PoŠtoia* plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. —M——aae ————» :*gw^*^M»ac«i»»oa«n^cy«or»oa»B»xaww«er.*»• Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI UST Časopis ssa trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje ŠI3S: letno 180 Din, za Va leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, j Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in^toži se v Ljubljani. j Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958. LETO IX. Telefon št. 552. LJUBLJANA, 28. avgusta 1926. Telefon št. 552 ŠTEV. 100. Izbrisne pobotnicc Izbrisne pobotnice (priznanice) so podvržene, kakor znano, kolku (tar. post. 33. taksnega zakona), torej oni taksi kakor priznanice sploh. Vendar velja ta določba samo v obče, ne pa tudi za pobotnice bančnih zavodov. Za te poslednje je določena taksa v tarifni postavki 36. ter znaša, brez oziira na višino plačanega odnosno potrjenega zneska, samo 50 par. Bivša generalna direkcija posred-njih davkov v Beogradu je z razpisom z dne 7. junija 1926, br. 42.803/26 odločila, da velja ta poslednja pristojbina (50 par) tudi za izbrisne pobotnice bančnih zavodov. Dosedaj so kolkovali bančni zavodi izbrisne pobotnice dosledno s ’ %, sicer bi sodišča pobotnic niti ne hotela sprejemati ali pa ‘bi vsaj izbris odrekla. Gotovo bi pa davčni urad ali pa sodišče zahtevalo takso naknadno, s kaznimi vred. Z navedenim razpisom je pa generalna direkcija posrednjih davkov obvestila ministrstvo pravde, da se smo v bančnih poslih zahtevati tudi za izbrisno pobotnico samo takso po tar. post. 36. (50 par), ne pa ono po tar. postavki 33. (1/2%)• ^a predlog, s katerim se zahteva izbris v zemljiški knjigi, je plačati kolek po tarifni postavki 139. (50 Din za vsako terjatev) seveda še posebej. Ako se zahteva izbris bančnega dolga, n. pr. v znesku 200.000 Din, se je plačalo dosedaj za predlog 50 dinarjev, za pobotnico pa 1000 Din. — V smislu zgornjega odloka je plačati sedaj za predlog 50 Din, za izbrisno pobotnico pa samo 50 par. Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra 1926. »Ljubljana v jeseni« — kot specifično slovensko — pokrajinska razstava naj podaja sliko naše domače civilizacije in pa deloma kulture. Ta pokrajinska revija naj prikaže plodove slovenskega dela; ne samo industrijalca, obrtnika in trgovca, ampak delo slovenske pokrajine sploh. »Ljubljana v jeseni« naj prikaže ono, kar jo samoniklega pri nas, kar je vzrastlo na naših tleh, kar se je pri nas razvijalo, zboljševalo in procve-lo. Ce so nasi prosluli velesejmi manifestacija naše industrijske in obrtniške marljivosti iu iznajdljivosti in dokaz gibčnosti našega trgovca, če so velesejmi izraz ekspanzije naše industrije in obrti v druge dele naše šdrje domovine in inozemstva, potem naj služi jesenska Pokrajinska razstava naši ožji domovini v bodrilo, oduševljeaije in pouk. Dolžnost vsakega Slovenca, ročnega in duševnega delavca, mladega in starega, je, da poseti to razstavo, ki je prirejena s tolikšno ljubeznijo, ki bo vsakomur vzbudila samozavest v slovensko marljivost in inteligenco. liazstava je nameščena na Ljubljanskem velesejmu in obsega 40.000 m8. Kmetijska razstava obsega strokovno-pouSni oddelek, mlekarstvo, kmetijske stroje in orodje, vina in dne* 5. septembra razstavo plemenskih konj. Vrtnarska razstava prikazuje delo največjih ljubljanskih umetnih in trgovskih vrtnarjev. Paviljon, ki obsega čez 1000 kvadratnih metrov prostora, je spremenjen v krasen eksotičen vrt. bančnih zavodov. To velja seveda samo za izbrisne pobotnice v bančnih poslih, torej samo za pobotnice bančnih zavodov, ne pa tudi za izbrisne pobotnice hranilnic ali navadnih oseb. Ker je stvar velike važnosti, priobčujemo ta razpis doslovno: . Beograd, 7. VI. 1926. Br. 42.803/26. Ministarstvu pravde, Beograd. Generalna direkcija Posrednih Po-reza primetila je, da neki sudovi u slučajevima traženog »kidanja obez-bedjenja pored takse iz T. Br. 139. taks. tarife naplačuju i taksu iz T. Br. 33. taks. tarife za priznanice izdate u bankarskim poslovima. Kako je ovakav postupak pojedinih sudova pogrešan, jer je u suprotno-sMti sa T. B. 36. taks. tarife, gde je predvidjena taksa od Din 0.50 i za priznanice u bankarskim poslovima, to Gen. Direkcije P. P. u vezi svoga razpisa od 6. Marta 1924. god. Br. 9600 objašnjeva: Ako se pril ikoni traženja »kidanja obezbedjenja podnese priznanica ko-je banke, kojom se utvrdjuje naplata obezbedjene sume (duga) i ta priznanica snabdevana taksom iz T. Br. 36. taks. tarife, neče se zahtevati i naplata takse iz T. Br. 33. taks. tarife. Dostavljajuči prednje čast je ovoj Direkciji zamotiti Ministarstvo, da sa ovim upozna područne vlasti svoje, i poziva se na pom. raspis Br. 9.600/2. — Min. Finansija Gen. Dir. P. P. Ta razpis ni publiciran v Službenih Novinah, pač pa ga je prinesel »Grun-tovničarski Vestnik« v letošnji sedmi številki. ITmctuiška razstava je topot prvič zbrala vse slovenske upodablja joče umetnike pod en krov. 45 razstavljalcev-umet-nikov se bo kosalo za priznanje z čez 500 deli v olju, temperi, pastelu, akvarelu, risbi, silhueti, mavcu, kamnu, bronu, lesu. Priznano dobro organizirana Iligijen-ska razstava je popolnoma preurejena in bo gotovo vzbujala naj večje zanimanje. V posebnih paviljonih so nameščeni automobili, Radio-razstava, ki jo je priredil Ljubljanski Kadio-klub in industrijski proizvodi. Dne 5. septembra že vrši na vele-sejmskem prostoru razstava plemenskih konj, kjer so zastopani najlepši žrebci, kobile z žrebeti, zaskočne kobile in dve-do triletne žrebicč. 