8554 60100200 PRIL OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER SKI DNEVNIK ^"štnina plačana » gotovini postale I grupo«. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 185 (9793) TRST, četrtek, 11. avgusta 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. tiskovna konferenca ministra za finance PANDOLFI OBLJUBLJA, DA BO VLADA DALA SAPE DAVKOPLAČEVALCEM Spričo dobrih rezultatov julijske samoobdavčitve bo morda jesenska obveznost veljala le za davčna vplačila nad 100.000 lirami se v juniju (oz. juliju) «samcobdav-čili z več kot 100 tisoč lirami: Na vsak način pa je minister večkrat poudaril, da bodo sprejeli dokončne sklepe šele na vladni seji 8. septembra. Dodal je še, da tisti, ki bodo izplačali predujem na davke za letošnje leto. tega ne bodo morali storiti ob priložnosti davčne prijave v prihodnjem letu. Minister Pandolfi je tudi poudaril, da zakon «97», ki ga skušajo uveljaviti, teži za tem, da se skrči časovna razdalja med prejemkom dohodka in izplačilom davka in da mora tak način davčne obveznosti postati pravcata navada v italijanskem davčnem sistemu. Nekaj podobnega delajo tudi v drugih zahodnoevropskih državah. V Franciji, na primer, zahtevajo celo mesečne predujme na račun celotnih davčnih obveznosti. Minister je dejal, da ne bi bilo pravično, če bi morali nekateri (delavci in nameščenci) plačevati davčne obveznosti vsak mesec, drugi pa z enoletno ali celo dveletno zamudo. Po seji sveta ministrov 8. septembra bo vlada poskrbela za obveščanje javnosti o načinu, kako zadostiti zakonski obveznosti. Glede bodoče dejavnosti vlade je minister dejal, da pripravljajo poseben zakonski osnutek, ki' bo skušal odstraniti nekaj nepravilnosti v zvezi z dvojno obdavčitvijo dobičkov raznih družb. Nadalje je omenil, da bo 30. septembra prejel od neke posebne komisije dokončno poročilo o reformi finančne uprave. V tej zvezi je dejal, da se bo osebno zavzemal za izvajanje te reforme, tako da bi državna uprava v največji meri pobijala davčne utaje. V nadaljevanju tiskovne konference je minister Pandolfi navedel nekaj podatkov glede samoobdavčitve v juniju. Do 8. avgusta je znašal skupni inkaso 1709 milijard lir. Ta vsota pa se bo še rahlo dvignila. Lanskega leta je samoobdav-čitev vrgla 1420 milijard Ur, kar pomeni, da se je v enem letu davčni inkaso dvignil za okoli 700 milijard lir, kljub temu da so pri letošnji obdavčitvi uporabljali ni žja obdavčitvena merila kot lani. Pandolfi meni, da je vsaj 300 milijard lir priteklo iz virov davčnih obveznosti, ki so bile lani utajene. To velja posebno za področja dohodkov podjetij in profesionistov. Vsega skupaj so italijanski državljani letos prijavili za 4 tisoč 500 milijard lir več kot lani. Od teh jih vsaj 2 tisoč pripada prejšnjim davčnim utajam, (vk) ^jnistcr za finance Pandolfi med ***** Chigi. p Rim _ Na Ni<-Sh, včerajšnjo tiskovno konferenco v (Telefoto ANSA) — — na včerajšnji tiskovni konferenci je minister za finance u '.'"Ui govoril o vprašanjih nameravane samoobdavčitve ob koncu It °"ra letošnjega leia, toda ni pojasnil koga bo ta prizadela. Dejal je sv'ct v tei- Jjvezi sprejeli ustrezen sklep na seji miuislrskcga Pi^n' k' b<> 8. septembra. Pandolfi je še dodal, da bo ob tej priložiiosti Itjl aS8l, naj se rok izplačila davčnih obveznosti iz samoobdavčitve odit 0(1 31. oktobra na 30. novembra. Po ministrovem mnenju naj bi vse p "Nno vplivalo na reševanje na parlamentarni ravni raznih vladnih '"'"Kov. b^Odolfj pa je dejal, da bi bilo " Ooiskati najbolj preproste poki k, ’ čeprav empirične narave, \ dali sape davkoplačevalcem Hi « 'etu, kot je letošnje, ki je težko in ki naj ne bi preveč notranje popraševanje. fcJ« Pandolfi :razVter Pandolfi sc je pohvalno C" glede rezultatov julijske sa-vlatj avčilve. Zato je menil, da bo kj .Pripravila nekatere ukrepe, ®bda' .1;'-'?ljučil.; iz obveznosti samo- čitve v bližnji prihodnosti kak tij; "" davkoplačevalcev. ,Vse O pa kj jj 6 bi vplivalo škodljivo na cilj, tlohn,®a je zastavila vlada, in sicer 'Mir, , 2550 milijard lir. od obeh ‘"obdavčitev. Sn!!k!fr -ie P°.iasnil- da Je julijska oL.joouHvčitev prinesla v državne l70° milijard lir. Da bi do-W. P'lj 2550 milijard lir, je po-bi jesenska samoobdav-v‘Tla 850 milijard lir. Če bodo ojačevalci sami od-sebe plača- li odst. od vsote, ki so jo plačali v juliju, 'm d"žavna uprava prido bija še nadaljnjih 1270 milijard lir. Tako naj bi obe samoobdavčitvi vrgli skupno 2970 milijard lir, kar je za 420 milijard več kot so predvidevali. Kdo bo deležen manjšega pritiska davčnega rijaka, se še ne ve. Pandolfi je povedal, da preučujejo tri možnosti, od katerih pa bodo izbrali najbolj preprosto, pa čeprav tu ne bo najbolj p-avična. Na vsak način pa se vlada zavzema za to. da ne bi preveč prizadela prejemnike do liodkov, ki niso kdove kaj visoki in ki izhajajo od odvisnega in neodvisnega dela ali pa od majhnih nepremičninskih rent itd. S takim ukrc pom naj bi prizanesli kakemu mili jonu teh davkoplačevalcev. Kako, Pandolfi ni tega pojasnil odkrito, pač pa je dal razumeti, da bi lahko uporabili kot preprost sistem obdavčitve kriterij, da samoobdavčitev velja samo za davkoplačevalce, ki so IZRAEL SE ZOPERSTAVLJA AMERIŠKEMU POPUŠČANJU Vanceova misija se izteka brez vidnejših rezultatov Ameriški zunanji minister bo danes odpotoval v London TEL AVIV — Dvodnevni pogovori med ameriškim zunanjim ministrom Vanceom in izraelsko delegacijo, ki sta jo izmenično vodila predsednik vlade Begin in zunanji minister Dajan so še enkrat potrdili, da jc za izjavami telavivske vlade o njenih «miroljubnih namenih* bore malo pripravljenosti in resnične zavzetosti. Šaljiva izjava Moše Dajana, ko je ob prihodu sprejel ameriškega kolego, češ da bodo z Vanceom soglašali zmeraj, ko bo le-ta osvojil izraelska stališča, le ni tako neosnova-na. Ameriška delegacija sicer n' podprla izraelskih stališč, vendar tudi ni prodrla s svojimi, še več, Vanče je celo nekoliko omilil zadnja Carterjeva izvajanja o možnostih, da bi se Organizacij 1 za osvoboditev Palestine udeležila ženevskih mirovnih r. gajanj. V tem so ameriškemu državnemu tajniku radi oritrdili Izraelci ter složno poudarjali, da bi sprejetje znane resolucije 242 palestinski organizaciji kvečjemu odprlo pot do neposrednih razgovorov z ZDA, nikakor pa je ne bi popeljalo v Ženevo. Glavne teme torkovih in včerajšnjih ameriško-izraelskih pogovorov niso nobena skrivnost, dasi jih u-radno niso napovedali. Manj poznan je njihov potek, ki pa je po skopih in zelo formalnih izjavah udeležencev sodeč, bil nedvomno bolj naklonjen izraelski strani. Vanče je po zaključku uradnih sestankov izjavil, da so bili »zadovoljivi* in da so se mnenja na nekaterih »obrobnih vprašanjih* močno zbližala. Še vedno pa obstajajo »bistvena nesoglasja*, kar pomeni, da so oboji ostali pri svojem glede ključnjega palestinskega vprašanja. Izraelci so na »izide pogovorov gledali bolj »optimistično*, hvalili Vancea, predvsem pa njegovo tenkočutnost, ker »ni niti z besedico skušal izvajati pritiska na prijateljsko državo Izrael*. Med washingtonskim odposlani -kom in telavivsko vlado torej ni prišlo ne do besednega spopada ne do zelo verjetnega sporazuma, kar nedvomno ustreza izraelskim željam. K nujni premaknitvi, če ne že k premostitvi, položaja pa teži a-rabski svet in v tej sredi so še zlasti aktivni glavni prizadeti — Palestinci. Diplomatska orizadeva-nja predstavnikov PLO so se v zadnjem času močno razmahnila, vendar bo pa jasnejšo sliko o zadnjih palestinskih stališčih glede resolucije OZN prineslo zasedanje glavnega sveta organizacije 16. t.m. (možna je sicer njegova premestitev na 25. avgusta), (bp) PO TORKOVEM SREČANJU PREDSTAVNIKOV MANJŠINE S PREDSEDNIKIH« VLADI Kako člani slovenske delegacije ocenjujejo pogovor z Andreottijem Rezultati torkovega razgovora med predsednikom Andreottijem in šestčlansko slovensko delegacijo so predmet proučevanja v krogih slovenske narodnostne skupnosti. V pričakovanju uradnih ocen posameznih organizacij in strank smo zaprosili za mnenje o srečanju same udeležence pogovora s predsednikom vlade, in sicer sen. Jelko Gerbec za KPI. deželnega svetovalca Draga Štoko za Slovensko skupnost, goričkega občinskega svetovalca Marka Waltritscha za PSI, predsednika Slovenske kulturno-gospo-darske zveze Borisa Raceta, predsednika Zveze slovenskih organizacij Damjana Paulina in predstavnika slovenskih kulturnih društev iz Beneške Slovenije Viljema Čema. Naj omenimo, da so intervjuvanci odgovarjali na naša vprašanja tik po sestanku z Andreottijem. Sen. JELKA GERBEC Srečanje z Andreottijem ocenjujem pozitivno predvsem zaradi konkretnih obvez, da se spoštujejo določeni roki in da se tako končno ugodi zahtevam slovenske narodnost- Carterjeva poslanica predsedniku Titu BEOGRAD — Predsednik ZDA Jimmy Carter je poslal jugoslovanskemu predsedniku Titu poslanico, o vsebini katere niso sporočili ničesar. Poslanico Carterja za Tita jc ameriški veleposlanik v Beogradu Lawrence Eagleburger včeraj izročil zveznemu tajniku za zuna nje zadeve Milošu Miniču. UVODNI ČLANEK POSLANCA MACALUSA V «R1NASC1TI» Polemičen odgovor KPI Zaccagniniju o perspektivah programskega dogovora Tajniku KD očitajo, da ne zna predlagati nič drugega kot obnovitev starih zavezništev - Polemika o imenovanju vodilnih funkcionarjev RAI RIM — Zaccagninijeva interpretacija programskega sporazuma med šestimi strankami ustavnega loka je predmet kritičnega uvodnika revije KPI «Rinascita», ki ga je napisal član vodstva Macaluso. Slednji očita demokrščanskemu tajniku, da je v svojih izvajanjih o značaju sporazuma in o perspektivah, ki jih odpira, »kontradiktoren*, še posebno tam, kjer govori o prehodni naravi sporazuma v pričakovanju »povratka k normalnosti*. Edino perspektivo vidi Zaccagnini v obnovitvi zavezništva s silami, ki so tradicionalno sodelovalo s KD. Za demokristjane ne ostaja torej nič dru gega — ugotavlja Macaluso — kot čakati, da sc vmesne sile in predvsem socialisti premislijo. S takim stališčem pa je tajnik KD [»kazal — pripominja predstavnik KPI — da ni razumel smisla vsega dogajanja zadnjih let na vsedržavni in mednarodni ravni. Macnluso citira Mora, ki- pravi, da se je po cen tristični in levosredinski izkušnji »sistem tradicionalnih političnih zavezništev spremenil ter se danes po- stavlja problematično*, ter ugotavlja, da te »problematičnosti* ni zaznati v Zaccagninijevem poročilu. Seveda problematičnost ne pomeni — pravi Macalu-o — da je edina rešitev v zavezništvu s KPI, po drugi strani pa te možnosti niti ne odklanja: pač pa odklanja povratek k starim in preživelim izkušnjam. Macaluso zavrača Zaccagninijev očitek, da je CK KPI izkrivil pomen programskega sporazuma, ko ga je ocenil kot osnovo za širše in orga nične dogovore, ki raj prived jo k sodelovanju in enotnosti ljudskiu sil. To ostaja ocena komunistov — pravi Macaluso — kar pa nikakor ne izključuje drugačnih ocen s strani KD. Vsckakc.- pa KPI nima nobenega interesa — aključujc «Rinascita» — da bi razširila ali skrčila pomen sporazuma. Včeraj se je spet razživela tudi polemika okrog imenovanj nekaterih vodilnih funkcionarjev RAI-TV. Uredniški odbor «TG 2* je v pismu generalnemu ravnatelju RAI Berteju izrazil «ogorčenost» in »razočaranje* zaradi nedavnih skle- .............110.m«........mm.mmmimmmmm.......minulimi.....mm.""im........mu. jhi 25-LETNICI KRONANJA ANGLEŠKE KRALJICE SEVERNA IRSKA V OBSEDNEM STANJU Elizabetin obisk v Ulstru brez vetjih incidentov Na sprejemu v Hillsboroughu več policajev in vojakov kot gostov - Vrsta manjših atentatov _ 32.000 mož britan-V Sp, llostnih sil, ki so trenutno Trski, da bi zagotovili Nsb-j kraljice Elizabete, ki je N h na ot,isk v Ulster, prav go-S, « . *?° pozabilo včerajšnjega ^Hpf' j" Prv’i dan obiska sicer \0 dokaj mirno, vendar v iz-IJlj, ""Petem vzdušju. a"«tina jahta Britannia je pri-v ulstrske vode zgodaj zju- s, i N, "jen prihod pa so pozdravili i p* 11IUU OU pumi.v.. — ji j°vskimi salvami, medtem SL te dobrodošlico izreklo celo manjših čolnov, ki so ta-1le i„" °dkolili Britannio, okoli ka-stalno plul rušilec Fife, po-?0fnip. te nadzorovala tudi pod-, pf,," hiornariškega letalstva. Da .tetpt "'"vili morebitni podvodni a-1 y"la f vrsla potapljačev nadzori Do .P kraljevske jahte. Dve ! Pi-jw"r’hodu ladje, ki ni pristala ,tel4 "nišču, temveč se je usi-)7>Pi]a teujo od obale, je Elizabeta ,, j' helikopter, ki jo je pope-1 0r>ipt?rad Hillsborough, kakih 30 w eiem °d Belfasta, kjer je bil »k ‘ na sedežu severnoirske v so p likopter je preletel Belfast, l?. {e*a spremenili v pravo trdnja-1 krai"'av sploh ni predvideno, da hi, Sffi? Prišiti S jihVougl, c: snutek zakonskega predloga, ki naj bi ga sprejeli v roku 18 mesecev. Pozitivna se mi zdi tudi obveza, da bo pismeno odgovoril na naše zahteve, s čimer se bo formalno začel postopek obravnavanja naše problematike. Z naše strani smo predsednika vlade opozorili na probleme slovenskega šolskega okraja, televizijskih oddaj v slovenščini in Stalnega slovenskega gledališča, glede katerih je predsednik vlade pokazal določeno razumevanje. MARKO VVALTRITSCH Zahteve, ki jih je dala naša delegacija, so bile zelo konkretne, saj so zadevale ne samo ukrepe, ki naj se izvršijo, ampak tudi roke, v katerih naj se ti ukrepi uresničijo. Moramo ugotoviti, da je odgovor predsednika Andreottija ustrezal tej konkretnosti in da se je v imenu vlade obvezal, da predložene zahteve tudi sprejme. Andreotti je sprejel tudi rok, v katerem naj stopi v veljavo zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost, in to z upravičeno utemeljitvijo, da je manjšinska problematika v. Italiji že dovolj poznana zaradi izkušenj v reševanju problemov južnotirolskih Nemcev in Frrncozov v Dolini Aoste. Prav zaradi tega je predsednik vlade dejal, da je dovolj časa na razpolago za pripravo ustreznega zakona. Želim pa tudi poudariti prepričanje, ki ga je izrazil Andreotti, da mora tudi manjšina aktivno sodelovati pri formulaciji zakonov, ki se je neposredno tičejo. Tudi to trditev je predsednik Andreotti utemeljit z izkušnjami iz preteklosti, ko so bili Nemci iz Gornjega Paodižja aktivno angažirani pri reševanju lastne problematike. DAMJAN PAULIN Mislim, da obisk delegacije lahko zelo pozitivno ocenjujemo v luči odgovorov, ki smo jih prejeli od Andreottija. Na glavne zahteve, ki smo jih postavili, in sicer po zakonu o globalni zaščiti, po sestavi komisije, ki naj ob sodelovanju predstavnikov manjšine sodeluje pri formuliranju zakonskega besedila, in po spoštovanju roka 18 mesecev, ki ga predvidevajo osimski sporazumi, je dal Andreotti obvezujoče odgovore. Zato pričakujemo, da se bodo zagotovila predsednika vlade tudi uresničila, saj menimo, da je prišel čas — tudi spričo novega položaja in demokratičnega razvoja v državi — da se končno odobri dober zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. VILJEM ČERNO Kraljica Elizabeta pregleduje častno stražo ob prihodu v «ad Hilisborough. (Telefoto ANSA) Tito obišče Francijo BEOGRAD — Predsednik Tito bo jeseni obiskal Francijo na povabilo predsednika francoske republike Giscard d’Estainga. To vest, ki jo je pred dnevi objavila Elizejska palača, so včeraj uradno potrdili v Beogradu. Rezultat srečanja slovenske delegacije s predsednikom Andreottijem pomeni brez dvoma korak naprej. Predsednik vlade se je obvezal, da bo že v prihodnjem mesecu sestavil posebno komisijo, ki naj prične proučevati osnutek zakona o globalni zaščiti. Brez dvoma je do te njegove odločitve prišlo zaradi spremenjenega političnega vzdušja v Italiji, kjer smo priča že dolgo vrsto let postopnejši demokratizaciji u-pravljanja in Slovenci smo mnenja, da bomo naše pravice dosegli ob nadaljnji in nenehni podpori italijanskih demokratičnih množic. Istočasno pa je treba reči, da se moramo Slovenci za ugodnejše vzdušje zahvaliti tudi nedavnemu podpisu sporazuma v Osimu med Italijo in Jugoslavijo, saj je sam predsednik vlade slovenski delegaciji dejal, da je podpis te pogodbe odstranil marsikatero oviro in nerazumevanje, ki so obstajala desetletja. Seveda pa obstajajo še odprti problemi, saj bo treba na primer videti, kako bo ta komisija sestavljena, kako bo delovala in kakšni bodo njeni rezultati. Lahko pa izrazimo zmeren optimizem, saj je bil korak naprej vendarle storjen. Pogovor je bil po mojem nedvomno pozitiven, in to iz dveh razlogov. Prvič, ker se iz Andreottijevih besed da sklepati, da ne bo ločeval Slovencev, ki živijo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, v različne kategorije, kot se je doslej dogajalo, ampak da bo enotno obravnaval njihovo problematiko. Drugič pa se mi zdi važno — kar se naših krajev Beneške Slovenije tiče — da je predsednik vlade priznal, da kultura neke etnične skupine bogati celotno skupnost v državi, v kateri živimo, in da je u-mestno, da se v tem novem političnem vzdušju zaščitijo naši ljudje v skladu z ustavo, in to ne samo etnično, ampak tudi iz gospodarskega vidika, tako da se