6010020O 3554 0A osrednja knji*w“ PRI.v.okSKI dnevnik Leto xxxvn. Št. 132 (10.954) TRST, petek, 5. junija 1981 PoStairta plačana v gotovini ^ i • Abb. postale I gruppo LCOfl 4U() IIP PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, MAJHNE^ MOŽNOSTl_ ZA HITRO REŠITEV KRIZE M SESTAVO VLADE Danes prvo srečanje med delegacijama krščanske demokracije in socialistov Craxi včeraj obiskal poverjenega predsednika - Forlani šele pripravlja osnutek dokumenta, ki naj bi bil osnova za pogajanja s strankami bivše večine in PLI - KPI odreka KD pravico do vodilne vloge v državi RIM — Navzlic slovesnim izjavam zastopnikov vseh strank, da Izredno napet politični položaj (zlasti po aferi «P2») in čedalje hujša gospodarska kriza terjata hiter razplet vladne krize, si nihče ne upa napovedati, kdaj bo imela Italija novo vlado. Tudi sam Forlani, ki mu je predsednik republike ponovno poveril mandat za sestavo kabineta, ne tvega prognoze. Po neo- se bosta sestali že danes zjutraj. Pogajanja bodo seveda le načelnega značaja, nekak politični uvod k «poglabljanju*, ki ga bodo mogli opravljati le na osnovi dokumentov' o posameznih najbolj perečih vprašanjih države, ki jih pripravljajo po eni strani Forlanijevi sodelavci, po drugi pa voditelji PSI. Craxi je zatrdil, da bodo socialisti izdelali svoje predloge do začetim prihodnjega tedna in da «so vprašanja zelo zapletena*, pri čemer so ga novinarji naravno vprašali, ali bo v takih razmerah možno rešiti vladno krizo pred upravnimi volitvami, ki bodo 21. t.m. Tajnik PSI se ni dal zaplesti in je odgovoril, da je enako obvezno prizadevati si za rešitev vladne krize in za volilno kampanjo. Priznal pa je, da je «kriza šele na začetku* in poudaril, da mora PSI globlje proučiti namene Forlanija in KD, ki nosita največjo odgovornost. «šele nato bomo mogli sklepati o ravni naše angažiranosti,* Skratka, afera se iz dneva v dan bolj zapleta. Prihodnji teden bo vsekakor zelo pomemben, saj bodo čez štiri ali pet dni objavili celoten snopič dokumentov, ki jih je dala preiskovalna komisija o Sindo-ni na razpolago poslanski zbornici in senatu (nekaj dni je potrebnih za pripravo zadostnega števila kopij), prihodnji. teden, točneje v sredo, pa se bo začela .v komisiji za ustavna vprašanja razprava o petih zakonskih osnutkih za ustanovitev preiskovalne komisije o «zade-vi P2». bičajnem sestanku s Craxijem, ki mu je šel včeraj tolmačit pravi pomen sklepov vsedržavnega vodstva PSI, se je omejil na izjavo, da bo zvečer seznanil Pertinija s svojim gledanjem na politični položaj in s postopkom, ki ga namerava uvajati pri nadaljnjih posvetovanjih za rešitev krize. Priznal pa je, da še ni sestavil koledarja za sestanke «z vsemi strankami, ki mislim, da bi mogle prispevati k sestavi vlade* in da se bo šele lotil izdelave osnutka politično - programske platforme, ki tiaj bi bila osnova za pogajanja. Bolj zgovoren je bil tajnik PSI, ki je po srečanju s Forlanijem dejal novinarjem, da čaka na odgovor KD na predlog socialističnega vodstva o »srečanju in poglabljanju*. Pozno sinoči je odgovor prišel, potem ko se je Forlani sestal s Piccolijem in ostalimi voditelji KD, ki so jim poverjena pogajanja z drugimi strankami: uradni delegaciji PSI in KD MiititMfimmiiiiiiiittiiiiiHiiiimittmiiiMitmtitiimiintiimiitinHiitiMiHHiiiiiiiiiHHHiiHHUHmmHiumii SPROŽILI SO CA RIMSKI PRETORJI NOV SODNI POSTOPEK ZARADI LOŽE «P2» Obtoženci so vsi javni uslužbenci, katerih imena so na seznamu članov tajne tramasonske organizacije RIM — Kazenski oddelek rimske preture je sprožil sodni postopek proti 260 javnim uslužbencem, katerih imena so na seznamu domnevnih * članov framasonske lože P2. Ukrep so sprejeli pretorji Elio Ca-pelli, Gianfranco Amendola in Luigi Fiasconaro; vseh 260 javnih uslužbencev je osumljeno kršitve členov 212 in 17 enotnega zakonskega besedila o javni varnosti. Člen 212 Predvideva odstavitev vseh javnih uslužbencev, ki so kakorkoli včlanjeni v tajne ali skrivne organizacije »li v organizacije, ki obvezujejo svoje člane k tajnosti. Člen 17 pa določa, da je, kdorkoli krši člen 212, kazniv s tremi meseci pripora in globo do 80.000 lir. Takoj po uvedbi predsodka so trije pretorji poslali dokumentacijo načelniku rimske preture, slednji pa jo je posredoval državnemu piavd-ništvu, ker gre za sodni postopek v okviru splošne preiskave o loži B2- Sedaj bo moral glavni državni pravnik Achille Galucci odločati o tem, če naj se preiskava nadaljuje v okviru splošne preiskave ali naj Vrne akte preturi. S tem ukrepom se je dejansko začela sodna preiskava o raznih državnih uslužbencih, ki so na seznamu domnevnih članov framasonske lože. Medtem pa se nadaljujejo tudi upravni postopki v okviru institucij, katerim ti člani pripadajo. Kar zadeva vojaške častnike je bila posebna komisija zadolžena, da preveri njihovo dejavnost v tej tajni organizaciji. Doslej so samo častniki, ki so zaposleni v okviru varnostnih služb, odšli «na dopust*, vsi funkcionarji, ki so imeli dostop * vojaškim tajnostim, pa so morali vrniti dovolilnico, ki jim je dajala toožnost, da se seznanijo z arhivi. Kar zadeva sodnike pa je včeraj zasedal višji sodni svet, ki ul sprejel nobenih konkretnih sklepov, ampak je le potrdil začetek dela posebne komisije, ki mora preveriti, če je treba ali ne sprožiti disciplinski postopek proti sodnikom, ki so na seznamu lože P2. . Se vedno traja potres na največjem italijanskem dnevniku, Cor-Dere della Sera, dnevnik včeraj ni jzsel in po dolgi skupščini so uslužbenci sklenili, da Corriere della “era tudi danes ne izide. Stavkalo pa samo novinarji, medtem ko *e je stavka tiskarskih delavcev včeraj končala. Socialistični poslanec Bassanini pa je včeraj zahteval odpustitev direktorja drugega fadijskega dnevnika Gustava Selve m pariškega televizijskega dopisnika Gina Nebiola, ki ju je upravni svet italijanske radiotelevizije 30. niaja začasno suspendiral. Včeraj tudi suspendirali bivšega predsednika pokrajine Piša Roberta Misuriju, člana socialistične stranko, v pričakovanju dokončne odločitve od strani strankinega razsodišča. Vodstvo demokristjanske skupine v poslanski zbornici pa je skic nilo, da prijavi razsodišču poslanca Careninija, ker je označil neodgovoren poseg Flaminia Piccolija v zve-z afero P2. je zatrdil Craxi, kar daje slutiti po eni strani, da se PSI ne bo pretegnil za hitro rešitev vladne krize in da bi kar rad počakal na izide upravnih volitev, po drugi strani pa. da ne zagotavlja vnaprej neposrednega vstopa v vlado, če ne bo zadoščeno vsem socialističnim zahtevam po ^opravljivosti na višji ravni*. Po vsem videzu se torej vladna kriza ne bo zaključila tako hitro, kot bi želel Forlani, a bo verjetno treba čakati na izid upravnih volitev, ki bo imel nedvomno političen pomen, saj se bo na njih izrekla petina polnoletnih italijanskih državljanov in bo zato vplival na izbire strank tudi glede sestave nove vlade. Stari koaliciji KD - PSI -PSDI - PRI bi Forlani rad priključil še liberalce, ti pa so včeraj s sporočilom svojega vodstva izrazili pripravljenost stopiti v vlado, »ki naj traja do konca zakonodajne dobe», z namigom, da bi vmes mogli dobiti socialisti predsedstvo vlade. Podobna stališča je izrazil tajnik PSDI Longo, medtem ko so republikanci bolj pesimisti glede hitrega razpleta krize. Tajnik PRI Spadolini se zato zavzema, da ohrani vlada, ki je odstopila in opravlja le nujne posle, «dovolj moči in učinkovitosti, da prepreči poslabšanje razmer*, pri čemer zahteva razpust framasonske lože «P2», nujne ukrepe v gospodarstvu in okrepitev boja proti terorizmu. V uvodniku za glasilo KPI ob prvi obletnici smrti Amendole pa Berlinguer poudarja, da se država ne more izogniti nevarnosti korupcije in razpadanja, če so od njenega vodstva izključene široke ljudske množice, ki jih predstavlja KPI. ki so najboljše jamstvo za utrditev in razvoj demokracije. Komunistični voditeljj^Cossutta je jut nekem shodu naglasil, da Italije ni mogoče upravljati. «če se ne menjajo smernice, formule, metode in ljudje, ter .je zatrdil, da -aida (oba KD) in Vespasiano (PSDI), se takele glasi: «Deželni svet, potem ko je ugotovil potrebo po organskem in kompletnem normativu za obrambo in zaščito slovenske nacionalne manjšine v deželi — v skladu z ustavo, statutom o deželni avtonomiji in mednarodnimi sporazumi — potem ko je ugotovil, da so različne politične stranke vložile v parlamentu svoje zakonske osnutke in da je bil podoben zakonski osnutek že predstavljen v senatu; potem ko je ugotovil, da predstavlja Štokov zakonski predlog, kljub temu da ga ni deželni svet razčlenjeno obravnaval, v svoji celoti pomemben prispevek za izdelavo in sprejetje vsedržavnega zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji, poziva parlament, naj ga primerno upošteva.