Siev. no
Posamezna Številka stane 1 Din.
T LMM v Celrlrt №17. mala 1523.
Ll.
(4 mawo'v»
Naročnina za državo SHSi
do prekllcat •) po pošti пваебло Dit t< b; dostavljen : na dom
mosočni ...... U
za inozemstvo i
»epočno	Dl'j 2S
s Sobotna izdaja: sa v Jugoslaviji . * ... Din 30
v inozemstva ........ 40
se Cene Inneralom : as
iînosiolpna petitna vrxt a mcll oglasi po Dlo.1'— tn D1B.V50, veliki oglasi nad 4ti mm Slu« po Din. 2 —, «oiUanr. .ti po DiB. o —.
Pri vei)era niročil* p on «C
Izhaja vsak dan zvzemll ponedeljka in dneva po piae< nikn ob 3. nri s jutra).
Poštnina plaianavloM
_ __ Uredništvo |e т Kopitarje« ml loi itor. 8/Ш. Rokopisi so no vračaj», netnaklrana plsmn se bo sprejemalo. (Jreda. telet. itr. 50. opran. itv. 328.
Političen list za slovenski narol
Oprava jo v Kopitarjevi al. 8. — Bačun poštne hran. ljubljanske St. 650 is naročnino tn št 349 ia oglase, ■agrob 39.011, sarajev. 7563, pršitt 1в donaj. 24.797.
Odgovor radikalov.
Akcija za sporazum.
VELIK VTIS JO V ANO VICE VE G A GOVORA.
pega niso pričakovali. Govor Ljube Jova-no'dća je bil v svojih bistvenih črtah dogovorjen 7. Nikolo Pašićem. S tem govorom je radikalna stranica in vlada prvič ofici-, slro označila svoje stališče v smislu sporazuma med tremi narodi.
Zagreb, 16. maja. (Izv.) Govor Ljube Jovanovića je na tukajšnje politične kroge zelo ugodno vplival. Ugleden član Hrvatske seljačke republikanske stranke je izjavil, da je l juba Jovanovič s tem govorom izpolnil obljubo, katero je bil dal zastopnikom KSRS, da bo javno napravil ovcrturo k akciji za зрогагит.
Belgrad, 16. maja. (Izv.) Med razlogi, ki radikalno vlado in stranko vodijo v prizadevanjih za sporazum, se v dobro pov.c*-nih krogih navajajo tudi momenti sedanjega zunanjepolitičnega položaja, ki nujno terja popolne notranje konsolidacije države in enotnega mišljenja wega prebivalstva.
Pred cSalekoseMm preobratom v zimanji politiki
Evrope.
DELIKATNI POLOŽAJ JUGOSLAVIJE.
Belgrad. 16. maja (Izv.) Medtem ko je j naša vlada vse letošnje leto svojo pozor- • nost obračala na vprašanja notranje politike, ki je tudi danes še najvažnejše, se je zunanje politični položaj tako bistveno pre- ! okrenil, da se mora naša država nehote ; boriti z njim, ker so vsled tega prizadeti naravnost njeni življenjski interesi. Na- , sprotje med Anglijo in Francijo namreč j čezdalje bolj narašča. Med obema tema državama se vrši tem ljutejši notranji boj, čimbolj ga skušata nazunaj prikrivati. Najprej je skušal Lloyd George intrigirati proti Franciji s tem, da je začel obračati svoje oči napram Rusiji in Nemčiji. Francija je to parirala s tem, da je skušala spraviti na svojo stran Turčijo. Ko je Anglija svoje stališče do Turčije revidirala, pa je Fran- ; cija začela skrivaj koketirati z Rusijo. Ta ! stvar se še danes nadaljuje in francoski krogi si manejo roko, da se je Anglija sprla z Rusijo zaradi zaplembe angleških ribiških ladij v nurmanskem zalivu. Toda angleška delavska stranka, ki ima položaj v Angliji danes dejansko v rokah, je že uspela, da ta konflikt poravna, sovjeti pa svojih kart ne izdajo. Nemška diplomacija pridno intrigira in hujska enega na drugega, da se maščuje zaradi zasedbe Poruhrja. Anglija je te dni Francijo zelo pretekla, ker je dobila čisto na svojo stran Italijo in ji hoče odstopiti Džubo v Afriki, da jo k sebi priveže. Vrhtega p' ^pira Anglija skrivaj Nemčijo, Avstrij&Mn Mažarsko ter vzdržuje solidne zveze z dr. Benešem, ki spretno lavira med Francijo in Anglijo. Francija spričo tega kuje čim tesnejšo zve- i
zo z malo antanto in je poslala v Poljsko in Češkoslovaško maršala Focha, v Romunijo pa generala Le Ronda, ki dospe jutri ut Romunije v Belgrad. Na ta način se pripravljate dve novi skupini v Evropi, ki morate obe zavzeti določno stališče napram Rusiji. Mala antanta bi se morala orientirati proti Nemčiji in Rusiji, ker Poljska kot njen najvažnejši član nima od male antante drugega interesa nego ta, da jo zaščiti pred Nemčijo in Rusijo. Isto velja, kar se Rusije tiče, za Romunijo, ne pa za Češkoslovaško. Ta je pač na straži proti Nemčiji, glede na Rusijo pa hoče ostati slejko-prej popolnoma nevtralna. Romunija je odločno protirusko orientirana, nemški reparacijski problem pa jo menj interesira. Vendar pa je Češka na Francijo zelo navezana in njena armada je od Francije direktno odvisna. Te stvari so bile danes glavni predmet na seji ministrsega sveta v Belgradu. Naša država je v jako delikat-nem položaju. Proti Rusiji se jako težko orientira, pač pa ji diktira opreznost napram načrtom Italije mesto ob boku Francije. Treba je pomisliti, da je Francija naši državi posodila nedavno 800 miljonov dinarjev za armado, v zadnjih dneh pa 300 miljonov. General Le Ronde se bo predvsem zanimal za to, kako se bodo ti krediti uporabljali in bo naravnost na nek način inspiciral našo armdao. Ako nastane vprašanje, ali za Francijo ali za Anglijo, bo odločitev precej težka. Ministri so bili na seji jako rezervirani in niso hoteli časnikarjem dati nobenih pojasnil.
edinstvo celih pokrajin in proti njihov* volji. 2a4bng, so se gospodje varsči.
DEMOKRATSKE FRAZE.
Lepe so /am besede o edinstvu trn jeziku, ali treba je dela, treba je z neurejeno prošlostjo brez bojazni prelomiti, ne pa samo frazirati z zastavami in simboIL Morem reči, da smo mi v štirih mesecih tako z ozirom na osebnosti kakor v drugih ozirih mnogo storili, da se zruši to stanje, mnogo več kakor Pribičević v štirih letih. Radikalom se očita, da favorizirajo Radi-čevo večino. Ugotavljam, da mi po volitvah v konstituanto, ko so komunisti dobili toliko mandatov, nismo govorili, da je tega kriv tedanji notranji minister in so tedanji ministri s favoriziranjem komunistov boleli razrušiti državo.
BRAMBA DRŽAVLJANSKE SVOBODE
Kar se tiče očitka, da je žandarmerija ščitila Radičeve shode, Vam morem reči, da je žandarmerija dolžna Ščititi shode vseh strank, ki se vrše na zakonit način. G. Pribičević neprestano misli, da se a tem priporočamo Radiću. Povem Vam pa, da se hočemo priporočati i Srbom, Hrvatom in Slovencem, pa tudi Turkom, Nemcem, Madžarom in demokratom in da bo-demo vsakega branili v njegovi pravici. Čisto naravno je, da vsakemu državljanu branimo njegovo državljansko svobodo in da sedaj to, kar je prišlo v ustavo in zakone, branimo tudi socialistom, komunistom, republikancem in vsem ostalim strankam. Vidite, to kar mi delamo proti drugim, m tako nevarno, je pa po demokratskem mišljenju nevarno, ako je kdo od demokratov proglašen za protidržavni element in posebej, če je za protidržavni element proglašena HRSS. — Pribičević je napravil medklic: «Tako je lani govoril sam Nikoia Pašić!« — Jovanović: «Izjaviti smem, da g. Pašič ni nikdar niti o HRSS niti ne o drugi stranki trdil, da je postavljena izven zakona, izven uživanja ustavnih svoboščin.« — Pribičević: «Pa je rekel, da so tam protidržavni elementi.« — Nato je vstal Nikoia Pašič in izjavil: «Tega nisem nikdar rekel.«
Narodna skupščina je debato o poro-ЕПи verifikacijskega odbora razmeroma hitro končala in sprejela poročilo oziroma predloge verifikacijskega odbora. Debata je bila ostra in burna. Trčili sta skupaj radikalna in demokratska stranka, dva ri-vala, ki sta se vsa leta od prevrata sem borila za prvenstvo in vodstvo v državi. Tudi v dobi radikalno-demokratske vladne koalicije ta borba ni bila prekinjena in za vsakega motrilca je bilo popolnoma jasno, da nosi ta koalicija že od svojega
E »ostanka v sebi smrtonosno klico. Pod-egli so v tej borbi demokrati, kar je povsem naravno. Stranka, ki poleg svoje koruptnosti predstavlja najdoslednejšo no-siteljico centralistične ideje in je v prvi vrsti kriva, da se država ni uredila sporazumno med Srbi, Hrvati in Slovenci, in je torej tudi največ kriva na sedanjih neurejenih razmerah v državi, stranka ki načeloma zanikuje potrebo sporazuma, dasiravno nevzdržne razmere kričijo po sporazumu, stranka, ki se je poslužila že vsemogočih intrig in terorističnih sredstev, da bi onemogočila sporazum, stranka, katere vodja je napovedoval revolucijo proti akciji za sporazum, taka stranka je morala podleči. Nič ni čudno, pač pa povsem naravno, da avtonomistična protivladna opozicija v narodni skupščini v boju med demokrati in radikali demokratov ni ščitila. Iz taktičnih razlogov je bilo edino pravilno, da so bili strupeni protivniki sporazuma topeni, pa t.udi stvarnih razlogov ni bilo nobenih, podpirati demokrate. AH naj bi se ostala opozicija zavzemala za to, da dobijo demokratski kršitelji zakona za to gaženje zakona pri volitvah še nagrado, in naj bi jim pripomogla do mandatov, ki so po zakonu neveljavni? Se za Slovenijo bi bili demokratje radi vtihotapili v nasprotju z volivnim redom dr. Žerjava v narodno skupščino.
Povodom debate o poročilu verifikacijskega odbora se je prelom med demokrati in radikali definitivno zaključil in so radikali prvič v javnosti na nedvoumen način po svojih govornikih izjavili, da hočejo usmeriti nov politični kurz, da so načelni pristaši sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, kakor so demokrati njegovi načelni nasprotniki. Besede, ki jih je izgovoril radikalni prvak Ljuba Jovanovič, so razčistile politično ozračje in so bile jasen odgovor na vse demokratske intrige, strašila in grožnje proti sporazumu. Ljuba Jovanovič je v imenu radikalne stranke obsodil nasilno politiko demokratov, se je izjavil za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, izrazil upanje, da je sporazum tudi dosegljiv in označil tudi temelj, na katerem naj sloni ta sporazum: Srb naj ostane Srb, Hrvat Hrvat in Slovenec Slovenec. S tem je izrazil to, kar smo Slovenci in Hrvatje vedno zahtevali, ki se nismo in bi se nikdar ne mogli uži-veti v tako «jugoslovanstvo«, da naj se Hrvat in Slovenec posrbita, kar je bil logičen zaključek demokratskega jugoslovanstva. Demokratje so pojem ju-goslovanstva izpačili in s tem zakrivili, da je v javnosti ta izraz skupnosti Slovanov na jugu Evrope pridobil priokus kakor beseda demokrat ali demokracija. To kar je bilo južnim Slovanom od nekdaj nacionalna svetinja, to so demokrati omadeževali, ker so to nacionalno svetinjo zlorabili, ji dali drug pomen, misleči, da se nikdo ne bo upal nastopiti proti njihovi nakani, češ saj jo krije beseda, vsem do-tedaj nedotekljiva. Ta njihova taktika je najboljši dokaz, da tem ljudem ni ničesar sveto, nedotekljivo, ako jim služi kot sredstvo v dosego političnih namenov.
Ljuba Jovanovič je v svojem govoru dal dolgo pričakovani odgovor radikalne stranke na ponudbo revizionističnega bloka in to njegovo izjavo beležimo z velikim zadovoljstvom in upamo, da bodo tej izjavi sledila tudi dejanja. Zavedamo se, da akcija za sporazum ni lahko opravilo, zato pa veliko in hvaležno delo, potrebno in koristno za državo in vse tri narode, ki ga ne narekujejo samo notranje-politične potrebe, ampak tudi zunanjepolitični položaj. -7Г
Belgrad, 16. maja. (Izv.) Dr Korošec je danes dolgo konferiral z ministrom za zunanje zadeve dr. N i n č i ô e m. To konferenco spravljajo politični krogi v zvezo z nadaljevanjem razgovorov z revi-zionir.tičnim blokom.
liolgrad, 16. maja. (Izv.) Danes zvečer je odpotoval v Zagreb predsednik narodne skupščine dr. P e 1 e š. Odpotoval je z instrukcijami Nikole Pašiča, da se razgovarja z Radičcn.
Belgrad, 16. maja. (Izv.) Govor Ljube Jovanovića v narodni skupščini se smatra za najvažnejši dogodek v našem notranjepolitičnem življenju. Belgrajski krogi so ga z velikimi simpatijami sprejeli in komentarji k njemu so na dnevnem redu v vseh političnih razgovorih. V zvezi s potovanjem dr. Peleša v Zagreb se govor Jovanovića splošno komentira tako, da je z njim akcija za sporazum stopila v svoj drugi stadij in se povsem normalno razvija. Demokrati so dobili odgovor, kakrš-
Belgrad, 16. maja. (Izv.) Danes ob 1. zjutraj je dobil na seji narodne skupščine besedo minister za vere Ljuba Jovanovič, da odgovori na vse politične očitke, vladi, ki so padli tekom včerajšnje seje. Ljubi Jovanoviču je bilo poverjeno, da obračunu s Pribičevičem in v resnici je bil njegov govor skoro nepretrgan dialog s Pribičevičem. Pribičević je redko tako bojevit, kakor je bil na zadnji seji skupščine. Govor Ljube Jovanoviča znači nov datum v notranji politiki. Svetozarja Pribičevića so enoči in davi obžalovali celo njegovi lastni tovariši, ki so prav malo sodelovali v borbi z Jovanovičem in pustili Pribiče-viča samega, da se bori kakor zna proti Jovanovičevim argumentom, ker so uvideli, da so Jovanovičevi argumenti krep-kejSi in da je politika Svetozarja Pribiče-viča doživela polom.
KAJ SO POKAZALE VOLITVE.
Na očitek demokratov, da so radikali zrušili koalicijo In sestavili svojo vlado, da favoriziralo Radičevo stranko, ie odco-
Valen novor Ljulse Jovanoviča.
voril Ljuba Jovanovič, da so se volitve razpisale zato, da se čuje pravo mišljenje naroda o onih stvareh, ki so bile na dnevnem redu. Radikali niso krivi, da so volitve pokazale, da mnenje doslej velike sile in politične veličine niso bile take, kakor so se predstavljale. Mi nismo porušili mest, nego smo uklonili g. Zmaja Deme-troviča, kraljevega namestnika na Hrvatskem. Demokrati so bili štiri leta monopo-lizirani in edini strokovnjaki za upravo v onih krajih, kjer se je tako malo naredilo. In tako se je tam moglo pojaviti to, kar se je pojavilo. Gospodje, priznavam za sebe, za g. Pašiča in za ostale svoje tovariše, da ne moremo napraviti čudežev iz stanja, ustvarjenega od politične zastarelosti, smem pa to povedati, pa naj bi bil kdorkoli užaljen radi nezadostnega političnega razvoja v tem delu naroda in njegove nezadostne nacionalne zavesti. Gospodje demokrati so mislili, da se more narodovemu življenju, narodnim težnjam in narodovi volji ukazovati. Predstavljali eo ee za režite! ia. ki morcio uridobiti narodno
RADIKALI IN RADIČ.