8. in 9. septembra pa se vrši mednarodna razstava psov vseh pasem, ki jo priredi Jugoslovanski kinološki savez. Pokrajinsko razstavo, ki se vrši pod visokim protektoratom Nj. Vel. kralja, bo posetilo gotovo veliko število posetni-kov iz cele države. Sprejeli jih bomo s pristno slovansko gostoljubnostjo in željo, da odidejo z vtisom, da živi tu sicer najmanjše naših bratskih plemen, ki pa ima po svoji resnosti in delavnosti pravico, da se ga vpošteva in ceni kot enakovrednega našim južnim bratom Srbom in Hrvatom. TURSKE SREČKE IN TURSKI DRŽAVNI DOLG. Odslej naprej se bodo dobički, ki pridejo na turške srečke, izplačevali brez ozira na državno pripadnost lastnikov srečk; doslej so bili nemški, avstrijski, ogrski in bolgarski državljani izključeni. Po stanju od 6. avgusta 1924, It oj i datum je bil za razdelitev med nasledstvene države merodajen, je znašal kapital v obtoku se nahajajočih turških srečk 9,458.000 funtov. O usodi turškega državnega dolga sploh je prišlo le malo v javnost, ker so se pogajanja intresiranili držav s Turčijo zaključila doslej vselej brez uspeha in je vsebina delnih pogajanj zapisana samo v uradnih spisih. Zadnja pogajanja, ki so trajala več mesecev, so zaključili v letošnjem maju, spet brez uspeha, V jeseni bodo pričeli z novimi pogajanji. Kdor se za to zanima, naj bere v avgustovi številki >Mitteilun-gen des Verbandes osterreichischer Ban-ken und Bankiers« članek znanega Švicarja dr. Guggenheima »Das Schicksal der ottomanischen Slaatssclmld«. Tam je zbrana številna snov, doslej še nepriob-čena, in nam nudi natančen pregled vsega kompleksa vprašanj. Glasom pogodbe v Lausanne, čl. 49, se je Dette (dolg) l)ublique Ottomane v znesku 129.385.000 funtov razdelila med nasledstvene države turškega cesarstva. Po določilih pariške konference od 21. oktobra 1925 se je razdelitev izvršila takole (mi okrajšamo končne številke): Turčija 84,584.000 funtov, Grška 11,057.000, Sirija in Libanon 10.888.000, Jugoslavija 5,436.000, Irak 5.272.000, Palestina 3,284.000, Bolgarija 1.776.000, Albanija 1,633.000, Mosul 1.500.000, Hedžas 1,500.000, Jemen 1.182.000, Transjordanija 734.000, Italija 243.000, Nedžd 129.000, Maan 129.000, Asir 26.000. Sirija in Libanon sta sicer francoski mandat, a imata lastno upravo, prav tako Irak in Palestina kot angleška mandata. Mosul je sedaj razdeljen med Irakom in Turčijo, Hedžas (Mekka, Medina) je pod vplivom Anglije, prav tako Nedžd v notranji Arabiji in Transjorda-uija. Maan ima interesno skupnost s Transjordanijo, Asir pa z Irakom. Če razdelimo gornjo številko po odstotkih, vidimo, da pride na Turčijo več kot tri petine otomanskega‘dolga, 62'25%; ti odstotki se bodo z delno pripustitvijo mosulokega okrožja najbrž še zvišali. Grška je prevzela 10'57% dolga, Jugoslavija 5'25, Bolgarija 1'6H, Albanija 1'57, Sirija 8‘15, Irak 396, Palestina 2‘49, vsa Arabija 4 13 % itd. S to razdelitvijo je zginilo s površja vprašanje, o kojem se je pred vojsko toliko in toliko pisalo. DOLAR IN MARKA. Kakor vemo, so Nemci pri sanaciji marke dali marki določeno relacijo do dolarja. Rekli so, da je 1 bilijon prejšnjih mark enak eni novi marki, 1 dolar pa 4’2 novim markam. Sedaj beremo, da bo Nemška državna banka to trdno razmerje odpravila in se bo ravnal kurz dolarja po povpraševanju in po ponudbi. Zato bomo morali v bodoče zasledovati tudi kurz marke; doslej tega ni bilo treba, marka je bila pač 1 : 4'2 dolarja. USTANOVITEV TRGOVSKE AKADEMIJE V MARIBORU. Dne 26. t. m. je prejelo ravnateljstvo Državne trgovske šole sledeči odlok: »Na ukaz Nj. Veličanstva kralja 7. dne 7. avgusta 1926, a na predlog g. ministra trgovine in industrije se dosedanja državna trgovska šola v Mariboru povzdigne na stopnjo trgovske akademije s tem, da postane učni načrt in delovni program te šole enak učnemu načrtu in delovnemu programu za državno trgovsko akademijo v Beogradu. Prvi razred te akademije ima pričeti z delom dne 1. septembra. Zgornje se dostavlja na znanje s pripombo, da je bil o ukazu obveščen veliki župan mariborske oblasti. — Po naredbi ministra trgovine in industrije.« Objektivno, ne subjektivno merilo za pravočasnost graje. — Prevarno postopanje? (Iz sodne prakse.) Šlo je za vagon nekega deželskega produkta, ki je došlo v vrečah. Tožeča kupovalka ga je po velikem delu grajala, toda tožena prodajalka tej graji ne prizna pravočasnosti in veljave. Blago je bilo kupljeno po vzorcu. V pismu 26. januarja 1924 je toženka vztrajala pri tem, da se mora plačati, ko se predloži duplikat tovornega lista, izjavila pa je, (la jamči, da je blago popolnoma zdravo in brez hibe, da bo tožnica z njim zadovoljna in ga še naročila, kakor druge tvrdke •» istega tržišča. Dne 29. januarja je javila toženka, da namerava blago odposlati 31. januarja, 1. februarja pa, da je blago 31. januarja odpravila. Blago je došlo 5. februarja. Še istega dne ga je tožnica spravila z železniške postaje. Namestila ga je pa v svoje provizorno! skladišče, ker je vse drugo skladišče bilo prenapolnjene. Blago je bilo vloženo v vrečah razne velikosti; nekatero sc bile tako preperele, da se je blago izsipalo; to blago pa je ustrezalo vzorcu. 6. februarja se je oglasil toženkin odposlanec z duplikatom tovornega lista in mu je tožnica plačala kupnino. 