* Za resolucijo so, kot rečeno, glasovali svetovalci večine (KD, PSI, PSDI in PRI) ter njen prvi podpisnik Štoka (SSk). Proti sta gla sovala predstavnika Liste za Trst Giuricin in Pellis, misovca sta pred glasovanjem zapustila dvorano, medtem ko so se komunisti in svetovalci DP, PDUP in MF vzdržali. »Komunisti smo se vzdržali zaradi nenavadnosti postopka, ki je privedel do izglasovanja resolucije, pa tudi zato, ker tako formulirana resolucija zmanjšuje pomen samega Štokovega zakonskega predloga*, je po zadnjem kaotičnem glasovanju dejal svetovalec KPI Iskra. Zadnji dve uri včerajšnjega zasedanja, ko so prišla na vrsto razna glasovanja, sta bili res burni. Prišlo je do predlogov, protipredlogov, nesoglasij glede interpretacije statuta in notranjega pravilnika dežel- predstavile razne svetovalske skupine med razpravo samo. Deželni svet je že zavrnil prvih šest resolucij (vedno na predlog deželne večine), ko se je delo zataknilo. Sedmo resolucijo so predstavili komunisti. Resolucija naj bi, če bi bila sprejeta, obvezovala predsednika de želnega odbora, da bi poslal vse tri zakonske osnutke, o katerih je bil govor, rimski vladi za predstavitev v ‘ zbornicah. Demokristjani so ob tem ugovarjali, češ da 'ni mogoče posredovati vladi zakonskih osnut kov, če jih ni prej po členih obravnaval in sprejel deželni svet. Njihova namera je bila jasna: prej bi morali glasovati o tem, če naj se sploh razpravlja o zakonskih psnut kih podrobno člen za členom in zaradi tega so predstavili zato tudi svojo resolucijo (skupno s PSDI in PLI), ki je bila proti podrobnemu glasovanju o zakonih. S tem naj bi zakonski osnutki praktično propadli in jih ne bi bilo zato mogoče poslati Odlikovanja SFRJ^... za zasluge v boja proti nacifašizmu Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije je z odobritvijo vlade republike Italije odlikovalo 1442 italijanskih državljanov italijanske in slovenske narodnosti za njihove zasluge v boju za osvoboditev narodov in narodnosti Jugoslavije in za njihov delež v skupni zmagi nad nacifa-fašizmom. Poleg slovesnih podelitev o-dlikovanj, ki so že bile v Pordenonu, Vidmu in Tržiču (za goriško pokrajino), so v teh dneh na vrsti slovesne podelitve še na Tržaškem v naslednjih krajih. Danes ob 18. uri v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu za dolinsko občino (169 odlikovancev). Jutri, ob 19.30 v dvorani Kulturnega društva «Igo Gruden* za devinsko - nabrežinsko občino (40 odlikovancev). V nedeljo, ob 11. uri v šoli »Prvi maj 1945» v Zgoniku za zgoniško občino (27 odlikovancev). V nedeljo, ob 16. uri v Križu v dvorani Kulturnega doma »Albert Sirk* (88 odlikovancev). 12. t.m. ob 19.30 na Opčinah v dvorani Prosvetnega doma (180 odlikovancev). 13. t.m. ob 20. uri v Lonjer-ju v kulturnem krožku Lonjer -Katinara (20 odlikovancev). 14. t.m. ob 10.30 v Repnu v Kulturnem domu »Albin Bubnič* (11 odlikovancev). nega sveta. Vse je imelo seveda svoje politično obeležje, in cilj. Začelo se je z glasovanji o resolucijah, ki so bile predstavljene deželnemu svetu še pred začetkom razprave o zakonskih osnutkih za zaščito Slovencev in drugih etnično-,jezikovnih skupin v deželi. Vse resolucije šo bile zavrnjene (večina je glasovala proti), razen zadnje, ki sta jo predstavila socialista Pit-toni in Ermano ter socialdemokrat I Vespasiano. To resolucijo so spreje-’ li s 43 glasovi. Proti njej sta glasovala misovca medtem ko so se predstavnika LpT in liberalec vzdržali. Resolucija »obvezuje deželni odbor naj pozove vlado in parlament, da bi se začela čimprej razprava o zakonskih osnutkih o globalni zaščiti Slovencev, ker so se medtem že zaključila dela posebne komisije, ki je bila v tem pogledu ustanovljena pri predsedstvu vlade*. Na vrsto so prišla nato glasovanja j o trinajstih resolucijah, ki so jih I itif mini utiiifitif taiiiiiaaiijinff n0m(uj||uu0in^u|||0||0||000|u NOVA ŠOVINISTIČNA POTEZA MEL0NARSKE UPRAVE ŠE EN POSKUS PREPOVEDI SLOVENSKE BESEDE V MESTU Melonarska občinska uprava že spet skuša preprečiti slovensko besedo v mestu. Niso se še polegle polemike okrog sramotne prepovedi dvojezičnih transparentov enotne kompanije tržaških pristaniščni-kov, pa smo že priča novi povsem neutemeljeni prepovedi. Tarča šovinistične ihte melonarske občinske uprave so tokrat prireditelji otroškega praznika »Ringa ringa raja*, o katerem smo prav včeraj obširno poročali v našem dnevniku. Praznik bo jutri in v nedeljo, povečini se bo odvijal na stadionu «1. maj*, oba dneva pa naj bi se začel na Trgu Goldoni, od koder naj bi po kratkem programu sprevod otrok krenil do Sv. Ivfcna. Prireditelji — ZSKD in ARCI — so že pred časom vložili prošnjo na pristojno občinsko odborništvo za policijo, da bi jim dovolilo uporabo Trga Goldoni. Iz občinske uprave pa so se šele včeraj po telefonu oglasili na sedežu ARCI in sporočili, da Trga Goldoni v soboto popoldne ne bodo smeli uporabiti. Za utemeljitev prepovedi so prireditelji zvedeli šele danes, ko so se sami zglasili na občini in so jim tam pokazali pismo pristojnega odbornika Galazzija. Pismo, ki je protokolirano s številko 4/24 -81, je pa brez datuma, je naslovljeno na pokrajinski odbor ARCI ter se glasi: »V zvezi s prošnjo, tu prejeto dne 25. maja t.l. glede godbene prireditve na Trgu Goldonj v soboto, fi. 'junija, popoldne (od 16. do 17. ure), nam je žal sporočiti, da ne more biti sprejeta, ker je odborništvo za javna dela sporočilo, da se bodo v prvih dneh junija na omenjenem trgu začela dela za asfaltiranje cestnega tlaka, kot je bilo že pred časom načrtovano.* Še enkrat se je torej občinska uprava poslužila pretveze, da bi onemogočila rabo slovenščine v mestnem središču. Da gre le za pretvezo je menda povsem jasno iz vrste razlogov. Zakaj je na primer odbornik,, počakgl toliko,. «953, predeti, je .dal odgovor, ko pa je prošnja ležala n». odborniki vu že deset dni, namišljena dela na Trgu Goldoni pa naj bi bila »že pred časom načrtovana?* Ko bi občina prej odgovorila, bi se lahko. Organizatorji odločili za kak drug trg, prav tako v središču mesta, ki ga za sedaj ne mislijo na novo asfaltirati. In zakaj, prepoved, kot so iz odborništva po telefonu povedali predstavnikom ARCI, velja samo za soboto, ne pa za nedeljo zjutraj? Ali se bodo dela takrat že končala, ko pa se do danes še niso začela? \ Skratka, še en poskus utišanja slovenske besede pod naravnost smešnimi pretvezami. Na ZSKD in na ARCI so seveda sprejeli vest o prepovedi z ogorčenjem, saj si kaj takega niso pričakovali. Seveda ne nameravajo kar tako kloniti neosnovanim ukazom iz občinske palače. rimski vladi. Propadla bi torej tudi komunistična resolucija. Po široki in glasni debati se je glasovalo o tej resoluciji KD, ki je bila sprejeta z glasovi večine (torej tudi socialistov!), LpT, PLI in MSI. Proti je glasovalo 16 svetovalcev (KPI, PDUP, DP, SSk in MF). Zakonski osnutki so v bistvu propadli, propadla je resolucija KPI, a to ni bilo še vse. Štoka .je včeraj predstavil svetu resolucijo, ki so jo podpisali še Pittoni (PSI), Turello (KD), Braida (KD), in Vespasiano (PSDI). v kateri (z očitno podporo večine v deželnem svetu) so pozvali predsednika deželnega sveta naj predstavi zakonski osnutek o zaščiti predsedniku senata, da bi ga le ta predložil pristojni senatni komisiji. Demokristjani, in celotna večina, so se zavzeli za sprejetje te resolucije. Tudi ta resolucija pa ni bila spre.jeml.jiya, ker je, prav tako kot komunistična, govorila o zakonskem predlogu, ki ga je prejšnje glasovanje večine v bistvu zavrglo. Spet je prišlo do govorniških prerekanj in trenja med nasprotujočimi si skupinami, dokler ni Pittoni delno spremenil resolucijo, ki .je zadobila ob koncu takšno obliko, kot jo priobčujemo v uvodu in ki je bila sprejeta z glasovi večine in SSk. še prej je bilo soglasno spre.jeto, da se izda vse gradivo in govori, ki so se vrstili v teh treh dneh v deželnem svetu. Ob koncu glasovanj je bilo slišati med svetovalci različna mnenja o zaključkih tridnevnega zasedanja. Štoka je menil, da je to eden od največ.jih uspehov slovenske skupnosti na naši deželni ravni. Iskra pa je pripomnil, da bo sprejeta resolucija sicer prispela v Rim, a da ne obvezuje nikogar, da bi prišlo čimprej do razprave o naši zaščiti v parlamentu. V dopoldanskem delu zasedanja je med drugimi govoril socialist Pittoni. ki je poudaril, da ne gre Slovencev razdeljevati glede na te ritorij (Beneški Slovenci, tržaški in goriški Slovenci), kot ie pred niim ponovil socialdemokrat Vespasiano. Ob vseh možnih političnih posledicah, ki ga bo imela ta raz-nrava, ostaja za nas Slovence v Italiji zelo pozitivno dejstvo, da .je sploh prišlo v deželnem svetu (prvič!) do tako obširne in poglobljene razprave, kateri sta ves čas pozorno sledila predsednik de želnega sveta Colli in deželnega od bora Comelli. Danes odprtje 17. razstave vin v Zgoniku Ob 18. uri bodo danes, na raz-staviščnem prostoru v Zgoniku odprli 17. občinsko razstavo domačih vin. Ljubitelji domače kapljice bodo lahko izbirali med 12 vzorci belega vina, razstavljena pa bosta le dva primerka terana, ker zaradi slabih vremenskin pogojev, le redka vina vsebujejo lastnosti terana. Poleg občinske uprave sodelujejo pri organizaciji razstave tudi krajevna društva ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in mladinski krožek, ki posredujejo razne kulturne in športne točke ter upravljajo stojnice z raznovrstno jedačo. Drevi bo kot gost KD Rdeča zvezda nastopila v zgoniški cerkvi vokalna skupina «Ancilla vocis* iz Ljubljane, ki bo pod vodstvom Majde Hercog uprizorila koncert, od 21. ure dalje pa bo plesna zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Razstava vin se bo nadaljevala še jutri in v nedeljo, z bogatim kulturnim in športnim sporedom. B. S. Novinarji iz SR Slovenije na obisku Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da bo brezplačno cepljenje psov proti steklini v občinski klavnici v Nabrežini od 10. junija do 8. julija in sicer ob ponedeljkih in ob sredah od 17. do 18. ure. Sinoči se je vrnila v Ljubljano delegacija Društva novinarjev Slovenije, ki se je dva dni mudila na uradnem obisku v našem mestu na povabilo tukajšnjega sindikata novinarjev. Potem ko je prvi dan obiska delegacija bila gost nekaterih novinarskih hiš ter imela tudi pogovore na deželi, so si včeraj slovenski kolegi ogledali velesejem-sko razstavišče ter miramarski mednarodni center za teoretsko fi-ziko, nato pa obiskali še uredništvo Primorskega dnevnika, kot kaže gornja slika. Dvodnevno bivanje v Trstu je