jim zagotovi motnost, da mirno živijo na lastni zemijl. TRŽAŠKI DNEVNIK NEZASLIŠANA ODLOČITEV DEŽELNIH ORGANOV DEŽELNI NADZORNI ODBOR ZAVRNIL RABO SLOVENŠČINE NA POKRAJINI Komunisti in socialisti odločno reagirali na to odločitev ter jo označili za kršitev krajevne avtonomije DANES ZADNJI DAN ZA VPIS V SEZNAM NEZAPOSLENE MLADINE Vrsta mladih v uradu za delo . i V trenutku, ko so prišla s strani samega ministrskega predsednika Andreottija konkretna zagotovila in obveze glede globalnega reševanja slovenskega manjšinskega vpraša-n ja. so nekatere upravičene zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji naletele na krajevni ravni na hude in nedopustne ovire. V mislih imamo sklep tržaškega pokrajinskega sveta o dopolnitvi n.tranjega pravilnika, ki priznava slovenskim svetovalcem pravico, da se na sejah izražajo v materinem jeziku. Ta sklep je deželni nadzorni odbor v teh dneh zavrnil. To dokazuje, da so sc spet oglasile tiste sile. ki se nočejo sprijazniti z novo stvarnostjo in ki nočejo u-poštevati raznih premikov, do katerih je prišlo v zadnjem času, tako s podpisom osimskega sporazuma, kot z odobritvijo program skega sporazuma med sedmimi strankami ustavnega loka v de želnem svetu, v katerem so tudi poudarjene jasne obveze glede reševanja pravic slovenske narodnostne skupnosti. Poleg vsega pa predstavlja nepojmljivo zadržanje deželnega nadzornega odbora tudi hud udarec avtonomiji tržaške po krajine, ki jo vr^i napreden levičarski odbor. Deželni organi ji s tem kratkomalo odrekajo pravico odločanja o vprašanju, ki ga danes priznavajo in podpirajo vedno širše sile. Še pred kratkim smo poročali, da sta predsednik in podpredsednik pokrajine Ghersi in Martone obiskala deželnega odbornika ža kra jevne ustanove in predsednika nadzornega odbora Bian-chinija ter mu prikazala pomen sklepa o pravici rabe materinega jezika v pokrajinskem svetu. Očit no vladi in parlamentu, menijo komunisti, temveč so za to pokii cane tudi krajevne uprave. Nadzornic odbor tega ni upošteva! in si zato nalaga velike odgovornosti. Poročilo KPI se zaključuje z zagotovilom, da bodo komunisti vztrajali še naprej na poti, ki vodi k popolnemu priznanju pravic Slovencev. Tudi pokrajinski tajnik PSI Car-bone je označil odločitev nadzor nega odbora za hudo dejanje, ki bo imelo določene posledice na političnem prizorišču. Carbone nadalje ugotavlja, da je bil sklep o pravici rabe slovenščine ena od pomembnih programskih točk nove napredne pokrajinske uprave. Tudi zanj predstavlja odločitev nadzornega odbora kršitev avtonomije pokrajinskega sveta ter krati os- novno pravico slovenskim svetovalcem, kar je v sedanjem trenutku, ko se tudi na vsedržavni ravni stvari ugodno razvijajo (kar dokazuje uspešen obisk slovenske delegacije pri predsedniku Andreottiju), Se posebno zaskrbljujoče. Proti takšnemu zadržanju se .je treba boriti, meni Carbone, istočasno pa je treba okrepiti politične pobude za zagotovitev pravic Slovencem 0 Ministrstvo za turizem in predstave je razposlalo okrožnico z navedbo podpor gledališkim ustanovam za sezono 1977-1978. Vse informacije so na razpolago pri tiskovnem uradu vladnega komisariata. • Drevi ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Colautti sestala rajonska kon-zulta Sv. Vid - Novo mesto. IS® , BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F- FIL*MO - C® B1-4«3S TEČAJI V Al.Ul V MILANU DNE 10. 8. 1977 Ameriški dolar: debeli 879.— drobni 860.— Funt šterling 1530.— Švicarski frank 358.— Francoski frank 177.— Belgijski frank 23,50 Nemška marka 375.— Avstrijski šiling 53,25 Kanadski dolar 790.— Holandski florint 352,— Danska krona 139.— Švedska krona 189.— Norveška Krona 169-— Drahma: debeli 22.— drobni 22.— Dinar: debeli 45.— drobni 45.— MENJALNICA vseh tujih valut Gledališča ...............................immiimiiiiimHiMiiniiiiiUHMilliliiMliMlMiiiiMnilimiMliiHm.iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi.. Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE V VIDMU Prehod v fazo dokončne obnove potresnih območij v naši deželi Predsednik deželnega odbora Comelli orisal smernice za nadaljnje delovanje deželnih organov in krajevnih uprav - Porušene vasi bodo vzrastle na starih tleh, ohranjene pa bodo njihove etnične in druge značilnosti vitom in obvezam namreč naše zahteve še vedno naletijo ria ne propustne mreže izgovorov, da je za reševanje manjšinskih problemov prva pristojna država Odločitev deželnega nadzornega odbora je že izzvala ostre reakcije nekaterih strank. Tržaška avtonomna federacija KPI je objavila sporočilo, v katerem najprej ugotavlja, da predstavlja odločitev deželnega nadzornega odbora kršitev pravice, da neka krajevna u-stanova lahko svobodno odloča o določenem vprašanju. Poleg kršitve avtonomije pa gre za hudo dejanje tudi s političnega vidika, saj prihaja ' ravno v trenutku, pravijo komunisti, ko so bila v Rimu dana slovenski delegaciji konkretna zagotovila. Spet prihajajo na dan stari predsodki in odpor nekaterih političnih sil, da bi vendar že enkrat prišlo do rešitve vprašanj slovenske manjšine. Spoštovanje njenih pravic in njihovo priznanje in izva- Predsednik deželnega odbora Comelli in izredni komisar za obnovo no pa so bile tudi njuna priporo- j Furlanije po potresu ing. Chiavola čila zaman. Kljub raznim zagoto-1 sia včeraj dopoldne na posebni tiskovni konferenci v Vidmu podala pregled dosedanjega dela za od pravo posledic lanske naravne katastrofe in začrtala smernice, po katerih se bo v prihodnje odvijala dejavnost na tem področju. Predsednik Comelli je uvodoma poudaril, da bodo pristojni deželni organi na daljevali s svojim intenzivnim de lom tudi čez poletje, tako da bi lahko čim prej načeli v živo številne probleme, ki jih postavlja sedanji trenutek. Naša dežela se nahaja v prelomni fazi, je dejal Comelli, saj ima pred seboj poleg obsežnih nalog, ki jih postavlja dokončna obnova prizadetih krajev, tudi številne druge obveznosti v zvezi z gradnjo velikih prometnih infrastruktur (avto ceste Videm - Trbiž, nove ceste čez prelaz Monte Croce Camico, itd.) ter v zvezi z izvajanjem gospodarskega dela osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Vse te naloge in obveznosti so medsebojno povezane, kajti njihov skupen končni cilj je zagotoviti preporod in m janje ni mogoče Dripisovati izključ Riko počiva v rodnih Barkovljah nov gospodarsko socialni razvoj deželnega prebivalstva. Kar zadeva dokončno obnovo porušenih krajev in uničenih gospodarskih struktur v Furlaniji - Julijski krajini, je še dejal Comelli, bodo ustrezne naloge v bližnji prihodnosti krepko zaposlile državo in deželo. pa tudi krajevne uprave, predvsem prizadete občine in gorske skupnosti, katerim bo treba zagotoviti primerne pristojnosti in sred stva. Konkretno osnovo za uspešen start, za prehod v fazo dokončnega obnavljanja naše dežele, predstavljata izglasovani vsedržavni zakon v pomoč Furlaniji in pa sporazumno stališče, ki so ga do te problematike zavzele vse stranke, ki so zastopane v deželni skupščini. Deželni svet pa je poleg zakona štev. 17 iz lanskega leta o popravilu poškodovanih hiš pred kratkim iz; glasdVšl nbvo ritima (štev. 30), ki se nanaša na obnovo huje prizadetih krajev in ki predstavlja prvi obsežnejši ukrep za preporod prizadetih krajev. Prav z današnjim dnem bo pristojni urad začel sprejemati proš nje za obnovo uničenih hiš, pri če mer je posameznikom dano na izbiro, da si nov dom zgradijo kar sami (seveda ob ustrezni finančni pomoči iz javnih sredstev, ali da prepustijo nalogo občini. V pripravi pa je nadaljnji deželni zakon o obnovi potresnih območij — o njem teče prav te dni razprava v ofevi ru V. stalne komisije deželne skupščine — ki določa nove posege na tem področju. V skladu z enotnim stališčem, ki so ga do tega vprašanja zavzele vse politične stranke, bodo prizadeta središča, vasi in zaselke obnavljali na starih tleh, tako da ne bo nobenega »preseljevanja* urbanih središč. Ohranjene pa bodo etnične ih druge značilnosti posameznih krajev. Koliko časa bo zahtevala obnova socio - gospodarskih dejavnosti na najbolj prizadetih območjih, je težko reči. Razpoložljiva finančna sredstva bodo po vsej verjetnosti zadostovala za pet let dela, za naprej pa bo potreben nov finančni poseg iz državnih blagajn. Fazi dokončnega obnavljanja pa bo morala slediti faza novega gospodarskega in socialnega zagona celotne dežele, za katero bodo začeli pripravljati načrte že letošnjo jesen. Tudi ti na- črti bodo zahtevali polno zavzetost javnih organov in vsega prebivalstva, in nedvomno bo treba tudi občutno spremeniti že pripravljeni večletni razvojni načrt in deželni urbanistični načrt. Na gradbišču našli granato Med delom na gradbišču v Ul. Pu-schi 19 je včeraj popoldne 39-letni delavec Argerio Sacolic, stanujoč v Ul. Zannella 85, našel granato, verjetno protiletalsko, ki izhaja iz druge svetoTe vojne. Na kraj je ne mudoma prišel razstrel je valeč min, ki bo verjetno danes onesposobil granato. Ester Kočevar je možu Borisu povila prvordjenčka MATIJO ki je razveselil družine Kočevar, Štrajn in Del Cielo. K srečnemu dogodku čestita kolegica »Že leto dni iščem zaposlitev, a do sedaj je še nisem našla.» «Zdi se mi prav, da se je italijanska vlada začela zanimati za nas mlade na področju brezposelnosti.* »Vpisala sem se v seznam brezposelne mladine z upanjem, da bi me kmalu poklicali in me seznanili z zaželenim delovnim mestom, čeprav sem prepričana, da se to ne bo zgodilo. Preveč nas je z istimi željami.* Take in podobne izjave so se vrstile včeraj zjutraj na uradu za delo v Ul. Fabio Severo, kjer je ob katerikoli uri pred okencem št. 1 redno čakalo vsaj 50 ali fiO mladih. Med temi je bilo tudi nekaj Slovencev in Slovenk. Nobeden se ni izrekel posebno optimistično glede vladne pobude. Nezaupanje v bodočnost glede zaposlitve je bila vidna na vsakem obrazu. «Počakal sem, da končam z vojaščino, in ker so mi bile vse dosedanje p-ošnje na najrazličnejša delovna mesta zavrnjene, sem se vpisal v seznam, čeprav vem, da ne bo nič.* »Katero šolo si končal?* »Sem knjigovodja, in seveda bi se želel zaposliti kot mi narekuje po klicni naslov. Tudi v vprašalno po lo sem na ved. 1 želje po mestu knjigovodje. To pomeni, da druga de lovna mesta ne bi zadoščala mojemu značaju.* »Si pripomnil na poli, da znaš slovenščino? Misliš, da ti bo lahko to pomagalo za nekako »privilegirano* službo?* »Dobre upe imam. Bilo bi tudi pra vilno, da bi se ■ dalo" vsaj' enkrat nam, manjšini, nekr j več važnosti.* Danes, 11. avgusta, , je »zadnji dan za vpis v te posebne- sezname.- Kot običajno se prijave najbolj kopičijo zadnje dni. Za danes je namreč predviden kar naval mladincev, ta ko da obstaja možnost, da se vrsta ne bo iztekla pred 12.30, ko bo urad LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. iiiiuiiiiiiiiuiiiHiiMHSitiiiiiMiiiiitiuiiniiiiiiiiiiiimiMiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH V soboto se bo začel tradicionalni kmečki tabor z zanimivim sporedom Okrogli mizi o kmetijstvu, pester kulturni spored in domačni pijača bodo privabili prav gotovo veliko gostov i za ueio | prošenj. Klenega rodoljuba, Rikota Perto-ta - Pendle, smo včeraj pospremili k večnem v počitku. Na malem bar-kovijanskem pokopališču se je zgrnila velika množica vaščanov, znancev in prijateljev, ki so s svojo prisotnostjo dokazali, kako je bil Riko priljubljen in kako zeva za njim vrzel, ki je ne bo mogoče zapolniti. Prav ti občutki so bili v očeh prisotnih, v očeh starejših še nemo preštevanje svojin razredčenih vrst. Zapustil jih je stari soborec, tovariš v skupnem boju zi boljšo narodovo usodo. Ta žalost in grenkoba se je utelesila v govoru inž. Stanka Starca, ki je pre odprtim grobom orisal pokojnikov lik in življenje. Izhajal je iz stare barkovljanske Pertotove idovine, trdo je bilo njegovo življenje v celoti posvečeno rodnim Ba -ovijam in slovenstvu. O-kusil je marsikatero grenkobo, ko ga je tuja roka iztrgala z rodne zemlje in ga pahnila daleč od morja, a ni klonil pred sovražno usodo, v njem je bila jasni začrtana pot in spoznanje, da je njegov boj pravičen in da mora uspeti. Bil je luč in kažipot v najtemnejših trenut kih r še z-odovine, tiste zgodovine, ki je krepko posegla v njegovo živ-Fenje. Sedaj počiva v rodni sloven ski zemlji, n:, pokopališču v Bar kovljah, ki jih je nadvse ljubil. Prisotnost mladine je v tistih ža lostnih trenutkih dokazovala, da Ri kov trud ni bil zaman. Zavedal se je, da sloi enske Barkovlje izginjajo v poplavi tujcev, a dokler bo mladina imela za zgled take očake kdt je bil Riko, se m ne bo zgodilo. S težkim srcem smo zapuščali pokopališče, del nas je ostal tam na tisti sveži gomili, ob pokojnikovih svojcih, da bi jim izpričal vse naše sočustvovanje in jim bil ob strani v teh težkih t; .nutk"\ illiiiliiiiiiiiiiiliMiMiiiiiliiilMiiiiiiliiiniiiiiimitinmtiiiiiiiiiMiniMiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiinHiiiimniuiiiiii* ZARADI NENEHNEGA ZNIŽANJA PLAČ Osebje prevoznega podjetja SAP bo začelo s stavkovnim gibanjem Uslužbenci bodo jutri, v lorek, 16. avgustu, in v petek, 19- avgusta, stavkali po dve uri dnevno Jutri, v torek, 16. avgusta, in v petek, 19. avgusta, bodo za dve uri stavkali uslužbenci prevoznega podjetja SAP, ki skrbi za potniški promet s predmestjem in z obalnimi kraji Jugoslavije. S stavko hoče o-sebje družbe protestirati proti početju lastnika podjetja Sergasu in seznaniti širšo javnost o nevzdržnem položaju, v katerem se nahajajo delavci že dalj časa. Uslužberci in njihovi sindikalni predstavniki obtožujejo lastnika podjetja, da ne spoštuje osnovnih delavskih pravic. Zaposleni namreč že NiiiimiiniHiiimiiiiiiiiitiimimiimiiiiiiMiiiiMiiiiifiiHfiiiitmiiiiitKiHDiiiiiiiiiHiiMiiiMiiiiiiiiniiiniiiiiiu S TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Zaporne kazni za vlomilca in dve avtomobilske miši Mladeniča sta vdirala v parkirane avtomobile na področju med Opčinami in Colom Načrt dela miljske občinske uprave za scptembcr-december V petek, 5. t.m., se je sestal miljski občinski svet. Na dnevnem redu je bilo županovo poročilo o delih, ki bi jih morala izvesti občinska uprava v obdobju september-december. Dokončen program del bo pripravljen prve dni septembra, ko se bo župan Bordon sestal z načelniki po^ litičnih skupin. Dela bodo zajela zdravstveno, urbanistično, gospodarsko področje in izboljšave nekaterih javnih služnosti. Nočnim vlomilcem ne gre vedno po želji, čeprav so izkušeni in razpolagajo z dobro opremo za »podvig*, kot 40-letni Ferruccio Sa-mitz in 29-letni Mario Ulcigrai, ki sta 31. julija letos vlomila v trgovino z oblačili Moda oggi v Pasaži Protti. Moža sta se do podrobnosti pripravila na tatvino, očitno pa nista računala, da bi bil morda v bližini nočni čuvaj, ki bi ju zalotil na delu, kar se je tudi zgodilo. Nočni čuvaj Danilo Lucas je namreč kot običajno tudi tisto noč krožil po ulicah in ker je v rebrači trgovine opazil sumljivo vrzel, je obvestil agente letečega oddelka tržaške kvesture, ki so prišli na kraj in zalotili nepridiprava. Včeraj so jima sodili s hitrim postopkom na tržaškem kazenskem sodišču (predsednik Giancotti, prisednika Ferrari in Polimeni, javni tožilec Brenči). Oba sta krivdo priznala in po krajši o-bravnavi so tako Simitza kot Ul-cigraia obsodili na 8 mesecev zapora in na plačdo sodnih stroškov. Naj omenimo, da je prvi star znanec policije, saj je bil že večkrat obsojen tudi zaradi posilstva, opolzkih dejanj in tatvine v obremenje-valnih okoliščinah. Pred kazenskim sodiščem sta se včeraj zagovarjala tudi 21-letni Ric-cardo Dotti in 17-letni S. D., ki sta bila obtožena tatvin v avtomobilih. Mladeniča sta namreč med februarjem in marcem letos vlamljala v parkirane avtomobile na področju med Colom in Opčinami in iz njih izmaknila torbice z manjšimi vsotami denarja, dokumente in vse, kar jima je prišlo pod roko. Openski karabinjerji so ju zasačili šele po dolgi preiskavi in to v bližini Cola prav med »delom*. Sprva so preiskovalci menili. da sta člana neke organizirane tolpe avtomobilskih miši, vendar se je izkazalo, da sta mladeniča »delala* na lastno pest. Na včerajšnji sodni razpravi sta pri/naia nekaj tatvin, kar so sodni-ki upoštevali in Dottija obsodili na 8 meseiev zapora in na plačilo 120 tisoč lir globe, mladoletnika D. S. pa pogojno na 6 mesecev zapora. Oba bosta morala plačati tudi sodne stroške. več mesecev ne dobivajo predvidene plače, še več: vsak mesec jim delodajalec zniža plačo za 50 odstotkov s pretvezo, da mu primanjkujejo sredstva za upravljanje medna rodnih avtobusnih prog. Isti kriterij uporablja podjetnik za plačevanje osebja, ki deluje na deželnih avtobusnih progah, čepr?” je pred dnevi prejel 23 milijonov lir za prevoze na potresnem območju Prav tako je prejel pred kratkim deželno podporo v višini 25 milijonov lir za nakup novih avtobusov, ki jih uporabljajo le za posebne vožnje. Kljub vsem tem prejemkom pa dobivajo uslužbenci podjetja SAP vedno nižje