r
številka.
Izdanje za nedeljo 26. septembra 1897
(t Tratil, ▼ soboto zvečer (lun 25. septembra 1897.)
Tečaj XXII.
„edinost' likaj« po trikrat na teden t iearih ia-daajlh ob tovklh, 6«trtkili li aobotah. Zjntranje iadanje is-haj a ob 6. ari ajntraj, večerno pa ob 7. ari ro&or. — Obojno isdaaj« stane: "	. f. 1.—, izven Avstrije t. 1.50
aa tri bmm . . „ 3— . n .4.10 M pol let« ... 6.- . , ! ».— » vae leto . . . 12.- . . " is.-. Niraiala« ji platavatl aapraj aa uriik« »rsz prilaioM a»7«ialaa m aprava M •lira.
Peaaaifao iterilke ae dobivajo v pro-delnicah tobaka v lratu po S nri.
Uren Trata po 4 are.
EDINO
Ogla) i »Aan* po tari Tu ▼ petita; it nr.tlr;* * (taheliini Arkanri ae plaćaj« pro*tor, kolikor ohtega navadnih rratlc.
Poalana. osrarf.iieo in javne »ahraie, do
ii tt'1. *« r^n^ajo fr> pOlJodM.
Vai dopiei naj se poiiljajo uredništva alioa Caeertna it. 13. Vaako pumo nor> biti frankovano, ker nefrankorana a« ** •prejemajo. Rokopial a« ne rraSaio-
NaSeiaino, reklamacije In	-^ra-
jema upravniitvo alioa lutmao pic-oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in ogluše je pla&erati loco Trat. Odprte reklama oife ao proste poitnino.
ai
„F edino tU J* mu)"
Večina je slovanska.
Pomemben dan je bil minoli četrtek, dan 23. septembra leta 1897, po Kristu. Morda epohalen ▼ zgodovini avstrijski.
Ta dan nam je prinesel imeniten dokaz. Pa-■etni ljudje, razsodni politiki in najbolji patrijotje so sicer trdili to isto, dosledno in že dolgo let sem, aH stara tradicija, ukoreninjeni predsodki in nerazumevanje bitstva te države avstrijske i u nje velike naloge: vse je bilo proti njin, proti pamet-nim ljudem, daleko-glednim politikom in patrijoton bistrega vida in pravega srca.
Celo črno so bili zapisani ti možje v knjigi avstrijski, katero je vodil okosteneli birokratizem. In voz držare vlačil se je kakor megla brez vetra po starih, izvoženih, komodnih potih. Za voznike je bilo dobro to. Spali so lahko na vozu, saj so kljuseta dobro poznala ta pota. Voznikom je bilo dobro, ali potnikom, ki bi se bili radi malce na-gleje pomikali dalje, njim ni bilo dobro. Avstrijskim narodom ni bilo dobro, ker tiste stare izvožene poti niso vodile do cilja — do napredks.
Ob teh starih izvoženih potih so stali kažipoti in prsti na njih so kazali na jeden jedini cilj: na centralističko, nemško Avstrijo! Usodni kažipoti ti, prava nesreča so bili za narode avstrijske! In prave varalice so b li ti kažipoti, ker so zavajali voznike, avstrijske državnike, da niso mogli videti in spoznati, da ne pridejo nikdar do cilja, jpo katerem hrepene, ker ta cilj je nedosežen, ker nemško uniformovana Nemčija, ki bi bila le nasilen jopič svojim narodom, je stvar, ki — ni mogoča.
Pametni in razsodni možje so propovedovali sicer tako že dolgo, dolgo, ali državniki avstrijski «o se zarili v svojo fiksno idejo, da državna misel avstrijska aadobi svojo blestečo krono še le v dovršeni centralizaciji in germanizaciji. Kakor pajek v svojo mrežo so se zarili v to idejo. In ideja je postala — tradicija, neizprosneja nego turški koran svojim vernim — avstrijski birokraciji.
Toda življenje narodov in držav ima svojo logiko, svoja pravila, izvirajoča iz — naravnih od-nošajev. Posiljevali je pač možno te odnošaje, a le Mčasno. Njih korenin ne more izruti noben državnik. Naj le rabi škarje, naj le striže vejice — is korenin pa prihajajo novo mladiko, novo vejice, čvrsteje, nego so bile prejšnje.
Pojavi avstrijskega slovanstva postajajo jačji in jačji. Državniki se zgražajo na tem, meneči, da je to le plod umetne agitacije. Nemci rohne in kriče o nečuvenih pretenzijah Slovanov. In vendar imajo krivo jedni in drugi. Vso to, kar se pojavlja sedaj, so že prorokovali davna pametui možje. To se bode pojavljalo jače in jače, ker tako zahteva — narava. Strigli so korenike in sedaj poganja bujno mladje.
Voz ne more dalje po izvoženih potih.... Vozniki morajo potegniti za vajeti, da se voz za-suče na nova pota. In ako stari vozniki ne čutijo moči in zmožnosti v sebi za ta posel, dobro, pa naj primejo za vajeti — novi vozniki I
Avstrijski voz ne more več dalje po stari, izvoženi poti centralizacije in ponemčevanja ; obtičal je! In tudi potniki se nočejo voziti dalje na tem vozu, ker vedo, da ne pridejo nikdar do cilja. Oni se nočejo voziti v starokopitni nerodni kočiji, oni se hočejo pomikati brzo do napredka po poti samoduločbe, po poti svobode, po poti jednako-pravnosti.
In ti narodi, ti slovanski narodi morajo priti do svojega prava že iz tega jednostavnega vzroka, ker so v večini. Tako nam ne pravi samo statistika, tako so pripoznali minolega četrtka tudi oni, ki besne sedaj, ker slutijo, da morajo likvidirati se svojimi idejami: nositelji ponemčevainih in Slovane dušečih tradicij I
To se je zgodilo minolega četrtka. Zato je bil velepomemben ta dan. Signura temporis! Koje Nemec Kathrein zašel mesto predsednika v zbornici poslancev, raztogotili so se nemški obstrukcijonisti in ravno najljutejši med njimi so kričali: .Nemec ne sme tja gori, toje sramota, to je izdajstvo! Slovan nai gre tja gori, ker veČina je — slovanska\u
SchBnerer in družba so priznali, da je ve čina v zbornici slovanska. A kdor pozna volilno geometrijo Schmerlingovo, kdor pozna vso Slovanom krivično tendencijo naših volilnih redov, ta more umeti še le in izračuniti, da slovanski narodi arstrijski sestavljajo še veliko odločnejo večino med prebivalstvom v državi, nego jo sestavljajo njih zastopniki v parlamentu.