delegacija, ki jo je vodil ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiit NA SKORAJŠNJEM 33. MEDNARODNEM VELESEJMU Močna udeležba gospodarskih organizacij iz Jugoslavije Iz Slovenije in Hrvatske najavljenih nad 60 podjetij - Sejem bo na sporedu od 17. do 29. junija - M četrtek, 18. junija, «dan Jugoslavije» • Vodstvo ACEGA sporoča, da zaradi popravil ne bo elektrike od 23. ure danes do 5. ure jutri na področju ulic Cantu, Romagna, Sv Ivana, Revoltele, Rocola in ulic Rossetti in Felluga. • Pri Sv. Soboti se nadaljuje festival »Dela* in »Unita*. Ob 18. uri bo turnir v «trešetu in briškoli*, ob 18.30 pa okrogla miza o splavu. RAZSODBA POROTNEGA SODIŠČA Skoraj pet let zapora za čuvaja ki je lani streljal na svojo ženo Porotno sodišče (predsednik Lu-gnani, stranska sodnica Bottan-Gri-delli, javni tožilec Staffa) je včeraj obsodilo 30-letnega zapriseženega čuvaja Antonia Kodiljo na 4 leta in 8 mesecev zapora zaradi poskusa umora svoje 32-letne žene Terese. Pripetilo se je 10. avgusta lani. Bil je vroč nedeljski popoldan in Kodilja je bil na svojem delovnem mestu v Ul. Sv. Frančiška pred stavbo št. 43, kjer ima sedež deželni elektronski center za informatiko. Moški, ki je bil živčno izčrpan, je telefoniral ženi. naj ga obišče. Ko je prišla jo je prosil, če bi mu šla po zavojček cigaret. Žena je res šla in ko se je čez čas vrnila, se je moškemu zdelo, da je njena zamuda sumljiva Nastal je prepir, ki ga je podžgalo ljubosumje in Kodilja je s strelom ranil ženo, ki je bila že v sedmem F0 KONČANI RAZPRAVI IN REPLIKAH Miljski občinski svet bo drevi glasoval o letošnjem proračunu Miljski občinski svet bo drevi poklican, da se izreče o najvažnejšem politično-programskem dokumentu, to je o finančnem proračunu za leto 1981. Sicer pa je odobritev proračuna že zagotovljena, saj vodi občino trdna večina, ki razpolaga s šestnajstimi od skupno trideset svetovalcev; miljsko občino upravlja, kot znano, levičarski odbor, ki ga sestavljata Lista Frausin, oziroma KPI ter socialistična stranka. Sinočnja seja je bila poleg nekaterih u-pravnih vprašanj v glavnem posvečena replikam posameznih odbornikov ter podžupana in župana na številna vprašanja in pripombe, ki so jih iznesli predstavniki strank o-pozicije. Tako je odbornik Nicolini govoril o vprašanjih osebja, odbornik Vodopivec o zdravstvu, podrobneje o družinski posvetovalnici, odbornik Tre-mul o nekaterih vprašanjih športa in rekreacije, odbornik Mutton o mestni čistoči in o zelenih površinah, odbornik Campagna o prostorskem načrtovanju, o javnih delih in o investicijah, podžupan Rossini pa se je kot odbornik za proračun podrobneje zaustavil ob nekaterih poglavjih proračunskega dokumenta. Replika župana Bordona pa je bila političnega značaja, saj se je v svojem jasnem posegu zaustavil ob po-litično-programskih smernicah, ki so vodile upravo pri njenem rednem delovanju. Ko je govoril o splošnih problemih, ki tarejo krajevno stvarnost, je župan Bordon poudaril, da obstajajo nekateri problemi, kot je na pr. vprašanje zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ki so v teh krajih še posebno važni in ki jih je treba čimprej rešiti v skupnem interesu za skupno rast in kulturno sožitje obeh narodnostnih skupnosti, ki živita na tem ozemlju. mesecu nosečnosti. Ranjeno jo je pospremil v bolnico mimoidoči voznik (finančni stražnik Salvatore Lo Schiavo), medtem ko .je Kodilja skrušen ostal na kraju, dokler ga nista policijska agenta aretirala , Po tej obnovi dogodkov je sodnik Lugnani včeraj predal besedo obtožencu, ki je priznal, da je tisto nedeljo pil in zaužil pomirjevalna sredstva. Večkrat se mu je zgodilo, da .je v pijanosti postal ljubosumen, čeprav mu žena ni dajala razlogov za to. Glede odnosa med njima pa je dejal, da je bilo vse v redu. čeprav je kdaj pa kdaj prišlo do manjšega spora. Tako .je bilo tudi tisto nedeljo že navsezgodaj. Pred strelianjem pa ga je žena spet razdražila, ko mu je očitala, da .je pijan in ni no-telp oditi. V trenutku jeze je zagrabil za pištolo, ki .jo ie nosil po dolžnosti in izstrelil strel, ne da bi hotel ženo umoriti. Teresa Kodilja, ki je medtem rodila fantka, je včeraj potrdila dobre odnose, ki jih še vedno ima z možem. »Res je včasih pil in takrat .je postal ljubosumen Vendar ni bil nikoli nasilen z menoj. Prepričana sem, da me ni hotel umoriti in sem mu vse že odpustila,* je še dejala, potem ko je sodnikom orisala svojo verzijo o razpletu dogodkov. Sledila so nato pričevanja Kodi-Ijevega kolege, ki .je točno opisal dinamiko prepira (obtoženec naj bi le v zadnjem trenutku potegnil na dan pištolo), finančnega stražnika in policijskih agentov. Psihiater Norcio je nato potrdil, da .je Ko-dilja duševno popolnoma zdrav. Javni tožilec Staffa je premišljenost poskusa umora takoj zarrtkal, ob tem pa dokazoval, da je obtoženec v trenutkih, ko je streljal, dejansko hotel umoriti ženo. Bil je napet zaradi prepirov, zaradi užitega alkohola, zaradi ljubosumja, morda tudi zaradi »sitnih* reakcij svoje žene in ko je streljal, je streljal z namenom, da bi umoril. Zato je Staffa zahteval zanj 5 let zapora. kar je le tretjina predvi dene kazni za poskus umora, saj .je upošteval vse olajševalne okoliščine in dejstvo, da se je Kodilja takoj pokesal dejanja. Obtoženčev branilec Forziati pa je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, saj nihče ne more ugotoviti, kaj je Kodilja v tistih trenutkih nameraval. Po njegovem je le hotel prestrašiti ženo, iz pogojenih refleksov pa je samo-gibno odklopil varovalko, živčnost in vin.jeno stanje sta storila, da mu je nehote zbežal strel. Nadalje je Forziati ugotavljal, da bi Kodilja sprožil več strelov in bi bil pri ciljanju pazljivejši, če bi hotel res umoriti. Preden so se sodniki podali v posvetovalno dvorano, je Kodilja vstal in prosil sodni dvor. »naj mu vrne srečo in družino.* Čez poldrugo uro pa mu ni preostalo drugega, kot da se je vrnil v svojo celico z u-pan.jem, da bodo prizivni sodniki milejši. Tudi na letošnjem 33. mednarodnem tržaškem velesejmu, ki bo na sporedu v drugi polovici tega meseca, in sicer od 17. do 29. junija, bo Jugoslavija uradno prisotna s tradicionalno kolektivno razstavo v Palači narodov. Kakor je sporočil medrepubliški odbor za sejme, ki ga sestavljajo predstavniki Gospodarske zbornice SR Slovenije in Privredne komore SR Hrvatske. bo v okviru kolektivne razstave nastopilo nekaj nad 60 podjetij, ki bedo prikazala izbor najrazličnejšega blaga za široko porabo in reprodukcijo s posebnim poudarkom na lesu (od hlodovine do pohištva). Na razstavi bodo nadalje v ospredju turistične in založniške dejavnosti. Iz SR Sloveni e so najavila sodelovanje na letošnjem tržaškem sejmu naslednja podjetji?’' Adriacom-merce, Elektrotehna in.MJplas iz Kopra; Jadran, Javor, Sljemepro-met in Koopexport iz Sežane; E-mena, Sloveni;asadje, Sloveni:ales, Makoplod, Kemijaimpex„ Mladinska i knjiga, Hmezad, Ccntal, Agrotehni-ka-Gruda, Medex, Dom. Iskra Commerce in Tehnoimpex iz Ljubljane: Ciciban, Meblo. Primorje Export in Voče iz Nove Gorice; Droga iz Portoroža; Pomurka iz Murske Sobote; Ferromoto iz Maribora in Sijaj iz Hrastnika. Iz SR Hrvatske pa so se priglasila podjetja Intercommerce. Trgo-progres, Brcdckomerc, PIK Vrbovec in Istra iz Umaga; Voče, Kemikalij, Agrariacoop, Va.ida, Žamex, Sljemepromet, Derma, Interplet, Ko-opexport, Ferimport, Poljoopskrba, PIK Vrbovec, Auto Hrvatska, Lo-ris. Centrokoop, Robne kuče, Astra, Tekstil, OTP, Bujeexoort. Tradex, Mladost, Krmiva in Exportdrvo iz Zagreba; Vajda in Istra-Plava Laguna iz Novigrada; Istracommerce iz Pazina in Dalma iz Splita. K tem podjetjem je treba dodati še Poljoprivredni industrijski kombinat Belje iz Darde. V četrtek 18. junija bo na sejmu uradni »dan Jugoslavije*. Ob tej priložnosti bo dopotovalo v naše mesto večje odposlanstvo iz SFRJ, v katerem bodo zastopniki republiških organov in gospodarskih organizacij Odposlanstvo se bo dopoldne sestalo s predsednikom deželnega odbora Comellijem in s predsednikom trgovinske zbornice Mo-dianom. Ob 11. uri pa bo r.a velesejmu tradicionalna tiskovna konferenca. Nastopil bo podpredsednik Privredne komore SR Hrvatske Rudolf Kurelič, ki se bo v svojem posegu dotaknil predvsem treh vprašanj, in sicer razvoja blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo po splošnem in po obmejnih spora- zumih, medsebojne trgovine z lesom in pa sodelovanja v turizmu. Po konferenci bo skupen ogled jugoslovanskega paviljona v Palači narodov, »dan* pa se bo zaključil s cocktailom na vrtu jugoslovanskega generalnega konzulata. V zvezi s skorajšnjim velesejmom naj zabeležimo še, da bo danes ob 11. uri v sejni dvorani na sejmišču tiskovna konferenca, na kateri bo predsednik sejma dr. Toresella orisal glavne značilnosti letošnje prireditve. Rimski parlament je izvolil za novega člana Višjega sodnega sveta prof. Cecilio Assanti iz Trsta. As-santijevi, ki predava na tržaški u- ■ • "»m mA' SDGZ (SLOVENSKO' ** DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE) Ul. Cicerone 8, sporoča, da bodo danes, petek, 5. 6. 