Rubljema, torek, 15. aprila 1958 LETO XXIV. Stev. 89 IZDAJA Ut CUKA ČASOPISNO EALOEN18KO PODJETJE •LIUDSKA PRAVICA* DniEKTOB PODJETJA LEV MODIC OtAVNl Ut ODGOVORNI UREDNIK WAN ŠINKOVEC v**1« dan razen Detle« - Cena U dinarjev JjuAka, PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SEI 4JSOIKA PRAVICA* USTANOVLJENA A OKTOBRA Id« • ««aj> NARODNOOSVOBODILNO BORBO II IZHAJALA KOT 14-DNEVNTK IN rEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1M1 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK . OD L JULIJA »M IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI S »BORBO* , vršna sveta Srbije 1,1 Cme aore konstituira Na Uradno poročilo o volitvah v oba zbora Zvezne ljudske skupščine Za kandidate v Zvezni zbor je bilo oddanih skupno 10,312.266 glasov, za kandidate v Zbor proizvajalcev pa 1,746.882 glasov v skupini industrije, trgovine in obrti ter 2,287.155 glasov v skupini kmetijstva gore konstituirana SrhVil Prvi seji Izvršnega sveta smsL’ .ie.bila včeraj pod pred-jeii Ur01?, Miloša Miniča, so spre-Polniti u 0 spremembah in do-Poslov-8 • Uredbe o organizaciji irt tem Izvršnega sveta. Po ral, 7 3e ^zvr*ni svet konstitui-izvoljen Podpre<3sec*riika sta bila Spasenifn Q1?*:,04a *n At- O Irt -IO f/t V1 • •_____________ J JI. .. 5,910.227 žensk. Od vsega števila celotnega števila volilnega telesa „i, vpisanih volivcev je volilo 10 mi- je volilo 3530 članov s skupno I večina dele OLLENHAUERJEVE IZJAVE V HANNOVRU Ustanovitev jedrsko demilitariziranega področja bi bila stvarni pogoj za združitev Nemčije s pridržkom, da to še ne pomeni, ir0v pripravila poznejše bistvene , -7KO „1 , ry , , , Večina delegatov' 15 zahodnih da privolijo v predlagane datu- sporazume. Zahodne dežele bodo 1,759.564 glasovi. Za kandidate je dežel je izrazila, nezadovoljstvo me poznejših razgovorov »na višji ».pohitele na razgovore, če bodo bilo oddanih 1,746.882 glasov ali .___u«j_ QQ9% „„i7i„(v, H„t_ le najmanjše možnosti, da bodo ti razgovori omogočili zmanjšanje oborožitve na podlagi ravnotežja«. Spričo sedanje napetosti na svetu in značaja modernega orožja je težko doseči v doglednem času vsesplošni sporazum o razorožitvi. ZDA sodijo, da bi Hannover, 14. apr. (DPA). — zahteva, da si je treba z vsemi bilo moč razorožitveno vprašanje Predsednik zahodnonemške So- silami prizadevati, da bi dosegli urejati delno, s specifičnim cialnodemokratske stranke Ollen- jedrsko demilitarizacijo v obeh zmanjšanjem jedrske oborožitve, ir«_ Ihauer je na sestanku z novinar- Nemčijah. Ustanovitev jedrsko kjer je to mogoče. .....J, ! ji v Hannovru izjavil, da bi atom- demilitariziranega področja bil Danes so se v Parizu sestali ska oborožitev zahodnonemške bila stvarni pogoj za ponovno tudi načelniki generalnih štabov ntoatke n I v°iske povzročila zaostritev med- združitev Nemčije. Samo na ta atlantskih dežel, da bi pripravili cev za Izvolitev deiecratov L 1 narodnega položaja. Dejal je tu- način, je rečeno v resoluciji, se poročilo za tridnevnno konferenco okrajne kandidacijske konferen- j dl> da bi bilo obžalovati, če ne bi. to lahko odnos med Zahodno in obrambnih ministrov dežel _At- 99.3 %. Neveljavnih volilnih listkov je bilo 79. Volilno telo v skupini kmetijstva je štelo 2429 članov (80 žensk), ki so predstavljali 3,148.178 proizvajalcev. Volilo je 2275 članov volilnega telesa s skupno 2,993.310 glasovi. Za kandidate je bilo oddanih 2,287.155 glasov ali 99.8 %. Neveljavnih volilnih listkov je bilo 5. Uradno poročilo zvezne volilne feine v ^JubUanl na Zaloški cesti odkrili spomenik žrtvam If,zuiča Stav*te *cta 1920 in železničarjem, padlim v NOB. Dan že-lett l9» ’ ki ga vse enote Jugoslovanskih železnic praznujejo od sl»vn»-, v sP°min na veliko železničarsko stavko leta 1920, bodo “‘“^esno*10 pros,aviI* v vseJ Jugoslaviji, v Ljubljani pa še posebej Orams. ’ Sa^ 80 86 tu razne prireditve začele že v nedeljo z nastopi r**stavo ' ^'klomlh in godbenih skupin. V ponedeljek so odprli fleniijj sl|karjev-želczničarjev, zvečer pa Je bila slavnostna aka-°dkri|| g dvoranl Slovenske filharmonije. Na današnji dan bodo 4*lej je * v®lik spomenik na Zaloški cesti. Spomenik prikazuje *a s*obod*niJai^eV V revo,uc,onarn* borbi jugoslovanskih narodov 0 In socializem. Na sliki spomenik, pripravljen za od-kritje ce, podatke o delu okrajnih kan-dadicijskih komisij ter o delu zborov volivcev za določitev kandidatov. Zvezna volilna komisija je pregledala volilne akte vseh okrajev in ni našla nepravilnosti, ki bi bile bistveno vplivale ali ki bi mogle bistveno vplivati na izid volitev. Poročilo zvezne volilne komisije bodo prejeli vsi ljudski poslanci na prvih predhodnih sestankih obeh domov Zvezne ljudske skupščine, ki bosta 17. aprila dopoldne ob 10. Boris Kraigher in Vildor Avbelj obiskala graditelje avtomobilske ceste Včeraj sta gradbišče avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti obiskala predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher prišlo do sestanka veleposlanikov, na katerem bi govorili o pripravah na mednarodno državniško konferenco. Z izmenjavo not ni bilo mnogo storjenega in bi bilo treba napraviti vse, da bi pripravili mednarodno konferenco. Ollenhauer je v Hannovru prisostvoval kongresu pokrajinske sekcije svoje stranke. Na kongresu so sprejeli resolucijo, ki Vzhodno Nemčijo usmeril korak lantske zveze, ki se to začela za korakom k ponovni združitvi, jutri v Parizu. PRVI POJAVI NOVEGA VZDUŠJA Ugoden razvoj sovjetsko-ameriške kulturne izmenjave New Voj*, 1«, apr. (Tanjug), ameriških umetnikov na moskov- V nasprotju z napetimi politični- skem tekmovanju pianistov ter mi odnošaji se kulturna izmenja- večmesečnega gostovanja skupine va med ZDA in ZSSR razvija v Mojsejevg, ki šteje 100 članov, v ugodnem vzdušju. Vtem ko se v ZDA, prvikrat v tako velikem dosedanji štirimesečni razpravi o številu, odkar je pred dobrimi konferenci najvišjih predstavnikov, nedavno pa tudi ob; opustitvi poskusov z atomskim'orožjem, ameriški uradni predstavniki, zlasti pa tisk, uporabili neobičajne in nediplomatske izraze, se uve- I dežel so se že dogovorili o izme- ... . _ , . ---- ljavlja na področju kulturne lz-|njavi študentov med poletnimi rili drugi. Dejal je, da bodo na menjave med obema deželama | počitnicami. Iz vsake dežele od-. , . , . - . konferenci proučili politična, eko- čisto drugačna praksa. Vlada in potuje 40 študentov. Dva sovjet- «?ui i i e kako presoja začetek del in kaj stitev vi od veHkega predkongresnega tekmovanja v poča-avto«, u kongresa ZKJ, ki se je začelo te dni ob vsej trasi mob‘l»ke ceste. *i6,h Ves u-. . smo si zamislili še pred začetkom za zdaj dosledni prejšnjemu gle-. lovala na kongresu ameriških ka-dišču, da vidijo možnost za nor- rikaturistov. Po podatkth turi-malne stike med obema dežela- stičnih agencij namerava letos od-ma samo na kulturnem torišču, potovati v Sovjetsko zvezo nad Prisrčne ovacije, ki so jih pri- 5000 Američanov, kar je dvakrat redili v Moskvi ameriškemu več kot lani. umetniku Clybernu, ko je dobil P prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju pianistov v počastitev spomina skladatelja Čajkovskega, presoja »New York Times Pred otvoritvijo svetovne razstave Bruselj, 14. apr. (Reuter). Pri- » zadovoljen,« nam « lv 2ačet5 Novkovič. »2e ta- nih Nadina VL je P°kazal<\da n«1 zares ieleia takš- i^jih še akcil- Čeprav v bil Ye, no ni vse v redu, v dohi ^ za Priprave zelo a taWsVa,1° naselia 'z dneva no podobo, kakršno del. Najvažneje je, da smo v ce- kot izraz spoštovanja ameriške; prave za otvoritev mednarodne kulture, časnik pričakuje podob- j razstave v Bruslju se bližajo kon-no reagiranje newyorškega občin- 1 cu. Razstavo bo 17. aprila odprl stva, ko bo ansambel sovjetskih belgijski kralj Boduin. narodnih plesov Majsejeva drevi j Ves Bruselj je spremenil svo-priredil prvo predstavo v poslop- ‘ 3° podobo. Mesto so okrasili in „ .. „ , ju Metropolitan Opere. Vodilni pripravili vse potrebno za spre- reči. Prvega aprila je bil pravi i vreme. Upamo pa, da se bo po- časniki pišejo, da to moč tako jem prvih gostov. Pričakujejo, da naskok na cestno traso. Ze od ložaj kmalu popravil, ko bodo najbolje zgraditi nujno potrebne bo prišlo na razstavo okrog 35 prvega dne so brigade zahtevale, prišli toplejši dnevi. V vsakem mostove za razumevanje in pri-1 milijonov obiskovalcev iz vsega naj tehniki organizirajo delo ta- i primeru lahko zanesljivo priča- jateljstvo med ameriškim in so- sveta. ko, da bo dosežen maksimalni de- kujemo, da bo do 29. novembra vjetskimi narodi. Centralno poslopje na razstavi, lovni učinek. Po zaslugi prlza- zgrajenih 77 km ceste, kar bo spo-j