Večina je slovanska. Tako so kričali Schonerer in družba v svojem srdu minolega četrtka. To dejstvo stoji torej, a avstrijskim državnikom je dolžnost, da izvajajo naravne posledice iz dejstva, da večina je slovanska. Prva in najna-ravneja posledica pa mora biti: da veČina uživa vsaj jednaka prava z manjšino, kamoli, da bi hoteli še nadalje ohraniti strašni nezmisel: da manjšina tepta večino !
Eksoelenca Badeni! Mi pričakujemo torej, da bodete izvajali posledice iz vsklika SchSnererjeve družbe: Večina je slovanska!
DOPISI.
Z Goriškega. [lav. dop.j Spominjali se bodete gotovo še — gospod urednik — na moje poročilo o zadnjem shodu pri Rebku, ki t>e je vršil lanskega leta. V svojem poročilu omenil je naš dični poslanec Gregorčič, da nimamo pričakovati slov. srednjih šol v Gorici tako zlepa, o čemer sem takrat sporočil tudi v „Edinosti'.
Ta izjava našega drž. poslanca me je tako močno spekla, da sem moral dati odduška svoji ogurčeuosti. Ako naš ^a^topuik nima upauja, da dosežemo v najbližnji bodočnosti slovenske srednje šole v Gorici, mi ga tudi ne moramo imeti. In vendar bi s« to vprašanje moralo rešiti o prvi mogoči priliki.
Te dneve je bilo vpisovanje v goriške nor-malke. Z dežele došli otroci so se vsprejemali le deloma. Marsikateri stariii so se čudno »pogledavali, ko so bili odposlani njih otroci. Prvič so razredi prenapolnjeni, in drugič, z dežele došli otroci ne znajo toliko nemščino, kolikor se zahteva od njih. Da bi se pa kuteri otrok doma naučil toliko nemščine, da bi mogel biti vsprejet v prvim gim-nazijalni razred, o tem seveda ni govora. Koliko truda provzroča nemščina in koliko stroškov ?!
Pomoči pa ni od nikoder v tem oziru. Pač pa si bomo morali pomagati — sami. Pa kako? „Vse poti vodijo v Rim", Če je to res, potem bo treba ubrati jedno ali drugo ! O tej stvari sem premišljeval že pred več leti. Nekega dne mi je bila čast govoriti z nekim uradnikom. Tožil sem mu, kako neznosne razmere nas tarejo v šolskem pogledu. Dal mi je pa ta - le svet: Vsi stariši goriške dežele, ki hočejo dati sinove v prvi gimna-
zijalni razred, privedejo naj iste na izpit. Na Ij ud ski šoli se gotovo naučijo toliko, da so sposobni za prvi gimnazijalni razred, ako bi bila slovenski. Ravnatelj jih torej ne sprejme. Prav! Vprašati bi bilo treba gosp. ravnatelja po viroku. Na podlagi ravnateljevega vzroka naj bi se pritožili stariši še tisto uro na ministerstvo.
Jaz bi se odločil za to pot; bati se ne smemo nikakoršnih težav. Nikakor ne smemo držati rok križem. Ako nečejo poslušati naših zastopnikov, pokažimo, da imajo naši zastopniki za sabo energične volilce. _
Politiike vest!.
V TRSTU, dne 85. septembra 18»7.
Državni zbor. Včerajšnja seja zbornice poslancev je bila nekoliko časa mirneja, nego je bilo pričakovati. Toda to je bil le dozdeven mir, kajti pozneje je zopet prišlo do burnih prizorov med scb5nererjanci na jedni strani in predsednikom in Čehi na drugi strani. KoneČno je bila parlamentarna bahanalija taka, da predsedniku ni preostalo drugega, nego zaključiti sejo. Junak včerajšnjega dne je bil kričač Wolff. Predsednik je pojasnil stvar o namišljenih policijstih v zbornici in je prijavil, da bode prihodnja seja danes, v soboto zvečer in da se bodo v tej seji vršile volitve v delegacije. Ko je nekaj govornikov priporočalo nujnost predlogov v pomoč bedo trpečemu prebivalstvu, hotel je predsednik zaključiti sejo. V tem hipu je skočil po konci poslanec Wu!ff in je zahteval, naj se volitve v delegacije odlože, dokler se ne uredi vprašanje prispevkov obeh državnih polovic za ukupne potrebe. V jednomer je zatrjal, da s to zahtevo noče tirati obstrnkcije, vendar je hkratu obstruk-cijoniral do skrajnosti. Njega so podpirali tudi posl. Prade, Pattay, Pergelt in socijalist Daszyn-ski. Kakor se vidi, jako mešana družba. Danzynski je silno napadal Mladočehe.
* Potem je predlagal posl. Wolff, naj se dovoli pavza 10 minut; predsednik pa ga je zavrnil, da taki presledki so dovoljeni le ob zel6 zamotanih vprašanjih. Toda Wolff je volk, ki se ne more iz-nebiti svoje nravi. Razgrajal je tako dolgo, dama je predsednik odtegnil besedo. Wolffu odtegniti besedo ?! Kdo more to P Kaj se on zmeni za predsednika ? Vrgel je predsedniku nekoliko psovk v obraz — a la „rabelj" — in razsajal je dalje, kar je večino razsrdilo tako, da je kričala: Ven žnjiml Slednjič se je vendar glasovalo po imenih o predlogu predsednikovem, da se imajo volitve v delegacije vršiti v soboto. Predlog je bil vsprejet 206 glasovi proti 100.