Kar se tiče očitka, da so radikali od«
visni od Radiéa, je Jovanovič izjavil: Vsaka vlada zavisi od svojih parlamentarnih faktorjev in tudi sedanja vlada. Na vprašanje, kakšni so ti faktorji, odgovarjam: to so faktorji, ki so v narodni skupščinL
ZAGREBŠKI PROTOKOL SPORAZUMA.
Glede protokola sporazuma je Ljub« Jovanovič dejal: Čast mi je kategorično izjaviti, da takega obveznega protokola ni in ga mi sploh nismo sprejeli. Vse tozadevne intrige so imele svoje namene ali pa so se podajevale neresnice. To je dejstvo. Sicer pa, gospodje, ta protokol dokazuje samo dobro voljo tistih, ki so ga izdelali. S tem protokolom je ugotovljeno, da diference med razprtimi brati niso tako velike kakor prepad, ki se ne bi dal premostili.
Sv. Pribičevič: Ali ne bi hoteli iti pogajat se v Zagreb?
Ljuba Jovanovič: No, g. Pribičevič, V7 vprašate tudi za moje name ne. Hočem Vam povedati: Šel bi in smatram za svojo dolžnost, da se pogajam. Z mojim odhodom » Zagreb gotovo gospoda že dve kti intrigira. Svoj čas so me ovirali orožniki in avstrijska vlada, sedaj pa to preprečujejo intrige. Zakaj ne bi sel k onim, ki eo prišli semkaj in bili v moji hiši? Gospodje, ali naj človek, ki gre in se razgovarja o raznih državnih in narodnih stvareh, takoj postane sumljiv in ali je to kaj nepoštenega? Jaz sem tako delal vedno z vsemi skupinami v skupščini. Tukaj se pa uvaja nov sistem, da se ljudje, ki so po zaupanju ljudstva člani te zbornice in ki so dolžni, da zvedo, kaj eni ali drugi mislijo, da se ti ljudje drug od drugega odbijajo kot razbojniki v gozdu in da se se naprej proglašajo za sovražnike; in če pridemo drug k drugemu, nas proglasijo za zločince in očitajo, da delamo zločin. Jaz sem bil proti temu že od začetka našega ujedinjenja. Stal sem vedno na stališču, da morajo v tej državi Srbi ostali Srbi, Hrvati Hrvati. Slot-venci oa Slovenci*
Strun À.
8L0VKNEC, fin* 17. Ttiflfr Î02V
«tipT. тт
Pribičevič: S temi rebeli se ne sme nihče pogajati, posebno pa ne kraljeva vlada.
Jovanovi6: Naravno ne mislim, da je tu govora o rebelih, toda pomislite, kaj pravi g. Pribičevič, da se z rebeli posebno kraljeva vlada ne sme pogajati. Jaz Vam pa pravim, da se mora ravno kraljeva vlada z njimi pogajati, bilo da jih razmodri ali privede k pameti- Vsaka vlada, tudi kraljeva, cesarska ali sovjetska se trudi, ako je pametna, da državo pomiri, ako ne živi od provokacij. Bii& je v Belgradu vlada, ki je živela od tega in ki si je domišljala, da se povsod pripravljajo nekake bune in zarote, mi pa gremo preko tega in se trudimo, da državo pomirimo, to pa ni lahka stvar. Več stotisoč državljanov je glasovalo proti sistemu, čigar predstavniki smo. Ti državljani niso tako nezna-čajni, da jih ne bi pametna vlada smela upoštevati. Do krvi se hočem boriti proti temu, da bi se mi hotel preprečiti poskus, da se brigam za nje. l^ahko je gowriji r» sili, a silo je trebt sneti uporabiti, лк* pride do sile. Vsak pameten državnik in rodoljub pa bo prej uporabil vsa sredstva, da do sile ne pride.
Jugoslovanski klub v zadevi razmejitve med Italijo in Jugoslavijo.
Belgrad, 16. maja. (Tzv.) Jugoslovanski klub je izročil ministru za zunanje zadeve dr. N i n č i ć u spomenico, v kateri spričo definitivnega urejevanja meje med Italijo in Jugoslavijo odločno zahteva, da se: I. prepreči dvo-posestvo, da bi naši državljani imeli dele na italijanskem ozemlju; 2. da se občina 2iri na noben način ne deli, ampak v celoti ostane v Jugoslaviji; 3. da se vsem posestnikom zasigura ! svobodno obdelovanje zemlje in da se 4. prortet preko meje vsestransto olaiia.
Zadeve ljubljanske občine.
Belgrad, 16. maja. (Izv ) 2upan mosta Ljubljane dr. Perič in podžupan dr. Sta- j novnik sta dospela semkaj. Jutri se oglasita pri raznih ministrstvih, da jih zainteresirata za socialna in gospodarska vprašanja ljubljanskega mesta. Vlada bo šla zastopnikoma ljubljanske občine na roko.
Velike težave z Italijo.
Belgrad, 16. maja. (Izv.) Naši odnošaji napram Italiji so se zadnji čas zelo poslabšali. Očividno pod vplivom diplomatične podpore, ki jo upa Italija dobiti od Anglije, fašistovska vlada akcentuira svojo nepo-pustljivost glede na reško vprašanje in je zato skoro izključeno, da bi Italija evakuirala Baroš. Naši delegati so dobili in-strukcijo, da vztrajajo na svojem stališču in ga odločno branijo. Vsled poslabšanja politične strani razgovorov z Italijo so se pojavile težkoče tudi v zadevi trgovinskih odnošajev, tako da je usoda teh pogajanj jako negotova.
Anglija in Francija.
London, 16. maja, (Izv.) V spodnji zbornici so danes razpravljali o razmerju med Anglijo in Francijo. Razprava še ni končana.
London, 16. maja. (Izv.) Bonar Law se vrne v London šele 24. maja. Do takrat se bo sestal še enkrat oficielno s Poincare-jem, da se ž njim razgovori o rešitvi re-paracijskega vprašanja.
Pariz, 16. maja. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Bonar Law je danes do-šel inkognito semkaj. Ostal bo v Parizu več dnL
Angleško - ruska pogajanja.
London, 16. maja. (Izv.) Glede poravnave angleško-ruskcga 'spora je izjavil državni podtajnik Mac Neill, da je angleška vlada pripravljena pogajati se s Kra-sinom, kateremu bo dovolila tudi daljši rok, da se sporazume z moskovsko vlado. Asquith je izjavil, da smatra pogajanja s Krasinom kot veliko olajšavo za razplet angleško-ruskih nesoglasij.
Odobritev trgovskih pogodb v Avstriji.
Dunaj, 16. maja. (Izv.) Narodni sv-рД je danes odobril trgovsko in plovno pogodbo
z Italijo, neke dodatke k trgovski pogodbi z Jugoslavijo in pogodbo s Poljsko, ki naj prepreči dvojno obdavčenje avstrijskih in poljskih državljanov v obeh državah.
FOCH ODLIKOVAN.
Praga, 16. maja. (Izvir.) Predsednik Masaryk je odlikoval maršala Focha % velikim križem Belega leva.
ITALIJANSKI PARLAMENT.
Rim, 16. r??.!«. (Itv.) Danes popoldne je bilo otvo~je*?o zasedanje parlamenta. Ministrski predsednik Mussolini je govoril o zunanji politiki. Prva točka dnevnega reda je posvetovanje o carinski tarifi. Na to nride na vrsto razprava o začasnem proračunu.
ŽELEZNICARSKI ŠTRAJK V BELGIJI.
Pariz, 16. maja (fzv.) «Matin« poroča iz Bruslja, da je železniški minister na štrajkujoče železniško osobje izdal poziv, naj se tekom 48 ur vrne na delo, sicer bodo vsi štrajkujoči odpuščeni. Strojevodje in kurjači postaj v Bruslju in v Antver-penu so izjavili, da ne gredo na delo, dokler se ne odstranijo vojaki. Delavske organizacije opozarjajo svoje člane, naj se pripravijo na dolgotrajen štrajk .
INSPIRATOR UMORA VOROVSKEGA ARETIRAN.
2?neva, 16. maja. (Izv.) Policija je aretirala bivšega ruskega častnika Pavla Po-lonina, ki ie osumljen, da je izdelal načrt za umor Vorovskega in da je dan pred umorom poslal morilcu Conradiju bankovec za 100 frankov.
PODRA2ENJE KRUHA NA FRANCOSKEM.
Pariz, 16. maja. (Izv.) Od 20. maja naprej bo stal kilogram kruha 120 centi-mov.
I *
Ujeti.
Malokdaj smo bili tako sami s seboj zadovoljni kakor te dni, ko srno s svojimi izvajanji o fašizmu izbezali naše demokrate, da so v svoji jezi nad nami padli v zanko, katero smo jim s svojim člankom čisto namenoma nastavili. Čisto dobro smo namreč vedeli, da bo liberalno časopisje moralo na naša izvajanja odgovoriti na tak način, da bo sebe in ves »nacionalistični« pokret desavuiralo. Demokrati bi bili sicer lahko k našim izvajanjem enostavno molčali, toda mi smo jih prehudo razkačili, tako da niso mogli molčati.
Mi smo bili konstatirali, da sta tako boljševizem kakor fašizem čudovita zmes dveh križajočih se, druga drugi čisto nasprotujočih si smernic, in sicer tako glede na svoj ideelni smoter kakor glede na svoje metode. Boljševizem hoče na eni strani po slovanskem vzoru, ki mu je dal med vsemi slovanskimi misleci najbolj določnega izraza Bakunin, neko na nejuridični svobodni kooperaciji slonečo kmetsko-de-
lavsko državo v nasprotju z liberalnim
zapadnim »Machtaiaatom«, na drugi pa jo zopet pojmujejo po nemškem vzora kot nasilno diktaturo enega samega razreda, kakor jim je to vbil v glavo marksizem, od katerega se popolnoma v nasprotju z 3a-kuninom in njegovo slavjanofilsko navdahnjeno šq1o posneli njegov zgodovinski ma-terializem. Tudi njihove metode so dvolične: na eni strani bi radi predstavljali boljševizem kot spontani izraz svobodne ljudske volje, na drugi ga izvajajo čisto po vzoru pmsaštva in bivšega prusko-ru-sVega carizma. Popolnoma tako je s fašizmom, kateri na eni strani ?nači ideelno reakcijo proti boljgeviškemu materializmti, si jemlje za vzor romantiko, stanovsko-so-lidaristični krščanski srednji vek, Danteja, Manzonija in Fogazzara pri Lahih, Gôrresa pri Nemcih, ter veliko govori in piše o nravstvenem prerodu naroda — na drugi pa obožuje Bismarckove in Ljeninove brezobzirne metode, vpostavlja poganski rimski imperij ter zagovarja Nietzschejev nazor o nadčloveku, ki smatra po Karama-zovski terminologiji »vse za dovoljeno«. Požigajoč in moreč- misli, da »daje izraza imanontni ljudski volji«. Rušeč »mehani-stično« lažiliberalTvo državo, jo na drugi strani podpira z liberalnimi metodami centralizma, ki jih zopet dpsavuira z de-klamacijami iz krščanskih filozofov in pesnikov. V vsem tem se zrcali popolna desorientiranost povojnega človeštva, ki dobro hoče in napačno dela in deloma samo ne ve, kaj pravzaprav hoče.
Kaj pa jugoslovanski fašizem? Ne rečemo, da se nekaterim njegovim predsta-viteljom ne blešči pred očmi nekaj idealnega in nravstveno utemeljesaga — tako krivični uismo. »Pokret« na prime1.' se večkrat energično bori proti verižništvn, »švorcerstvu« in živalskemu uživanju, ki razsaja po centrih naše država. Toda to so redki bliski v temnem ozračju in ves nacionalistični pokret pri nas je v velikem usmerjen čisto v napačno smer: on je samo posnete1; terorističnih metod laškega fašizma in slabih strani njegove ideologije, dočim za dobre nime smisla in razumevanja. Kajti naš fašbein ni nič drugega, kakor v teroristične akte prestavljeni goli liberalizem. Orjune+vo nima nobene lastne ideologije, ampak premleva in variira demokratska strankarska g^sla, velesrbski šovinizem, puhle svobodomir-dne fraze in najgrobejši antiklerikalizem. Njegova taktika pa je diktirana od vsakodnevnih bojnih parol Pribičeviča, kar se je čisto očitno in nedvomno pokazalo ob razpletanju naše parlamentarne krize, ko je »Orjuna« služila demokratski stranki za orodje v svrho forsiranja koalicijske vlade. »Orjuna« je samo druga izdaja »Jutra«, pobija pristno slovansko samoupravno svobod-nokooperativno idejo in se zavzema za pruski centralizem kot edino »državotvoren« ter smeši slovensko in hrvatsko kulturo, ki sta menda ravnotako slovanski kakor je srbska.
In naši demokrati? Tu pridemo zdaj do tistega, kar nam je najbolj na srcu in kar smo s svojim člankom nalašč izzvali. Liberalno časopisje je po pravici napadalo laški fašizem zaradi njegovih barbarskih metod proti Slovanom, toda načeloma se ni nikoli postavilo na jasno stališče. Čisto umevno, kajti kar uganjajo laški fašisti nasproti svojim drugorodnim državljanom v Primorju, to počenjajo naši fašisti nasproti lastnim sonarodrjal^ni v Jugoslaviji I Mar se niso v Hrvatski in Bosni izvršili od strani jugofašistov politični uboji? Ali je morebiti uboj Scče v Sarajevu kvalitativno kaj drugega kakor smrtonosni atentat na Vorovskega, ki ga »Jutro« po pravici obsoja? Ali se ni poškodovala
Cirilov« tiskarna? AH so pozabljeni nasilni čini proti drugim tiskarnam v Vojvodini in Dalmaciji? Če niso demokratski jugo-fašisti šli tako daleč kakor laški ln švicarski, je to pripisati samo dejstvu, da s« ženirajo ogromne večine hrvatskega in slovenskega ljudstva, ako bi pa imeli proste roke, bi zanetili aajbrezobzirnejšo državljansko vojsko, kakor to ▼ svojih glasilih sami priznavajo ln v čemer jih podpira »Jutro«, ki je teroristične akte »Orjune« dosledno zagovarjalo.
Sedaj pa, ko je »Slovenec« povdarjal nekatere originalne, iz ideelnih vidikov izvirajoče strani inozemskega nacionalističnega gibanja, sedaj šele se je »Jutro«, da nam na kakšen način odgovori, vzdignilo in terorizem fašizma načeloma obsoja! Dobro smo vas ujeli, gospodje demokrati! čisto slepi ste šli v nastavljeno past Čujte, Orjunci, kako vas zdaj »Jutro« obsoja: »Torej načelna teroristična akcija, bombni nastopi, ricinovo olje itd.,.. vse to je klerikalnemu uvodničarju samo majhna pega na lepoti fašizma!« Grpznol Mi demokratje pa pravimo, ne, načelni terorizem je breznravstven, grd, najhujše obsodbe vreden!... Vse lepo, gospodje, demokrati, toda do danes ste vi fašistovski terorizem prineipijelno zagovarjali, ga gojili in netili, izjavili, da je proti »nedržavo-tvornim elementom« načeloma treba nastopiti z bajonet, bombami in vešali, in ste dejanske no.nad? *0rjune«, če so vam bilî nekolik* neprijetni in neoportuni, Kvečjemu ozničsvati kot pege na lepoti »jugoslovanskega nacionalističnega pokretal Kako zdaj bijete sami sebe po zobeh!
Mi se vod* krorkma nismo nikolî označevali samo kot >pego na lepoti«, ampak ga dosledno načeloma obsojali kot notranji nravstveni Izrodek. Kjer jc idealno »zadje, ta.*i se ti izrodki lahko premagajo) kjer ga ni, taja pa izrodek pač ostane več-дл» izrodek. Tako je pri »nacionalističnem« pokretu v Jugoslaviji, kjer se je liberali-"Ш sploh že davnej popolnoma izrodil. Premagati ga je treba z obnovo duha in irca po krščanskih načelih. S tem končamo polemiko, ki nam je bila v veliko zadoščenje, ker smo nasprotnike prisilili do jasne izjave, ki jih same pobiia.