981, uradi zaprti. niverzi, predseduje krožku za politične študije «Che Guevara* in ki se udejstvuje tudi kot svetovalka KPI v tržaškem občinskem svetu, je tržaška avtonomna federacija stranke včeraj izrekla svoje čestitke ter ji izrazila zadovoljstvo tukajšnjih komunistov ob njenem prevzemu nove odgovorne naloge na vsedržavni ravni. • Na Trgu Cavana bo danes od 18. do 20. ure zborovanje KPI o vladni krizi. f Čestitke Danes praznuje 7. rojstni dan IGOR ŠČUREK. Da bi bil še naprej priden in marljiv mu želijo mama Olga, oče Vinko, nona Marija ter nonota Franc in Srečko. Dragi očka Bruno. Ob 39. rojstnem dnevu ti iz srca kličemo še na mnoga srečna in zdrava leta med nami hčerki Franka in Kristina, žena Danica in mama Marija. Čestitkam se pridružuje družina Macarol. Dragi očka. Ob tvojem 39. rojstnem dnevu ti želimo vse najboljše hčerka Katja z možem Jožkom, posebno pa vnukinja Sonja. MiniiimiiiiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiumfMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii SINOČI V GLEDALIŠČU «F. PREŠEREN* Nastop godbe « Veseli godci» in domačih gledališčnikov V gledališču »F. Prešeren» v Bo | Sinočnji večer v Boljuncu se je ljuncu je bila sinoči zaključna pri- torej odvijal v znamenju veselja in .. -i.i smeha, ki ga med komedijo nikakor predsednik komisije za mednarodne odnose DNS Bogdan Pogačnik, zaključila s polaganjem vencev v Rižarni ter z obiskom v dolinski občini. Obisku delegacije Društvu novinarjev Slovenije pri Primorskem dnevniku je prisostvoval tudi predsednik deželnega sindikata novinarjev Danilo Soli. KD PRIMOREC priredi jutri, 6. junija, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah večer posvečen mednarodnemu letu handikapiranih. Sodelujejo otroška dramska skupina PD Sovodnje z Afriško pravljico - režija Laci Cigoj, ravnatelj vzgojnega zavoda »E. Vatovec* v Strunjanu, prof. Darko Opara ter specialen pedagog Stanka Sosič Vabljeni Razna obvestila Fotokrožek Trst 80 sklicuje danes, 5. junija, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/11 sestanek članstva. Vabljeni. Zastopnica zavarovalnice RAS Vida Giuliani, Ricmanje 55, obvešča, da ne posluje več. Zainteresirani naj se javijo v Trstu, Ul. Revoltel-la 6, tel. ■ 040/767-284 ali na Trgu republike 1, tel. 040/7692. Izleti SPDT priredi ob priliki 10. tradicionalnega srečanja članov zamejskih planinskih društev s planinci iz matične domovine, ki bo v nedeljo, 14. t.m., avtobusni izlet v Bardo (Lu-severa) v Beneško Slovenijo. Vpisovati jd na1 Sedežu ZSŠDI, LHica sv. Frančiška 20/2, še jutri, 6. junija, od 11. do 12. ure. V nedeljo, 7. junija, priredijo starejši planinci izlet v Brkine, in sicer na Artviže. Zbirališče ob 8. uri na avtobusni postaji, odhod ob 8.20 z avtobusom, ki pelje na Reko. Povratek mimo Brezovice, Slop ter Tubelj z istim avtobusom. Kosilo iz nahrbtnika. Združenje Union - Podlonjer obvešča, da bo odhod za Kumrovec -Krško dne 7. junija ob 6. uri s Trga Oberdank. Informacije dobite v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459. reditev v sklopu proslav 80-letnice delovanja domačega kulturnega društva »France Prešeren». Pred nabito polno dvorano je najprej nastopila z daljšim koncertom vaška godba na pihala »Veseli godci*, ki je zaigrala vrsto poskočnih polk in valčkov. Koncertu je prisostvovala tudi delegacija novinarjev iz Slovenije, ki se je včeraj mudila na uradnem obisku na Tržaškem. V imenu delegacije je vse prisotne pozdravil Bogdan Pogačnik. Po koncertu je gledališka skupina KD «France Prešeren* nastopila s krajšo igro v narečju «Karlo ne z’more . . . ana, dvej, tri...» Komično predstavo je napisala in režirala Tatjana Turko, nastopili pa so igralci: Mirjan Antodicola, Dor-jana Fidel, Laura Kofol, Silvij Starec, Nevja Švara in Ingrid Žerjal. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Giorgio Guštinčič. NiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiitriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiMMiiiiiiMiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiMiiiiiniiiiniim« VČERAJ ZJUTRAJ NA MEJNEM PREHODU PRI ŠKOFIJAM li milijarde lir mamila v libanonskem kamionu Agenti finančne straže so včeraj na mejnem prehodu pri Škofijah v nekem libanonskem kamionu odkrili večjo količino mamil in aretirali šoferja in dva druga tuja državljana. Po prvih podatkih znaša vrednost zaplenjenega mamila na prostem tržišču več milijard lir, saj gre za skoraj 1900 kilogramov hašiša in skoraj 17 kilogramov neke druge vrste mamila, po vsej verjetnosti opija, vendar morajo še točno preveriti, za kaj pravzaprav gre. Na žalost pa .je tudi ta akcija ponoven dokaz, da kljub hudim udarcem, ki so jih varnostni organi v zadnjem času zadali mednarodni razpečevalni mreži mamil, or ganizirano podzemlje še vedno deluje in da vsi kanali, ki peljejo skozi našo pokrajino z Bližnjega vzhoda, niso še docela pretrgani. Včerajšnja akcija v vsem s po minia na nedavna odkritja na mejnih prehodih. Agentom finančne z libanonsko evidenčno tablico takoj zazdel sumljiv. Pripeljali so dobro dresirane pse, ki so takoj zavohali mamilo, ki je bilo skrbno skrito v prednjih in zadnjih notranjih stenah vozila. Šoferja 41-letne-ga El Khourija Antoina Youssefa Milana, ki je libanonski državljan in se .je že pred tem zaradi svojega nervoznega vedenja zazdel sumljiv, so nemudoma aretirali in prepeljali v koronejske zapore, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Pri preiskavi so sodelovali tudi karabinjerji, agenti finančne straže pa so aretirali še dva druga tuja državljana, o katerih pa dosedaj nimamo podrobnejših podatkov. Na vsak način se preiskava nadaljuje ZA MILIJON LIR PLENA V GOSTILNI »FERMO* Ko je 55-letna Angiolina Fermo, lastnica gostilne »Fermo* iz Ul. Udine 69, predvčerajšnjim prišla nečenje: neznanci so namreč vdrli skozi okno, ukradli 50 tisoč lir iz predala na pultu, s police za hladilnikom pa še 280 tisoč. Poleg tega je izginilo še 30 steklenic vina in likerjev, polovica pršuta, 5 kolobarjev sira, nekaj salam ter tranzistor, vse v vrednosti okrog milijona lir. ni manjkalo. straže se je velik prazen hladilnik I na delo, jo je čakalo grenko prese- Drušlvo Primorsko je imelo sinoči redni občni zbor Sinoči je bil v srenjski hiši v Mačkoljah 1. redni občni zbor kulturnega društva Primorsko, ki se ga je udeležilo veliko število članov in gostov. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika so občni zbor pozdravili predstavniki breških kulturnih društev, nakar je sledila razprava. O tem dogodku bomo še poročali. Drevi zunimiv gledališki večer pri Sv. Ivanu Drevi se nam na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu obeta zanimiv in izjemen gledališki večer. Kulturno društvo «Slavko Škamperle» je povabilo v goste mladinsko gledališko skupino kulturnega društva «France Prešeren» iz Bol junca, ki se bo predstavila mestnemu občinstvu z uspelo gledališko lepljenko »S kakšno pravico ti rečem dober dan?*. Premiera te predstave, ki jo je režiser Sergej Verč pripravil na podlagi motivov iz pesniške zbirke Marka Kravosa «Tretje oko*, je doživela svoj krst prejšnji teden v Boljuncu. Predstava, ki je po svojem žaru in sporočilu nenavadno mladostna, pripoveduje skozi gledališko metaforiko pa tudi čisti Spektakel o nekaterih veselih, manj veselih pa intimnih in žalostnih stvareh, ki jih je Marko Kravos opredelil kot «zamejska žalost*. Drevi se nam bo torej predstavila skupina mladih talentiranih u-stvarjalcev in igralcev, ki so oblikovali dinamično, živahno gledališko predstavo, polno pristnega, lahkotnega, izvirnega gledališkega izraza, vendar suverenega in po sporočilnosti bogatega. Predstava, fci je grajena na besedi in pesmih v originalni uglasbitvi Paula Ote ter na koreografijah Nadje Kriščak, bo spričo tehničnih zahtev same uprizoritve, najbrž edina v mestu. Zaio svetujemo vsem, ki je še niso videli, da drevi prihitijo v veliko dvorano na svetoivanski stadion! Prosveta Jutri, ob 19.30 bo v Slovenskem kulturnem klubu v Ul. Donizetti 3 sezonski zaključni večer, ki ga posvečamo mladim ustvarjalcem. Sodelovali bodo s petjem ženski trio in moški sekstet, z igranjem na kitaro (countri glasba) s poezijami Barbare Gruden, Suzi Pertot in Androta Merkuja. Pričakujemo tudi tebe. SKD Tabor - Opčine »Mladinski oder* uprizori danes, petek, 5. junija, ob 16.15 v Kulturnem domu na Proseku Bevkovo delo »Črni bratje*. Vabljeni! Šolske vesti Otroci vrtca in osnovne šole v Borštu vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 6. junija, ob 16.30 v dvorani pri šolskih sestrah. Na osnovni šoli Prežihovega Vo-ranca v Dolini bo jutri, 6. t.m., ob 18. uri zaključna šolska prireditev, podeljevanje Prežihovih bralnih značk in otvoritev razstave otroških likovnih in ročnih izdelkov s sodelovanjem otroškega vrtca iz Doline. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 7. t.m., od 9. do 13. in od 17. do 20. ure. Osnovna šola Oton Župančič * Sv. Ivan vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Marijinem domu v Ul. Brandesia jutri, 6. junija, ob 17. uri. Prispevki Meduz je v Jadranskem morju čedalje manj. To je ugotovitev raziskovalke Alenke Malej, k’ deluje v okviru Morskega biološkega observatorija v Portorožu. Od leta 1977 dalje so se meduze v našem morju čedalje bolj množile, zdaj pa kaže, da je ta ciklus mimo. •Tudi v ribiške mreže se vpleta čedalje manj meduz. Pač pa je o-paziti, da se na Jadranu še vedno krepi prisotnost rdečih alg. Namesto cvetja na grob očeta A-namarije Baša darujejo kolegice in kolegi 50.000 za ŠD Jadran, 45.000 za TPK Sirena in 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na gospo Milko Gerdol darujeta Elza in Tonči Pertot 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Nevia Legišo daruje družina Perčič (Salež) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Albine Savi in Milke Gerdol daruje Olga Lakovič 10.000 lir za KD Rovte - Ko-lonkovec. Namesto cvetja na grob Milke Gerdol daruje družina Junc 10.