Včeraj smo rekli, da so socijalisti čudni ljudje, danes bi raje rabili ueki drugi izraz. Ne treba povdarjati, da treba najodločneje čuvati jednako pravico vseh jezikov v ceutralnem parlamentu. V ta namen govore tndi vsako toliko češki poslanci češko, Hrvati hrvatsko itd. Ako ne več, pa vsaj par stavkov, da se varuje načelo. Včeraj pa sta govorila tudi socijalista Berner in Daszynski češki ozir. poljski, ko sta priporočala drugačen dnevni red za današnjo sejo, nego je predsednikov. Nista pa govorila češki in poljski zato, da bi povdariala pravo jezika svojega, ampak stoftla sta to v vtlik gaudium Nemcev. Le tem je bil to dobrodošel povod, da so zasmehovali predsednika, ker ne zna češki in poljski, da so smešili jezikovne naredbe, kakor vir babilonski zmešnjavi itd. Socijalista sta hotela le norce briti iz predsednika in ga izpo-
stavljati posmehu nemških nacijonalcev; govorila sta če^ki in poljski lf v ob-ti ukcijske svrhe.
Izborno j m;t je vzpelo delo : izzvala sta takih prizoro?, da je »oral ireds^dnik zaključiti sejo, ker človek ni v č razumel človeka.
Tako postupanje pa je označeno v socijali-stiškem slovarju kakor delo za socijalne reforme, delo za zboljšanje stanja sirotuašnemu delavcu. In delavci da ne bi sprevideli jedenkrat nakan teh zaveznikov nemskonacijonalne obstrukcije, teh lju-dij, ki tako grozno gr<>še na udanost svojih volil-cev, da uprizarjajo komedije, to je : ki se danes navdnšujtjo za narodno jednakopravnost, jutri pa pomagajo na vse pretege ubijalcem iste ravna-pravnos'i?! Sram jih bilo!
K položaju. Grif Badnni je menda vendar uvidel na vse zadnje, da to ne gre, da bi vlada le prejemala od večine, ne da bi jej tudi kaj dala. Tukajšnji oficijozui .Seri« javljajo namreč v povsem pozitivni obliki, da je grof Badeni imel te dni pogovor z načelnikom poljskega kluba in da je izjavil temu po 1 -rlnjeino, da se hoče popolnoma zvezati z desnico. Te dni da se snide parlamentarna komisija večine in od njenih sklepov da bodo odvisni nadalinji dogodki.
Nekak .pendant* tej vesti bi bila neka druga, ki jo prinaša „Nr. Wr. Tagblatt". Ta se glasi: Ko so se v zadoji seji si >vanske krščanske narodne zveze britko pritoževali radi postopanja vlade, zlasti pa radi zahrbtnih pogajanj gn f* Badenija z Italijani, se je dvignil jeden vplivnejših členov te zveze in je zatulil, da poročila, ki so prišle v javnost o onih pogajanjih, niso resnična, ampak grof Badeni daje rekel Italijan 111: „Gospodje moje, povabil sem vas k sebi, da V>u« položim na srce, da se na katerikoli način sporazumete m Slovenci. Ne smete pozabiti, <la oni imajo jednaka prava, kakor vi. Ako bi ne liot 'U si oriti t^gn, prepustiti bi vas moral vaši nsoli".
Odgovornost za ob^ ti dve vesti prepuščamo dotičnima listoma. In tudi, ako bi vedeli za gotovo, da sti resnični, nikakor ne bi hoteli prevzeti jamstva, da jutri ne ilobimo ravno nasprotnih vesti o nakannh grota Badenija. Saj smo ss že privadili temu, oa v postopanju grtifa Badenija ni ničesar druzega stalnega, nego — nestalnost!
A če jo je zagodel tako Italijanom, zagodel jo je pošteno : doma naj pokažejo najprvo zmožnost za poštene mešetar je, za ustanovitelje miru. Dokler ne pokažeio te zmožnosti v teh pokrajinah, dotlej ni paktiranja ž njimi. h srca vsemu naroda je govorila nafla sveza, ko je te đul storila svoj sklep v tem zmisln.
Njis so spamatovale britke skušnje in angelj-svaritelj k opreznosti nam je zgodovina našega ne-pretržnega trpljenja v Mi pokrajinah. Vlada naj stori svojo dolžnost. Ona ima dovolj sredstev v rokali, da more privesti do „ražona" naše laške hegemone. Potem bode možno govoriti, prej ne. Dotlej pa veljajo besede, ki jih je napisal včerajšnji »Slovenec* : ,Z* nas Jugoslovane bi bil naravnost samomor, ko bi rai podpirali katerokoli vlado, ki preko naših glav paktuje z našimi naj-krutejšinii nasprotniki. Noben slovenski niti hrvatski poslanec ne more slepo podpirati zistema, ki nas tira v nnrodno smrt in politično brezpravnost*.
V nocojšnji seji zbornice poslancev se bodo vršile volitve v delegacije. Nemški poslanci iz Češite in Moravske bo odklonili od Čehov ponuđeni jim kompromis za to volitev, dučim je sklenilo li« beralno p.mnvo, da se udeleži volitev in da se hoče potruditi, da tudi druge skupine ne bodo delale težav. Predsednikom avstrijske delegacije je baje določen grof Fran T h u n.
Še dve važni vesti je zabeležiti danes. Nemško liberalna stranka v gosposki zbornici je stopila v tesnejo zvezo z liberalnimi veleposestniki v zbornici poslancev. Včeraj so že imeli ukupno sejo. — V zadnji seji slovanske- krščansko narodne zveze je predlagal posl. Bulat, naj zveza poprime inicijativo sa definitivno organizacijokompak-nevečineindajevta namen stopiti v pogajanja z drugimi skupinami na desnici.
Nemci proti opstrukciji. Kričači vnacijo-nalnem in liberalnem taboru kriče, da je vse nem-stvo navdušeno za obstrukcijo, ker čuti strašno navarnost, ki mu preti. V koliko da ta baharija odgovarja resnici, to nam najbolje priča dejstvo, da je konservativni nemški poslanec Foerg včeraj zopet predložil 344 peticij indnstrijalnih zadrug —
proti obstrukciji. Vsega skupaj je rečeni poslanec že predložil 624 tacih peticij. Ia te peticije prihajajo iz krogov, ki — delajo in ki potrebujejo reform v zboljšanje gmotnega stanja svojega. Kaj pravite k tema, socijalutiika gospoda 1 Le naprej, le naprej za zastavo hipernacijonalca Scbonererjal
Različne veati.