!z zunanje politike.
*	Slovanska vzajemnost. Dne 14. t. m. se je vršil v Parizu ustanovni zbor Slovanskega društva, v katerem so na skupnem programu združeni Rusi, Poljaki, Jugoslovani, Bolgari in Čehi. To je v Franciji prvič po verzajskem miru, da so se zastopniki vseh slovanskih narodov združili pW eni mizi na skupnem programu. Da bi le bilo trajno I
*	Maršal Foch v Pragi. V Pragi se fa vršila v prisotnosti maršala Focha velika vojaška parada, katere se je udeležila pehota, topništvo, konjenica in tehniški oddelki. Paradi je prisostvoval tudi predsednik Masaryk. V Fochovem spremstvu pa so bili načelnik generalnega štaba Mit-telhauser, general Sirovy in večje število višjih častnikov. Nad vežbališčem je krožilo za časa parade 6 letalskih rojev, vsak po 12 letal. Maršal Foch je pri tej priliki odlikoval večje število častnikov s francoskimi odlikovanji.
*	Mažarsko posojilo in mala antanta. Potovanje grofa Bethlena in ogrskega finančnega ministra Kallaya v London in v Pariz je imelo za cilj, pripomoči Mažarom do mednarodnega posojila po vzoru Avstrije. Pred dovolitvijo poso-ila pa bi sc bile morale one države, ki jim mora Ma-žarska plačati vojno odškodnino, odreči prvenstvu svojih tirjatev. O tej stvari je
Faust starega veka.
Rusko spisal N. P. Aksakov. — Poslovenil Valentinovih (Dalje.)
Vedi, da Paladij nima nič skupnega z Vsemi temi vedeževalci, matematiki in drugimi sleparji, ki varajo lahkoverno ljudstvo radi lastne koristi... Sicer pa mi ni samo za prorokovanje ...
Sizinij je nadaljeval, kot da ni slišal ugovor svojega učenca;
Vedeževalec je izpodrinil pri nas pesnika, govornika, filozofa, državnika. V kaj se je izpremenil Virgilij v naših dneh? V nekako sanjsko knjigo. Če vidiš, da čita kak gospodar divno enejido, misliš li, da hoče uživati krasote te vzvišene pesmi? Nikakor ne! Izvedeti hoče, ali bo dobil svojo pravdo, ali bo izterjal dvomljivo terjatev, ali bodo ponehale bolečine v boku, ki jih je včeraj začutil. Včasih vzdihne, ko primerja smisel slučajno odkritega stiha s svojim vprašanjem. V svetiščih tudi nove pitije odgovarjajo na stavljena jim vprašanja z Virgilijevimi stihi. In vedeževalci prodajajo na listke pisane stihe tega pesnika kot odgovore na vprašanja.
Zopet ti moram seči v besedo, učitelj! Paladij nikakor ni podoben tem vedeževal-cerr_ On si je osvojil v«e tajnosti magije, spoznal ie vse skrite orirodne sile in ei ie
prisvojil čudežno oblast nad njimi. Prepotoval je skoro vse dežele in je prodrl v tajnosti vsega sveta...
To naj mu verjame, kdor hoče, zame ni nobene razlike med njim in navadnim šarlatanom. Ali ne vpliva ta tudi na množico s čudežnimi rotitvami, s proizvajanjem prikazni, s prodajanjem magičnih tvarin in sličnim? In ne izziva vse to tudi vero in zaupanje?
Jaz v vsem tem ne vidim nič hudega.
Jaz pa vidim, ker sem se temeljitejše kot ti učil zgodovine. Kdaj, misliš, nastopi potreba iskanja čudežnega, zatekanja k vedeževanju, k čarodejstvu in vsemu podobnemu? Kdaj? Takrat, kadar vera oslabi do skrajnosti Ali nevera v Rimu ni dosegla že viška? Redko kdo položi v znak svoje vernosti roko na usta, ko gre mimo svetišča. Vsak se sramuje tega znaka. Poljskim bogovom, ki hranijo človeka, skoro noben kmetovalec več ne prinese kot dar hvaležnosti prvih poljskih ali vinogradskih plodov. Le malo gozdov je še posvečenih bogovom in le redkokje se postavi še kako skromno svetišče. Če gre še nekaj časa tako naprej, potem bo nevera vladala nad vsem in potem se bo verovalo le še prikaznim in ničemu drugemu. Tak je zakon vere in nevere.
Ti modruješ o vse drugih stvareh, Si-zinii in si oozabil na davni oredmet naji-
nega razgovora, pozabil si name in na moje gorje. Ako mi mqreš pokazati drug izhod, potem gotovo nejjom iskal Paladijeve pomoči. A ti mi ne moreš pokazati druzega izhoda. Vedi, kot drug in kot učitelj, da ne morem živeti, ako mi ni možno prisiliti — da! naravnost prisiliti Pudentilo, da me ljubi...
Zakaj pa prisiliti? je vprašal Sizinij z velikim začudenjem. Mislim, da nobeni de-vojki ne more biti težko, ljubiti imenitnega, bogatega in lepega Valerija Pontijana.
Da! mogoče vsaki drugi devojki, ne pa njej.
In zakaj ne njej?
Ker pripada tej novi sekti — kristjanov in pravi, da ne more podariti svoje ljubavi poganu, kakor nas nazivajo kristjani
Čudno! odgovori zamišljeno Sizinij. — No, ln kako ti more potem pomagati Paladij?
On jo zamore s svojim čarodejstvom in zarotovanjem prisiliti, da me ljubi in tako prisiliti, da si sama ni svesta tega prisilja.
Sizinij se je globoko zamislil. Nesrečni drug in učenec se mu je iz srca smilil. Do sedaj se ni hotel razgovarjati ž njim o njegovi srčni boli, da bi dal njegovim mislim drugo smer. Zato ga jc danes tudi vzel sc-boi v gostilno, zato ga je peljal теД. radii.
jočo se množico, zato mu je govoril tudi o škodljivosti vedeževalcev in čarodejni-kov. A učenec njegov je ostal za vse to nedovzeten.
Vzemiva, je rekel zgodovinar, da b! Paladij s svojimi čarodejstvi res mogel od-pomoči tvojma gorju. To je vsekako možno, ker pripovedujejo o njem in o njegovi magiji zares čudovite stvari. A si li, Valerij, premišljeval o tem, da je vsako ča-rodejstvo protivno bogovom, protivno naši veri in da je od nekdaj prepovedano po zakonih, četudi jih sedaj trpi država z ozirom na to, da cesar sam išče pomoči pri vedeževalcih in magih. O Paladiju pa nc pripovedujejo samo čudežnih, temveč tudi grozne stvari. Pravijo, da svojo magijo uporablja tudi v gnusne zločine in da raztele-suje trupla mrtvecev ter za svoja žrtvovanja kolje tudi žive otroke. Ali si pomislil vse to?
Na to vprašanje ni dobil odgovora, ker se je baš v tem trenotku privalila tropa ošemljenih ljudi z velikim hrupom in jc ločila prijatelja, da se v vedno hujši gneči nista več našla.
A vendar grem k Paladiju, je reke) Valerij Pontijan sem k sebi, ko je bil ločer od svojega učitelja in napotil se je proti etrurski ulici,, koder se je nahajala imenitna onlača slavnega in bogatega maga,
fDali«-»
tftév. ТШ
srovrnriro; ше тr. шта тттгз;
Btran 9.
sklepala reparacijska komisija, kjer pa Mažari niso prodrli, ker se je ajih vi prošnji uprla Francija. Anglija pa jo bila pripravljena Mažarski ustreči. Zaradi njenega držanja napram Mažarski Daily Chro-nicle i Francoze ostro napada. List vidi v tem koraku Francije poskus onemogočiti vsako akcijo Anglije za vzpostavitev reda in miru v Srednji Evropi.
' liai, ljudska stranka za žensko volivno pravico. Povodom mednarodnega kongresa za žensko volivno pravico v Rima je politični tajnik P. P. I, prof. Sturzo pisal pismo, v katerem se toplo izjavlja za žensko volivno pravico. To pismo ie vzel z odobrenjem na znanje tudi narodni «vet popolarske stranke.
*	Konstituiranje novega vodstva ita-Gfanske ljudske stranke. Dne 14. t. m. se je sešel v Rimu narodni svet ljudske stranke. Prof. Sturzo je poročal o strankinih Qotranjih stvareh. Potem se je vršila volitev novega vodstva. Za političnega tajnika je bil zopet soglasno izvoljen don Sturzo, za podtajnika odvetnik Giuseppe Spadaro; v vodstvo so bili izvoljeni: sen. Bederini, posl. De Gasperi, posl. Rodinô, odvetnik Cappi, prof. Colonnetti in knez Riiffo.
" Solidarnost vseh pozitivno verejo-
СЉ, Vsi veliki inozemski listi objavljajo protest proti preganjanju vere in cerkva W Rusiji, ki je zlasti zanimiv radi svojih podpisov. Podpisani so namreč med drugimi za nadškofom pariškim, kardinalom Dubois, ki je prvi, zastopniki protestantske, ruske, armenske, grške in romunske pravoslavne cerkve ter veliki judovski ra-Kin Francije.
*	Zoper protijndovsko gonjo. Sloviti Paski emigranti v Londonu, med njimi Avksentijev, madame Hippius, Merežkovskij, Mordvinov, Čajkovskij in drugi objavljajo apel, v katerem obsojajo gonjo zoper rusko judovštve, ki jo uprizarjajo ruski morarhisti v inozemstvu. Ta gonja je krivična, ker ni res, dn bi bil boljševizem judovski, ampak je pristno ruski. Da so tudi nekateri judje boljševiki, je čisto naravno, ker so Judje podpirali vsak revolucionarni pokret proti carskemu absolutizmu, pod katerim so Judje trpeli strašno krivice. Neboljševiški Judje pa so tudi pod boljševiki kruto preganjani. Protijudovska gonja ni samo nekrščanska, marveč tudi okreplja terorističen režim v Rusiji. — Ta izvajanja so čisto pravilna.
,t»FOT!FASISTOVSKE DEMONSTRACIJE V SICILIJI. — MUSSOLINI JE VE SMERNICE.
Trst, 15. maja 1923.
V	Sirakuzi in Kataniji v Siciliji so se frŠile velike protifašistovske demonstracije, pri katerih je bilo mnogo oseb ranjenih. Fašis' i so tudi aretirali posl. Pellegri-nija, ki so ga pa morali na zahtevo ljudstva izpn liti. Zdi se, da se je to proti-fašistovsko gibanje na Siciliji zelo razširilo. Kot znak si pripenjajo privrženci tega gibanja 10 centimske novce s kraljevo glavo na ven. «Doli s fašizmom! Živela svoboda!« sta bojna klica tega novega gibanja. — Javili smo že, da ima Mussolini b svojo železničarsko policijo in s svojo narodno stražo prccej smole. Par mesecev je, odkar je bila vpeljana železničarska policija — čemu, tega še danes pravzaprav nihče ne ve — pa jo je moral že razpustiti zaradi nediscipliniranosti in jo mora preurediti Očistiti in preurediti mora pa tudi svoje pretorijance, narodno stražo. Zanimiva je okrožnica generala De Bono raznim pori komandantom, v kateri navaja načela, po katerih naj se postopa pri čiščenju, zlasti častnikov. Izključiti se morajo vsi oni, ki so bili že kaznovani za navadne zločine; oni ki nimajo zadosti izobrazbe, odgovarjajoče mestu, ki ga zavzemajo; oni, ki so bili, preden so postali fašisti, somišljeniki subverzivnih ali proti-narodnih strank. Iz tega se razvidi, iz kakšnih elementov obstoji Mussolinijeva straža: iz zločincev in koritarjev. Kmalu je moral Mussolini priti s čiščenjem. Če bodo stvari šle tako naglo navzdol kot so začele, Mussolini ne bo prišel iz čiščenja 'in reorganiziranja, dokler ne bo imel več kaj reorganizirati. Kdor pazno zasleduje Mussolinija in njegovo delovanje, dobi vtis, da te medsebojne praske v stranki moža zelo vznemirjajo in mu jemljejo ono odločnost, ki smo jo bili pri njem vajent opazovati in občudovati Vsled teh razmer pa tudi raste pogum njegovim nasprotnikom. Padec lire v zadnjih dneh moramo tudi temu dejstvu pripisovati, da se te začelo zaupanje zunanjega sveta krhati.
V	Vidmu se je vršil provincialen evharističen shod, ki so ga nameravali zaključili s rlovesno evharistično procesijo. Prireditelji so pa delali račun brez fašistov in ti so jim z žuganjem zabranili procesijo. Vlada seveda ni megla garantirati miru in tako je moral cerkveni obhod izostati. Ravnotako so zažugali, da bodo v Gemoni
Ercprečili procesijo, če se je udeleži škof igla. Popolarski poslanci so zato vlado
interpelirali in predstojnik za notranje zadeve Finzi jim je odgovoril, da «vlada sicer spoštuje vero, ne more pa dopustiti zlorabljanja verskih manifestacij v politične svrhe. « Na eni strani izdaja Mussolini dekrete, s katerimi ukazuje, upeljati v šolo zopet krščanski nauk in križ in dekrete, da naj se vera in duhovniki spoštujejo, na drugi pa daje take odgovore, iz katerih reži naipristnejši liberalizem. Kdo da hoče res vero zlorabiti v svoje politične svrhe, je jasno vsakemu tepcu, samo nekateri laški duhovniki tega še nečejo uvideti!
