališče »Alda«. Bed Četrtek. Ob 17. Kino Matica »Se enkrat itudent« ob IS, U in m. Kino Union »Čarobne gosli« ob 17 in 15.15. Kino Sloga »Krvave priče« ob 16 in 19. Leltarnteka slnžba Nočno ililbo imajo lekarne: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra-mor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Mur-mayer, Sv. Petra cesta "8. Sprejemanje poškodovanih novčanic Šel pokrajinske upravo je z odločbo z dne 11. avgusta 1944, VIII. št. 2718-10. odredil, da morajo oblast v a iu uradi brezpogojno sprejemati v plačilo tudi poškodovano bunkovcc in novčanico, ako so na njih številke še Čitljive in sn to na obeh straneh iste. ZGODOVINSKI PABERKI 16. velikega srpana: 1. 1716 se je podal Evgenu Savoj-skemu, poveljniku avstrijske vojske, Beograd, potem ko so branilci obupali nad rešitvijo. Avstrijci so namreč šest dni prej odločilno porazili turško vojsko pod samimi belgrajskimi zidovi. 1. 1827 se je rodil v Ljubljani zgodovinar Dimitz Avgust. Po končani srednji šoli je študiral na Dunaju pravo, potem pa stopil v Ljubljani v službo pri financi ter postal 1. 1884 predstojnik fin. ravnateljstva. Svojo literarno delavnost je Dimitz osredotočil pri Zgodovinskem društvu za Kranjsko, kjer je bil nad dve desetletji društveni tajnik. Bil je urednik društvenega glasila, v katerem je. objavil številne člnnke iz naše politične, kulturne, cerkvene in lokalne zgodovine, bioerrafske podatke ter nekatere doneske za slovensko slovstveno zgodovino. Kot tajnik in duša Zgod. društva se je živo zanimal za razna arheološka vprašanja, kakor tudi za stanje raznih podeželskih arhivov. Bil je šest let redakter »Laibacher Zeitung« ter lconservator dunajske centralne komisije za varstvo spomenikov. Čeprav se je čutil predvsem »Kranjca« in ne Slovenca, je vendar z ljubeznijo zasledoval pojave na slovenskem kulturnem polju. Po nalogu kranjske dežele je ob 600 letnici združitve Kranjske z Avstrijo izdal slavnostni spis Die Habsburger in Krain. Plod Dimitzo-vega neutrudljivega raziskavanja domače. zgodovine in želje, da bi zopet poživil zanimanje za zgodovinska vprašanja, je obširno delo Geschichte Krains von der iiltesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Ker je za novejšo dobo uporabljal zlasti kranjski deželni arhiv, mu je gradivo izza 3. snopiča tako naraslo, da je zgodovina novega veka neprimerno obširneje obdelana kot srednji vek. Zlasti podrobno obravnava kmečke upore, turške boje in reformacijo. O pričetkih slovenske književnosti protestantovske dobe ni dotlej še nihče tako temeljito pisal. Skušal je objektivno podati politični razvoj, kulturno in duševno rast svoje dežele in njenih prebivalcev. Umrl je. 1886. leta. L 1914 se je začela bitka na Ceru, v kateri je srbska druga armada pod vodstvom generala Stepanoviča pognala v beg avstrijske čete pod poveljstvom Potioreka. so izžrebano številke biblioiilske tombole za trojke. Trojko je zadel, kdor ima eno številko, od dvojk in še dve danes objavljeni, ali vse tri nove v eni izmed vodoravnih vrst. V trojko so uvrščene knjige: Cvet in sad, Oljki, Na vakance, Sonetni venec, Zbornik Z. P. in še Tavčarjeva novela: Cvetjo v jeseni, Prihodnje izžrebane številke za če-tverke bomo objavili v nedeljo, 20. t. m. Vse tablice, g katerimi ste zadeli, izločite od igro! Razglas Pri Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, sc bo prodala na javni dražbi zaplenjena drogerija Jančigaj Mirka, Ljubljana, Krekov trg. Dražba sc bo vršila dne 7. septembra t. 1. ob 9 v uradu, Puccinijeva ul. 9, prti. desno, Cenilna vrednost 128.189 lir. Izklicna cena znaša 85.400 ln-. Varščina znaša 12.800 lir. Ponudbe pod izklicno ceno sc ne bodo sprejemale. Dražbeni pogoji in seznam predmetov v drogeriji so interesentom na vpogled v uradnih prostorih Zavoda. Dnevi, kdaj se lahko predmeti ogledajo v drogeriji, so razvidni v Zavodu. Zavod za upravo imovine upornikov. Operno gledališče Četrtek, 17. avgnsta, ob 17: »Alda«. Rod Četrtek. Ooetovanje tenorista J. Gostlča. Potek, 18. avgusta: Zaprto. novice Truplo župnika - mufenca Viktorja Turku na Žalah. Obenem z 31 žrtvami z Grčaric so izkopali tudi Truplo pokoj-uega begunjskega župnika Viktorja T u r k a , ki so ga komunisti odpeljali 15. septembra 1943 in ga zverinsko umorili 24. oktobra 1943. Truplo leži na Žalah, kjer ga lahko vsi prijatelji počastijo. Dan pogrebu bomo javili pozneje. Slovesna maša zadulnlca za pokojnega duhovnika Ludvika Novaka bo v petek, 18. avgusta, ob 8 v oerkvi sv. Teriilje na Ko. deljevom. Vabljont njegovi rojaki, znanci in prijatelji, zlasti pa Kodeljevčanl. Duhovne vaje za duhovnike r Domu duhovnih vaj bodo 4es od 21. do J5. avgusta; od 28. avgusta do 1. septembra; od 11. do 15. septembra; od 25. do 29. soptombra ln od 2. do C. oktobra. Za oba tečnja v avguetu je Se več sob prostih ln neksj tudi za one v septembru. Prosimo za pravočasno prijnvo. Podrobnejša navodila glej v «ko-fijskom listu 15. maja. str. H. Notranjel! V petek, 18. avgusta, ob 1« sestanek. Šef plini, oddelka Dr. Fr. Debevee redno ordmira od 11 — 12 in od 14 — 15. Danes ob li začetek misijonskega tečaja o Indiji zu preč. gg. duhovnike v Marija- ni&ču. Vabilo na redno letno skup&čino Goetil- ničursko nubavljulue zadruge &a Ljubljansko pokrajino r. i. z o. J., ki bo v čotrtok,_ 24. avgusta 1941, ub 9 v LJubljani v vrtnem salonu gostilne Banko na Smartiuski cesti 3 z običajnim dnevnim redom. Uprava. Dekanlja Ljubljana okolica Ima meacčno konferenco » četrtek. 17 avgusta. »SVETU (< je bogato pisana beseda L 1921 je umrl kralj Peter I. Osvoboditelj. 17. velikega srpana: 1186. leta je zadnji Traungavec Otokar brez lastnih naslednikov in zaradi bolezni tudi brez upanja, da bi jih dobil, sklenil na sestanku v Georgenbergu ob Aniži s Leopoldom Avstrijskim dedno pogodbo, po kateri naj bi vsa štajerska vojvodina s celokupnim deželnoknežjim imetjem pripadla Babenberžanom. Štajerski ministeriali in vitezi so si pri tem zagotovili zapis svojih pravic. Ko je pogodbo potrdila tudi krona, ie postala važna sprememba, ki se je tikala tudi slovenske zemlje, pravomočna. Zgodilo se je to 1192. leta, ko je umrl zadnji Traungavec. Za dobo dobrega pol stoletja so gospodovali nato štajerskik deželni knezi iz rodu Babenberžanov. Iz te dobe je končna ustalitev štajerskih meja proti Ogrski. Med Dravo in Muro se je stalno od Madžarov ogrožena meja Podravja utrdila onstran črte Ptuj-Radgona. Za Slovenske gorice je tedaj nastopila doba blagostanja, obsežne kolonizacije in varnosti pred Madžari, ki jo je zagotovila obrambna organizacija strelcev in strelskih dvorcev, razpostavljenih ob štajer-sko-ogrski meji. Po zaslugi te usianove se je pomaknila meja med Dravo in Muro na škodo Ogrske na črto Srcdiščc-Ljutomer in nato na Radgono in Borinje. 1812. leta so se ruske čete po hudih bojih s Francozi umaknile iz gorečega Smolenska v smeri proti vzhodu. Mnogo zavednih Slovencev je že seglo po knjigi »KRI MUČENCEV« Zadnji izvodi so še v prodaji — Broš. 10 lir, vez. 20 lir VAŽNI PRIPOMOČKI ZA GOSPODINJE lic- A.: Nale gobe. S 79 slikami t bakrotilku. 74 strani, lir 20.—. Humck M.: Dober sadjevec. 75 strani, lir 12.—. Iluinek M.i Sadje v gospodinjstvu. 100 »trsni, brol. lir 15.—, vezana lir 50.—. Mibelčič Fr.: Zdravilne rastline. S 68 slikami v bakrotisku. 251 strani, ve/ana lir 75.