8. februarja pa je tožnica po običajnem poslovanju došla do tega, da je blago stalno vskladiščila in imela priložnost, da odpre in pregleda vsako posamezno vrečo. Tedaj se je pokazalo, da je v onih vrečah, ki so bile naložene v vrhnjih plasteh vagona, blago ustrezalo vzorcu, ostalo blago pa je bilo popolnoma pokvarjeno, mokro, segreto in nerabno. To je tožnica takoj brzojavno in pismeno javila toženki. — Ta graja je pa vsekakor pravočasna. Prej tožnica blaga preiskali ni mogla, ker je prišlo po rednem poslovanju šele 8. februarja na vrsto; tudi je bil oni njen družabnik, ki ima in vrši nalogo, da osebno preiskuje dobavljeno blago, dne 6. in 7. tako bolan, da je moral ostati v svojem stanovanju. Hiteti s preiskavo pa tudi ni bilo povoda, ker je blago v nekaterih raztrganih vrečah ustrezalo vzorcu in posebno tudi še radi tega, ker je toženka zatrjevala, da je blago popolnoma zdravo in brez hibe in da že 30 let dobavlja znani tvrdki X. Tudi se je poslužila toženka neobičajnega načina vklada v vreče: v vrečah je bilo dvojno blago, popolnoma pokvarjeno in ustrezno vzorcu. Utovor-jeno pa ie bilo tako, da je prišlo najprej v roke le zdravo blago. Tudi jo je toženka spravila v zmoto s tem, da se je hvalila s svojimi trgovskimi zvezami in z zgoraj omenjeno jamstveno izjavo. Toženka je odposlala tako blago, ne v nadi, da ga tožnica odobri, marveč nasprotno v pričakovanju, da blago obdrži le radi tega, ker ne bo takoj opazila pomanjkljivosti. Toženka je torej z zavestno protipogodbeno dobavo hotela napraviti nepravilen učinek in je njeno postopanje prevara po čl. 350 trg. za k. V tem primeru pa predpisi čl. 347 trg. zak. nimajo pomena. — Zahteva torej od toženke povračilo onega dela plačane ji kupnine, ki se tiče pokvarjenega in nerabnega dela blaga in dotičnih prevoznih in drugih stroškov. Toženka se upira tožbenemu zahtevku. Prereka vsak prevami namen, graji pa odreka veljavnost že radi tega, ker ji očita zakesnelost. Pravdno sodišče tožbi ni ugodilo. — Grajo blaga po tožnici smatra za prekasno v smislu čl. 347 trg. zak. Res BffDcueansjccsnTATVk v "K» ... ■rt/SU *<•<**iM»v :.^«i*»wr^wrr»»aen^ n.vjs u«*-i je sicer, da ee tožnica iz previdnosti sklicuje tudi na prevaro po čl. 350 trg. zak. in da bi ji v primem take prevare ne mogla škodovati zamuda graje za par dni. Toda prevare tož-nica iti zadostno utemeljila. Vidi jo v tem, da je toženka blago tako natovorila, da je tožnici prišlo v roke in pred oči najprej samo zdravo blago. Dalje jo je toženka spravila v /,moto s svojim bahanjem s svojimi trgovskimi zvezami na istem tržišču in pa z zatrjevanjem v svojem dopisu od 26. januarja 1924, češ da jamči, da je blago popolnoma zdravo in brez. hibe, da bode lahko zadovoljna in v bodoče pri njej naročila, kakor to dela tvrdka X., ki že 30 let pri njej kupuje tako blago. — Toda način naložitve blaga ni odločilen. Tožnica sama priznava, da je vskladiščila blago v celoti, da je razložila ves vagon in da je takozvano preizkušnjo na preskok napravila iz vsega blaga. Vseeno je torej postalo, kakšno blago je bilo naloženo spodaj in kakšno zgoraj, ko tožnica niti ne trdi, da je toženka pri svoji prevari morda šla s tega stališča, da bo tožnica vagon kar naprej podala in ga v pogledu na pismeno jamstvo od 26. januarja le površno in sicer le od zgoraj pregledala. Jamstvena izjava od 26. januarja pa tudi nima večje veljave nego reklamna izjava dobavitelja o priliki prve kupčije s kakim novim odjemalcem. Ta izjava torej tožnice ni odvezala dolžnosti onega pregleda, kakor ga je dolžan vsak reden trgovec po čl. 347 trg. zak., ki se je morala v tem primeru tem bolj še prepričati, da-li je blago v resnici tnko dobro, kakor je bila obljubila toženka. V reklamo spada tudi bahanje s trgovsko zvezo z znano tvrdko X. Prevare po čl. 350 trg. zak., ki bi tožnici podaljšala rok za grajo, torej ni in je potemtakem tožnica vezana na vso previdnost, ki jo ima v mislih čl. 347 trg. zak. Tožnica je sicer blago grajala, toda prekasno. Res je, da trdi, da je »po običajnem poslovanju« prišla 8. februarja do tega, da stalno vskladišči blago. Vendar pa ni obrazložila, v čem je to običajno poslovanje. Iz vsega pa, kar v tem oziru navaja, se da zaključiti samo, da si je blago 6. februarja površno ogledala, natančno pa šele 8. februarja in sicer radi tega žele 8. februarja, ker je bil 6. in 7. februarja oni družabnik, ki ima nalogo osebno preiskati dobavljeno blago in tudi velike izkušnje v tem, tako bolan, da je moral ostati v svojem stanovanju in se je tožeča tvrdka zanesla na površni pregled z dne 6. februarja po drugem družabniku, ki ima sicer druge posle. Pomembno je tudi, da je prav ono blago, ki se je iz-sipalo iz preperelih vreč, bilo v celoti dobro, da torej pri tem blagu ni bilo nič slabega, marveč so prav preperele vreče, ki so izsipale blago, vse iz-sipale samo dobro blago, ki je ustrezalo vzorcu. Ni bilo torej nobenega tehničnega, izven osebnih razmer tožeče tvrdke ležečega povoda, da se je natančni pregled blaga opustil ali ni opravil po drugem veščaku, kar velja tem boli, ker so vreče deloma bile raztrgane, deloma pa gnile ali pa mokre. Radi prekasne in zato neveljavne graje tožnica ni upravičena, odstopiti od pogodbe in zahtevati povračilo kupnine ter odškodnino za prevoznino in druge izdatke za nerabno blago. (Konec prihodnjič.) ZAVAROVANJE IZVOZNIH KREDITOV. Vprašanje zavarovanja izvoznih kreditov ni novo. V Angliji, Franciji'Združenih državah, v Nemčiji in v drugih državah je bila ta ustanova znana že pred vojno. Praviloma pa postaja aktuelna v prehodnem gospodarstvu po vojni. V predvojni dobi je šlo samo za poizkuse, ki niso pokazali posebnih uspehov, v prvi vrsti zaradi tega, ker je bila zavarovalna tehnika takrat še premalo razvita in je takrat še izključevala pozavarovalne. V sedanji povojni dobi je problem zavarovanja izvoznih kreditov posebno važen. V Angliji obstoja nekaka garancija za izvoz že od leta 1919. dalje. V zadnjem času se hoče postaviti to garancijo na novo, širšo podlago. Nemčija stavlja za zavarovanje izvoznih kreditov ravno tako državna sredstva na razpolago, v ostalem pa prepušča izvedbo zavarovanja