plače. V prejšnjih dneh so se predstavniki osebja SAP c:stali na deželi in z vodstvom pokrajinskega konzorcija za prevoze. Na obeh sestankih so orisali svoj položaj ter zahtevali, da bi Sergasu odvzeli dovoljenje za upravljanje avtobusnih prog. Avto bušne proge, ki jih sedaj upravlja podjetje SAP naj bi prešle pod u-pravo prevoznega servisa v sklopu tržaške pokrajine. Dveume stavke prihodnjih dni bo do še podkrepile zahteve uslužbencev podjetja SAP. Avtobusi na pro gah Trst — Koper in Trst — mejni prehod Škofije bodo začeli voziti r dveurno zamu > in bodo končali vo žiti dve uri pred običajnim urnikom, avtobusi na progah Trst — Buje in Trst — Pulj pa bodo začeli voziti dveurno zamudo. Avtobusi na orogi tovarna Velikih motorjev — S. Gior gio di Nogaro bodo začeli voziti po poldne s polurno zamudo. V dneh stavke bodo ukinili vse posebne vož nje, ostalo ossbje pa bo stavkalo prvi dve uri vsake izmene. • V uradnem listu št. 196 z dne 19. julija 1977 je objavljen razpis natečaja za 6i mest pomožnih strojepiscev civilne službe pri notranjem ministrstvu. Podrobne informacije nudi tajništvo tržaške prefekture. V soboto se bo začel na Opčinah ■ tradicionalni kmečki tabor. Letošnja prireditev je že devetnajsta in jo organizira Kmetijska zadruga iz Trsta. Kmečki tabor je lepa priložnost za vse naše kmetovalce, da srečajo in pogovorijo o problemih kmetijstva, saj dobro vemo, da ta panoga zanemarjena, čeprav je še vedno velike važnosti za ves gospodarski razvoj in to ne samo v naših krajih, ampak tudi izven teh ozkih meja. Kmečki tabor se bo odvijal od sobote do ponedeljka v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah in ima pester kulturni program. V soboto bo ob 18. uri uradna otvoritev tabora. Ob tej priložnosti bo tudi odprtje zanimive fotografske razstave z naslovom «Slovenski kraji v razglednici*. Razstavljenih bo nad tisoč starih razglednic iz Trsta, tržaške okolice in vse Primorske, in sicer iz dobe na prelomu stoletja pa do konca druge svetovne vojne. Ob tej razstavi pa bo tudi ožja razstava, ki bo prikazala najrazličnejše poštne dokumente in žige v dobi zavezniške uprave v naših kra-iih. Material je zbrala Mila Daneu - Perkova. V nedeljo ob 9.30 bo na sporedu zanimiva okrogla miza na temo «Po-'iedelstvo, industrija in vloga zadružništva v osimskem sporazumu*. Govoril bo dr. Alessandro Zenchi. odgovorni za ekonomski odsek vsedržavne zveze zadrug in posojilnic Furlanije - Julijske krajine. Nedeljski popoldanski spored bo v znamenju znane furlanske folklorne sku-oine iz Passiana di Prato, ki bo gotovo zadovoljila občinstvo. Nastop plesalcev se bo začel ob 18‘. uri. Na veliki šmaren, v ponedeljek, '5. avgusta, bo že zjutraj v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah okrogla miza «Kmetijsko zadružništvo in vključevanje handikapiranih v kmetijske dejavnosti*. Uvodno poročilo bo imel dr. Pavel Fonda. Popoldan bo koncert godbe na pihala Breg. Vse tri praznične dni bo zvečer oles ob zvokih ansambla «The Lords*, seveda pa ne bo manjkalo niti stojnic, kier bodo postregli s pijačo in z jedačo. To bo lepa priložnost, da se v praziičnih dneh razvedrimo in sprostimo, saj takih priložnosti na XIX. kmečkem taboru ne bo manjkalo. FESTIVAL OPERETE ROSSETH Jutri, 12. avgusta, bo ob 21. ^ peta ponovitev Abrahamove opere\ »Ballo al Savoy». Dirigent Ta*» Breitner. V soboto ob 21. uri še** ponovitev operete. . Vstopnice so na razpolago pri ost** nji blagajni, Pasaža Protti. AVTONOMNA LETOVIŠČARSKA IN TURISTIČNA USTANOVA Ciklus potujočih nastopov * Molierovo komedijo ŠOLA ŽENINOV z Igralci zadruge «IL BARACCONE* Iz Rima. Drevi ob 21. uri SALEZIJANSKI ORATORIJ igrišče v Istrski ulici vstop prost V primeru slabega vremena b® v dvoranici. Kino MIRAMARSKI PARK: »Luči ln ^ Predstavi: ob 21.00 «San u Mir*1^ ru* (v srbohrvaščini); ob 22.15 sogno imperiale di Miramare* * italijanščini). Prevoz z moto!*' čolnom od pomola Audace Jt ljanskega portiča (ob 19.50 in 21"' Po predstavi iz grljanskega P01* dva povratka. filiti' nec Raffaelle Paravia iz Ul. Ana nian 4. Mož se je peljal po Ul. Co-roneo z mopedom, ko je na križišču spregledal rdečo luč semafora in čelno trčil v fiat 124, ki ga je vozil 25-letni Roberto Corona iz Ul. Zandonai ’0. Z rešilcem Rdečega križa so ga nemudoma pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih udarcev v glavo in v rebra sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje. Razna obvestila Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo sprejela v začasno službo od 5. septembra 77 dalje, za šolsko leto 77-78, vzgojiteljico v občinskem otroškem vrtcu. Zainteresirane morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju na občinsko tajništvo do 12. ure, 17. avgusta 77. Podrobnejša pojasnila na tajništvu občine. Slovensko gospodarsko združenje obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu posvetovalnice v Nabrežini, na Opčinah Tn' v Boljuncu zaprte. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 11. avgusta ALEKSANDER Sonce vzide ob 6. uri in zatone ob 20.20. Dolžina dneva 14.20 — Luna vzide ob 2.44 in zatone ob 17.50. Jutri, PETEK, 12. avgusta KLARA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23.6 stopinje, najnižja 18,9, ob 13. uri 23 stopinj, zračni tlak 1015.4 mb nestanovitno ustaljen, vlaga 67-odstot-na, nebo 7 desetink pooblačeno, padlo je 15,6 mm dežja, veter sever-seve-rozahodnik 12 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. avgusta 1977 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 91-letna Simeona Ma-dzarac vd. Zanini, 86-letna Paola Gro-paic vd. Visich, 85-letna Teresa Cuc-chiara vd. Accaria, 80-letna Adalgisa Lah vd. Klarer, 66-letna Elda Stančič por. Colombari, 73-letni Renato Margon, 88*letna Ernesta Leitner de Leitenau. V štirll} muzejih deli Marconi j e ve «Elettre» Marconijevo Elettro bodo razstavili: krmo in vijak bodo poslali v Fucino, strojnico v beneški vojaški muzej, premec bo ostal v Trstu in ga bodo namestili pred pristaniškim poveljstvom, preostale dele pa bodo poslali v Bologno. S tem bo Elettra zaključila svojo dolgo pot. Od vseh je nad žalostnim kon cem najbolj razočaran Bolonjčan Giancarlo Nanni, ki je pred petindvajsetimi leti skušal ladjo rešiti, ko se je to še dalo, in je do bil celo ministrska zagotovila, da bodo ladjo odpeljali 'v Sasso Mar coni. Ariston 21.30 »Bmtti, sporchi e tivi*. Nino Manfredi. Barvni Prepovedan mladini pod 14. l^0 Mignon 16.30-22.00 «Super dfa<°' Bruce Lee. Barvni film. Nazionaie 16.30 «Un toro da rn0I\L Femi Benussi. Barvni film. P1™" vedan mladini pod 18. letom. ,j Grattacielo 16.00-22.00 »La stan« vescovo*. Ugo Tognazzi, Muti. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. ^ Femce 16.30 »Che notte quella n°_ Prepovedan mladini pod 14. leWI Barvni film. Eden 17.00 «La vergine, il toro capricomo*. Edwige Fenech, to Lionello. Prepovedan mladini r 18. letom. Barvni film. Ritz 17.00 »Napoli si ribella*-Merenda, Enzo Cannavale. Pre,)% dan mladini pod 14. letom. 8® film. jji Aurora Ciklus znanstvenofantari' filmov: 17.00 «Un uomo da b" re». Buri Reynolds. Barvni fl Capitol 16.30 »I cannoni di Nav® .... t-.____________i. v,____.- filn t' ne*. Gregory Pečk. Barvni DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112. Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 dn 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2. Moderno 16.00 »La pantera rosa*-ter Sellers. Barvni film. Filodraimnatico 16.15—22.00 «Le notti di Parigi*. Prepovedan dini pod 18. letom. Barvni fdn1' Ideale 16.30 «L'erotomane*. Moschin, Isabella Biagini. dan mladini pod 18. letom. film. . ra#i Impero 17.00 »Linvasione del giganti*. Barvni film. Radio Zaprto zaradi počitnic. ( Vittorio Veneto 17.00 »Una siill'®^ Jean Sorel, Marisa Mell. ®fr j||. film. Prepovedan mladini P°° letom. .. jnii- Astra 16.30 Franco Franchi v stiziere di mezzogiomo*. ™ film. ^ V spomin na Vladimira Pr®*j, lif daruje družina Gombač 10000 za Skupnost Družina Opčine, —p Namesto cvetja na grob ^ jii Pertota darujeta družini Štok ,(V srcu, ko se je moral posloviti / Prečudovitega kraja, polnega sm°-e' 2e,en'ia' šumečih rek, na-/nejanih obrazov in tesnega pri-1 leljstva. V teh dneh je med na-1 nastal občutek, da smo si bra-Je' ki jih ne more nihče ločiti. , K° smo prvega dne dospeli v "()nijo. nas je vljudno sprejel Pravnik Boris Mihalič. Tu je bila odeljena vsakemu od nas vzgoji Jev skupina otrok. Ne vem, če hJ11 *e takrat, ko so me otroci jitv!e Poklicali tovarišica ali vzgo-i. -Pca, zares zavedala, kaj vse B]. °troci od mene oričaku.iejo in 'im bom znala dati vsaj del-V'stega. V moji skupini so bile do —u v iv. za dalj časa „ . Poma. Torej jim bom morala nomestiti starše. Ali bom znala piskati dovolj tople in prijazne sede, ki j,ih bodo potrebovale? .Nešteto takih in podobnih, vpra p®! sem si nenehno zastavljala, dvomov so bili prav gotovo oi ostali fnoji kolegi, saj smo azen Sonje Pečar in Borisa Mi-. kča. bili prvič postavljeni pred Jakliče od sedmega do devetega ,a' Skoro vse prvič tako veliko odgovornost. I v;0 so mi prvič omenili, da bova o, ®Psto odgovorni za kulturo, sem j'ala naravnost brez besed. Pred-dav'.iala sem si, da opravljati to n °’ mora biti res težko. Sedaj . koncu pa moram reči, da se vendar vse prav dobro izteklo lekr S ,x,moč'° ostalega dela ko-Va' ki so ga sestavljali uprav-K Boris Mihalič, namestnica u-Pavnika vzgojiteljica Sonja Pečar, , ® Grgič, Stojan Kralj, ki je skr-b 2a zdravje otrok, iva Redfem, h.austa Sisti, Fabio Smotlak, Ivan ki je bil edini vzgojitelj z bškega in Milena Kordiž. ki je solvent na fakulteti za telesno ing°j°. ^ sv°iim velikim znanjem dl! Poznanjem okolice nam je nudi® 'elik pomoč pri programira-dela, posebno skrb pa je pa etila rekreaciji otrok. ..^es moram poudariti, da so otro jl]tVel\ko telovadili. Vsako jutro pri Jrar>ji telovadbi, na izletih, posebno U 'jPeren kraj za telesno vzgojo pa i P’la dolina Radovne, kjer so se 'h veliki zeleni travniki. V pri-t ru slabega vremena je bila na ^Polago velika in lepo opremljena 1 “vadnica. Večkrat pa so otroci te-V-.mli tudi ob sončnih dneh. Iz-(,jga_n.ie raznih vaj na orodju, igra- Vaj' Veliko veselje. Sledu Sn, lem resnično navdušeni. Imeli VrP” srečo, da je bilo veliko lepega V mena. Le dva dni je deževalo. 1)L em primeru je aktivno deloval SCI krožek, ki ga je vodil Fabio l>ko ■ ’ saJ so otroci resnično ve-bji r'sali. Ob koncu letovanja so p0j Vse stene hodnika in jedilnice e risb. Posebno zanimive so bi- Vai z žogo, raznih vaj za ravnotežje, y 1^-a krepitev mišic, jim je bilo !Wi'S!'rn°' v*3 smo jlm v tem po-*ad 1 nudili veliko in, da so otroci le neštete kompozicije, barvanje kamnov, lesa in podobno. Bilo je vpisanih v likovni krožek polovica otrok, sodelovali pa so z velikim zanimanjem prav vsi. Velik del o trok so risali vtise iz raznih izletov. Resnično smo nudili otrokom možnost, da so dobro spoznali bližnjo in daljšo okolico, v kateri so živeli. Vsak dan smo hodili na krajše ali daljše sprehode, kot na primer v dolino Radovne, v Poljšico, Zvončk-lamo, spodnje Gorje, dolino Vintgarja itd. Zanimiv je bil izlet, kjer smo si ogledali rojstno hišo Franceta Prešerna in dom F. S. Finžgarja v Do slovčah, letališče Brnik, prelaz Ljubelj. Ob občudovanju naravnih lepot nismo pozabili spomenikov narodnoosvobodilnega boja. Skušali smo jim s pripovedovanjem približati tisti čas, ko je slovenski narod utrpel tež- iiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiMiiiiiii ke izgube. V nas in v otrocih se je krepil ponos, da smo Slovenci. Otroci so bili posebno pretreseni v Begunjah, ko so si ogledovali celice, kjer so bili zaprti ^partizani. Na takih izletih nas je zbliževala pesem. Ko smo prepevali, sva obenem s Fausto opravljali svoje delo, saj sva morali skrbeti za razne dejavnosti, kot na primer pevski zbor, folklorno skupino, vaje za telovadbo, itd. Toda prav kmalu je vse minilo. Dvakrat smo se obrnili in že je bilo konec teh čudovitih doživetij. Sedaj se sprašujem ali sem dobila in dala tisto, česar sem si toliko želela. Plačilo za delo in trud nas vseh so bili veseli, srečni obrazi o-trok in lesk v njihovih očeh. V imenu kolektiva prisrčno pozdravljam vse otroke in starče. Dorjana Fidel iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMHiiiiMiiiiHiniiiiimuiiiiiittti CAS DOPUSTOV IN ZABAVE Kje in kako preživljajo naša dekleta počitnice Večina jih gre na morje, mnoge pa so si zaželele gora Avgust, čas dopustov in brezskrbnega počitniškega razpoloženja. Mikavno je morje s številnimi bolj ali manj dobro urejenimi kampin-gi, penzioni in hoteli, nič manj mikavne pa so seveda tudi osvežujoče gore. Pobrskali smo po telefonskem imeniku in telefonirali nekaterim dekletom: z veseljem so nam sporočile svoje namene glede letošnjega dopusta. Sonja Sirk, tajnica kriške sekcije KPI in učiteljica na šempolaj-ski osnovni šoli nam je takole povedala: «Na dopustu, na tistem pravem, še nisem bila in žal tudi ne mislim iti. To pa predvsem iz finančnih razlogov, saj s časom sploh nimam problemov. Na vikende hodim v hribe. Ix'tos smo bili že šestkrat ali sedemkrat in to vse po Sloveniji: na obvezni postojan ki Snežnika, na Jezerskem, v Beli Krajini, v Trenti in na Veliki Planini. Če nam vreme dopušča, pre nočimo najraje v šotoru, ki ga vlečemo vedno s sabo, v nasprotnem primeru pa seveda v kočah.* «Torej si ljubiteljica gor in ne morja.* «Ne, tudi morja. Na kopanje in na sončenje grem med tednom v Križ, sedaj, ko je voda dejansko bolj čista. Večen problem je denar: če tega sredstva ne bi pri manjkovalo, bi šla v Dalmacijo. Konec avgusta pa imam namen odpotovati v Zagreb in nato dalje v Budimpešto. Upam samo. da bom «opravila» vse v štirih, petih dneh » Obrnila sem se do Sonje, usluž 'iliiiiilillMHiiiiiillMiiilillliMiiiiniiiiiiiiimuiimniiiMMiiitiiiiif 111111111111111111111111111111111111111 01) SOBOTE DO PONEDELJKA tri nevsakdanje dni Ka prazniku sardel ^rsla gledaliških in glasbenih nastopov - Tradicionalni ognjemet Pjjnem teku so priprave na tret-“dicionalni «Praznik sardel*, ki kovv.v?neh velikošmarnskih prazniki 13. do 15. avgusta. Turistom tlj ‘bačinom se ponuja priložnost, 2a ez*vijo tri nevsakdanje večere. S a°b°to, 13, avgusta, je Avto-^toviščarska in turistična *ke „ italijanski 6 w’ ^Msrega ime pa zaenkrat W znano. Za ponedeljek pa je •b .| n spektakel čarovnij, kjer jjledilo^bPstim čarovniških dejanj .8U ,, utemeljeno zanimanje. Na ^aia n*ia Pa bodo nastop godbe na ^Giuseppe Verdi* prepletali , V5g arvni ognjemeti. N0 pa seveda ne bo manj-?šče T^el, pečenih na žaru ali dru-ktjjj Usl.je polente, vina in drugih vsk p>č' 'VtJ,.r°eli bodo tudi za primerno Nte .l®11 Prostor, kjer bodo dolge "Nkou st°li pripomogle za udobnost bl«f, y?*cev. Postavili pa bodo tudi %aVlJer bo vsak večer kulturno -H ^klsJ)rograrn- ► itra7one P'sane svetilke, ki bo-% ni“lle vse nabrežje pa bi mo-, V h.Gbumoči k polni udeležbi. v'turh-eru slabega vremena bo ves Niaooj br°gram v Avditoriju v Ul. KI DNEVNIK drevi do torka v Lenartu Baznik sv. Roka iNicj'^ bo v Sv. Lenartu pričelo i’ bo . al,no praznovanje sv. Roka. k! jut.rj vse do torka. Danes v-s z a na sporedu samo večerni , jc», atlsamblom «SSS» in «Popo-J%j S(>boto pa bo ob 19. uri fol-7i^fl°P s sodelovanjem pev-°°ra «Nadiški puobi*, ki ga vodi Giuseppe Chiabudini, ter pevcev Keka in Ane. V nedeljo se bo praznovanje pričelo ob 18. uri s programom, ki je namenjen emigrantom: po pozdravu predstavnikov krajevnih oblasti, se bo ob spremljavi godbe na pihala razvil sprevod «Maiorettes» iz Madrisia. Oba večera bo seveda izpolnil tudi ples. V ponedeljek, na veliki šmaren, bo že zjutraj na sporedu športna prireditev: pohod okrog cerkvic iz 15. stoletja. Popoldne se bodo ob 16. pomerili med seboj jedci testenin, ob 18. uri pa bo že četrto tekmovanje beneških harmonikarjev, ki se bodo potegovali za trofejo Boel v treh skupinah (pripravniki, samouki, pol profesionalci). Večer se bo končal s plesom ob zvokih ansambla «SSS». Praznovanje se bo končalo v torek s plesom, za katerega bo skrbel trio «Pakai», ter s polnočnimi umetnimi ognji. benke pri Primorskem dnevniku in s širokim nasmehom mi je zaupala, da se ji začne dopust stekati že z naslednjim dnem. «Na počitnice grem 18 dni in s fantom takoj odpotujeva na Plitvička jezera. Zvedela sem, da je v bližini kam-ping, in ravno tja misliva. Če pa nama bodo na Plitvicah vremenske sile nagajale, se bova premaknila v Senj ah pa še dlje po Dalmaciji. Po enotedenskem kampiranju se usmerimo na Triglav. Z veseljem se bom udeležila tega pohoda sai prvič, ko sem bila pred leti na Veliki Planini mi ie sila ugajalo. Upam, da bo šlo do vrha, saj me skrbi še precej slaba športna kondicija, ki sem si jo pridobila tu na PD. Ostale dni dopusta pa jih bom preživela doma in namen imam se odpočiti, da se bom vrnila na delovno mesto res sveža.