TRST, sreda 14. maja 1958 Leto XIV. - Št. 114 (.1959) PRIMORSKI DNEYNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini WE«NI?,Ty,?: Vlj' MONTECCHI *. II. nad. - TELEFON #3-801 IN »<-631 - Postni predal 559 - OPRAVA: . ot^ 0|*j3o —— 13 n/lm.-i i-n./. ^ V A- TTIi-m O T5 : i: _ . f r m - i -\n nn a —. -- _ n J - ._„ — — _r —..... UL. SV. FRANČIŠKA * 20 — 0GLA General Salan ,5 je po radiu izjavil: ^fevzei sem začasno v svo- Alži roke usodo francoskega ;ita. Pozivam vas, da za- jj&te vojski in njenim vodjem in da pokažete 'Jbost in odločnosti ia egeral Massu je sporoči1, bjv-r° nocoj prišel v Alžir generalni guverner v Al-Soustehe. Telefonske .m->o -Trie'1 Alžirom in Parizom Pid krnjene. Prepovedana so ,vsa potovanja v Alžir. “Jaški odbor v Alžiru je Po - - - -tadiu naslovil tudi poziv i^ra!u De Gaulleu. naj po-5,’. v sedanji položaj. De ™)le je nocoj prišel v Pata? »vojega bivališč* v Co-JiivT deux Eglises. Golistič- sMJ°slanci pa so pozvali prednika — republike, naj se , e na generala-De Gaullea razsodnika. »'t 9 bo morala skupščina PfU izreči svojo besedo. Vjjj 'rnlin je sklenil predsta-sCr *v°jo vlado brez nobene koj ^enibe skupščini in ta-'9 -29btevati investituro. Na ki !oaciri je zavrnil ultimat, *ljij Ea fašisti iz Alžira po-to : Predsedniku republike. HLPHimlin sklenil po več-taltiV p So nekaj drugega. V Al-, Vzeij se našli vojaki, ki so tčj ^ stališče, ki — moram 7 rerinK?. stališče upora pro-,,6td , “"kanskemu zakonu.« bNčinSedam Je večina v ti skalal skupno s komunisti ? z j ®ledil0 je glasova-^ pa e omenjenim izidom, .triin., 'tu so sprejeli izredne o investituri in je prosil poslance, odrečejo svojim izja- da omenjenim izidom. so sprejeli izredne sli Palači parlament, Elizej-in^Jja ’ sedež vlade ter po-V,,P°£t6 ot'’anjega ministrstva Osev Ponoči so aretirab L lltdi no,st' skrajne desnice ti« l«di?e ga Eenerala. Od-1 za Alžir je preki- V ^ ŠJlcirt h ■ rizu ntov je prišlo tudi h prpjmed ceremonijo, ki 'j« hiral s*a,volokom zmage ct>«?.očusti ■ fašistične skupine, iirt.,'h v-.l°, spomin- treh fran-!C9 ki so jih al- TiJ Zarart Saa obsodila na ''•v^anti1T,srozodejstev. De- sv javna poslopja, s0 i1' i'b je bilo več :e?a P°d vodstvom desni- noi-1 . S«tJ?radi V, _...p llKPVoie.bPslanca La Pena šli d21!?4' Poslopju par- V' 'nočrt 1,cija Pa Je P°-9 hint«. zastražila in de-Vb rtd ^rt “azgnala. k.vl V0ja?t'čilom o ustano- ii so 1g a odbora v Al tiii “bstr^L- Popoldne velike V.t?le' < Jf. ki so jih orga-!tculi9rsk„SIJtiSne in skrajne 1) 19 z ,. fraocoskt organi- •iirtbtot.-.^oiHškimi obiastmi Vn^apja^A0!* proti P°litik: .1 Licji, _ Alžira». Med de- 'vmi so demonstran-in _ameriški kulturni Ea razdejali Okoli c- " 'W.UC.,BU u«yn Cer demonstranti po “bi n»J?.on'jt pred spo-dlth, kjer to poča. stili spom n treh francoskih vojakov ki jih je alžirska narodnoosvobodilna fronta obsodila na smrt, ker so sodelovali pri mučenju Alžircev, pobijanju in posiljevanju alžirskega prebivalstva, prišli pred poslopje ministrstva za Alžir. kjer je prišlo do spopadov s pm.cijo. Z vojaškim avtomobilom so podrli železna vhodna vrata in množica se je vsula v poslopje. Vojaki so skušal; množico zadržati ter so metali solzilne bombe in tud: streljali. Toda demonstranti so bili v kratkem gospodarji v poslopju. S*kozi okna so vrgli -na cesto vse akte, dokumente in kar jim je prišlo pod roko, ter zažgali šU'. :lne dokumente. Vzklikali so, naj se vrne na oblast Soustelle. Okoh 20. ure so oddelki padalcev blokirali vse dohode v poslopje in vdrli vanje. Kmalu zatem je prišel general Salan. ki je skušal z balkona govoriti zbrani množici katera pa mu je žvižgala. Prišel je nato general Massu, ki je z balkona zavpil: »Vojska je z vami.