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Eme Tomažič daruje Ladi Jazbec in družina 20.000 lir za Dijaško malico. V počastitev spomina očeta Aleksandra Sirka darujejo kolegi uredništva Primorskega dnevnika 95.000 lir za KD Vesna. Kulturno društvo «Slavko Škamperle« vabi na predstavo «S kakšno pravico ti rečem dober dan ?» gledališka lepljenka MARKO KRAVOS - SERGEJ VERČ v izvedbi mladinske gledališke skupine iz Boljunca. V veliki dvorani na stadionu «1. maj» — Sv. Ivan, danes, 5. junija, ob 20.30. ' SKD TABOR - OPČINE pod pokroviteljstvom Zveze KD RDEČA ZVEZDA - SALEŽ slovenskih kulturnih društev ZAPLEŠIMO, ZAPOJMO... 4. revija otroških folklornih skupin Jutri, 6. junija, ob 19. uri na igrišču v Zgoniku. V nedeljo, 14. junija, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi jutri, 6. junija, ob 21. uri v srenjski dvorani v Borštu GLASBENI VEČER PROGRAM: A. Vivaldi: koncert v e-molu za čelo in klavir J. S. Bach: iz III. partite v E-duru za violino solo R. Matz: melodija in capriccio za čelo in klavir G. B. Viotti: koncert v a-molu za violino in klavir NASTOPAJO: violina - Igor Kuret; čelo - Peter Filipčič, klavir * Aleksander Rojc PD «FRAN VENTURINI« MLADINA OD DOMJA IN S KRMENKE priredita 6., 7. in 8. junija Š AGRO JUTRI, 6. MAJA: ob 17. uri odpoje kioskov NEDELJA, 7. MAJA: ob 10. uri odprtje kioskov ob 17. uri kulturni program: koncert ansambla «HLEDE» iz Števerjana — nastop pevskih zborov; celodnevne šole Domjo-Ricmanje, F. Venturini, Slovenec in V. Vodnik PONEDELJEK, 8. MAJA: ob 14. uri odprtje kioskov ■ Vse tri večere bo igral a nsjjinbel,,»POMLAD* HJj„ r: n tv.: ŠD MLADINA prireja jutri, 6. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 7. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu Albert Sirk v Križu BALETNI NASTOP Vabljeni Včeraj-danes Danes, PETEK, 5. junija FERDO Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20 50 — Dolžina dneva 15 33 — Luna vzide ob 8.18 in zatone ob 23.49. Jutri, SOBOTA, 6. junija M1LUTIN Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 28 stopinj, najnižja 21,6 stopinje, ob Ig. uri 26,5 stopinje, zračni tlak 1911,5 mb nestanovitno ustaljen, veter jugozahodnik 12 km na uro, vlaga 57-odstotna, nebo skoraj jasno, rnorje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Eleonora Patti, Giacomo Galgaro, Martina De Vec-ohi, Elisa Toniutti, Luca Di Biase, Paolo Della Schiava. UMRLI SO: 81 letni Costantino Cossetto, 74 letni Antonio Peloza, 67-letni Giordano Bazzarini, 72 letna Giovanna De leo por. Pagano, 75-letni Giovanni Pitacco, 66 letna Mar gherita Brieger vd. Fois, 45 letni Leonardo Milazzo, 83 letna Maria Zupin, 82 letna Margherita Sillich vd. Muscariello, 82 letna Olga Placer vd Trampuž. dnevna slu*.b/» lekarn 'od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2. Borzni trg 12; Via le Mi rama re 117. Ul. Combi 9. Trg Ospedate 8, Istrska ulica 35 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.3(1 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. I.RKARNF v OKOLICI Boljunec: tel 228 124, Bazovica tel 226 165. Opčine: tel 21118)1; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tet 225 596, Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel 209 197: Zavije: tel. 213 137; Milje: tel 271124 •Gi»I 'f ri(j ftniivt dk-M) KD RDEČA ZVEZDA priredi, ob priliki 17. občinske razstave vin-danes, 5. t. m., v zgoniški cerkvi koncert vokalne skupine Ancilla Vocis iz Ljubljane. Umetniški vodja Majda Hercog Začele! ob 19.30 in ne ob 20.30 kot je bilo objavljeno prejšnje dni ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8, ure tel. 732 627, predpraznična od 1. do 21. ure in praznična od 8. ■> 20 ure tel 68 441 Gledališča V EltDl Danes, 5. junija, ob 20.30 za red A in jutri, 6. junija, ob 18. uri za red B bosta na sporedu enajsti, oziroma dvanajsti koncert v okviru letošnje pomladne sezone. Orkester, ki bo izvajal skladbe Mozarta in Prokofjeva, bo vodil Gabriele Fer-ro Pri blagajni gledališča predprodaja vstopnic. AVDITORIJ Danes ob 20.30 v Avditoriju Jole Silvani in Witz Orkestra z delom «Un baul pien de ricordi*. Rezerva cija pri glavni blagajni,- Za abo nente popust. Kino Ariston 17.00 «Que viva Mexicos>. Režija S. M. Ejzenstein. Eden 18.00 «Agente 007: Licenza di uccideres*. Sean Connery, Uršula Andress. Eden 18.00 «La mazzetta*. U. To-gnazzi, N. Manfredi. Grattacielo 18.00 »Passione d'amo-re». L. Antonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 17.00 »Vestito per uccideres. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.45 «Gigolo», D. Hemming-sa. D. Bovvie, S. Rome. Capitol 17.30 »Dalle 9 alle 5... orario continuato». Cristallo 17.30 «Gente comune*. Režija Robert Redford. D. Suther-land. Vittnrio Veneto 16.30 «Un uomo da marciapiede». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00—22.00 «Rock'n roli high school». Lumiere 16.30 «Bruce Lee, il mae-stro*. Mignon 16.30 «1 guerrieri della not-te». Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30 «Porno segretaria particolare». Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30—22 00 «Super porno action». Prepovedan mladini pod 18 letom Radio 16.00 «Le ninfomani». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 KUPIM prenosni šivalni stroj. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico. PRODAM fiat 500 L, letnik 1972 v dobrem stanju. Telefonirati na št. 040/422128 ob večernih urah. PRODAM prikolico znamke «roller» (3.80 m) v dobrem stanju, s šotorom. Ugodna cena. Tel. (0481) 82-779, v večernih urah. IŠČEM 18-letnega vajenca za mizarsko delo. Tel. (040) 54-390 ob delovnem urniku. OSMICO je odprl Silvester Švara (Trnovca 14). Toči belo in črno vino. PRODAM «fiat 128 CL» - letnik 1976, 60.000 prevoženih km v dobrem stanju. Tgl. (040) ,227-284. OSMICO je odprl Jožef Batistič iz Rupe št. 8. Toči belo in črno vi-1 nn lastne proizvodnje. OSMICO je odprl Pepi Sancin šar-nek (Dolina 112). Toči pristno belo in črno vino. PRODAM «citroen LN> kub 600 -letnik 1978, v odličnem stanju. Tel. v uradnih urah 827 231 ali 231-833 zvečer IŠČEM hišno pomočnice za temeljito čiščenje stanovanja v Bar-kovljah Tel (040) 412-507 vsak dan od 13.30 do 14.30. VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel (040) 52-277 v večer nih urah. ODDAM dva lepa psička. Oglejte si ju na Repentabru 51. Hrovatič, tei. 227 262. DAJEM V NAJEM tri sobe za ura de v strogem centru Gorice (o-premi jene ali pa ne) Prošnje zainteresiranih sprejema uredni štvn PD v Gorici (Ul XXIV Mag gio 1/1). telefon 833 82 Rif. D.V.A. - 1 POSLOVODJE PODROČIJ Smo srednjevelika industrijska družba z vodilno vlogo na našem področju (reprodukcijski material), z izredno novimi in tehnološko dovršenimi proizvodi, z odličnim prikazom znamke, ki jo podpira solidna reklama. V okviru programa za okrepitev komercialne organizacije iščemo POSLOVODJE PODROČIJ za: PIEMONT - LIGURIJO: sedež delovnega mesta - Turin LOMBARDIJO; sedež delovnega mesta Milan VENETO: sedež delovnega mesta - Padova - Mestre Zahtevani pogoji: — Diploma in/ali univerzitetna diploma. — Starost 30/35 let. — Izrazita poslovna sposobnost predvsem v prodajni stroki, ki naj jo poslovodja popolnoma avtonomno dokaže v prvi osebi ali s pomočjo zastopniške mreže. — Vsaj triletna delovna izkušnja v sektorju reprodukcijskih dobrin .— storitev, na enakih področjih ali v moderno organiziranih podri jet ji h. — Razpoložljivost delovanja predvsem izven sedeža. Družba nudi: — Vključitev v podjetje in tržišče z obsežno problematiko, ki pa sta izredno dinamična, polna perspektiv tako z ekonomskega vidika kot možnosti napredovanja. — Odgovornost v vodenju poslovanja in operacij na zaupanih področjih. — Vključitev v najvišje uradniške kadre. — Stalen osebni dohodek, ki odgovarja poslovni ravni kandidata z visokimi dodatki. — Družbeno prevozno sredstvo (brez reklamnih napisov). Upoštevajoč obsežnost naloge, smo zainteresirani stopiti v stik edinole s tistimi kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. Prosimo torej, da odpošljejo podrobni curriculum na: CASSETTA N. 17/D SPI 34100 TRIESTE ARCI — ZSKD — ZSSDI ri;:ga • RINGA - RAJA - GHIRI - GHIRI - GAIA PRAZNIK ZA OTROKE IN ODRASLE Gledališče, folklora, glasba, ples, odbojka, animacija — dobro založeni kioski in domače vino JUTRI, 6., IN V NEDELJO, 7. JUNIJA 1981, OD TRGA GOLDONI DO STADIONA «1. MAJ» HUDA PROMETNA NESREČA VČERAJ OB 14.07 NA POKRAJINSKI CESTI PRI FPL JANU Štiri osebe mrtve in petnajst ranjenih v trčenju med avtobusom in bagerjem Avtobusov katerem so bili v glavnem dijaki, je pri prehitevanju oplazil težak bager - Med žrtvami tudi šofer avtobusa - Ranjenci v glavnem iz Pierisa in okolice Štiri osebe so izgubile življenje, trinajst je ranjenih, od teh nekateri hudo. Tak je prvi in začasen obračun tragedije, ki se je pripetila včeraj, nekaj minut po 14. uri na pokrajinski cesti št. 1 med Fo-ljanom in Pierisom. v bližini električne ’ transformatorske centrale. Med prehitevanjem je avtobus gra-deškega podjetja La Gradese, v katerem so se peljali v glavnem dijaki, ki obiskujejo srednje šole v Gorici, trčil v žlico velikega ba-gerja, ki je nepričakovano pripeljal na cesto, z nekega gradbišča na levi strani ceste. Težki stroj, ki ga je upravljal 37-letni Cecilio Luša iz kraja Feltre, delavec gradbenega podjetja La Bellunese, je pripeljal na cesto z močno dvignjeno lopato in prav to je po vsej verjetnosti razlog, da je obračun nesreče tako tragičen. Lopata je namreč povsem razparala levo stran avtobusa v višini sedežev. Izredno močan udarec je utrpela prednja leva stran in po nadaljnjem poteku nesreče sodeč, je bil šofer takoj mrtev. Avtobus je namreč po trčenju zapeljal v desno, porušil nekaj desetin metrov obcestne mreže ter po s koruzo zasejani njivi nadaljeval vožnjo še kakih 100 metrov, preskočil globok jarek, -rul debelo drevo ter končno obstal. Reševalcem, med prvimi