* Zavrteli smo telefonsko številke in v Trebčah se ,je oglasila Aleksandra Carli, učiteljica na mačko-Ijanski osnovni šoli. Povedala nam je naslednje: «Kot vse učno oseb je, iman* tudi jhiž' <9Va meseca dopusta. dejansko pa je samo eden. drugega moram . 'biti namreč na razpolago ravnateljstvu, za vpisnine in podobno. Za dopust sem si izbrala rok od 2. avgusta do kon ca meseca, a kljub temu sem bila na dopustu že prej. Bila sem v Poreču osem dni s prijateljico. Stanovali sva v bungalovu in bilo je odlično. Saj kje ni. Konec me seča pa mislim za nekai dni v Štanjel na Krasu k sorodnikom, kamor grem redno vsako leto. O stale dni. pa ostanem doma. saj v bistvu je najlepše. Najbolj se odpočijem: spim do devetih, sjrrav Ijam. berem, se kopam v Seslja-nu ter hodim po gozdu.* Alenka iz Devina: «Po julijskem izpitu sem bila teden dni s prijatelji z univerze v Dalmaciji. Cistah čas pa prebijem doma ali na kopanju v sesljanskem zalivu.* Kako pa prebijejo študenti višjih srednjih šol svojih sto dni počitnic. Marta z znanstvenega liceja je bila na Krku s prijatelji, v hotelu Dragica. Dalje namerava potovati po Italiji in to ali s starši ali s prijatelji. Plavolasa, ki pa ne želi svojega imena objavljenega v listu, je povedala, da je krožila po Avstriji, za konec meseca pa namerava še na Bled. Damijani Ota, Dofinčanki in absolventki na tržaškem učiteljišču pa minevajo počitniški dnevi kar v redu. Po nepozabnem maturantskem je bila teden dni z družino na kampiranju v Savudriji, trenutno pa je v Mas-si Carrari, kjer potom poznanja uživa brezplačno osemdnevne počit-nice, v prelepem toskanskem kotičku. Konec meseca namerava z dolinsko klapo na Triglav. «Preden se bom ustalila na ljubljanski univerzi sem hotela preživeti počitnice kar se da brezskrbno in ugodno. Do sedaj poteka kar v redu*, je zaključila, (kt) Posebna ponudba do 20. avgusta! Največja izbira surove kave po ZNIŽANIH CENAH in IZREDEN POPUST 500 lir pri kilogramu za vse mešanice sveže pražene .kave. V DEGUSTACIJI na Trgu Goldoni 10 — skodelica kave po 180 lir. POSKUSITE POSEBNO MEŠANICO DEKOFEINIRANE KAVE DK 005 'ftumcajjž PRIMO RO VI S 1 R A 2 A R N A t UL. PIGAFET1A 6/1 - fel 820-747 - Industrijske con« PUNTO FRANCO VECCHIO Skledi«# 10 • Tel 29-210 >EGUSTACIJA: IRG CARLO GOLDONI 10 • TEL 793-735 - 750-571 ČEZ NEKAJ LET BOMO ZADOVOLJNI Z NAŠIMI CESTAMI V gradnji in v načrtu na Goriškem še nekaj prometnih infrastruktur Že prihodnje leto dokončan avtocestni priključek med Gorico in Vilešem - Kmalu razbremenjena cesta skozi Štandrež - Potreba po hitrejši cestni povezavi med Gorico in Vidmom V naši cežeL je stanje cest precej I deset kilpmetrov na uro. boljše kot v ostalih italijanskih po Že lam so odprli za promet nov krajinah. Čep”av se na prvi pogled zdi, da je razmerje med kilometri cest in celotnim ozemljem podobno onemu v drugih deželah, je treba upoštevati, da so pri nas ceste modernejše kot drugod in da so osredotočene v glavnem v nižini, kjer je cestno omrežje v dobrem stanju, medtem ko so v goratih krajih Kar-nije in Beneške Slovenije v glavnem ožje, a vendarle dobre ceste. Kljub ugodr.im pogojem pa cestno omrežje ne zadostuje, ker gre po cestah dežele Furlanija - Julijska krajina veliko mednarodnega prometa, celo lelo tovorni, poleti pa še turistični. To cestno omrežje pa ne bo zadovoljilo predvidevanj za prihodnja leta. Vsi znaki namreč kažejo, da se bo cestni promet povečal. Zaradi tega je tudi razumljivo, da so načrtovalci v glavnih obrisih že predvidevali kaj potrebujemo. Ponekod nove načrte že uresničujejo, drugod so ti načrti le na papirju, kajti gospodarska kriza je zaustavila tudi dela na tem področju. Posebno, če upoštevamo, da je bilo napravljeno marsikatero delo v prejšnjih letih, ki ni bilo prav nujno potrebno. Ga iška se nahaja v središču teh pozornosti. To izhaja iz potreb, ki so se pokazale v prejšnjih letih, te potrebe pa bodo še večje po podpisu osimskih sporazumov, saj vsi znaki kažejo, da bo povečala trgovinska izmenja, a med Jugoslavijo in Italijo. V teku so končno zaključna dela na avtocestnem priključku med Gorico in Vilešem. Pred nekaj tedni so pričeli z deli za gradnjo novega avtocestnega podvoza pod železniško progo Gorica — Trst. Podvoz je nadaljevanje onega pod pokrajinsko cesto in nojometnim igriščem v So-vodnjah. Delavci železniške uprave so zgradil: nov nasip na ovinku, po katerem vlaki vozijo počasneje. Baje bo v roku dni zgrajen nov podvoz. Tako e bomo lahko iz Vileš neposredno pripeljali do Tržaške u lice, t.j. Gorice. Potrebno pa bi bilo v tem času dokončno urediti znano deteljico na Tržaški cesti, tako da bo zares moč uporabljati ta avtocestni iključek. Ker govorimo o avtocestnih priključkih, lahko povemo, da so že pripravljeni načrti za drug avtocestni priključek na našem področju. Ta naj bi vezal avtocesto Trst — Benetke-z i iv. rliščem v Ronkah. Odcepil naj bi se or. avtocest', -ri Re-dipuglii..iU.-hod'Očnosti bi ta priključek- 'podaljšali*- do tržiške industrijske cone .niavetti in s širšo c:sto tudi do tržišk c "a pristanišč . V načrtih deželnih urbanistov je tudi razširitev sedanje državne ceste od Tržiča proti Benetkam na relaciji med Tržičem in Portonoga rom. V te načrt: jg vključena tudi potrebna '•vzširitev ceste med Pal manovo in Gradežem. Ta cesta ne zadošča turističnim potrebam Gra deža v poletnih mesecih. Sreča je, da prebiva ci Gorice in Trsta upo rahljajo drugo vpadnico v Grarl-ž z vzhodne strani. Dolge kolone ve-il na cesti Gradež — Palmanov se ponavljaj vsako leto. Prejšnjo ne deljo je bila kolona avtomobilov dolga kar petnajst kilometrov in seve da je to povzročilo tjrecejšnj žave, ne le avtomobilistom, marveč tudi policistom, I so urejevali pro met. Kdaj bo dala država dena za razširitev - ceste ni znano. V delno podobnem položaju se nahaja igna-no, kjer niso še rešili vprašanja ozkega grla pri Bevazzani. Seveda na ne zanimajo Goriške samo ta cestna vprašanja. Važno je tudi vprašanje hitre cestne povezave med Gorico i Vidmom. Vožnja po sedanji cesti je postala sko~o nemogoča, saj je samo petnajst kilo metrov od skoro štiridesetih kilometrov ceste sceljanih na podeželju. Vse ostalo gre skozi vasi in treba je voziti z maksimalno hitrostjo pet- most čez Sočo pri Štandrežu, obstajajo že načrti državnega podjetja ANAS za gradnjo nove ceste, ki bi Gorico vezala, upoštevajoč nov most, s sedanjo traso ceste zahodno od Krmina. Cesta naj bi bila speljana južno od Loenika, Moša, Šlovrenca in Krmina. Zanjo pa ni denarja in tudi kar se načrta tiče niso stvari v redu, kajti v Krminu so Ostro protestirali proti predlagani trasi. Seveda imamo še vedno odprta druga cestna vprašanja, ki so veza na predvsem na obmejni promet. V teku so dela za ureditev ceste, l.i bo povezovala Tržaško ulico z industrijsko cono in novim štandreškim mostom čez Sočo (ko bo ta zgrajena ne bo treba več tovornjakom voziti skozi štandrež). V teku so tudi dela za ureditev obmejnega postajališča. Ta so najbolj nujna, saj gre čez sedanji prehod pri Rdeči hiši približno polovica vsega tovornega prometa med Italijo in Jugoslavijo in nekaj manj kot ena petina celotnega tovornega prometa naše dežele s tujino (skoro polovico cestnega tovornega prometa naše dežele zabeležijo na mednarodnem prehodu pri Trbižu). Brez dvoma pa so pri nas potrebne še nekatere druge cestne naprave. V k-ajevnem merilu pa smo s cestami lahko zadovoljni, saj so vse asfaltirane in tudi precej široke, pa čeprav se na marsikateri med njimi ne odvija gost promet. Prihaja pa do konic v nekaterih urah, kar pa je skoro neizbežno. V SKLADU Z OSIMSKIMI SPORAZUMI Septembra začetek gradnje hidroelektrarne pri Solkanu Umetno jezero, ki bo obsegalo območje od Solkana do Piavi, bo omogočalo tudi pretok vode v Italijo, kjer bi z njo namakali okrog 15.000 hektarjev zemljišč Po sedemnajstih letih želja in priprav bodo slednjič okrog 1. septembra začeli graditi novo hidroelektrarno na reki Soči v Solkanu. Investitor bodo Soške elektrarne v Novi Gorici, ki poskušajo čimbolj izkoristiti hidroenergetske zmogljivosti Sočo in njenih pritokov (med slednjimi je najvažnejša reka Idrijca) ter hkrati Primorsko prek sistema prenosnega omrežja in naprav povezati s celotnim jugoslo vanskim energetskim sistemom Nova hidroelektrarna — gradnja bo skupaj veljala okrog 90 milijard starih dinarjev — bo proizvajala približno 111 milijonov kilovatnih ur elektrike na leto. Prvo tranšo posojila v znesku 7 milijard starih dinarjev so zagotovila podjetja z območja Nove Gorice in iz drugih občin na Goriškem, in sicer v okviru novogoriške podruž- .......................... Prehod za pešce in kolesarje Samo nekaj sto metrov od mednarodnega mejnega prehoda pri Rdeči hiši je drugorazredni mejni prehod Rafut (na sliki), rezerviran tako-rekoč za pešče in kolesarje ter kmečke stroje. Dovoljen pa je prehod tudi z mopedi, vendar do največ 50 kub. cm. Torej poleg mejnega prehoda pri Ppdsabotinu -zaenkrat edini prehod, kjer imajo pešci še vedno glavno besedo. Sicer pa bodo spet prišli do veljave tudi ob odprtju prehoda v Gabrijelovi ulici v Gorici. Omejitev za motorna vozila je bi la potrebna zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja bližina železniške posta je ter predora pod Kostanjevico, saj bi se pred spuščenimi zaporni cami prav gotovo nabirale dolge vrste. Kdo se pravzaprav poslužuje prehoda na Rafutu? V začetku je najbolj služil dvolastnikom, tako z jugoslovanske, kakor italijanske strani, kasneje pa so ugodnosti zavohali tudi drugi, saj je navsezadnje do središča Nove Gorice le nekaj sto metrov. Pot skozi opuščeni predor pa je sorazmerno kratka. Ob stal nem porastu števila prehodov so v trgovskih krogih začeli misliti tudi na ekonomske posledice takega gi-bania. Na jugoslovanski /strani so uredili samopostrežno trgovino, vendar se je izbira izkazala za precej ponesrečeno, kajti italijanski kupci se tu neradi ustavljajo. Podobne razmere veljajo na italijanski strani, saj jo jugoslovanski kupci raje mahnejo do samega središča mesta in se ponavadi ne ustavljajo v trgovinah na Rafutu, ki pa so zaenkrat bolj redke. Še do nedavna sta bili na prehodu postavljeni tudi dve železniški zapornici, ki sta opozarjali na pri- iiiiitiiiitiiitiiiiiiiiiiiit iHiiii tiitiitiiiiiiiiiiiititittiiiiiiiiitit um iiiiiiiiiiiiiiii m tiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiii SLABŠANJI POLOŽAJA V INDUSTRIJI 222 delavcev v Sovodnjah v dopolnilni blagajni Enostranski sklep so delavcem sporočili po pošti Jutri sestanek sindikata in tovarniškega sveto Konec prejšnjega" meseca so se pojavile zaskrbljujoče vesti o težkem položaju v tekstilni industriji na Goriškem. Že dalj časa je škripalo v podgorskem podjetju Cotoni-ficio Bustese, proti koncu julija pa je počilo tudi v sovodenjski Magi-fattura Goriziana. Zdaj je kriza v omenjenem podjetju dobila že tudi dokaj otipljivo podobo: od 29. avgusta do 10. septembra bo v dopolnilni blagajni 222 delavcev. O tem sklepu je vodstvo tovarne preko Združenja industrijcev obvestilo sindikate. Sklep je bil, kakor že tudi prejšnji, ko so brez kakršnega koli posvetovanja vsilili delavcem še en teden dopusta, sprejet enostransko. S takim načinom ureievanja odnosov se ne strinjajo sindikati, predvsem pa ne sindikat tekstilnih delavcev FULTA, ki je za jutri zjutraj sklical sestanek, na katerem bodo ocenili zadržanje vodstva in se po analizi celokupnega vprašanja odločil za najbolj primerno obliko sindikalne akcije. Sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki sindikalne federacije CGIL-CISL UIL ter predstavniki tovarniškega sveta. Sindikati predvsem opozarjajo na način, kako rešuje vodstvo težaven položaj, ko se skuša izogniti neposrednega soočanja z delavci. Obvestila so zainteresirani prejeli neposredno na dom in to v času dopusta. Tudi glede reševanja težkega stanja pa podjetje ne daje nikakršnega upanja, niti informacij, saj ni znano, kaj se bo zgodilo po 10. septembru ter kdaj bo prenehala dopolnil na blagajna. Na jutrišnjem sestanku se bodo torej po analizi celotnega vprašanja odločili za primerno obliko sindikalnega boja v obrambo delovnih mešt, predvsem pa proti zlorabi sistema dopolnilne blagajne. Zdi se namreč, da je kriza, na katero se sklicuje vodstvo podjetja precej napihnjena. Tako je recimo težko razumeti, zakaj so težaven položaj skušali reševati z uvozom, namesto da bi izkoristili lastne proizvodne zmogljivosti. Sicer pa se to vprašanje pojavlja tudi v drugih proizvodnih dejavnostih. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Orl danes naprej ie v Tržiču de žurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti tel. 72-701. hod vlakov. Pred kratkim so ju odstranili, tako da stvar zgleda zdaj precej drugače, lahko bi rekli nekam čudno. Čeprav gre za drugorazredni mejni prehod, povrhu vsega dov nizko. Res je sicer, da se podatki ne dajo primerjati s tistimi pri Rdeči hiši ali iia drugih'večjih prehodih. V prvih šestih mesecih letos so pri Rafutu našteli nad 92 tisoč prehodov v obeh smereh. Prev-ladujejo jugoslovanski državljani (skoraj 50 tisoč). To pomeni, da dnevno prekorači mejo v obeh smereh nekaj nad 500 ljudi. Prehod je odprt tudi za dvolastnike, prav teh pa je iz leta v leto manj. Povratek otrok iz kolonije v Savudriji Včeraj popoldne se je vrnilo 21 goriških otrok iz počitniške kolonije v Savudriji na istrski obali. Z njimi je bilo tudi 19 malčkov iz Kanalske doline in II Benečanov, poleg štirih vzgojiteljic. Otroci sci preživeli petnajst prijet nih dni ob čistem istrskem morju in so se naužili sonca in dobre volje. V koloniji so poleg plavanja preživeli precej časa na igriščih, ki obkrožajo kolonija. Nekateri med njimi so se tudi naučili plavati, drugi pa, ki so znali že prej plavati pa so se izkazali na tekmovanjih, ki so jih priredili za vse udeležen ce počitniške kolonije. To kolonijo organizira že vrsto let komisija za dorašajočo mladino pri SKGZ s sodelovanjem zavoda za počitniško letovanje Ljubljana Center. pripravili netekmovalni pohod r.a 4 km dolgi progi, zvrstila pa se bodo srečanja v odbojki za ženske, družabne igre itd. Zvečer bodo za dobro razpoloženje poskrbeli Mejaši. Prireditev se bo zaključila v ponedeljek, 22. avgusta, z nastopom folklorne skupine iz Ločnika. hi.:: ■ ——— Do 6. septembra prijaviti zaloge vina Do 6. septembra je treba prijaviti zalogo vina, ki je bila v kleti na dan 31. avgusta letos. Prijavo morajo napraviti vinogradniki, ki predelujejo lastni pridelek, kakor tudi tisti, ki so kupili grozdje in iz njega napravili vino. Za kršilce so predvidene denarne kazni. • Ministrski dekret z 27. junija 1977, objavljen v uradnem listu 19. julija tega leta, predvideva natečaj za sprejem na študijski tečaj za 210 mest občinskih tajnikov, Za deželo Lacij je predvidenih 70 mest, za Marke 35, enako število mest je tudi predvideno za dežele Piemont, Veneto in Sardinijo. Vsi zainteresirane! morajo poslati prošnjo v priporočenem pismu na prefekturo v območju v katerem živijo, najkasneje do 15. avgusta. Danes brez toka na področju Sovodenj Zaradi vzdrževalnih del na električnem omrežju, danes med 13. in 16. uro ne bo toka na območju Rupe, Peči, Gabrij in Mirna. 14. praznik prijateljstva V goriški psihiatrični bolnišnici bedo ob koncu prihodnjega tedna priredili tradicionalni praznik prijateljstva. Letos že 14. prireditev se bo začela v soboto 20. avgusta popoldne, ko bodo na sporedu številni športni dogodki, med drugimi tudi nogometno srečanje med ra» štvom psihiatrične bolnišnice in go-riškimi veterani. V soboto zvečer bo nastopil tudi pevski zbor «Ars mušica* pod vodstvom F. Valentin siga. Nedeljski spored je dokaj obsežen, saj bodo že zgodaj zjutraj Obvezno cepljenje psov v Sovodnjah V soboto 13. t.m. bo tudi v sovodenjski občini brezplačno cepljenje psov proti steklini. Cepljenje bodo opravljali med 8. in 11. uro na prostoru pri posojilnici: Občinskemu svetovalcu ukradli avto Nadaljuje se vrsta apolitično* o-barvanih kraj v Tržiču. Tako so neznanci v torek ponoči odpeljali fiat 500, last 45-letnega Luciana Sabe. nekadanjega občinskega svetovalca v Tržiču. Avto je bil parkiran v Ulici Duca d’Aosta, preh tii-šo št. 18. Preiskava je v teku. niče Ljubljanske banke. S temi začetnimi sredstvi bodo hidroelekti ar-no nravzaprav lahko začeli graditi. Toda ob tem velja opozoriti, da so tudi preostala sredstva že skoraj v celoti zagotovljena ter je za kredite prevzel garancijo Poslovni odbor Interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. Elektrarna na reki Soči v Solkanu, o kateri smo tudi v Primorskem dnevniku že nekajkrat poročali, bo proizvajala približno toliko energije, kolikor jo bo potrebovala nova cementarna v Anhovem. Poleg energetskega pomena pa bo akumulacijsko jezero — raztezalo se bo od izhodišča nekdanje vzpenjače na Sv. goro v Solkanu ter do Plavi, torej bo dolgo okrog 10 km — reguliralo odtok vode v sosednjo Italijo. Pretok vode bodo po predhodnem sporazumu z Italijo — takšno možnost določajo tudi osimski sporazumi — lahko u-smer.jali tako, da bi na obmejnem območju v Italiji omogočali namakanje približno 15 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč. Gre za površine na območju Krmina, Gradišča in Tržiča. Predstavniki Soških elektrarn v Novi Gorici so tudi sporočili, da bodo novo hidroelektrarno, ki bo tretja na reki Soči, zgradili do začetka septembra leta 1981. Goriški otroci odpotovali na Koroško Včeraj je odpotovalo v Celovec 16 goriških otrok, ki bodo do 19. avgusta preživeli počitnice na Koroškem. Pobuda sodi v okvir kulturnih izmenjav s Celovcem. Letovanje otrok so letos organizirali že petič. 