Štev.34., Leto II.
SPITAL NA DRAVI
Ponedeljek 3*februarja 47.
N
RIM.
,v nm
De Gasperiju se je končno včeraj
po dolgotrajnih
pogajanjih in razgovorih z voditelji strank vendarle posrečilo sestaviti novo italijansko vlado. Nova vlada je sestavljena iz 7 predstavnikov krščansko demokratske stranke, 3 socialistov, 3 komunistov in 2 strokovnjakov izven strank* Najvažnejše položaje v vladi imajo krščanski demokrati, zunanje ministrstvo pa grof Sforza. Dosedanji ministrstvi vojske in mornarice sta "bili združeni v ministrstvo narodne obrambe. Ministrski svet se bo sestal danes na prvo sejo. Razpravljal bo o pripravah za četrtkovo otvoritev zasedanja ustavodajne skupščine.	\i	k,
mvroB
'	LIZBONA,	včeraj	se	je	blizu	Lizbone	zrušilo	potniško le-
talo francoske zračne družbe. Pri tej priliki je bilo ubitih 15 oseb, 2 sta po čudnem naključju ostala pri življenju. Letalo je "bilo na poletu iz Pariza v Lizbono. Nesreča se je zgodila tik pred ciljem. Po poročilu francoske letalske družbe so bili na krovu letala samo francoski državljani. Med ubitimi je največ članov neke pariške baletne skupine, ki bi morala včeraj zvečer nastopiti v Lizboni. Ponesrečeno letalo je vrste "Dakota”. Tako se je^celemu nizu v zadnjem času zrušenih letal vrste "Dakota” pridružilo še eno.	'
WASHINGTON.Sovjetski veleposlanik v Združenih državah No-vikov je včeraj v neki svoji izjavi hudo napadel Winstona Churchilla radi njegove anti-sovjetske aktivnosti. Novikov je imenoval Churchilla poborni-* ka ustanovitve raznih protisovjetskih blokov♦ Sovjetski veleposlanik je izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med Združenimi državami in Sovjet^co zvezo.
LONDON. V britanskih političnih krogih pričakujejo, 'da bo vlada ta teden podala izjavo o incidentu v četni^kem taborišču pri Neaplju, pri katerem je izgubil življenje zastopnik jugoslovanske vlade. Kakor znano je, radi tega incidenta Jugoslavija izročila britanski vladi protestno noto.
HITLERJEV OSEBNI FOTOGRAF Hoffmann je bil obsojen ha 10 let prisilnega dela in zaplembo premoženja.
BELGRAD.Jugoslovansko časopisje in radio vodita te dni v zvezi z ubojem poslevodečega jugoslovanskega konzula v Neaplju Vicka Crlumšiča ostro propagando proti jugoslovanski emigraciji*
LONDON.NamestnUti. zunanjih ministrov bodo danes začeli razpravo o političnih klavzulah mirovne pogodbe z Avstrijo.
LONDON. Jutri bo zunanji minister Bevin podpisal mirovne po godbe z Italijo,Madžarsko,Romunijo, Bolgarijo in Finsko.Bidault bo za Francijo podpisal te pogodbe ta teden. Molotov in Byrnes sta podpisala že pred časom.Pogodbe s Finsko Združene.države niso podpisale, ker niso bile z njo v vojni.Slovesni' uradni akt podpisa pogodb pa se bo izvršil 10.februarja v Parizi.
, .NEW Y0RK.Bivši predsednik ZD Herbert Hoover je včeraj z letalom odpotoval v Evropo, da prouči stanje prehrane v Nemčiji in Avstriji. :
Ponedeljek 3«februarja 1947.TABORIŠČ NIK Stran 93.,Štev.34.
AMERIŠKO POSLANSTVO PRI VATIKANU.
V Ameriki so nasprotniki katoliške Cerkve začeli gonjo zoper ameriško poslanstvo pri Vatikanu, iUradna Amerika ne misli kloniti.