« Pozval je množico naj bo mirna, in dejal med drugim: »Strinjamo se c vašimi voditelji, da osta-nemu tu iz vami v p-ičakova-nju odgovora iz Pariza. Mi. predstavniki vojske in vaši predstavniki bomo čaka’i tu. Odbor za javno blaginjo je sedaj z nami. Člani odbora ne bodo zapustil; tega kraja, dokler ne bo v Parizu ustanovljen svet javne blaginje.« Zatem je general Massu prebral brzojavko, ki jo je poslal predsedniku republike, s katero mu sporoča ustanovitev odbora za javno blaginjo in zahteva, naj se v Parizu ustanovi vlada javne blaginje, »ki bo edina sposobna ohraniti Alžir kot sestavni del metropole«. Zatem so člani odbora za javno blaginjo prevzel1 nadzorstvo nad palačo. Glasilo komunistične stranke »Humanite« objavlja v jutrišnji številki poziv vodstva francoske partije, ki obsoja fašistični udar v Alžiru ter paziva vse federacije in sekcije stranke, naj stopijo v stik z organizacijam; socialistične stranke ter z vsemi strankami republikanske grupacije, «da se začne skupna akcija delavskih in protifašističnih sil, zato da se uporniškim genara-lom vsili spoštovanje zlkoni-tosti«. Komunistična stranka poziva Parižane, naj se jutri udeležijo »mogočne ljudske protifašistične demonstracije«. Pozivi tudi na zborovanja v tovarnah, v mestih in vaseh vse Francije, «z». odstavitev generala Massuja in njegovih pajdašev, za razpustitev fišistič-nih skupin in za vlado demokratične enotnosti in obrambe republikanskih ustanov«. Vodstvo stranke poziva delavce, naj se takoj zberejo v vseh tovarnah in podjetjih, da na najrazličnejše načine poudarijo svojo voljo braniti republiko. Tudi socialistični sindikat »Force Ouvričre« je pozval svoje člar.e r.a »budnost za o-brambo delavskih in republikanskih svoboščin«. V svoji Izjavi pred narodno skupščino je Pierre Pflim-lin napovedal, da bo njegova vlada zahtevala razširitev revizije ustave, ki se je že začela, da «pride do skupnosti do. iočb, ki naj okrepijo izvršno oblast«. Vlada bo s tem v /vezi zahtevala, naj se parla mentu dovoli, da izglasuje vladi široka dolgotrajna pooblastila za izvedbo določenega programa Poleg tega bo r.a-hteval, naj se uvede sistem resolucije »konstruktivne« gra. je, na podlagi katere bodo morali predložitelji resolucije predložiti tudi vladni program in določiti predsednika, ki bi ga želeli »Ta reforma mora omogočiti, da vrne večinski resoluciji njen pravi pomen « Tretja točika revizije pa se tiče Francoske unije. Nove določbe bi morale omogočiti pre. komorskim ozemljem, da dobijo avtonomijo v okviru francosko-afriške skupnosti. Glede Severne Afrike je Pflimlin izjavil da je smoter nove vlade v Alžiru vzpo. stavit- mir. V ta namen pa so potrebni novi napori. Zato bo vlada zahtevala večje vojaške napore, ki jih ho treba finansirati z novimi davki in z novimi varčevalnimi ukiepi. Vlada bo izbrala najugodnejši trenutek, da po- nudi začetek pogajanj za prenehanje sovražnosti v Alžiru. »Vendar pa se bodo vojaški napori nadaljevali, dokler se bodo zdel; potrebni. Začetek razgovorov je dopusten samo v znamenju francoske zmage « Vlada namerava začeti poga. janja z Marokom in Tunizijo za rešitev še nerešenih vprašanj, toda ne bo sprejela nobenega vmešavanja teh dveh držav v alžirsko vprašanje. Vendar pa ne zavrača ideje, da bi Maroko in Tunizija »ne. kega dne pomagala Franciji, s tem da b; pripravila nasprotnike, da začnejo pogajanja, da se omogoči ustavitev ognja na podlagi jasno določenih nogojev«. Zatem je Pflimlin izjavil, da je atlantski pakt »nenadomestljivo jamstvo za skupno