Pred dnevi je «Slovenec«poročal o reških razmerah in trdil, da fašisti na Reki postopajo kakor da bi bila Italija Reko že anektirala. To je res, odgovarja pa to postopanje tudi popolnoma fašistovskemu programu, kakor ga je zamislil sam Mussolini. Ko Mussolini še ni bil ministrski predsednik, ampak samo načelnik stranke, je imel v Trstu v gledališču Politeama Rosseti (dne 6. februarja 1921) velik političen govor o «fašizmu in problemih italijanske zunanje politike«. V tem svojem govoru se je bavil na dolgo in široko z reškim vprašanjem in z D'Annunzijevim pohodom na Reko itd. Ostro je obsojal nastop takratne Giolittijeve vlade proti D'Annunziju in je sploh promatral reško vprašanje z vseh vidikov notranje in zunanje politike ter prišel do zaključka, da naj to vprašanje zaenkrat ostane nerešeno (suspendirano). «Mislimo, da ni potreba ponavljati, da soglašamo mi fašisti z Re-čani« (misli seveda pri tem na fašiste), je rekel v rečenem govoru. «Saj smo doprinesli ravno te dni očividne dokaze našega soglašanja z reškimi fašisti, katerim hočemo dejansko pomagati v boju, ki se bo moral voditi proti Hrvatom, ki so sc zopet začeli gibati. Svrha faš'stovskcga delovanja pa mora biti za sedaj, udejstviti gospodarsko aneksijo Reke Italiji. Da se to doseže, morajo sodelovati vlada in zasebniki. Istočasno pa treba seveda tudi z vsemi sredstvi delati ra to, da ostane živ plamen italijanstva na Reki, tako da pride v kratkem času od gospodarske aueksije do politične. In to bomo dosegli kljub vsemu!!« —
Iz vsega poznejšega postopanja Musso-Iinijevega je razvidno, da stoji on tudi kot ministrski predsednik in odgovorni voditelj italijanske vnanje politike glede Reke na istem stališču, kakor ga je zavzel v tem govoru. V tem nas potrjuje pa tudi stališče, kojega je Mussolini zavzel v istem govoru glede rapallske pogodbe in ki popolnoma soglaša s stališčem, ki ga je zavzel v parlamentu in senatu glede na mednarodne pogodbe takrat, ko je predložil zbornicam v ratifikacijo sanmargerit-sko pogodbo. Rekel je takrat: «Rapallsko pogodbo so sprejele vse stranke vseh barv od desne in leve, sprejele so jo kol «manje zlo«. Mi fašisti jo sprejemamo, ali samo vsled sile dogodkov; smatramo jo pa predvsem le kot prehodno. Pripraviti pa hočemo vsa sredstva, da bo prihodnja revizija, ki mora priti prej ali slej, to pogodbo zboljšala in ne poslabšala; revizija, ki bo premaknila naše meje na Dinarske alpe in ki ne bo nikdar premaknila jugoslovanskih mej do Soče.« — Kot odgovoren minister je rekel v parlamenlu, ko je predložil sanmargeritsko pogodbo v odobritev, da nobena pogodba ni večna, zakaj naj bi bila sanmargeritska?, ki je nisem jaz nikdar odobraval, pa jo moram samo siljen po razmerah, predložiti parlamentu v odobrenje!« Sploh je ob tisti priliki razvijal Mussolini glede na pogodbe take nazore, da se je bilo čuditi, da se ni jugoslovanska javnost nad njimi zgražala. Bili so pač časi volivne borbe. —
4- Dr. Horvatov program. Dr. Rudolf Horvat je objavil načrt, kako si Hrvatska seljačka republikanska stranka zamišlja ustroj naše države. Ta načrt hoče našo državo urediti kot konfederacijo ali Zvezo držav, v kateri bi bili Srbija in Hrvatska medseboj v dogovornem zveznem razmerju, Slovenija, Črnagora, Bosna, Banat in Baranja pa se lahko svobodno odločijo za to, ali hočejo biti tej zvezi pripadajoče države ali pa se zadovoljijo samo z avtonomijo. V tem poslednjem slučaju naj potom plebiscita odločijo, ali hočejo pripasti Srbiji ali pa Hrvatski. Vse te države ali pa, če se osnujeta samo dve, hi imele skupno carinsko področje, enotne trgovinske pogodbe z inozemstvom in pa druge notranje trgovinske zadeve, katere se pa morajo sporazumno medseboj urejevati, denar bi pa bil različen. Kralj bi bil zgolj poglavar Zveze nazunaj in vrhovni poveljnik armade v slučaju defenzivne vojske, Hrvatsko pa bi dejansko upravlja! ban, ki ne potrebuje nobenega odobrenja od nobene strani. — O tem načrtu izpre-govorimo meritorno in podrobneje' prihodnjič, ker je diskusija o njem potrebna in z raznih stališč mogoča, za danes pa hi pripomnili le to, da «Narod« v tem gotovo nima prav, če meni, da je konfederacija absolutno izključena zavoljo
tega, ker bi vstvaril več držav in državic,
ker konfederacija sama po sebi vede do razpada in ker bi kralj bil samo reprezentant države na zunaj. Če bi namreč to bilo res, bi morale Anglija, Nemčija, Švica, Amerika, Rusija in Brazilija tudi razpasti, kajti vse te države so konfede-rativne, slone na svobodnih dogovorih, Rusija celo na odpoved, Anglija pa ima ustroj, ki gre še dalj nego konfederacija, S tem se meritorno o Horvatovem načrtu nismo nič izrekli, ampak le povdarjaino, da «Narodovi« argumenti proti njemu nikakor ne držijo.
4 Je že nasedel! Ne popolnoma, ampak tako na pol. Da je naseded »Slov: Narode, to še posebej omenjati je skoro odveč. Nasedel pa je neki vesti belgrajskega »Balkana«, ki pripoveduje, »da se je vršila v Rimu ob posetu angleškega kralja važna konferenca, ki se je nanašala na razširjenje Italije v severo-vzhodnem pravcu. Očividno je, da se računa z even-tuelno izločitvijo Slovenije in Hrvatske iz okvira naše kraljevine. V rimskih krogih zatrjujejo, da bi dobila naša država v tem »lučaju v Albaniji primerne kompenzacijeл — To poročilo si je »Balkan« seveda gladko izmislil, da v sedanjem političnem položaju Hrvate in Slovence nekoliko prestraši. Izmišljotina se pozna že iz stare politične velesrbske koncepcije, ki je že od nekdaj Skadar mnogo višje cenila kakor Zagreb ali pa Ljubljano, kar bi bilo po mnenju teh ljudi nad Albanci lažje vladati kakor nad Hrvati in Slovenci. Mi se tega - Balkanovegac strašila zato tudi prav nič ne bojimo, ker poznamo motiv njegovega postanka. Izmišljotino bi bil lahko spoznal tudi »Narod«, da mu ne bi bilo treba ljudi zastonj begati z »Balkanovo« farbarijo.
Dr. Josip Ivanif: S S*"' ^М^РИИ Uiïd

Dunaj, S toi je 1928.
Opozorjen od prijatelja doznal sem za notico pod gornjim naslovom v ljubljanskem dnev-nfkn ^Jutranje Novoslk z dne 26. aprila t. U e katero se javlja, da je odrejena triosebna komisija v svrho, da v konferenci na Dunaju razpravlja o iraEdelitvk avstro-ogrskih arhivov.
Jedro te notice nosi na sebi |>ojmovni po-grenek. O i razdelitvi« se tako apodiktično ne more govoriti. Ta ^razdelitev« je še problem, dokler se z novim pregovorom med Avstrijo in Jugoslavijo ne določi, l:aj Jugoslavija sme ln tehnično zamore izločili iz bivših centralnih arhivov na Dunaju in kako uporabljati, kar ostane.
Bil bi žo skrajni čas. da se to aktualno vprašanje definitivno uredi tudi za Jugoslovane. Vse nasledstvene države so že «a Cistern m vsa i ca od njib stalno vzdržuje po več uradnikov v dunajskih arhivih kakor tudi. v uradu vojnih matic. Edina Jugoslavija ni nikjer zastopana, tudi ponudbe avstrijske vlaf'e, da naj se prevzamejo izločeni spisi novejših regislratur, se pozabljajo: Minima non curat praetor!
Centralna vlada v Belgradu posebno ceni ko-misijonalno delovanje! Že v novembru preteklega leta se je govorilo, da je na obzorju teka kulturna komisija. Do Dunaja ni prišla in menda ni Škode za njo. Od komisijo ( razen vojaških), katere so po razsulu monarhije prihajale na Dunaj, bilo je malo, večkrat nobene koristi. Jedna taka komisija je sklenila v aprilu 1020 z avstrijsko vlado do,Tovor, ki je na škodo iT» sramoto državi. Ta dogovor se ni dal popraviti veO na rimski konferenci leta 1921, ki nam je prinesla le pičle in neznatne uspehe, ki niso v nikaketn razmerju z važnostjo celega kompleksa narodnih interesov. Vzrok naših neuspehov je v tem, da stopamo v dogovore brez detaljnega poznavanja arhivalnih inventarjev in brez temeljitega programa.
Takoj po rimski konferenci imel sem priložnost, da razjasnim nekemu vseučiliškemu profesorju, odposlancu centralne vlade, jedro celega vprašanja in da mu pismeno izročim detaljni način njegovega izvedenja ter osnovo programa. Navzlic točnih zagotovil je stvar še danes pri starem. Pomagalo ni niti to, ila sem v novembru istega leta (1921) opozorjen po delovanju nasledstvenih držav — in absolutno brez drugega namena, kakor da koristim narodu — izjavil, da sem pripravljen ob pro/.iti, mojemu uradniškemu činu odgovarjajoči plači, če tudi brez drugih doklad, delovali v dunajskih arhivih in pripravljati tla za nove pogovore. na katero bi vlada po svoji volji poslala svoje zaupnike. Niti ra Io nisem dobil odgovora, ako-ravno je moja ponudba stvarno in financijelno bila sprejemljiva. Menda je bil hidi tukaj, v lako važni kulturni zadevi, tisti orientalski kvas vmes, ki zastruplja vse naše javno življenje — nesre讫 nezaupljivost.
Sedaj bi imela priti na Dtuiaj komisija, sestavljena iz drugih oseb. Je-li tudi lo aprilska sala. S «trokovnjaškegs stališča smatram, da se o Stoletnih kulturnih zakladih ne da razpravljati brez temeljitih znanstvenih priprav, kakor morebiti pri likvidaciji kake krnmarsko štacune.
Bivši centralni arhivi na Dunaju bo zbirk» zgodovinskega materijala od preko štiristolelnega političnega in kulturnega življenja vseh narodov bivše monarhije. Na teh zbirkah so poleg Cehov največ zainteresirani Jugoslovani, posebno Slovenci in Hrvati. Ti so v vseh različnih fazah državnega in kulturnega razvoja bivše avstro-ogrske monarhije sodelovali z vsem svojim bistvom: z monar-
hijo ao stali in padali, ï njo so rostli in sc ra»-vijali. Kal«) hoče porameznik, da oriSe svoje, žil» Ijenje od zibke do zrele svojo dobo brez spomina 1Ш ono. kar ga je vodilo in vzgajalo, obdujalo in je posegalo v življenje in imetek, v rodbinske in druge socialne veri? Toliko važnejše je to za vet narod, to družbo organiziranih jedinic, kjer se » geometrično progresivnostjo množijo pravni, privatni, socialni, politični in drugi odnošaji. Kateri nestrokovnjak more preso liti, kaj krijejo v sebf bivài dvorski in državni arhiv, vojni arhiv, stari komorski arhiv, arhivi bivšoga skupnega finnn&-nega ministi-stv«, ministrstva za notranje zadeve, za nk in bogočastje itd.! Kdor ve, da »e tn nahaja več siotioč m -tolisoč svežnjev, od katerih dobra polovica posega v zgodovino jugoslovanskih narodov, kdor ima vpogled v arhive in pozna njihovo podrobno razporodbo, kompliciranost in skrivnosti, ta vidi ne le važnost teh arhivov, ampak tudi težave y rešitvi problema, kakor izvesti arhivalni: divorçons! K temu pride še zamotan tekst odnosnih Členov mirovnega dogovora, histori-jat raznih obravnav o tej zadevi po mirovnem dogovoru in potre!» strokovnega razpravljanja z avstrijsko, izvrstno naobra/eno in p;-aktično izurjeno komisijo, ki je dosedaj znala eksemplarno zastopati svoje posebno stališče, dn so po možnosti ubrani razkosanju arhivalnih kompleksov. Pri takih razmerah se more podati k razpravi le temeljito pripravljen rodoljubno požrtvovalen strokovnjak.
Notica ljubljanskega lista veli, da misli imeti nameravana komisija za eksperta prof. Jagiča. Vse čast tenm slavistu-velikanu! Toda sklicevati ae na njegov ugled in znanje v razpravi o arhivalijah, katere ne spadajo niti po eni tisočinki v njegov delokrog, ni najboljše spričevalo za one, kateri se hočejo skriti za njegovo wloriteto. Nikjer nismo brali ali slišali, da bi bili Avstrijci rabili v Parizu ali doma germaniste v arhivalnih zadevah. Tudi, ko so sklepali svoj arhiv, dogovor z Avstrijo, niso klicali na pomoč romanistov, ampak njihov zaupnik je bil celo ravnatelj enega dunajskih arhivov. Čehi, Poljaki, Rumuni in Mažari so imeli le arhivalne strokovnjake. — Komisija, katetra je sklenila dogovor aprila 1920. se je tudi sklicevala na avtoriteto prof. Jagiča, in ta se je razveselil, ko je slišal, da pridejo stare hrvaške in srbske listine, katere je on v svoji znanstveni stroki čosto rabil, nazaj v domovino. Toda omenjati slavnega moža v obrambo nesrečnega dogovora, je nelojalno. Skrivali se za filološke avtoritete, ne bi bilo nič druzega kakor vaiati samega sebe in druge. Vestno in patriotično delo strokovno naobražonih ljudi ne potrebuje, da ga krije kaka druga, strokovna avtorilela.
V vsem arhivntnem vprašanju, kakor stoji po razsuiu avstro-ogrske monarhije, je čutlno dr* žauje onih faktorjev, kateri so v prvi vrsti poklicani, dn se brigajo za kulturne interese naroda. Tu v prvi vrsti mislim na domače znanstvene zavode Ln posebno >na vseučilišfene profesorje. Vseučilišč-ni m profesorjem ao pa znani naši kulturni interesi, ki jih imamo na dunajskih arhivih, ne samo historik, filolog, ampak tudi pravnik, celo medi-cint'c in teolog potrebuje, ako pride do zgodovinske strani svoje stroke, gradiva bivših centralnih arhivov na Dunaju za svoje znanstveno delo. Kako da ti mso vrtali in zahtevali od vlade, do se ar-hivalno vprašanje končooveljavno reši v korist naroda?
Držanje centralne vlade bomo lož je nmeU, dasi težko opravičili. Kjer se vodi boj v znamenju strankarskih interesov, zastajajo narodne koristi • Znatno število re'»ratov, spomenic, dopiso« itd. je dobila centralna vlada radi arhivov. Oddelek za izvršitev mednarodnih dogovorov mi pokazal, da je glede arhivov kos svoji naiogi. a niti ministrstvo za prosveto se ni dvignilo na objok-tivno višino, odkoder bi v velikem obzorju vsestransko premotrivnlo, uvaževalo in Izvajalo kulturne naloge in koristi celega troimenega naroda.
Na Dunaju je po ujedinjonju države delovale komisija za likvidacijo. Bili so v njej ljudje, ki sa poznali stvar in poslovanje. Ako bi ti bili ostali pri svojem delu, in ako bi jim vlada bila vsaj toliko zaupala, kolikor zaupa zadnjemu uradniku v svojih ministrstvih .bi bilo danes rešeno tudi ar-hivsko vprašanje in ugled države, ter oeigurani nni-odni kulturni interesi z manjšimi stroški, kakor so jih provzročlll različni drugi eksperimenti, Tako so bili v svojih zahtevah zelo skromni strokovna delavci leta 1919 odstranjeni in deloma p*x stavljeni na cesto — zavoljo osebnih ambicij in partikularnili interesov drugih ljudi. Osebne ambicije in partikularni interesi — zarada —, to je o(fi se*; mogla vi zmaj, ki (»trebil je junaka narolrw pesmi, da nastanejo boljši in zdravejši odnosajH
Komisija, katera bi imela priti un Dun-ij v arhivalnih zadevah, mora imeti — za svoje uspe& no delovanjo — vso strokovnjaško uspo^jMjenoet, jasen smoter in natančen program na sistematično utrjenem temelju. Ako tega nima. tedaj hi hilo vsako sodelovaje ž njo v nasprotstvji z narodnimi interesi.
novico.
p PoHtično-kuIlurna slika iz Istre.
Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine v Borštu pri Trstu je priredilo mi-nolo nedeljo za svoj sklad javno tombolo. Prireditev so na najnesramnejši način motili fašisti. Že pred prireditvijo so zalite-vali, da jih sprejmejo v odbor, da morajo hiti vsi razglasi italijanski in cla se mora klicanje številk vršiti samo v italijanskem jeriku. V nasprolnem slučaju so grozMi s silo, Prireditveni odbor jc tc zahteve odločno odklonil. Na dan prireditve so prišli fašisti zraven in psovali ljudi s «ščavi«, , Dasi niso bili izvoljeni v overovalno knmi-slio in v nobenem oziru pooblaščeni, so
Sbtrn 'fc

■тгт^
prišli fašisti samolastno na oder. Da odbor prepreči izgrede, katerih žrtev bi bili v vsakem slučaju Slovenci, je dal îzklicati številke v slovenskem in italijanskem jeziku. Ljudstvo je bilo do skrajnosti ogorčeno iu je zapuščalo prireditev pred koncem. Ogorčenje je bilo tembolj opravičeno in fašistovska nesramnost tem večja, ker so se na tak način vtikali v prireditev, s katero si je hotelo ljudstvo z lastnimi žulji •zagotoviti pomoč za slučaj nesreče v gospodarstvu. Tržaško fašistovsko glasilo jc idogodek potem še na nesramen način po-[tvorilo in izkoristilo v svoje namene. Fa-Sizem, kakor sc udejstvuje v oevojenih pokrajinah, je evropska sramota.
p Pokrajinske volitve v Julijski Bene-rtji se bodo glasom poročil iz Rima vršile iy zgodnji jeseni tekočega leta.
p Brezpravno stanje na fieki Odkar so f&eîsti s pomočjo italijanskega denarja in Orožja izvršili puč proti zakoniti reški vladi, je oblast na Reki v rokah italijanskega generala Spreafica in raznih kreatur. Vrhovno oblast pa imajo seveda fašisti, ki terorizirajo prebivalstvo in odločajo o oblastvenih nkrepih proti skupnosti in posameznikom. Preganjanja avtonomistov, ki so se zadnji čas znova začela, se nadaljujejo. Ita-Hjanski policijski agenti izvršujejo po hišah preiskave. Kjer najdejo kako številko >Difese«, kaznujejo domače z zaporom. Takso so te dni z mesta odvedli na kvestu-To go. Marijo Marsich, jo tam iztrgali iz rok fjokajočih otročičev in jo za dva dni zaprli. Svojcem avtonomističnih poslance*, ki so se. pred preganjanji zatekli v .iugoslavijo, jje kvestnra te dni odvzela potne liste, da «e morejo na Sušak k svojim očetom, mo-Kem, bratom. Avtonomističnim poslancem, ki so ostali na Reki, hodijo na stanovanje grozit fašistične tolpe in jih pozivat na sedež fašja. Fašistična >Vedetta-£ je priobčila grožnjo proti poslancem zaradi >Difese<. IV tobačni tovarni r^roze delavstvu z italijanski sistemom in % brcami. Z eno besedo: ÎTtalija gospodari v Reki kakor v kaki svoji afriški koloniji. Umevno, da vse nefašistič-tto prebivalstvo s lirepenenjem pričakuje konca te dobe.
p Reka ms*! dvema iredentizmom». — i&vtonomistična *Difesa< prinaša v uvodniku dne 7. t. m. nujen opomin Italiji, naj konča svojo igro z Reko in naj se končno odloči za lojalno priznanje pogodb, ki zagotavljajo Reici — vsaj zaenkrat •— neodvisnost Aneksi ja je s temi pogodbami — vsaj za enkrat — pokopana za obe strani: Italijo in Jugoslavijo. V tem pogledu je vsako zavlačevanje izvršitve pogodb za Reko ubijajoče, a za Italijo v gospodarskem in politične pogledu enako škodljivo. Od takega zavlačevanja ima Italija pričakovati tem manj, ker razen 200 njenih plačancev in drugih koristolovcev vsa ostala Reka naj-odločnejše odklanja aneksijo po Italiji kakor tudi vsako kakorkoli maskirano italijansko nadvlada Štiri leta d'anuncianstva, karabinierstva in fašistovstva so v Rečanih zamorila vsako hrepenenje po >materi.*; Italiji. Ako se bo lojalna rešitev reškega vprašanja še dalje zavlačevala, se bo položaj razvil tako, da se bo začel poleg italijanskega irredentizma z vso silo uveljavljati tudi jugœlovanski irredentizem. Med obema bodo ostali avtonomisti, ki se bodo morali jprej ali slej nagniti na eno ali drugo stran, in da se po vseh izkušnjah z Italijo ne bodo nagnili na njeno stran, je več nego goloto. Reka je bila jabolko spora in sovraštva med bivšo Ogrsko in Hrvatsko, Italija naj pazi, da si z Reko za vedno ne onemogoči zdravega razmerja z Jugoslavijo.
p Sramotno početje italijanskega zdravnika. "V Bobrovem v goriških Brdili se je naselil zdravnik Armando d'Ottone, ki je svoj poklic vsekakor «grešil. Namesto da bi se posvečal človekoljubju, uganja mož politiko, in to najgrše vrste. On tepta naravna čnvstva in svobodo prepričanja tamkajšnjega slovenskega prebivalstva in ga sili v narodno izdajstvom fašizem. Kdor se mu ne pokori, ga prav po banditsko terorizira in kar je najbolj žalostno, ron gre pri tera ua roko javna oblast, D'Ottone je nedavno organiziral divjaški napad na prof. Torčelja, ko je leta imel pre.davauje v Bf-Ijjani. On je izposloval, da je oblast odstavila me-danskega župana Gradnika, ki ni hotel postati fn-šist Ta stvar je priMa v slovanske liste, ki so pri tem primerno ocenili tudi postopanje d'Ottoueja. D'Ottone je nato prišel v Gradnikovo hišo, oblečen v uniformo fašistovske narodne milice in zahteval od Gradnika, da tisto poročilo v tržaški »Rdim ti- démentira. Gradnik je to odklonil, nakar n i jo /.dravnik d'Ottone zagrozil, da ga bodo збНтје možic odnesli v zeleno trnvcx. Gradnikova Sestra ie j» pri teh besedah onesvestila, d'Ottone je pa odšel. fti /. pol ure se je zdravnik vrnil v družbi nadmitelja Josipa Toroža. Le-ta je Gradniku predi» il v podpis že spisau popravek, ki ga je Qradn'k sedaj brej. drugega podpisal. Ta popravek jr potem priobčila »Kdinost«. Sedaj list celo fctvar a etikra! osvetljuje in dostavlja : »Kakor Rlišimo. je pod pritiskom tega tiran* briškegn ljudeh i ode topil tudi župan v Biljani in bo po vsej t rjetnosU zavzel njegovo mesto faSiet Juša, Vi je I I svoječasno navdušen »Sokol'.
P Novi most cc« Tilmcnt pri I^itisani so dne § t. in. svečano blagoslovili. Most stoji prav nn liste--i mestu kakor prejšnji, ki vj ra bili porušili b priliki avstrijskega navala.
p Santonmer v riekKskn» cavoda. V Tere-r,i!jBTiekom zavodu v Trate м )e 7. t. m. vrgla i« tretjega nadstropja na dvorišče 17Mim gojenka Lncila li.TZZB in Mešala z razbito črepinjo mrtva. Bila je že dalj časa vedno otrâna. Kaj jo jo gnalo
v smrt ni znano.
' «'i -i-,,
štajerske novice.
$ V Račah pri Mariboru ie dne iS. t
m- popoldne uničil požar trem posestnikom vsa poslopja. Na mesto nesreče je prihitelo 8 požarnih bramb m tem se je zahvaliti, da ni postalo pol vasi kup razvalin. Škoda se cent nad 2 milijona kron, ponesrečenci so bili le pa deloma zavarovani zato so reveži pomoči nujno potrebni Kako je nastal požar, se dosedaj še ni mogle dognati.
J Celje. Orglarska šola Šteje letos 24 goîetwev, med temi 9 tretjeletnikov, ki so ogiašeni k letošnjemu izpitu. Na novo se poučuje slov. pravopis, cirilica in računstvo, S& bodo mogli gojenci kot organisti opravîjati službo pri občini ali kakem clrvgem zavodu. Vsi rčenci se udeleže oziroma priredijo koncert v Motniku dne 10. julija ob priliki 500 letnice ustanovitve tega trga, rojstnega kraja vodje orglarske šole Karola Bervarja.
š Otvoritev sezone v Rogaški Slatini. Dasi je začetek poletne sezone pri nas oficielno že 1. maja, se jo tudi letos šele do desetega nabralo do-voljno število gostov, da je zdaj možen popolni se-zonslđ obrat. Štirinajstega je prispela tudi godba, in sicer letos prvikrat ljubljansko divizije, H jo bo osebno vodil g. dr. Čerin. Ni treba povdarjati, .da je Slatina, letos ob preugodnem vremnn dvojno krasna. Kakor v začetku zdraviliške dobe vsako leto, odkar je to sijajno podjetje v naših rokah, je tudi letos posebno številno zastopana slovenska družba, «estoječa osobito iz tistih (drž. uradnikov in drugih javnih nameščencev, častnikov in duhovnikov), ki hočejo opraviti svojo zdravljenje. Se dokler imajo pravico do polovičnih olajšav in popustov zadnje, sezon«.
—	Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v Sv. Vidu nad Ljubljano za šol. leto 1923—24. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemn poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinari-jal v Ljubljani. Prošnji naj so priloži: 1. krstni list, 2. izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker namerava učenec vstopiti v gimnazijo. Starši ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 14. junija t. 1. Z ujimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Datum sprejemnega izpita bo naznanjen na rešeni prošnji. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 15. maja 1923.
—	Kmetska zveza na Mirni ima na Binkoštni ponedeljek po prvi sv. maši svoj redni občni zbor v prostorih izobraževalnega društva. Člani in vsi somišljeniki SLS se vabijo, da pridejo.
—	Lurški romarii 1. 1908. iz Ljubljane imajo v petek ob 5. na Rožniku sv. mašo. Vdeležitc sc vsi in vse petnajstletnice lurskega romanja. Povabljeni tudi prijatelji!
—	Imenovanja v zagrebškem geldali-šcu. Imenovani so v zagrebškem Narodnem gledališču: za upravnika v V. čin. razredu Julij Benešić, za ravnatelja drame dr. Branko Gavela, za ravnatelja gledališke uprave Jos. Bah, za blagajnika Gjuro Žirovčič.
—	Pogreb Vorovskega. Truplo umorjenega sovjetskega zastopnika Vorovskega so odpeljali iz Lausanne preko Curiha in Berlina v Moskvo. Krsio spremljata dva zastopnika ruskega poslaništva v Berlinu.
V vseh večjih švicarskih mestih, skozi katere je vozil vlak, so lokalne komunistične organizacije priredile žalen sprejem na kolodvorih.
—■ Okrevališče na otoku Rahn. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je začetkom aprila razpisal za svoje okrevališče na otoku Babu mesto oskrbnika in bol. etrežnika 1er kmalu nato razglasil v ljubljanskih dnevnikih vest, da 1к> to okrevališče takoj olvorjeno, kakor hitro se mu bo določil oskrbnik oz. ekonom. Minula jo skoro že polovica maja, ko je življenje v merskih zdraviliščih že zdavnaj oživljeno, a o otvoritvi okrevališča na Rabu ne duha ne sluha. Mar se bo zavlačevalo to zadevo ves v neskončnost? Sedaj je čas, ko bi no t"žkili boleznih okrevnjočim to milo pomladno jnžno podnebje največ koristilo! Radovedni smo, kje je ovira. — saj rok za vlaganje prošenj je jk>-tokel že pred enim mesecem in vendar še vedno čakamo? Dvomimo, da bi ee ne priglasili sposobni prosilci, — torej? Vprašamo tem polom okrožni urad, ki je vzdrževan iz samega delavskega denarja, kaj je r. zadevo In zahtevamo takojšnjo otvoritev okrevališča na otoku Rabu, ker smo zdravljenja ob morju menda ravno tako potrebni kot паП go-spodarji-kapitalisti, ki ai ta luksus lahko privoščijo, dočim smo nri dobri le /a delo in za bolewul — Del a vci-zav n ro vanev
—	Jugoslovanska mornarska akademija. Kralj.je podpisal ukaz o ustanovitvi mornarske akademije. Na akademijo se bodo »prejemali dovršeni srednješolci, ki se bodo »obrazuvali za mornariške častnike.
—	Is Šmarja. Prvi torek po ргшикп it« .Fîwjiroa sc je vršil v Šmarja običaj«! spomladanski sejm. Goveje živine se je malo prignalo naprodaj. Seveda travniki lepo kažejo, zato pa je bita tem dražja plemena živine. Sklenilo se je le malo kupčij. Tudi kramarji so slabo opraviK. NaSi ljudje itak \ег ▼ Ljubljani kupujejo. — Meso je po 80 K kg, pa slabo; boljše kose роИђајо naši mesarji v Ljubljano, za domačine pa pravijo, da je v»e dobro. — Zadnji čas so dobile tudi stranske vasi električno razsvetljavo. Semtertja nam nova luč malo pomaga, a smo je vendarle veseli.
—	Prostovoljno gasilno društvo na Larerri priredi dne 8. junija 1028 veselico na vrtu g. Ogri-na na Lavera.
—	Slovenske planit«^» društvo ротоба: I odrom na objavo pokrajinske nprave v dnevnem io-sopisju glede turistovskega prometa na obmejnih vrhovih v letošni turistovski seriji opozarja Slov. planinsko društvo občinstvo, da je Osrednji
4. P. D. izdal za svoje člane lične izkara>V;r « -otografije, ki se dobivajo v njegovi pisari Ljubljani, Kralja Petra trg 2, po 6 Din komad. — Vpisnina je določena na 8 Din, članarina za 1923 pn na 12 Din. -— Otvorjene so sledeče koče: Spodnja koča na Golici, Valvazorjeva koča na Stolu, koča v Kamniški Bistrici in koča na Veliki Planini. — Hotela Sv. Janez in Zlatorog ob Bob. jezeru sto oskrbovana с.г1о leta — Aljažev dom v Vratih, Cojzova koča na Kokrskem sedlu in koča na Kamniškem sedla se otvorijo na Binkoštno sobota
—	>Smodnišnira« v KandijL Trgovec K. v
Kandiji ima tudi razprodajo eksplozivnih snovi kakor: smodnik, patrone itd. Mož se pa ne briga za nadovne predpise in ministrsko naredbo z fine 17. maja 1891, ki jasno govori, da morajo biti stvari eksplozivnega značaja oddaljene od človeških bivališč ter so smejo donašaU v trgovino največ po 3 kilograme. Trgovec K. ima namreč celo zalogo teh stvari snravljeno v skladišču pod trgovino. Jasno je, da M povzročila eventualna eksplozija velikansko perročo nelo za njegovo hišo, temveč za vise hiše v obližju in todi za onkraj Krke se nahajajoče Novo mesto. — Upamo, da si bo pristojna oblast zadevo ogledala od bližje, storila primerne korake in rešila ljndi upravičenega straha in razburjenja.
—	Zadržavanje roparskega morilca Paskije-viča. Reška policija doslej na Reki aretiranega zagrebškega roparskega morilca še ni izročila našim oblastem in zahteva menda v zameno nekega Tijana, ki je pred meseci na Reki ub: ejiega fašista in nato pobegnil v Jugoslavijo. Paskijeviča zaslišuje na Reki sušaški policijski načelnik dr. Bedekovič. Kakor se je izkazalo, Paskijević v svojih izpovedih veliko laže. Tako se je izkazalo, da je kot svoja sokrivca navedel dve napačni imeni. Stjepan Kralj že dolgo Redi v mitroviški kaznilnici, Viktor Jeličič pa sploh ne eksistira. Pač pa je oblast sama izsledila enega sokrivca, nekega Franja Mikoča iz Bakra, znanega zločinca. Mikoča so v Bakru zaprli, a se je že naslednji dan v zaporu obesil, kar njegovo krivdo le potrjuje.
—	Tatvina v Trstn. Dne 15. maja tekočega leta je bila Jakobu Kmetiču- trgovcu iz Trzina, v Trstu ukradena listnica z 1000 Din, 100 lir in ček št 56.121 na banko Crédita Italiane v Trsta gla-sečo se na 5300 lir iu potni list izdan od ljubljanske policijske direkcije.
—	Vlomi in tatvine. Kolo je bilo ukradeno Ka.rolu Pančurju v Kamniku- Kolo je znamke »Pnclu, vredno 2000 Din. — Dne 20. npriia t. L je bito vlomljeno v kaščo posestnik» Jakoba Vesela v Pirkunici. Tat je odnesel 30 l sadjevega žganja in drugegra bla-
v vrednosti 21362 K. —- V Ljubnem so bili okradeni Franc (4rošelj, Lenart Močnik, Frančiška Pfeifer in župnik Frančišek Ju-v;m. Nikoli) Kovaku je Pretoki so vlomilci odnesli raznega blaga v vrednosti 8740 K.
—	Sanionmor. V Novem Sadn se je obesil zidarski mojster Jožef Spitz. Njegova družina domneva, da je to storil zato, ker ob sedanjem pomanjkanju denarja ni mogel dobili potrebnih vsot, da bi dovršil razne zgradbe, ki jih je imel v dolu. Pretresljivo je, da si je pred 12 leti tudi njegov oče, stavbenik Viljem Spite, s saniouraorom končal žis'ljenje. ne da bi se hilo kdaj zvedolo, kaj ga jo prignalo do tega koralca.
—• Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev, 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
Gospodarstvo,
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Na podlagi izkaza Narodne banke z dne 8. maja smo imeli za 5.534.1 OS.230 dinarjev papirnatega denarja v prometu. V enera tednu se jc papirnat denar pomnožil za 74.935.470 dinarjev.