19. avgusta pa bo prispela v Gorico skupina otrok iz Celovca, ki se bodo v našem mestu zadržali do 29. t.m. Zbor «Project ltaly» v petek v Gorici Pevski zbor ameriških študentov «Project Italy» se bo v petek zvečer ustavil tudi v Gorici. Ob 19. uri bodo nastopili s koncertom črnskih duhovnih in ljudskih pesmi v občinskem socialnem centru v nekdanjem hotelu Pri treh kronah. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Movie Rush* (U febbre del cinema). Loredana Berti in Sergio di Pintan. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 «11 gatto a nove code*. Jones Franciscus, Catherine Spaak. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISS1MO 17.20—22.00 «Calore» Joe Dallessandro, Silvia Miles. CENTRALE: zaprto zaradi dopusta. VITTOR1A zaprto zaradi dopusta Tržič PRINCIPE 18.00 - 22.00 «Ossessione carnale*. EXCELSIOR 18.00—22.00 «AUa čara mamma nel giomo del suo com* plcanno*. LETNI KINO MARCELLIANA 2100 »Lesorcizio*. l\ora Gorica in okolica SOČA «Frankenštajn mlajši* (amer.) ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Ivanhoe* (amer.) ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Beduinka v Rimu* (egipt.) ob 20. uri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Od danes naprej je v Gorici dežurna lekarna D Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. iiiMiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiniuiiuiiiimiiiiiN ZAOSTRUJE SE STANJE V TOVARNAH MARALDI SIMO: tudi ta teden najbrž brez obljubljenega denarja 17. avgusta protestna manifestacija po goriških ulicah - Kdo je kriv za zavlačevanje ? Stanje v tržiških tovarnah SIMO in Acciaierie Altoadriatico se iz dneva v dan bolj zaostruje. Namesto denarja, dobivajo delavci samo obljube, ki pa še izpolnjujejo s precejšnjo zamudo. Tako je včeraj prišla vest, da z obljubljenim izplačilom, ki bi ga sicer družba Ma-raldi morala nakazati že 5. avgusta, v tem tednu verjetno ne bo nič. Tako ravnanje resno zaskrblja delavce — mimogrede naj navedemo, da še niso prejeli osebnih dohodkov za mesec junij — ki so se odločili, da bodo 17. t.m. priredili protestno manifestacijo v Gorici, da bi opozorili na nevzdržno stanje. S seboj bodo pripeljali tudi družinske člane. Natečaj za opremo notranjosti cerkve in mrliške veže Upravni svet goriške splošne bolnišnice je razpisal natečaj za opre mo notranjosti nove cerkve in mrli- ške veže, ki sta v gradnji. Natečaj* se lahko udeležijo umetniki, ki so včlanjeni v strokovnih organizacijah in so italijanski državljani. Za vsa dela je predviden izdatek nad 75 milijonov lir. Podrobne informacije lahko interesenti dobijo pri upravi bolnišnice. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Luisa Loszach, Alessandra Snidar, Fabio Falconer, Barbara Donda, Francesco Pisco-po, Maria Elena Fontanot, Giulio Piccolo, Elisabetta Sampietro Cal-deron, Gabriella Fabiani, Giuseppe Vanon, Alessandra Pizzo. UMRLI SO: 77-letni upokojenec Ferdinando Spano, 77-letni Domeni-co Musina, 89-letna upokojenka An-giola Bruzzese vd. Napoli, 58-letni upokojenec Ermenegildo Comelli, 58-letni upokojenec Marino Sorba-telli, 64-letna upokojenka Liber* Martina, 77-letni upokojenec Giaco-mn Franco, 77-letna gospodinja Marija Pahor vd. Križaj. V OKVIRU LETOŠNJEGA KMEČKEGA TABORA NA OPČINAH »SLOVENSKI KRAJI V RAZGLEDNICI V nad 1000 razglednicah izpred desetletij bomo videli naše kraje, kakršni so bili, ko še ni bilo asfalta, ko ni bilo današnjega navideznega bogastva, ko... Ko smo v nedeljo najavili letošnji Kmečki tabor, ki bo tudi tokrat na Opčinah, smo tudi zapisali, da se pripravlja bogat kulturni program. Pomemben, če ne celo osrednji, del tega programa je prav gotovo velika razstava starih razglednic, ki jo pripravljajo v dvorani openskega PD Tabor pod naslovom »Slovenski kraji v razglednici*. Gre za resnično svojevrstno in pomembno razstavo. saj bo v lično pripravljenih prozornih ovojnicah razstavljenih okoli tisoč razlednic, ki prikazujejo naše kraje v dobi od preloma stoletja in še kaj prej pa vse do konca druge svetovne vojne. Preden spregovorimo kaj več o razglednicah, se moramo za trenutek ustaviti pri osebi, ki to raz-»tavo omogoča. Gospa Mila Daneu - Perkova je Openka. kar pove tudi njeno dekliško rodbinsko ime. Je sicer že v letih, vendar hkrati tako dejavna in živahna, da bi ji njenih let nihče ne prisodil. Za to svojo življenjskost pa se more Mila Daneu - Perkova verjetno zahvaliti temu, da se ni u-tegnila postarati, celo starati ne, ko pa ji tega ne dopuščajo njeni ♦konjički*. Mila Daneu - Perkova je namreč strastna zbirateljica znamk, starih razglednic in še marsičesa ln je na raznih mednarodnih razstavah in tekmovanjih dobila doslej že več priznani, med katerimi ji' je verjetno najljubše priznanje, ki ga je pred nekaj leti dobila na mednarodni prireditvi v Beogradu, kjer so zbiratelji prikazali svoje zbirke poštnih znamk, dooisnic in drugih poštnih dokumentov, ki so kakorkoli povezani z nacističnimi taborišči. Tokrat se Mila Daneu - Perkova predstavlja s svojo zbirko starih razglednic. Na razstavo pa ne bo prinesla vsega svojega zadevnega bogastva, pač pa le tisti del, ki neposredno zadeva naše kraje. Trst, tržaško okolico. Gorico in goriško okolico, širši Kras in skoraj vso Primorsko. In to za dobo od preloma stoletja, kot smo že rekli, pa do konca druge svetovne vojne. Tu bi bilo treba spregovoriti o njenih naporih in žrtvah pri zbira nju tega bogastva, pa tudi o veliki ljubezni, ki se je vnela že med prvo svetovno vojno in še ni ugasnila, toda to bi bil že nekakšen nov življenjepis zbirateljice. Zato preidimo raje k razstavi sami. Nepoučen človek bi morda mogel tudi reči, kaj naj taka razstava ali celo kaj naj taka zbirka pomeni. Takšne in podobne pripombe so možne še posebno v naši čeprav le na videz bogati dobi, ko ti na vsakem koraku ponujajo bogate, bleščeče razglednice, med katerimi so tudi prave umetniške mojstrovine. In vendar je ena starih razglednic, na kateri se na slabem papirju in s slabim tiskom komaj komaj še pozna kak star a značilen motiv iz Bazovice, Boljunca, Skednja ali Barkovelj, veliko več vredna od najboljše, najlepše, najbolj bleščeče sodobne razglednice. Vsaka teh razglednic ima svojo veliko vrednost, ki je včasih sicer povsem subjektivnega značaja, včasih pa ima zaradi svoje redkosti tudi veliko realno vrednost. Toda z opisovanjem in takšnim prikazovanjem je nemogoče orisati značilnosti in bogastvo zbirke in dosledno s tem tudi razstave o kateri je govor. Razstavo je treba videti in bo zato na ogled občinstvu od sobote dalje. Ko smo si pred dnevi ogledali to bogastvo, smo prišli do sklepa, da si ga bo treba temeljiteje ogledati in verjetno bi ne bilo napak to zbirko tudi temeljiteje proučiti, saj je v njej tudi del naše zgodovine. Če nas spomin ne vara. imamo tu razglednice tudi iz dobe okoli 1890, torej razglednice, ki so stare že 80 in več let. Imamo tu tudi raz gledi »cg v dveh, treh in tudi več jezikih, razglednice ko se je slovenščina uveljavljala, a se je vendarle še vedno morala žilavo bojevati za priznanje tudi v sami neposredni okolici našega mesta. Vendar pa imamo tu tudi razglednice, ki dokazujejo prve konkretne poskuse poitalijančevanja imen na ših krajev, vendar ne v obliki, ki se je uveljavila pozneje, v času fašizma, ko ie na primer Bol junec postal Bagnoli della Rosand ra, kajti v prvih letih našega stoletja je Nabrežina bila v italijanščini še vedno Nabresina in ne Aurisina, Bazovico pa so spreminjali v Bassovizo. Sežana pa je bila Sčssana ali celo Sežzana. In podobno. Kot smo že rekli, je zbirka bogata, hkrati zelo poučna in bo privlačna za vsakogar, za mladega člove ka, ki si bo lahko ogledal, kakšni so bili naši kraji v dobi, ko še ni bilo asfalta, ko so po cestah vozili še vozovi s konjsko vprego, ko so (kot n.pr. v Bazovici) korakali po naših cestah še cesarsko kraljevi to je avstrijski «soldati», ko so bili na številnih javnih lokalih slovenski in italijanski napisi itd., itd. Zanimive bodo te razglednice tudi za starejše ljudi, ker jih bodo tako rekoč v trenutku popeljale v njihova mlada leta, morda celo v otroško dobo. Razstava bo zanimiva tudi po tem, ker bomo imeli na enem samem kraju zbrane vse naše «stare» kraje od tržaških predmestij do bližnjega Krasa na tej strani meje, pa tudi ves Kras onstran državne meje in vse tja čez Brkine do Pivke in Ilirske Bistrice proti vzhodu, pa tudi vse tja na Vipavsko in Goriško ter dalje gor ob Soči vse do Tolmina, Kobarida in Bovca proti severu. Skratka, marsikdo bo odhajal z razstave presenečen, da more nekdo s svojo vztrajnostjo zbrati tolikšno bogastvo, in zadovoljen, da si je v uri dveh ogledal toliko zanimivih v nekaterih primerih skoroda že zgodovinskih dokumentov. K tej os‘rednji razstavi dodajmo še ožjo razstavo, ki jo je pripravila prav tako zbirateljica Mila Daneu Perkova. Gre za razstavo žigov in drugih poštnih posebnosti v slovenskih krajih v času zavezniške zasedbe od 1945. do 1954. leta. Fre Z LETOŠNJEGA FILMSKEGA FESTIVALA V PULJU Zares uspeli, manj uspeli in povsem neuspeli filmi Dela debitantov niso bila slaba - Kak že uveljavljen režiser je odpovedal - Kakšen je bil delež Slovencev na festivalu Končno nas ni prepričal film hrvaškega režiserja B. žižlca, ki se je *specializiral» v dobivanja na grad za najboljši film (predlanskim s cKučo»): letošnji «Ne na-ginji se van» je slab zgled tiste ga klišeja, ki na za del jugoslovanske kritike predstavlja (sodobna tema*, obravnavana z navideznim pogumom in brez jasnih filmskih rešitev. Oglejmo si sedaj štiri zmerno dobre filme Marsikdo bo presenečen ko bomo med te vključili tudi predstavnika smeri, ki jo vse prej kot cenimo: mislimo na srbski film Aleksandra Djorde-viča »Povratak otpisanih*. nadaljevanje filmsko-televizijskega proizvoda. ki obravnava partizansko epopejo v obliki pustolovskega filma. No. in res se nam zdi to obravnavanje posrečeno, ker je pač dosledno, brez «zgodovinske-Cffl» manihejstva: boj pozitivnih herojev je. kot v dobro znani smeri ameriškega vojnega filma, čista igra. v kateri se ti zabavajo preobleči se v nasprotnike in jih tako prevarati: Ie4i so premagani predvsem zato. ker so «slabši igralen. Scenarij filma, pri katerem je sodeloval Gordan Mihič, je iznajdljiv in brez banalnejših stereotipov: v igralski zasedbi pa je marsikaj zanimivega, saj sta poleg pozitivnih herojev Pavla Vujisiča in Dragana Nikolu: a krajši «negativni* zasedbi Milene Dravič (zabaven je kratki, povsem prost duet z možem Nikoličem) in Bate Živojinoviča (publika je bila posebno v zadregi, ko je ta njen priljubljeni igralec -heroj letos kar dvakrat poosebil negativni lik. v tem in v Pavlovičevem filmu: oba filma navsezadnje, vsak po svoje, postavljata v krizo klišejsko smer partizanskega filma). Dober je tudi makedonski prvenec Aleksandra Djurtiriova «Ispra-vi sc. Delfina* z Nedo Američ, kljub preočitni metaforičnosti. Hrvaško delo Antona Vrdoljaka «Mečava* z lepo fotografijo Tomislava Pinterja se nam zdi privlačno, a manj kot njenov prejšnji cDepst. V tej skupini pa se najbolj približuje popolnemu uspehu drugi prvenec (le-teh je bilo letos kar pet. in na dobrem nivoju). srbski film Gorana Markoviča «Specijalno vaspitanje*: delo KRATKE BELEŽKE IZ FRANCOSKEGA GL A VNEGA MESTA SEDEŽ KULTURNEGA CENTRA V PARIZU: ARHITEKTURA PRIHODNJEGA STOLETJA Na površini 100.000 kv. m je strnjenih toliko kulturnih dejavnosti, da človek najde tu vse, kar potrebuje in želi - Stroški so bili zares velikanski Tam, kjer so v Parizu nekoč stale Les Halles, ali po domače tržnica Pariza, ki jo je Zoia dobro označil za «trebuh Pariza*, nedaleč od stolnice Notre Dame, v pariški četrti Beaubourg, stoji danes trenutno še za Pariz in Francijo nenavadna zgradba, imenovana Nacionalni center umetnosti in kulture Georges Pompidou. Ta gigantska zgradba, ki jo polovica Pariza zaničljivo odklanja, druga polovica pa občuduje, je vsekakor svojevrsten spotnetdk nove arhitekture, morda arhitekture prihodnjega tisočletja. Ko-človek stoji pred njo, se mu spr-' va zdi, da je podobna- Itaki rafi neriji, na drugi strani morda kaki moderni električni termocen-trali, najmanj pa je podobna našim predstavam o clordu ali dvorcu kulture... Pa vendar ima to poslopje svoj čar. čeprav modre, rdeče in zelene cevi vseh dimenzij delujejo kot nekajtšna modema jeklena ali pločevinasta skulptura in vc- Pod poljskimi mesti stari podzemski rovi Nekoč so se v njih skrivali ljudje pred zavojevalci, tudi pred nacisti • Danes rovi postajajo turistična zanimivost Za Odeso ob Črnem morju bi mogli reči, da je to bilo tisto večje sovjetsko mesto, ki se je najbolj dolgo upiralo nacistični vojski in ki ni bilo nikoli povsem pokorjeno. Znano je, da je Odesa dolgo vztrajala «na okopih*, pri čemer so sc še posebej izkazali mornarji. In ko je nacistična vojska vendarle prodrla do središča mesta, se je del sovjetske vojske umaknil v podzemlje in tu vztrajal do osvoboditve, kajti hranila ga je Odesa in ta vojska .je v majhnih grupah prihajala «na akcije* na površje in se nato koj umaknila spet v labirint rovov, ki se ra-stezajo pod Odeso. Precejšnji del tega mesta je namreč zgrajen iz posebnega kamna, ki so ga nekoč kopali v podzemlju, nakar se je mesto širilo tudi na področje, ki je v globinah «votlo*, kar zadaje sedanjim oblastem precej težav, ker se večje zgradbe začenjajo udirati v tla, tako da smejo graditi le majhne zgradbe. Nekaj podobnega beležijo v vrsti poljskih mest, k.jer so prav tako bili pogosto v težavah zaradi tega, ker so mesteca in mesta nastajala «na ' votlem*. Poljska ima zelo burno zgodovino. Vojne so se vrstile druga za drugo in ljudje so si oomagali kakor so vedeli in znali. Kadar ise .je kakemu mestecu bližal*) ♦neurje*, so se prebivalci skrili v podzemlje. V ta namen so si gradili podzemeljska skrivališča, kar jim je bilo olajšano zaradi tega, ker so posebno v jugovzhodnih predelih Poljske debele plasti šote, ki so jo lahko kopali in si v teh plasteh ustvarjali skrivališča, praktično velike dolge tunele. Glede tega je posebej značilno mesto Helm. Pa tudi v Sandomiru in drugod se pod mestom raztezajo pravi labirinti. Pozneje so ti labirinti delali težave gradbenikom, kajti votla tia ne prenesejo večnad- stropnih stavb. Statični računi so bili zaradi tega otežkočeni. Pozneje, posebno v zadnjih časih pa so si pomagali s tem, da so te labirinte utrdili ali z betonskimi podporniki ali z opečnimi oziroma betonskimi zidovi, ali pa tako, da so «stene* rovov utrdili z betonsko maso, tako da ni več nevarnosti, da bi se tla udirala. Nekdanjo težavo so celo spremenili v turistično zanimivost in v že omenjenem Helmu so podzemeljske rove odprli turistom, ki prihajajo iz vseh predelov Ev rope in si radi ogledajo tisoč let stare rove, ki bi jih mogli primerjati katakombam, saj sc se v njih nekoč skrivali Poljaki pred tujimi vojskami in tudi v zadnji vojni so rovi služili kot skrivališča pred nacistično solda tesko: Z raziskovanjem labirintov so se začeli intenzivneje ukvarjati kmalu po vojni in sicer visoko-šolci ter univerzitetni profesorji s politehničnega zavoda v Krakovu. Nato so na osnovi njihovih. ugotovitev prišli v podzemeljske rove delavci, ki so Utrdili tiste dele rovov, ki so kat zali znake udiranja in v Helmu so 2 km predora usposobili za obisk. In vedno več je turistov, ki si zanimivost ogledujejo. In imajo tudi kaj videti, saj se labirint razteza na velikem področju in to v šestih nadstropjih. Pred nedavnim so odkrili pod zemeljske rove in predore tudi pod Krakovom. Nihče si ni mislil, da bi sc tudi v tem velikem mestu ljudje nekoč skrivali v podzemlju. Sedaj so odkrili že 18 km teh rovov, ki so jih začeli takoj «podzidavati» in utrjevati. Strokovnjaki, ki proučujejo krakovsko področje, računajo, da je predorov več kot 18 km, ker je pač mesto zelo staro in veliko in računajo, da je tudi dolžina predorov v določenem sorazmerju z veličino mesta. likanske, prozorne cevi na pročelju, v katerih so tekoče stopnice, delujejo kot pnevmatična pošta ali pa dostop k vhodu v raketo- na kakšni vesoljski ploščadi za izstreljevanje raket. Skratka, Pompidou,jev kulturni center, ki so ga odprli za javnost februarja letos, je najnovejša privlačnost Pariza in tudi številk*' obiskovalcev najbolje pričajo o zanimanju pa tudi radovednosti ljudi z vsega sveta za to moderno arhitektonsko stvaritev, ki jo v takšnem nasprotju s svojim okoljem, tipičnimi francoskimi pariškimi hišami, zgrajenimi na prelomu minulega stoletju. Tudi gradnja sama je bila svojevrstna avantura, ki je trajala od 1989. leta, ko je takratni, danes pokojni francoski predsednik Pompidou sklenil, da je treba v Parizu dati kulturni center, no-svečen sodobni umetnosti in javnim predavanjem. In tako je Pompidou 15. decembra 1989. leta pisal svo'emu takratnemu ministru za kulturo Micheletu: »Center ne sme zajemati samo širokega muzeja sodobnega slikarstva in kiparstva, temveč tudi posebne oddelke za glasbo, plošče in morda še za film in gledališke raziskave.