Tako se zelo hitro uresničuje Atomium«, so dogradili v soto- devnih graditeljev in neutrudnega tehničnega osebja iz raznih podjetij uspehi niso izostali. Ma- loti uredili vprašanje preskrbe,1 rska brigada na primer izpol tako da tu razen nekaterih teh- i niuie vsak dan normo 180-odstot-ničnih težav sploh ni pomanjklji- .no- ^udI osIa'e brigade dosegajo vosti. To poudarjajo z zadovolj- ; Podobne uspehe. Norme za mla-stvom tudi sami brigadirji. Hrana din° P1S0 nižje od tistih, ki so je Izvrstna. Kar se tiče dela, tu ni kaj 20 MILIJONOV šolanie brigadirjev ^‘Hcev10,!0 ZVezn bo dala za predhodno šolanje mla-‘■0 HioDp!f av^omobilski cesti na razpolago 32 koles, P dov, 8 motorjev, 3 avtomobile in 2 traktorja Cc ifi83: Na ?a KJk.I- 14. apr. (Tan-, Po orientacijskih načrtih se Sklenili smo, da bomo poslali na 'dstavnik, aa*nl*m sestanku s bo med graditvijo tega dela avto kongres delegacijo, ki bo temu št uavlje J. Avto-moto zveze Ju- ceste kakih 6000 mladincev in velikemu zgodovinskemu zboro-n-abu mladi i bil v glavnem mladink naučilo voziti moped, ka- vanju ponesla pozdrave in raport, Šot 8Vt° " del°vnih brigad kih 3000 brigadirjev pa motocikel; da je mladina docela pripravljena predvidene za stalno delovno silo. Veliko pomoč pomeni vsekakor obsežna in koncentrirana mehanizacija.« Glede tekmovanja v počastitev VII. kongresa ZKJ je tov. Novkovič dejal, da je to tekmovanje že prve dni pokazalo, da lahko pričakujemo izredne uspehe v izpolnjevanju dnevnih nalog. ' »Brigadirji na svojih zborovanjih poudarjajo, da je njihova največja želja, da bi pričakali kongres z rekordnimi uspehi. v IAj , —-»v* mn uuftau rvm uuuu uugauiijcv pa muvvv iu\,i* * i--r •> ' lfmja Krt*”’ so določili načrt razen tega se bo usposobilo kakih do določenega roka zgraditi ta 6a|t0rn|h vo7ii'rleV 7B SoHranJe 300 avtomobilistov in kakih 300 veliki in pomembni objekt. 1 Avto-mJ,- ^ 3a namen bo traktoristov. Strokovni pouk bodoj iiamcii u»j itHitiuLitiiuv. ouuivuvui ja™*! Glede na pogoje — dež, sneg cilti*8 P^edhort 2veZB Jugoslavi- vodili inštruktorji Avto-moto'in hladno vreme — nadalje rela- 3 Pv, 2o .° Šolanje 32 bi- zveze. Za teoretični del pouka je tivno kratek rok priprav in več trJ^omobll bedov- ® motociklov, zagotovljena zadostna količina drugih težav so uspehi, ki so bili tu* te tuih * 2 traktorja. Na raznih shem in priročr “ tli* ' JB tudi" 4 traKl°na. t. statuta Zveze komunistov J “S slavije. Program in statut /< bosta pomenila do začetka K° gresa osnovo za ideološko-P« tično delo osnovnih organizacij-Osnutek so pričeli Pr vj najprej na skupnih sestankih, so jih organizirali občinski k miteji. V mnogih organizacijah™ terenu so v razpravi sodelov ^ Beograd, 14. apr. (Tanjug). Po poročilih, ki jih ,je prejel Centralni komite Zveze komunistov Srbije od svojih organizacij, je proučevanje osnutka programa ZKJ v glavnem zaključeno. Zanimanje za vsebino osnutka programa je bilo v vseh osnovnih organizacijah želo veliko, kar potrjuje tudi število razposlanih iz-vodovo. Samo na področju te republike šo jih razposlali blizu 50.000, če ne računamo osnutkov v madžarskem jeziku, ki soi jih tiskali v Novem Sadu In poslali zainteresiranim organizacijam v Vojvodini. Proučevanje osnutka programa ZKJ ha področju Srbije se je najprej začelo v okrajnih In občinskih komitejih, potem se je na- Zivahna predkongresna dejavnost v Skoplju Predkongresna dejavnost komunistov v Skoplju je z vsakim dnem bolj živahna in pestrejša. Težišče pogovorov o osnutku programa so v zadnjem tednu prenesli v osnovne organizacije Zveze komunistov. Pri okrajnih, občinskih in tovarniških komitejih so osnovali aktive predavateljev, ki pomagajo komunistom v osnovnih organizacijah pri proučevanju osnutka programa. Med predavatelji je tudi nekaj članov CK 2K Makedonije. V Skoplju doslej Se niso pripomnili ničesar bistvenega k osnutku programa Zveze, predlagali pa so spremembo nekaterih formulacij, preciziranje določenih gledišč in ponekod tudi obširnejšo razlago. daljevalo v osnovnih organizacijah, zdaj pa ga že proučujejo na delavskih univerzah, v osnovnih organizacijah Socialistične zveze in Ljudske mladine ter v nekaterih družbenih organizacijah. PO STOPINJAH GENERACIJE, KI JE GRADILA TEMELJE Mlajših komunistov je med delegati manj, kar pa je tudi razumljivo, saj je zastopstvo pri tako važnem dogodku zelo odgovorna naloga, ki so jo komunisti po večini zaupali nekoliko starejšim tovarišem. Le šest delegatov je mlajših od 28 let — med njimi najmlajši Andrej Bore, orodjar pri podjetju »TELA«, 20-letni sin znanega in zaslužnega, nedavno umrlega komunista in sindikalnega voditelja Mavri-cija Borca. Precej je med delegati prvoborcev NOB, saj je med njimi kar 43 nosilcev »Spomenice 1941«. Do 1943. leta pa se je vključilo v narodnoosvobodilno borbo 36 sedaj izvoljenih delegatov. Skoraj polovica delegatov, 54, je že sodelovala na enem ali več kongresih, bodisi na kongresih ZKJ ali ZKS. Po socialni pripadnosti je 56 delegatov delavcev, 45 intelektualcev, malo pa je kmetov In v drugih. Po sedanjih poklicih pa tudi člani aktiva pri Centralnem je slika kar pestra, saj opravljajo komiteju ZKH in celo precej*0^ delegati najrazličnejša dela bo- /irhnii.nn« ih niso «an* disi v gospodarskih ali političnih organizacijah. Velika večina izmed njih ima tudi razne funkcije v partijskih organizacijah. M. N. število državljanov, ki niso JHa® Zveze komunistov: pripombe predloge v zvezi z osnutkom P‘ grama so poslali komisiji za P gram pri CK ZKJ že iz ve«* večine krajev v Hrvatski. SEJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Zbor proizvajalcev ščiti interese družbe Nejasnosti glede zakonitosti nadur v komunalni banki — Vinko Hafner novi predsednik Okrajnega ljudskega odbora Kranj, 14. aprila. - Za danaSnjo sejo OLO Kranj je vladalo še posebno zanimanje, ker je bil na dnevnem redu ponoven pretres letnega plana dohodkov ln Izdatkov Okrai-3'“ Kranj, ki ga Je na zadnjem zast danju OLO zavrnil na predlog Okrajnega zbora proizvajalcev zaradi pomanjkljive utemeljitve. oškodovana gospodarska zacija oziroma družba. , Zbor proizvajalcev je po 0 j, ši razpravi končno sprejel P1^ Tudi na današnji ločeni seji je Okrajni zbor proizvajalcev kritično obravnaval predloženi plan dohodkov in izdatkov, v katerem so osebni izdatki za 8,4 milijona višji od lanskoletne realizacije. Odborniki Zbora proizvajalcev se zlasti niso strinjali s tako visokim številom nadur. za javne uslužbence. V tem primeru ne bi veljal drugi del zakona o delovnih razmerjih, ampak zakon o javnih uslužbencih, ki pa nadurnega dela ne pozna. Odborniki Zbora proizvajalcev so poudarili, da bi morala Komunalna banka enako kakor gospodarske organizacije nad- Komunalna banka namreč plani- urno delo čimbolj zmanjšati, ker ra za letošnje leto 28.934 nadur, Je to v primeri z rednim delam kar znese 12 polno zaposlenih za polovico dražje. S tem pa je uslužbencev skozi vse leto. Za- — ---------------------------------- 1 stopnik Komunalne banke je zagovarjal tako visoko število nadur s specifičnim značajem dela pri banki, ki ga ni mogoče opraviti v rednem delovnem času. Zakon o delovnih razmerjih v 177. členu, ki velja la za gospodarske organizacije, nadurno delo Narodno sobranje Makedo- omejuje na nlje je imelo včeraj prve seje sko. Toda pristojnim obeh ' domov. Prihodnje seje' za sedaj ni jasno, ali je Komu-bodo danes. Na njih bodo ljud-1 nalno banko šteti med gospodarski poslanci zaprisegli in izvo- ske organizacije ali javne ustalili predsedstvi zborov in od- nove, kajti glede plač se usluž-bore. | bend Komunalne banke štejejo Kontrola cen v sarajevskem okraju Nadzirali bodo gibanje cen 47 vrst kmetijskih pridelkov in živil ter 31 vrst industrijskih izdelkov Ljudski odbor sarajevskega okraja je sprejel včeraj sklep o PRED VELIK.©- ANKETO o življenju in življenjskih stroških delavcev V celoti bo anketiranih 60 do 65 tisoč delavcev in uslužbencev, od tega okrog 10 tisoč v naši republiki 3&U. » cen B v trgovini na drobno za posamezna živila, kakor tudi uredbo o evidenci in kontroli cen nekaterih živil in industrijskih izdelkov. Sklep o evidenci in kontroli cen je v sarajevskem okraju že ugodno vplival nanje. V začetku leta je več podjetij zvišalo cene svojih proizvodov, da bi si zagotovila rezerve »za vsak primer«. Zdaj pa ;|l - ' | V skladu z resolucijo Zvezne Uudske skupSčlne o perspektivnem razvoju osebne potrošnje postavlja naš perspektivni družbeni plan kot eno izmed temeljnih nalog zagotoviti stalno in stabilno naraščanje osebne potrošnje ob hi-. trejšem dviganju proizvodnje in proizvodnosti dela. Za pra-. vilno izpolnjevanje te naloge pa Je važno vedeti, kako žive delavci oz. kako se razvija njih Življenjski standard. I Anketo bo na terenu opravilo 1 okrog i 10 anketarjev, predvsem strokovnih uslužbencev statistike, in sicer.v času od 15. aprila do j konca maja. V prvi fazi bodo anketarji v podjetjih po navedbah anketirancev izpolnili predpisane obrazce z osnovnimi podatki. Nato bodo v drugi fazi obširneje an- O tem imamo le nepopolne po-1 drobno anketo o dohodkih in datke. Naša statistična služba vo- stroških delavcev in uslužbencev, ketirali samske anketirance po di. tekočo anketo o Izdatkih in ki bo zajela okrog 10 % delavcev obrazcu, ki vsebuje 79 vprašanj. razmere, ker je anketa namenjena zgolj statistiki in je tudi anketar disciplinsko odgovoren za anonimnost dobljenih podatkov. Razen tega bodo vse anketne pole poslali Zveznemu zavodu za statistiko zaradi strojno mehanične obdelave. Zvezni zavod bo moral svoje delo končati do septembra. s. Vinko Hafner lagani plan dohodkov in , uj< kov, naročil pa je Svetu za beni plan in finance, da. jatl#> krat pregleda osebne JZI“ jju* posebno pa upravičenost . vr$i šnega števila nadur in gVet potreben rebalans plana. ^ za družbeni plan in fina” ^ moral ob polletju P°r0 xl„anju so skoraj vse gospodarske orga- ru proizvajalcev o izvršey» nizacije^ znižale cene na lansko plana dohodkov in izdatkov munalne banke Kranj. raven, ker so same spoznale, da njihovo zvišanje ni bilo utemeljeno. Po sklepu ljudskega odbora Sarajeva bodo spremljali gibanje cen 47 kmetijskih pridelkov in živil ter 51 industrijskih izdelkov. Na skupni seji obeh '^reje okrajni ljudski odbor j, šil dolžnosti dosedanjega v sednika OLO Kranj Mirana itwe Delegaciji Švedske goslavije se pogajata v du o uvedbi zračnega prometa med obema deželama. Švedsko delegacijo vodi veleposlanik v Jugoslaviji Stig Unger, jugoslovansko pa direktor Uprave civilnega letalstva Batrič Jovanovič. melja, ki je bil izvolj®?. vršni svet Ljudske vtr in Ju- LRS in Imenovan za Be „ bi3' Beogra- republiškega sekretariata za red' govni promet. Za novega ^„0 sednika OLO Kranj je izvoljen dosedanji Občinskega ljudskega "Tpr Kranj in poslanec Zveznega ra Zvezne ljudske "l,uP I Vinko Hafner. dohodkih kmetov, ki obsega v . Sloveniji 320 kmetijskih gospodarstev, in tekočo anketo o dohodkih in izdatkih delavskih družin, ki obsega 280 uslužbencev. Ti mesečno beležijo po dogovoru £ republiškim in uslužbencev v industriji in Ta vprašanja obsegajo razen državni upravi, izvedel pa jo bo splošnih podatkov še podatke o Zvezni zavod za statistiko S po- Pogojih stanovanja, o prehrani, o , . „T . močjo republiških zavodov in delovnih pogojih, o preskrbi z S statistične službe na okrajih. Ka- obleko ln obutvijo ter podatke o ko obsežna bo ta anketa, vidimo že po številu anketirancev. V ce- celotnih dohodkih (tudi Izven delovnega razmerja) ln stroških v vodom za statistiko svoje dohod- lotl bo anketlranlh 60.000 do 65 letu 1957, o zadolžitvi oziroma ke in izdatke. Razen tega zasledujemo gibanje življenjskih stroškov na temelju liste potreb štiričlanske delavske in uslužbenske družine, na podlagi katere se ob uporabi vsakokratnih cen računa mesečni indeks življenjskih stroškov. Vse te ankete pa niso dovolj reprezentativne in obsegalo samo primer štiričlanske družine, ki jo vzdržuje družinski glavar. Tako nimamo nobenih podatkov o življenju večjih družin ali pa manjših, o življenju samcev ali pa družin, v katerih Je več članov zaposlenih oz. ima še druge dohodke. tisoč ljudi. V Sloveniji jih bo za jela okrog 10.100, in sicer predvsem v mestih in industrijskih središčih, tako v Ljubljani 2300, v Mariboru 2400, v Celju 900, V Kranju 1000, na Jesenicah 700, v Trbovljah 700, v Koptu—Izoli 400, v Šoštanju—Velenju 400, v prihrankih in podobno. Teh samskih anketirancev bo približno ena tretjina. V tretji fazi bodo podrobno anketirali tiste, ki imajo družine. Te bo anketar obiskal na domu. Ugotavljanje podatkov za družine bo verjetno najtežje, zlasti kolikor gre za po- Tržiču 300, v Zagorju 300, v Rav- drobne navedbe o dohodkih in iz nah 250, v Mežici 200 ln v Hfast- .datklh, ki jih anketa zahteva ze-niku 160. Anketirancev ne bo nlh- 1° podrobno. Obširne podatke zahteva anketa tudi o pogojih stanovanja, o stanovanjski opre- če kakor koli izbiral, marveč bodo v skladu s statističnimi metodami vzeli vsakega desetega lis ntt in podobno, seznamov podjetij, kakor bo pač Za uspeh te velike ankete bo naneslo. Končno število anketi- seveda odločilnega pomena, da rančev bo nekoliko manjše, ker bo vsak anketiranec navedel pra-Da bi dobili zanesljivejšo sliko bodo zaradi pravilnejše slike iz- vilne in točne podatke. Ne bo se o Življenju delavskih in uslužben- ločili izmed slučajno izbranih an- mu treba bati, da bi kdor koli raških družin, je Zvezni Izvršni ketlrancev tiste, ki Imajo dohod- zen statističnega organa, dobil svet odredil široko zasnovo, po-1 ke tudi iz zemljiške posesti. | vpogled v njegove življenjske DNEVNIK Odbori Stalne konference mest Jugoslavije bodo imeli te dni sestanke, na katerih bodo pregledali dejavnost v minulem letu in sprejeli osnutek delovnega programa. Odbor za preskrbo mest bo prbučil delo organov, ki se ukvarjajo z vprašanji preskrbe, in analiziral delo občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zvezi z urejanjem problematike trgovine in preskrbe na njihovem območju. Razpravljali bodo na podlagi poročil ljudskih odborov Zagreba, Novega Sada in Tuzle. Delegacija Ljudske tehnike Jugoslavije bo 17. aprila odpotovala na Madžarsko, kamor jo je na obisk povabil Centralni prezldij Madžarske obrambne zveze (Magyar Honvedelmi Sportszovetseg). Delegacijo bo vodil generalni sekretar Ljud- ske tehnike Slavko Filipi. V delegaciji Je tudi član predsedstva Centralnega odbora Letalske zveze Jugoslavije Rade Ra-doslavljevlč. Delegacija bo v Budimpešti prisostvovala kongresu Madžarske obrambne športne zveze, ld bo 19. in 20. aprila. Včeraj je bil v Skopju prvi sestanek kluba ljudskih poslancev Narodnega sobranja Makedonije četrtega sklica. Za predsednika kluba je bil Izvoljen Strahil Glgov, za sekretarja pa Camuran Tahiri. XIII. zasedanja Administrativnega sveta Mednarodne unije za telekomunikacije (UIT), ki se bo začelo 20. aprila v Ženevi, se bo udeležil tudi jugoslovanski predstavnik. Jugoslavija je bila izvoljena v Administrativni »vet leta 1952. V Mednarodni uniji te}cKratl'[" kacij je 20 dežel. Admi^L t« ni svet kot vodilni j-vtfli** organizacije pa ima 1® , ju P nih članov. Predstavni K1 slovanskih pošt se bodo $ žili tudi zasedanja uP odbora Svetovnega ovemviree- ‘c rH8;h sveta, ki se bo začelo v Bernu. Na obeh bodo razpravljali o _.ror^ vprašanjih in sprejeli P za prihodnje leto. , Zaključni koncert fes«^ ^ turno-umetnlških drui grada je hil v nedeljo y f v Domu sindikatov. Izaka de[ najbolj uspela umetni festivala. Pred zaJe? prCl certa so prebrali P151?’ sednika Tita članom umetniških družtev Be 11 katerem se opravičuje, more prisostvovati kon Konferenca v Akri ®e b° začela v Akri, glav-?ane> konferenca nerodo . .a{ri*kih dežel, na kateri MaroUn ^?vali vnanji ministri Ufe J1’ Združene arabske repub- predsedn/ln?’^Libije in T**nteite. '1 ur , Liberije, etiopski princ krat ,, i n}k vlade Gane. Prvi- tiner,i„ ,°lgi zgodovini tega kon- ieli ’ ** je bil bolj kakor drugi r°dm J ,■ sam° objekt v medna- kolnnE? ‘n Področje klasične testano- vladavine tujih sil, se a/riijfij?°,u^!edni državniki osmih proniovi držav, da prouče različne skupne koristi. ***£"* dnevni red, ki ga je nferp Pnpravljalni sekretariat tipra|an”?e’ zajema več skupin f°«POd: »an dot/ ..sun„„ , mednarodno politično, vanje 0 in kulturno sodelo-d°t) ’,?sv°boditev afriških narodom Ll° I? pod tulim gospo-, pr°blem alžirsko vprašanje), miru na svetu, podpora ^čefo~n\ ni OZN’ kakor tudi a?ijsfra i oandunške konference Meri tn afriških dežel in drugo. d neune Vse*ni temi vprašanji %jua;i7a.),redanje t; medsebojno sodelo-«e osvoboditev podjarmlje-renco V Pripravah na konfe- želja Prišla do izraža skupna bi razit-yej zastopanih dežel, da le stike ■ iU okrepile medseboj-*n Tharni1 s°delovanje, ki morejo Embriih0x,biti eden izmed po-hove _ činiteljev krepitve nji-naj -rn.e?dvisnosti. Konferenca 5°^lovn konkretna pota tega ifi Bosnr,77',a ~ Predvsem politična Popravii arska — in v tem smislu apneni ? ustanovitev stalmega na, 00 koordinacijskega orga- Mitu^inulih desetih letih se je Sprernpm?e^evid Afrike znatno dou j • Osvobodilni boj naro-p0ti’'eip«„cf?. * 2 najsodobnejšim stim silam, ki so ga nekoč spra- bene zveze s komunisti j.ju-.u- *-----,,---—- r>meriŠkih°r.0Ž'!ern in opremo iz vile na krmilo, predvsem meščan-n?str° presežkov. Sam fa»ue’ sedeč0,St° sPretema novi-'°Šno naslanjaču svojega tegove ^opremljenega štaba. doživlja Amerika v svetovni jav-D. Simič nosti s tem, da se vlada noče pri* Ameriški vojaški ataše v Djakarti sl ogleduje ameriški 70 mm top brez povratnega sunka. Top so zaplenile vladne čete upornikom na Sumatri fl6 \zjave >' "»gennil . prenašajo svetov- , ‘rčasniki- zanjse am^Pivni ameriški čas-ti]i° vlado tl senatorji kritizi-tolrvs f- ]e kak njen j*te. a®lti kot podpiranje Ur8tt>h in 5lejčanskih političnih, nedavnon alnih ®rganizacij ?5fl’kov P°dprl° voditelja (OD NAŠEGA >lk, »i zakonitemu pred-la„ ^ vjr2?,e po vesteh iz upor-Pf '1 na SDlJe Pripravljajo de-n? ?-Šno stavko v znak Bat-1, da Il' vladi. Človek bi BiJ r1*- V ki soVelikega severnega kda?. k>anjah Se mu nekoč *l°* slon- 0 *at)„h-, estrpn0 čakajo, že iaf- Predsedniški na- v,Jal JIJasniki v tuJ’ni 80 1 Batisti ’ da so mu dnevi Si. '* silPa se še zmerom z * v 2ai.?te marmorne vile, 0nore^arni » 0nišeih, zavarovanih taci.fen ?a' organizira nove Dn 0 5e , uP°rnikom. >naiPadcu d?wf *Batista ,eta 1953 ithi? !»an!! a oria Makada kot idei še nekai n,a krmilo, je C ;,s katerim-1’ "^ionalističnih Veljav^1 hotel zaS<> L JaVO moH I hovr Plantažnih ^ , mno?icami P°dPora " . delavcev. Nji, Ta^lrnih dnpv, •:|e re5ila v prvih iavciat te 5radiinLe?vft v,adavine. in *!’ ^Inišnice za de- ve]ii?1e start? delavske otroke dobn- Potez °d "Ivovih O1 nePrim^ rpvni Kubanci *Oriua' po vef ieer kakor in rin,*K Političnih na-Predstavijan,|.benih silah, ki jih 3a> ®atista nikoli ni bil DOPISNIKA) PISMO IZ DJAKARTE J' nili. Poveljnik vladnih čet je nadaljeval Djakarta, aprila t zasledovanje sovražnika, pri tem Na primer... le<* »Tisoč devet sto Štiridesetega ^ se Jo nemškutarstvo tako v m boru ln Celju kot v Ko*evJ'u ^ Ljubljani na moč razbonot • icai sočl so Izzivali z belimi nos j v ml, na Kočevskem so parXvstriJ* hitlerjevskih uniformah. « el0. Je ie Ječala pod nacistično kc[1. Iz Romunije so selili Nemce, te. zura pri nas pa ni dovolila . * ^aJ sede na račun Tretjega rajna, storiti?« „-picva1 Rudi Ozim Je takrat prvo stran ljubljanskega on ^ »Slovenski narod«, a kot KU” i.0rc* rodu ln bivšega Maistrovega >M|0, povrhu ga Je prav posebno 1 .K0In, da bi temeljito zagodel i*r® m\y ki Jih Je dodobra spoznal že v dih letih, ko Je v Rušah in * jt rlboru obiskoval osnovno niije razrede- gimnazije. m1 »Po dolgem razglabljanju jsel. Je naposled porodila i°“ritvU Ifl Sedel sem za mizo v urednis , na hitro roko natipkal »inter denarja, da bl «1 potem kupila drug , aparat. Pismo približno take vsebine sem poslala 28. tebruarja z aparatom podjetju. kjer sem radio kupila, s prošnjo, da obrazlože Telekomunikaciji v Ljubljani upravičenost moje pritožbe. To podjetje je odposlalo priporočeno pismo Imenovani tvornlcl 1. marca t. 1. tehniškemu oddelku, njegov prepis pa sem poslala Se sama delavskemu svetu te tovarne. Zdaj Je 11. april ln podjetje Se ni odgovorilo. Sem delovni človek, živim samo od dohodkov mojega poklica in ne razumem, kako Je mogoče zaiti v tako neugodne trgovske odnose v socialistični družbi. ---------------------------------------f- V . J Pešpoti naj bi markirali v Bohinju so volivci na zborih pogosto ugibali o tem, kaj bl bilo treba ukreniti za razvoj turizma. Vsako leto oblSče Bohinj precej turistov. 2e maja ln junija prihajajo v Bohinj skupine Šolske mladine. Vsi tl pa hodijo od kolodvora do Jezera ln naprej do slapa Savice pafi. Kako bl turistom olajšali precej dolgo pot, so prebivalci le večkrat predlagali. Skoraj vsi turisti hodijo po cesti ln so Izpostavljeni motorizaciji ln soncu. Od kolodvora do Jezera ln naprej do Savice pa Je zelo veliko peš poti, ki pa Jih poznajo samo domačini. Zato bl Jih kazalo markirati, da bl Jih lahko uporabljali tudi tujci. Mimo vasi Polje Je nekdaj držala lepa peS pot ob reki Savi, dandanes pa tam naletimo na neprehodno bodečo žica Po tem lepem javnem zemljišču ne moremo več hoditi zaradi tega. ker 'sl Je nekdo zemljo prilastil brez odloka oblastvenih organov. Prav tako Je tudi na koncu vasi Kamenje. Tam Je zelo lepo kopališče ln ob reki Je tudi primeren travnik, seveda pa se tudi tu ne sme nihče kopati, zato ker Je zemljišče javno, samo na papirju. Da M se turizem čimbolj razvil, bo potrebno urediti lastninska ^zmerja med občino ln privatniki vsaj za tiste površine, ki bl koristile razvoju turizma. Sena lahko nakoslmo dovolj tudi drugod, od dobro razvitega turizma p« bl lmeil tudi dohodke. B. J. skih ukrepov. M. D. zmorejo 1 lje sami, zato jim pomaga zadruga ln dejavnost NEKAJ SLIČIC IZ SLOVENSKIH GORIC V-eSetjepKi ja&&žčniku\ Slovenske gorice so znane po do- Na cesti srečujete ljudi z rumeni- goricah pa ga zelo cenijo, ker nimajo brem vinu, ki ga pridelovalci naj- ml klobuki, kakpr da bi demonstri- dovolj gozdov. Gospodinje pokurijo raje sami popijejo. Povsod pa ni ta- rali zakasnelo pomlad. Nekje so po- vse borove Iglice, kakrSne porabijo v ko. Tudi v teh hribčkih so kraji, kjer barvali celo vole, ki so prišli v bil- hribih le za steljo. Gozdove počistijo vinska trta ne daje prvovrstnega pri- žino, kajti rahel vetrič nese razprše- kot dvorišča, vso suhljad poberejo za delka ln prebivalci Imajo raje sadov- no škropivo daleč od dreves. Mnogi drva, listje pa pograbijo za steljo. In njake kot vinograde. Vzllc temu ne ljudje imajo rumene roke, celo šo- Se vedno so potrebne vrbe za doda-uspevajo gostilne z žlahtno vinsko larji, nekateri tudi obraz. Ljudje pre- tek. Kjer raste slaba trava za košnjo visokim hitlerjevskim Jem. Pri tem nisem pozabil n da poročam kot posebni o' JJgVK# iz Berlina. Zato sem sl v se 5Ptn prlvoSčll marsikaj. Med druff' n i V napovedal Hitlerjevo željo P TO selitvi Nemcev iz Jugosjavij • 0$. naj bi prispevalo k zboljšaaru ia-nosov z naSo državo. Temu s jjtief dal še drugo .utemeljitev: erii- nima dovolj deviz, posestv» jiH škutarjev v Jugoslaviji, Kl , src«' naj prodali, pa bi vrgla PrC‘-.^ pr0' stev za nakup naših agr.irn Izvodov.« sev®1*: Pod tem sestavkom at® k0 s* Izostali začetn>!ci R. O. ,e ie namreč Rudi Ozim K? osemlntrdeseto leto — o,,*: v{. je pričel poklicno _ sodelov*« V Predsedniku občlnskilh sosvetov za splošno izobrazbo pri Svobodah in kultumoiprosvetnlh društvih mariborskega okraja nameravajo na skupnem posvetovanju obravnavati _ ________ delovni načrt za podolsko lzobraže- ! slovom objavll prej om vanje v letu 1958-59. Ta načrt so spre- ‘ iell na seji predsedstva Zveze Svo->«d ln prosvetnih društev Slovenije. Posvetovanju bodo prisostvovali predstavniki drugih organizacij in društev. Razen tega pripravlja svet Svobod im prosvetnih druStev mariborskega okraja v dneh od 17. do 20 aprila v Ptuju, Mariboru !n Dravogradu širša posvetovanja z režiserji in igralci dramskih skupin Svobod in prosvetnih društev tega okraja. Kratke vpsti iz OPa kapljico. V CERKVENJAKU Nl< GOSTILNE Cerkvenjak Je večje središče med Vidmom, Ščavnico ln Lenartom. Ima Solo, pošto, trgovino, celo pisarno Rdečega križa najdete, saj je pred leti Imel tudi občino, zaman pa lSče-te napis »gostilna«. *V Cerkvenjaku ni gostilne,« povedo ljudje. Zakaj Je nl7 Ali v ta kraj ne prihajajo potnlklf Saj skozi vozi avtobus lz Maribora proti Ljutomeruo •Gostilna ne uspeva«, pojasnjujejo. Cerkvenjak v Slov. goricah malo upoštevajo, da Je škropivo strupeno. In Se nekaj! Sadno drevje bi bolje poškropili ln porabili manj ln pašo, naj rastejo tudi drva. V zemljo zatikajo vrbove palice, lz katerih bodo zrasla nova vrbova drevsa. PO DOLINICAH SE VIJEJO POTOČKI Potoki ln potočki se vijejo v pra-verfi pomenu besede. Nekje so tako zaviti, da naredi voda trikrat tako dolgo pot, kot bi Jo po ravni strugi. Zaradi tega pogosteje poplavlja, struga pa zavzema trikrat takšno površino kot bl bilo potrebno. Zakaj vijugastih potokov ln po- • VEČJA DEJAVNOST OBNOVE AVTO- je pncei poKur.no hor* .t mariborskem dnevniku »'“"nii Pe njegovem uredništvu je PrJ: . ,gli>' let, potem pa Je nadaljeval pneKfS" venskem narodu«, ki Je nJ' popoldne leta 194» pod deD,„nl »i11' slovom objavil prej omenja tervju«. 1P »Zal so številko zapjen •> (eir radi tega sem se nemudonM,tvon' fonično povezal z ureu dnevnika Novost v Zagrebu. () nll sem reči in zvečer ob se -bile Novosti v rokah bralcev mo- li«' bile Novosti! v rokah DI , „nri n“ Jim celotnim .intervjujem P , str»' slovom čez vse kolone na P„r(ot>"‘; ni. Prav tako so ta večer P.orge>*' moj sestavejc v časniku » ern ’ blatt, kl ga je izdajal Isti *c. aSne) Zagrebu v nemščini. ur“ 'o 1'Jt„ pa Je o tem poročal že. «“ ' rlz, ob osmih zvečer r»(1i London, a ponoči Se amcriSK vS,.o> ske postaje. Senzacija p0 svetu!« i,# Rudi se Je ob teh bes ca. smehnll in vneto nadaljeva • e J »In naslednji dan P°P,nd‘ končno tudi ,Slovenski na* po javil .Intervju* — kot P?1* zap}® Novostih... To pot ga,,nij“ vodnjo že Izpopolnilo. • POSOJILO domačlnl pa ne w vsak bi zahajajo*, vanjo. Uslužbenci v Cerkvenjaku povedo, da bl bila gostilna zelo potrebna. Sedaj sl morajo moSki kuhati sami, ker jih nobena gospodinja ne sprejme na hrano. Jar sam, temveč posebne, Izučene ekipe. DRVARJI NA PAŠNIKIH VSE JE RUMENO bilo vredno uporabiti to besedo? »Tak potoček je navadno meja med dvema sosedoma,« pojasnijo ljudje. »Kdo bo pustil koščke svojega zemljišča drugemu? Vsak zasaja Ko se cesta spusti v dolino, Je na na svoji strani potoka vrbe in Jelše, obeh straneh precej zamočvirjenega da bi korenine preprečile vodi odna-sveta. Nekje so s plugom lzorali jar- šatl zemljo ln Jo silile, da bl to de-Od Cerkvenjaka proti Lenartu ke, da bo voda hitreje odtekala. Za lala nasprotnem bregu. Kako naj pu-lahko opazujete pomladansko barvo, pokrajino so značilne vrbe, kl raste- stl sosed sosedu samo ped tako pri-To niso rumeni cvetovi, hladno vre- Jo ob vseh Jarkih ln Se drugod. Ve- borjene zemlje?« me ne dovoli, da bl se že razcveteli; čina Je starih, ena bl dala skoraj pol Potočki postajajo na mnogih kra- na drevju, travi ln celo na cesti se prostomlnskega metra drv. Toda jih Se bolj vijugasti. Lastniki se ne rumeni zaščitno sredstvo, s katerim ljudje Jih ne posekajo, vsakih nekaj vznemirjajo, razen če jim voda iz-so sadjarji poškropili ali pravkar let požagajo le veje. kl zrastejo na oodkopa drevo, škropijo sadno drevje. V sadovnja- dva do tri metre visokem deblu. Ve- »Kdo bl upal motiti to Idiliko, to kih Je opaziti preče; Škropilnic in na- jevje da drobna drva, kl Jih prav se- dolgotrajno delo 'narave?!« sprašu-vadno Skrope trije ljudje. Eden po- daj sekajo kar na pašnikih in trav- lejo tisti, ki se navdušujejo nad leganja ročico, eden uravnava Škropil- nlklh. poto. Kdo drug kot gospodarske ko- no cev po sadnem drevju, vodo pa Na Pohorju pustijo takšno vejev- ristl prebivalcev, kl pu bodo pokra-prlnaša navadno ženska. Je v gozdu, da strohni; v Slovenskih Jlno gotovo olepšale. j, p. Podjetje za poplavilo avtomobilov j »Avtoobnova« v Celju bo v prihodnje v svojih obratih Izdelovalo tudi karo- '■ serije za avtomobile, kabine in razne i , i»-. ki bo prikazala ne- la ustanovljena po osvoboditvi in ta ptica, zbirki najlepših prav- g t ^ Dreko takih in dru- dobro poplačano. Posamezni liki skA^njih petdeset let sloven- ki je ogromno pripomogla, da se Jic in pripovedk iz svetovne težav s oomočjc dobrega Palčkov 80 zares Posrečeni: pri- Pfiprav, ,Vne umetnosti. Razstavo je ljubljansko umetnostno sredi- književnosti, slede svojim pred- stare„a športnika le pridejo do kupijo se člftveku, kljub temu, da, na Eallli? v sodelovanju Moder- šče v zadnjih letih tako lepo uve- hodnicam nemškim, francoskim, . ® CUni ln brcanja Po cestah recimo, kot Kihavec blagajnik na _________________________ kovnih1'13 *n Društvo slovenskih ljavilo. Temu pregledu slovenske španskim in drugim pravljicam. do _rave j0Ke jn pravih nogo- železnici ne znajo odštevati in da literaturo ie Sa posebej zanimajo 0 vse .. u|Tle''>ikov, ki je povabi- umetnosti bo priključen oddelek Za razliko od prejšnjih jzdaj prvenstvenih tekem in tu- *maJ° kar precej podobnih last- zda, sovjetska zveza tn zahodna žejo v Sovjetski zvezi, Zahodni Nemčiji. Angliji, ZDA, Franciji ln Avstriji. Posebno zanimanje kažejo za našo strokovno In znanstveno literaturo, pa tudi za leposlovje, tako klasično kct sodobno. Za strokovno znanstveno nekat iv.°^e člane, da pošljejo po partizanske grafike, ki naj pokaže pravljic drugih narodov so v knji- do Drvjj, zmae Pisatelj riše nosti kot Pravi človeški malčki, ftiaterj.f ?a razstavo. Ta vposlani delo naših umetnikov med vojno Si Bolgarske pravljice zbrane v gv ■ nogometaše »Vrabce« z vso ®n0 z drugim: prijetna, original-fetDru«t pre®]edal Umetniški v partizanih, ko kljub težkim po- prevodu Mateja Rodeta samo slm tljo morda le mestoma pre- Pa mladinska knjiga, dovolj du-do ln določil de,a- ki b0' eojem in naporom ni zamrla želja Pravljice ki jih e zbral in pri- suh^ in t saj } da h hovita in dovolj zasoljena, da jo Pabo nn »V1ena; Moderna galerija po ustvarjanju in ki naj obenem red i bolgarski pisatelj Ran Bo- a _% p°imer0 se duho. Je bilo vredno prevesti. To Je do- «isk0 S?Vila svojo stalno §ale- nakaže smeri, ki so se razvile pri silek. Torej ne gre samo za zve- vlta Bassova „Nepremagljiva bro naPravil Janez Gradišnik. • ’a neirai v novi obliki in do- posameznih umetnikih po vojni. ste zapise l^udskega b agg, enajstorica« — tako rekoč ne *• P* n'h »„i. A_nov?jših del posamez- Kot dopolnilo bodo prikazani tudi v,ei„za 8 —IjvT premore. Tako ostaja pripoved Nemčija. Medtem ko Je bilo leta 1950 prodanih v Inozemstvu samo 8.753 izvodov naših knjig, se 1e to Število v preteklem letu dvignilo na približno 100.000. s porastom prodaje jugoslovanske knjige raste tudi Izvoz Jugoslovanskih revij, listov In drugih periodičnih publikacij. 1 avtnM................yuaainc*- Kot aopotnuo Doao prtKazant tuai -- - - . Premore, lasu osiuja pnpoveu , fcgala & lako bo razstava pomembnejši in najkvalitetnejši ln nrfnnvpd^ Trfko le reči’ kljub nlenemu zdravemu • vzgoj- !, ega slikar !ren preg,ed s,?ven- spomeniki narodnoosvobodilne ^ajk lin ;arijDovedla Tiežko je , nemu jedru, ko propagira vztraj- 5ih Stirtl . 0 najboljših del borbe in žrtvam fašizma v velikih koliko je ta priredba odvz a p nost in pojtenost, ln kljub tako irih impresionistov, rreko sameznim pravljicam njih prvin- w impresionistov, preko fotopovečavah. “cavoin ““picMumsiov, *ih siiu!?e. generacije do najmlaj-ria ,u, arJev. Prav tako bo erafič- Koncert absolventov Srednie glasbene šole iaC"°va dela stnrSiihustvar- sko'umetnost V vseh njenih stil- V zgodbah se srečuje ponovno ln leznico v Boljunskem gozdu«. Ta- bena"|ol5a p^Jdstivlla^tlri sv^je SE^in *v niih^Mm^or^čafo bo 2.d° najmlaiših grafikov; isto nih smereh in oblikah in katere ponovno s približno istimi prav- ko posrečene in sodobno prav- absolvente-ins^ume taUste v na! nr^ sotavl St rie dobri i^tru ’ ■ 6>lo tudi za kiparski odde- izbor se bo gibal na visoki kvali- ljičnlmi motivi, že znanimi iz po- ljlčne mladinske povesti, pisane sS z orl^S iif si^ flav-1 mentaUrtT ' Dru«tv0 Je v tem sklopu že- tetni stopnji8 M. S. dobnih zbirk drugih književnosti, s toliko iskrive duhovitosti, hu- S^h Viljemi K^manfTz to Ori Radia Ljubljana Je skl ljudski nadih in svežino, bra- Slečena !n nenravno’ - čoln, Prav tako bo grafič- I Tako lahko pričakujemo veli- lec more ugotoviti kljub temu, gč živahna 2a{etil, a obsegala historični del z ko razstavo, ki bo v zelo širokem da knjigi ne manjka posrečene slovo«pi>A — rtvnft_ r\hcocfn nrtiro^oia mnrfpmn ploven- nnptičnosti in stilne dovršenosti. Močno drugače pa je z »2e- pomoč kulturno umetniškemu Življenju v komunah prof. Slavka Korošca (igral je bil dobro pripravljen, spremljal Ibertov koncert), violončelista Ci- skozi zelo lepo podrejeno In je rila Škerjanca iz šole prof. Hilde,tudi dobro sledil impulzivnemu RlAV Lobetove (v Boccherinijevem koncertu), violista Pavla Škabarja iz šole prof. Srečka Zalokarja (v Gersterjevem Koncertinu) ln oboista Franja Bregarja mlajšega iz Sole prof. Franja Bregarja (Klug ZA »LTUDSKO PRAVICO« DRAŽE MARKOVIČA, PREDSEDNIKA SVETA ZA KULTURO SRBIJE hardtov Koncertino). Skušal sem * / ( jih navesti po vrsti, ki bi ustre- vodstvu dirigenta. NRKAJ NOVOSTI NUK Bolt H. O.! Fortsclirltte der Alka-loldchemle selt 1933. Berlin 1950. (Scien-tla chemlca. 3.) (131401-3) Cohen M.: Grammalre et style. 1450-1950. Cinq cents ans de phrase frangalse. Parla (1654). (135118) D«d cacd^niV» rom iviidoHtl Ho a ncnahii Lltt€r®ture 6trang^re et comparče. ?V0jae ,Vetr Srtljela„ajulwrSoveVdrJi čih tisoč knjižnic še naprej raz- darle problem splošnejšega po- rezultate dosežkov v sosednih ram Poudariti, da je o uspehu Ša.url *,PornKlnllenJe o tpm kako nai bi „Hnii hihliotekarsko mrežo, da ni mena. I skupnostih in v večjih središčih močno odločala tudi bolj ali manj Coroiia linguistica. k JJPofabnnM11^ o tem, kako naj bi vijali bibliotekarsko mrežo, da ni ddaese! Pr0: predsednik” Markovlf"se**Je namesto obstoječih nekaj s,«dnje. Je °Uo v ospredju vprašanje glasbe-s ta vilo že v prvem letu svojega ob- nega šolstva, ki še vedno nima do-stoja. S prirejanjem tečajev Je kakor končno urejenega položaja, kar bi prejšnja leta skrbelo za strokovno bilo nujno urediti z zagonom. V izpopolnjevanje članstva. Med uspe- zvezi s tem s« Je pojavila misel, da ht> društvenega prizadevanja moremo bi bilo marsikaj laže urediti m re-štetl tudi potrditev predlaganega u6- Siti, ko bi se glasbeni pedagogi bolj nega načrta za prve štiri razrede re- vključevali v družbeno življenje ln formirane osemletne šole. Vidno Je napredovala tudi mladinska glasbena revija Grlica, ki izhaja pod društvenim okriljem; napredek se kaže tako v vsebinskem pogledu kakor tudi na ustreznih forumih tolmačili potrebe ln pomen glasbene vzgoje. Prav tako bi bilo potrebno o vprašanjih glasbene vzgoje pogosteje pisati v tisku. CELJSKI »TUGOMER« je, da ta bojazen ni bila upra-- , vičena. Večja in boljša gledališča Priff, ® tako ,na p,rv po‘ v velikih mestih so, zaradi delo- ^ r s »t«T,xlasno. da sedaj na vanja tudl nekaterih drugih fak- tragedijo »Tugomer., in zagotoviti-za to aa pojazen ™ Kot svojo deveto premiero v le- in zavestno snel Jurčičevemu Tugo- Sled x Je co Sai i ~ vlČena. Večja in boljSa gledališča toflnjl sezoni je SLG v Celju uvrstilo meru nemalo romantično glorlolo K..> So ^ Za 1 na prvi pO* « ■ 1 IV. l! i- MA «4 l «• .. m ^ V Uavia 1»% nf Anr^iVlflnin Iv« Ia 1 f NAv\,GRafiki Juh «AAGU '»^^ki grafiki France b6rac Or - prav ln zgolj za srečo svojih ljudi, zaverovan v svojo pomirjevalno diplomacijo, morda edinole rahlo trmast v svojih namerah. Ce Jeršinov-Tugomer po spoznanju usodne napake ni bil dovolj tragičen v dramaturškem smislu, če ni zbujal so- čutja, to kajpada ni niti njegova niti reilserjeva, marveč Levstikova krivda. Da bi povečal ln učinkoviteje po- ■■ - . ... Vr_ Kn ke glede na učinkovito odrsko po-ustvaritev »Tugomera« v SL.G. Vzlic temu ali prav spričo raznoglasne zborne igre pa Je v »Tugomeru« bilo nekaj imenitnih kreacij. Tu Je v prvi vrsti Vrza Angelce Hlebcetove, polna vzvišene aristokratske patine in premočrtnih strasti. Navzven domala negibna, a sicer sugestivno pričujoča, Spitlgnev Slavka Strnada je zgroz-ljlv In pretresljiv hkrati četudi v celotni režiserjevi zamisli pretirano Izrisan. Strnad Je bil malone demoničen in zaklet in zelo sugestiven. Podobna ocena velja Hildebertu Mitje Bitenca, le s prizvokom fanatično Jezuitske brezobzirnosti. Od številnih pomembnih vlog Je treba omenite mimo Tugomera-Pavleta Jeršina še Bojana-Marjana Bačka, Grlpa-Jane-za Škofa, Mestisiava-Albina Penka, HOM - HIBI ___________ ________________________________ ________________________ _ jpekta- Oerona-Jožeta Pristova, ZoveJJa-Mar- marveč mnoeo pridobila. V tem ni, da' je razloček med njima v Vrzi, ljubosumje Grlpu ali živalska kelskih ln Izrazito komornih, celo pa- Jana Dolinarja, med igralkami pa 1 . 4» nntpohnlh tildi tem, »da Macbethu častihlepje vsi- to jezuitska strast po uveljavljanju tetičnih akordov. Estetsko ravnovesje Zortrtavo-MarJance Kroši Horvatove primeru pa je poireomu »“>« lit|0 vegje ^ La teoretično misel, v re- skega zbora, od protagonistov do p borco,, an-tnuanii« raz- zgodovinskih ocen »Tugomera« kaže, njsKem konceptu Tugomer nl prav slednjih statistov. Te harmonije Je vrednotiti truda, zato pa tembolj ko- Borep NOV Slovenije - kaj milijonov za gostovanje laz da eden blstven h razločkov med nič slepo častihlepen, saj tudi ne mo- bilo v uprizoritvi premalo. In prav ristijo umetniškemu oblikovanju Slo- 1 Alrt.iv * Od(7nirni>ni r,. ntVi nmolniSIfih onfJfllTlmrtV. USSl* t «.».111»..» UnAinn fra. rA Oroir\rAcfr» MAirm&lri ia _ Iflrn jarnrti nio In 7arnrli mnrviliVi nactrv- VArtclro-ocv lindolrarri nlaHnliSAa ir Paiiii ne AJm*''1®'-Odgovorni urednik Bo- nih umetniških ansamblov. Dasi- Jurčičevo In Levstikovo inačico tra- re bitll preprosto človeški je — igra zaradi nje ln zaradi množice nasto- venskeg* ljudskega gledališča v’Celju. I ravno Je V tem primeru jasno, gedlje v tem, da je Levstik dejavno ga Pavle Jeršin - prepričan, da dela pajočlh sem spočetka Izrazu pomisle- Vasja Predan ZAMENJAL BI S TIRNANIČEM Madež malomarnosti PISMO IZ ZAGREBA lemsKa “Vek, jo terlh bo dvoboj s c»K'{etrteK popolnoma u«Je”?vh taKO V so že Igrali na njih- .jviilU se bodo tudi pripra^ a" jj-reprezentantov pravoca tu- reprezentantov . čele, računajo pa, dl tribune do 26' pravU ene. Modaspor na poti v Ljubljano Moštvo turškega prvaka v košarki Modaspor lz Carigrada bo danes ot> 17.30 prispelo z letalom v Ljubljano, kjer bo Igralo povratno srečanje z jugoslovanskim državnim prvakom Olimpijo. Srečanje bo v četrtek, 17. aprila ob 19. url. Turško moštvo se bo nastanilo v hotelu Bellewue. Po srečanju v Ljubljani bo odigralo še dve tekmi, ln sicer v Mariboru proti »Mariboru« ln v Zrenjanl-nu proti Proleterju. V moštvu Modaspor bo nastopilo pet državnih reprezentantov, med njimi tudi najboljši Igralec Turčije Turhan, prav tako igra v tem moštvu ameriški igralec Porter. Predprodaja vstopnic je od 14. do 18. ure v prostorih Olimpije. GradiSče 3. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma premi JAKOB BARAGA blvSl tajnik ObLO LoSka dolina, nosilec Spomenic 1941, reda za hrabrost In reda Zasluge za na III. stopnje, član ZK od leta 1952, član občlnsK«* odbora Zveze borcev ln drugih množičnih organi*3 Ohranili ga bomo v trajnem spominu. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LOSKA DOLINA Maribor : CSR 85:111 Maribor, 14. aprila. - V Mariboru Je češka študentska košarkarska reprezentanca po ekshibicijski igri premagala člana slovenske lige »Maribor« c rezultatom 111:85 <57;34). in telefoniral v mojo pisarno. Naročil je, naj bom opolnoči v Thomasovi sobi, kjer se bom sestal z vami. Ko sem prišel tja, je bil Thomas mrtev, nekaj trenutkov zatem je vdrl stražnik v sobo.-* »Moje irtie je uporabil?« je bila Kay presenečena. »Le kdo bi mogel.. .« »Prav zato sem tudi prišel sem. Rad bi odgovor na nekatera vprašanja. Predvsem hočem vedeti dvoje. Prvič, govorili ste o neki »osebnosti«, ki bi prijavila krivca policiji, brž ko bi prišel Thomasov primer v javnost. Kdo je to?« »Ker je bila vsa operacija prikrita, tega nismo povedali niti tistemu človeku. To je upokojen čuvaj, ki je nekoč delal pri centralni televiziji in ima hudo bolno ženo.« »V redu, ne govoriva več o tem. Drugič, kakšni so vaši odnosi s Stevom McDonaldom?« Zardela je. »Kakšni so odnosi...« »Nič ni med njima,« je rekla-Barbara, stopila h Kay in ji položila roko na ramo. »Kay se je vrnila naslednje jutro. Med njima je vsega konec.« Kay je odrinila Barbarino roko s svoje rame, vzela iz žepa na domači halji pipo in jo prižgala v veliko presenečenje mojega prijatelja Tedda. »Tussy, zares ne vem, v kakšni zvezi so moji osebni odnosi z vso to rečjo.« »Kay, tega vas ne vprašujem iz radovednosti. Vprašal sem vas zato, ker bo vaš odgovor na to vprašanje velikega pomena.« Kay je potegnila dim in ga pihnila vame. »Kadim tobak, ki ste mi ga vi priporočili... Steve sploh ne zasluži, da bi govorili o njem.« »Steve je... Pravzaprav je bil Thomasov sorodnik.« »Neverjetno,« je vzkliknila Kay, jaz pa sem s kimanjem potrdil svpje besede. »Saj ni mogoče!« je nadaljevala. »Njegov sorodnik. Kakšen pokvarjenec! Zdaj šele razumem, »Ali sta sami?« »Da, Tussy. Kako se imate?« »Se kar, hvala. Ali vaju je policija zasliševala?« »Ne,« je odgovorila Kay. »Ali res ne?« kar nisem mogel verjeti. »Zares ne, toda odkar je tisk poročal o tem zločinu, je na kocki naša oddaja. Menili so že, da bi -zadevo Thomas« črtali iz programa in ...« »Kay, ali to pomeni, da centralna televizija ni izdala policiji mojega imena?« »Seveda ne,« se je nasmehnila. »Le malo ljudi je vedelo za to oddajo. Bolje je tako, zakaj če bi vsi vedeli za to reč, bi bilo zdaj nerodno. Nismo si mogli predstavljati, kaj vse bi povedali, če bi vas prijeli. To je delalo sive lase meni, zlaSti pa še B. H. Pogovarjal se je s članom upravne službe pri centralni televiziji. Ta član je dober prijatelj visokega policijskega funkcionarja. Iz razgovora je naš pravnik razbral, da vas je policija spoznala, vendar ne bo mešala televizijske postaje v vso zadevo.« »Kako to?« sem vprašal, pri tem pa mi je šinilo skozi možgane, da bi me spreten policijski strelec lahko podrl na veliko razdaljo že pri prvem poskusu bega. »Ne bodite no taki, Tussy! Dogovorili smo se, da bo televizija najela najboljše advokate, če bi vas zaprli. Mi bi podali uradno izjavo, da smo vas najeli samo zato, da bi zasledovali Thomasa in zbrali nekaj podatkov o njem, ne pa zato, da bi ga ubili. Ob vsem tem ne morete očitati naši postaji brezbrižnega odnosa.« Spet se je nasmehnila. »Ne bomo vas pustili v medvedje šape, Tussy... Niste mi še povedali, kaj se je zgodilo tam, v Thomasovi sobi.« »To je bila zelo dobro organizirana reč,« sem povedal. »Nekdo se je predstavil z vašim imenom J{a\icina »Nikar se ne prepirajta,« se je vrT ^o, K* $ »Ne bom telefonirala B. H. Del?, la bom J* ___ up> se mi bo zdelo prav. Če nam bo uspe ^ po da nam bo — se mi bo to že poplača1 ■ ., da nam bo — se mi bo to že popi--kaj naj delam, Tussy?« »Predvsem bi me vedve lahko ui je rekel Tedd. »Rad bi sodeloval pri t 6-----------( TEL ES N A K P Lit R A TOREK. 15. APRILAJ!L dnevne novice &U LinhiT žele*lllCarJ* podruž-j !L?ele Prehln Centor ln Tabor* IJjJu Lošinll 8Y°1 letni odmor v Roni? Javijo ni! a11 druSje naj se Cim-testih hI sv°Jih prejšnjih službe-“ oh ib Lb0 v sr«do. dne 16. apri-n- 8-^° uri v balkonski preda-poi unlverzl, Trn revolucije ll/I. j Sl*?tograf^iubJ1®?a °P°zarl» «ubl-t ,a{'nern n„. k da Je P° uspešno za-HlMlsal S Domr,mslte Ljubljane OLO natečaj »Po-,> bost«11^ • Podrobne lnfor-^ trgovin«* blu v nekaj dneh v Ofls 8 lotomaterlalom- d£,«.nanstveno rtel° Pri Geo-So tSt*? 81°vonlJe vabi na di-tiH)1 Sloveni*. 0 Seoerafskl rajonl- Effi Kokole*. S° zamlsU dr- vladl* Ule, J Tega Mallsa ln Darka la?a °b m ™tanek bo v torek, 13. ^Utut« 1 v Prostorih Geografske-la "a univerzi. %umi 'kr. 2<3?aaviHboIehne otroke želimp od-r,J*vaii«A.. “ v sodobnem morskem #vaii£ vi •kat p°aDrit? P*S*ieni "rtiču pri Ko-narl -*Se dl?, tudl V1 Človekoljubno bo ioter?f» n. kuPWe srečko II. de-aprila i ?K Slovenije. Žrebanje ‘a leto« v Ljubljani. ^EOAVANIA A]B!nJ« tov JS°. društvo vabi na pre-llan v barv.u ^ •‘■»»»biča: Julijske aJNttvi *“• Predavanje z barvnimi i0vni Dr°2 danes ob 20. url v Prlro-r fofl Valnicl na Univerzi. ,od?i UdeU»vPmnazMe Moste, Zaloška ,„ba za rezervne oficirje ln 01 vn„rf °3te obvezna, ostali pre- OtM ° vablJenl- Si ^ssnafseait v8m°vnni? kl zbornici Ljubljana, ?a ' s dr V Javno predavanje to-Cti ,ona J«rovca. Sefa oddelka Sani dela In produktivnosti “ ^eWs5e.m »nstitutu o temi: »Or-vtorn»u,Jn ekonomske komponen-. ot,,, «ne ,5' oS. »Obor ZROJ Ljubljana' fieni.k; ®t>nuzra r-dno predavanje Briti,soci«.1998 °b l#. url v dvorani slteSa ’ levo ega zavoda' Kidričeva 8, atom- P° !1 talcev ln Tom-0{il. tudl vse podoficirje s teh KONCERTI Slovenska filharmonija priredi v počastitev kongresa Zveze komunistov Jugoslavije svečano Izvedbo Beethovnove »Devete simfonije- v petek 25. ln v ponedeljek 28. t. m., obakrat ob 20.30 url. — Dirigent dr. Fablen Sevlcky, solisti Nada Vidmarjeva, Bogdana Stritarjeva. Miro Brajnik in Zdravko Kovač. Vstopnice od 300 do 600 din so že v prodaji. Abonenti Slovenske filharmonije ln Koncertne direkcije Imajo popust, prav tako tudi skupine izven Ljubljane (glasbene In druge šole. sindikati itd.), ki naj pošljejo zadevne prijave na upravo Slovenske filharmonije. GLEDALIŠČA i DBAMA Torek, 15. aprila ob 19.30- Iwaszkiewicz; »Poletje v Nohantu«. Abonma F. (Preostale vstopnic« so že v prodaji.) Sreda, 16. aprila ob 18.30: Žmavc: »V pristanu so orehove lupine«. Abonma A. (Preostale vstopnice v pro-dajl.) Četrtek, 17. aprila, ob 19.30: Iwaszkle-wlcz: »Poletje v Nohantu*. Abonma ZSJ. (Stojišča v prodaji.) Petek, 18. aprila ob 15.30- lwaszklewlcz: »Poletje v Nohantu«. Abonma Petek popoldanski. (Preostale vstopnice v prodaji.) Sobota, 19. aprila ob 1S.30: Žmavc: »V pristanu so orehove lupine«. Abonma H. (Preostale vstopnice v prodaji.) Nedelja, 30. aprila: zaprto. OPERA Torek, 15. aprila ob 19.30 Donlzettl: »Luda Lammermoorska-. Abonma red D. (V prodaji stojišča.) Sreda, 16. aprila ob 19.30: Verdi: »Trubadur«. Abonma red N. (Vstopnice tudl v prodaji.) Četrtek, 17. aprila: zaprto. Petek, 18. aprila: zaprto. Sobota, 19, aprila ob 19.30: Donlzettl: »Lucla Lammermoorska«. Abonma red P. (Vstopnice tudl v prodaji.) Abonente opernega abonmaja reda N obveščamo, da bo v sredo, 16. t. m. za ta abonma uprizorjena Verdijeva opera »Trubadur« i Atttllom Planinškom v naslovni vlogi. Prvotno napovedana opera »Večni mornar« zaradi bolezni v ansamblu še ni Izvedljiva. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 15. aprila ob 20: Rattlgan, »Globoko sinje morje«. Abonma LMS IV. Vstopnice so tudl v prodaji. Sreda, 16. aprila: zaprto. Četrtek, 18. aprila ob 20- Rattlgan: -Globoko sinje morje-. Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodati. Petek, 18. aprila ob 20: Manzarl: »Naši ljubi otroci«. Izven. Nedelja, 20. aprila ob 10.30. 17 in 20: »Večer v čitalnici«. Gostovanje v Novem mestu. (Z PTUJU KINO »PTUJ«: sovjetski Hlm »Zvesti tovariši«. (Z MURSKE SOBOTE KINO »MURSKA SOBOTA«: amer. film »Abot ln Costelo v tujski legiji«. Predstavi ob 17.30 ln 20. VEST) IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: Jugoslovanski film »Naša pota se razidejo«. VESTI IZ KRJ1NJA PREŠERNOVO GLEDALISCB Torek, 15. aprila ob *»: P, Goodrlch-A. Hackett: »Dnevnik Ane Frank«. (V počastitev spomina padlim žrtvam v drugi svetovni vojni.) - Gostuje DPD Svoboda iz Stražišča. Izven. Četrtek. 17. aprila ob !#■ Radovan Gobec: »Planinska roža«. Opereta v 8 delanjih. Izven. Sobota, 19. aprila ob 20: Koncert. Gostuje Učiteljski pevski zbor OLO Kranj. Izven. Nedelja. 20. aprila ob 1»: Radovan Gobec: »Planinska-roža«. Opereta v » delanjih. Izven tn za podeželje. KINO »STORŽIČ«: angleški barvni film »Smrt na cesti«. Predstave ob 16, 18 in 20. * »TRIGLAV«: ameriški barvni film »Ujetnik dvorca Zende«. Predstava ob 20. uri. Z BLEDA ^ ’ KINO »BLED—, italijanski film - komedija »Tisti lz sanj«. Predstava ob 20. RKDI0 LJUBLJANA Spored za torek, IS. aprila 1958 6.00-7.00 Dobro Jutro I (pisan glasbeni spored), vmes ob 6.30-6.40 Reklame - 6.40-6.45 Naš jedilnik - 8.05 Venček narodnih - 8.35 Orkestralne miniature - 9.00 Zabavni mozaik - 9.30 Slavni pevci ln virtuozi vam pojo ln igrajo — 10.10 Srečanje na Eifflovem stolpu (francoska zabavna glasba) — 10.50 Hammond orgle v ritmu - U.00 Uroš Krek: Slmfonietta - 11.30 Za dom in žene - 11.45 Alpski pozdravi - 12.00 »Slovenski utrinki« - 12.30 Kmetijski nasveti - Ing. Mirke Breznik: Gnojenj« vinograda - 12.40 Simfonični plesi Johanna Straussa. E. Granadosa, I. Al-benlza ln Fr. Plche - 13.15 Operetne uverture - 13.40 Pester spored opernih melodij - 14.20 Za otroke - Smolej Avgusta: Zakaj za Zarlci nt ptic pevk -14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Potopisi ln spomini — Ivan Gros: Gandesa - 16.00 Za ljubitelje ln poznavalce - 17.10 Ni svobode brez trpljenja (reportaža z odkritja spomenika na Zaloški c.) - 18.00 Športni tednik -18.30 Iz zakladnice Jugoslovanskih samospevov - 18.45 Domače aktualnosti - 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - 19.30 Radijškl dnevnik -20.00 Najboljši Jugoslovanski zbori vam pojo - VIII - 20.30 Radijska Igra - Zvonimir Bajslč: Rahla pomladna zemlja — 21.05 Zavrtimo naš glasbeni globus (zabavna glasbena oddaja) -* 22.15 Za prijatelje Jazza — 22.35 Vokalni ansambel The fotir Freshmen m pet saxafonov - 23.00-23.19 in 23.^0-23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda) . II. program , (na valu 202,1 m ln 98,9 mHz) 14.00 Plošča za ploščo - 15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved - 15.10 Ljubljanska kronika ln obvestila - 15.25 »Prvi kor&kl v svet lasbe* - izvajajo Koiencl glasbenih Center, Šiška, Bežigrad šol Ljubljana-G in VIČ - 15.45-16.00 Filmska kronika. - 'esente in okolice Zdravniško dežurno služno na Jesenicah ima dr. Avgust Tancar, Gosposvetska cesta. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Torek, 15. aprila 1953 lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Sreda, 16. aprila lekarna »Pri gradu«, Partizanska c. 1. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 15. aprila ob 19.30 Verdi: »Alda«. Red LMS 2. Sreda, 16. aprila ob 10.30: Maugham: Komorni orkester Radia Zagreb »Zakonska matematika«. Red Sreda. Nekaj sedežev v prodaji. | KINO «UNION«: ameriški barvni clnema-scope film »Zvezda je rojena«. »PARTIZAN«: Italijanski barvni film »Fant la vse«. Boris Papandopulo: LPY-23 » SIMFONIETT A« Dirigent: Antonio Janigro Poročili so se v Liubljoni v soboto 12. aprila 1958 »Svet »UDAROTK«: francoski barvni film ret tišine«. iarl8 Janez jn upokojenka Suša An- KREMA ZA ČEVLJE CELJSKE VESTI GLEDALIŠČE SLOV. LJUDSKO Torek. 15. aprila ob 20: Levstlk-Krsft: »Tugomer«. — Torkov •boam« to Izven. gela, ključavničar Slovenec Mihael ln delavka Vegelj Marija, šofer Dremelj Avguštin ln delavka Novak Jožefa, študent Rožič Božidar ln uslužbenka Kovač Ana, uslužbenec Bogdanovič 2ivoJln ln frizerska pomoč. Beden Marija, delavec Blatnik Stanislav ln gospodinj, pomoč. Prša Cecilija. mizar Vidmar Pavel in pomožna kuharica Križman Katica, strojevodja Ostanek Viktor ln kuhinj, pomočnica Fele Angela, delavec Mikec Aloji in boln. strežnica Bele Antonija. gradb. Ing. Stravnlk Stefan in bolničarka Kužnik Neža, zidar Oven Alojz ln krojaška pomoč. Koilr Marija, tov. delavec Tušar Ivan ln trg. pomoč. Svetina Marija, vlakovoratn’ zveznemu poslancu dr. J. Potrfiu in rav-sobo*i. Dragu Kocmutu za poslovilne govore, mursko-n°st, D OK ZKS In 00 SZDLS *a tovariško pOzor-8° Peycem in godbi, darovalcem vencev in vsem, ki tako velikem številu spremili na zadnji poti. a za pismeno in ustno izražena sožalja! Kreftovi Sreda, 1«. aprila ob IS; Levstik-Kreft: iTugona itudentka Zupančič Nada, ključavničar Antonič Željko ln delavka Kocen Marija, elektrovarllec Morgan Na~ ... ______ tal* ln nameSčenka Kmetič Kata- igomer«. Ul. srednJeAol. abonma. « mfbanlk Bajec Jott in na- - „■ »».-n.- meičenka Vulefctn Nadežda, metalur- J ' tehnik Maren Stanko in knjigo- veška del. oblak Antonija, monter Gostovanje v Vojniku . Smrekar Vladimir ln natakarica OUha Petek, 13. aprila ob UJ0: Levstik- Stanislava, fotograf Krolo Jožo in Kreft: »Tugomer«. L srednJeAolsld nameičenka Baraga Kristina, vulkar - -^ivica Pustolovščine v Burmi V glavni vlogi: Eroll Flynn, Tednik F. N. 15. Predstave ob 15. 17.30 ln 20. Prodaja vstopnic samo od U dalje v. V ■ »KINO UNION«: franc. Hlm »Ljubimec Lady Chatterlev«. Predstave ob II, 17, 19 ln 21. Danes zadnjikrat. Ob 10 matineja češkega barvnega filma »Nekoč Je živel kralj«. »KINO KOMUNA«: jugosl. film »Samo ljudje«. Igrajo: Tamara Miletič, Ml-lorad Margetič ln Olivera Markovič. Režija: Branko Bauer. Tednik V. N. 13. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. »KINO SlSKA«; nemška filmska satira »Stotnik ln njegov junak«. Ted- nik F. N. 16. Predstave ob 18, 17, 19 ln 21. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih, razen v Slogi od S do 11 ln od 14 dalje, v kinu Sloga pa samo od 14 dalje. MLADINSKI JONO LM, Kotnikova 8: zaprto. »LITOSTROJ«; slovenski fllm iNe čakaj na maj«, brez tednika. Predstava ob 16, 18 ln 20. I NO »v i e« Francosko-Spanskl barvni film »MLIN LJUBEZNI« V glavni vlogi Carmen Sevilla ln Ml-sha Auer. Predstave ob 18, 17, 18 ln 21. urt. Prodaja vstopnic od 0-11 ln od 14. ure dalje. abonma. Carli _____„ nlzer Gale Marijan ln dela' Sobota, 10. april* ob 80: Levstik- Ana. ^ elektrotehnik Muflon Florjan Kreft: »Tugomer«. BdbotM abon- &earob"r® ma In Izven tlea, precizni optik Kolar Josip ln ...... ' _ lft, polkvaltflctran optik Arsovski Marija, Nedelj^ ».aprila oblo: Levstik- ulUlžbenec Prebllič Jurij ln go*po- dinja Jagodič Angela, orodjar Abram poldanskd abonma tn Izven. Ivan ln delavka Ko* Vera, trg. po- močnik Kunllo Jakob in kuharica 101,0 Tratar Tereelja, litografski preti »kar »UNION«: ameriški barvni film padovan Anton in šivilja Kotar So-»Trije za revijo« revijski. nja, galvanizer Smeh Ignac ln kroj. »METROPOL«: angleški fcarv. film pomoč. Pečnik Marjeta, rudar, tehnik KINO »TRIGLAV« Francoski film »Hiša skrivnosti« kriminalni. IZ 2ALCA KINO »2ALEC«: mehiški film »Mlnu«. SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRL CLAN NAŠEGA KOLEKTIVA JOŽE LEŠČAK PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA. OBRATOVODJ* DOLGOLETNI CLAN ZKS IN SINDIKALNE PODRUŽNICE ZVESTEGA TOVARIŠA BOMO SPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI V TOREK, DNE IB. APRILA 1998 OB 16.30 NA POBREŽJE PRI MARIBORU MARIBOR, DNE 14. APRILA 1958. KOLEKTIV, SINDIKALNA PODRUŽNICA IN OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS TOVARNE 1JMETNIH BRUSOV, MARIBOR Kramar Vinko ln šivilja Škraba Elizabeta, obrtnik Sluga Ivan ln. uslužbenka Pintar Vera, steklar Stefan Janez In vlagalka Sameja Lidija predmetni učitelj Kralj Viljem tn Ing. agronomije Rajh Dragica, »troj. ključavničar Grgurevič Vladimir in kro-Jačlca Kadunc Stanislava, nameščenec Jeglič Andrej ln nameičenka Golmajer Silvestra, polkvallflc. vrtnar Kravanja Tomaž ln delavka Zni-darilč Alojzija, eldar 2agar Alojz to delavka Bertoncelj Ivana. »Ko bi vsi fantje sveta« Bre* tednika. V glavni vlogi: Helene Perdriere, Gllbert Gil ln Jean Gaven. Predstave: Ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje DROBNI OGLASI NA ZMAJSKEM MOSTt |e bil najden rjav ženski dežnik. Lastnik ga dobi PREKLIC Milena Kukar, Mengeš, Glav- v oglasnem , oddelku LP. > ni trg 2, preklicujem ln obžalujem , kar koli sem žaljivega govotlldfc koli sem žaljivega govorila, o Toftčki Hren m Vidi Hren lz Men-geša, Ogrinova 2, ker Jima ne morem ničesar očitati. Zahvaljujem s© Imenovanima, da sta odstopili od tožbe. Svoj lastni brivec s Kuhar Milena Tovarna letal »UTVA«, Pančevo Utve Zlotokrlle 9 — telefon 457 ob vel Ca »vole potroSnlke, da bo na Spomladanskem mednarodnem zagrebškem velesejma od 1. do 20. aprila leto« sklepala pogodbe ca svoje isdelke v paviljonu VL razstavni prostor 80&. in sicer: e kompletne naprave za mletje In mefianje tlvtnske krme, letna smogljlvosl od 1000 do 50.000 ton • posamezne naprave la cornjtb kompletov, n. pr.: — milo kladlvar - razllCnlb smogljivostl u Industrijo In kmetijstvo a ali brez ventilatorja za transport meljave — elevator — za vertikalni transport, eno- dvo- tri-ln Štiridelni s priključkom na elektromotor In transmisijo, primeren sa meSanJe živinske krme, kakor tudl za mlinarstvo nasplob — horizontalne metalce — različnih zmogljivosti za meSa-nje kmetijskih In Indostrljsklb melja« — na najsodob« nejSl nafln — pnevmatske transporterje • dklonetom • aluminijasta okna, vrata, pregreje In fasadne elemente • Šolsko opremo — kombinacija les-kovlna Dobavni rok bo dolofen po vrstnem redu prijave kupca. 1224 pravica*, (-)ubllana. Kopitarjeva ulica .8, telefon S9-181 — Notranjepolitična aospodarska rubrika Nazorjeva 12/11 tel 20-r>07 in 22-821 - Kul- . __________________ ______________________i Trubarjeva ulica 24, telefon 22-491 In 22-492 — Naročnlnskl oddelek PetkovSkovo nabre?)e 25. telefon 22 4»4 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4« “■ Poslovalnice na fltovi cesti 18, telefon 22-322 - Mesečna naročnina 290 din. za tujino 000 din — Tekoči račun 0O-KB-A-Z-1393 — PoSmi predal 42 — Poštnina plačana v gotovini —> ^brlka i?8*1® Casopi«no-«alo*ni»lto oodletje -Ljudska *»-S8R “PJtarJeva 6/II1, tel. 31-3M. - Uprava Trubar) TOREK, 15. APRILA 1958 JUNAŠTVO inAade. mateke, 2ENA PRISTANIŠKEGA DELAVCA JE NAVZLIC VISOKI NOSEČNOSTI REŠILA PETLETNEGA DEČKA IZ MORSKIH VALOV Gradbeni stroj je naletel v zahodnoberlinskl četrti Wllmersdorf na 250 kg težko letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Iz okolice so takoj odselili 650 prebivalcev, gasilci pa so poslali strokovnjaka, ki je po 24 urah živčne napetosti odstranil iz bombe vžigalnik Znano je, da se magnetni te- jih, kjer so žgali tisto S* čaj prav kot zemljepisni premika roma izdelali posodo- , pr-po zemeljski površini. Te premi- črepinje, ki so jih našli P ke, ki seveda trajajo nekaj sto tagino, so znanstvenikom ^t)-let, so ugotovili z neposrednimi dovale na ta način vrsto P , meritvami značilnosti zemeljskega nih podatkov, magnetnega tečaja. Za stare čase, na primer čas punskih vojn (264 JtmUdT — 1116S0C *“! do 241 pred našim štetjem), pa so . vedo, f te premike ugotovili po razpokah Statistični podatki P° je dfc lončarskih izdelkov. jugoslovanski starši, če & Glina, iz katere so v starih, ne zapišejo v matične M časih delali amfore in bokale, je se jim je naraščaj ianu3rJ, , vsebovala različne rudnine, med i dni decembra, marveč J drugimi tudi železno rudo, za ka- 1 naslednjega leta, zato nj tero je značilna posebna oblika bru na splošno zdaleč rn ^ 0f magnetizma, tako imenovani fe- , vorojenčkov kot v januaM • vjc romagnetizem. Ko so stari Ion-1 dobju 1951—1955 je bjeCetri°].. čarji glino ogrevali, se je iz po- državi prijavljenih v & v j V sod Izgubilo precej feromagnetnih povprečno vsak dan Pp *t°>' lastnosti. Ker se tak proces ne nuarju pa znatno več, ^g(j ponavlja, je mogoče po črepinjah stev, čeprav v resnici ni ^0i • O'i Po Pullmanovi *a-slugl se ni treba več bati dolgih potovanj. Na sliki udoben spalni kupe za dva potnika Padalec je imel smolo nje na evropsko celina let kasneje pa tudi prvp vanje po Švici. — Ko J leta 1892 kot 80-letni s‘ so bile njegove Posl ’ raztresene po vsem sve lijoni ljudi še zdaj P° V, organizaciji Cookovih dobnih poslovalnic, ki J jo zlasti zadnja leta že žele po svetu. vilne organizacije, katerih člani bi radi potovali. Organiziral le prvo potovanje v Liverpool in izdal tudi »Priročnik za potovanje v Liverpool«, ki je vseboval vse, kar si je bilo v tem mestu vredno ogledati. Anglija je postala sčasoma premajhna, zato je Cook organiziral leta 1856 prvo potova- »Zadnje čase mu ne verjamem fiič več. Prav tak ja kot letošnje pomladno vreme.« I