privatnim zavarovalnim družbam. Avstrija namerava ustanoviti . v obliki delniške družbe posebno centra- lo za zavarovanje izvoznih kreditov, hoče pa izključiti kupčije z Rusijo. Tudi druge države se bavijo s tem problemom. V Italiji študira to zavarovanje pred kratkim ustanovljeni Nacijonalni zavod za izvoz, ki dosedaj svojih namer še ni objavil. V Franciji se zavarovalne družbe poleg drugih poslov bavijo tudi z zavarovanjem kreditov. Obstoje pa tudi še posebne družbe, ki se bavijo izključno z zavarovanjem kreditov. Vendar pa zavarovanje izvoznih kreditov za enkrat še ne prihaja toliko v poštev, da bi vlada smatrala za potrebno v tej smeri kaj posebnega ukreniti. Belgija je z zakonom i. dne 7. avgusta 1921 stavila za dobo 5 let na razpolago za zavarovanje izvoznih kreditov znesek 250 milijonov belgijskih frankov. V mesecu juliju t. 1. se je petletna doba podaljšala potom zakona za nadaljnjih pet let. Pri tem si je vlada izgovorila, da se smejo privatni krediti dovoljevati najdalje za dobo treh let, ako pa za nje jamči inozemska država, pa za dobo 6 let. Na Čehoslova-š k e m je konsorcij zavarovalnih družb prosil vlado za koncesijo, da ustanovi novo zavarovalno družbo, ki bi se pečala izključno z zavarovanjem kreditov. Vlada jim dosedaj še ni izdala zaprošene koncesije. Tudi na Ogrskem in v nekaterih drugih državah se resno razr-molriva vprašanje zavarovanja izvoznih kreditov. V interesu izdatnejšega izvoza, katerega jako pogosto ovira nesigur-nost. glede izterljivosti kredita za izvoženo blago, bi bilo vsekakor želeti, da se vprašanje zavarovanja izvoznih kreditov začne študirati tudi pri nas in čimpreje, izvede. Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec. XXXVII. Rešenje ministrstva financ, Generalna direkcija carin. C br. 29.201 i z dne 9. junija 1926. (Konec.) * Znano mi je, da je generalna direkcija carin pred izvestnim časom v sličnem primeru (tovarna K. T. & S. v Beogradu) tako tolmačenje predpisov od Strani carinarnice odklonila ter razveljavila njeno odločbo, vsled česar prosim, da generalna direkcija tudi v tem slučaju izda enako rešenje ter carinarnici v Ljubljani dostavi nalog, da se ima uvožena preja cariniti po t. št. 290/1 a) in b), kakor je prijavljeno, ker služi faktično za izključno industrijsko predelavo v platno ter da carinarnica izrečeno kazen kot neupravičeno uniči, to tem bolj, ker, kakor izhaja iz moje obrambe na zapisniku, carinarnica pri carinjenju v formalnem pogledu ni postopala . popolnoma pravilno po odnosnih predpisih. Koncem pripominjam, da tovarna plainenih izdelkov, čije last je blago, trpi veliko škodo, ker zaradi zadrža-Vanja preje na carinarnici ji nedo-staje surovin, vsled cesar stoji del obrata brezdelen in sicer oni del obrata, ki izdeluje zvečine podravsko platno za vojsko, katera bo, če se roba pravočasno ne izroči, predpisala tovarni veliko kazen za zadrževanje. Rekurz je odnesel v Beograd poseben kurir ter zajedno vzej s seboj šest uradno obeleženih vzorcev predmetne preje. Na podstavi teh vzorcev je carinski biro izdal svoje tarifarič-no mnenje pod št. 1203 z dne 8. junija 1926 in sicer: »Priloženi ugledi osporene robe a prema rezultatu iz kemijske analize i to: Ugledi No. I., II., III. laneno predivo jednožično do No. 20 po angl. nu-meraciji, beljeno iz broja 290 t. 1 b) zakona o opšt. car. tarifi stavi po re-šenju M. Saveta Cbr. Ugledi IV., V., VI. su predivo laneno jednožično dp No. 20 po angl. numer. sirovo iz broja 290/1 a z. o op. c. t. stava po rešenju M. Saveta Cbr. 29294/26.« Na podlagi gornjega tarifaričnega mišljenja je na to carinski svet na svoji seji z dne 9. jun. 1926 izrekel sledečo odločbo: »Odobrava se mišljenje Car. Biroa br. 1203/26 kao pravilno i na zakonu osnovano pošto je predivo očigledno za industrijsku po-trebu, a shodno po objašnjenju Mini-starstva Trgovine i Industrije br. 2591 od 4. III. 1926x Na temelju opisanih odločb je naposled ministrstvo financ, generalna direkcija carin dne 9. junija 1926 izdala svoje oprostilno rešenje Cbr. 29201, v katerem razsoja; »Po blagovremeno izjavljeno} žal-bi Janka Piščaneca, carinskog posrednika iz Ljubljane, na osnovu čl. 194 i 200 car. zakona, a po saslttianju Carinskog Saveta, n i š t i m kao nepravilno i na zakonu neosnovano rešenje carinarnice u Ljubljani br. 12315 od 7. juna 1926 g., i okrivljenog deklaranta J. P. oslobodjavam po ovom obtuženju svake kazne i krivične odgovornosti s tim, da mu se sporna roba preda na slobodno ruko-vanje, a po naplati redovnih dažbina u smislu mišljenja Carinskog Biroa pri carinarnici Beogradskoj na Savi br. 1203 od 8. juna 1926 g., koje je odobreno odlukom Carinskog Saveta, a sa razloga: šlo _se prema pomenu-tom mišljenju Carinskog Biroa i od-luci Carinskog Saveta o kvalifikaciji sporne robe i carinjenju iste « svemu utvrdjuje, da je prijava deklarautova u deklaraciji potpuno tačna, koja či-njenica u svemu isključuje kako po-stojanje dela iz čl. 166 carinskog zakona, tako i krivičnu odgovornost okrivljenog.