(S Žitni trg. V Vojvodini so na žitnem trgu bledeče ccnc: pïcnica 452.50---455 Din, pScnična moka ït. 00 685 Din. St. 0 675 Din, oves 285 Din, ječmen 300 Din, fižol 493.50 Din, rž 370 Din, mekinje 150 Dm.
g Cene žitu v Češkoslovaški. Cene so v čc-škoelov. kronah sledeče: pšenica 160—180, rž 110 do 120, ječmen 130—145, oves 140—147, jugoslov. koruza 130—132.
g Razstava v Novem Sadi'. V Novem Sadu , ee bo vriila od 10. avmvjta do 10. seotembra t 1.
razstava- Razstaviti smejo tmfi Inozemsko tvrdkn, ki imajo v naši državi protokolirana zastopništvu Razstavljalci naj v pošljejo awojn prijave najkasneje do 31. maja t L razstavnem« uradu (Novi Sad. FntoSkn ulica št. 65).
g lire« blaga ti Perorja. Kakor je stane, aa ftancoske vojne vlaeti koj po izvršeni okupacij prepovedale prost fatvoz iz Rurske oblasti. Ker ja imela naea država dobaviti ia imenovane oblasti velike količine mateorijala raznih vrst, ki je Ul naročen na račun reparacij, bi ta mera francoskih vlasti zadela v prvi vrsti naše državne interese namesto Nemčije. Zbog tega eo so dala našemu poslaništvu v Parizn navodila, da posreduje pri francoski vladi, da ae za jamči prost izvoz iz Rurske oblasti vsega matorijala, ki je bQ naročen za našo državo bodisi v naturi, bodisi proti gotovini. Kakos poroča naše poslaništvo v Parizu, se je vpra&tnj« našega izvoza iz Rnrske oblasti po voljno rešila g Draginja na Mažarskem. Zaradi padanja mažarske krone draginja v Budimpešti neprestano narašča. Moška obleka stane 100 do 130 tisoč ma-žarskih kron, žensko 4*tk> 200 tisoč, čevlji 40 tisoi 'wsu. Ženski klobuk 6000 kron, rokavice pa 20 Kron. A vse tako kaže, da pojdejo cene še
S Iïvot rnskega žita. Iz Moskve poročajo» Trgovski in obrtni vestnik moskovski se bavi z nspehom izvoza ruskega žita, Ici znaša doslej 25 milijonov pudov ter konstatira, da «e rusko žito ugodno rcuspečava na evropskem trgu. Pri žitu, ki se izvaža na Finsko, Dansko in Nemško, >» prizna v« njegova izvrstna kakovost, ki bo odprla niskwmu žitu pot v Skandinavijo, na л-aško, Angleško ter v druge dežele. Izvozn žita se pripisuje znaten pomen, ker izvosz ne bo samo dvigal cen krušni moki, ki zastaja na domačem trga, ampak olajša tudi prodajo žitnih zalog iz lanskega leta, ki se doslej §г niso porabile ter se tako oživi rusko poljedelstvo. Poleg tega bo imel izvoz ugoden vpliv na razvoj ruske industrija
g Znižane vozne t-ene za semenj r Paclovt —* Ravnateljstvo južne železnice je dovolilo za tovore namenjene na vzorčni velesejm v Padovi 50 odstot znižanja običajnih tovornih tarifov. Velesejm se vrši od h. do 15 junija t L
BORZA.
Zagreb, 16. maja (Izv.) Devize: Pešta 1.89 do 1.8250, Berlin 0.22—0.2250. Italija 4.68—4.6950: London 446.50—447, Newyork 95.75—96.25, Paris 6.4250—6.45, Praga 2.88—2.8875, Dunaj 0.1353 dc 0.1360, Curih 17.40—17.45, Varšava 0.2025—20.60. Valute: dolar 94.50—0».25.
Ourin, 16. maja. (Izv.) Devize: Pešta 0.1050, Berlin 0.0126, Italija 26.95, London 25.68, Newyork 555, Pariz 37.05, Prag* 16.55, Dunaj 0.007825, So fija, 4.45, Zagreb 5.75, Varšava 0.014. Valute: n. a. krona 0.007825.
Dunaj, 16. maja. (Izv.) Devize: Pešta 12.70, Berlin 1.55, Italija 8416, Ixmdon 32970, Newyork* 71005, Pariz 4704, Praga 2117, Curih 12735, Sofija 570.50, Zagreb 734, Varšava 1.65.
lj Poroka. Dne 16. t. m. sta bila na Brezjah poročena predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Janko B a b n i k in notarjeva vdova gospa Marija G r u n t a r rojena Arrigler.
lj S pota. Šolskim izletnikom jc nekdo svoj čas že napisal nekaj opozoril. Naj sledi še to-le: Oni izletniki in njih voditelji, ki ob povratku preidejo na drugo progo (n. pr. z gorenjsk« na trii-ško). naj skrbe, da obveste tudi dotičnega postaje-načelnika, ako tega ne izvrši obratno vodstvo v Ljubljani, drugače imajo lahko bridke sitnosti. Izkušnja učil — Dobro bi bilo, ko bi se ljubljanski zavodi, predvsem srednješolski in višji dekliški, mogli pravočasno porazgovoriti, da bi ne imeli izletov isti dan mladeniči in mladenke. Naj se ne reče: Kaj sitnarite! — Vodstvo mladenk ima ob takih prilikah uprav vsled tega mnogokrat ne-male težave. Pri enem zadnjih izletov eo se nekateri malo bolj odraščeni mladeniči zlasti na eni postaji ob prihodu večernega vlaka ob dekliškem vagonu kaj zoperno obnašali. Mladenke od njih niso dobile dobrega vtisa- Četudi so nekateri prekršili ono naredbo, ki zabranjuje ob izletih alkoholne pijače, smo vendar morali reči: ti fantje (zaveda ne imenujemo) nimajo srčne olike; zato se pa pri njih pogreša zunanji takt v govorjenju in obnašanju. — Nadzorstvo iuia v družbi takih razposajencev pač nelahko nalogo, če jo vrši.
lj Zveza uradnic in trg. nastavljenk (Krekov« prosveta) ima jutri, dne 18. maja sv. mašo м Rožniku ob 6. nri zjutraj. Vse članice in prijatelj društva iskreno povabljeni. — Predsednica.
lj Trgovcem! V nedelja dne 20. t. m. na Bin-košti smojo biti radi sv. birme trgovine odprte, od 7. ure zjutraj do 12. opoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Gremij trgovcev obvešča o tem vbc svoje člane. — Načelnik.
li Kolesarska nadlogo. PiSeio nam: Kaj po' tnaga, čc razglaša policijsko ravnateljstvo po vech listih navodila za kolesarje, če pa so In ostanejo ti rcce.pli samo na papirju. Ravno kolesarji so postali zadnje čase prava, egiptovska nadloga isi naše ulice. Pravzaprav niti ne za nlice, ampak ra drevorede, zlasti pa za trotoarje. — Nedavno sem prišel v konilikt s predrznim kolesarjem, ki jc vozil vdirn sredi — «Zvezde«. — Najrajši vozijo kolesarji po ozkih ulicah, n. pr. po Nunski, kjer hodi zlasti mnogo šolskih otrok. Vožnja jc tam seveda prepovedana. Po cesti pa nadležni kolesar sploh ne pelje, ampak po trotoarjih. Го imam priliko opazovati vsak dan, n. pr. ob belgijski vojašnici v Kravii dolini, na Dunajski cesti, in kai vemo, kaj šc. — Policiisko ravnateljstvo nrosimo odnomočL
fftev. Т1П.
"ULOVKNEU, Ш>' 77.

lj Štedenje z vodo v Ljubljani. Občinski »vet
fc sklenil /.višanje pristojbin za večjo porabo vode, (la bi prebivalstvo bilo na ta način primo-rano začeti varčevati tudi z vodo sa neobhodno potrebno porabo. — Kaj pa aa nepotrebno? Tak« vidimo na sokolskem telovadišču tam v Kravji dolini dnn na dan izbrizgavatl ogromne curke vode r a zasejano nemško travo, ki Sokolom noče zelenti, četudi so jo baje ia drag denar —» 7000 jugosL kron — naročili iz Nemčije. Upam«, Ja obstoji ondi nepokvarjen vodomer, ln da bo »orabo vode ondi tudi pošteno plačana, ne aamo >ndi, kjer si skoplje druge vrste častiti prebivale« ljubljanski svoje zapraSene ode.
lj Avtomobilska nesreča. Dne te. maja 1928 ob pol 8. uri zjutraj se je na Celovški cesti zgodila nesreča. Družba se je peljala % avtomobilom proti Gorenjski, toda pred Slepim Janezom je avto zavodi v brzojaven drog. Avto se je razbil, Gospoda Zamljena eo pa močno poškodovanega prepeljati r bolnišnico.
lj Društvo »Soča« nam rtaznaja. da predava f soboto dne 19. t m. točno ob pol 9. uri zvečer r salonu pri »Levu« Gosposvetska cesta, delegat mlnlstr. financ gosp. dr. Karol S a v n i k o temi »Sedanjost in bodočnost naše iinanSne uprave«. Ker predmet, o katerem bo razpravljal prvovrsten strokovnjak, zadevlje v živo vse plasti našega naroda, osobito pa še vse trgovske kroge, pozivlje Bremij trgovcev v Ljnbljani vse svoje Slane, da se udeleže tega predavanja. — Načelnik.
lj Tedenski zdravstveni iskat. Od 6. do 12. maja 1923. je bilo v Ljubljani rojenih 25, naknadno prijavljeni 2 rojstvi; umrlo je v tem času 26 oseb, naknadno prijavljena 2 smrtna slučaja, od teh je bilo 14 oziroma 2 tujca. Vzrok smrti v 2 slučajih življenjska slabost, v 8 jetika, v 1 griža, v 2 zastrupljene rane, v 1 možganska kap, v 2 srčna hiba, v 8 rak, ostalo druge bolezni.
I] Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 6. do 12. maja 1923 so bili v Ljubljani naznanjeni 8 slučaji škrlatice in 1 slučaj griže.
lj Oddaja košnje »Jeiutta-riee« Podpečjo, ki meri 176.433 kvadratnih metrov, se vrši dne 27. maja 1923 ob 3. nri popoldne na lien mesta.
lj Zavitek s barvami je nekdo dne 1. maja pozabil v trgovini Zibert v Prešernovi ulici v Ljubljani. Dobi ga istotam.
Cerkveni vestnik.
e Proglasitev papeža Pija X. za svetnika se bo, kakor poročajo, kmalu zgodila. Papežu se pripisujejo že za časa njegovega življenja mnogi čudeži, še več pa po smrti. Slučaji so silno zanimivi in se je papež svoje čudežne moči dobro zavedal; bil je pa tako ponižen, da je strogo prepovedal o njih sploh govoriti. Nekoč je človeku, ki ga je slavil kot svetnika, šaljivo dejal: »Ne, jaz nisem svetnik (un santo), ampak samo krojač (un sarto).< — >Po-stulator causaec je benediktinec don Pie-rarni, opat pri cerkvi svete Praksede.
o Japonska in vatikan. Glasom poročil H Toklja, je poslanska zbornica odklonila postavko 114.000 jenov za ustanovitev poslaništva pri sv. stolici. Postavko je vrgla opo-iloija ia strankarskopolitičaih namenov, ki jih je pa spretno prikrila z verskimi razlogi, češ da bi trpela veljava japonske ccsar.ske hiše in domača vera, ako bi se priznal rim-eki papež in njegova vera. Spričo teh argumentov se niso upali glasovati za postavko niti pristaši zunanjega ministra. Znani katoliški častnik Yamamoto, ki je svoj čas jpremljal v Rim japonskega prestolonaslednika, je šel nato k zunanjemu ministru s katoliškim katekizmom v roki ter mu pokazal, kakšne dolžnosti nasproti svetnim oblastem ači katoliška vera. Prišlo je zraven še več ministrov in poslancev, ki so vsi odobravali «tališče katoliškega nauka S tem se je doseglo vsaj toliko, da so govorniki omenjali papeža in katoliško cerkev z največjim spoštovanjem. Zveza mladih katoličanov je pa Izdala brošuro, v kateri jc izpodbila razloge opozicijo in laži budističnih svečenikov o papežu in katoličanstvu. Vlada je dala to brošuro na lastne stroške razposlati vsem poslancem, a budistični svečeniki so kupili Ï5 Izvodov.
o Gerarchla Cattollca, papeski letopis "3 L 1923. je pravkar izšel. Glasom podatkov v letopisu šteje katoliška cerkev tačas 14 patriarhatov, 216 nadškofij, 927 škofij, 609 tit sedežev in 27 opatij. Pod Pijem XI. se je nstanovilo 10 novih škofij, 3 apost. delegacije, 15 apost. vikarlatov, 9 apost. profektnr in 1 opatija. Umrli so lani 3 kardinali, 2 patriarha, 54 nadškofov in škofov.
Socialni vestnik.
s Nova kolektivna pogodba poljedelskih de-faveev na Slovaškem. V Bratislavi se baš vrše pogajanja glede nove kolektivne pogodbe med zastopniki slovaškega poljedelskega delavstva na eni ter med poobloščenci veleposestnikov na drugI strani. Pogajanja, ki jih vodi slovaška ekspozitura poljedelskega ministrstva, ngodno napredujejo. Pričakovati jo v par dneh popolnega sporazuma med delavci in delodajalcu Kakor je sklepati iz dosedanjih uspehov, bodo mezde reducirane za 20 io 25 odstokov proti mezdam lanskega leta.
s Drlo ameriških otrok. To poročilo, ki ga je Izdal washingtonski departemont deh, je v Zadi-njenih državah 1,060.838 otrok od 10. do 16. leta, ki si sami služijo kruh. To ogromno število Je približno dvanajstina vse mladine te starosti ln niso všteti otroci pod 10. letom, dasi v Zodinjenlh državah rabijo v poulični trgovini mnogo otrok v nežni tlobi. Od vsega števila je 185.387 otrok zaposlenih po tvornicah, v katerih so izdeluje bombaževimi, svila, volna; v konfekcijskih tvornicah ter v podjetjih za izdelovanje cigaret.	........ "
Narodno glsdlšče.
DRAMA.
Četrtek, 17. maja: Ob 8. zvečer »OTHELLO*. — Red D.
Petek, 18. maja: Ob a zvečer »KAB HOČETE.« —
Red E.
Sobota, 19. maja: Ob 8. zvečer delavska piedstva po znižanih cenah »UGRABLJENE SABINKE«. — Izven. Nedelja, 20. maja: Ob 8. zvečer »KAR HOČETE«. — Izven.
Ponedeljek, 21. maja: Ob 8. zvečer »OTHELLOc. —- Izven.
OPERA.
Četrtek, 17. maja: Ob pol 8. «večer »EVGENIJ
ONJEGIN«. - Red B. Petek, 18. maja: Zaprto.
Sobota, 10. maja: Ob 8. zvečer slavnostna predstava na čast češkim gostom, »GORENJSKI SLAVČEK«. — Izven. Nedelja, 20. maja: Ob 4. popoldne mladinska predstava za birmance, »JANKO IN METKA«. — Izven.
Ponedeljek, 21. maja: Ob pol 8. zvečer »MEFISTO-FELES«. — Izven.
Pri predstavi »Onjeghta« dne 17. t m. poje
vlogo kneza Gremina g. Zathey.