* ZGOVORNE ŠTEVILKE Sledil je mednarodni razpis za gradnjo centra v letu 1970. na katerem je sodelovalo 691 orojek-tov z vsega sveta in 15. julija 1971. leta je žirija izmed 30 nro-jektov, ki so prišli v ožji izbor, dokončno izbrala projekt italijanskega arhitekta Rcnza Piana in angleškega arhitekta Richarda Rogersa, po katerem so center tudi zgradili. Aprila 1972 so zasadili prve lopate in 31. januarja 1977 je novi francoski predsednik Valery Gi-scard D’Estaing svečano odprl kulturni center Georges Pompidou. Center je zares v vsem popolnoma nova arhitektura. Ko stojiš pred njim, se čudiš in sprašuješ, čemu vse te cevi in takšna nenavadnost pročelja, ki v bistvu sploh ni pročelje. In zveš, da sta arhitekta v bistvu celotno notranjo potrebno funkcionalnost zgradbe preprosto prenesla na pročelje: stopnišča, hodnike, prezračevalne in druge naprave, dvigala, inštalacije samo zato, da sta v lupini poslopja tako o-gromno pridobila na prostoru in njegovi površini, hkrati pa tildi omogočila, da je s prestavitvijo sten in razmeščanjem drugih elementov moč v kratkem, zlasti v pritličju, dobiti široke nrostore, oziroma dvorane, v katerih je mogoče danes prirejati simfonične koncerte, že naslednjega dne pa isti prostor spremeniti v razstavno dvorano in podobno ln zdaj še nekaj neizbežnih podatkov in številk, ki pa same po sebi dovolj pričajo o veličastnosti in razsežnosti te moderne pariške zgradbe. Center stoji na površini 100.000 kvadratnih metrov, torej na površini desetih ha ter ima tri nadstropja in podpritličje. Zanj so porabili 40.000 ton jeklenih konstrukcij. Celotno poslopje leži na 28 betonskih prekladah-monolitih, dolgih od trinajst do 20 metrov, ki lahko nosijo do 150.000 ton težko konstrukcijo Koristne no vrši ne v centru je kar za 70.000 kvadratnih metrov. Center je visok 42 metrov, dolg 166 metrov, širok pa 60 metrov. Celotni stroški zanj so znašali milijardo novih frankov, medtem ko je trajala gradnja, kot smo že omenili, štiri leta. In, končno, v centru je zajioslenih 800 oseb. Kaj na najdemo v centru? štiri glavne inštitucije so nameščene v njem: nacionalni muzej moderne umetnosti, javna knjižnica, center za industrijsko ustvarjanje in inštitut za akustično-glasbene raziskave. Seveda pa so tu s-o: dvorana za predstave (600 osen), dve projekcijski dvorani, knjižnica za otroke, dvorana, v kateri najdeš tisk in plošče, restavracija. kavarna, bar in celo turistična agencija z menjalnico. Všekakdr' "je* najpomembnejši del centra njegov nacionalri muzej moderno umetnosti, o katerem bomo poročali kdaj drugič v po sebnem članku, vendar ni nič manj pomembna iavna informacijska knjižnica, ki zavzema v centru kar 15.000 kvadratnih metrov površine. Hkrati lahko nudi 1300 bralcem kakih 508.000 dokumentov, med katerimi so mikrofilmi, na katerih so posneti čas niki velikega formata ter mikro-kartoteke, na katerih so presnete redke knjige. Potem je tu še tako imenovana ikonografska služba, ki šteje 150.000 diajiozitivov, na katerih je moč najti reprodukcije slik. naravne posnetke in ti diapozitivi izvirajo od povsod, z vsega sveta. Na diapozitivih so nosneti tudi različni dokumenti, skratka, vsekakor ni to knjižnica v klasičnem smislu besede, temveč nekakšno «skladišče» presnetega tiska in časnikov, ki je takoj na voljo slehernemu po željah in njegovem zanimanju. Prr tem je treba še posebej ojoozoriti na tako imenovano »dvorano aktualnosti* s površino 850 kvadratnih metrov, kjer je moč najti zelo širok izbor novih knjig in plošč, ki so izšle v Franciji zadnjega pol leta. Poleg tega lahko obiskovalec v tej dvorani dobi na vpogled panoramo francoskega in tujega tiska, saj mu je na voljo kar 220 naslovov časnikov in revij. Potem je tu še zelo dragocen fond za informacije, ki zajema kakih 3000 knjig, v glavnem enciklopedij, slovarjev, različnih vodičev in priročnikov. In tu je še otroška knjižnica na površini 260 kvadratnih metrov in šteje 20.000 zvezkov ter ima v svojem okviru tudi celo vrsto avdiovizualnih sredstev za pomoč otrokom in doraščajoči mladini. Vsekakor .je pomembna novost v okviru kulturnega centra center -/a industrijsko ustvarjanje, ki upošteva odnose med posamezniki in prostorom ter smisel in predmete vsakdanjega življenja. Zato obravnava in skuša odgovarjali na vprašanja arhitekture, urbanizma, industrijskega dizajna in vizualnih komunikacij. V tem centru najdemo razstave, retrospektive in podobno, kot na primer razstave na temo arheologija mesta, mesto in otrok, svet kolodvorov in jroSobhO." Seveda ima center tudi svojo knjižnico in r' ikunientacijo, ki sta dostopni vsakomur. PERSPEKTIVA JUTRIŠNJEGA DNE In končno je v okviru centra še inštitut za raziskave in akustično glasbeno koordinacijo, ali krajše IRCAM. Ima štiri raziskovalne oddelke: instrumenti in glas, elektro-akustika, kompjuter-ji in pedagogija. Ko sem se po premičnih stopnicah in skozi prozorne cevi iz pleksiglasa, obešene na fasado, vzpenjal počasi na vrh centra, se je pred mojimi očmi nenehno bolj in bolj širila panorama Pariza in ko sem prispel na sam vrh. kjer sta restavracija in bife. je pod menoj ležal velikanski . Pariz, v daljavi je bilo videti Sacre Coer in Eifflov stolp, čisto blizu nedokončana gotska stolpa Notre Dame in mesto pod menoj se mi je prikazalo v ix>-polnoma novi in enkratni perspektivi. in Ko sem tako občudoval Pariz, nad katerim so žal viseli oblaki, sem jjomislil na usodo tega novega centra, proti kateremu je bilo in je še toliko ugovorov. Ah niso pred slabim stoletjem Parižani in Francozi podobno negovodovali nari Eifflovim stolpom, prav takšnim spletom jekla in nenavadnih oblik, pa je čas danes pokazal, da je prav to jjostalo simbol mesta ob Sei-ni. Zato se mi je zazdelo, da bo podobno tudi s kulturnim centrom George Pompidou, ki tako jasno nakazuje tako s svojo arhitekturo kot tudi vsebino prihodnje, XXI. stoletje. DUŠAN ŽELJEZNOV teži po komunikaciji s široko publiko (ki ga je nagradila s svojo nagrado «Jelen»), je vse prej kol shematično, njegova zaključna grenkoba ie prepričljiva in ne temelji le na efektu igre popularnih igralcev ki je Da sama zadeta: mislimo na mladega', me sunljtvega Slavka Štimca. ki si morda le zaradi mladoletnosti ni priboril nagrade (kar je pa precej smešno), ter na Bekima Feh-miua in Ljubišo Samardžiča. Prišli smo tako do treh fil mov. ki so po našem mnenju najboljši. Hrvaško delo Nikole Babiča «Ludi dani* je najbolj prepričljiv prvenec, s čudovito interpretacijo Zvonka Leoetiča in dobro fotografijo Avdrije Pivčeviča. Slovenski film. Matjaža Klopčiča »Vdovstvo Karoline Žašler*, z odlično zasedbo. Milene Zupančič, Polda Bibiča, Antona Petjeia, Marjete Gregorač itd in s Phi-terjevo fotografijo, je morda najboljši režiserjev film. Nazadnje srbski film Živojina Pavloviča, ki pa morda ni njegov najboljši, je pa izredno pomembno delo: bodisi ta, ki mu je naslov »Hajka*, kot tudi Klopčičev film zadata hud udarec smeri jugoslovanskega filma, ki temelji na površnih kolektivnih mitih. Med kratkimi filmi, ki smo jih gledali na začetku programov in ki so bili nagrajeni na beograjskem festivalu kratkometražnega in dokumentarnega filma, žal ni bilo del, ki bi vas posebno prepričala, z iziemo filma Aleksandra Iliča »Mali*. Predvsem risanka, ki. je leta nazaj slovela, se nam zdi v zaostanku. Upamo, da bo iz teaa prenleda jasno, katere so bile pozitivne značilnosti letošnje proizvodnje. Poleg tiste, ki smo jo omenili v začetku (odpad preloma med «u-metni.ško» in «komercialno» proizvodnjo). so še druge, vzporedne. Tako npr. zrelejša spojitev med komponentami režija, interpretacija, scenarij in fotonrafra (predvsem v tej lahko zabeležimo večjo funkcionalnost pripovedi: manjša se površni esletizrm in tudi klišejsko razsajanje z zu-mom). Nagrada za najboljšo režijo jtiki Pavloviču uvaja «otaianje» v polemikah, ki se bo menda nadaljevalo s povratkom k režiji, in v domovino Dušana Makavejeva in Aleksandra Petroviča. Upamo, da to ■ dt d jan je in uravnovešen je, ki smo ga zasledili v proizvodnji, ne bosta privedla do neproduktivnega (embraš!soj)s.jious»: polemike in protislovja• so redno pozitivne, ako so vse strani enakopravne. Seveda je bilo letos še veliko starega. Npr. v nagradah žirije, ki je zopet izbrala kompromisno pol, da nagradi kot najboljše filme bolj komformistična dela (letos v vrstnem redu «Ne vaginji se van», «Akcija stadion» in «Lju-bavni život...*), za najboljšo režijo pa resnično boljše filme (Pavlovič, Klopčič in Djurčinov), in ki še vedno ne zna ločevati med resnično kvaliteto in zunanjimi opredelitvami, se pravi pripadnosti tej ali oni smeri. Vtis imamo predvsem, da po nekaj letih filmska kritika zopet zaosta ja za realnostjo filmske proizvodnje. Nič hudega, morda je celo dober simptom, saj je za kritiko lahko «imeti prav». ko so filmi očitno slabi, navadno pa s težavo razume novosti, v bogatejših momentih. Takb se npr danes še vedno govori o nujnosti po «sodobnih temah». ki jo lahko razumemo le kot taktični odgovor na prejšnji monopol filma o narodnoosvobodilnem boju. nima pa več smisla, ko gre za iskanje kvalitete. Tako tudi mil profesionalnosti: zahteva po njej je bila upravičena, ne smemo pa pozabiti, da je proble\i bolj ni-ansiran, saj so se še doslej najboljši avtorji, jugoslovanskega filma v 60. letih opredelili prav s prehodom iz amaterske k profesionalni dejavnosti Prihodnje leto bo puljski festival jugoslovanskega igranega filma prišel do pomembne letnice: petindvajsete. Upamo, da bomo v njej še jasneje zasledili usmeritve. ki so se letos uveljavile. SERGIJ GRMEK ČETRTEK, 11. AVGUSTA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Musič America - Jazz koncert 13.30 DNEVNIK / 10.15 Fernanclo Femandel: MIRNE POČITNICE, šesta epizoda 19.10 Akrobati: Bili, avstralski ptič 19.20 Tarzan v vojnem razpoloženju 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TARANTINELLA 22.00 Velike bitke v preteklosti: MORAT (1476) Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Lepa Italija, pokaži svojo vljudnost - Italijanske na rodne pesmi 18.15 Vzgojna oddaja 18.45 DNEVNIK 2 - Šport 19.00 DAVID COPPERFIELD, 14. nadaljevanje Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Shirleyev svet: RESNIČNI PREDSEDNIK film Shirley Logan, protagonistka v vrsti TV filmov, stopi v stik z mladim finančnikom Rembergom, da bi iz njega izvlekla intervju. Toda med mlado časnikarko in finančnikom se splete ljubezen. Shirley prikriva mlademu možu svojo identiteto in mu ne pove, da je časnikarka. Njune odnose moti tudi njegova stroga mati, ki ga vedno poziva na odgovornost, ki da io ima da družinskega podjetja. Rembergova gospa skuša mladeniča in dekle povsem ločiti in pri tem ugo-, tavi, da je Shirley pravzaprav časnikarka. Ko zve to, stopi k dekletu, da mu nove, da med njo in njenim sinom ne sme biti nobenih vezi. Pri tem pa ženska tudi pnve. kakšna je bila njena preteklost, ki ni bila vsa kdove kako gladka. 21.10 Da, ne, zakaj... 60 DNI NA KUBI Časnikar Furio Angiolella je bil dva meseca na Kuhi. da je posnel dokumentarec in izvedel anketo o Kuhi. In čemu se je lotil Kube prav sedaj? Iz enostavnega razloga, ker se med ZDA in Kubo razmere boljšajo in je možno, da pride do normalizacije odnosov, saj je od prevzema oblasti s strani Fidela Castra minilo , že •jŠdJSj 20 let in se je nova družbena ureditev na karibskem otoku utrdila do tolikšne mere, da bi odo nesmiselno upati, da bi razmere na Kubi spremenili brez državnega udara ali celo brez vojaške intervencije. Danes se začne prikazovanje razmer na Kubi in sicer prikazovanje etnično glasbenih značilnosti in tudi zgodovinskega razvoja. 22.10 Alfred Hitchock: LA CAPSULA Dl COBAL-TO, TV film Ob zaključku DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 OBZORNIK 19.15 PUSTOLOVCI, serijski fil® 19.47 Modri plašček 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00- PRIJATELJI IN SOSEDJE, nanizanka Jutranja prha je ena naj-večjih radosti v življenju Toda nekega jutra stanovalci hiše v Christianshavnu ugotovijo, da jim je občina zaradi dela na vodovodnih napeljavah zaprla vodo. Se' veda morajo možje po vodo za jutranje umivanje k sosedom. Najprimernejša 7-3 to je seveda gostilna, kjer se med čakanjem okrepčajo s pivom. Toda tudi občino je skrbelo, kako bodo stanovalci brez vode. zato je poslala tja svojega čin veka, ki naj bi jim za prvo silo v kantah prinese! nekaj vode. In ta je osamljenim ženam po svojih močeh n°' magal pri jutranji toalet:-- 21.25 SVET 1900-1939, dok. serija 22.15 Jazz na ekranu: Kvintet Čari! Taplor 22.45 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Pustolovska Meri/ Read film 22.55 Ljilia in jez hidrogenirale-dok. oddaja 23.10 Zabavno glasbena oddaja Zagreb 19.15 Otroška oddaja 19.45 Odgovor na vse 20.30 DNEVNIK 21.50 Zabava vas Benn.v Hill 22.20 SVET 1900-1939, dok. oddaja 23.23 Kulturni pregled ŠVICA 19.30 Poletni program za nda 20.00 XXX. mednarodni festivt$ filma 20.30 DNEVNIK 21.15 MOŠKI PROTI ŽENSKA™' TV film 23.00 Povesti Thomasa Hard.V.ia TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poi-očila: 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra: 10.05, 11.35 Predpoklanski omnibus: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 «Dim», roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični alburh; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Koncert pianista Sergia Ma-rengonija; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Obrazi slovenskega povojnega pripovedništva; 18.20 Primorska poje 77. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30. 17.00 , 21.30 Poročila; BIK) Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.45 Glasba in nasveti: 11.15 Festival-bar 77; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na prostem; 14.10 Popevke; 14.35 Knjižni trg; 14.40 Mini juke-box; 15.00 Operne skladbe; 15.30 Italijanski zbori; 16.00 Trobentač Al Hirt; 16.15 Glasbeni program; 16.45 Folk glasba; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih pojioldne; 18.30 Pi-imorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Mladi izvajalci; 20.30 Crash; 21.00 Glasbena fantazija; 21.35 Rock party; 22.00 Skladbe slovenskih mojstrov; 22.45 Lestvica plošč LP; 23.45 Poje Paul Anka. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19,00, 20.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasba in pogovori; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.25 Komu zvoni. . 11.00 Strnjena o- pera; 11.30 Wild lite; 12.05 Par besed; 12.30 Evropa Crossing; 13.30 Glasbeni program z Viro Silenti; 14.20 Drobec satire; 14.30 Italijan- ske maske; 15.05 Glasbeni Pr0?,rf„ mi; 15.30 Zgodovina razbojnislv v južni Italiji; 16.15 E. . .State noi; 18.15 Tandem; 18.35 Srečanj® z VIP; 19.20 Večerni prograh1’ 20.15 Jazz danes; 21.30 Ena def'“ na enkrat: Lombardija; 22.00 K03 cert za klavir in orkester; 23-Lahko ndč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00. l2^’ 13.30, 16.30, 18.30, 19.30, 22.30 Izročila; 6.00, 7.55 še en dan glasil 9.32 Bršljan: 10.12 Počitnice F; 11.32 Počitnice v glasbi; l- . Svobodna RAI; 13.40 Roman**’ 15.40 Radio 2 poleti; 17.30 Mo«;.' moj prijatelj; 18.33 Zvočen arh) ' 18.54 Radiodiscoteca; 19.50 SuP®, sonic: 21.15 «Non si sa come* Pirandella; 23.10 Discoforum- SLOVENIJA ^ 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, VjZ 13.00, 15.00, 16.00,.19.00. 20.00, ^ Poročila; 6.15 Danes za vas; Q. Rekreacija; 7.50 Dobro juti-0' :j trocil; 8.20 Beseda na danas g dan; 8.30 Iz naših sporedov; U. Glasbena matineja'; 10.05 Po®1)*! ško popotovanje; 10.20 Počite1 pozdravi; 10.40 Mali vokalni ., sambli. 11.40 Turistični nap®1**, 12.03 Uganite, pa vam zaigra* po želji; 13.10 Zvoki znanih dij; 13.30 Kmetijski nasveti: L. Od vasi do vasi; 14.30 Prip01’^ja. mo vam. . .; 15.05 Koncert za o -de poslušalce; 15.40 Mehur ._ 16.30 Melodije in ri.tmi; 17-90 0. ljak; 19.05 Iz repertoarja nieZV,ni-pranistke Ruže Pospiš in bariL jj) sta Ferdinanda Radovana: ■^ Zabavna glasba; 20.35 Lahko ^ otroci!; 20.45 Minute z ansartte ,, Jože Kampič' 21.00 Četrtkov j) čer; 22.00 Literarni večer; c Lepe melodije; 23.20 Nov Paulinovega godalnega tri ja; ^,pes terarni nokturno A. Gradnik1 mi; 00.15 Paleta popevk. Horoskop Pompidoujev kulturni center v Parizu, kut se predstavi tujemu gostu OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Če se boste omejili na področje svojih stvarnih možnosti, vam je uspeh zagotovljen. Neskaljeno vzdušje BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Bodite potrpežljivi pa čeprav s svojimi piobudami ne boste dosegli postavljenega cilja. Prestali boste neko preizkušnjo. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) -Poslovna situacija v teku jutra ne bo najbolj jasna. Manjše nevšečnosti ne smejo vplivati na vas. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) - Srečne okoliščine vam bodo omogočile naglo rešitev izredno neprijetnega vprašanja. Na čustvenem področju dobre perspektive. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - U-speh ne bo izostal, če boste svoje poslovanje strogo organizirali. Rešili boste neki skupni program. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Ognili se boste nekemu sporu, toda za to vam je potrebna odločnost. Popolno zakonsko razumevanje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23- 1 si — Ublažite svoj kritični čut. želite podporo sodelavcev. kritosrčnosti v nekem odnos ŠKORPIJON (od 24. 10- d°ue«t 11.) — Dan bo odličen v vS\ieK<1 |x>gledu. Končajte na kratkoi > nekoristno in škodljivo raZ" ljanje. Ljubosumnost. jj.) STRELEC (od 22. 11. do 20- v» — Obstaja nevarnost, da "m? pridejo na površje stara naSq0sti-vanja. Ne zaupajte svojih ta.1 ^ KOZOROG (od 21. 12. do — Račuanjte na srečo, a pi® na lastne sposobnosti. Dobr položenje vas bo privedlo 11 željen cilj. VODNAR (od 21. 1. do l9- >' Vaš nasvet bo še pravočasn v,etr prečil napako sodelavca. te več časa koristnemu čtivu-RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) razburjajte se zaradi nePr)ž3 pr*' ga značaja in vedenja ne^vei-jatelja. Ljubosumnost je °° nogomet PRIJATELJSKA TEKMA V BAZOVICI TRIESTINAZARJA 4:0 Triestina ni izpolnila vseh pričakovanj, Bazovci pa so zadovoljili šestina — Zarja 4:0 , TRIESTINA: Valsecchi ; (2:0) Berti ,'hetta, Politti, Zanutel (Terco-na Salvadoni; Marcolini, Fonta ’ Trainini- Franca. Sam JA: Puzzer; Žagar, Grgič, D0 jr®e- Križmančič, Marc; Jacopi K’ro^ssl' Metlika, Terčon, Ražem. v or ,^CI Franca v 23. min., Dri toin m m‘n'’ Marcolini v 52 |0DNIK: Baldas iz Trsta. v ajsterici Triestine in Zarje sta m., al Popoldne pričeli novo nogo-DriSt°,sezono- Spoprijeli sta ;e Ha K teltrn'- ki je privabila da. az°viško igrišča nad tisoč gle-' ,ev- Najzvestejši navijači • trži-2ovfa ^retjeligaša so prišli v Ba- 'Voi!°j da .bi prvič videli < le" ne. Za-ja je pričela s pripra Ihtnal* Se 'e tud* Prot* koncu tekme irn, a °- Novi trener Mandanicci pa Cfv ?a razpolago dober izbor igralko j, hado z večjo uigranostjo lah-ligp artali na sam vrh 2. amaterske Tri do uradni treningi za določitev startnih mest. zono usmerila in programirala za dosego tega cilja. Prav tako tudi SZ, ki se je doslej sistematično izogibala raznih atletskih mitingov in tovrstnih preizkušenj. In ta finale evropskega pokala bi bil tudi najvažnejša letošnja atletska manifestacija, če bi ga ne zasenčil svetovni pokal, ki bo v Diisseldorfu 2., 3. in 4. septembra. Pravi praznik svetovne atletike! Pa se vrnimo k tistemu prej omenjanemu repu lestvice. O Italiji se je te dni že mnogo pisalo, Finska in Francija pa kakovostno zanjo vsekakor ne zaostajata, nasprotno. Finci imajo vsaj na papirju veliko prednost, ki jo predstavlja domače okolje, poznanje športnega objekta in podnebja. Za Francijo pa velja drugačen kriterij. že na pravkar zaključenem malem finalu v Goteborgu je namreč dokazala, da je trd oreh za vsakega nasprotnika. «Azzurri» so veliki posamezni talenti (glej Mennea), nimajo pa enakomerno porazdeljenih moči. To seveda izredno negativno vpliva na skupni seštevek. Pristojno vodstvo italijanske reprezentance (zvezni selektor vštet) je bilo v svojih dosedanjih izjavah previdno. Selektor Enzo Rossi je v zvezi s tem dejal: «Napovedi mi niso všeč, važen bo predvsem vtis, ki ga bomo zapustili na Finskem.» Italijani polagajo vse upe v ime, Id je postalo v «deželi sonca* že legendarno: Pietro Mennea. Sprinter iz Barlette bo nastopal v tekih na 100 m, 200 m in v štafeti 4x100 m. Zanimiv bo predvsem dvoboj med njim in Borzovom na najkrajši atletski razdalji, kjer pa je veliki favorit vzhodni Nemec Ray. Mennea je že izjavil,- da ga Ra.v ne zaskrbljuje, vendar bo na tartanu slika lahko povsem drugač na, kot na časopisnih kolonah. Resnici na ljubo pa se Ra.y lahko ponaša z odličnim 10”17 na 100 m in s prav tako nevarnim (za Menneo) 20”37 na 200 m. Poleg Mennee pa bosta na dveh frontah zaposlena tudi Fava in Zar-cone, ki sta trenutno v dobri formi. Ugovarjanja so se slišala na račun skoka v višino, kjer bi nekateri raje videl na zaletišču Bergama namesto Brunija. Rossi pa je medtem brez pomislekov dejal: «To je najboljša možna Italija!* Italija, od katere bi pa nekdo raje ostal doma. Diooisi na primer, ki je trenutno v slabi formi, vendar bo moral v skoku s palico še enkrat dati svoj doprinos v Helsinkih. Šport pač to zahteva. Konkurenca pa šteje v tej disciplini slovita imena: Hooper (Ve lika Britanija), Weber (NDR) in Poljak Kozakiewicz. Ob pregledu tega ■finala evropskega pokala 'pa zasledimo tudi (inige atletske «zyezde». Wszola (Polj.) in Grigorijev (SZ) (višina), Rousseau (Fr.) in Baum gartner (ZRN) (daljina), Barišnikov (SZ) in Capes (VB) (krogla); to so pari, ki bodo v posameznih disciplinah nudili izjemen atletski spekta-ket. Za konec pa še nekaj statistike: Doslej so na evropskem pokalu zmagale naslednje reprezentance: 1965 v Stuttgartu - SZ; 1967 v Kijevu - SZ; 1970 v Stockholmu NDR; 1973 v Edimburghu - SZ: 1975 v Nici NDR, bodo igrale: Italija, Jugoslavija, Bolgarija in Madžarska. Že danes se bosta pomerili Italija in Jugoslavija. ATLETIKA NA PRVENSTVU POLJSKE Kozakicwicz 5,60 m VARŠAVA — Na državnem atletskem prvenstvu Poljske je evropski rekorder v skoku s palico Koza-kievvicz osvojil prvo mesto z odličnim rezultatom 5,60 m. Kozakif-vvicz je nato skušal premagati letvico na višini 5,71, kar bi bil novi svetovni rekord, pa mu je pri tem spodletelo. Na istem tekmovanju je Wzsola zmagal v skoku v višino z 2,24 m; Sczewinska pa je pretekla 200 m v 23”02. Iz planinskega sveta ČLANI SPDT V LOGARSKO DOLINO SPDT prireja za veliki šmaren že tradicionalni avtobusni izlet, ki je vsako leto dobro obiskovan. Tokrat se bodo za dva dni podali v opojno Logarsko dolino v srcu Kamniških Alp, od koder je možno mnogo vzponov na vse okoliške vrhe, ki presegajo vsi 2.000 metrov. Nekateri pla r.inci bodo prespali v koči na Okrešlju, ostali pa, ki bodo prišli le na miren oddih, v hotelu *Pri treh se strah» v dolini. Planinci se bodo povzpeli na Planjavo in Ojstrico ter morda tudi na Brano. Vpisovanje je na sedežu ZSSDl. v Ul. sv. Frančiška 20. Na razpolago je še nekaj prostih mest. PLANINSKE POSTOJANKE PRENAVLJAJO Aljažev doiv Vratih je ena i~ med najbolj obiskovanih slovenskih planinskih koč. Ta postojanka, ki je idealno izhodišče za raznovrstne vzpone, tudi alpinistične, na Triglav, je že vrsto let pretesna, da bi lah- iiiutiiiniiiiHtiiiiiiiiiiiniiitiiiiMtiiMMMiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiimtiMiiiHiMiitiiiiMiniHmmiimnHUMiMmiu ATLETIKA TROBOJ V JESOLU BELGIJKE PREMOČNE Zanesljivo so premagale Italijanke in Jugoslovanke JESOLO — Va ženskem mednarod nem atletskem troboju v tem kraju so atletinje iz Belgije premočno premagale Italijo (ki je tokrat nastopila s pomlajeno postavo) in Jugoslavijo ki je tudi tokrat, žal pokazala, da je ženska jugoslovanska atletika v zelo hudi krizi. Jugoslovanke so v Jesolu osvojile le eno prvo mesto s Pavličičevo v teku na 400 m, kar je seveda izredno premalo. ZMAGOVALKE V POSAMEZNIH DISCIPLINAH 400 m ovire: Staut (Bel.) 1'00 "21 800 m: Thiys (Bel.) 2’06”40 100 m: Alarts (Bel.) Disk: Bano (It.) 400 m: Pavličič (Jug.) 1.500 m: Van Roj (Bel.) Višina: Pira (Bel.) Daljina: Devortgh (Bel.) 3.000 m: Mols (Bel.) 200 m: Verguts (Bel.) Kopje: Quintavalla (It.) Krogla: Anzellotti (It.) 100 m ovire: Pira (Bel.) štafeta 4x100 m: Belgija štafeta 4x400 m: Italija (nov italijanski rekord) KONČNI IZID Belgija - Jugoslavija Belgija - Italija Italija - Jugoslavija 91:66 U’69 50.60 m 5373 415’39 1.82 m 6,11 m 9’15”23 23’40 52,24 15,21 m 14" 17 44’ 85 3'38’'36 98:59 uii-iouu.it DAKAR — Afriko bo na svetovnem pokalu v Diisseldorfu 2., 3. in 4 septembra zastopalo 50 atletov, ki jih bodo izbrali po rezultatih iz nvtinga v Tunisu. ODBOJKA Evropsko prvenstvo mladink Tesen poraz Jugoslavije za- od- V Gradačcu in Šabcu se je ldjučil izločilni del evropskega bojkarskega prvenstva za mladinke. V zadnjem kolu je Jugoslavija tesno izgubila z NDR (2:3) in je tako v svoji skupini osvojila tretje mesto. Italija pa je v poslednjem kolu odpravila Romunijo s 3:1 in je v svoji skupini osvojila četrto mesto. V polfinale so se po predvidevanju uvrstile reprezentance NDR, Poljske, ČSSR in SZ. V finalu od 5. do 8. mesto pa POLFINALE ZA SP Npasski in Portisch prelomila partijo Dvanajsto partijo polfinalnega dvoboja kandidatov med Spasskim in Pcrtisehem so spet preložili, in sicer na jutrišnji dan. Tako je zahteval Madžar, potem ko je partijo pr vič preložil bivši svetovni prvak. Rezultat ostaja torej še vedno ne odločen, in sicer 5,5 proti 5,5. ZA 3 MILIJONE DOLARJEV Fischer-Korrnoj ? Komaj se je Bobby Fischer po dolgoletnem molku spet oglasil, je bil takoj v središču pozornosti. To ne bi ga smelo motiti, saj mu je bito tako zadržanje svoj čas vsakdanji kruh . . . Neki zahodnonemški finančnik je pripravljen prispevati tri milijone dolarjev (!!) za dvoboj Fischerja s Korčnojem. Ta je namreč vsota, ki naj bi jo Bobby zahteval za tak dvoboj. Korčnoj je povedal, da je imel že stike s Fischerjem in da bo septembra, ko bo odšel na tur nejo po ZDA, govoril z njim o podrobnostih. Predviden datum dvoboja naj bi bil februar 1978, vendar pa si je Korčnoj ta dvoboj zamislil drugače: želel bi namreč troboj med Fischerjem, Karpovom in zmagovalcem kandidatskih dvobojev. TURNIR V BIELU Miles zmagal Na mednarodnem turnirju v Bielu v Švici je'premočno zmagal mladi angleški velemojster Miles, ki je sicer v zadnjem kolu izgubil z argentinskim velemojstrom Pannom. Izidi zadnjega kola: Panno Miles 1:0, Vukič - Torre remi, Huss - Flesch 1:0, Wirthen sohn - Kavalek- 1:0, Robartsch -Partos 1:0, Andersson - Hernandez remi, Hug - Kagan 1:0 in Lombard-Kestler remi. Končna lestvica: Miles 11 točk, Andersson in Pan no 9, Vukič, Kavalek, Torre in Hug 8,5, Kagan 8, VVirthensohn 7,5, Ro-batsch 7, Partos 6,5, Lombard 5,5, Flesch 5; Kestler 4,5 in Huss 4 točke. BOKS NEW VOKK -- Tu so na tiskovni konferenci orisali tako zvano «noč boksarjev težke kategorije*, ki bo v las Vegasu, 14. septembra. Na ring bodo stopili znani boksarji kot Norton. Italijan Zanon. Young, Baliard, Lyle, Ward, Holmes in Smith. TOKIO — Za naslov svetovnega prvaka kategorije polvelter se bosta srečala Portoričan Samuel Ser rano in Apollo Yoshio, Dvoboj bo 27 avgusta TENIS ImJiANAPULlS - Tu so v teniškem turnirju za Grand Prix dosegli naslednje izide Connors (ZDA) - Bunis (ZDA) 6:2, 6:3 Solomon (ZDA) - Schneider (RSA) 6:3, 3:6, 6:2 Franulovič (Jug.) - Amritraj (Ind.) 6:4, 6:4 McEnroe (ZDA) • Graham (ZDA) 6:2, 6:2 Orantes (Sp.) - Zirngib! (ZRN) 6:4, 6:0 ŽENSKE Viragh (Dan.) - Newberry (Ausl.) 6:2, 6:3. ko dostojno pogostila vse planince, ki jo stalno obiskujejo. Kolikokrat se je namreč že zgodilo, da so morali mnogi prespati kar na klopeh, mizah ali celo na tleh, nekater pa so morali prebedeti tudi cele noči, ker so bila že vsa ležišča zasedena, h teh razlogov so se člani PD Dovje - Mojstrana odločili za predelavo te koče. Prenovili bodo vodovodno in električno napeljavo ter poskrbeli za večjo funkcionalnost notranjih naprav. Upravnik računa da bodo vsa dela nared že pred koncem te sezone. Tudi adaptacija stare Poštarske koče na Vršiču lepo napreduje Postojanka je že popolnoma prenovljena in je funkcional o povezana z novim delom, katei ga so zgradili že lani. Računajo, da bodo dela dokončali že pred zimo. PLANINSTVO V ŠOLAH Da je planinstvo v Sloveniji že pravi ljudski in narodni šport, saj šteje v svojih društvih skoraj 100.000 članov, kar je več kot v ZRN. Franciji in Italiji skupaj, ni naključno, ampak je sad potrpežljivega in sistematičnega kadrovanja, ki se začenja že pri najniijih vzgojnih stopnjah. V Sloveniji mladinski odseki s svojimi planinskimi sekcijami u-spsšno delujejo na osnovnih in srednjih šolah, le v višjih šolah ne more zaživeti, kot vsi želimo in pričakujemo. Za šolsko leto 1975-76 nanizamo naslednje podatke: v osnovnih šolah v Sloveniji je bilo od skupno 102.864 učencev 14.306 aktivnih planincev. Tu se je več učencev odločilo za planinstvo kot pa za n.pr. košarko, atletiko ter vse ostale športe. V srednjih šolah je po istih podatkih planinstvo na lestvici zanimanj komaj na petem mestu, in sicer po košarki, nogometu, prometni vzgoji ter odbojki, vendar pa moramo fx)misliti, da so vsi planinski vzgojitelji na teh šolah planinski navdušenci, ki ne delujejo v šolah. Skupno pa je ' vež kot 90.000 članov, kar je prav gotovo največ je poprečje na svetu, kar 17.000 mladincev in t koL 25.000 pionirjev. Dušan Jelinčič Planinski krst SK Devin V nedeljo, 7. avgusta, je planinska sekcija SK Devin izvedla svoj prvi izlet v gore, kjer je doživela svoj uradni planinski krst. Izleta se je udeležilo kar precejšnje število ljubiteljev gora. V avtobus, ki nas je čakal v Sesljanu, so vstopili planinci, ki so zastopali večji del zgornjega Krasa, orf Malega Repna vse do Devina. V zgodnjih jutranjih urah smo se vsi izpred doma Klementa Juga usmerili vrati Krnskemu jezeru. Takoj je bilo jasno, da bo mladina. Iti je bila številčno najmočnejša, odigrala glavno vlogo. Sami vodiči so morali, tako smo izvedeli, globoko zadihati, da so jim bili kos. Po dveurni hoji se je ob jezeru zbralo nič manj kot 60 planincev. Samo pol ure je zadostovalo in že se je glavnina pomikala pod vodstvom izkušenih planincev, katerim gre zahvala za brezhiben vzpon na Krn. Pot res ni bila najlažja, vendar se je po nekaj urah zaslišalo veselo petje 40 planincev v Gomiščkovem zavetišču na Krivi. Peli so vsi od 8-letne Katje do najstarejšega in žilavega 70-letnega planinca Rudolfa Škabarja iz Malega Repna, ki je pustil za seboj marsikaterega *kratkohlačnika*. Izletniki, ki so ostali pri ježem so se po večurnem uživanju lepote jezera in okoliških gora spet vrnili v dom Klementa Juga ter se z avtobusom odpeljali v Drežnico, kjer so se srečali s trudnimi vendar veselimi planinci, ki so se ravnokar vračali s Krna. Med povratkom domov ni manjkalo veselja, petja in dobre volje niti dobre domače črnine. Vsi so izrazili željo, da bi večkrat organizirali take izlete v hribe. Kai ko bi se prihodnjič podali na Učko? š. F. jlu za DIJAŠKO HAIKU VLADIMIR GRADNIK ‘t^Vazfiih dnevnih povelj in navodil komandanta II. ki so bila izdana 'S^Ir5^0 armade generala Capella, • in 30. septembrom, se vidi: PrePričanje, da ni treba kmalu pričakovati avstrij-* Napada; iic ^ da je največjo pozornost polagal na sektor Banj-negotovosti, ali se bodo Avstrijci morda skušali po-na Banjšicah izgubljeni teren; 1'iUl0v sPreminjan)e ocen in sklepov ter nedoslednost v ^eth izvajanju in ita,PrePričanje o zelo visoki borbeni morali in kvali-banskih borcev in poveljstva ter istočasno podce-** ItoJ6 kvalitete in sposobnosti avstrijskih bojnih enot j^ande. H *Č6lnik vrhovne komande general Cadorna je v za-i6" s *n verjel, da bo glavni avstrijski napad usmer-t ' Sa"^0, proti Palmanovi in da so priprave na gornii ^°VQ a*o prevara. Nadalje je bil prepričan, da so nje-^ ITlaolkijski sindikab o prepoznavanju agentov BOLOGNA — «Agente javne varnosti je treba, ko opravljajo lastno dolžnost, nujno prepoznati*, zatrjuje »Policijski sindikat*, informacijsko glasilo bolonjskega odbora, ki se z drugimi tovrstnimi v raznih krajih države zavzema za ustanovitev sindikalne organizacije policijskih agentov. List. pri katerem je sodelovala tudi krajevna federacija sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, poudarja, da bi bilo hitro in neizpodbitno prepoznanje agentov v obojestransko korist, tako agentov samih kot občanov. Zgodilo se je že namreč, predvsem policistom v civilu, da -«-**■ * —. v ~ ss za talca so zahtevali premestitev v jetnišnico v Pistoii. Po dolgih pogajanjih. ki so se odvijala v navzočnosti policijskih funkcionarjev, karabinjerskih častnikov in med drugim državnega pravdnika dr. Mar-siliju ter seveda ravnatelja jetniš niče Lombarda, jim je generalni inšpektor pravosodnega ministrstva dr. Nespoli obljubil, da bo njihova prošnja uslišana. V prisotnosti krajevnega časnikarja so zaporniki o-svobodili talca, ki je bil laže ranjen v roko, sicer pa mu ni bilo hudega, nakar so upornike v spremstvu istega novinarja in treh odvetnikov odpeljali v Pistoio. Dr. VVespoli jim je tudi še obljubil, da ne bodo znova premeščeni, seveda le. če se bodo v novi kaznilnici do bro vedli. Jetnišnica v Arezzu ima trenutno 74 zapornikov, ki so