varnost«. Toda Francija ima vtis, da «rjeni zavezniki ne posvečajo preveč pozornosti njenim preteklim in sedanjim žrtvam in važnosti položajev, ■ki jih Francija brani v korist vsega svobodnega sveta«. Zlasti se v Severni Afriki «edina bori proti napadu, ki ogroža zahodni sve;». Glavni smorer zunanje politike nove vlade bo razširiti atlantsko solidarnost na Severn' Afriko, to je na »tisto področje. kjer ne gre samo za uso o Francije, pač pa tudi za usodo vseh svobodnih narodov«. Izrekel je upanje, da bo mogoče ustvariti «skupno fronto svobode p-roti skupni nevarnosti«. Dodat pa je, da Francija ne bo nikoli zapustila Alžira, tudi če bi morala ostati sama v svoji borbi. Kar se tiče ustavne reforme, je izjavil, da bo načrt predložen parlamentu oktobra. Ce ne bi bil ta načrt izglasovan do L decembra, bi vlada odstopila. Po dokončni odobritvi ustavnih reform pa oi vlada vsekakor prepustila ob last novi vladi, ki bi temeljila na novih ustavnih določbah. Zatem je Pflimlin izjavil, da bo zahteva! od parlamenta široka poo-Dlastila z namenom, da: 1. določi nove davke za vojno v Aižiru. Proračunski primanjkljaj ne sme prekoračiti 600 milijard, ki ga je določila prejšnja vlada; 2. da uvede nove potrebne ukrepe glede surovin, industrijskih proizvodov in živil (morebitno racionicarje): 3. da uvede večjo gospodarsko dinamičnost v državi, zato da bo Francija lahko vstopila v skupno tržišče na podlagi enakopravnosti. Libanonska vlada poziva zahodne države naj jo podprejo v akciji proti ljudstvu Obtožbe proti vladi Združene arabske republike ■ Novi spopadi in nove človeške žrtve - Ukaz za aretacijo opozicijskih voditeljev ■ ZDA in Anglija mislijo nastopiti v okviru znane tristranske izjave opozicijskega časnikarja Nes- BEIRUT, 13. — V Beirutu so se demonstracije proti vladi nadaljevale tudi danes. Večja množica je skušala napasti ameriško veleposlaništvo. Oddelki vojske in policije so množico ustavili kakih 500 metrov pred poslopjem. Na več krajih mesta so demonstranti postavili barikade. Libanonski zunanji minister Malik pa je na tiskovni konferenci sporočil, da je njegova vlada poslala viadi Združene arabske republike protestno noto proti «množičneimu vmešavanju te države v notranje zadeve Libanona«. Po treh dneh prekinitve v znak žalosti zaradi umora Čeprav ni še mogoče podati točnega števila o žrtvah v štirih dneh neredov, domnevajo, da je bilo ubitih okoli 50 oseb. Okoli 200 pa je bilo ranjenih. Okoli 10 ljudi j“ bilo ubitih v Beirutu danes. Proti sedežu francoskega poslaništva je bila odvržena nocoj bomba, ki pa je povzročila samo materialno škodo. V bližini poslopja ameriškega poslaništva so skupine demonstrantov postavile danes siba vietnija so danes ponov- fjutraj številne barikade, da no izšli časopisi, ki objavljajo obširne podatke o dosedanjih neredih. Listi navajgjo, da je med neredi bilo 16 mrtvih in 129 ranjenih v Tripolisu ter 7 mrtvih in okoli 10 ranjenih v Beirutu. Opozicijske liste pa so oblasti zaplenile. iiHiMmiiimiliiHiuiifMiiMiliiliiiniiiiiMHiiimmiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiUMHiiiMiMimMmMiiiniiiiiiiiiiiiiimHimiHMiiiHHMmimimiMiiinHMiimiiiiHmiiiMiHMniMiiiiiMliiMiiH Popularnost politilin ZDA v državah Tatinske Amerike Razbite šipe na Nixonov med vožnjo z letališča v Caracas I\lixon je moral spremeniti spored obiska in namesto v Pantheon, kjer bi položil venec pred spomenik Bolivarja,se je odpeljal naravnost na veleposlaništvo Ameriške čele v Karaibih «za primer polrebe» CARACAS, 13. — Incidenti ob i okrog 3000 oseb in zdi se, da današnjem prihodu Nixona so bili Nixonu naklonjeni v Caracas so doslej najhujši, kar i večini, vendar pa so že med jih je doživel med svojim potovanjem po osmih državah Južne Amerike, še hujši kot. manifestacije v Limi, kjer je malo manjkalo, da ga neki kamen ni zadel v glavo. Govoric o tem, kaj vse se pripravlja v Caracasu za prihod Nixona, je bilo ze včeraj vse polno. Govorilo se je celo o pripravah za atentat. Notranji minister Venezuele je izjavil, da so taki glasovi plod fantazije in brez vsake osnove. Dostavil je da posebna služba policije doslej ni mogla odkriti prav ničesar, kar bi lahko potrjevalo take domneve. Minister ie tudi sprejel nekaj predstavnikov komunistične stranke, ki so označili kot nesramnost govorice, da so oni tisti, ki pripravljajo atentat. Že včeraj zvečer se je pa tudi zvedelo, da občinski svet v Caracasu ne bo proglasil podpredsedniki ZDA za častnega gosta da tudi odklanja, da bi ga sprejel v občinski palači. Ko je podpredsednik Nixon danes prispel na letaliče v Ca racasu. je ml sprejet na dvojni način. Na letališču je bilo igranjem državnih himen študentje začeli kričati: «Nixon, vrni se domov!« Nixona je veleposlanik ZDA v Venezueli Sparks predstavil članom venezuelskega vladnega odbora, ki so bili vsi na letališču, razen Wolfganga Larazabala. Prisotni so bili tudi visoki častniki venezuelske vojske, študentje pa so tudi razdeljeval! letake z besedlimi »Dol Nixon». »Nismo pozabili Gvatemale«, »ZDA so odrekle vizume demokratičnim Venezuelčanom, pač pa so jih dale sovražnikom svobode«: to se zlasti nanaša na dejstvo, da se v ZDA nahaja odstavljeni predsednik Venezuele Jimenez. Po programu bi se moral Nixon odpeljati takoj k spomeniku Simona Bolivarja. kjer naj bi položil venec. Toda tam se je že zbralo okrog 3000 demonstrantov, večinoma študentov, katerim se je videlo, kako malo plijateljsko razpoloženi so do Njxona. Tako je bil spored spemenjen in Nixon s podpredsednikom Nixonom vozil po veiiki avtostiadi. ki veže letališče s prestolnico, je v predmestju zavozil v neko razmeroma ozko ulico. Tu se je skupina demonstrantov približala avtomobilom ter mahala s palicami in tudi metala kamenje. Demonstranti so imeli tudi napise »Vrni se domov, pasji Vankee«. Nato so demonstranti avtomobile tako rekoč obkolili ter potrgali z njih zastavice. Razen tega, da so avtomobile popljuvali, so jih tudi obmetavali s kamenjem, gnilimi jajci in paradižniki. Na avtomobilu Nixo-na so bile razbite vse šipe, razen prednje in zadnje, vendar se Nixonu ni dogodilo nič hujšega. Demonstranti so hoteli napasti tudi drugi avlo, v katerem je bila žena podpredsednika ZDA, vendar se tudi njej ni nič pripetilo. Pač pa je drobec stekla ranil v ustnico ve-nezueskega zunanjega ministra Garcio Velutinija. Tudi uradni tolmač podpolkovnik Vernon Walters je bil ranjen. Avtomobil Nixona je bil po se je odpeljal naravnost proti i napadu ves potresen z drobci veleposlaništvu ZDA. stekla. Ko je spievod avtomobilov! Zvečer je prišlo do nove de- »IHHIIIIIUIIIIIIHIIIimmilUHHHnillliniMHHaillllUinUIIHHIIHIHIIlIHMIIIHIUIIIHIUIIIMHHIIIUIIIIIHMMKIHimMinmilMlinHIIHtMMMHIUH Sprejem Gronchija v Londonu Zolj odločno zagškofe Togliatti polemizira z Nennijem - Po mnenju tajnika KPi so c Zoli izročil odgovor Realeju in Pannun-ziu na njuno spomenico proti kršitvi konkordata s strani Cerkve. V odgovoru Zoli zanika, da bi škofovska objava vzbudila v državi nemir in zvrača vso krivdo na tisk ter trdi, da so »široki sloji« izrazili celo zaskrbljenost zaradi vsebine spomenice. Škofje so po njegovem mnenju samo branili moralne in verske vrednote. Ce pa predlagatelji spomenice «mislijo, da gre za kaznivo dejanje škofov, naj se