Prosveta.
pr Ljudski koncert v Bohinjski Bistrici tn na Jesonicah. Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane priredi na binkoštno nedeljo dne 20. maja velik koncert v Bohinjski Bistrici na vrtu hotela »Triglav«, ponedeljek 21. maja pa na Jesenicah. Začetek obeh koncertov je ob 4. uri popoldne.
pr Športni pes. Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani je začel izdajati svoje glasilo »Športni pes«, katerega 1. številka je ravnokar izšla. Člani prejemajo list brezplačno. Uredništvo lista je v Ljubljani, Poljanska cesta 59.
r Samomori v češkoslovaški armadi so
poglavje, ki zlasti zadnji čas vzbuja pozornost čeških zdravnikov in sociologov. Statistike lz poslednje dobe ni, a videti je, da je ravno v zadnjem času število vojaških samomorov nenavadno naraslo. V prvih treh letih češkoslovaške republike se je po službenih podatkih dr. Vinarja usmrtilo 164 vojakov, in sicer: 39 iz strahu pred kaznijo ali obsodbo. To bi bil torej vzrok čisto vojaškega značaja. Običajno je šlo za kazen zaradi tatvine, denarne poneverbe, dezertacije itd. V pretežni večini pa niso imeli samomori nič skupnega z vojaško službo, zakaj 38 vojakov se je usmrtilo zaradi nesrečne ljubezni, zaradi nesrečnih družinskih razmer 21, zaradi živčne in duševne bolezni 24, zaradi spolne bolezni 12, zaradi tega, ker so se naveličali živeti, pa 8 vojakov itd.
r Radiotelcgreflranje barvnih podob. Kakor poročajo londonski listi, si je dala General Natio Company v Londonu patentirati nov izum, s katerim bo mogoče pošiljati obenem z brzojavnimi in telefonskimi poročili tudi podobe dotičnih predmetov, in sicer ne samo nepremičnih, temveč tudi živih, in to v izvirnih barvah, tako da ne bomo samo slišali pevca, govornika, orkester, temveč bomo tudi videli podobe dotičnih oseb.
r 15.000 glav govejo živine poginilo. Iz Bukarešta poročajo: Zoo tehniški inšpektorat je sporočil zastopnikom tiska, da je strupena muha, po imenu columbaca, ki se pojavlja ob Dunavu na severnem Srbskem, podpirana po močnem vetru, priletela v rojih kakor oblak v oltenski okraj v južnozapadnl Rumunski ter usmrtila poleg mnogo divjih živali skoraj 15.000 glav goveje živine. Omenjena mulia je pičila tudi nekaj oseb, ki so v kratkem na zasirupljenju krvi umrli. Med tamošnjim prebivalstvom vlada veliko vznemirjenja zaradi tolike izgube, zakaj nastalo je veliko pomanjkanje vprežne živine pri pomladanskem poljskem delu.
V odločilnih krogih so mnenja, da se mora izvoz goved popolnoma ukiniti. Oblasti so pa vse potrebno ukrenile proti opisni muhi, ki se ni že od leta 1700. pojavila v tako velikem številu ko lelos.
r Zvonove sahtevajo nazaj. Katoličani češkoslovaške republike so sklenili pričeti akcijo, da jim vrne avstrijska vlada zvonove, katere so med vojsko odpeljali s Češkega in so do danes ostali nepoškodovani.
r Predrznost kitajskih roparjev. Iz Hong Konga poročajo 15. t. m., da se je tisoč roparjev približalo mestu na 10 km. Zahtevajo 150 tisoč dolarjev in vojnega materiala. Mesto je zahtevo odklonilo. Tujci so vznemirjeni, ker se boje neredov. Vlakom, ki vozijo med Pekingom in Hong Kongom, so priklopljeni vozovi z vojaki in strojnimi puškami.
r Nadvojvoda Evgen se poroči. Bivši nadvojvoda Evgon se je odpovedal časti velikega mojstra nemškega, viteškega reda. Za njegovega naslodnlka jo izvoljen redovni veliki kapitnlar škof Norbert, Klein v Brnu. Kakor vedo poročati nemški listi, namerava bivši nadvojvoda Evgen Rtopiti lz vsoh redov ln se poročiti z neko grofico.
r Kako se preživlja Rooeveltova vdova-Te dni je v noki majhni newyorskl kavarni nastal ogonj. Gostje in uslužbenci ro izgubili glavo, lastnica kavarne pa jo ostala hladnokrvna in jo dala takoj primerne nkazo, tako da je bil ogonj, ko so prišli gasilci, že pogašon. Pri tej priliki se jo pa zvedelo, kdo jo lastnica kavarno. Gospa jo namroč kot prvo ukazala: »Snemite s steno sliko mojega moža ln jo odnesito na varno!« Tn slik» je pa predstavljala bivšega predsednika Združenih držav Theodorja Rosevelta. Sedaj ves Newyork občuduje vrlo vdovo, ki se
po tako sijajni usodi nt obotavljala prijeti aa pošteno delo, da se proživL
r Nova ftidoveka naselbina v Argentiniji. Iz Entre Riosa poročajo: Poleg naselbine, ki so jo nedavno ustanovili bliže San Salvadorja, se vrše priprave za novo naselbino- ki bo imela cvetočo bodočnost Nova naselbina se imenuje »Campo Šarite« in meji na naselbino Lukas ln Santo Juano. Ustavitelje omenjene naselbine sta baron Hirsch ter hipotečna banka Konkordla. Cena znnša 200 pesov ia hektar. Plačilni pogoji so jako ugodni. Zahteva se namreč po 1000 do 2000 peeov po obsežnosti zemljišča. Polovico vse kupne cene bosta plačala ustanovitelja v šestih letnih obrokih, a drugo polovico v polletnih obrokih v teku 32 let.
r Kje umirajo sloni? To je vseknko zanimivo vprašanje In se zadnji čas bavi ž njim časopis »Scientlfic American«. Trdi se namreč, da ni doslej še nihče našel mrtvega slona ne v Indiji, ne v Afriki. Med mnogimi afriškimi rodovi prevladuje domneva, da te živali sluteče bližajoči konec, poiščejo skrit kotiček v gozdni goščavi, kjer poginejo. Potniki in razni raziskovalci so se trudili, da bi našli taka mesta, njih napor je bil zaman. Vsa ta reč ima pa tudi praktično ozadje, zakaj kdor W bil tako srečen, da bi odkril to tajnost, bi našel upoštevanja vredno množino slonovine, ki Je dragocen material, čigar vrednost stalno raste.
r Cestni rod za pcšce v Gradcu. GrnSko policijsko ravnateljstvo je izdalo cestni rod aa pešce, ki stopi v veljavo s L junijem t 1. Glasom novega reda smejo pešci hoditi izključno le po hodnikih, nikakor pa no po sredi ceste. V posebno prometnih in ozkih ulicah morajo iti pešci v eno smer na desni v drugo na levi strani. V vrsti smejo iti po hodnikih kvečjonm po dve oeebL Vsi prestopki ee bodo kaznovali z globo ozir. za-porom.
r Sprejem na vseučilišče brez mature. Pruski naučnl minister je odredil, da so smejo pošlo j posebno nadarjeni ljudje, ki so v službi ali drugače dokazali svojo sposobnost, a jim življenjsko razmere niso dovolilo, da bi bili dovršili srednjo šolo, sprejeti na vee-nčiliščo brez mature.
Iz ljubljanskega obč. sveta.
Na izredni *> seji občinskega sveta je predlagal obč. svetnik Pire sledečo resolucijo:
Kakor poudarjamo na eni strani našo odločno zahtevo po najširši samoupravi (avtonomiji) občin, ker smatramo to pravico občin za eno najvažnejših, ki daje razmaha vsem silam v narodu in vpošte\j. potrebo posa.neznika v večji meri kakor zamore država, tako na drugi strani pritrjujemo, da ta samouprava ne more biti neomejena, ker priznavamo državi suverene pravice. Gre torej za to, da se razmerje med državo in občino čim najlepše iu sporazumno uredi. Priznavamo državi nadzor-stveno pravico, a modra država ne bo raztezala te svoje pravice na to, če so sklepi o' č. sveta primerni, ampak na to, če so v skladu z zakoni, ker le na ta način se morejo razgibati v občini vse sile, ki hočejo dobro svoji občini. 7.ato pa odklanjamo vsako kuratelo, ki gre preko takega nadzorstva.
A država ne sme imeti samo pravic do občine, ampak naj se zaveda tudi dolžnosti, to ie drsiva naj ne bo kurator in policaj, ampak mojri, dobrohotni svetovalec in pomočnik. Dobra uprava občin ozirajoča se na vse stanove je n"'boljša garancija za moč države.
Če se ozremo na razmerje, ki vlada zadnji čas mod drž. oblastmi in ljublj. občino vidimo, 'a se je vlada pač še posluževala nadzors'venih pravic, da v mnogih slučajih je šla celo preko zakona, a za pomoč so bila njena ušesa glulia in roke prazne. Res io, občinska uprava je dolžna skrbeti zase, za svoje polrebe in so zahteve po denarni porrr~: neupravičene, če se raztezajo na potrebščine, kn'ere mora občina v lastnem delokrogu oskrl^eti. A za delo, ki ga vrši občina v prenešenem delokrogu to je mesto države, za te pač občina upravičeno zahteva vsaj delno povračilo. Poglejmo številke iz 1. 1922.
a)	Troški prenesenega delokroga (vštevši obrtni in vojaški urad) so znašali v letu 1922 dinarjev 3,005.568.23. Po preračunu mestne občine odpade od skupnih upravnih stroškov 43.63 odstot na posle prenešenega delokroga, torej dinarjev 1,311.329.42.
b)	Troški za posredovalni urad: 41.254.69 dinarjev.
c)	Troški za stanovanjski urad 206.009.30 dinarjev.
d)	Mestna pehotna vojašnica 77..930.40 Din.
e)	Topničarska vojašnica, vojaški erar plačuje sedaj letne najemščine 10.581.90 Din. Troški vzdrževanja so znašali v letu 1920 25.891.35 Din.
f)	Licej 548.340.67 Din.
g)	Strokovno šolstvo 74.681.57 Din.
Te številke nam pričajo, da velja občino delo ki ga vrši mesto države najmanj pet miljonov kron letno. Ne glede na to, da jo čaka še regulacija Ljubljanice, kl bo stala najmanj 25 miljonov dinarjev.
Ce pa pogledamo finančni zakon za leto 1922-28 tedaj pa vidimo, da razven vsote 500.000 Din za oddajo zemljišč sa univerzo, poštno direkcijo in trgovsko akademijo, ter vsoto 305.000 za odkup hiše za poštno direkcijo ni nobenih postavk, ki bi prišle v prid mestu kot takemu. Torej ne samo, da občina ničesar ne dobi za delo, ki ga vrši imenom države, ampak tudi nima pomoči za deln, ki so nujno potrebna, to jo regulacija Ljubljanice in zidava hiš. Stanovanjska beda nam trka na vrata, občina sama ji ne bo kos. Prva zahteva v tem oziru je, da zida državna uprava poslopja vsaj za svojo urade, пд pa da odkupuje stanovanjsko hiže, ter jih prezidava v uradne prostore.
Opozarjam pri tem zato na to, da Je sedaj, ko se izdeluje proračun za leto 1923-24 zadnji čashf
d «opozorimo državno upravo na njene sveto nost pomagati občini pri izvritovanju njenih gospo« dars' fh nalog. Prosim torej, da se gospod župan M ob 12. uri obrne na vse merodajn« faktorje ter }ba to prod oči
Obč. svetnik Albin Za j e je stavil nagni predlog za znižanje pristojbia zastavljalnici, ki so glasi:
Po mostni občini ljubljanski začetkei* lota 1909 ustanovljena zastavljalnica trna namen, nnditi siromašnemu občinstva pomoč s tem, da mu daje posojila na vsakovrstne predmete in efekte. Prebitki se Izročajo mestnemu nbožnemu zaklada. Mestne zastavljalnica pobira danes 15 odstotne rosti od danih posojil, vrhntoga pa še 10 stotno opravnino za 7 mesecev, torej znašajo takorekoč obrostl za eno loto 32 odstotkov. Jasno je toroj, da je morala mestna zaeta-rf tjalnica pri tako visoki obrestni meri zaključiti s prebitkom in je ta znašal za lansko proračunsko leto 1921-22 314.714 K, letoe gai h?do pa še prekašal in bode predvidoma znašal 600.000 K. Ker je bila zastavljalnica ustanovljena v pomoč siromašnemu občinstvu obrestna mera je pa celo pri bankah nižja; nogo pri na.« swrtev'jftlnici skupno z opravnino, nadalje, ksr t« poslužujejo danes tega zavoda največ le srednji sloji, katerih večina se шфаја v zelo slabem gmotnem stanj«, zlasti oni, ki so vezani na nizke, stalne* mesečne dohodke, predlagam, da se obrestne mora kakor tudi opravnina v znatni meri zniža ln sicer počenši ■ L majem 1923; pođ nobenim pogojem pa ne sme iskati občine pri tem zavodu celo kakega prebitka. Za do-, tacljo iceetnega ubožnega zaklada naj m p« poiščejo drugi viri, s katerimi bodo prlza-' doti v prvi vrsti gmotno dobro situirani sloi ji, ne pa taki, ki se bore za svoj obstanek.
Predlog je bil sprejet. ........—i—-j
Turistika In sport.
Belgrajski Sport-Klub igra na binkoštne pra*
nike dve nogometni tekmi z Ilirijo v Ljubljani. BSK spada v skupino vodilnih klubov naše drže-ve. Imel je od leta 1910. naprej brez presledka prvenstvo Belgrada; lani mu je prvenstvo sicer prehodno iztrgala belgrajska »Jugoslavija«, toda letos ima zopet najboljše šanse, da postane vnovič p rvak Belgrada. V Ljubljani je gostoval leta! 1921. kot edini belgrajski klub, ki je kdaj nastopil v Sloveniji, ter dosegel proti Iliriji po prekrasni,' tehnično dovršeni igri rezultate 3:1 in 1:3. Obe tekmi sta imeli takrat rekordni poset do 5000 gledalcev, ki se ni dosegel v Ljubljani še pri nobeni drugi tekmi ne preje ne pozneje. Tudi letošno gostovanje bo vzbudilo sigurno največje zanimanje. BSK se nahaja trenotno v odlični formi. Dosegel je letos med drugimi sledeče pomembne rezultate:! proti reprezentanci Bukarešte 2:2, proti Trikolori, rum. prvaku 9:0, proti Unirea (Temesvar) 1:0,1 proti Kiniži (Temesvar), ki je porazil jeseni Haška in Concordio ter daje večino igralcev v rum. reprezentanco, 2:3. Preteklo jesen je porazil Haška 1:0 in Š par t o (K lad no), ki je porazila našo Ilirijo 5:1 in 4:0, 8:2.
Belgrajski S. K. : Ilirija. Predprodaja vstop« nie za tekmi med Ilirijo tn B. S. K. dne 20. In 2li t m. se vrši od petka 18. t m. naprej v trgovini! J. Goreč, Dunajska cesta. Znižane članske in dijaške karte se izdajajo le v predprodaji, enako tudi proste karte za redne člane nogometne sekcije. Pričetek tekme oba dni ob 17. uri, ob ugo<S nem vremnu se vrši od pol 17. do 17. ure ns športnem prostoru promenadni koncert
Poizvedovanja.
Kdo je izgubil? Pred tednom je bila najdena svota denarja Upravičenec naj se zglasi pri ravnateljstvu I. dekl. meščanske šole (pri sv. Jakobu)^
Damska broia se je našla, v vrednosti 250 dinarjev. Več pove uprava »Slovencat.
Izgubila se je včeraj dopoldne od ljubi, trga do glavne pošte, dalje do lekarne Piceoli črna listnica z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi na policijsko ravnateljstvo.
ITkradeno je bilo včeraj od 12—1 ure h. voBa
gostilne Košak kolo znamke »Ruttner«. Držalo jej leseno, pri zadnjem kolesu na levi strani je odtrgana žica. Kdor bi zasledil prodajalca enakega kolesa naj ga takoj naznani bližnji orožniški postaji ali pa lastniku kolesa I^opoldu Zore, Polhov-gradec.
Mefeorologtčno poročilo«
Ltnbljnnn 306 m n. m. vi&.
Cas орнво-»ftlllft	B»n>-motur v mm	'i>rmo-inater V 0	f tubrum. tliieroBoo v 0	Neba, vetrov:	1'»I"»V1QO v ura; '' Jt
15. 5. 21 h	735 1	164	1-6	jasno sever	
16.,5 7 h	732-8	14-4	W	obl. jug	
16./5. 14 h	734-0	18-9	34	v. jas. J. zah.	
GUMENE PETE» GUMENE POTPLATE
ceneje Hi trajni!« N katar NaJtalJ« varstvo prou vlagi I
i-
РГ- PRODAM KRASNO ^
svileno obleko
ovo, moderno, rujave barve, za nizko ceno. — Streliika «lica W. 8, desno.
Stren в.
•Ui
BEOVEnRECf, 3Sa« IT. тВћЈК 1923.
BWf. iro.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinarje.)