„Piccolo" je postal propovednik miru med
narodnostmi. Pa ne da bi hoteli očitati »Piccolu* kako nedoslednost! To treba le razumeti prav. On je bil veduo za mir, kakoršnega si misli — on, „Piccolo". Govore o svarilu, ki je je baje dal grof Ba leni italijar.Rkim poslancem — glej naSc vest ,K položaju" — meni „Piccolo", da to ni verjetno, da bi bil grof Badeni govoril tako. Saj Italijani so vsikdar spoštovali prava Slovanov. To je notoriško — vsklika ta vrlina — in to potrdi lahko vsa uradniška hierarhija, da Italijani ne le da spoštujejo prava Slovanov, ampak doprinašajo cel6 žrtev v ta namen.
Čestiti čitatelj, ti se smeješ ?! Nimaš prav!
Vzemi li v roke današnji „Piccolo*, tam stoji črno na belem.
No, to so se smijali uredniki .Piccolovi", ko so pisali taka piramidalna lalziflkovanja resnice 1 Kje drugje, v kakem drugem uredništvu, bi bili zarudečili od srama na taki laži, ali pri .Piccolu" se ne morejo sramovati, ker so že davno zgubili zmožnost sramovanja. Ako je kdo krivičnik, a ima toliko poguma, da priznava: Tak sem 1 — to naj že bode. Človek ima nekak rešpekt pred njim. Ali ako je kdo zmožen za vse — a vendar uprizarja take sentimentalne komedije — pred takim človekom ne moremo občutiti druzega, nego gnus.
Smrad iz vrta 4vite eolture. Ne govorimo le v prispodobi, ampak o pravem resničnem smradu. V ulici Solit,ario ima naš rojak, gosp. Valetič svojo gostilno. Napise ima v italijanskem in slovenskem jeziku, dasi zahajajo v njegovo gostiluo skoro izključno Slovenci. — V nedeljo po noći pa je neka gnusoba iz krogov avite coltnre najprej položila svoj — smrad pred gostilno in potem je svojim lastnim smradom onesnažila slovenski napis. To je pač smrdljiva ilustracija k trditvi .Piccola', kako Italijani spoštujejo pravice Slovanov. In tu ne velja izgovor, da je to storil le kaki suro vež, kaki iz vržek družbe človeške. Zakaj pa ni pomazal laškega rapisa ? ! Taki smrdljivi čini so sad vzgoje, javne vzgoje, kakor se ista kroji noč in dan po ltških glasilih. To so že najgrji pojavi narodnega fanatizma, razvnetega namenoma in proračunjeno. Odgovornost pa pada izključljivo Is na — vzgo-jevateije.
To ni hudobija, — pač pa gorostasna ne vednost. Helata relero, pravili so stari Latinci, praoželje sedanjih Lahov I A ne istersko-tržaško-goriških, ki bi se hoteli štuliti za sinove starih Latinov. Beležka ne stane mnogo in ž njo ottnemo pozabnosti marsikatero stvar, če tudi spada med neumnosti. Ob času slavnosti otvorjenja »Narodnega doma' v Barkovljab, slišala se je marsikatera debela od strani laške inteligence (?), šetajoče se ob morju istotam. Pameten človek je bil prisiljen držati se za trebuh, ako ni hotel počiti samega smeha nad budalostmi, ki so jih izgovarjali ta in tam. Dva posamičnika, dozdevno gospoda, obtičala sta bila pred vrtom kakor štora, kjer se ustavlja tr*row*j in gledala debelo, kakor tele v nova vrata, v slovenske trobojnice, ki so vihrale v okrasje nad „Narod, domom*. Naše narodne zastave bile so jima, kakor so Lahom v obče, b a n d i e r t rus se. Ti ue vedo ločiti tiča od netopirja, ki ni tič, čeprav leta. Pogovarjala sta s« tudi in še precej — neumno.
Prvi je izustil: „Ma, guarda quauti sViavi; da dove mai sono venuti?" (Ali, glej koliko Slovencev, od kodi so neki prišli ?)
Drugi mu je na to obesil na vrat jedno prav debelo, rekni: „Scommetto che sono venuti dalla Russia, poichž qui non ne abiamo tanti !• (Stavim, da so prišli iz Ruske, ker tukai jih ni toliko.) Ako bi torej hoteli soditi po učenosti teh dveh, na Ruskem se nosijo ravno tako, kakor naši oko-ličaui in, da govori tudi tako, ni mi treba ni povdarjati. Pri nas ve ločiti vsakijntrok okol. Slovenca od ostalih narodnostij — laška inteligenca pa ne ve in ne vidi ničesar. Niti tega ue ve, s kom živi in občuje dan na dan. Pa pravijo, da poznajo okolico, „svojo sveto zemljo" I Ignorantje so, igno-rantje!	Oduošaj.
Zvišanje uradniških plač. Z Dunaja poročno, da je v poslanskih krogih govorica, da misli mi-nisterski predsednik tekom prihodnjih dnij naznaniti v poslanski zbornici, da ima vlada namen si. januvarijem 1898. leta uveljaviti regulacijo uradniških plač. Toliko v tolažbo onim, ki že toli težko čakajo te uravnave.
Papež Lev XIII. Lvovska.Gazeta Narodova" poroča iz Rima, da dela papež Lev XIII. sedq na encikliki .Najsvetejši zakrament". To poetisko delo papeža-pesnika bode, kakar sv. Oče sam pravi, njegove labudja pesem, to je — v slovo.
Draiba .Starčevičevega doma*. Iz Zagreba se poroča, da se proda na dražbi .Starčeviče? dom* in sicer na prošnjo dr. Mile Starčeviča. Dražbena cena je 80-000 gld. Za nakup se zanimata jeden jud in jeden Nemec, — stavbena podjetnika Honigsberg in Deutsch in pa direkcij« ogerskih drž. želežnic. Mi smo si že davno ustvarili svojo sodbo o tem podjetju. Vsakako pa to podjetje ne bode zabeleženo na najčastnejem listu zgodovine — .čistih*.
Krvavi izgredi na Hrvatskem. V Sjeničakn, okraj Pisarovina na Hrvatskem, dogodili so se te dni krvavi izgredi radi razdeljenja zemljišč. Kmetje so navalili z orožjem na poslujoče uradnike in baje ubili tri od njih Jeden zemljiški knjigovodja in dva občinska uradnika da sta izgubila življenje. Iz Zagreba je vsled tega došel v Sjeničak oddelek vojaštva in žandarmerije.