« S predstoječo ministrovo razsodbo je bila ta mučna afera srečno aavr-šena. Potek te zadeve nam pa kaže v bengalični luči do kakih šikan in da-lekosežnih posledic lahko privede krivo tolmačenje carinskih predpisov od strani posameznih carinskih organov in carinarnic. Nemalo krivi temu žalostnemu stanju so morebiti ie pomanjkljivi toobzirni predpisi in enostransko izvajanje istih. Dohodarstve-no-kažensko postopanje je izročeno carinarnicam samim ter je ponajveč izročeno nejuristom. Judikatura je torej znatno pomanjkljiva, ker se za postojahje krivde kratkomalo vzema fakt izvršen proti predpisom, ne da bi se pri tem preiskovale tudi druge okolščine in dokazal namen oškodovati erar. Kjer je tarifarični spor, pri katerem si niso na jasnem niti carinska oblastva sama, ne more in ne sme biti doliodarstvene kazni! Predvsem morajo oblastva rešiti upravnim potom tarifami spor, objaviti uspeh istega in še le na to odmeriti po rešitvi spora določeno carino. Očividno nujna je torej potreba: a) da se tarifno sporne zadev© izločijo od kaznovanja po čl. 166 c. t. ter se uvede zakonito smiselno carinsko-sporno postopanje in b) da se eaTin-sko-dohodarstveno kazensko postopanje izroči s pravnimi študijami opremljenemu uradništvu. BOJ ZA PRODUKCIJO JEKLA. Tele številke so zelo nazorn«. Kažejo nam mesečno povprečnost v 1000 iona h produkcije. Letošnja povprečnost v Nemčiji bo končno večja, kakor v«m j*e iz več člankov itd. 1913 1924 1926 1926 I. jolovica Nemčija 1412 220 1016 800 Anglija 649 696 62« 760 Francija 391 576 618 700 Belgija 205 238 201 »40 Luksemburška 101 157 174 *80 Češkoslovaška 124 96 100 .MO Avstrija 50 31 40 45 Poljska 135 57 6S M LISTEK. Borza, nje pomen in praktična navodila kr trgovanje na Borzi. (Nadaljevanje.) Če j« množina večja od 500 q, je prepuščeno volji prodajalčevi, da preda blago t kraju izpolnitve v raznih prostorih vsaj po 250 q. Ostanek preda lahko tudi, če je manjši od 250 q, istotako v posebnem prostoru. Če je blago po drugem odstavku tega paragrafa v raznih prostorih, more prodajalec približno označiti posamezne količine, ko razkazuje blago (§ 26). § 39. Stroške, ki so spojeni s predajo ali prevzemom blaga, trpi s stroški tehtanja in nakladanja vred pri zrnju, sočivju in oljnatem semenju kupcc. Blago drugačne vrste sme prodajalec dostaviti ob svojih stroških samo do tehtnice v pritličju. § 40. Krajevne pristojbine v kraju izpolnitve (kakor tlakarino, mitnino in podobne) obremenjajo prodajalca. Če se te pristojbine ob predaji poberejo od kup- ca, mu mora prodajalec odobriti znesek teh pristojbin. Te določbe ne posezajo v odredbo §11. TTžitnino mora plačati kupec. Če se mora dobaviti blago po odredbi kupčevi s prometnim sredstvom, ki ga je po § 12 ali po dogovoru dolžan priskrbeti prodajalec, a se dotični prometni zavod brani, prevzeti blago zaradi prometnih zaprek ali zaradi nedostajanja prostorov ali prevoznih sredstev, odnosno če je znano, da je dotično podjetje ustavilo ali omejilo prevzemanje tovorov, se smatra, li izmeriti, ampak :-e to izvrši v skladišču kupčevem ali na tretjem mestu, so morejo upoštevati ugovori glede količine samo, ako je prevzemnik pozval pro:!alca, da nadzira tehtanje. Če se mora dobaviti blago na postajo prevoznega podjetja in če pošlje proda- jalec blago kupcu, se dokaže teža blaga s tehtničnim listom nakladalne postaje. Če prodajalec ne d d uradno agotoviti težo, ima kupec pravico zahtevati uradno. ugotovitev teže na oddajni postaji. Tedaj mora odobriti prodajale« kupcu uradno ugotovljeni primanjkljaj v teži. - če obe stranki opustita ugotovitev teže, služi teža, zabeležena v voznem listu, za podstavo obračunu. To velja tudi, če mora služiti za temelj obračunu to, kar bi se bilo jnoralo uradno ugotoviti na oddajni postaji, pa je kupec tq. ugotovitev opustil. Primanjkljaj v količini blaga, ki je nastal prirodno in neizogibno med prevozom (kalo), ali primanjkljaj, ki je dopusten po pravilniku dotičnega prevoznega podjetja, obremenjuje stranko, ki jo »a-deva nevarnost prevoza. (Glej § 100 Primanjkljaj, povzročen z nakladanjem blaga v vagon, ki ne ustreza predpisom dotičnega prevoznega podjetja, obremenjuje prodajalca. Prodajalec je torej dolžan, da vagon, predno naloži blago, dobro pregleda, ako je vagon sposoben za prevoz dotičnega blaga. (Dalje sledi.) dtev. 100. Ki »asuacr* , ..>»■« 'sarma TRGOVSKI LIST, 28. avgusta 1926. iskkhprhb : w j*? MiMmrifHiiTinini—m———M—1 ur n— Stran 6. Trgovina. Kastopstvom tujih delniških družb. — »Službene Novinec objavljajo opozorilo: Trgovinsko ministrstvo je opazilo, da se podružnice nekaterih tujih delniških družb, ki poslujejo na našem ozemlju, ae drže (predpisov čl. 95. zakona o delniških družbah. Trgovinsko ministrstvo opozarja vse prizadele, naj se v bodoče strogo drže teh predpisov. Uvozna omejitev krompirja v Avstriji. Avstrijska vlada je prepovedala uvoz svežega krompirja iz Nemčije, Francije, Anglije, Nizozemske, Danske, Poljske, švice in čehoslovaške. Za vzrok navaja nevarnost uvoza rastlinske bolezni, ki bi mogla okužiti tudi avstrijski krompir. Naša trgovina z Helgi jo. Belgija je uvozila v Jugoslavijo 1. 1921. za 11 milijonov 738.004, leta 1922. za 40,536.114, leta 1923. za 33,317.396, leta 1924. za j 38,320.075 in leta 1925. za 42,294.217 j dinarjev. Izvozila jo iz Jugoslavije leta i 1921. za 1,544.729, leta 1922. za 6,040.573, leta 1923. za 10,497.058, leta 1924. za 23,146.098 in leta 1925. za 12,196.838 Din. Iz podatkov je razvidno, da se naši trgovinski odnošaji z Belgijo polagoma sicer razvijajo, da pa še daleč niso taki, kakTŠ-ni bi morali biti. Izdatna podražitev tobaka v Franciji. Med sredstvi nove vlade, da okrepi državne finance, se je že prvotno navajalo tudi podražitev tobaka. V izvedbi te namere je francoska vlada tobak in tobačne izdelke podražila na petkratno izmero predvojne cene, za dogleden čas pa se pričakuje šše nadaljno podražitev na šestkratno izmero. Povišanje gibljivih žitnih carin v Avstriji. Z Dunaja poročajo: Spričo znatne oslabitve žitnih cen se je gibljiva uvozna carina v Avstriji avtomatično povišala od 0.25 na 1.10 zlate ltrone pri 100 kg. Povišanje bo veljalo od 1. septembra 1.1. Industrija. Rumunski banatski mlini. V seji zveze rumunske mlinske industrije so sklenili, da se združi 60 banatskih mlinov v eno samo