je skušal ponesrečencem pomagati 41-letni Giorgio Godeas, občinski u-radnik v Foljanu, zatem so pritekli vojaki iz bližnje vojašnice in nekateri delavci, se je nudil strašen prizor. Iz avtobusa so prestrašeni in okrvavljeni poskakali dijaki in nekaj starejših potnikov. Marsikdo se je zvijal od bolečin. V razbitem avtobusu so ostala tri trupla, na šoferskem mestu truplo 54 letnega Giacoma Corbalta iz Gradeža, očeta štirih otrok, v prednjem delu še dve ženski trupli, od katerih eno brez glave. V tržiško bolnišnico so prepeljali 13 ranjencev, od katerih sta dva, ki so ju premestili v Trst, v skoraj brezupnem stanju. Cesto so kmalu zatem tudi zaprli za ves promet ter se lotili tragičnega opravila identifikacije žrtev, ugotavljanja dinamike ter morebitnih odgovornosti hude, pravzaprav ene najhuje, .grometnih nesreč na Goriškem uv;. zadnjih letih. Pravzaprav naj bi bil' potek nesreče .ms a j nai-podlagi prvih izjav, ki smo jih zabeležili včeraj na kraju nesreče same, sila preprost. Avtobus gradeškega podjetja, ki je običajno nabito poln z dijaki in odpelje ob 13.30 z avtobusne postaje v Gorici, je na omenjenem, razmeroma ravnem odseku ceste, prehiteval šolski avtobus, ki ga je upravljal že zgoraj omenjeni Giorgio Go-' deas in v katerem ni bilo dijakov. Ko je bilo prehitevanje že skoraj dokončano, se je na levi strani ceste nenadoma pojavil bager, z dvignjeno lopato, in nesreča je bila tu. Sinoči smo izvedeli, da so šoferja bagerja aretirali pod obtožbo večkratnega nenamernega umoia. V razbitinah avtobusa so umrli: 54-|etni šofer Giacomo Corbato iz Gradeža, 19-lctna Derna Ballaminut Cela vrsta vprašanj bo na dnevnem redu današnjega sestanka deželnih delegacij PLI in PSI v Vidmu. Na sestanku, ki mu bodo prisostvovali načelniki skupin v deželnem svetu, bodo razpravljali o e-notnosti dežele, o kriznih obratih, premoščanju kriznih stanj, o odnosu med zasebno in javno pobudo v gospodarstvu naše dežele, o možnosti ponovnega pogajanja o gospodarskem delu osimskega sporazuma, o globalni zaščiti manjšine in o težavnem stanju goriškega kmetijstva. Liberalci bodo nadalje predlagali, da v sodelovanju obe stranki zahtevata od bodoče vsedržavne vlade. naj pri evropski skupnosti doseže priznanje evropskega značaja naše dežele. Takšno priznanje bi nam dalo polno pravico do kre- iz Špetra ob Soči ter 30-letna Lia Zucchetto iz Ogleja, v tržiški bolnišnici pa je za posledicami nesreče umrla 17-letna Cristina Furlan iz Špetra ob Soči. V tržaško bolnišnico so sprejeli s strogo pridržano prognozo Miriam Marcutti iz Cervignana ter 18-letnega Maura Sella iz Šempetra ob Soči. Njuno »Prejšnja občinska uprava je naročila raziskovalni ustanovi SOPEČA v Gorici raziskavo o stanju, ktnetij-stva v goriški občini. Ta študija je izdelana’ itr obCifiSktf up)*at’a hoče na osnovi izsledkov te študije poiskati ustrezne ukrepe za ovrednotenje kmetijstva,* je dejal odbornik za načrtovanje Gianni Ciuffa-rin. «S tem namenom sklicujemo prihodnji ponedeljek v deželnem avditoriju razpravo o goriškem kmetijstvu, na kateri bodo spregovorili strokovnjaki Colombo, Gregori, Mo-gorovic in drugi, da bi poiskali načine in poti, kako dvigniti kmetijstvo, ki je doživelo hud: udarce z izgradnjo infrastruktur. Potrebno b. poiskati skupne rešitve z deželnim odborništvom za razvoj kmetijstva, da bi ta sektor postal aktivnejši kot je. doriej. Podatki, raziskave nambeč kažejo, da znaša povprečna starost v kmetijstvu zaposlenih oseb 57,7 leta, kar pomeni, da je starostna doba zelo visoka. Mladi so skoraj povsem zapustili, kmetij- ditov in pobud, ki jih evropska skupnost že priznava deželam s takšno značilnostjo. V tiskovnem sporočilu o pobudah PSI in PLI poudarjajo, dii je skupnost pokazala interes za takšen status dežele Furlanije -Julijske krajine, vendar ni še polnopraven, ker vlada takšne zahte-vp ni še postavila in celo kaže malo zanimanja, da bi naši deželi takšen status sploh privoščila. REZERVACIJE V GOSTILNI SILVANE MRAK na Jazbinah, za jutrišnji gostinski večer, lahko sporočite tudi po telefonu 390-246. stanje je izredno resno. Devet ponesrečencev se zdravi v tržiški bolnišnici s prognozo okrevanja od 20 do 10 dni, nekatere pa so že odpustili iz bolnišnice. V Tržiču se zdravijo 17-letna Elvira Be-natti, 17-letna Loredana Vocca, 37-letna Giovanna Mochiut Pacorig in 17-letni Paolo Mochiut, 15-letna Cri- stvo, ali pa se z njim ukvarjajo kot s postransko dejavnostjo, ki jim po* maga zaokrožitriprejetttke.»,fv-nih sindikalnih zvez). V pogovorih z vlado je '-Solidarnost* že rešila nekaj najbolj zapletenih vprašanj: novemu sindikatu je omogočena široka propagandna aktivnost in pristop k sredstvom množičnega obveščanja, deželna vodstva dobivajo odgovarjajoče pro- store in druge pogoje za nemoteno delo. ugodno se rešuje tudi vprašanje predstavništva poljskega siridi kalnega gibanja v tujini itd. Čeprav so zamenjali vojvodske funkcije odgovorne za spopad v Bvdgoszczu ta «afera» — po oceni tamkajšnjega vodstva »Solidarnosti* — še vedno ni končana. Oblasti so obljubile, da bodo vse osebe, ki so načrtovale ali pa so same sodelovale v fizičnem obračunavanju s sindikalnimi aktivisti. poklicane pred kazensko odgovornost, vendar rezultati preiskave še vedno niso znani. Deželno vodstvo s Solidarnosti* je sklenilo, da bo za 11. junij proglasilo stavkovno pripravljenost v tem vojvodstvu. Isti dan bodo organizirali tudi dveurno opozorilno stavko, če pa ne bo obrodila rezultatov. bodo štiri dni kasneje pripravili splošno stavko. Istočasno naj bi jih stavkovno podprli v Torunju. Pločku in še nekaterih vojvodstvih. V javnosti vlada pričakovanje. HimiiimiiiimHiiiiiiiiiiiitiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiMunitiitiimiiiiiMiHiiniitiii Priprave na poroko Ves London zavida kočijažema, ki bosta 29. julija od blizu sledila ženitvi angleškega prestolonaslednika (Telefoto AP) w..........................»•Miiri.i.iiiiiiimiminiiiliilliiiiliiimmiiiiimli.. PO NEKAJLETNIH STALNIH PODRAŽITVAH Močan pritisk k padanju cene naftnih proizvodov SKLEP ŠTIRIH DEŽELNIH VLAD Enoten nastop štirih pristanišč v Bavarski Reka, Koper, Trst in Benetke bodo na Bavarskem predstavile svoje zmogljivosti VELIKA DRUŽINA B0EING0V da bodo oblasti najkasneje do 10. junija predstavile rezultate preiskave proti odgovornim za «afero Bydgoszcz». Ta grožnja s stavko ni osamljen primer neprestanega vrenja in nemirov v poljski družbi. Širom po državi je več ljudi začelo gladovno stavko in zahteva osvoboditev političnih zapornikov. Za gladovne proteste so se odločile skupine delavcev in intelektualcev v Scs-nowcu, Katowicah, Gdansku m Plocku. O problemih političnih zapornikov so razpravljali tudi na sestanku med podpredsednikom poljske vlade Rokovvskim in sekretarjem poljskega episkopata. škofom Dom-browskim. Predstavnik poljske hierarhije je izrazil zadovoljstvo zaradi osvoboditve enega od aktivistov protizakonite konfederacije za neodvisno Poljsko, Krzvsztofa Bz-dyia. Obenem se je zavzel za humanistično rešitev primera bratov Kowalczyk, ki so leta 1971 podtaknili eksploziv na pedagoški a-kademiji v Opolu in so bili obsojeni na 25 let zaporne kazni. Delovanje t.i. «katoviškega foruma* je še naprej v središču pozornosti poljske javnosti. V okviru televizijskega dnevnika so oddajali izjavo člana politbiroja in sekretarja CK PZDP Barcigowskega, ki je «katoviški forum* označil za javno opozicijo. Le-ta ne bi škodila partiji zaradi kritike vodstva (ki je, kot je dejal Bareikowski, navajeno na kritike iz leve in desne), ampak zaradi nasprotovanja splošno sprejeti liniji mirnega in političnega sporazumevanja za rešitev krize. Na vprašanje novinarjev o obstoju možnosti, da nekatere stare vodilne strukture preprečijo sklicanje kongresa, je Barcikocvski izjavil, da v tem ne vidi pravih nevarnosti. Obenem pa .je dodal, da želijo nekatere sile razbiti partijo, in prav to je največja grožnja, ki bi lahko postavila pod vprašaj naslednji partijski kongres. Med številnimi protesti je karakteristična izjava druge študijske skupine, ki v Katowicah prav tako analizira vzroke, krize, v njej .je poudarjeno, da so dokumenti »foruma* naperjeni proti avtoriteti partije in vlade ter da predstavljala »izvor za dezinformiranje bratskih partij v socialističnih državah* (znano je namreč, da lete ugodno ocenjujejo to katoviško pobudo). Glavni pobudniki tega »foruma*, ki deluujejo pri vojvodskem komiteju PZDP v Katovvicah ostajajo še naprej anonimni. Proti delovanju in stališčem »foruma* kot tudi Grundwalda» in podobnih skupin se je izjasnil tudi član politbiroja CK PZDP, general Mieczyslaw Moczar. Ko je spregovoril na enem od predkongresnih sestankov se je zavzel za krepitev ideološke enotnosti v par tiji, ki je dolžna »prepričati družbeno skupnost, da je sposobna rešiti državo pred prepadom*. ILIJA MARINKOVIČ Zaključni nastop (Nadaljevanje s 4. strani) BENETKE — V Benetkah so se danes predstavniki štirih deželnih vlad dogovorili za skupni nastop severno-jadranskih pristanišč na srednoevropskem zaledju. Na sestanku so bili prisotni: odbornika za promet dežele Veneto Eabris in dežele Furlanije - Julijske krajine Rinaldi in člana izvršnih svetov SR Slovenije Andrej Grahor in SR Hrvaške Slavko Bosanac, prisotni pa so bili tudi predstavniki štirih zainteresiranih pristanišč: Reke, Kopra. Trsta in Benetk. Doseženi dogovor predvideva skupni nastop, ki bo letošnjo .jesen na Bavarskem in kjer bodo predstavili skupne zmogljivosti, pogoje in značilnosti štirih pristanišč, ki ne bodo več nastopala samostojno. temveč kot vsklajena celota. Podobni dogovor se je nanašal na finansiranje in na organizacijo skupnega nastopa, pri čemer bodo seveda glavno nalogo opravila zainteresirana pristanišča in njih u-prave. Skupni nastop štirih pristanišč bo izveden torej v soglasju s štirimi deželnimi vladami in ob sodelovanju deželne vlade Bavarske. Očitno gre za izredno zanimivo pobudo skupnosti Alpe - Adria, kateri predseduje predsednik deželne vlade Veneto in katere deželni odbornik za promet Fabris vsklajuie tudi to pobudo. Razgovori na sedežu deželne vlade v palači Balbi so bili stvarni in so predstavniki deželnih vlad in pristanišč obravnavali zelo konkretne probleme finansiranja in organizacije. Vendar pa gre v resnici za mnogo širše vprašanje, kot za preprost skupni nastop štirih pristanišč. Celotna pobuda prav gotovo ni samo gospodarsko zanimiva, temveč odpira novo poglavje sodelovanja celotnega področja Severnega Jadrana, saj se prvič srečujejo štiri pristanišča ne več kot konkurenti, temveč Kot sodelavci skupnih naporov za čim večji gospodarski dosežek. Tako sodelovanje pa ima prav gotovo izreden pomen pri utrjevanju dobro sosedskih odnosov v splošno korist. MM Mi IR ,, !8M s V Seattlu v ZDA so na letališču razstavili vse modele letal, ki jih proizvaja tovarna Boeing. Doslej je i* tovarne izšlo kar 3959 reaktivcev, ki so jih izročili 215 odjemalcem po vsem svetu (Telefoto Ar J PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI Portoroški center za gluhoneme otroke Trideset pedagogov se ukvarja s 73 mladimi NEW YORK — Po dolgoletni stalni težnji k naraščanju cen se je na svetovnem tržišču z naftnimi proizvodi položaj prevesil, z močnimi pritiski k pocenitvi. Vzrokov za tak preobrat je več in se med seboj prepletajo. Predvsem gre za količino nafte v prodaji, ki presega povpraševanje. kar po klasičnem zakona kapitalističnega gospodarstva sili cene navzdol. Povpraševanje se je pa zmanjšalo zaradi splošne recesije, zmanjšanja proizvodnje (in zaposlitve) v razvitih industrijskih državah Zahoda, ki se odraža seveda tudi v zmanjšanju porabe energetskih sredstev. Ker se petrolej kupuje z dolarji, je na znižanje cen prav gotovo močno vplivalo skokovito naraščanje tečaja ameriške valute, ki je po drugi strani, kot v začaranem krogu, posodica čedalje večjega priliva dolarskih zaslužkov petrolejskih držav, ki jih pritegu.je.jo izredno visoke o-bresti ameriških bank. Na nenadzorovano gibanje tržišča pa vpliva bržkone najbolj nesoglasje med državami, ki jih jo narava obdarila z ležišči nafte in že nekaj let, mimo občasnih načelnih izjav o potrebi po enotnosti, hodijo v bistvu vsaka svojo pot. Največja ležišča in največjo možno proizvodnjo ima Sovjetska zveza, ki pa porabi svojo nafto doma in za dobave državam vzhodnega bloka, ne vpliva torej na gibania na svetovnem tržišču. Države OPEČ, ki so glavne dobaviteljice zahodnih industrijskih držav, se že dolgo ne morejo sporazumeti niti o enotni ceni niti o usklajenem zmanjšanju proizvodnje, ki naj bi uravnavalo ponudbo s povpraševanjem in š tem ustalilo cene. Zato tudi zadnji ministrski sestanek OPEČ v Ženevi ni mogel sprejeti drugega sklepa, kot potrditev pahljače cen od 32 dolarjev za sod nafte (Saudova Arabija) do 41. ki jih zahteva od kupcev Libija. Le nekatere članice so se tudi obvezale, da bodo nekaj znižale proizvodnjo in prodajo. Čedalje večj' delež na svetovnem tržišču pa hkrati prevzemajo države, ki niso članice OPEČ, kot Velika Britanija in Norveška, Mehika, Kanada in ZDA. Po vsej verjetnosti bo ravno odločitev Mehike, da poceni svojo nafto kar za 4 dolarje (sod njene slabše nafte stane sedaj le 28 dolarjev), sprožila verigo znižanja cen tudi v drugih petrolejskih državah. Irak je že z zmanjšanjem dodatka za pretok po naftovodu c'J sredozemske obale, ki ga je bil u-vedel po začetku vojne z Iranom, dejansko pocenil svoj petrolej za cel dolar, znižanje cen pa napoveduje tudi Egipt. Tudi Libija je baje že prodala nekaterim kupcem nafto po 36 dolarjev, s popustom 5 dolarjev na »uradni* feni. Pritisk k znižanju je opazen tudi v Alžiriji, Nigeriji in celo v ZDA, kjer so nekatere petrolejske družbe znižale cene za 2 ali celo 4 dolarje za sod. Glasbene matice in sicer harmonikarja Daria Antonija in Marka Pisanija, nakar je sledil nastop domačega pevskega zbora Vasilij Mirk. ki je pod vodstvom Evgena Prinčiča z običajnim zanosom zapel tri umetne pesmi. In po nastopu harmonikarja Andreja Kalca je program zaključil harmonikarski ansambel, ki je pod vodstvom Loredane Kočevar odlično izvedel svoj program in navdušil občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Harmonikarji so izvedli tri skladbe. Ob koncu prireditve je nastopajoče čakalo presenečenje: starši gojencev podružnice GM so v zgornjih prostorih pro3eškega Kulturnega doma pripravili zakusko za nastopajoče in v tem okolju se je večer nadaljeval v prijetnem razpoloženju in seveda ob petju slovenskih pesmi. Vsa prireditev pa dokazuje zavzetost in tudi razvoj kulturnega življenja na Proseku in Kontovelu. B. R. •iiiiiuiii im im im mu imii m inmii n iiiiiiiiiiiHHiiii PORTOROŽ — Roka, ponujena v pozdrav, oči, ki so mi dejale »dober dan*, so me presenetile. Ni bilo besed, le toplo, iskreno izrečena dobrodošlica je bila to. Slavko Škoda ne more reči »dober dan». Gluhonem je, toda njegov pozdrav je bil dosti bolj pristen od tistega »zdravo*, ki si ga deležen ob vstopu v razred v redni, »normalni* šoli. Pa ne le* Stavkov r tudi pozdravi drugih učencev v razredih portoroškega centra za-korekcijo-sluha in govora so bili podobni. Topel stisk roke, pogled v oči. Občutki ob obisku v šoli, v kateri je pravzaprav doma svet tišine, so nenavadni, živžav, hrup, vrvež, marsikaj, kar je v drugih šolah »prepovedanega*, je „u «doma». Skorajda v vsakem kotičku pravega labirinta, nekoč hotela, danes pa šole, je živahno. Le v lepo pospravljenih, tesnih spalnicah, razmeščenih do podstrešja je mirno, moti le hrup vozil, ki se vzpenjajo ali spuščajo po klancu na glavni cesti med Portorožem in Piranom, mimo tiste rdeče hiše pred katero je igrišče, na katerem je vedno živahno. V eni od učilnic, pravzaprav delavnic, štirje malčki dokončujejo izdelke za razstavo, Darinka Urh, učenka osmega razreda v drugi učilnici skupaj z mlajšimi vadi recitacijo za nastop na proslavi. Učiteljice, vzgojiteljice so nemirne kot otroci, vse nekam hiti, vsi se pripravljajo na proslavo. V petek bodo v portoroškem avditoriju proslavili 35 letnico delovanja njihovega centra. V Sloveniji so trije centri za usposabljanje slušno in govorno prizadetih otrok — v Ljubljani, Mariboru in Portorožu. Portoroški center je pričel z delom 1946. leta in to kot prva ustanova tako imenovanega posebnega šolstva na Primorskem. V nekdanji gluhonemnici so leto dni imeli tudi oddelek zavoda za slepo in slabovidno mladino, tja pa so prihajali tudi otroci, moteni v telesnem in duševnem razvoju, ki so 1953. leta prišli v posebno šolo — vzgojni za vod Elvire Vatovec v Strunjanu. In tako so se po 1953 letu v centru' za čeli še bolj sistematično in strokovno ukvarjati s slušno prizadeto mladino. In ne brez uspeha. S stalnim strokovnim izpopoln.jevan.jem, vedno več tehničnih pripomočkov zlasti pa z vztrajnim, požrtvovalnim delom so pomagali okrog 200 slušno prizadetim otrokom, da so se ena kopravneje vključevali v delo in svet slušečih, da so šli naprej v šolo. Danes v centru dela 30 pedagogov, ki se ukvarjajo s ukvarjajo s 73 mladimi od 3. do 18. leta starosti. Otroci so vključeni v 12 oddelkov, sicer pa prihajajo kar iz 28 slovenskih občin, so pa nekateri tudi iz lirvaške Istre. Pri vseh skušajo pedagogi doseči predvsem eno: usposobiti otroke, da se bodo lahko samostojno vključili v življenje. Delo pedagogov ni omejeno P na njihovo šolo, pač pa šest logopedov redno, najmanj enkrat tedensko -'obiskuje večino osnovnih šol v šestih južno-primorskih občinah in Bujah, s starši. učitelji in učenci samimi, seve da, poskušajo premagovati težave otrok pri govoru. Ta način dela. individualna metoda, oziroma individualne slušne in govorne vaje, je še posebej poudarjena v zavodu. «Naš zavod oziroma center sprejema otroke iz vse Slovenije in to najtežje primere,* pravi ravnateljica Sonja Hrabar in nadalju.je: »Delo je res težko, toda zadovoljstvo ob rezultatih dela. pa naj bodo še tako majhni, ali veliki — mimogrede: za nas je napredek vsakega od u-čencev velik uspeh — je veliko. Vztrajamo kljub slabim pogojem, v katerih delamo in bivamo, v nadstropju se v neprimernih sobah stiska več kot 430 učencev, ki tu bivajo. Zdržijo oni, moramo zdržati tudi mi. Fluktuacija pedagoškega kadra je majhna. DUŠAN GRČA Reorganizacija v piranskem turistično hotelskem podjetju Kmalu bi morala začeti delovati tudi služba za analizo trga PIRAN — Minuli teden so se delavci delovne skupnosti skupnih služb iz turističnega hotelskega podjetja začeli seliti v nove prostore. Iz hotela »Lucija* so del skupnih služb že preselili v prvo nadstropje hotela Punta, del pa jih bodo preselili v naslednjem tednu. Ob tem se je ponudila idealna priložnost, da dokončno le izpeljejo reorganizacijo združevanja v delovno organizacijo «THP*. ki je dolga leta (vse od ustanovitve pred 5 leti) veljala za nedonošenčka. »V DSSS bo sedaj delalo okoli 100 delavcev, ki bodo pri svojem delu drugače organizirani. Temeljni poudarek nove organiziranosti je v tem, da so z njo dokončno zaživele delovna organizacija in vse tiste funkcije, ki bi že doslej morale delovati v okviru našega »turistično - hotelskega podjetja*, nam ie povedal pred nekaj meseci izvoljen predsednik kolektivnega poslovodnega odbora Marino Antolo-vič. V zvezi s prostori je bilo kar nekaj nepojasnjenih stvari. Najprej so pri «THP* oddali odslužen hotel «!stra* v Portorožu Droginemu TOZD «Blagovni promet*, namesto da bi ga uporabili za lastne pisarne. Letos pa so izbirali med prostori. v hotelu »Lucija*, kjer so zahtevali letno najemnino 6,3 milijona dinarjev in med hotelom »Punta* v Piranu, kjer so zahtevali 3 milijone letne najemnine. Po dolgih razpravah so se odločili za prvo nadstropje v hotelu «Punta», (višja nadstropja bodo še zmeraj namenjena turistom), kar ima nekaj prednosti (to, da je na primer hotel Punta slabše izkoriščen hotel), pa tudi nekaj slabosti (piranska avtomobilska gneča in zaradi tega .težji dostop). . -■».