V ruski Poljski dobe izpraznena mesta katoliških Škotov kmalu novoimenovane škofe. Peter-bnrgskija Vjedomosti poročajo, da je papež že naznanil t uski vladi imena onih cerkvenih dostojanstvenikov, ki postanejo v ruski Poljaki škofje in da je dobil tuli že potrdilo. Imenovanja se izvršb začetkom oktobra. — Ker dobč Katoliški otroci sedaj tudi svoj^ posebne šole. je očividiio, da stori car Nikolaj v«e, da zadovolji katoliške Poljake.
Na dan sreče in slave, na dan XX. septembra 1897.^ obolelemu Imbrian'ju se je menda obrnilo nekoliko na bolje. Kakor ljudje obžalujemo vsakogar, kogar je zadelo nesreča. Toda proslavljanja in pretiravanja, ki jih pišejo sedaj laški listi tržaiki na račun Imbrianijev, teh ni smeti smatrati samo s človeškega, nego tudi apolitičnega stališča. Pomisliti treba, da ime Imbriani znači cel program. Izveden ta program — naše ozemlje bi bila italijanska pokrajina. To je program, naperjen proti celokupnosti naše države 1! In tega moža proslav Ijajo sedaj naši italijanski listi kakor prosvetljeuega politika in velikega patrijota: illustre, illustrisaimo itd. To je že izdajstvo — brez figovega peresa I
Vihar v Italiji. Iz Rima se poroča due 22. t. m. o poslednjem viharju v okraju Brindisi: Polja in vsi pridelki so uničeni, gozdi podrti in vrtovi pokončani. V Lavi je dvajset hiš porušenih, deset oseb ubitih, petdeset ranjenih. V Oriji je kolodvor porušen, postajnega načelnika pogrešajo. Njegova rodbina in vse postajno osobje je ubito. Semeniiče, neki staroveiki grad, in bolnišnica sta močno poškodovana in okolo 30 hiš porušenih. Dvajset oseb je ubitih, 24 ranjenih. Nasadi vsi uničeni. V Ta-tiano je 50 oseb težko, več lahko ranjenih.
Oprava turikih drž. uradnikov. Iz Carigrada se čuje vest, da je Saltan izdal ukaz, da morajo vsi državni uradniki nositi Črno obleko po evropskem kroju. Ta ukaz se je izdal radi tega, ker bo dosedaj hodili nekateri turški drž. uradniki opravljeni tako, .kakor n<* odgovarja časti njihovega poklica*. Je lahko umevno, kaka oprava je morala to biti!
Naša mladina, llletna E. Z. je ukradla včeraj v neki prodajalnici v ulici via del Molino a vapore — porabivši slučajno odsotnost gospodarja — is miznice svoto 1 gld. 40 nvč. Odveli so jo na ko-misarijat pri sv. Jakobu, kjer sd jo držali v zapora nekoliko ur in jo potem izročili starišem. Da-li je mati namočila — šibo, kakor se spodobi ? I
Nemške kolonije. V Carigradu je bila due 14. t. m. v navzočnosti nemškega poslanika, viteza Saurma, slovesno otvorjena ondotna nemška in Svi-carsko-kolonijalna šola. Navzočih je bilo veliko ▼ Carigradu živečih odličnih Nemcev. O tej priliki je imel predsednik šolskega sveta, ravnatelj oto-manske banke "VVulfiug, govor, v katerem je proslavljal nemškega cesarja; turškega Sultana je proslavljal stavbeni svćtnik Kapp. Nova nemška šola je krasno poslopje, stoječe v predmestja Pera sredi
▼rtov. Prostora je v šoli za 600 gojencev in bi« ▼ališč za 14 učiteljev. 8: roški znašajo 20.000 turških funtu v. Kapp, ki je zidal to šolo, odlikovan je bil z redom virtembarške krone. Tako znajo Nemci. A kadar zida naša Cirilo-Metodijska družba kako šolo? Kdo je tedaj odlikovan? Redove, ki jih dobivamo za zasluge, so nam ndarci v lice od strani Nemcev, ki jednaka stremljenja podpirajo z novci in redovi, a le v tujini.
Na vseh koncih in krajih.
vin.
Sitni ste, sitni, gospod urednik, in še kak6!
V	jednomer me drezate in preganjate: daj, daj, piši, poročaj, kod in kako da skačeš ! D&, sitni ste, uprav dosadni 1 Mari mislite, da nimam drugih skrbij. kakor opisovati Vam svoje skoke, ali kali ? Sploh pa zahtevati, da naj skačem in pišem ob j e d n e m — no poiščite si drugega čudodelnika, ki bode kos jednakernu poklicu I Kratko in malo: meni je že dovolj te radovoljne tlake 1 DA, r a -dovoljne; kajti dolžau Vam nje nisem delati 1 Kaj ? Sklicujete se na obljubo na koncu poslednjega mojega skoka: prihodnjič Vam še ovadim — namen in smoter Hvojih raznovrstnih skokov ter njih uspeli in konec... O ti moj Bog! Da-li ste vzeli te f/aze ad verbum ? Obljube delamo vendar z namenom, da jih ne izpolujujemo, kar mora biti pač najbolj znauo — Vam bogovom tam gori nad črto 1
Kakšen namen in smoter da ima vse to moje biezsmoteruo skakanje in poskakovanje širom domovine! Namen in smoter — ko bi jaz to vedel 1 Skuk skače, ker je Skok I In imenuje se Skoka, ker skače 1 To je žandar logično, ali ne? Nemara pripadate i Vi onim, ki govoričijo o — predestinaciji ? Menite li, da- človek, ki se piše n. pr. Kovač, mora kovati na vse veke, dočim so mu nadeli ta priimek le, ker je nekoč — koval l In tako so šegavi Kobdiljci i mojega pradeda krstili Skokom, ker je bil — poskočen! Da pa sem i jaz, ujega pravnuk slučajno tudi skokonog, to ni podedovani greh, ali kakor bi rekel Ibsen, .dedno ©btovorjeuje«, temveč pri meni je to skakanje postalo, kakor pravi Nemec: aus der Noth eine Tu-gendl Ker se nisem čutil poklicanega za kaj vzvišenejšega, recimo, za kakšnega — .narodnega spasitelja*, posvetil sem poskočne svoje noge — preskakovanju križem našega ozemlja! Namen mi torej ni, pač pa poklic, iu ta radovoljno prevzeti poklic — to neprestano skakanje po vseh koncih in kiVj.L i Iu	? Hj, .i ga neki iskal ? Je-li