skupino. Po naročilu sindikata se predsednik Ilcllinger pogaja o najetju inozemskega posojila v znesku 100 milijonov lejev. Ta znesek bi sindicirani mlini porabili za nakup pšenice. Kamorkoli pogledamo, sami trusti, sindikati in karteli. Nemška fotografska industrija. Štiri velike nemške tvrdke — -Conlessa v Stuttgartu, Ernemann v Dresdenu, Goortz v Berlinu in Ica v Dresdenu — bodo na bližnjih občnih zborih sklenile, da se strnejo v eno samo podjetje. Vodstvo novega podjetja bo prevzela tvrdka Goertz, bo reducirala svoj akcijski kapital na 3'15 mil. drž. mark, ga spet dvignila na 9'45 milijonov in iz tega zvišanega zneska zamenjala akcije drugih tvrdk. Lastniki kamenolomov mlinskega kamenja. Tuzemski interesent se zanima za kamenolome, iz kojih se dobiva materija! za izdelovanje mlinskih kamnov. Posestniki takih kamenolomov naj blagovolijo naznaniti svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Rumunski petrolej. Po Statističnih podatkih rumunskega finančnega ministrstva je dobila v maju Jugoslavija 7013 ton rumunskih petrolejskih produktov, med njimi 1914 ton bencina in 1058 ton rafiniranega petroleja. Produkcijskemu dvigu zadnjih let odgovarja dvig v transportu petroleja. Progresivni povišek transportov se razvidi iz statističnih podatkov, ki jih je priobčilo ravnateljstvo rumunskih železnic. Leta 1920. so prepeljale železnice 32.000 vagonov raznih petrolejskih produktov; 27.000 jih je služilo domači porabi, ostalo so izvozili. Leta 1921. je število vagonov poskočilo že nad 55.000, domača poraba 39.000. Leta 1922. nad 75.000 vagonov, poraba 52.000; leta 1923. 79.000 vagonov, domača poraba 59.000; leta 1924. 90.000 vagonov, doma so jih porabili 65.000. Lani so pa transportirale železnice že nad 115.000 vagonov petrolejskih produktov, 71.000 za dom, nad 44.000 pa za izvoz. Kakor se vidi, je razvoj prav razveseljiv in bo tudi letošnji transport spet večji kot je bil lanski. Lani so porabili za transport skoraj približno štirikrat toliko vagonov kot leta 1920. Rumunija je bila pred vojsko med prvimi petrolejskimi deželami, sedaj prihaja polagoma spet mi svoje prejšnje mesto nazaj. Denarstvo. Novi zlatniki. Iz Francije prispe v bližnjih dneh v Beograd prva pošiljatev naših novih zlatnikov. Zlatniki bodo ime- li nominalno vrednost 20 Din za komad. V promet bo prišlo za enkrat samo za milijon zlatnikov. Obrestna mera na Ogrskem. Položaj na ogrskem denarnem trgu slikajo kot ugoden, denarja je dosti, samo naložijo ga težko. V zadnjem času so zlasti z ozi- j rcm na ta previšek mislili, da bo Narodna banka obrestno mero znižala. Banka pa pravi, da je ne bo znižala, ker bodo v bodočih tednih, v zvezi s sladkorno in žitno kampanjo, zahteve na banko in na denarni trg sploh velike. Zvišanje obrestne mere na ameriškem denarnem trgu se bo poznalo tudi v Evropi, in zato sedaj na Ogrskem nikakor ne mislijo na znižanje. Bankovci po pet lir se vzamejo iz prometa. Italijanski ministrski svet je sklenil, da vzame iz prometa bankovce po 5 lir in jih nadomesti z nikelnastim drobižem v vstrezni vrednosti. Avstrijski rentni papirji. Na avstrijskem tržišču z rentnimi papirji se v vedno izdatnejši meri pojavljajo spekulativne kupčije. Da take kupčije prepreči, namerava vlada zlato rento in i'A% zakladne nakaznice proti potrdilu vzeti iz prometa, ostale /ente pa prekolkovati na šilingovo veljavo. Na la način se hoče rente tudi na zunaj označiti kot nove avstrijske vrednostne papirje. Potrdila, katera izda vlada za zlato rento in za 4 'A % zakladne nakaznice, se za enkrat ofici-jelno ne bodo kotirala. Prckolkovanje ogrskih državnih bankovcev na novo vrednost. Kolkovanje v prometu se nahajajočih ogrskih bankovcev na vrednost pengo se prične koncem meseca avgusta. Vršilo se bo postopno in avtomatično tako, da ostanejo stari bankovci še nadalje v obtoku. Novi na pengo glaseči se bankovci pridejo v obtok koncem tekočega ali začetkom bodočega leta. Centralna banka nemških hranilnic na Dunaju. Ta zavod se bori že nekaj časa s plačilnimi težkočami. Leta 1901 ustanovljen je imel nalogo, da kot centrala nemških hranilnic v bivši avstrijski monarhiji olajša dobavo in naložbo denarja. Z izločitvijo 'nemških hranilnic na Čeho-slovaškem se je področje banke izdatno zmanjšalo. Vsled vedno manjšega prometa in vedno večjih težav za naložbo razpoložljivih gotovinskih sredstev se je banka pričela v vedno izdatnejši meri pečati z efektnimi posli in davanjem industrijskih kreditov. Prevelika imobili- s/cča ■' Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana, Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Va.ših zob. jSieoo. .tejrohm zacija in run sta povzročila plačilne tež-koče. V interesu vlagateljev vseh v Centralni banki včlanjenih hranilnic je vlada intervenirala in dala za enkrat potrebna plačilna sredstva na razpolago, tako da je bilo mogoče poravnati dve tretjini vseh terjatev. Nadalje je vlada odredila moratorij za njene dolgove in hkratu poskrbela, da se njene terjatve čimpreje vnovčijo. Stavila je tudi zavod pod državno nadzorstvo. Sedaj se vrše pogajanja, da prevzamejo njegove industrijske kredite dunajske velebanke. Pričakuje se še nadaljnih odredb za varstvo vlagateljev. Rusija in inozemski kapital. Sovjetska vlada je sklenila, da bo dala inozemskemu kapitalu nove koncesije. Na bodočem zborovanju ruske komunistične stranke bodo predložili nov zakon, ki bo dal inozemskemu kapitalu večjo prostost v obratu njegovih produktov. Na podlagi novega zakona bo dovoljen koncesijo-narjem izvoz brez vsakega izvoznega dovoljenja. Novi načrt vsebuje tudi posebne ugodnosti za ameriški kapital. Davki in takse. t Novi zakon o katastru. Novi zakon o katastru, ki obsega 70 paragrafov, pride v kratkem v razpravo na seji ministrskega sveta in nato pred narodno skupščino. V splošnem se prevzema za Srbijo, Južno Srbijo in Črno goro isti sistem kata-stralnega merjenja, kakor v prečanskih krajih. Pri merjenju bo sodelovala tudi vojska. Novi zakon o katastru je zelo velikega pomena, ker jo v najožji zvezi z novim davčnim zakonom. Merjenja se bodo po vsej verjetnosti pričela spomladi leta 1927. Promet. Stari železniški tovorni listi za tovorno in brzovozno blago se v notranjem železniškem prometu morejo uporabljati še nadalje, -a najdalje do konca tekočega leta. Družba donavsko-savsko-jadranske železnice. Računski zaključek družbe za 31. december 1925 izkazuje 265.031 zlatih frankov kosmatega dobička, ki je znašal za prejšnje leto 337.699 zlatih frankov. Poleg rednih odpisov, ki tudi za 1. 1925. znašajo dosedanjo vsoto 56.587 zlatih frankov, se je zn leto 1925. izvedel še izredni odpis 177.167 zlatih frankov. Za povod se navaja, da edina posest družbe »Sudbahmverke« ne uspeva posebno ugodno. Od čistega dobička se predkaže 16.500 zlatih frankov davčni rezervi, ostanek po 14.777 zlatih frankov se pa prenese na nov račun. Poročilo navaja, da dosedaj ni bilo mogoče sestaviti obračuna glede stanja obligacijskega fonda za sl. 1923.—1925. Pogajanja za ta obračun pa so toliko napredovala, da ga smemo pričakovati v doglednem času. Kupujmo in podpirajmo domači izdelek, izvrstno KOLINSKO CIKORIJO zgc/ar RAZNO. Novi konzuli. Za francoskega konzula v Dubrovniku je imenovan g. Dellalan-de, za generalnega konzula republike Kuba v Beogradu pa g. Rafael Servčani Retiro. Stanj© posevkov v naši državi je bilo v prvi polovici tega meseca po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode med dobrim in zelo dobrim. Vreme se je v tem času znatno zboljšalo. Od elementarnih nezgod je omeniti točo v posameznih krajih in delne poplave, ki pa na posevkih niso napravile večje škode. Žetev je bila kljub deževnemu vremenu po kakovosti in količini dobra. Turščica kaže letos izvrstno. Ako ne bo večjih vremenskih nezgod, bo letina turščice rekordna. Vinska trta je obrodila dobro in če se vreme ne poslabša bo tudi vinska letina obilna. Stanje živine je povoljno. Upajmo, da se uradni optimizem ne bo varal. Gospodarski položaj na Ogrskem. Gospodarska kriza se kaže v vedno občut-nejši obliki. V zadnjem času trpi vsled krize tudi uvoz, kar se kaže v padanju carinskih prejemkov. Za tekoče leto se je donos carin že v naprej nižje proraču-nil nego je znašal 1. 1925. Vendar pa se je ugotovilo, da so dosedanji prejemki klub temu še za eno petino nižji, nego se je pričakovalo. Vsled tega je ravnotežje državnega proračuna ogroženo. Istrski braki na razstavi psov v Ljubljani. Istrski brak je najčistejša naša pasma. Pozna in čisla ga vsak lovec, tudi inostranstvo pozna te pse in nekateri nemški lovci jih celo nazivljejo >Krainer-Bračke«. Istrijana je lahko poznati, kajti čistokrven Istrijan ima samo dve barvi in sicer snežnobel život z malimi ocanž-normenimi lisami ali pikami. Vsaka druga barva kaže tujo kri, ki pri Istrijanu ni dovoljena. Pred vojno je imela Kranjska z Istro najožje gospodarske stike, zlasti naši gostilničar-ji in vinski trgovci so prihajali radi v Istro. Naravno je, da je istrski brak našel pot tudi v naše kraje in se tukaj ustalil. Posebno so se zanj zanimali pokojni naši NLmrodi: Galle, Kosler, Šuilaj, Picek itd. Smobreno in zelo uspešno deluje sedaj »a lo pasmo psarna >Podgora«. Brakov iz te psame bo videti na razstavi 8. in 9. septembra, kakor čujemo prav lepo število. 3D5LV Ako piješ „Buddlia“ čaj, .i uživaš že na zemlji roj! .JtAOCMARH ,______________ Ljubljanska borza. Potek, 27. avgusta 1926. Vrednoto: Investicijsko posojilo i* 1. 1921 den. 74.50, bi. 75.50; loterijska državna renta za vojno škodo den. 295; zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, bi. 195; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 170; Merkantilna banka, Kočevje den. 90; Prva hrvateka štedio-nica, Zagreb den. 866, bi. 870; Slavonska •banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. dn ind., Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 110, bi. 110, zaklj. 110; Združene papirnice Vevče, Goričane im Medvode d. d, Ljubljana den. 108; »Stavbna drgžba< d. d., Ljubljana den. 55 bi. 65; »šešir<, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103. Blago: Bukovi plohi, obrobljeni, od 27 do 100 mm, I., II., fco meja, 1 vag. den. 775, bi. 775, zaklj. 775; deske (smreka), 19 mm, 4 m dolž., media 23, fco vag. meja den. 480; hlodi (smreka, jelka), od 25 cm naprej, fco vag. nakl. postaja den. 190; pšenica nova, fco nakl. postaja bi. 267.50; pšenica bačka, 9tara, fco nakl. postaja bi. 292.50; pšenica domača, nova, fco nakl. postaja bi. 285; koruza, fco vag. nakl. postaja bi. 180; koruza, fco vag. Sisak bi. 195; rž domača, fco nakl. postaja bi. 190; otrobi srednji, fco elov. postaja bi. 155; oves novi, fco nakl. postaja bi. 165; fižol beli, novi, fco vag. nakl. postaja za september bi. 200; krompir rani, fco vag. slov. postaja bi. 95; laneno seme, loo Ljubljana den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana den. 370; seno sladko, stisnjeno, fco vag. elov. postaja bi. 100. TRŽNA POROČILA. Bosanske .