zakrivili lažje prekrške. Kaže, da med njimi ni nobenega političnega ali lažnopoli ličnega skrajneža oz. pripadnika kake teroristične organizacije. Upor je le še izpričal nujno potrebo po preureditvi kaznilniškega sistema, tako tudi z izgradnjo novih, sodobneje urejenih zaporov. Pravosodno ministrstvo je prav včeraj sporočilo, da bosta jetnišnici v Foggii in Cuneu, ki bi mpraji 4bifi dograjeni že februarja, dokončani šele jeseni (razbremenili bosta zdajšnji kazenski poslopji, ki sta pre natrpani). Pač pa so pred dnevi dogradili novo jetnišnico v Bergamu, kj jo je treba le še opremiti. Skunna zmogljivost vseh treh znaša 780 jetnikov proti sedanjim 200. Vse tri bodo razpolagale s celicami za posameznike, kot tudi za dve ali več oseb (vsaka bo opremljena s sanitarijami in televizijskim sprejemnikom). Razen tega bodo tam učilnice, knjižnice, kinodvorane ter v Cuneu tudi manjše nogometno igrišče. Medtem se je na pravosodnem ministrstvu pričel postopek za ponovno odprtje oz. preureditev krajevnih zaporov (vsega 380), ki jih upravljajo pač krajevne ustanove. (dg) ..........iiiiiiinrtiiiiiiiiiiiiii.. PRIMER NESREČNE ANARHISTKE SE OD DNEVA DO DNEVA VSE ROLJ ZAPLETA Iz kanclije neapeljskega sodišča izginili sodni akti Petre Kr nase Bo preiskovalni urad vseeno sprejel zahtevo branilcev po preklicu zapornega naloga? - Delegacija parlamentark obišče ministre Boniiacia, Cossigo in Forlanija NEAPELJ — Primer 38-letne ita-lijanskonemške anarhistke Petre Krause, ki je^ švicarsko sodstvo kljub hudemu zdravstvenemu sta nju jetniee še vedno ni izpustilo iz zapora v Affolternu. kaj šele izročilo italijanskim oblastem, se je še bolj zaplel. Iz kanclije tukajšnjega sodišča so namreč čez noč izginili njej posvečeni sodnijski akti. Pristojno osebje je včeraj zjutraj našlo le mapo z registrsko šte vilko 101, ne pa tudi svežnja listin. Dogodek je narekoval Petrinemu zagovorniku odv. Giulianu Spazza-liju sklicanje tiskovne konference, pri kateri je bil navzoč tudi njegov kolega odv. Saverio Senese (oba sta javnosti dobro znar.a, ker sta bila še# do nedavnega v ječi pod obtožbo domnevnega sodelovanja s samozvanimi skrajnolevičar-skimi terorističnimi organizacijami). Branilski kolegij je naslovil, kot znano, neapeljskemu sodišču vlogo, naj se prekliče zaporni nalog proti Petri, ki ga .je svoi čas izdalo tukajšnje državno pravdništvo. Vlogo utemeljuje odvetniški zbor z vsebino čl. 259 kazenskega Dostop nika, ki pač dovoljuje preklic tak Snega naloga v primeru hude bolezni oziroma sploh slabega zdravstvenega stanja prizadete osebe. »Toda zaradi izginitve sodnih aktov*, je dejal odv. Senese »preiskovalni urad jutri (danes. op.ur.) ne bo vzel v pretres vloge, kar pomeni, da bodo Petro ob vstopu na italijansko ozemlje aretirali.* Odv. Senese .je sicer pripomnil. da je odvetniški kolegij posredoval preiskovalnemu uradu novo zahtevo po preklicu zapornega naloga kljub pomanjkanju sodnih aktov. Odvetniški kolegij se je namreč postavil na stališče, da je preklic vsekakor mogoč, saj so zagovorniki postregli sodnikom z dovolj zajetno dokumentacijo. Gre za kopijo švicarskega dokumenta o Petrini izročitvi — tu velja pripisati, da. se ekstraclikcija nanaša le na dva prekrška (mea tema sodelovanje pri namernem požigu) in še za slednja zaporni nalog ni obvezen — ter zdravniška potrdila, ki dokazujejo hudo psihofizično stanje jetniee: potrdila — je dodal odv. Senese, niso morda pristranska, temveč so jih izdali specialisti, ki jih je imenovalo neposredno švicarsko sodstvo. Ko bi preiskovalni urad zavrnil zahtevo po preklicu zapornega naloga, bi se torej dejansko osmešil, saj bi to pomenilo, da zdravniška potrdila švicarskih izvedencev (o Švicarjih pa dobro vemo, kako trdo so ravnali s Petro) za italijansko sodstvo niso veljavna. Odv. Spazza-li: »Prav nič nas ne zanima, če so sodni akti o Petri izginili in če jih je mogoče nekako »rekonstruirati*. Zanima nas le, da preiskovalni urad prouči oziroma sprejme vlogo o preklicu zapornega naloga. Švicarji so sadisti, a znajo, če treba, naglo postopati: Italijani so pa dobrodušni, a smešni — pametno bi bilo, če bi parlamentarna delegacija obiskala tudi Neapelj. . .» Odvetnik misli s tem na poslanke Faccio (radikalka), Codrignani (neodvisna, izvoljena na listi KPI), Ca-stellina (demoproletarka), Agnelli (republikanka), Cassanmagnago (KD). Magnani Noya (socialistka) in Squarcialupi (neodvisna, izvoljena na listi KPI), ki se hočejo sestati z ministri za pravosodje Boni-faciom, notranje zadeve Cossigo in zunanje zadeve Forlanijem, da bi od njih prejele zagotovilo o čimprejšnji izročitvi Petre ter jamstvo, da ji bodo oblasti omogočile učinkovito zdravljenje. Senese in Spazzali sta na koncu dejala časnikarjem: «Ko bi danes preiskovalni urad ne sprejel naše vloge, bo treba počakati do nove seje, ki bo 17. avgusta. V tem primeru bo odvetniški kolegij predložil vlogo o začasni prostosti za Petro*. Iz Berna je nazadnje prišla vest, da so pristojne policijske oblasti zavrnile prošnjo po začasni svobodi, ki jo je vložila Petra 4. t.m. Pač pa naj bi se obvezale, da bodo poskrbele za njeno zdravstveno nego, oziroma jo bodo poslale v bolnišnico, ko bi se ji zdravstveno stanje poslabšalo. Z druge strani je švicarsko sodstvo sporočilo, da bo Petrina izročitev Italiji le začasne narave. Dejansko bo anarhistka smela v našo državo le, če se bodo tukajšnja oblastva obvezala, da jo pošljejo nazaj v Švico, kjer bi ji morali 19. septembra soditi na zucrlški poroti. (dg) gel vedeti, ker se agenti niso legitimirali, s kom ima opravka. * v1*,* Včeraj je pričel veljati v Benetkah občinski odlok o enosmernem prometu po glavnih kanalih zgodovin*^ ga središča. S tem naj bi razbremenili najbolj prometne točke, hkrati pa omejili valovanje, ki PoV*, je motornim čolnom in gondolam hude preglavice. Ukrep je sicer Ie poskusne narave, saj bo odlok veM4* . do konca septembra. Taksisti uživajo določene olajšave. Prometna «revolucija» je izzvala tudi proteste, ko zlasti iz vrst prevoznikov blaga. Na sliki: prizor s kanala «Rio deli a Canonica*. Med množico sredi (Telefoto ANS®' m"* stu je tudi redar, ki nadzoruje promet po novi ureditvi. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiliiliiiililillliuiiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiilillllliiililiiiiillliiiitiillilliiiiiiiiiillilllllllllliliMlllllillllllltltllllllllllllilliiniiii*iiiiiilllil"ll,,l>>1 PRED NEDELJSKO MANIFESTACIJO PROTI MANJŠINSKEMU ZAKONU Provokatorski atentat na spomenik v Škocjanu naperjen proti Slovencem Koroški Slovenci se ne bodo pastili ustrahovati - Resolucija Zveze slovenske mladine CELOVEC — Nobenih bistvenih novosti v preiskavi o atentatu na spomenik brambovcem v Škocjanu. Avstrijski listi danes poročajo, da so v trenutku, ko je prišlo do eksplozije spomenik stražili trije žan-darji, ena od obeh svetilk, ki osvetljujeta spomenik pa je bila tisto noč izključena, prvič, odkar so spomenik odkrili. Materialna škoda na spomeniku je minimalna. V krogih slovenskih organizacij na Koroškem ugotavljajo, da služijo take teroristične akcije reakcionarnih krogov samo tistim, ki hočejo sejati razdor med obema Narodnostnima skupnostima. Slovenci so že večkrat dokazali, da se v svojem boju ne poslužujejo terorističnih, temveč legalnih in demokratičnih sredstev. Prav zaradi tega so pre- Izvenzemeljska bitja sc nam prilagajajo HUEIV A — lzvenzemeljskt, bitja so na našem starodavnem planetu izvedla prvi rop in jih zato lahko odslej upravičeno pri števamo v svojo sredo. Vest o popolnoma zemeljskem početju vsemirskih bitij prihaja iz kraja Almonaster La Real v španski pokrajini Huelva, kjer ji prebivalci, verjetno tudi pod volivom današnjih, kreposti malo predanih časov, slepo verjamejo. Vsemirski roparici, kajti po opisu naj ti nenavadni bitji bili ženskega spola in naj bi se k nam pripeljali z Marsa, je sicer videla samo njuna žrtev, ki je zaradi hudega pretresa v bolnišnici. Čudni bitji z ženskim izgle-dom, eno visoke, drugo nizke postave, obe oviti v lesketajoči se obleki, ki sta izžarevali močne svetlobne žarke, sta ženski ukradli u: s in osebno izkaznico. Poleg obveznega vprašanja, od kod sta tMarsovkh prišli in kam sta izginili, je pred strokovnjaki še dvom. če je plen samo skromen spominek kratkega izleta na Zemljo ali pa bo služil globljemu marsovskemu proučevanj., o šegah in navadah ::a našem planeti , (bp) pričani, da takšen atentat nikakor ne koristi stremljenjem slovenske narodnostne skupnosti. Zato je vsako podtikanje atentata koroškim Slovencem samo posledica rovarjenja mračnjaških sil proti slovenskemu življu na Koroškem. Nikakor ni golo naključje, da je do atentata na spomenik prišlo neposredno pred demonstracijo, ki bo v nedeljo v Škocjanu proti krivičnim manjšinskim odredbam. Slovenski predstavniki na Koroškem so mnenja, da je treba storilce iskati v nemških nacionalističnih krogih, katerih cilj je onemogočiti boj Slovencev za uresničitev njihovih pravic ter preprečiti predvideno manifestacijo. Slovenci odločno obsojajo izzivalno povezavo med nedeljsko manifestacijo ter napadom na spomenik. Obenem pozivajo vse nemške demokrate in slovenske rojake, naj se v čimvečjem številu udeležijo nedeljske demonstracije. j V zvezi z atentatom na spomenik brambovcem v Škocjanu je izvršni odbor Zveze slovenske mladine sprejel naslednjo resolucijo: «ZSM obsoja bombni atentat na brambovski spomenik v Škocjanu. Ta atentat j* v tesni zvezi s ponovnimi poskusi protimanjšinskih sil, da bi kriminalizirali borbo koroških Slovencev za demokratične pravice, ki jih določa člen 7 avstrijske državne pogodbe. To škoduje akcijski enotnosti slovenske narodnostne skupnosti v bo ju za popolno uresničitev določil državne pogodbe in je hkrati tudi na pad na solidarnostno gibanje avstrijskih demokratov. Zveza slovenske mladine se odločno upira samovoljnemu povezovanju atentata za nedeljo predvideno manifestacijo domačega prebivalstva in z njim solidarnih demokratov večinskega naroda proti protimanjšinski politiki avstrijske zvezne vlade. Okoliščine, v katerih je prišlo do atentata kažejo, da je bil slednji izveden v interes tistih, ki propagandno delajo proti demonstraciji. Tudi v prihodnosti se ne bomo pustili ustrahovati in zavirati v našem pravičnem in demokratičnem boju za manjšinske pravice. Ustrahovalna in nasilna dejanja so objektivno naperjena ne samo proti interesom slovenske narodnostne skupnosti temveč proti interesom vsega prebivalstva na narodnostno mešanem področju. ZSM poziva demokrate večinskega naroda in koroške Slovence, da se v nedeljo, 14. avgusta, udeležijo demonstracije v škocijanu.* Na Siciliji k vedno primanjkuje pitne vode CALTANISSETTA - Enainštiri-deset oseb, so ,v Geli obsodili kraje vode: vest bi lahko bila zabavna, če ne bi razpoložljivost pitne vode na Siciliji bila tako omejena in ne bi prečesto privedla do dramatičnih situacij, predvsem v manjših zaselkih. Sicer pa so sodni postopek sprožili ravno vaščani in sicer Man-frie, kjer so lastniki vil »preusmerili* vodo, ki tako ni več dotekala v napajališča za živino. Skupina prebivalcev vasi Santa Caterina Villarmosa nedaleč od Caltanissette pa je odločno protestirala, ker so že mesec dni, zaradi okvare na vodovodu, dejansko brez vode, kljub dobavljanju s cisternami. V nedeljo bo v vasi javno zborovanje, kjer bodo razpravljali tudi o morebitnih krivdah deželnega podjetja EAS, ki odgovarja za sicilske vodovode. V tovarni «ACNA» spet zastrupitve 1 CENGIO (Savona) - Zdrav®'9^ izvidi delavcev tovarne Cengiu v ligurski pokrajini Sav so spet zaskrbljujoči. V urin" ■ tih delavcev, ki so zaposleni v delkih, kjer uporabljajo kemične preparate, so naitire® ^ sledili prisotnost merkurja. N® L* gled bo šlo, sklep sta soglasno jela uprava tovarne in delavsk1 še ostalih 80 delavcev. m Uprava izključuje, da bi delo v tovarni pripeljalo do pitev, manj so o tem pr*PriLyj, tako sindikati kot deželna oP( ki je za vseh 1.500 zaposlen' ^ tovarni odredila občasne in uvedbo posebne zdravniške žice, kamor bi morali vpisa*' podatke in morebitna obolenj®^* Pred leti je namreč zaradi ^v. na mehurju umrla skupina cev tovarne «ACNA». vendar s ^ preiskava o vzrokih obolen.l ni zaključena. 19.®5 po krajevnem časp bodo P1' ., v«- CAPE CANAVERAL — ^ sredo, 17. avgusta, izstrelih y solje italijanski satelit «SirJ0*'prei)' teremu so poverili nalogo, °a, yj*ii' či možnosti radijskih in Jf1 pr skih oddaj na valovih »SHT*’ f učevanje teh možnosti je ^ j« membno, ker so sedanji rad!J' nasi' televizijski kanali že skoraj čeni. ,u p"' Včeraj so v Cape Canavera «(( trdili tretji stadij nosilne * j 6« skupaj s satelitom. Po izstrel ^ «Sirio» dosegel višino 36.000 * / trov, kjer bo praktično obst® p področjem Atlantskega oceB.^ ' p ziskave «Siria» bodo spremlj8' dijske postaje v devetih ° razen Italije. . 0?! 1lllilllillillltiliiiliiiliililiiiiiillllllillllimillliliiiiilmiiiillllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiilllll,,l,l>> Z BULDOŽERJI, POLICISTI IN PSI NAD BARAKARSKA NASELJA BELI RASISTI IZGANJAJO S SILO ČRNCI IZ OKOLICE CAPETOVVtf Naklepi južnoafriške vlade - llasna napetost v Rodeziji se stopnjuje: škof Muzorewa v Londonu CAPETOWN — Rasna napetost v Južnoafriški republiki spet narašča. Sedaj je na vrsti vprašanje deset in desettisočev prebivalcev barakarskega naselja v predmestju Modderdam v Capetown ter v nekaterih drugih bližnjih naseljih. Gre večinoma za ljudi plemena «Xhosa», ki so svoj čas prišli iz Transkeia, to je iz ene od »neodvisnih home-landov*, ki jih je za take proglasila južnoafriška rasistična vlada predsednika Vorsterja. Predvčerajšnjim zjutraj so številni buldožerji, ki so jih spremljali oboroženi policisti s psi, vdrli v četrt Modderdam ter začeli rušiti barake. V bližini so bile močne skupine prizadetih črncev in tudi belcev, ki so prišli od drugod, da bi izrazili črncem svojo solidarnost. Ljudje so peli in molili, a do pravcatih spopadov s policijo ni prišlo. Le enkrat so agenti vrgli nad mirne demonstrante solzilne pline. Ne kaj barak so zažgali sami prizadeti črnci v znak protesta. Pravijo, da namerava južnoafri ška vlada izgnati, če bo treba tudi s silo, več kot 100.000 prebivalcev črnskega rodu, ki ne morejo dokazati, da živijo na področju Cape-towna vsaj 10 let. Oblasti se izgovarjajo, da so sprejele ukrep za rušenje barakarskih naselj zaradi higienskih razlogov, češ, da v teh naseljih manjkajo osnovni pogoji za življenje (preskrba z vodo, odvažanje smeti itd.). Resnica je drugje. Kot smo omenili, večina prebivalcev v barakarskih naseljih pripada plemenu «Xhosa», ki prebiva v Transkeiu, to je v enem od »homelandov*, ki je bil med prvimi deležen proglasitve »neodvisnosti*. Vorsterjeva vlada se sedaj skuša znebiti vsega odvečnega črnskega prebivalstva, ki je že pred časom prišlo zaradi burnega gospodarskega razvoja na industrijska področja južnoafriške republike. Ta delovna sila pa je bila, oziroma je postala, odvečna in sedaj se je skušajo beli oblast niki znebiti. Že pred časom so ponudili prizadetim brezplačne vozovnice za povratek v Transkei, toda večina je odbila ponudbo. Če so upošteva, da je v raznih predelih Južne Afrike več kot en milijon ljudi iz Transkeia, dotern je razumljiva zaskrbljenost vlade «ho melanda* Transkei spričo odločenosti pretorijske vlade, da izžene v rojstne kraje to veliko množico ljudi. Zunanji minister Transkeia Dik by Koyana je že protestiral zaradi te odločitve, ker je bila sprejeta brez sodelovanja njegove vlade. To dokazuje, da je južnoafriška vlada ustanovila «homelande*, da bi ohro mila osvobodilno gibanje v vsej Južnoafriški republiki z izgovorom, da imajo črnci v svojih «homelan-dih* popolno neodvisnost. To pa ni res, ker so vladi' teh področij povsem odvisne od pretorijske, ki se sploh ne zmeni za njihove proteste. hiflŠu Vprašanje prebivalcev u uj.. skih naselij okoli Capetovvna ^ zaostrilo odnose med črnsko ^ in belo manjšino, ki so že ll napeti. ^ J Rasna napetost pa raste Rodeziji, ki meji z Južno ^.jspč z Južno f]5|r. zjutraj republiko. Včeraj zJu..-j - V()U. . v London škof Mozorevva.^ ^ ■ zmerne politične formacij®’ tudi bojuje za neodvisni Z1 toda izven «domovinske jf Nkoma in Mugabeja, ki sta la Šmitovemu belepoiteina g(e** z. orožjem v rokah Škof M® v P ki se je vrnil pred časo^.ps1'^ .dezijo s prostovoljnega ' se bo srečal v Londonu z. a®r, pj zunanjim ministrom Owen°rn.II1 w nejo še z ameriškim držav' rj' nikom Vancejem. Muzore*'1« ^ da bodo ti razgovori zel0<: ker je prišel čas, da se *’e gltfu' sanje Zimbabveja. Črnski politični voditelj zahteva, V. prišlo že spomladi prihod11' ^ f . do splošnih volitev, na *'anln2,||i bi obveljalo načelo »e11 . i glas*. Nadalje zahteva, da gl# ustava ob sodelovanju, , vlade in predstavnikov Zn11 Medtem je rodezijska ^ nikala, da je izvedla voj® j, " pade na neke kraje v drugi strani pa obtožuje jbjj i . «domovinske fronte* da so misionarja (Avstrijca) j11® cd Salisburyja. ^ K’