se kobilica briga za smoter, ko skače, poskakuje in odakakuj« brezbrižno tj<* v en dan v zelenem polji? Kaj še! .Kud puklo, puklo*! Jednako skačem jaz — brezsmoterno, ne brigaje se, kam me sanese slučajni skok, kakor zrakoploveo Andrće, ki je prepustil zračno svojo ladijo vetrovom! „Brezi jadra, brea krmila11, poje Boris MirAn, in jaz, Samo Skok, sem mu veren naslednik! In kolika Vam je to slast — aUočiti v svet brez namena iu smotra! Tu se Vam ni treba beliti glave: kod in kam ter po kaj ? Ko začutite v nogah poskočnost, Ii6p e 1&! in tam .ste, onstran hriba, v tujem neznanem kraju 1 Koliko je ondu paše znatiželjnim očem! Vse novo, nepoznano — to človeka zanima, altro-chč tisti vsakdanji obrazi pustih fliistrov, katerih glupost ste glodali že dvajset let! In ko se ozrete po dotični okolici, skok 1 in eto Vas zopet drugod,
V	pokrajini, o kakeršnji se Vam niti sanjalo ni! Namen in «moter — kuria* potrata vprašajev 1 DA, gospod urednik! Breznamennost in brezsmoter-nost, to je namen in smoter vzdržnih mojih skokov per lungum et latum lmffe domovine! Vodilo mi je pri tem znana Stritarjeva koračnica, prene-šena v — novostrujarski slog:
Dane9 tukaj, jutri tam,
Drugo — deve, drugi „boki" ;
Če mi všeč ni tu, drugam
Urni pones6 me skoki !
No, ipak bi Vam mogel označiti nekakšen namen, ki me vodi na mojih dolgoletnih skokih po širni naši Sloveniji 1 Slepi moj dedec, ki je bil svoje dni daleč okrog po svetu, pripovedoval mi je to liko o rusoglavih .Pesjanih«, in Krucib, ki živč pre tam nekje, za tretjo goro, za tretjo vodo .onstran Boča", dočim mi je sčra babica v dolgih zimskih večerih prepevala milotožne pesmi o zapeljivih »morskih deklicah", ki bojda vabijo z slad kim petjem ribiče v mrzlo naročje morja. Zopet
navihani moj ujec, ki se je boril v vrstah papeževih prostovoljcev zoper .roparja" Garibaldija, vedel mo je tolikanj hvaliti .večno spomlad", ki baje cvetć po ,Talijanskom" vso zimo, a materina sestrana, ki je služila pri neki .gospodi" v Trstu, delala mi je skomino po tistih .figah", ki rasejo ondu neki kar na cesti ali ka-li ? In glejte! Vsa ta čelarna čudesa sem jaz hotel videti na svoje oči in slišati na svoja ušesa ter okusiti v s v o-j i h ustih! In koprnenje po teh presladkih užitkih me je gnalo na poskokovanje križem sveti! Pa, kako sem se začudil, ko sem videl potem tiste Pesjane in Kmce leskatati se v zlatih oblekah, one nevarne .morske deklice' pa hoditi po kopnem v košatih svilenih krilih, kakor tudi sem zmajeval z glavo, ko sem videl stati preklicanega Garibaldija kakor kakšnega svetnika na sredi velikega trga, a .večne spomladi* nisem „vari", po tistih presladkih .figah" pa .sem se moral stegovati liki grški Tantal na visoka, krivovejna drevesa t Da sem pri tem naletel i na druge „čudne reči", o katerih mi niso ničesar povedali ne dedec ne babica, kamoli ujec ali sestrana, o tem poje že naš Pre-šern, ko toži o bridkosti .spoznavanja", tako, da „nazaj si up in strah želi..."
Sicer pa sem na svojih skokih izvršil tudi marsikatero takozvano .dobro delo*! Naletel sem namreč često na kakšnega .ranjenca", ki je bil padel med razbojnike, vlil mu olje v njegove rane ter ga natovoril na oslico, da ga je zanesla na dom; večkrat sem videl tudi kakšnjega .Noeta", ležečega kje ob cesti, katerega je trebalo odeli z odvrnjenim obličjem, kakor veleva mutatis mutan-dis znani latinski izrek: Hodie tibi, cras mihi! Zopet drugipot moral sem ad oculus demonstrovati temu ali onemu preludomilemu strojarju človeških kož, da je tudi on za kožo krvav, ali pa kakšnemu preobširnemu .trebuhoviču" pokazati odmerjeni mu prostor v človeštvu. S kratka: moge! bi Vam našteti na tisoče blagotvornih činov, ki sem jih .doprinesel" na svojih skokih! in to na raznovrstnih krajih, razmerah in situvacijah! Dii! Prišel iem Vam včasih v tolikauj zamotane spletke in zmešnjave, da sem imel dokaj posla, dokler sem izmotal iz taistih dotične žrtve! Tu je neusmiljeni oče mrcvaril svojega jediuorojenega sinka v svoji trmi, kakor pajek muho v svoji mreži; ondu je zopet zlobna mati deviško svojo hčerko v rosni mladosti pošiljala „samo med svet"; zopet kje drugod je sebičen mož svojo dobrosrčuo ženico smatral za .tovorno žival", dočim je tam le jezikava Ksantipa pohlevnega svojega soproga božala z burkljami itd. Vse te mučenike sem ali rešil iz krempljev krvoločnih rabeljev, ali pa poslednjim žugal z obrnjeno sulico itd. Na dalje sem rešil marsikaterega človeka iz zadrege, bodisi, da sem mu pomagal zamakati posušeno grlo, ali mu s tr-sovim sokom razvozljati otrpli jezik. D&, često sem jaz namesto katerega govornika „prijel za besedo", ali pa mu opravil službo šepetalca, da je .žel" slavo istega Demoatena, ki je grizel kamenje... Pri teh mojih uslugah se je pripetil dostikrat kaj drastičen, uprav čudovit qniproquo, da bi ga lepše ne mogel izmisliti nobeden komedijopisec I Kolika slast je n. pr. to, ko vidite, kako se ta ali oni .slavnostni govornik" pouaša s tujim perjem, to sem okusil — da navedem izmed mnogih jeden slučaj — na zlati maši „Vrlega m o ž a" v Kobaridu! Nekokrat sem moral tudi temu ali onemu govorniku dejanski seči pod pazduhe ali pa kar naravnost na mesto njega kakor .notri skočiti" govornik ! To se mi je pripetilo na zborovanjih v Črni na Koroškem, v Teharih pri Celju ter v Veržeju na Murskem polju! Poslednii slučaj moram Vam ipak opisati obširneje. V Veržeji so namreč pred nekimi leti otvorili .Bralno društvo*. Slavnostni govor je imel pokojni Freueuafeld. Mladenič, pesniški na dahnjen, opisoval je zbranemu občinstvu blaženo svojo mladost, ko se je kakor nedolžen deček igral onda na .zlatih tratah*.