češplje na dunajskem trgu. Vsled ogromnega dovoza iz Bosne — na dan prihaja na Dunaj 20—30 vagonov — so se češplje na Dunaju tako pocenile, da se na debelo prodajajo po 20—30 grošev kilogram, dočim stanejo v Budimpešti, kjer dovoz še ni podrl cene, 4000 do 5000 kron.' Cena je na Dunaju tako nizka, ker prihaja na dunajski trg tako zrelo blago, da ne vzdrži par dni. Enako je na dunajskem trgu s kumarami. Na Češkoslovaškem stanejo kumare od postaje 214 češki kroni, to je 40—50 grošev, na dunajskem trgu pa so najlepše ogrske kumare na prodaj po 20 grošev. DOBAVA, PRODAJA. Dobavo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 5.000 kom. acetilen-skih gorilcev, za dobavo 1 kom. železne lestve; do 31. avgusta t. 1. za dobavo 600 komadov riževih metelj, za dobavo 20 tisoč kilogramov negašenega apna, za dobavo mehkega lesa, za dobavo 9.000 škatljic vžigalic; do 3. septembra t. 1. za dobavo 3 sodov denaturiranega špirita ca 550 kg; do 7. septembra t. 1. za dobavo 20 m platna za jadra ter za dobavo 600 komadov sirkovih metelj. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 30. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 600 kg turbinskega olja, do 5. septembra t. 1. pa za dobavo 50 kom. volnenih odej. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbo za dobavo 10.000 kg tračnic, do 7. sep- ° tovorna ^ vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 PfsBrnu: Ljubljana, Dunajska cesta št. Is, II. nadstropje. raznovrstno žganje j moko In deželne pridelke 1 raznovrstno rudninsko vodo J Kastna pražaraa za kavo ln mlin za dišave z električnim r obratom- ? CENIKI NA RAZPOLAGO! [ SganBSSBIMBv— Sc\nAl r-vatMiV«. LsSi&tkfittMt-. r-------------- Edino šivalni stroji in najboljši kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le JOS. PETELINCA No,nl5Je Gritzner Tudi cenel jVcU I Of na °^ro^e^ Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. — Večletna garancija. Pisma: Žebljarslea zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon interurban: Podnart 2. vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno in dobro FRAN. REPIf, sodarski podjetje, Ljubljana — Trnovo. ternbra t. 1. pa za dobavo 250 ni* smrekovega jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo železnine: — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe ea dobavo rudarskega orodja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 31. avgusta t. 1. pri grad- benem ministrstvu računskega oddelka ■v Beogradu glede izvršitve dovozne rampe in spodnjega ustroja pri železnem mostu preko reke Ibre pri K ral jev u; dne 6. septembra t. 1. pa glede izvršitve dovozne'rampo in spodnjega ustroja pri železnem mostu preko reke Drine pri Z verniku. — Dne 13. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave delov za signale. Dne 14., 16. in 18. septembra t. 1. pri glavnem sa-nitetskem slagalištu v Zemunu glede dobave raznih lekarniških potrebščin (liip-tonov čaj, rožmarinovo olje, kokosovo milo, bencin, pergament-papir, medicinalne stekleničice itd.). Dne 15. septembra t. 1. glede dobave raznega bolniškega mate-rijala (plašči za bolnike in bolničarje ter zdravniške in razne hrisalke.) Dn» 16. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega materijala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave menih vijakov, ključavnic, železa itd. Predmetni oglasi z natančnejšimi f-nkiik, so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt ki industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. SUVEIH-miSPIIT i. i i. l. IjoMjia, Ulita testa IS. (SlllSkl ISFBiililll Jlil PiltiBK, IjiiaBi, lita testa 36. IzvrSuJe vse spedlcljske posle, reekspedlcIle, vsklsdliče nja, prevoze, carinjen’ e robe, — Telefon it. 723. Izvršuje ocarInlenje, carinske zeklamacile, rekurze In vsa v carinsko stroko spadaji £a dela. — Telefon St. 723. Žeblji za normalne in ozkotirne j Žeblji za čevlje. železnice. 1 Spojke za odre in prage. Žeblji za ladje, črni ali po- , Spojke za ladje in splave. cinlcani. Železne brane. Žeblji za zgradbe, les itd. | Zobje za brane. Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage in mline. Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorcih in risbah najceneje. Ilustrovani ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-induatrljsko d. d >MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana. Veletrgovina kolonifalrte in špecerijske robe IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točno In solidna postrežba! Zahtevajte cenike Trgovsko-industrijska d. d. Ljubljana Simon Gregorčičeva uiica št. 13 Telefon št. 552 Račun pri pošt. lek. zav. št. 13.108 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovina za trno-vino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d. lastna knjigoveznica. IVAN JAX IN SIN, Ljubljana,;Gospowehkac2 Najboljši šivalni Irt pletilni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezpiačno. Posamezni deli koles in šivalni h strojev. Desetletna garancija. Pi-... salni stroji ,Adler' in .Urania'. Kolesa iz prvih tovarn NltigSŠPC .Durkoppb ,Slyria‘, Waf-fenrad' ,Kayser‘ tms ■ • R K U H K ■ E B ■ B Oglejte st bogato zalogo nogavle In rokavi, za dame, gospode In otroke, vezenine, našivkov in čipk ter drugega modnega in toaletnega blaga, potrebščin za ii-vilje, krojače in čevljarja na veliko in malo po najnižji dnevni ceni prit JOSIP PETELHC L)UBL)\N\ blizu Prešernovega spomenika, ob vodi levo. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana * Telefon štev. 40, 457, 548, 805, 800 I Petorson International Banking Gode Obrestova nje t l o g, mikup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsako vrste, eskompt in iitkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, sale-depositi Itd, itd. Veletrgovina GREGORC & VERLIČ Ljubljana priporoča svojo veliko zalogo sveže praženih kav iz lastne pra-žarne, razno žganje in špiritus, kolonijalro in špecerijsko blago ter rudninske vode. Zahtevajte cenik! — Točna postrežba. — Telefon št. 246. i I