Danes. navajamo pisanje uglednega newyorškega lista republikanske smeri ”New York Hersld Times” od 19.januarja, ki o tem tak»-le piše g
“Obžalovati moramo, da je zdaj vnovič nastalo prerekanje o misiji Myrona Taylora kot osebnega predsednikovega zastopnika pri Vatikanu, in sicer zdaj, kakor kaže, v ostri in hudi obliki.Ne da bi hoteli dvomiti o vzrokih in o dobri veri na obeh straneh sedanjega spora, vendar ima oblika tega prepira očiten namen, da bi prikrila nekaj prav preprostih dejstev. Zahteve, naj bi se Tayl o rijeva misija končala, se opirajo na te--le obdolžitve.
Trdijo, 'da sklep predsednika Roosevelta, da odpošlje svojega osebnega zastopnika k Vatikanu, krši načela ločitve cerkve od države in da je ta misija^eno izmed najbolj nevarnih poglavij moderne tagne diplomacije. Reči pa je treba, da • je kaj težko razumeti mi - -1: selno zvezo, ki se za to obdolžitvijo skriva, da bi namreč od predsednika Roosevelta započeta in od Trumana nadaljevana politika bila v navskrižju z načeli o ločitvi cerkve od države. Imenovanje | predsednikovega zastopnika pri Vatikanu ne more prizadeti niti sklepov naše ustave niti naš|3^notranje.politike. Če to stvar presojamo zgolj z pravnega stalisča, je ozemlje, ki je splošno znano pod imenom' Vatikansko mesto, suverena država, ki jo priznava večji-del narodov. Ko je izbruhnila vojska so skoro vse .dežele, razen Sovjetske zveze in Združenih držav, imele svoje akreditirane diplomatske zastopnike pri Sveti Stolici,' in sicer vsi„ bodisi -ustavni
bodisi uradni nekristjani,
*canske vere, kakršna je bila primer Nemčija. Ti zastopniki očividno niso bili zato imenovani, da bi razširjali vpliv Cerkve nad državo. Eden izmed razlogov,zakaj je predsednik Roosevelt poslal svojega osebnega zastopnika k Vatikanu, je bilo spoznanje, da mora vlada Združenih držav'porabiti vsako možnost, ki bi ji mogla biti v podporo pr j. vojskovanju ali pri ustvarjanju pravičnega in trajnega miru.
Noben nepristranski ameriški državijan,kakršnekoli vere, pa ne bo mogel zanikati, da Vatikan pomeni najmogočnejšo iuoralic.no silo v današnjem svetu in da je papež Pij XII. odlična vodilna	.
osebnost v bojU za. odpravo politike krutosti in napadalnosti	'
Ko bi' se končala misija gospoda Taylorja zaradi sedanje agitacije, bi to ne le obnovilo verske boje, o katerih Američani mislijo, da' so'že trajno pokopani, marveč bi to naši vladi bilo tudi v veliko oviro ob njenem prizadevanju, da bi ustvarila pravičen in trajen mir.’$
NEMČIJA TRI) OREH..
Velike sile, ki so zdaj v Londonu na šeIb nemško vprašanje,da bi ga potem v Moskvi dokončale, imajo težavno nalogo, ker vsaka hoče nekaj drugega. To vprašanje je kratko ir. in jasno obrazložil švicarski list "La Tribune de Gehevu” od 15. januarja: '‘Nemška za- . deva je pomešana z evropskim vprašanjem. Nihče ni tako neumen, da bi verjel, da bi veliki štirje o tem enako mislili, V cilju so si edini s Nemčija mora biti onesposobljena, da bi še komu škodovala; ne sme drugim narodom biti v breme, pač pa mora prispevati svoj del za obnovo sveta! In s tem se neha soglasje med zmagovalci«
Francija in mali zahodni narodi hočejo reparacije in varnost j tudi Angleži hočejo varnost, pač pa tudi gospodarsko blagostanje in demokratično vzgojo j Američani hočejo v glavnem, da bi Nemci mirovali, da ne bi gojili maščevanja ter ne bi motili svetovnega miru? Ruse skrbi lastna varnost, reparacije in pa volja, da bi se komunizem razširile11