.Da, da, zlate trate I" segal mu je v govor poreden Veržejec, .saj so jih gosi pozlatile !" ua to je nastal grolioten smeh in rahločutni nai ,Devoja( je bil ve* užaljen solznih oči. Razkačen ob toliki brezobzirnosti plauil sera po konci ter za prosivši beBede, zavrnil nehvaležne poslušalce z povzdignenim glasom : Jaz Vam ne kanim opisavati Vaših zlatih trat, ker Vas mora biti sram, da po toli slavnem trgu, kakoršen je Veržej, delajo tlak
— gosii. Če me hočete poslušati, govorim, če pa ne, pa si perem jezik 1"
.Prosimo, prosimo gospod! Tepa le dli!"
In povedal sem jim jih, da so poslušali strmi in ko sem zaključil, vskliknil ie baš oniporednež:
.Jaši ga vrag nagda! Toti gospod pač t6 ali razmijo .pred'gati !M
In s tem se poslovim za danes.
Dganštekje, v dan Sv. Kleofe 1897.
______ Samo Skok,
Najnovejše vesti«
Dunaj 25. Cstavoverno veliko posestvo pri-občuje izjavo, da smatra za svojo dolžnost, potegniti se za volitve v delegacije ker grei tn za stvar, ki se tiče moči države, sosebno pa za politiko ministra za vnanje stvari, katero politiko popolnoma odo-bruje klub.
Dunaj 25 V parlamentarnih krogih se govori, da je bil danes zjutraj dvoboj na pištole med grofom Badenijem in jednim nemško nacjonalnim poslancem, pri katerem dvoboju da je bil grof Ba-deni ranjen na desni roki. Vzrok dvoboju da je bilo osebno žaljenje grofa Badenija v jedni seji državnega zbora.
Pariz 25. Torpedovke štv. 140 in Šfv. 141 sti pri Toulonn trčili skupaj. Torpedovkaštv. 141 je nerabna Ranjen ni n kdo.
Bratje Sokoli!
Podpisanemu odboru je spregovoriti do Vas resno in bratsko besedo
Ostali smo brez telovadnice in s tem je izpodrezano delovanju našemu društvu. Tod i nadejamo se, da to kritično stanje ne hode trajalo dolgo, kajti odbor se trudi neprestano, da čim prej pridemo zopet do primernih prostorov.
Sedaj pa naj sledi resna beseda Čuti je glasov : ,Cemu bi vršil svoje dolžnosti do^dmstva, ako m: društvo ničesar ne nudi!"
Kdor govori tako, ni slovanski rodoljub, nima pojma o potrebi tega društva za socijaluo življenje tržaških Slovencev, ne ve ceniti moči sokolske ideje ua razvoj slovanskih narodov 1 Kdor pozna to idejo, kdor ima zmisla za to, kar pomenja ta ideja, pridružiti se mor i našemu menenju : ravno zato, ker je to prepotrebno društvo vsled žalostnih razmer tr* žaških zašlo v kritičen položaj, ravno zato mu moramo ostati zvesti vsi do zadnjega, je podpirati tem krepkeje ter iti odbora na roko, da Hm prej neha to stanje l
Aiielujemo na Vaše rodoljubje in na Vaš so-j kolski čut: »členimo tem tesneje svoje vrste, čim ' neugodneje so nam razmere.
Zajedno Vam javljamo, da pojde jutri več j bratov „Sokolov" na lepo slavnost v Bazovico. Želeti je, da se nas mnogo snide tam ua bratski ; sestanek.	Na id*r !
Odbor .Tržaškega Sukoift'.
Proda se takoj"
80 praznih, skoro novih vinskih sodov
in bi se za iste eventuvalno vzelo tudi vino. Pogoje je izvedeti pri lastniku Alojziju Olifčiču, Staritrg, Notranjsko. Objed-nem priporoča svoja pristna vina iu pivo v zabojih in sodčkih.


Zdravljenje krvi
Čaj „T I a o če r n I cvet" (M(llefiorl).
Cisti kri tor je izvrstno sredstvo proti onim hIu-čajom, če porto v želodcu, knkor proti slabomu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lokami
PRAXMARFR „Al due Mori** Trst. veliki trn.
t
i*
Zaloga pohištva
tvrdke Al e s san Ar o Levi Min z i Trst, Via Riborgo, 21 in Plazza Veochia it 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega U-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — N« zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računi! stroške.
Direktno iz Brna
svetovnoslovoć rudi elegantnega in roelnega sukna, pošiljam po priznano nizkih conuh
blago za možke obleke in suknje,
angleške novosti, blaga-loden, chevost itd. najpripro-stojo do najoleguntnejega. Izvrstna zbirka uzoreov gratis in franko vsakemu. Pošiljatve kakor uzorci. Tvorntskn »aloaa suknu
S. pl. Braunek v Brnu (Briinn).
4 zlate. 18 »rebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih diplomov.

Kvizde
restitucijnalni Mi
ck.priv. opiralna voda za konje.
Cena I steklenici I gl. 40 nč. a v.
Rabi no že 35 let v dvornih konjiSkih hlevih pri vojaštvu in civilu za okrepčanjo in zo petno ojaoevanje po velikih naporih, pri izpahnjenjih, otrp-noiosti kit itd., U8fio9ol>l ja konja do izhoruih del v treniranju Dobiva Re pristen le z sforrgo varstveno znnmko v vs*eh lekarnah in trgovinah z miro dijami v Avstro-Ogerski, I Glavna zaloga Fran Iv. Kwizda
o. in k. avstro-ogerski in kr. rumunski dvorni liferant.
okrožni lekar, Korneiiburg pri Danajn
- -- — A—
Ulica Donota štev. 9.
K
u s tan o v Ij e n a 1 e ta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje naj natančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Aboneinent za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota Stev. 9
V „Narodnem domu" v Celju
je oddati v uajem §e nekaj prav lepih prodajalnic za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zel6 ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker sta v „Narodnem Domu' dva denarna zavoda, namreč „Posojilnica" in „Južno štajerska hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji »Narodni Doin" ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet iz Savinjske doline. V „Nar. D " je tudi gostilna, čitalnicaiuzbirališče celjskih narodnih društev
Pogoji se izvejo pri „Celjski posojilnici", kamor
naj se blagovole pošiljati tudi ponudbe.
imor I
© O
s o
sr
5C
i
Aite & Zadnik
TRST Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro TRST
priporočata glavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi bogato zalogo ma nifakturnega blaga Dobiva se najnovejše blago za jesensko-zimsko sezono, za moške, ženske in deco Bogat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštanja, fanele. volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Razne drobnarije čipke in vezanja v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše stofe za moške obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zantevanje takoj. PoŠi-ljatev poštnine prosto.
Držeč ae narodnega gesla: Svojim k svojimi ostajeva udana Aito & Zadnik
V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika, zaloga
šivalnih strojev
in dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranje.
Njegova Svetosl Papež Leon XIII.,
sporočil jo i o svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju lekarnarju Plccoliju v Ljubljani najsrčnejo zahvalo za Njih Svetosti vposlano
tinkturo asa, želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Plccolijevo tlukturo za Želodec preskusili, ter jo priporočnjo kot izvrstno krepilo zii želodec, katera krppča želodec, pomnožuje
tek, ler povspešuje proba vanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 nvč., 19 steklenic z žavitjom I g Id. 36 nvč.; poštna pošiljatuv t>G steklenic 6 gid. 26 nvč.
Najvišje priznanje
lekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic z a zobe, katere je zadovoljnim vspehom Nj. c. kr. Vis. pi-tjnsna gospa preetolona-■lednica-udova nadvojvodinja.	II
Štefanija
um
izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 nvč., 10 ste-klonic I gld. 50 nvč.
LEKARNA PICC0L1
„pri angelju"
v
Ljubljani Dunajska cesta.
lOO do 300 gld.
prisluii si mesečno o-ebu vsakega stanu, v vsak m »raju. gnt vo in na poStpn način br^z kapitala in rizika s prodajanjem postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk.
Ponudbe na Ljudevita Oesterreicker
VIII. Deutsohegasse 8 Budapest.
Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pri p r a v lj a v 1 eka r n i kZrinj-s k e m u, H. B r o d j o v i n. Z a g r o b, Z r i n j b k i t r g S to v. 20
Trpotčev sok nepresožno deluje pri v s oh prehlanjenjih so pni h organov, ter je najbolje sredstvo za prsni katar, ka-fielj, prsobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj so s tem zdravilom v najkrajšem Času da odpraviti; bolniki dobijo tek zajelo, lahko spijo in na ta n a čin hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono:
„Veleče njo ni gospod lokarnik!
Pošljite mi So tri steklenico Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje po-z nanc o. Jaz sem od dveh steklenic od nesnosn ga kašlja popolnoma ozdravel. H v al a V a m. P r i po r o čil b o d e m ta zdravilni sok vsem prsobolnira. S spoštovanjem— Rudolf A u si m. Na Dunaj u, 20 marca 1897."
Pazi naj so torej, daje n a v b u k i steklo niči vastvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskoga, kajti samo jo oni pravi trpotčov sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cona steklo rici s točnim opisom jo 75 nč. — Razpošilja s p vsaki dan poštom na vsa mosta in sicor proti predplačilu (p r i r a č u n a v š i 20 n č. za z a m o t o k) a 1 i p a po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušani h zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. B r o d j o v i n, Za-grob. Zrinjskega trg štev. 20.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TU8117, Via Moliti piccolo št. 1, I. nadstropje.
(bltio novtga poštnega poslopja)
Daje posojila na vknjižbe po tt7,%t menjice po ®70>zaBtflTe P° •'/•%• Sprejema hranilne vloge inje obrestuje po 4%• — Uradno ure so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje bo vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludne, in vsaki Četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež 10 gld.

: 3
S -I '"■s 1 s ? ■!* !*$!£$» 8-8» p53 s - s » - £ • k
'3 — « S -T!
? S
n, -
<~. i1* '' " a .L
"j », (J m >
; c t -j j«.
V ;\iiv■
mm ■
5
6
o
M
■x X
i j
I im
_____t___ "	O
& r/lš/JL' i/Scu
Vsak
Oži kdor ljubi okusno kavo. hofie 1 zdrav OBtati in si kaj pritiraniti.
„ „. NAZNANILO.
Spodaj podpianm rH/imSalec inta „Edinost ki ie zajeduo UKAli priporoča se toplo p. n. ob- j feinstvu za popravljanje vsakovrstnih nr. Udani ! F r i d er : k C o 1 j a, vratar liiSe št. R via Solitario I
ooooooooooooooooooooorooooooooooooooocor^coaoo I coocoocoooooooooooooooboooobbooooocooooooorr co Tiskarna Gutenberg
flljnlk. a coh. kralj, unlversitetne tiskarne „«tyrift"
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVAKNA ZA OBRTNE I\ CON TO - KNJIGE
zistem „Patent Workmann Chicago" Raztrirni zavod — Knjlgovezatvo.
priporočujo so za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnlkovt rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Uogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memorlale. Journalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih, časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje skledic iz
oinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Via delle Acgue B — ARNOLDO COEN — Via delle Acque 5 Trst ooooooooooooooooooooooboooooooooooooooooooooooj
Vi*^o^^^^IIIM^J?:^-«;.4111;=
00000000000000000000000000000000000000000900001
Lastnik kensorcii lista ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godni k. — Tiskarna Dolenc v Trstu.