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogata), končen. elektrotehnično podjetje, St. Petra cesta 30.
Jo že MarkeS, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPAR]!: Remžgar & Smerkol, Florijanskd ul. 13. produktivna zadruga kleparjev, inštala-leriev, kollarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica Slev 28. Korn T, Poljanska cesln itev. 8.
MEHANIČNA DELAVNICA! |)!salnc, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Čadovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: gean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče Itev. 5.
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Focha, Ljubljana, Mirjc Slev. 2
SPEDICnSKA PODJETJA: »Orienl« d d, Sodna ulica 3, Td 463. Ranzinger R, Cesta na iuž železn. 7—9.
TRGOVINA Z ŽELEZNINO; Sušnik A, ZaloSka cesta SI 21, Ljubljane
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNĆNIK1: MikuS L, Mestni irg 15. TRGOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavee, pri «Zlati lopatic, Valva-zorjev trg šlev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Pelra cesta Slev. 17.
d. d.
Zagreb, Wllsonov trg štev, 7.
PONUJA: ve« potrebni v SHS ležeči MATERIAL za ozkotirne In normalne železnice, n. pr. TRAČNICE, SPOJNICE, VIJAKI, ŽEBLJI, VOZIČKI vsake oblike in za vsako svrho, njih DELI, LOKOMOTIVE — potem PLOČEVINO, KOVINO za ležaje, vse stavbeno ŽELEZO, JEKLO vsake vrste i. t d.
ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO:
Fran Hočevar, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 36.
A Vin. 105/23-é
2922
Sodna dražba.
Dne 5. junija 1923 ob 10. dop. se bo
prodalo na licu mesta za šolo v Št. Vidu
f Pomočnico in vajenke
EA ŠIVANJE SPREJMEM. — RAVNI-HARJEVA ULICA ŠT. 8. 2964
Poštena, snažna ženska
fcS razume kuho, DOBI TAKOJ MESTO	f"?«»** vi. št. 284 k. o, šl Vid ob-
pri bolj»! družini. - Naslov pove uprav-	«■ 60 št; dr?"
niStvo «Slovcnca» Pod Stev. 2899.	Jf gospodarsko poslopje - parcela
-,	št- 73/1 t izmen 381 mJ za izklicno ceno
AAIorlnfaO rl П k I Л 4 4	250.000 K. Dražbeni pogoji so razvidni
nlIuUCyd Ш C K I 6 l O	pr' sodišču, soba štev. 33, in pri dražbi.
flela in otrok vajenega, poštenega, snažnega, SPREJME takoj drnžina v mestu. » Naslov v upravi lista pod itev. 2900.
Večje industrijsko podjetje v Sloveniji je*" IŠČE za
Okr. sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 11. maja 1923.
POZOR!
^ absolventa nižje obrtne Sole. -
Prednost imajo oni, ki so vojaščine prosti. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo < Slovenca« pod št. 2939
Enonadstropno hišo
PRODAM, tri četrt ure oddaljeno od Bleda, v kateri je dobro vpeljana GOSTILNA in TRGOVINA z mešanim bla'-gom. Ti dve koncesiji prodam s hišo pred. Kupna cena jc 700.000 DIN. —Naslov pove uprava lista pod štev. 2843.
VRTNICE
fctzkc in visokodebclnafe, lepili, novih vrst ter cvetlične dekoracije oken in belkonoT priporoča slav. občinstvu ANT. FERANT, trgovski vrtnar v Ljubljani, Ambrožev irg št. 3.	2838
Enonadstropna hiša
POZOR! f.
z gumo, po ceni naprodaj že od 250 Din.
Ljubljana, Zvonarska ulica št. I.
po najvišjih cenah #t tfeftf* Pro'* oddajnemu po-
od oddajnih postaj
in plača
trdilu brez odtegljaja
6. Vajda, ms jajec, Čakovec,
Medjimarje, Jugoslavija. Brzojavke: Vaj da Cakovec. — Telefon interurb. štev. 59, 4 ln 3.
Zastopstvo
Standard Oil Gomp. of Jnnoslavia
STROJNA OLJA vseh vrst.
CILINDROVA OLJA.
AUTO OLJA v sodih in гобкаћ
PLINOVO OLJE v žel. sodih in cisternah.
TOVOTNA MAST v sodih od 60 — 200 kg.
K0LQMAZ za žel. vozičke v sodih od 50 — 200 kg.
BENZOL v žel. sodih.
METZLERIT à la Klingerit in Gum. mašiljke vedno v zalogi
A. LAMPRET, LIn№!ana, Krekov trg 10
Telefon 247.
V..
Slev. 4849/19-48.
Parcela naprodaj
okrog 7500 m, parcelirana, v neposredni i bližini glav. kol., posebno pripravna zn ! špeditersko podjetje, za lesno skladišče, j za stavbenika. Tik parcele se bo kolodvor razširil, vsled tega žc sedaj pripravno za napravo rampe. Cena 35 Din za kvadr. meter. Naslov v upravi lista.
vila
s pripadajočimi poslopji: hlev, kolaraa itd., v Travniku NAPRODAJ. — Nadaljnja pojasnila daje ga. ŠTEFANIJA SCHWEÎGER, Krakow, Polska uiica Sobieskiego 7. Republ. polska. 2967
J*" in drugo pohišlvo najceneje v št. Vidu n. Lj. ERMAN & ARHAR. 2963
V smislu odloka gospoda minisfra pravde z dne 21. marca 1922, S. št. 1803 oziroma z dne 24. julija 1922, S. št. 7498 se proda na javni dražbi, ki se vrši dne 23. junija 1923 od 10. do 12. ure v prostorili lvrdke Karel Čamernik & Komp. v Ljubljani, Dunajska i cesta ši. 9, sekvestirana imovina Olona Wolfa, nemškega državljana in bivšega javnega družabnika navedene tvrdke in sicer:
1.	Kompleten AUTOMOBIL znamke »BENZ«;
2.	kompleten AUTOMOBIL znamke »SISAIRE-NAUDIS« in
3.	5000 (pet tisoč) komadov karbidnih svetilk »Kinia«. izklicna cena znaša za avtomobil pod 1. Din 25.000, za auto-
mobil pod 2. Din 15.000 in za karbidne svetilke pod 3. Din 56.000. Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti pri finančni deželni blagajni v Ljubljani varščino v gotovini v iznosu 10% vzkicne cene 1er voditelju dražbe predložili izvirno pobotnico o položeni varščini. Prodaja je za državo obvezna šele, ko jo odobri gosp. minister pravde, a za kupca takoj, ko je dražba končana. Predmeti se
KRANJ, Glavni trg,
vornica vseh vrst BLAZIN iz ŽIME n morske TRAVE, MODROCEV na pe-esih. Spccijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel Najsolid-nejši izdelkll Zahtevajte oferte in cenike!
2 enOiKNiai
v Rožni dolini je?" prodam. "»L
V prvi je lepa trgovina, pisarna, skladišče, konjski hlev in druge pritikline. V tej hiši je sedaj tovarna. — V drugi je več stanovanj in poleg lep kos vrla. j Cena zelo zmerna. — Natančnejša p<^ asnila daje AVGUST ŠKOF, trgovec j usnjem, Ljubljano, Pred Igriščem 1. 2695
več vrst, DVO-KOLESA raznih
modelov, najnovejši motorčki amerik tipa »Evans«. Velika zaloga pneumatike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vs; popravila, emajliranje in poniklinjc. —
»1 Î ШУПЗ« les ii, otroških"voziîkor. Ljubliana, Karlovska cesia št. 4. 2661
99
1ГС
V kakem prijaznem kraju blizu Ljubljane IŠČEM za dobo 4 do 8 tednov
Pozor peki! »Dianatt«, tvornice Hanser !
_____; ______________^	_ ____________Sobolka, Beč-Stadlau, v predvojni kako-
izroče kupcu čim g. minister pravde odobri prodajo in kupec TOstj' se edino dob« pri glav. zastopniku ---v. „, u;;	« Jugoslaviio EDUARD DUŽANEC,
20 metrov dolga, v sredini mest«, na leni najlepših točk. n» *elo prometnem kraju, s «taro, dobro vpeljano gostilno, t potrebnimi kletmi, dvoriščem in г vsemi postranskimi prostori, za primerno çeno NAPRODAJ. — Naslov v tip-av-
niitvu «Slovenca» pod štev. 2971. ! s hrano za eno osebo. — Ponudbe na j _	м ш т ш_„_и — ' "Prav0 lista pod: 'Dobra hrane.» 2900
položi izlicitirano ceno v roku, ki gn določi minister. Dražbe se smejo udeležiti samo naši državljani.
MINISTRSTVO PRAVDE, SEKCIJA ZA SEKVESTRE,
v Ljubljani, dne 7. maja 1923.
pivovrslnih tovarn IŠČE v celi Sloveniji dobro vpeljan polnik. »■ Ponudbe pod »Prvovrstne 48<r
na upravo lista. Павакнмввввшиии
'iVrtnarsko in sadjarsko
Prodam dva prvovrstna
eden odlikovan s prvo nagrado na mednarodni razstavi. Istotam je naprodaj malo rabljen anierikanski FORD-AVTO. Vprašati je pri Matjanu, Fužine p. Ljublj.
ZA~BIRMANCE:

99*
tet
Zagreb. Skladišče Strossraajerova 10. Va* ru i te se ponaredb v prahu ali tekočimi
ENONADSTROPNA
vogalna hiša ,
JE NAPRODAJ r sredini Ljubljane «j trafiko, s spripravnimi trgovskimi pro- ' stori za vsako obrt, prometna točka, » osmimi stanovanji, za ceno 190.000 dinarjev. Le resni reflektanti, ki sc /glasijo osebno, pridejo v poštev. '--lov pri upravi lista pod številko 23ù.i.
Sprejema poîniSie v Južno ln severno f». îsdaS® (ош« pojo: predaje vozne ïi$le.
mimi ii ijaftHane vse« «edfiH.
wi«nr» т>1-шгсп1.'.'«ммиш«■ваиичгчввиме»!тг.ш ■ niwîi^u.
СЛвтпо 29$n«ips(TO /м laiSoslovUo
S<ie£ke: »elllia Izbire гл-nih Jevljoln» z« ohlsks i 00 nizkih cenah.	, i
7.r> deklice: batlst in etamini v najnovej ilt: v.-orciii | dntje nos»«'», rokavice 1.1, d.
teoretično in praktično mnogoletni pre-1 & & G. ÔkaHfîtP; - .QjUMjatîa ÂœièflKO. îzdeSO lOÙtO POteSIiifa №
Izkušenec, upokojen uradnik, specijalisl j	Mestni irg Štev. tO.	■	------
pri vrtnicah, ovec in ribič, želi udejatvo- j .	---—_!—__I
»anja ali vrtnega nadzorstva na graščin- ; РлуГЈИ f	РЖТ^Г ï
•kem posestvu Slovenije, samo proti do- ! • W4.US .	p ll'it'Ji « j
bavi stanovanja in naltiralij. Vprašanje ; Priporočam vsakovrstne ŠPORTNE ČE-na upravo lista pod: «Vrtničar 2956«. j PICE v vseh oblikah, kakor tudi ČEPICE '' „	~	~ ' -	ZA GASILCE in za vsa druga društva !
SîlïTîfll 1Л nus I P° najnižjih cenah. — ELIGIJ EBER, i vMlilU » ^ MIH « j Kongresni trg štev. 7, Ljubljana, prodajam po ZNIŽANIH CENAH vsled ' debelo! Postrežba točnai Na drobno! pomanjkanja prostora SUHA DRVA ,	a <v o, ГТГ~~
trda in mehka (odpadki od žage) in si- | QS1Q SlŠ^O T OtOZICah St. 33, cer: kratko žagana po 25 para, dolga po	poi ltrc pegh0da od
20 para kg, franko skladišče. Oddaja sc Ljubljane, popolnoma moderno urejena, s najmanj 500 kg skupaj, voznika mora preskrbeli stranka. — Oddam tudi večjo množino žaganja. — IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana
KoSodforsho ulica Si. 26.
PRODAM deset let staro
pritlično hišo
zaradi odpotovanja v Ameriko na peri. feriji mesta, oddaljena 5 minut od električne železnice. Zraven hiše velik vrl in je kupcu za takoj na razpolago ena soba in kuhinja, pozneje še dve sobi: zglasiti se je treba osebno. — Cena jc 130.000 din. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod številko 2883.
Metelkova ulica 4.
prostim stanovanjem 1 parket, sobami, j kopalnico 1er r. lepim ograjenim vrtom. ; ugodno naprodaj. Na željo sc dobi zraven i tudi gospodarsko poslopje. — Vpraša se
i Prodam v domžal. obč. srednje moderni
;	VALJČNI MLIN -Ш.
j s 45 konjskimi silami, konstantna vodna ' moč, oddaljen 3 km od kolodvora, sedaj j tedenska mletev 15:000 kg, katera sc
I lahko potroji, veliko gospodarsko sta-; novanjsito poslopje, skladišče, hlev tel pol orala dobre zemlje zraven in lastna elektr. razsvetljava. Pripraven tudi za vsako drugo industrijo, kakor mletev dišav, barv, železno industrijo itd. — Cena zmerna. Naslov pove uprava lista pod številko 2881.
2973 pri I. FRELTOU, istotam.
290-1
Ril«

V globoki žalosti naznanjamo v»pm sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljen', dobri soprog, oče, gospor'
Franc Logar
posestnik in mesar v Cerknici
danes po kratki in mučni bolezni, prtuden s tolažili sv. vere, ▼ 64. letu svoje dobe mirno т Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika se bo vršil v petek 18. t. m. ob 8. uri dop. s »r. mašo v farni cerkvi na domače pokopališče pri sv. Janezu. — Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev.
Cerknica, dne 16. maja 1923.
Žalujoča rodbina LOGAR.

Izdaja konzorcij »Slovenca«
cesJa jirl državnem Kolodvora
РшЗГПШСС: ^омшлш: fSflikosssKa «iss«« 2.5. ЖШ : .Ш'® ®J. Ifoievic, 1№.г@№в$№ео ccsïa ieo. /Ше suie, Dioklecijanova obala 13.
CIMiŽ: m 1©¥Г1С€¥1С.	,	.	n ј.ил„л
MF)3J: <?(1ф.тшс j. BîRïîSrWc*î« A Komp., Bolevord игауа. Lepa Ш01 SKa 1Га¥а
^eKSfiiUlra 18î.	! (Crin d'airique) po najnižji ceni, se dobi
¥0 .9CCHEREH: ШШ Ц ПШд|1от1С ïr$ Wlfllja Ревга 4.|Pri PETER K0BALU' Кгап'' Glnvni ш
F-zvme. spremi^ <1© пашв)ип|о flružttcnl nrađnjh.!Prclani pOSCStVO
! s HIŠO, 3 vinogradi, 2 njivi itd. Naslov
.............	, .	.	, h v upravi «Slovenca, pod številko 2893.
Lastne hladilne naprave.	Lastna prodajna mesta v naj- (S I_______
večjih tržiščih inozemstva.	■ .
Večja omara za led
I	naprodaj. — Ogledati v Spodnji šiški St. 91, Zormanova hiša. 2911
Trgovska hiša
s celim inventarjem, za ceno 150.000 Din takoj NAPRODAJ. Lokal in stanovanje takoj prosto. - Ponudbe pod »Ljubljana« ^ na ogl. zav. J. Zorman, Ljublj., Gled. nI. 2.
j	FINA
hidravlična preša
II	i dvema cilindroma za PRESANJE OLJA je naprodaj pri KONRADU WERNIG v Ormožu.	2935
srne, divje koze, divje prašiče, zajce, fazane, jerebice, klju-
nače, divje race t# «s «-i so 5 « vsak čas in vsako množino J®" po naj-ПМЈЈмЈС višjih ccnah	od oddajnih postaj 2180
E«	veletrgovina z diviaflno,
CAKOVEC, Mcdjimurjc, Jugoslavija.
Telelon interurb. stev. 59, 4, 3. — Brzojavi; VAJDA, Cakovec. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč, ar- Soliden in točen obračun.
Odgovorni urednik: Mibael Moškerc v Liubliani
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani