n£ nlačona ' pofovIiV Marmor, ^oned3,*;^!: 1* novembra 1935 Stev 256 Leto IX XV!i> ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Goaposka ul. 11 / Teleion uredništva 2440, uprave 2458 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri > Velja meaešno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani r Poštni čekovni račun št. 11.409 99 •JUTRA 99 Igo prodirali iliianov na lop Na severnem bojišču je ofenziva končana - Na južnem bojišču so Sžalijani zasedli Gorahej in Sasabaneh - Zagonetna taktika abesinske vojske - Pogajanja neguša z .Semenom in Hedžasom Konec prodiranja na severu LONDON, 11. novembra. Mesto Mahalo, katero so zasedle italijanske čete, so Abesinci pred izpraznitvijo skoraj do cela izropali in deloma tudi požgali. V ffiestn je bilo le nekaj starcev in otrok. Italijanske tehnične čete so pričele takoj Pripravljati cestne zveze z mestom in Zaledjem ter graditi letališče, ki je že toliko pripravljeno, da so mogli pristati nrvi avioni. Askarske čete so skupaj z oddelki fašistov nadaljevale prodiranje "a jug od Makale in se približale mestu Antalu, ki je oddaljeno približno 500 km tračne črte od abesinskega glavnega Hesta Adis Abebe. Novo deževje je pa Nadaljnje prodiranje zaustavilo in danes Ni na tem odseku nobenih akcij. Te čete so pa tudi že naletele na prvi odpor abesinskih čet in se zaradi tega pričakuje, da bo ofenziva sedaj zaustavljena. Boji ob reki Setiti LONDON, 11. novembra. Iz Asmare Poročajo, da bo posvetilo italijansko voj Uo vodstvo sedaj večjo pažnjo zahodnemu odseku severne fronte. Italijanske čete so po dolgih brezuspešnih poizkusih prejšnjih tednov prekoračile reko Setit in se utaborile na levem bregu. Vendar pa so abesinske čete rasa Se-iutna ostale še trdno na višinah, ki ob-vladajo dolino reke. Italijani bodo sedaj skušali pregnati Abesince s teh položajev, da tako zavarujejo centrum svoje severne vojske in onemogočijo Abesin-cetp načrt priti Italijanom za hrbet. Naglo prodiranje na jugu PARIZ. ll. novembra. Med tem ko se italijanska ofenziva na severnem bo-kšču ustavila, ie na južnem bojišču v n°lnem razmahu. Italijanski avioni in *°žki topovi so Gorahej tako razrušili, ^ so ga Abesinci morali izprazniti in se Umakniti. Boti. s katerimi so zavzeli to Sfedišče, so bili le manjši in brez večjih lzSub. Istočasno pa so na d.esnem krilu nr'če!i prodirati Italijani tudi želo naglo "i-oti severu in so včeraj zavzeli Sasa-^Neh, ki leži okoli 200 km južno od ■'džige. S tem so italijanske čete zajedle večino pokrajine Ogaden. Le na za h0(lii se italijanska fronta ni pomaknila s Prvotnih položajev. Pa tudi ob meji ■'""leške Somalije so italijanske čete zaostale. Tako obstoja nevarnost, a bi Abesinci pri uspelem protinapadu !^n5tli ogroziti celotne pozicije italijan-lužne voiske. Vrhovno poveljstvo se ^ dobro zaveda in ?e boke zava- z močnimi motoriziranimi od- ?e z abesinsko vojsko? s. ^DlS ABEBA, 11. novembra. V abe-s'nski javnosti se opaža zaradi italijan-, . ?a prodiranja v Abesinijo vidno vzne hiir ♦ah !e«ie in nezadovoljstvo z abesinsko Nfibno taktiko. Dasi so na vseh fron- lo' z,5ran® ogromne abesinske čete, ce-t Večie kakor so potrebne in ie zaradi bo. kakor so potrebne Preskrbovanje z živili zelo težav-Se te čete doslej še niti enkrat niso spustile v resne boje z Italijani, javnost pričenja dvomiti, da bi bilo to zadržanje abesinskih čet le posledica premišlje ne taktike. Nastaja bojazen, da v abesinski vojski nekaj ni v redu. Na merodajnem mestu trdovratno molče in ne dajejo nobenih zadevnih pojasnil. Vsa taktika postaja zaradi tega zagonetna. Možnosti sta dve: da imajo Abesinci toč no izdelan načrt, kje in kdaj bodo napadli Italijane, kar bi moglo roditi veliko presenečenje, ali pa da med posameznimi poveljniki abesinskih čet ni soglasja in je zaradi tega doslej bilo nemogoče započeti resno akcijo obrambe. Gotovo je tudi, da abesinske čete še ni- so zadosti oborožene, dasi prihajajo dan za dnem od raznih strani novi veliki transporti orožja in municije. Prijateljstvo z Arabci? ADIS ABEBA, 11. novembra. Tu se je mudil posebni odposlanec jemenskega imama. Zatrjuje se, da so se vršila važno pogajanja med tem zastopnikom in negušem zaradi prijateljske zveze med Jemenom in Abesinjo. Baje se pripravlja podobna zveza tudi med Abesinijo in Hedžasom. Namen teh zvez za-iepkrat še ni znan. Italija ponuja Avstrijo Nemčiji V zameno naj se sklene med Italijo in Nemčijo vojaška zveza — Ozadje Aloisijevega obiska v Monakovem PARIZ, II. novembra. Tu je vzbu (lilo ogromno senzacijo poročilo, da se je baron Aloisi sestal tajno z državniki Nemčije, ne da bi bil o tem kdo kakorkoli prej informiran. V zvezi s tem se govori le o tajnem paktiranju med Rimom in Berlinom, Govori se celo, da sta se te dni sešla tajno na Gardskem jezeru tudi Mussolini in Hitler. Zatrjuje se, da je Mussolini predlagal Nemčiji sklenitev vojaške zveze za primer evropske vojne. Mussolini je ponudil Nem čiji zu to zvezo — Avstrijo. Nemčija se pa ne bi smela vrniti v Ženevo in pridružiti sankcijam proti Italiji. Iz Društva narodov bi v tem primeru izstopila tudi Italija. Ako Nemčija sprejme te predloge, bo sedanji avstrijski režim takoj zamenjan, z nurodnosocialističnim. Na avstrijskem ozemlju, ki bi bila nekako interesno ozemlje obeh držav, se ne bi smela voditi nobena akcija ne proti Nemčiji ne proti Italiji. Ang' -šk« diplomatska ofenziva Sporazum v Sredozemlju ali vojaške sankcije proti Italiji — Nemčija jeziček na tehtnici ŽENEVA, 11. novembra. V veliki evropski diplomaciji se opaža živahno zakulisno gibanje, za katerim stoji Anglija. Cilj tega gibanja je doseči med Italijo, Francijo in Anglijo sporazum, ki naj bi zagotovil angleški položaj • na Sredozemskem morju in varnost angleške poti v Indijo. V tem primeru bi mogla nastopiti velika presenečenja, ki bi se kazala predvsem v spremembi angleške taktike in sploh stališča do konflikta v vzhodni Afriki. Vidni rezidtat te akcije bi bil nekakšen sredozemski Sporazum. Vzporedno s to akcijo, ki ima zelo malo izgleda na uspeh, se pa vrši druga, ki naj sc uveljavi v primeru, da prva propade. Njen namen je pripraviti proti Italiji najradikalnejša sredstva, ki se ne bi strašila niti blokade in niti vojaških sankcij. Na važnem razpotju stoji v tej zvezi tudi Francija, ki se bo morala kmalu odločiti, kam bo* dokončno krenila. /elo važna postavka je pri tem tudi Nemčija, katero skušajo pridobiti tako Angleži kakor Italijani. Oboji ponujajo Nemcem precejšnje koncesije. Zdi sc, da so za angleške predloge glede Nemčije sedaj tudi v Parizu. Otvoritev nove parlamentarne sezone Prva seja senata in narodne skupščine — Opozicija odbila vladin predlog BEOGRAD, 11. novembra. Danes ob 10. uri je bilo slovesno otvorjeno novo zasedanje narodne skupščine. Seje so se udeležili skoraj vsi poslanci in vsi ministri. Ministrski predsednik je prečital ukaz o otvoritvi zasedanja, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v sredo ob 10. uri Dnevni red: volitev stalnih odborov. Ob 10. uri se je sešel tudi se- nat, kateremu se je po počastitvi spomina umrlega senatorja dr. Mičiča prečital otvoritveni ukaz. Po sejah je bil na željo ministrskega predsednika sestanek predsednikov parlamentarnih klubov. Dr. Stojadinovič je predlagal sestavo skupne vladne in opozicionalne liste za odbore, kar pa je opozicija odklonila. Bojeviti italijanski škofje grmijo proti krščanski Abesiniji Pred nedavnim je naš list objavil iz-. patriarha Schusterja, ki je zbudilo ogor-vleček zloglasnega govora beneškega | čenje po vsem krščanskem svetu. Ne baš prijeten položaj, v katerem se je znašla Italija, pa je očividno razburil tudi druge italijanske škofe, od katerih so nekateri dvignili prav ostre besede proti krščanskim Abesincem. Omeniti je, da prinašajo te hujskaške govore raznih škofov italijanski časniki prav na široko, da bi narod bil tem bolj prepričan, da bo lažje vzdržal sankcije, če se bodo zaupali božji pomoči za čast in korist Italiji. Tako na primer prinašajo časniki neki govor monsignorja Bocon-cinija Duce, apostolskega nuncija pri italijanskem dvoru, ki se je podal te dni v znano romarsko mesto Loretto in v ta-mošnji baziliki imel govor, v katerem je naglašal potrebo, da vsak Italijan v tem trenutku, ko preživlja Italija težke preizkušnje, vzdrži vse težkoče, da bi se na ta način omogočila ena od največjih italijanskih zmag, kateri gre italijanska vojska nasproti. Goriški nadškof Margoti pa je poslal prefektu goriške pokrajine pismo, v katerem pravi med drugim: »Smatram za potrebno, da v svojem imenu in v imenu svojih vernih duhovnikov ter vseh vernikov izrazim neomejeno udanost veliki domovini Italiji, kateri želim, da odnese v vzhodni Afriki nič manjšo zmago kakor je bila ona v svetovni vojni.« (To bi bila menda bolj dvomljiva zmaga!) _ Reški škof Santin, razvpiti fašistični škof, pa je imel v reški stolnici govor, v katerem je med drugim dejal: »Vsaki sin Italije bo v tem skrajnem kotu domovine vršil svojo dolžnost. Naš narod mora dokazati svojo sveto udanost. Vse lahko se odvzame našemu parodu, toda nikdar ljubezen do domovine. Če obstoja takšna ljubezen, potem se nam ni treba z božjo pomočjo ničesar bati. Za boga in domovino se bomo borili danes in na vekov veke.« KRALJICA MARIJA V BUKAREŠTI. BUKAREŠTA, 11. novembra. Sinoči je prispela semkaj jugoslovanska kraljica matj s kraljevičema Tomislavom in Andrejem. Po sprejemu se’ je kraljica odpeljala z, romunskim kraljem in člani vladarske hiše v grad Cotroccni. OTVORITEV PANČEVSKEGA MOSTU BEOGRAD, 11. novembra. Včeraj je bil na slovesen način izročen prometu novi most čez Donavo 'med Beogradom in Pančevim. Z otvoritvijo tega mostu je dobil Beograd tudi prvo direktno železniško zvezo z Banatom. Gradili so ga šest let in je stal 377 milijonov dinarjev. Most je eden največjih v Evropi. Nova železniška proga, ki teče preko mostu je dolga nekaj nad ‘20 km. POMORSKA POGAJANJA. LONDON, 11. novembra. Tu se kljub napetemu mednarodnemu položaju nadaljujejo pogajanja za pomorski sporazum na prihodnji pomorski konferenci. Sedaj so v teku pogajanja med italijanskimi in angleškimi pomorskimi strokovnjaki. — Uradno se objavlja, da se vodijo ta posve tovanja neodvisno od položaja na Sredozemskem morju. Angleška admirali teta želi izvedeti, kakšno stališče bo zavzela Italija na pomorski konferenci in kakšne so njene želje in predlogi z ozirom na moč italijanske vojne mornarice. KARTE V NEMČIJI. BERLIN, 11. novembra. Nemčija namerava zaradi zmanjšanja uvoza živil uvesti karte za meso in kruh. Karte za maslo so že natisnjene. ..Cuvaite JugoslavEie" Stran 2. Mariborski »V e 5 e r n IIt« Jutra. V Mariboru, dr.e IT. XI. 1935. |.M| || .MII III H~ r estc naše bolečine K blagoslovitvi spominske kapelice na judenburSkem pokopališču, kjer počiva 83 slovenskih vojnih irtev, je pohitelo preko 100 slovenskih mož in fantov - Častno zastopstvo iz Maribora z g. D. Ro-g Iščem na celu - Prisrčen potek včerajšnjih spominskih slavnosti, pri katerih so turobno donele tudi slovanske žalostinke Judenburg, mesto medvojnega trpljenja in žrtvovanja naših kranjskih Janezov, slovenskih mož in fantov, ki so služili pri nekdanjem avstrijskem 17. pešpolku, si je včeraj v nedeljo nadel praznično obleko. Raz vseh hiš so plapolale zastave, na Glavnem trgu je bila postavljena okrašena tribuna za sprejem napovedanega štajerskega deželnega glavarja dr. Stepana, vse je hitelo, da bi bil praznik včerajšnje svečane blagoslovitve spominske kapelice na juden« burškem pokopališču, kjer spi svoje večno spanje tudi 83 slovenskih mož in faktov, čim polnejši pietete in spominske počastitve. Judenburg, mesto žalostnega spomina na mučeniške judenburške žrtve, ki so bije prvi signal k uporu in novi dobi, je predvčerajšnjim .ljubeznivo in slovesno sprejemal preko 100 naših mož in fantov vseh stanov in poklicev, ki- so prišli iz vseh delov dravske banovine, da se priključijo svečani in pomenljivi počastitvi hvaležnega spomina padlim našim vojakom. Iz Maribora so odšli, bilo jih je okoli 40, ki so se v soboto popoldne ob 2. odpeljali s Putnikovim avto-lcarjem izpred hotela »Orel« preko Dravograda in Labudske doline v Judenburg. Iz Ljubljane ter ljubljanske okolice, Kranja in Tržiča, Celja in Murske Sobote so se dvignili' ter se v avtobusih odpeljali na mesto spominske počastitve. Judenburg je svečano in ljubeznivo sprejemal goste. Na vsak korak je bilo ob svidenju naših »Janezov« z judenbur-škimi znanci videti, kako zelo So bili naši »Janezi« prirasli k srcu judenbur-škim meščanom ir, občanom. V soboto zvečer je bil v dvorani hotela »Pri pošti« slovesen pozdravni večer, ki ga je priredil gostom iz Slovenije judenburški pripravljalni odbor. Dvorana je bila okusno pripravljena in okrašena, videti je bilo tudi jugoslovhnsko trobojnico. Pozdravni večer je s toplo občutenimi besedami otvoril predsednik pripravljalnega odbora za prireditev spominske kapelice na judenburškem pokopališču g, svetnik Schenk. Sledili so potem govori župnika Hafnerja, ki je zastopal tudi ljubljanskega škofa in ki je spregovoril naj-prei v slovenščini, potem pa v nemščini. Iskreno dobrodošlico je izr-ekel zbranim gostom judenburški župan dr. Haidacher. Sledili so Še drugi govori, vmes pa je svirala vojaška godba graškega pešpolka in je donela toplo pozdravljena slovenska pesem, ki je donela iz grl naših fantov, ki so odpeli izbran spored naših pesmi, ki so Judenburžane globoko dir-nile. Pozdravni večer je potekel v znamenju prav prisrčne družabnosti ter obu-jenja spominov na leta skupnega vojaškega življenja in trpljenja. Včeraj, v nedeljo dopoldne pa se je takoj po 9. uri pričela zbirati na judenburškem Glavnem trgu množica meščanov in okoličanov, prikorakala je tudi vojaška, častna četa, v sprevod so se formirale razne formacie od zveze bojnih tovarišev pa do mladinskih skupin, v bližini slavnostnega odra na trgu pa so se zbrali slovenski fantje in možje. Ob. pol 10. bi imel priti štajerski deželni glavar dr. Stepan, ki ga pa radi zadržanosti ni bilo, mesto njega je prispel svetnik Krerin. Na oder je stopil judenburški župan dr. Haidacher in pozdravil zastopnika deželnega glavarja ter vse ostale, nakar se je razvil z godbo na čelu mogočen sprevod na judenburško pokopališče. Ob straneh je stala po ulicah velika množica, pri kateri je zbujala posebno pozornost strumna četa v sprevod vključenih naših fantov ir. mož. Na pokopališču je bila najprej tiha sv. maša, ki jo je ob asistenci judenburškega dekana in župnika Jerneja Hafnerja opravil odposlanec graškega škofa divizijski vojaški župnik dr. Maurer. Med sv. mašo je svirala vojajka godba Schubertovo mašo, pri glavnih delih maše pa je častna četa od- dajala razantne salve. Po končani maši so se vsi navzoči zbrali ob blizu stoječi spominski kapelici, ki dela prav učinkovit vtis. V ozadju je predstavljen umirajoči vojak na bojnem polju, delo judenburškega umetnika Thome, pod to sliko je marmorna menza, na prednji strani pa so vklesana imena umrlih vojakov. Blagoslovitev je opravil s primernim nagovorom dr. Maurer, nakar je zbor slovenskih mož in fantov odpel žalostinko »Blagor mu«. Sledil je govor zaslužnega predsednika pripravljalnega odbora za postavitev spominske kapelice na judenburškem pokopališču pokopanim žrtvam, svetovne vojne svetnika Schenka, ki je pozdravil r.avzočne avstrijske zastopnike, nato pa imenoma naše oficielne zastopnike, in sicer dr. Vončino kot- zastopnika banske uprave, ljubljanskega podžupana prof. Evgena Jarca, mariborskega podžupana g. F. Žebota in celjskega magistratnega direktorja g. Šubica, nato župnika Hafnerja, ki je povdarja! moment miru in ljubezni, govoril je tudi bivši višji častnik 17. pešp. Kautz. Nato je govoril zastopnik štajerskega deželnega glavarja-svetnik Krenn. Končno je zaprosil svetnik Schenk judenburškega župana dr. Haidacherja, da prevzame kapelico v varstvo. Potem ko je župan dr. Haidacher s primernim nagovorom v imenu judenburške občine prevzel kapelico v varstvo judenburške občine, je in-tonirala vojaška godba žalostinko, po-edine avstrijske vojaške deputacije so položile na grob svoje vence, tako med dragim vojno tovarištvo 27. in 17. pešpolka, 9. lovskega polka in 3. strelskega polka, vojnih invalidov, šolske mladine, pa tudi štajersao deželno glavarstvo, judenburško mestno poveljstvo, judenbur-ška mestna občina, pripravljalni odbor za prireditev spominske kapelice, ki jo je zazidala tvrdka Felicetti, so se spomnili s krasnimi venci nesrečnih žrtev svetovne vojne, ki imajo na judenburškem pokopališču svoje poslednje domovanje. Niso pa pozabili na oddolžitev naši možje in fantje, ki so prihiteli v Judenburg k tej pietetnl počastitvi v tako lepem in častnem številu. Mariborski pripravljalni odbor je po g. D. Rogliču položil na spominsko mesto krasen pozlačeni lovorjev venec z narodnim trakom ter z napisom »Mariborski tovariši umrlim 17. pešpolka«. Krasen venec je delo mariborskega vrtnarja g. Jemeca. Lepe vence so prinesli tudi zastopniki Tržiča ir. Kranja, ljubljanskega Bežigrada in oblastnega odbora vojnih invalidov, ter ljubljanski tovariši, ki so prinesli lepo srebrno lovorjevo plaketo. Priprav-Ijanli odbor v Ljubljani pa je položil na spominsko mesto krasno izdelano žaro z zemljo iz vseh delov Slovenije, na žari pa je napis, povzet po županišču »Prsti slovenske vam pošilja domovina, da bode v grobu lažja vam tujina«. Iz grl naših pevcev je turobno odmevala žalostinka »Vigred« in po tako zaključenih spominskih slovesnostih na pokopališču se je množica zgrnila ob spomeniku padlim vojakom, kjer so zopet slovenski pevci zapeli aalostinko »Človek glej«, nakar je bila pred zastopnikom deželnega glavarja in judenburškim mestnim poveljnikom majorjem Friihwir-tom defilacija častne čete, - tovariških vojnih in drugih formacij z godbo na čelu. Zaključek spominskih svečanosti je tvoril slovesen banket »Pri pošti«, na katerem so .spregovorili iskrene besede judenburški župar. dr. Haidacher, župnik Hafner, svetnik Schenk, zastopnik bana dr. Vončina, ljubljanski podžupan Evgen Jarc in drugi. Slovenski govorniki so govorili najprej v slovenščini, potem pa v nemščini. V teku popoldneva so se naši fantje in možje poslavljali od Judenbur-žanov, ki so jih ob slovesu toplo pozdravljali. Mariborčani so se poslovili od Judenburga ob 3. popoldne in se preko Wolfšsberga, mimo Sv. Andraža in Sv. Pavla ter Labuda in preko Dravograda vrnili včeraj zvečer v Maribor. Poleg ljubljanskega pripravljalnega odbora je vodil živahne in vnete priprave poseben mariborski pripravljalni odbor, ki mu Je načeloval neutrudni in za vse dobro ter plemenito vedno vne ] g. Drago Roglič. Z njim vred so pohiteli v Ju-denburg tudi drugi tovariši sedemnajst-niki, med drugim polkovnik Vidmar, kapetan Gnus, inž. Keršič, tovarnar Reich, trgovec Paš, vr nar Jemec, trgovec Kovačič, brivec Pirc, trgovec Prelesnik in restavrater Grahor. Tovariše 97. pešpolka pa je zastopal iz Maribora uprav-nil »Jutra in Večernika« g. Slavko Reja. Vrlim pripravljalcem mariborskim topla zahvala in priznanje, predvsem g. Dragu Rogliču. Včerajšjije judenburške slovesnosti pa bodo vsem udeležencem ostale v trajnem spominu. gulira in zniža najemnine v vseh svojih hišah, predvsem pa v zasilnih stanovanjih. Ob zaključku svojih izvajanj, ki so jih zborovalci večkrat prekinjali z burnim pritrjevanjem, je pozval vse navzoče, naj se strnejo v močno falango, k' bo mogla končno streti trmoglavost hišnih posestnikov in izbojevati zaželjeno stanovanjsko zaščito. V ta namen bo v kratkem sklicalo društvo velik protestni shod, ki se ga bodo udeležili vsi mariborski stanovanjski najemniki. O vseh dosedanjih prizadevanjih društva stanovanjskih najemnikov za znižanje pretirano visokih najemnin je nato poročal g. Jože Mohorko. Predočil ie zborovalcem vse težave, ki jih ima društvo pri svojih intervencijah in pri raznih akcijah, ki jih je pokrenilo, da bi vsaj malo ublažilo obupen današnji položaj stanovanjskih najemnikov. Navajal je številke deložacij, številke brezdomcev, ševilke vagonarjev in barakarjev, ki s strahom gledajo, kako bodo preživeli letošnjo zimo. Zatrjeval je, da mestna občina mariborska vse premalo skrbi za stanovanja in da je sramotno za njo, da mora znova naročiti vagone, v katerih bodo prebivali siromašni brezdomci. Mnenja je, da bi morala mestna občina mariborska zidati večje hiše, da bi na ta način omilila stanovanjsko krizo, ki je vedno hujša in ki se vedno bolj zajeda v naše gospodarstvo. Na shodu je bila nato sprejeta soglasno naslednja resolucija: Stanovanjski najemniki ugotavljajo, da so padli zaslužki vseh duševnih in ročr.ih delavcev visoko pod življenjski minimum, tako, da je resno ogrožen njih življenjski obstoj. Ugotavljajo, da se stanovanjske najemnine niso nič znižale, ter so še vedno tako visoke kot so bile za časa dobre konjunkture. Že sedaj se širijo vesti, da bo treba nabaviti vagone, ker je vedno več deložacij. Vzroki teh deložacij so vedno eni in isti: ne more plačati najemnine. Da se odpomorc temu, zahtevamo, da se brezpogojno znižajo visoko pretirane sedanjim nizkim dohodkom "eodgo-varjajoče najemnine za najmanj 30%. Da izda resorni minister zakon, s katerim regulira najemnine in zaščiti stanovanjske najemnike. Mali obrtniki in trgovci zaradi slabe kupne moči delavcev in nameščencev komaj životarijo, zato zahtevamo, da se er.ako kot stanovanjske najemnine znižajo tudi najemnine za poslovne lokale. Priznavamo, da gospodarska kriza ni prizanesla naši državi, vendar smo mnenja, naj se breme krize razdeli na vsa ramena, ne pa samo na rame najslabejšega. Za dosego znižanja pretiranih naje'11' nin se bomo pOSlužili vseh legalnih pod’ ter pooblaščamo Društvo stanovanjskih najemnikov in najemnikov poslovnih '°' kalov v Mariboru, da stori vse korake-ki bodo potrebni v ta namen. Kakor Pri' znamo potrebo zaščite kmetov, tako zahtevamo, da se zaščitijo tudi drugi stanovi, ki so te zaščite potrebni. Protestna shod stanovanjskih najemnikov Mariborski stanovanjski najemniki zahtevajo znižanje najemnin za najmanj 30 % — Sprejeta resolucija Včeraj dopoldne ob pol 11. uri je bil na verandi »Uniona« protestni shod proti visokim najemninam v stanovanjskih hišah in proti pretirano visokim najemninam za poslovne lokale, ki ga je sklicalo mariborsko Društvo stanovanjskih najemnikov. Za protestni shod, ki ga je društvo nameravalo sklicati že v oktobru, pa je bil prepovedan, je bilo med stanovanjskimi najemniki precejšnje zanimanje. Na shodu sta poročala predsednik društva stanovanjskih najemnikov g. Tone Bajt in odbornik g. Jože Mohorko. Prvi govornik je v daljših izvajanjih orisal pereče najemninsko vprašanje, ki se vleče ež vsa leta po vojni sem in kot mora tlači stanovanjske najemnike in najemnike trgovskih in obrtnih lokalov. Poudaril je, da so najemnine v Mariboru prav tako visoke, kakor v Ljubljani ali v Zagrebu. Dokazal je, da morajo nekateri najemniki plačevati tretjino in še več, svojih mesečnih prejemkov samo za streho. Še bolj pereč pa je postal sta- novanjski problem po zadnjem znižanju plač državnim in samoupravnim nastav-ljencem. Ti so tako hudo prizadeti, da se bodo morali mnogi izseliti iz svojih stanovanj in si poiskati manjša in prav skromna stanovanja. Naglasil je, da se hišni posestniki v Mariboru niso prav nič zganili, da bi znižali visoke najemnine. Nekateri so to storili, vendar pa je njihovo znižanje naravnost malenkostno in se ne da nikakor primerjati z občutnim znižanjem prejemkov. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je govornik zavzemal za znižanje cen električnemu toku, pri katerem zasluži mestna občina vsako leto težke milijone. Končno ie še med drugim omenjal najemnine v mestnih stanovanjskih hišah, ki naj bi bile regulator za hišne posestnike, pa je prav nasprotno, ker so najemnine v mestnih hišah višje, kot jih zahtevajo nekateri hišni posestniki. Apeliral ie na upravo mestnih stanovanjskih hiš, naj vsaj sedaj, ko je znižanje najemnin potrebno kakor še nikoli, nemudoma re- Mouue Dan Jadranske straže se je v Ptuiu proslavil na svečan način v prosvetnj dvorani Mladike. Svečanost je otvori podpredsednik krajevnega odbora "ieS.g ni poveljnik inž. major g. Manojlov!^ Pavle. Pozdravil je navzoče predstavni ke oblasti in uradov ter omenil P0!116 j te proslave. — Slavnostni govor je inj učitelj Šestan Dušan, ki je med drU^. naglasil važnost našega morja v 2°SIv;a darskem in političnem oziru. — Uče11 meščanske šole Runovc Danica je reci rala pesem »Naš Jadran«, gimnazi ^ Vošnjak pa »Naši bratje iz Trsta«-Sodeloval je tudi orkester Pod:mTrato Jadranske straže na gimnaziji. ^ 5 je zapel pevski zbor meščanske šole krasne pesmi, nakar je podpredsednic po uspelo slavnost zaključil. Gledališka sezona v Ptuju. Drarnatičj^ društvo v Ptuju je otvorilo «leda"ei< sezono. Prva predstava je bila v 5. t. m. Uprizorili so dramo »Sin«- * so ponovili v petek 8. t. m. Obe P stavi sta bili srednje obiskani. Igra ^ bili v vsakem oziru kos svoji na*°"Lfs» Prihodnjič pride na vrsto veselo »Cerkvena miš«. Mariboru, dr.e 11. XI. 1935. m jMiške jmke Mariborski »Večer ni k« Jutra. eaHHi2EW3vrsmsra Strnn 3. 'iDurek"“ s krvavim koncem Oče z nožem, sin s sekiro — bori v mariborski bolnišnici s Včeraj popoldne so pri nekem posestniku v Slivnici pri Mariboru kvartali. Za mizo so bili gospodar Jože, njegov sin Ivan in 201etni Janko Kristan, in sta ga oba povabila, da bodo nekajkrat vrgli »dureka«. Res so kvartali celo popoldne ■n se je igra nadaljevala še pozno v loč. Igralska strast se je vedno bolj razvnemala. čeprav niso igrali za denar. Usoda je hotela, da je mladi Janko skoraj vsako igro dobil in oba »dureka« sta zaradi tega silno razburjala. Ob 23. uri ie bila mera zvrhana. Oče Jože je po- Zrtev igralske strasti se smrtjo grabil dolg nož in z njim zabodel Kristana v hrbet, da mu je ranil pljuča. Toda to še ni bilo dovolj. Tudi sin se je hotel maščevati za izgubljene partije. Iztaknil je sekiro in z njo navalil na mladeniča, ki pa je kljub zabodljaju bil še toliko pri moči, da se je dvema udarcema s sekiro še pravočasno umaknil, sicer bi bil prav gotovo ob življenje. Nesrečnega mladeniča, ki se je koj nato zgrudil in močno krvavel, so prepeljali v mariborsko bol* nišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Ljubosumnost s krvavimi posledicami V soboto okrog 12. ure se je odigral na Vodnikovem trgu razburljiv dogodek, m sicer kot' posledica strupene ljubosumnosti. Na omenjenem trgu sta se namreč ':oor>rijela dva moška, ki sta se obdelala s palicami ter se metala po tleh. dočim ie neka ženska glasno klicala na pomoč. Ker je. ob tem času na omenjenem trgu Precejšen promet, so se takoj zbrale Množice ljudi, ki so skušale oba boreča Se moška spraviti narazen. Obveščena je hila tudi policija, ki je bila takoi na mestu ter ju je ločila. Pri tem je eden obležal v mlaki krvi,> z več zevajočimi rabami na glavi, dočim je drugi zadobil le lažje poškodbe. Policija, je napadalca aretirala. poškodovanega pa so reševalci Prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Pri zaslišanju na policiji je napadalec izpovedal, da se piše Ivan Drašbaher, je 54 let star in po poklicu zidar ter stanuje v Metelkovi ulici 7. Izpovedal je nadalje, ^a je zasledoval svojo ženo Marijo, ki jo jg zalotil v neki gostilni na Koroški 'jesti v družbi 501etnega zidarja Aloiza ^adoliča. Ker mu je bilo znano, da hodi njegova žena z Radoličem, je na cesti lako dolgo čakal, dokler nista oba zapustila lokah: ter ju zasledoval do Vodnikovega trga. Nenadoma ga je pograbila huda jeza ter je svojega tekmeca Dričel obdeiavati s palico. Po zaslišanju 2a je policija zopet izpustila. Hrvatski planinci zaslužnemu planincu dr. Senjorju V soboto popoldne je prispela na Pohorje skupina hrvatskih planincev, članov zagrebškega »Sljemena«. Prinesli so s seboj diplomo častnega članstva našemu zaslužnemu planinskemu organizator-jj, bivšemu predsedniku'mariborske po-frližnice SPD g. dr. Davorinu Seniorju. % tej priliki so se zbrali pri Mariborski °Či številni planinski prvaki in so se pregovorile tople in prisrčne čestitke v 'nienu mariborske podružnice SPD njen Podpredsednik g. inž. Jelenec. Sledila je :°Dlo občutena beseda g. dr Bergoča, ki le Proslavljal slavljenčeve zasluge za razmali našega planinstva. Obema govornikoma sc je priključil še g. Ljudevit ~0rzut, V ljubeznivem planinskem po-bratijnstvu. je potekla iskrena planinska sWesnOst. Hrvatski planinski gostje so Se včeraj zvečer odpeljali nazaj v Za-Sreb. . Smrtna kosa. Umrla sta Anton Ze-.e'nko,. posestnik v Podvincih. sta 73 let J1. Ivana Arnuš, prevžitkarica v Dorna-'■ stara 69 let. Blag jima spomin! Vojna 'ovariša kralja Aleksandra I. Ta lesec bo 20. obletnica junaškega in mu-Jjniškega prehoda srbske vojske preKO banskih gora. Ob tej 20. obletnici ima-l^.° Mariborčani dva skrita slavljenca. ' Se smeta po svoječasnem dekretu na-QVati vojna druga kralja Aleksandra I. k merrena ..slavljenca sta ugledni mari-g0r^i veletrgovec *in nacionalni delavec ' Rado Lenart ter popularni dimnikar-Mojster Ljudevit Pucelj. Iskreno če-st|tamo! ci.^eP večer mariborske mornariške sek- sob ^ spodnji kazinski dvorani je v ,ra°to priredila mornariška sekcija Ja-straže 'eP mornariški večer, po-cen spominu na dogodek, ko so pred 17 leti prvič zaplapolale naše zastave na Jadranu. Dvorana je bila okusno okrašena z emblemi Jadranske straže, s kraljevo sliko in z zelenjem. Obisk prireditve naših mornarjev je lep, kar dokazuje, da ima pokret Jadranske straže ogromno število prijateljev tudi na severu naše države. Uvodoma je . vse navzoče toplo pozdravil, predsednik mornariške sekcije g. Karl Jug. Po vzkliku našemu mlademu kralju je godba zaigrala državno himno, oktet mornariške sekcije pa je zapel mogočno pesem »Buči morje«. Nato se Je razvila pri pogrnjenih mizah prava tovariška zabava, ki je trajala pozno v noč. Tudi je bil še na sporedu pevski nastop g. Frlafta, ki je bil deležen toplega priznanja. Naj omenimo še, da šteje mornariška sekcija 160 članov in da je bila ustanovljena na pobudo in prizadevanje g. Juga leta 1933. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 20. uri predava odlični hrvaški skladatelj in glasbeni pedagog g. Anton Dobronič iz Zagreba o vstvar-janju naše glasbene kulture. Pomočnik. Bafa plača znanemu prijavitelju 10.000 dinarjev. Pišite, kam naj pošljemo denar? Ustanovni občni /por Udruženja diplomiranih ekonomistov in komercialistov se vrši v torek 12. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Vabljeni so vsi diplomirani. visokošolci ekonomsko secijalnjh, komercijalnih in finančno političnih ved. — Pripravljalni odbor. 15. akademski ples priredi društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru, dne 4. januarja 1936. Prosimo ostala društva, da to upoštevajo. — Odbor. Hotel »Orel«. Vsako soboto, nedeljo in praznik koncert. Priznano dobra kuhinja, specijalni menuji, mesnate in ribje specialitete, domače prekajene klobase; izborna jeruzalemska in dalmatinska vina. V dvorani točilne cene. Ponedeljek, torek kabaretni večer, sreda Svengall. Velika kavarna. Zahvala. Ob priliki prenovitve in blagoslovitve križa pri gg. Alojziju in Julijani Šantl , pos. v Vukovju, občina Sv. Marjeta ob Pesnici, se je nabralo za revne učence 328 Din 25 p ter za ta znesek nabavilo obuvala za uboge šolarje. Za to lepo pozornost in darilo se vsem darovalcem v imenu revnih učencev iskreno zahvaljuje šolsko upraviteljstvo Sv. Marjeta ob Pesnici. r.-lfivarir so . inšll obešene včeraj zjutraj na- vrbovju na levem dravskem bregu pod klavniško restavracijo. Obe-šenec je 24 do 26 let star in čedno oblečen. Splavarji so o tem obvestili policijo in so nato prispeli na lice mesta zdravnik dr. Zorjar., nadzori:.". Smodej, detektiv g. Trpiri in daktiloskop Gro-! ■ k’ " je tudi slikal. Nezn: :cc je na dvorišču klavniške restavracije odrezal tri pare zanjk iz močnega motvoza in se v deževni sobotni noči obesil. Nezgoda gledališkega igralca Maksa Furjana. Ko je avtobus, ki vozi na Drogi Maribor—Gornja Radgona, peljal v soboto popoldne po Aleksandrovi sesti, je pri Benkovi trgovini prekoračil cesto 31Ietni gled. igralec Maks Furjan. Šofer je sicer dal predpisano svarilo s hupo *oda Furjan je najbrže signal preslišal tako, da je prišel pod avtobus, ki je seveda takoj obstal. Ljudje so prestrašeni izvlekli Furjana izpod kolesa, a na kraj nesreče so tudi takoj prišli mariborski reševalci, ki so ga nemudoma prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Tam so ugotovili, da je Furjan zadobil k sreči le lažje poškodbe na glavi. V bolnišnici je Furjan izpovedal, da ne ve, kako je prišel pod avtobus, ker je zadnje dni silr.o depritni-ran in duševno potrt. Zavedel se je šele takrat, ko so ga izvlekli izpod avtobusa. Nenavadna nesreča. Včeraj popoldne je gnal 401etni kolar Franc Janžekovič od Sv. Benedikta k Sv. Lenartu v Slov. goricah telico za svojega gospodarja. Med potjo se je žival splašila in potegnila lanžekoviča za seboj. Pri tem je mož padel, kar je postalo zanj usodno. Janžekovič je namreč imel v notranjem žepu sukniča dolg mesarski nož, na katerega se je pri padcu zabodel v levo stran prsi. Nevarno ranjeni Janžekovič se zdravi v mariborski bolnišnici. Splavarjeva nezgoda. Včeraj se je pri sestavljanju splava ponesrečil 201etni splavar Peter Ferlič v Dupleku. Na mla-den ča je padel težek tram in mu zdrobil levo ramo. Splavarja so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Trije »novinarji« aretirani. Mariborska policija je danes zjutraj aretirala tri mlajše moške z našega juga, ki so se izdajali za novinarje, niso pa tega mogli dokazati s pravimi novinarskimi legitimacijami. Ugotovili so, da so ti trije »novinarji« pobirali pri raznih mariborskih tvrdkah ir.serate za neki beograjski »stručni list«. Seveda so njihovo delovanje na škodo solidnih listov in akviziterjev preprečili in bodo morali oditi tja, odkoder so prišli. Tvrdke svarimo pred takimi gosti. GRJUSiCI KiREO Telefon 22-16 Do vključno srede najboljši in najlepši Greta Garbo lihn »Pisani paifofatt“ v nemškem jeziku. Velefilm za katerega vlada prav ogromen interes in prosimo, da ga nikdo ne zamudi, ker se predvajanje filma ne more podaljšati. — Od Četrtka dalje pride ponovno v naš kino prav velika senzacija ** Knžarjji“ Več milijonsko veledelo v nemškem jeziku. Kino Union. Danes najpopularnejša o-pereta »Ptičar«, pravi ljudski komad od Karla Zeller-ja. Film poln zabave, glasbe in petja. V gl. vlogah Lil Dagover, Wolf Albach Retty in Marija Andergast. J vsaka sIomku Ji n 1! katodna REPERTOAR. Ponedeljek, 11. novembra: Zaprto. Torek, 12. novembra ob 20. uri: »Beneška noč«. Red B. Sreda, 13. novembra: Zaprto. Četrtek, 14. novembra ob 20. uri: »Medvedji ples«. Red A. V soboto, 16. t. m. bo poslovilna predstava in štiridesetletni jubilej upokojene priljubljene igralke Štefke Dragu inovičeve. Ob tej priliki bo premiera Frankove veso-, loigre »Vihar v kozarcu«, ki so jo .lani uprizorili tudi v ljubljanski drami z velikim uspehom. Slavljenka igra glavno žensko vlogo, razen nje pa še nastopijo Kraljeva, Starčeva, Gorinškova, Grom, Nakrst, Ras-berger Gorinšek, Košuta, Košič, P. Kovič in Blaž. Opozarjamo na to redko slavje že danes vse mariborsko občinstvo, ki naj zaslužno umetnico počasti s polnošteviiiriu obiskom njene poslovilne predstave. Bloki pri tej predstavi ne bodo veljali. Huthtau taagMi Cefra razstava ..Brazde" Velika kazinska dvorana, od 5. do vključno 17. t. m. Naposled .se je, z idealizmom in požrtvovalnostjo naših likovnih umetnikov, vendarle posrečilo ustvariti tudi iz Maribora torišče in središče uveljavljenja slovenskega slikarstva ter kiparstva. O tem nam pričajo redne razstave »Brazde« in njenih gostov, priča nam pa še posebno sedanja četrta, ki je po številu razstavljalcev najbolj raznolika in po kval-* li del nedvoumno najboljša od dosedanjih domačega kluba. Saj nam kaže kar slike šestih slikarjev ter kipe treh kiparjev. Sredino dvorane je zasedel s sedmimi slikami akad. slikar prof. Karel Jirak, ki je razstavil tudi največje platno te razstave »Portretno skupino otrok tovarnarja Hutterja«, v kateri je izpričal mnogo znanja. Sicer nam pa kaže vedno nove razvoje in veliko razgibanost, stremečo po napredku in dozoretju. Nekatera dela so v tem oziru kar odkritje, tako n. pr. »Malo pristanišče«. Raznolik v tehniki, načinu podajanja in motivih je še bolj kakor Jirak akad. slikar prof. Ivan K o s, ki je razstavil največ, kar 15 del, med njimi 3 grafike, več olj in akvarelov. Najmočnejši j« v nekaterih akvarelih, a tudi ined olji so dela, ki izpričujejo njegovo dozorevanje. Z izrazito osebno noto se predstavlja s svojimi štirimi »Škofjeloškimi motivi« akad. slikar prof. Franjo Košir. Podobnost motivov oživlja način gledanja in uporaba barv, ki dokazuje talent umetnika. Najmlajši med slikarji, akad. slikar Zoran Mušič se je predstavil to* krat s šestimi originali in tremi kopijami Špancev Greca in Goye. Te kopije seveda niso adekvatne originalom, nam pa govore dovelj zgovorno, da se je mladi umetnik oborožil za pot v umetniško življenje s solidnim tehničnim znanjem ter zdravo ambicijo. V originalih kaže svojo noto, ki je morda rahlo še pod uplivom vzorov, a mnogo obetajoča. Tudi portretna študija »A. Š.- nam to potrjuje. Ustaljen in zrel se nam predstavlja s svojimi 7. deli akad. slikar, prof. Albert Sirk. Njegova dela so močno razgibana, kar doseže včasih s preprostimi, a učinkovitimi sredstvi (»Po napornem delu«). Mojstrsko se predstavlja tudi kot akvarelist, zlasti s svojim morda naj- boljšim delom te razstave, z »Ribami«. Cisto trdno dograjen kot slikar fine kulture, tehnike, okusa in občutja stoji akad. slikar Anton Trstenjak. Njegovih 10 olj, guašev in akvarelov dokazuje, da je mojster v vseh treh tehnikah. Od svojih začetnih lužiških folklorist!čnih motivov kaže prefinjeni napredek v »Oblačenju gornjelužiške neveste«, v tej tehniki je pa pokazal tu višek v guašu »Mati«. Prav tako izrazit je pa tudi v krajini in »Cveticah«. Med kiparji je najmočneje zastopan, s 6 deli, akad. kipar Vladimir S to vi-ček. Najboljši je njegov »Torzo« (les), višek njegove dovršene tehnike se pa kaže v plaketah. Stoviček razstavlja tudi edino bronco (»Plesalca«). Gabriel Kolta i č in Josip S a r n i c sta oba mlada, a nedvoumno talentirana in obetajoča kiparja. Že s temi p’ ^t kami, ki sta jih pokazala pri tem prvem nastopu, sta izpričala, da si nista zaman izbrala kiparskega poklica. Po teh delih sodeč jc močnejši Kolbič, toda določnejša sodba bi bila sedaj še preuranjena in zato morda krivična. Bolje je torej, da počakamo na prihodnjo razstavo, na kateri bosta nudila za to morda več priložnosti. V celoti je, kakor rečeno, ta razstava kvalitativno prav dobra in bi že zaradi tega zaslužila več pozornosti s strani Javnosti, kakor jo je deležna. Pred vsem bi pa apeliral na tiste naše ljudi, ki mečejo tako radi denar za razne po naključju jim vsiljene izdelke brez umetniške vrednosti, ali pa za neokusne tuje reprodukcije, naj bi obiskali to razstavo domače umetnosti in dokazali, da niso brez vsega razumevanja za naša umetniška stremljenja. V primeri z ničvrednim kičem so cene del te razstave tako nizke, kakor bolj biti sploh več ne morejo, mimo tega se dajo dogovoriti tudi posebni pogoji. Ali tli žalostno, da je na tej najboljši vseh razstav »Brazde« prodano doslej komaj — eno samo delo? Kdo bi verjel da v Mariboru ni tovarne in večjega pod jetja, kjer bi bili zaposleni sami domačini? ;5fk9n>'4. AtarffiorsKf »VeSernfK« Julra. V Mart h’ or u, dr.e lT. XI. 1935^ MAR4J S KALAN ROMAN Sida Siioneva To je različno. Ni starosti, a tudi ni mladosti. Veš, kaj je resnična mladost? Cas, ko si neumna kakor goska in hodiš po svetu z očmi, ki vidijo vse samo v cvetju, ne vidijo pa za tem cvetjem trnja in črvov, ki razkrajajo lepoto. Samo to je resnična mladost. Najina je že za nama. Ne vrne se več. Oči so se odprle In vidijo tudi v stvari in reči in skozi nje. — Brezpogojna vera se je razgubila, namesto nje je stopila misel. Misel je pa smrt vere, saj si mi sama nekoč tako dejala, ali podobno. Se spominjaš?« »Morda.« »Vidiš, nisem pozabila. Bilo je takrat.. Toda ne. ne maram se spominjati tistih dni. Pregrnila sem jih s težkim črnim zagrinjalom. Naj počivajo v miru, kakor mrliči v grobeli. Cemu bi s svojim razkrajanjem zastrupljali sedanjost? Spominjajmo se jih samo takrat, kadar jim prižgemo lučke, da jim svetijo v mrak večnosti, ki je od vseli skrivnosti zadnja in najgloblja skrivnost...» XXVIII. Hrušniška društva so priredila velik narodni tabor in ljudsko veselico. Prišli so gosti od blizu in daleč, največ pa iz Maribora, od koder je pripeljal na postalo ob Dravi poseben vlak zastopnike vo- dilnih društev in več sto ljudi obojega spo la. Na dvorišču Društvenega doma je bil postavljen oder za govornike, za njim se je širil prostor za nastop, naokoli so pa bile postavljene mize ter klopi za gledalce in pivce. Trške hiše so bile okrašene z državnimi zastavami in zelenjem, po edini široki cesti med večinoma raztresenimi hišami je pa valovalo živahno vrvenje. Sejmarji, krošnjarji in berači so pridno izrabljali redko priložnost lahkega zaslužka. Posebno beračev se je nagnalo toliko, da so zasedli skoraj vse ovinke in ogle ter razkazovali svoje pokvečene ude, oslepele oči ali druge hibe in bolezni. Trški veljaki so sprejemali goste pri slavoloku pod trgom s skrbno pripravljenimi govori in naštevali imena vseh po inembnili in nepomembnih osebnosti. Ko so se pričeli dolgovezni govori o potrebi utrjevanja narodne in državne meje, so se zgrnile vse množice na dvorišče Društvenega doma okoli govorniškega odra. Dr. Branko Kasjak, ki je stal s skupino akademikov in drugih mlajših inteligentov; si je nervozno grizel ustnice. »Tako rešujejo našo mejo!« je dejal živinozdravniku Soršaku in ostalim. »Ko-losalno. D^nes se kar cede od besed, ka- ko naj se tu v obmejnem ozemlju dvigne narodna zavest in gospodarska ter so-ciana neodvisnost, jutri pa, ko bodo spet sedeli v svojih uradih, po gostilnah, kavarnah ali pa doma pri svojih družinah, bo »ogrožena meja« pozabljena, kakor da je ni in je nikoli ni bilo. Pa recite, če ne tičimo Slovenci še vedno v roman tiki prve polovice in sredine devetnajstega stoletja? Kakor da bi se dali obmejni problemi rešiti s takimile zborovanji in veselicami. Bo poslej pri nas manj narodne mlačnosti in nezavednosti, manj gospodarske in socialne bede, manj prosvetne in kulturne zaostalosti ter politične nezrelosti? »Vraga,« je dejal Soršak. »Vse bo, kakor je bilo. Nemčurski objestneži bodo dalje zastrupljali nezavedne množice, pohorski proletariat bo pa še bolj stradal, ko bo zapravil danes še zadnje pare za »narodno navdušenje.« »Tako je,« so pritrdili drugi. »In vendar,« je nadaljeval koncipient, »bi bilo treba poseči z gigantskimi silami v vso to gnilobo, ki nas zastruplja prav do obisti in mozga. Treba bi bilo zadušiti demoralizacijo. ki sta jo zasejala revščina in politika; treba bi bilo dvigniti ubito gospodarstvo in denarstvo ter nuditi stra dajočim vsaj zadosti velik kos črnega kruha. Govori kdo a tem?« »In če bi tudi govoril, z besedami ni še nič opravljenega,« je pripomni] nekdo. »Pa tisto vedno naglašano bojevanje proti nemškutariji!« je vzkliknil Soršak. »V narodni državi tega vprašanja sploh ne bi smelo biti. Je naša zasebna stvar. Ne, za vse to bi se morala brigati oblast sama.« »Kličejo te na branik, če pa izpuliš komu zaradi tega le eno samo dlako, te obtožijo in zapro. Odščipni tujcu ali rene-gatu le centimeter repa, pa bo bežal v Ljubljano ali Beograd, kjer mu ga vrnejo cel meter.« , Vsi naokoli so se glasno zasmejali, da se je govornik začudeno ozrl v tisto stran in se skoraj zmedel. Dr. Kasjaku se je zahotelo, da bi stopil na govorniški oder in povedal svoje misli, toda prijatelji so ga zadržali. Ne zaradi škandala, k' bi bil nastal, ampak zaradi zastopnika politične oblasti, ki je prežal na vsako izgovorjeno besedo. Poslušalci so molčali, ali pa leno kimali. Večinoma so čakali le. kdaj bo govorov konec in se bo pričela zabava. In ko ie po dolgem času stopil z odra za izkazalo, da niti »Maribor«, niti »Rapid« nimai.i nobenega, ki bi te situacije izkoristil. Rezultat ustreza i*ri. Tekma je bila v splošnem vseskozi fair, nudila je nekaj lepih trenutkov, toda videti je bilo, da oba nasprotnika nista igrala tako, kakor običajno. Zlasti smo pogrešali elan ter požrtvovalnosti In to najbrže radi tega, ker sta oba nasprotnika hranila svoje sile za tekmo proti SK Železničarju. Tudi se tekma ni vršila dvakrat 30 minut, am- pak v celoti 50 minut, in sicer 30 minut v prvem ter 20 minut v drugem polčasu. Sodil je g. Jančič v splošnem dobro. Ker se je igra končala neodločeno, je o nadaljnjem udeležencu turnir, a odločil žreb — v korist SK Rapida, ki je nato po kratkem odmoru nastopil proti SK Železničarju. Rezultat tekme je bil SK Železničar:SK Rapid 1:0 (1:0). Železničar: Mahajnc, Frangeš, Antoli-čič, Eferl, Frangeš, Seifert, Lešnik, Konrad, Golinar, Pavlin, Pezdiček. Rapid je nastopil z istim moštvom kakor proti ISSK Mariboru, le igralci so zamenjali svoja mesta. Od začetka sta obe moštvi producirali po nekaj energičnih potez, ki so sicer končavale pred golom mlačno, vendar je bilo po stilu igre in po predvedenem tempu mogoče sklepati na napet potek. To je trajalo kakih 20 minut, potem pa je Rapid močno popustil, in sicer iz razumljivih razlogov: utrujenost. Če je torej bila prva tretjina igre v znamenju enakovrednih protivnikov, se je v ostalem času igra razvijala vedno bolj v enostransko borbo, ki je v njej Železničar prevladoval. Poleg tega pa je čedalje bolj uhajala v igro ostra nesimpatična nota, ki je bila povsem nepotrebna, saj vendar ni šlo za točke ali druge trofeje! Železničar je včeraj predvajal slabo igro, 111 sicer radi tega. ker je bilo moštvo zelo slabo sestavljeno. S »starimi kanoni« se ne morejo delati čudeži! Ne vemo, zakaj se je vodstvo SK Železničarja zopet odločilo stare moči zaposliti v prvem moštvu, ko imajo vendar toliko slabih izkušenj. Zlasti je napad v tej formaciji nemogoč, predvsem pa mu manjka preudarnosti in'pregleda igre. Tudi krilci niso bili na višini, le Frangeš se je trudil in »garal«. Branilca sta sicer bila dobra, toda nista bila sigurna. Moštvo je imelo 'včeraj toliko prilik, da si pribori izdatno zmago, če pa je ta zmaga Izpadla bolj pičlo, je to zanj slabo spričevalo! Rapldovci so se borili prav do zadnjega iti moramo reči. da so vršili svojo nalogo prilično dobro. Saj so morali igrati 110 minut! Da so jim v drugi polovici pojenjale moči, je razumljivo. Tudi oni so imeli najslabšo formacijo v napadu, ki je mnogo premehak in neodločen. Prav dobra pa je bila ožja obramba, dočim krilci niso pokazali igre, ki bi bila v korist napadu ali obrambi. Tudi je moštvo še premalo vigrano, obeta pa postati v prihodnji sezoni nevaren nasprotnik. Tekmo ie sodil g. Bizjak. Bil je gotovo objektiven vodja. SK Ptuj:SK Drava 4:1 (2:0). Tudi v Ptuju se je včeraj vršila nogometna telcma v korist blagajne LNP, in sicer sta se srečala lokalna rivala SK Ptuj in SK Drava. Igra je bila zelo živahna. Moštvo SK Drave je sicer napelo vse sile, pri zaključnih potezah pa je imelo oči vidno smolo. Sodil je g. Zakotnik * Kvalifikacijske tekme za državno prvenstvo. Zagreb: Concordia:Slavija (Osijek) 7:1 (4:1). ' Beograd: BASK:ŽAK (Vel. Kiklnda) 3:2 (1:0). Osijek; Grafičar:Kra}išnlk (Banjaluka) 3:2 (2:0). Subotica: ŽAK:Sparta (Zemun) 3:0 (1:0). Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Primorje:Ilirija 3:0 (1:0). Celje: Atletiki:SK Celje 2:1 (0:0). Cannes: BSK:reprezentanca Cannesa 4:2 (2:1). * Budimpešta: Madžarska:Švica 6:1 (3:0). Abesinski parlament Abesinska ustava je doživela važne izpremembe leta 1931. Vrhovna državna moč je ostala še nadalje v cesarjevih rokah. enako je tudi pravica do kraljevskega dostojanstva pridržana samo p«1' tomstvu Haile Sellasie. Pač sta bili P8 nanovd ustanovljeni dve zbornici. E«3 obstoja iz mož, ki jih izbere cesar san' izmed generalov, člani druge zbornice so pa delegati in zastopniki poglavarje^' poedinih pokrajin. Na to ustanovo pa ne smemo gledati kot na prizadevanje ^e' sarja. da bi kopiral parlamentarizem* nekaterih evropskih držav. To je samo neke vrste star in že od nekdaj priznati običaj, da more vsak Abesinec, pa nai zavzema kakršenkoli družabni položaj, svetovati vladarju dežele in celo javno kritizirati njegova dejanja. Dostojanstvenike, čijih ime je kopija imena minister, ima Abesiniia od leta 1907, ko jim je Me-nelik II. dodelil vodstvo gotovih upravnih poslov. Leta 1931 je bilo ustanovljeno zunanje ministrstvo, dočim se je prei vladar sam neposredno sporazumeval s tujimi državami, ali njihovimi zastopa' ki. Ministri imajo pravico do nekakšni!' skupnih posvetovanj, odgovorni so svoja dejanja in za pismene referate 5 zadevali svojih resorov, ki jih lahko za' hteva od njih cesar. ipo~-in!ai3ese€ 0 dobite Razno POMIJE v Grajski kleti. Posest 5152 OKOLI 5 ORALOV GOZDA z malim travnikom. 1 'A ure od Maribora. blizu banov ceste, na prodaj. Izve se v šoli v Sv. Marjeti ob Pesnici 5156 NOVOZGRADBA z vrtom takoj naprodaj, nekaj hipoteke, ostalo gotovina. Naslov v upravi »Vc-černika«. 5151 Kupim KUPIM KNJIŽICE Mestne hranilnice v Mariboru ca. Din 25.000 proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Takoj plačilo« na upravo »Večernika«. 50g8 Prodam Na prodaj 9 hi dobrega HALOŠKEGA VINA po zmerni ceni. Naslov v upravi Ista. 5157 INŠTRUMENTI za godbo na pihala, notna stojalca, bluze in čepice za godce po ceni na prodaj. Vprašati v šoli v Krčevini. 5155 KO- PRODAJAMO STARO RUZO ter ajdov iti cvetliički med letošnjega pridelka. Kmetijska družba. Maribor, Melj^ ska cesta 12. 5154 LEPO KOMPLETNO SPALNICO skoraj novo, •ii. hrastovega lesa, s tapeciranimi vložki, prodam. Mizarstvo, Vodnikov trg 3. 3150 PERJE. PRH, PERNICE, odeje, vatirane in flanelaste, zavese, preproge, pregrinjala za divane in postelje, namizne garniture ugodno in poceni pri Novaku, Koroška c. 8. Vetrinjska ul. 7. 4285 Stanovanje LEPO PROSTORNO STA NOVANJE oddam. Kralja Petra e. 86. Studenci. 5160 LEPO TRISOBNO STANO VANJE ob parku oddam s 1. decc"1' broni. Ciril-Metodova 18. vfj1 ta J. ______________________ 5$ CISTO SOBO in kuhinjo ter shrambo dam v najem dvema os?!’;’c tna. Mejna ul. 9. SOBO IN KUHINJO oddam. Zrkovska cesta Pobrežje. 24. 5llg Pouk INSTRUKCIJE daje iz vseh predmetov turijent realne gimnazije a0' *>o« intdbe pod »Uspeli« na uP|g3 vo »Večernika«. 1—^-- Moiuhovino Veliko izbiro od najfmei® do najcenejše. Strokovno "dobite izdelano dnevnih s%rao pri P. SemMo kt znarski mojster MARIBOR _ gy 4898 Go»poska ulica stev. Izdaja konaorclj »Ju-fera« v Ljt*bHam; .predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVO.1 REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik SIANKO DETELA v Mariboru.