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5 Sekanje drv v Sliensklh gozdovih. Prihodnji ponodeljek, 21. L m., ob 8 se bo pri hotelu »Bellevue« sestala komisija mestne, ga prcikrbovalnega urada, ki bo določila, koliko drv morajo oddati posestniki gozdov v k- o. Sp. fiiška na Si&enskem hribu ln Mostecu. Pregled eo bo začol na gozdnih parcelah pivovarno Union. Posestniki goi zdov so vabljeni k ogledu. Mestni domovinski urad zaradi snatenja prostorov v petek, 18., tn v soboto, 19. t. m., ne bo posloval za stranke. Mestno kopališče v Prečni ulici .bo zaradi enaženja oil erodo, 16. t. m., pa do 31. t. m., zaprto. Zadnja knjiga »Slovenčeve knjižnice« je HENRIK F E D E R E R: GORE IN LJUDJE Iz nje sijejo gore, preprosti ljudje in resno življenje, ki zahteva za vsak greh trd in neizprosen obračun. KUPITE IN BERITE! Dljakelnje vseb «ol opozarjamo na tečaje za popravno in privatne izpite ter prt-pravljalnico ia vlSjt razred. Poučujejo vsi srodnjoSoUkl In meičanskoiolskl predmeti ter tuji Jcztkl ločeno za vsak razred posebej. Pričetck 5. avgusta. Vpisovanje »o ta toden dopoldne in popoldne. Informacije: Specialne strokovne Instrukelje. Kongresni trg MI. Sladkorno bolne, ki neobhodno potrebujejo insulin, naj ordinirajočl zdravniki • potrebnimi nakazili in potrdili napotijo v splošno bolnišnico v ambulatorij za diabe-tiko, kjer jim bo določena in nakazana mno. žina insulina, ki ga bodo dobivali v za to določenih lekarnah. Odvajalni čaj »PLANTA« dobite t vsaki lekarni. (Nadaljevanje s 3. strani.) kakor Grimma vzpodbujati tudi k študiju litavščine. Miklošičev prvi spis je bila 1. 1844. ocena Boppove primerjalne gramatike v »Jahrbiicher der Literatur«, in sicer v prvem četrtletju, torej če pred Kopitarjevo 6inrtjo in z naslovom v živi pagini »Sanskrit und Slavviefeh«. Kopitarjev vpliv ni viden le v prevtzemu nekaterih njegovih hipotez, kakor n. pr. taiko imenovane panonske teorije o domovini starocerkvenoslovanskega jezika in teorije južnoslovanskega štiridelnega sloveniz-ma, v katerega naj bi se bili šele pozneje v začetku VII. stol. kot klin vselili prvotni Srbi in Hrvati, ali tudi v gojitvi balka-nistike, ki jo je sam dalje razvil, Miklošdč je naravnost nadaljevalec mnogih Kopitarjevih znanstvenih zasnov, kakor omenjene balkanistike ali izdaje nekih spomenikov, n. pr. starocerkvenoslovanskega Supraseljskega kodeksa, katerega del je celo iz Kopitarjeve biblioteke prešel v ljubljansko, dela za cerkvenoslovanski slovar i. dr. Seveda, vse to ne v smislu očitkov plagiata po Vaclavu Hanki in Oroslavu Cafu. Lastno Kopitarjevo znanstveno delo razpada nekako na tri dobe. Prva, ki jo je že v začetku tako sijajno olvoril s slovensko slovnico, s katero je položil temelj vsemu nadaljnjemu razvoju slovenskega književnega jezika in katera nima niti ene neslovenske besede v sebi, sega od 1. 1806. do I. 1818. Značilno za njegovo znanstveno publicistično delovanje postane vedno bolj objavljanje številnih, toda vseskozi ostroumnih in predmet z novo lučjo osvetljuiočih beležk, člankov, ocen in razprav, vseh blizu dve sto, v najrazličnejših, zlasti dunajskih časopisih tedanje dobe. Ze za časa njegovega življenja 6e je izrekla, od Matije Čopa 1. 1833. in od Vuka Karadžiča L 1841., želja, da bi se raztreseni Kopitarjevi spisi ponatisnili v posebni knjigi, kar se je po smrti ponavljalo od raznih strani do naših dni. Za prvo dobo je to 6toril Miklošič 1. 1837., ko je na 380 straneh izdal, vendar nepopolno in ne povsem zadovoljivo za današnje zahteve, prvi del Kopitarjevih »Kleinere Schriften«, ki jih na naslovni strani označuje kot spise jezikoslovne, zgodovinske, narodopisne in pravnozgodovinske vsebine, kar že samo po sebi priča za Kopitarjevo široko znanstveno zanimanje. Druga, srednja doba, je doba sodelovanja v dunajskih Jahrbiicher der Literatur od 1818. do 183-1. 1., katerim je bil 1. 1829. tudi glavni urednik. Spisi mu postajajo večji, znanstvena področja širša, vendar z ©pazljivimi glavnimi smermi. Te 6pise je na moj predlog sklenila izdati v slavnostni spomin naša akademija, pa je njih prva polovica, I. knjiga do 1824. 1. z nad 400 stranmi, že v vaših rokah. II. knjiga z drugo polovico je v tisku. V tretji dobi, od 1. 1834. do smrti, stopa — spočetka, v prvih, dveh dobah, tako intenzivno sotrud-ništvo v časopisih popolnoma v ozadje, pa se pojavijo posebne publikacije, kakor v prvi vrsti 1. 