- Po novi reorganizaciji je ostalo le nekaj delavcev nerazporejenih, ki pa jih bodo zaposlili v temeljnih organizacijah. V poslovodnem odboru so poleg predsednika predvideni še trije člani — za marketing, za finance in za nabavo ter naložbe. Kolektivni poslovodni odbor se je pri svojem odločanju želel tesno povezati z dogovarjanjem v kolegiju direktorjev vseh TOZD. Zato se za vse pomembnejše odločitve zmeraj tako ali drugače dogovorijo tudi s kolegijem direktorjev. Prodaja je sedaj organizirana e-notno le v okviru delovne organizacije. To pomeni, da bodo posamezni TOZD prodajali svoje zmogljivosti le individualnim gostom, vsa druga prodaja bo potekala skozi za to postavljeno službo v delovni organizaciji — enotno za vse temeljne organizacije enako. To tudi pomeni, da odslej ne bi več smelo prihajati do dvojne prodaje Pritisk ga ne moti, ker ga ne meri Ernest in Ida Ščuka iz Škrbine praznujeta 60 let poroke ŠKRBINA — Pri Obadovih — tako se reče hiši po domače — v škrbini pri Komnu je danes praznik. Enainosemdesetletna Ida in dvainosemdesetletni Ernest Ščuka praznujeta jubilej, kakršnega ne dočaka vsak zakonski par: na današnji dan pred šestdesetimi leti sta si namreč Ernest in Ida obljubila zvestobo. »Začela sva skromno, jaz sem si za ohcet celo očetove čevlje sposodil, da nisem šel bos v cerkev, oče pa je šel v gmajno po češnje, da smo lahko tudi kaj na mizo dali, in tako — skromno — sva skozi živela. No, danes, ko so vsi štirje sinovi, pa hčerka in večina od destih vnukov že pri kruhu, je lepo, toda kaj, ko nama je zdravje začelo nagajati,* pripoveduje zgovorni Ernest. Da ga noge ne nosijo najbolje, pravi, da pa s pritiskom nima težav. kar ga ne meri. Sicer se pa Ernest, govori za ženo in zase, najraje spominja vojnih let, ko je imel v cerkvi za hišo pravo skladišče hrane. Mežnar je bil in poznal vsak kotiček v cerkvi. Za spovednico je bil fižol, v strešnici nad prižnico kar cel pujs, med stopnicami, ki vodijo na prižnico pa prava vinoteka, se natančno spominja, kje je kaj skrival. Hrano so mu nosili od vsepovsod in ko je zvečer zvonil drugo avemarijo, je bil to znak, da partizani lahko pridejo po hrano. In ... Ernest bi kar pripovedoval o partizanih, o dogodivščinah, pa ga prekinemo, naj pove kaj o zakonskem življenju, šestdeset let je že doba. Sta se z ženo kaj naveličala drug drugega?, malce provociramo. »Ne, to pa ne. Veste, če nje (žene Ide op. p.) ni doma, je vse prazno. Še ogenj v štedilniku ni hotel goreti, ko je bila pred kratkim: ves dan pri zdravniku*, pove in spet... nazaj v vojno. «Tudi ta prve se spomnim. Ta je tudi bila huda. In ve?te, po končani vojni sem jaz domov prinesel dve puški. Skril sem jih in 1942. leta sta spet prav prišli. K nam so prišli štirje partizani in dva sta bila brez pušk. Ja, kakšna vojska pa ste brez pušk. sem jih vprašal. Skomignili so z rameni, jaz pa sem šel po puške, ki sem jih imel skrite v cerkvi*, se smeje Ernest. Z leti vse prav pride. In tudi dober spomin, kot ga ima Ernest. Prav prijetno ga je poslušati. D. G. ................umih............................................................................ UVAJANJE V PROSTITUCIJO POD PRETVEZO aUMETNIŠKEGA IZPOPOLNJEVANJA* Poljsko-italijanska «trgovina z belim blagom» VARŠAVA — Zaplet v zvezi s poljskimi plesalkami, ki so jih po kratkem ((umetniškem izpopolnjevanju* v Italiji speljali na pota prostitucije, dobiva na Poljskem razsežnosti pravega vsedržavnega vprašanja. Najbolj razširjeni varšavski dnevnik «Zycie Warszawy* je temu vprašanju posvetil dolg članek, v katerem navaja, da so v Italijo »zvozili* 1.500 deklet in ne samo 500, kot so to trdili pred tedni, ko je vsa zadeva prišla na dan. Istočasno dnevnik posreduje pričevanje neke aplesalke*. ki je o vsem obvestila poljske konzularne oblasti, a je prejela le odgovor, da ji »ne morejo pomagali». Isto dekle tudi trdi, da je imel Carme-lo Cassalia, eden od organizatorjev ((trgovine z belim blagom», posebne veze na poljskih konzularnih predstavništvih, da je lahko z doplačilom 100 dolarjev v nedogled podaljševal veljavnost potnih listov Poljakinj. Dosedaj najdaljši članek v kakem poljskem časopisu do potan kosti prikazuje poslovanje z neobičajnim ((blagom*, in navaja, da so bila nekatera dekleta qelo predhodno obveščena, kaj jih .čaka v Ita- liji, a so se vseeno odločila za tako aobrt*. Kljub temu pa je večina doživela pravi šok, ko je imorala prodajati svoje telo*. Med njimi so bile tudi take ((prvakinje*, ki so imele do 15 odnosov na večer in so za vsakega prejemale po 9 dolarjev. Prva njihova »postaja na italijanski poti» je bila v nočnem lokalu aOmnibus» v Cassanu Spinoli pri Alessandrii, kjer so preverili njihove asposobnosti in prilagodljivosti*. Po opusu najmanjših podrobnosti ouppjanja v poklic» varšavski dnevnik obvešča svoje bralce, da je v zaporih že osem poljskih državljanov in prej omenjeni Carmelo Cassalia. Marsikateri Poljak v tej donosni «trgovini z belim blagom» zaslužil tudi preko 60 tisoč dolarjev, kar polovica deklet pa je ostala v Italiji. Zakaj, tega dnevnik ne pove. Navaja pa, da sta dve dekleti izginili, eni so prestrelili lica, drugo so ubili, ko se je vrnila v domovino, tri pa so prišle domov noseče. Da bi bila mera polna, tZgcie Warszawji» z zaprepadenostjo ugotavlja, da so funkcionarji poljske državne umetniške agencije «ZPR» večkrat s svojci obiskali dekleta v Italiji, a so vedno izstavljali nadvse ugodna poročila. aPoljske umetnice imajo v Italiji izvrstne pogoje pri izpopolnjevanju svojega poklica*, so pisali funkcionarji aZPR*. Dve dekleti sta celo pisali najvišjim poljskim umetniškim forumom, a nista dobili odgovora, zgovoren dokaz trdi varšavski dnevnik, da asi je marsikdo pustil zapreti usta*. Po vsem tem postaja vsa zadeva skrajno eksplozivna, nedvomno pa je po številu vpletenih deklet največji tovrstni škandal v Evropi v zadnjem stoletju. ali celo nelojalne konkurence med TOZD, kar se je še pred enim ali dvema letoma večkrat zgodilo. Poseben poudarek so nameni l marketingu. Za zdaj služba za *' nalizo trga še ne deluje, vendar bo ravno natančno spremljanje trga, spremljanje ponudbe in povpraševanja, konkurence itd., vplivalo na enotno in bolj strokovno usmerjenost. te delovne organizacije. Končno bo zaživela tudi skupna finančna ' bi* TOP- Doslej so finančne omi.be delale le v vsakem TOZD posebej tako, da v DSSS velikokrat niso imeli točnega pregleda nad potrebnimi podatki. Marino Antolovič nam je med drugim izjavil: »Če bi znali pravilno izkoristiti ves potencial turističnega hotelskega podjetja, izraj biti vsa naša sredstva in možnosti v pravem času, na pravem me; stu, da ne bi bilo vmesnih ovir, bi bil naš proizvodni učinek lahko trikrat večji.- Sprememba organiziranosti pa je upravičena le, če prinaša tudi poslovne uspehe. In v to smo v naši delovni organizaciji tudi prepričani. Finančni uspeh bo moral biti boljši, to bo dokaz, da je nova organiziranost pravilno zastavljena. Letos sicer boljših rezultatov ne moremo pričakovati, zagotovo pa jih lahko drugo leto. Če rezultatov ne bo, bo pomenilo, da nismo uspeli, seveda so potrebne tudi določene spremembe — najprej kadrovske, zatem pa tudi v sami ozki tozdovski mentaliteti, ki se je preveč zarasla med nekatere vodilne delavce THP. Če bi se kljub novim prostorom in na novo zastavljenem delu, obnašali po stari liniji, lahko kar zapremo vrata ■■■*■ Eno od načel nove organiziranosti v THP .je tudi, da v sRupne službe ne bodo sprejeli niti enega delavca več. raje bodo to število še kaj zmanjšali. »Veliko pozornosti bomo odslej namenili tudi produktivnosti in disciplini pri delu. Vse prevečkrat slišimo, kako so gostinci prj zasebnikih bolj produktivni. Seveda, saj so tudi bolje nagrajeni. Pri nas bomo skušali že to zimo vpeljati za tiste gostinske delavce: ki pozimi ne bodo imeli dela, najti dodatno zaposlitev v obrti ali industriji, zato bodo poleti lahko njihovi osebni dohodki tudi dvakrat višji kot so sedaj, ko jedo skozi celo leto v poletnih mesecih prislužep kruh. Potem bo zahteva po večji produktivnosti gostinskih delavcev nekoliko bolj U-temeljena,* pravi Marino Antolovič. Pri vsem tem pa nikakor ne vedo, kako bi med sezonci pridobili kar največ delavcev iz zaledja, saj je z njimi neprimerno manj težav kot s sezonci, ki prihajajo od daleč. Tako je za delovno organizacijo THP zapihal nov veter. Iz novih prostorov delovne skupnosti skupnih služb imajo vsi vodilni delavci prelep razgled na morje in kopališče pri hotelu »Punta*. Tako bodo zelo blizu neposrednim proizvodnim temeljem in materialu (turistom). Verjetno bodo lahko kmalu zagledali, kako se rezultati skupnega de'a delovne organizacije, skupnega nastopa vseh TOZD odražajo na bolj ali manj veselih obrazih turističnega življa. BORIS ŠULIGOJ BONN — Ena oseba je izgubila življenje, drugo pa pogrešajo zaradi neurja, ki je zaielo Spodnjo Saško v Zvezni republiki Nemčiji-Zaradi izrednega deževja so številne reke in potoki prestopili bregove, poplave pa so povzročile več $to milijonov lir materialno škode.