1836. znamenita, z mnogimi dodatki, n. pr. izdajo slovenskih Brižin-skih spomenikov ali za slovensko in staro-cerkvenoslovansko zgodovino važnega traktata Conversio Bagoariorum et Caran-tanorum i. dr. pomnožena izdaja stairo-cerkvenoslovanskega glagolskega spomenika prazniških homillj, kateremu je Kopitar nadel ime Glagolita Clozianus po jmejitelju grofu Clozu. Je lo tudi prva izdaja katerega koli starocerkvenoslovanskega spomenika sploh. Z njo je Kopitar postavil na trda tla vprašanje starostne prioritete glagolske pisave, ki jo je Do-brovski smatral za poznejši izum dalmatinskih glagoljašev, a ruskim slavistom je bila še mnogo pozneje nekam neprijetna misel o mlajšem poreklu tako imenovane cirilice. Druga posebna knjiga iz 1. 1840. »Hesychii glossographi discipulus et Russusc po rokopisu XII. do XIII. stoletja vsebuje poleg izdaje v naslovu omenjenega rokopisa še 22 raznih krajših, vendar važnih dodatkov fdlološke in slavistične vsebine, kakor jo sam označuje. Posvečena je berlinski in petrograj-6ki akademiji znanosti. Kakor rdeča nit se skozi vse Kopitarjevo razpravljanje vleče njegova na trdnem prepričanju sloneča domneva, da je bila domovina starocerkvenoslovanskega jezika slovenska Pano-nija. Opiral je "to na jezikovne in historično razloge. Zadnje je nahajal v postavitvi sv. Metoda za panonskega nadškofa, glede prvih pa je 6talno opozarjal na cerkvene terminološke izraze germanskega izvora, kakor pop t, posti, itd., ki so mogli hiti sprejeti v starocerkvenoslovanščiuo le med Slovenci v PanonijL Ako tudi tak leksikalni argument, kakor nam je dandanes jasno, ne more odločati o poreklu jeziika, vendar je nedvomno, da je bil, kakor tako isto sedaj bolje vemo, precejšen vpliv tudi panonskoslovenskega nareija na prvotno 6tarocerkvenoslovanščino južnega solunskega izvora, kar je Kopitar intuitivno čutil in po svoje razlagal. V tej smeri je zlasti Pavel Šafafik iskal tako imenovane panonizme, seveda v okviru Kopitarjeve hipoteze, ki jo je sprejel že po Kopitarjevi smrti, dasi je bil 6prva silno proli njej. Tudi teorija deljene naselitve južnih Slovanov ima cum grano salis pravilno jedro Gotovo so se na primer prvotno ne slovanski Hrvati, kakor priča njih ime in poroča cesar Konstantin Porfirogenet, naselili med južnimi Slovenji v hrvatskem Primorju šele pozneje v začetku VII. stol. ter tu ustanovili prvo hrvatsko državo. V ba.lkanistiki je Kopitar že marsikaj jasnejše videl, nego poznejša veda, kii je njegove izjave o tem v starih, težko dostopnih časopisih do malega prezrla. Kako bistroumno spravlja _ v primeri z drugimi slovanskimi jeziki — popolnoma posebni razvoj bolgarščine v zvezo z romanizacijo Balkana. Njegovo zavzemanje za čisti narodni jezik in njega duševno blago ni le plod romantike. Že v gramatiki se sklicuje na Slovenca Žigo Popoviča in njegovo delo »Untersuchungen vam Meere« iz 1. 1750. Imenuje ga entuaiasta za slovanščino in globoko obžaluje, da se ni mogla uresničiti njegova življenjska želja, preučevati slovanski jezik in zgodovino med Jadranskim in Črnim morjem. »Kako dalje bi bili sedaj v vseh ozirih v poznanju tega torišča srednje zgodovine,« vzklika. Omenjeno Kopitarjevo zavzemanje, ki je rodilo toliko blagodejnega sadu v trudu za Vukove reforme na polju književnega jezika in pisave, je prevevalo vsega Kopitarja do zadnjih njegovih razočaranj v zvezi s ponesrečenima poizkusoma metel-čice in da.njčice okoli 1. 1833. Koliko se je boril za narodni novogrški jezik, trudil se tudi za pravilni izgovor grščine in za ustvaritev albanskega pravopisa po svojih načelih, za vsak glas svoj poseben enoten znak brez vsakršnega pridatka; kajti bil je odličen fonetik, - toda znanstvena fonetična pisava ne more biti istovetna s praktično rabo književnega jezika Isto, kar se je izvršilo za Srbe in je skušal izvršiti za Albance, kajpada z razliko v alfabetu, je sanjal uvesti tudi pri Slo- vencih, kateri so pa imeli že nad 250 letno književno tradicijo z latinsko pisavo in so bile zato tu povsem druge okoliščine, ki so onemogočile iz napačnega izhodišča, to je mešanje latinice s cirilico, oziroma novimii izmišljenimi znaki, poteklo izvedbo, kar je vedlo na koncu do zagrenitve na Kopitarjevi, ogorčenja na drugi strani. Tudi velike nade z Jakobom županom so splahnele. Toda dandanes pripada vee to preteklosti in kakršno koli ogorčenje ni več na mestu. Prenehalo je tudi že nekdanje nezadovoljstvo in ogorčenje nad Kopitarjem pri Čehih, ki jim je, spočetka skupno z Dobrovskim, po svojem ostrem kriticizmu osumil njihove svoj čas sveto čaščene falzifikate, dozdevne staročeške 6lavne literarne spomenike. Razblinila so sc v nič tudi razna neutemeljena natolcevanja političnega značaja, kakor je to izprevidel in tudi javno izjavil 1. 1800. že znameniti r"ot je bila pravcati eldorado za kolesarje in kolesarice. Drugače je praznik v mestu minil brez hujših nesreč in dogodkov. Prodajal je navadno vino za buteljčno Ljubljanski gostilničarji so znani po svoji skrbi za goste, za dobro postrežbo in kapljico. So pa med njimi bele vrane, ki ne delajo časti svojemu stanu. Tako je bil gostilničar Štefan prijavljen posebnemu sodišču za javno varnost, da je Ieto3 v začetku avgusta prodajal gostom navadno vino za buteljčno, torej mnogo dražje. Gostilničar Štefan je kupil pri vinskem trgovcu Puntarju v Logatcu navadno vino, ki bi ga bil moral kot odprto vino prodajati najdražje po 40.10 lir liter. In v tem znesku je bil vračunan že njegov zakonito določeni zaslužek ali dobiček. Gostilničar Štefan pa je to vino prodajal v sedeindecilitrskih steklenicah po 50 lir, torej liter za okoli 70 lir. Pač velik »superprofit« I Pred sodnikom-poedincem se je gostilničar Štefan skušal na vse načine oprati in opravičiti. Delal se je, kakor da bi bil gostom napravil veliko dobroto in uslugo, ko jim je nosil na mizo navadno za buteljčno vino. Bil je obsojen na 7 dni zapora in 2000 lir denarne kazni. Kolesarska stojala na živilskem trgu Mestno tržno nadzorstvo je sedaj postavilo na zgornjem in spodnjem koncu Vodnikovega živilskega trga posebne stojnice za kolesa, kakor je bilo to žo uvedeno pred pomladjo leta 1941, a so pozneje stojnice porabili za druge namene. Vsak kolesar mora kolo, preden hoče na trgu kupovati kake potrebščine, izročiti posebnemu čuvaju, ki ga prevzame v varstvo proti mali odškodnini 1 lire. Kolesa po živilskem trgu voditi je strogo prepovedano. Policijski stražnik, ki nadzira red na trgu, ima dolžnost, da vsakogar zapiše, kdor ne upošteva določbe o kolesarskem prometu na živilskem trgu med tržnimi urami, ko je vsako kolesarjenje 6ploh od 8 do 11 prepovedano. Bil je pravcati sadni semenj Napoved izkušenih in previdnih sadjarjev, da bo sadna letina letos prav dobra, se je uresničila in presegla vsa pričakovanja. Po mnogih dolenjskih krajih je rekordna sadna letina jabolk in hrušk. V soboto je prispela z Dolenjske večja pošiljka jabolk. Po posredovanju Prevoda je bilo pripeljano poldrugi vagon zgodnjih jabolk. Prispela pa je dalje v Ljubljano tudi večja pošiljka tirolskih jabolk. Pred tvrdko L Pielick & Co. v kotu Pogačarjevega trga ob škofijski palači se je v soboto dopoldne in deloma popoldne razvijal pravcati sadni semenj. Od vseh strani so pritisnili branjevci in branjevke, prodajalci sadja in prodajalke ter odvažali njim določene množine jabolk. Prodajali so pa tudi lepe hruške in naposled uvožene paradižnike. Tudi v ponedeljek je bila živahna kupčija s hruškami in jabolki. Posebno zanimivo poglavje v zadnji knjigi I. SVET0VEGA letnika z naslovom: »TAJNOSTI NARAVE« bo: Borba za obstoj. Vsaka živ ima v svojem obstoju dve nalogi: skrb za ohranitev življenja in pa skrb za ohranitev vrste. To in še kaj drugega sila zanimivega boste brali v omenjeni knjigi, ki jo je napisal dr. Fr. Mihelčič. — Starši! Za izobrazbo svojih otrok, takoj naročite SVETOVE KNJIGE! Razstava letalske zaščite v Beogradu. Pod geslom »Življenje se razvija dalje« so dne 10. avgusta odprli v Beogradu zanimivo razstavo, na kateri 6o prikazane posledice dosedanjih letalskih napadov na beograjsko mesto ter potrebni ukrepi za varnost prebivalstva pred nadaljnjimi letalskimi bombardiranji. Delitev hrane med prizadete Beograjčane. Glavni odbor Srbskega Rdečega križa je razdelil hrano med beograjsko prebivalstvo, ki je bilo prizadeto pri dosedanjih letalskih napadih. Hrano so dobili predvsem tisti, kateri so pri dosedanjih letalskih napadih ostali brez strehe in stanovanja. Prizadetemu prebivalstvu so delili hrano tudi v Nišu. V Beogradu so nadalje odprli še tri nove mlečne kuhinje, ki pripravljajo hrano izključno za otroke. Podpore za žrtve letalskih napadov. Srbski ministrski predsednik general Nedič je kot predsednik odbora za podpiranje delavskih družin pozval srbski narod, predvsem pa vse delodajalce in premožnejše sloje, naj z izdatno podporo priskočijo na pomoč v hudi stiski se na-hajajočim oškodovancem po letalskih napadih. Odbor za podpiranje teh težko prizadetih slojev je dosedaj razdelil med oškodovance letalskih napadov v Beogradu 2,600.000 din, v Nišu 2,000.000 din, v Smederevu 400.000 din, v beograjskem okrožju — Cukarica in okolica — 400.000 din, za delavske družine in ostalo prebivalstvo v drugih srbskih krajih pa 2,125.000 din. Nove cene ca električni tok v Beogradu. Ravnateljstvu tramvaja in razsvetljave v Beogradu so bile dovoljene nove cene za električni tok. Ena kiio-vatna ura električnega toka za razsvetljavo stane sedaj v Beogradu 18 dinarjev, za termične svrhe pa 10 dinarjev podnevi, ponoči pa 7 dinarjev. Še medveda bi obrila krema Rapida brez mila BRIVNA KREMA RAPJDA fej" P R I Z/V ODI: V A N K A I T MALI OGLASI | Kupimo""! VOZIČEK za dvojčke k o j kn-pim. Bcrnekerjcva 34. Zelena jama. (k RJUHE kapne, htazinske prevleke in drugo posteljnino, rabljeno in novo. kupuje stalno Hinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7. DVE OMARI ZA OBLEKO kompletno posteljo, več rjuh ali samo žimnico kupim. Naslov pove uprava Slovenca podšt. H32. j Prodamo g ŠTEDILNIK železen, prodam. Zaloška 21. _(1 PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »ALBAc krema DROGER1J A KANC. Židovska ulica I, (I MRČES IN GOLAZEN ašu stenice, bolhe, Ščurke. molje. miši. podgane, voluharje is bramorje zanesljivo pokončale s strupom, ki ga dobite v droge-riji KANC. 2idovska t. SLUŽKINJO pridno in pošteno, ra vsa hišna dela, proti dobri lirani in plači, i5čem za takoj. Poljanska cesta 6S. (b ŠIVILJO za perilo sprejmem takoj. — Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Spretna«. 7271. (b | PoizvedbeJ IZGUBIL SKM~ šop ključev. Najditelj naj jili odda v pisarni Leonišča, proti' nagradi. V najsm i _ISJe_ | TRGOVSKI LOKAL v zvezi s pisarno ali pisarno v zvezi s sklndifičem iščem za takoj; posredovalci dobro nagrajeni. Lega: center mesta. — Hinko PrivSek. Ljub. ljana. Kolodvorska 7. (n ZBIRKA »SVET« ,BL KINO »SLOGA« u" Največje delo Španske filmske produkcij« pod pokroviteljstvom Španskega narodnega svetal Dsoda oficirske družine v zadnjih težkih španskih meščanskih bojih. »Krvave priče« Alfredo Mayo, Ana Mariscal, Josč Nie-to, Blanca de Silos. — Režija: Josč Luis Saenz de Heredia. — Za nemški dialog: dr. Martin Jacob. Predstave ob delavnikih ob II ln lil KINO »MATICA* Salve smeha! Salve smeha! Dve oli neprisiljenega razvedrilai Do solz ae boste nasmejali v najbolj zabavni veseloigri sezone »Še enkrat študent« s priljubljenim komikom Heinz ROhman-nom v glavni vlogi. Film za mlado in starol — Zaradi izrednega zanimanja Predstave! ob II ln II. ,EL KINO »UNION* Nepozabno filmsko delo Iz kraljestva nesmrtne muzike velikih klasikov Bacha in Brahmsa »Čarobne gosli« Will Ouadriieg, Glaela Dhlen, Eugen Kliipfer, Hans Hermann Schaufuss, Paul Uorbiger, Paul Henckela, Elsa \Vagner. Otto Tresslor itd. PREDSTAVE ob IT In 1I.1SI Zahvala vsem, ki so ob smrti našega skrbnega rednika, gospoda Franceta Kordina uradnika 0UZD z nami sočustvovali. - Posebno hvaležni smo gg. zdravnikom in čč. sestram Šlajmerjevega doma za požrtvovalno nego, pevskemu društvu >Sloga< za ganljive žalostinke, vsem darovalcem cvetja in njegovim tovarišem, ki so ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti ali na kakršen koli način počastili njegov spomin. Anica Kordinova s hčerkama. 0 Zahvala Ob prebridki izgubi našega predobrega moža, očka, sina in brata, gospoda Jožeta Cergolja izrekamo prav iskreno zahvalo vsem, ki so njemu in nam v tej težki uri stali ob strani, mu poklonili toliko cvetja ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem za ganljive žalostinke in vsem njegovim stanovskim to-varišem-železničarjem, ki so mu v tako velikem številu izkazali poslednjo čast. Ljubljana-Dravlje, dne 13. avgusta 1944. Žalujoča družina Cergoljera Dotrpel je naš ljubljeni sin in brat, gospod MAKS ZUPANČIČ učitelj Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 17 t. ra. ob '/.3 popoldne iz Žal, kapele svetega Krištofa. ŽALUJOČI OSTALI Zahvala Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, zlatega tatka, sina, brata, svaka in strica, gospoda Viktorja Rupreta nam je došlo toliko izrazov sožslja in sočustvovanja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej, ampak izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm ter sploh vsem, ki so počastili njegov spomin, ga spremili k prezgodnjemu grobu in mu darovali cvetje in vence. - Sv. maša zadušnica se bo brsls dne 18. svgusta 1944 ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Družine. Ljnbljana, dne 16. avgusta 1944. Žalujoči Rupretovi Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem jn znancem, da so nas danes,'„59 vedno zapustili in mirno v Gospodu zaspali naša ljubljena in skrbna mama, sestra, stara m^j rna, tašča in prababica, gospa Franja M roj. Žitnik releposestnica v Borovnici Nepozabno pokojnico prepeljemo v Borovnico, od koder jo spremimo iz njene rojstne hiše na farno pokopališče v Borovnici v petek, 18. t. m. ob 9 dopoldne. Borovnica, Ljubljana, Beograd, dne 16. avgusta 1944. Žalujoči: Ferdo. Drago, Vladko, Srečko, Tone, sinovi; Franika itirt Zupanova, Dana dr. Grudnova, hčerki; Ivana Otonifar, sestra; Line, Franci, Drago, Marijo. Lojze, Mitja, Ako, Igor in Marjanček, vnuki; Franica, Majda, Alen-čica, Tatjana, vnukinje; Gregec, pravnuk; Mija roj. Barle, Marija roj. Pollak, Nada roj. Ster-mccki, snahe; Franjo Hmelak, dr. Franjo Zupan, dr. Francko Gruden, zetje in vse ostalo sorodstvo. ŽOGA SREČE ^MbBbmar 58 XXX. poglavje. Borba v biljardni sobi. »Kričite vendar, fantje!« je zavpil veliki Just Renner. »Saj imamo vendar vzrok, da kričimo, in to jim hočemo tudi pokazati! Nič ne bi maral, samo cfa bi bili igrali fair, ampak zoper bolj umazano množico še nisem igral, odkar smo pred tremi leti igrali z »Glockerjem«! Stettinovi igralci so se po svoji čudežni zmagi upravičeno zabavali v oblačiluici. Ko je bil neodločen izid po vsej priliki neizogiben, jim je zmaga padla tako rekoč it neba. Nekoliko hektarov brzega teka, ki ga je tekel Anton, in neprecenljivi gol, ki jih najbolj verjetno postavi v tisti sezi ji na vrh taibliee pred divizije: vse se jc vrstilo prav dramatično. Anton pa je na vso hvalo skomignil z rameni. »Malo sem imel opraviti zraven, fantje!« je rekel malomarno. »To je bil Rudijev gol. Rudi je bii tisti, ki ga jc zasnoval. Rudi, Vi mi je očistil pot. da sem lahko te- kel — vsakdo bi bil lahko postalo storil!« Posmehovali so se, tem besedam-»Očka« jih je ponosno gledal izza tistih svojih zarjavelih železnih naočnikov — toda Anton se ni tTal omajati v svojem mnenju. Vsekakor je bil gol Torkerjev in zaradi tega ne pritiče njemu prav nikakršna pohvala. Kaj pa je bil naredil? Samo tekel je nekoliko metrov, pred seboj pa je imel samo beeka in vratarja. — Toda vzlic temu, da je bila zmaga sijajna in tako lepa, da so sedaj imeli tako rekoč v žepu tolikanj zaželeno nagrado, za katero so sc Papler in moštvo tako trdo borili — so bile njegove misli vse drugje. Preden preteče samo nekoliko ur, bo dobil zadoščenje od Jakoba Brucka. Zaupal je vso stvar Torkerju. Peljal je svojega druga malo vstran in mu rekno rekel: »Čakal bo tistega človeka, Brucka katerega bom tako prR-mikastil, da še duša nc bo hotelu ostati pri njem!« »Dvomim, da ti bo dal priložnost, Anton!« je odvrnil stari športnik. »Mimo tega bi bilo nevarno pričeti tukaj kaj takega; če občinstvo kaj zavoha, ne boš prišel živ iz mesta. Najbolje storiš, ako počakaš, da prideš domov v Stettin, fant, in ako potem želiš, da bi ti kdo svečo držal, kar povej. Jaz sem s teboj!« Anton je za trenutek trezno premišljal in priznal, da je ta nasvet pameten, posebno še, ker je pravkar prišel »očka« v oblačilnico in prinesel vest, da se je bil Bruck pravkar odpeljal v velikem motorju s tako naglico, kakor bi mu bil rogatec za petami!« »Sreča zanj — in sreča zate!« je pripomnil Torker. Na železniški postaji v Stettinu je med čakajočimi množicami, ki so se bile zbrale, da čestitajo zmagovalcem, bil tudi Johann Beck. »Naročil sem dobro večerjo za vaju, fanta,« je rekel radostni odvetnik in prijel z eno roko Antona pod pazduho, z drugo pa Torkerja. »Sedaj gresta z menoj naravnost v klub, kjer bosta moja gosta. Kaj praviš, Anton? Ne moreš priti — pa gospodična Maver je odšla iz mesta in tako dalje? Kaj pa mu je, Rudi?« »Veste, gospod Beck,« se je zarezal stari športnik. »Ker me že vprašate, vam povem, dn želi nekaj več kot dobre večerje — in sicer boja!« »Boja? S kom pa?« je vprašal odvetnik, čeprav mu niti treba ni bilo vprašati. »S človekom, ki mu je ime Bruck!« 6e je zarežal Torker. »Danes popoldne je igral zoper nas za Gaden in je Antona nevarno napadel — le poglejte tiste šive na njegovem čelu!« »Pred bojem se vedno pokrepčaj,« je pripomnil Beck. »Obadva sta potrebna dobre večerje. Potem, Anton — pa bomo že videli. Želim, da prideš, zapomni si!« Na take besede ni kazalo drugega, kakor da je povabilo sprejel. Sploh pa je bil Anton v resnici prav lačen, kajti, ker je bilo pričakovati, cfa bodo Gadenski navijači priredili sovražno demonstracijo, je bil Papler porinil svoje igralce v prvi vlak, ki je vozil v Stettin, v katerem ni bilo mogoče večerjati. »Kmalu boš član tega kluba, Anton. Danes popoldne sem tc prijavil in eden veljakov v mestu podpira to prijavo. Zaradi tega bodi kakor doma.« je pripomnil Beck, ko sta šla skozi vrata kluba. Bilo jima je usojeno, da se spomnita na te besede, za trenutek pa je Anton odvrnil: »Ne vem še, če je prišel čas, da bom mogel biti član takega kluba, kakor je ta.« »Pa jaz vem!« je odvrnil odvetnik s tolikim poudarkom, du ga je Antotu moral pogledati. Toda edini odgovor, ki ga je dobil, je bil zagoneten nasmešek. Tiste dni je bil Beck zagrizeno čudaški. Vseeno pa je Anton z nekim zadoščenjem slišal te besede. Klub Sloga je bil najimenitnejši klub v mestu, in vsakdo je bil njegov član, kdor je količkaj veljal v mestu. Čeprav je Beck že večkrat silil Antona, naj mu dovoli, da ga prijavi kot člana, se je bil Anton vse dotlej vztrajno branil. »Kadar se bom čutil upravičenega javiti se za člana, se bom. Danes pa tega še ne čutim.« Pri tem je vsa stvar ostala. Vendar se Anton na odvetnikovo povabilo ni pomišljal, da bi šel tja kot gost, in izvrstna postrežba in večerja, ki jo je bil Beck naročil, sta mu bili popolnoma všeč. »Po večerji pa bomo v kadilni sobi pili črno kavo in kadili smotke,« je rekel Beck, ko je bila večerja pri kraju. »Tale kadilna soba v Slogaškeru klubu je ob sobotah zvečer prav zanimiva; prej ali slej pricTe setn vse, kar v mestu kaj velja.« Tako je bilo videti. Prvi človek, katerega je bil Anton opazil, ko je z Beckom na desni in Torkerjem no levi stopil v sobo, kjer je bilo polno odličnega občinstva, jc bil prav tisti človek, ki ga je iskal! Fiir »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: lože Kramarič — Herausgeber. izdajatelj: inž. Jože Sodja — Scliriftleiter, urednik; Janko Hafner,