obrnejo na sodno oblast, ne pa na predsednika vlade«, pravi Zoli v odgovoru in na ta način preskoc. nepobitno dejstvo, da bi vmešavanje v notranje zadeve države na pobudo tuje države, t. j. Vati kana, moralo zanimati vlado, ne pa sodnijo. Pri tem pa Zoli dodaja, da je na volitvah v preteklosti sodna oblast vse pritožbe proti še bolj jasnemu vmešavanju Cerkve — spr i vila v arhiv. Pannunzio, ki je komentiral ta odgovor, je dejal med drugim. da vsebuje samo obrambo Svete stolice in da se Vlada odreka obrambe neodvisnosti in svobode lastne države. Poudaril *je, da z Zolijevim odgovorom vprašanje ni zaključeno, temveč je postalo še bolj težavno. Zvedelo se je, da bosta Pannunzio in Reale začela zbirati po vsej državi podpise izobražencev pod isto spomenico ter jo nato z vsemi podpisi izročila Gronchiju, ko se bo vrnil iz Londona. Na današnji tiskovni konferenci za tuje novinarje je Togliatti obrazložil program KPI, obsodil je Pellovo zunanjo politiko, ki je zgolj zvočnik državnega deparmaja ZDA. Govoril je o borbi KPI pro- ti postavljanju raketnih iz-strelišč v Italiji in zahteval samostojno politiko do obeh blokov. Dejal je, da K'PI nasprotuje tudi raketnim izstre-liščem v deželah ljudske demokracije. Precej je govoril o odnosih med KPI in PSI. Dejal je, da je bila napaka odpovedati pakt akcijske enotnosti, ker ni prišlo do socialistične združitve, temveč se je le KD premaknila na desno, medtem ko v PSI ni »enotnosti namenov«. »Na žalost moram reči, se je Togliatti obregnil ob Nennija osebno, da je danes Nenni najbolj daleč od politike akcijske , enotnosti, medtem ko socialistična baza to potrebo čuti. Tudi ne razumemo razlogov, zakij so se socialisti vzdržali glasovanja za SET, ko vendar predstavlja obrambo monopolističnih koristi«. Na vprašanje nekega novinarja je Togliatti izjavil, da po njegovem mnenju nesoglasje med Moskvo in Beogradom ne bo vplivalo na volivce KPI Glede ljubljanskega kongresa ZKJ pa je dejal; »Na jugoslovanskem kongresu so bile glede zunanje politike povedane stvari, s katerimi se nikakor ne strinjamo, Ta stališča so tako zmotna da ne vem, kako so jih m igli jugoslovanski tovariši zavzeti«. Jutrišnji »Avanti« že odgovarja na Togliattijeve izjave in poudarja, da »KPI ni sposobna gledati naprej, da želi ohraniti preieklost, kar je KPI deset dni pred volitvami privedlo do tega, da usmerja svoje napore proti PSI namesto proti razrednemu sovražniku # A. P. monstraeije proti prihodu Ni-Xona v Venezuelo pred predsedniško palačo v Caracasu. Skupine demonstrantov s pro-tiameriškimi napisi so skušale ob vzkliku »Dol Nixon» predreti vrste vojaške policije ter vdreti v palačo. Da ne bi prišlo do spopade, ki s<“ ie zdel neizogiben, je predsednik vladnega odbora Wolfgang Larazabal šel k množici ter pozval demonstrante k miru, poudarjajoč neskladnost njihovega ravnanja z obnašanjem svobodnega naroda. Na poziv admirala Larazabala so se demonstranti mirno razšli. Nixon namerava ostati na ameriškem veleposlaništvu, če venezuelska vlada ne bo zajamčila njegove varnosti. Včeraj zvečer je v eni izmed glavnih ulic kolumbijske prestolnice demonstrirala skupina mladeničev, ki so zahtevali izpustitev študentov, ki so bili' aretirani na dan pred prihodom Nixona. Nosili so napise, v katerih se je omenjala izguba Paname ter kričali: »Dol z yankeejevskim imperializmom«. WASHInGTON, 13. — Po navodilu predsednika Eisen-howerja je Foster DuPes danes poklical na državno tajništvo venezuelskega odpravnika poslov v zvezi s hudimi incidenti v Caracasu, ki so bili naperjeni proti podpredsedniku Nixonu. To je sporočil šef tiskovnega urada Bele hiše Hagerty po razgovoru med Eisenhoiverjem in Dul-lesom. Predsednik Eisenhower ter državni tajnik ZDA Foster Dulles sta od venezuelske vlade zahtevala, da sprejme potreboe varnostne ukrepe za zaščito osebe podpredsednika ZDA kot uradnega odposlanca vlade. To je Foster Dulles sporočil venezuelskemu odpravniku poslov Tarquettiju, od katerega je obenem zahteval, naj mu takoj sporoči, če mogoče venezuelska vlada nima »volje ali sredstev«, da bi zaščitila osebo Nixona. Ei-senhowerjeva osebna pobuda predstavlja prelom diplomatske tradicije in zanjo se je odločil kmalu potem, ko je bil obveščen o demonstracijah v Caracasu. V krogih Bele hiše zatrjujejo. da predsednika Eisenho-werja še noben drug dogodek v vsem času njegovega predsedovanja ni tako razjezil kot incidenti v Caracasu. Predstavnik ameriškega o-brambnega ministrstva je dane* prebral izjavo, v kateri ie rečeno, da so bile odposlane na področje Karaibov štiri ameriške čete. Te čete naj bi bile na razpolago za sodelovanje z venezuelsko vlado, če bi bila potrebna pomoč. Gre samo za preventivni ukrep, poudarja izjava, in nikakor ni rečeno, da bo res potreba pomoči. Na Karaibe sta bili odposlani dve četi strelcev z letali iz Fort Campbella (Ken-tucky), dve četi mornarjev pa sta bili odposlani z letali iz North Caroline. Pozneje se je izvedelo, da so bile čete odposlane v letalsko oporišče Ramey v Portoriku ter v Guantanamo na Kubi. Obadva kraja sta oddaljena največ tri ure ieta od Caracasa. Ko so Hagertyja vprašali, ali je res, da se bo Nixon danes zvečer vrnil v ZDA, je odgovoril, da ne ve ničesar o tekem načrtu in da tudi ni bilo poslano doslej tako navodilo Nikonu. so se laže branile pred oddelki policije in vojaštva. Številne barikade so postavili tudi v muslimanskih delih mesta. Incidenti se množijo, ne da bi bilo mogoče ustvariti si jasno sliko. Napetost je posebno velika v zahodnih delih mesta, ki jih policija in vojaštvo nadzorujeta z oklepnimi vozili. Danes zjutraj je prišlo do spopada med policijo in skupinami demonstrantov. Ni pa znano, ali so bile žitve. Od časa do časa se sliši streljanje. Na več krajih meda se slišijo močne eksplozije, ki povzročajo med prebivalstvom še večjo paniko. Pred predsedništvom republike so jjostavili bodečo žico. Stavka je še vedno popolna. Preteklo noč so demonstranti napadli in zažgali carinsko postajo ob sirski meji El Masna. Zatrjuje se, da je bilo sedem carinikov ubitih. Tu so namreč preteklo noč aretirali belgijskega konzula v Damasku, ko je s svojim avtomobilom vozil tovor orožja. Tud1 na drugih področjih ie položaj zelo napet. Kakor poročajo, je mestece Zeghorta v rokah ljudstva. Vse mostove v bližini so razstrelili. Na poti iz Beiruta v Saido, kjer so da-nes zjutraj razstrelili glavni most, so d monstranti porušili števi'ne dugove za električno napeljavo. Državni pravdnik pa je iz dal. tiralico proti voditeljem opozicije. Tudi popi Idne je v Beirutu prišlo do novih spopadov med demonstranti in varnostnimi silami. Ubil je bil en policijski častnik, več demonstrantov pa ranjenih V športnem cen tru in v mestu je nastal požar, v glavnih mestnih ulicah pa ie eksplodiralo več bomb Tudi v Tripolisu se je položaj poslabšal. Baje so varnostne sile zapustile mecto in ga obkolile. Med opozicijskim: skupinami m pristaši vlade je prišlo do st.eljanja. Ranjenih je bilo okoli 15 ljudi. Varnostne sile so nastopile tude v nekem kraju 40 kilometrov južno od Beiruta proti oboroženim skupinam, ki so zasedle poletno bivališče predsednika republike. Med osebnostmi, za katere je državno pravdništvo odredilo aretacijo, so tudi nekateri bivši predsedniki vlade, kakor na primer Saled Salam, Abdalah Vasi. Rached Karatne in druge osebnosti. Ko je policija skušaia izročiti Saledu Salernu ukaz državnega pravdnika. je prišlo do incidentov. V bližini njegovega strr.ovanja so se demonstranti postavili po rob policiji In ubiti sta bili dve osebi. Demonstranti so bran;'i hišo Salerna tudi z orožjem. Malik je na ompnjehi tiskovni konferenci pri navajanju incidentov v Libanonu našte' predvsem sledeče primere: 1. aretacija belgijskega generalnega konzula v Damasku, ki je prišel v Libanon z diplomatskim avtomobilom, v katerem je vozil veliko količino orožja. Pri njem so našli tudi dokumente z navodili za umor številnih libanonskih o-sebnosti. 2. Napad na carinsko postajo v El Masnaa ob sirsko-libanonski meji. ki ga je od trditvah Malika izvedla skupina 500 oboroženih mož. ki se prišli z onstran meje in ki so ubili 6 libanonskih carinikov ter zažgali vse avtomobile, ki so bili na kraju samem. 3. Aretacija v Tarbaji (severno od Beiruta) 11 oboroženih Palestincev. ki so prišli do morju iz Gaze. 4. Aretacija v Bariji (južno od Beiruta) druge skupine 11 Palestincev, ki so tudi prišli po morju iz Gaze. 5. Libanonska izvidniška letala šo opazila ob libanonskih obalah več ladij. 6. V predmestjih Beiruta so aretirali ?4 tujcev (pri nekaterih so našli sirske osebne izkaznice), ki «o zbirali podatke o bivanju glavnih libanonskih političnih osebnosti. Malik je nato izjavil, da je poveživa med temi dejanji in sedanjimi incident; v Libanonu, ■ katerih namen je po njegovih trditvah »uničiti Libanon ket neodvisno in suvereno državo ter temeljito spremenit1 politično usmeritev Li. banona » Na vprašanje, ali misli Libanon protestirati pri Varnost, nem svetu OZN, je Malik odgovor1'; «Upoštevajo se vse možnosti.« Medtem poročajo, da ni u-spel poizkus posredovanja, ki ga je vodi! predvsem kristjan-ski voditelj Ravmond Edde. Predsednik republike Sa-mun pa je pozval k, sebi veleposlanike Velike Britanije. ZDA ir Francije, katerim je zatrjeval .da je Libanon postal žrtev napada od zunaj. Baje namerava vlada zahtevati vojaško pomoč od treh zahodnih držav, da stre upor ljudstva. Znano je, da poteče mandat predsednika Samuna konec te?a meseca in da se ta na vse načine trudi, da bi dosegel obnovitev mandata. Sa-mun se je med razgovorom s tremi zahodnimi veleposlaniki skliceval na angleško-fran-rosko-ameri.ško izjavo iz leta 1950 in zahteval njih interven. cijo. Predstavnik ameriškega VI. brodov/a je danes ;zjavil, da do sedaj niso dali ukaza temu Prodov ju. naj odpluje v Ta-rabulns (Tripolis). Pripomnil pa je. da je to brodovje »pripravljeno odpluti kamor koli, da zaščiti življenje ameriških državljmov«. V W>shingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da je ta dc.pertma dobil telefonski stik z ameriškim veleposlanikom v Beirutu. Doda! je, da ne more odgovoriti na vp-sšanje, ali položaj v Libanonu spada v okvir Eisen-howerjeve doktrine Karamanlis ho zopet ministrski predsednik ATENE, 13. — Brž ko bo notranji minister objavil u-radne končne rezuBate volitev v Grčiji, bo Konstantin Georgakopulos pedal ostavko svoje vlade, nakar bo kralj Pavel poveril Karamanlisu sestavo nove vlade. »Smatram obnovo zaupanja grškega naroda stranki radikalne unije kot nagrado politiki moje stranke, je dejal Karamanlis. Popoinoma se zavedamo svoje povečane odgovornosti in potrudili se bomo izkazati se vredni ljudskega zaupanja, ki je izraženo tako prepričljivo*. Delegacija ljudske mladine obišče Vzh. Nemčijo BEOGRAD, 13. — Na vabilo organizacije svobodne nemške mladine bo jutri odpotovala v Vzhodno Nemčijo delegacij* Ljudske mladine Jugoslavije. To je prvi uradni stik med mladinskimi organizacijami o-beh držav. Kontraadmiral Pecotic pri Malinovskem in (iorčkovu MOSKVA, 13. — Kontraadmt* ral Bogdan Pecptič, ki poveljuje enotam jugoslovanske mornarice, ki so na uradnem obisku v Sevastopolu, je prispel s posebnim letalom v Moskvo. Z njim je prispelo še več drugih častnikov. Peeotiča sta sprejela sovjetski obrambni minister maršal Rodion Ma-linovski ter admiral Gorčkov, vrnovni poveljnik sovjetske vojne mornarice. Zvečer je maršal Malinovski priredil večerjo na čast admiralu Peeo-tiču. *»—_ V Švedski uspeh v Cannesu CANNES, 13. — Danes »n predvajali švedski film «Nora Livet» režiserja Ingmarja Bergmana. Film je naletel n« zelo ugoden sprejem pri kritiki. Režiser Bergman je it prejel na festivalih v Cnnnefu nagrade I. 1956 in 1957. Da ne bi kvarili odnosov med Poljsko in SZ Titov obisk na Poljskem bo sporazumno odložen? Tisk socialističnega tabora> stopnjuje neodgovorne napade proti programu ZKJ (Od našega dopisnika) BBOGiRAD, 13. — v Sovjetski zvezi, v državah ljudske demokracije in v ostalih inozemskih komunističnih krogih se nadaljujejo nopadi n« program ZKJ. Od vzhodnoevropskega tisk a je doslej edino poljsko časopisje poleg članka glasila KP Kitajske «Žen Min Zi Bno« objavilo tudi odgovor glasila Zveze komunistov Jugoslavije. Časopisje ostalih držav nadaljuje enostransko informiranje svoje javnosti z napadi, ki se stopnjujejo in pri katerih po svoji ostrosti vodi kakor doslej glasilo albanske KP eZeri Populit . Jugoslovansko časopisje v želji, da se ozračje ne dramatizira in ne zaostruje ne odgovarja na vse te napade, ki postajajo vedno bolj neodgovorni »n histerični. V tukajšnjih političnih krogih vlada prepričanje, da bo eden izmed vodilnih jugoslovanskih listov, verjetno »Borba«, v kratkem odgovoril na zadnji članek »Pravde« posebno še, če na Vzhodu ne bodo uvideli, da je vsg ta gonja v nasprotju z duhom in z določili moskovske in beograjske deklaracije in ostalih deklaracij, ki so jih druge komunistične stranke podpisale z Jugoslavijo po normalizaciji odnosov z Jugoslavijo: Med javnim mnenjem v Beograda vedno bolj prevladuje mnenje, da se je vsu ta gonja začela ne toliko zaradi ideoloških nesoglasij med ZKJ in ostalimi komunističnimi partijami, kolikor zaradi neodvisne politike. Jugoslavije, zaradi odklanjanja Jugoslavije, da bi se priključila «taboru» in da Oi slepo odobravala vsak sklep m ravnanje Sovjetske zveze. V skladu s svojo neodvisno politiko, dosledna načelom aktivne koeksistence in utrditve miru v svetu je Jugoslavija podprla vse predloge ne glede na to, kdo jih je predložil, ki so šli za tem, da se izboljša mednarodno ozračje in da se ustvarijo pogoji za mirno rešitev nerešenih vprašanj. Dejstvo je, da ji* Jugoslavija prav v zadnjem času podprla številne predloge, ki so potekali iz držav socialističnega ataboras in je obsodila mnoge predloge zahodnih državi, tako da so v luči teh dejstev posebno smešne trdi-tve, da jugoslovanska zunanja politika koristi ezahod-nim imperialistom«. Znano je namreč ,da je Jugoslavija vsestransko podprla načrt Ra-packega o neatomskem področju v Srednji Evropi, številne predloge in sklepe SZ, posebno sklep o enostranski ukinitvi jedrskih eksplozij, da je navezala diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo, da je ostio obsodila poizkuse obo_ rožitve zahodnonemike vojske z atomskim orožjem, da je obsodita sklep zadnjega zasedanja atlantskega p akta v Ko-penhugenu kot negativni prispevek k izboljšanju mednarodnega ozračja, da obsoja ko. tonialno politiko v Afriki in zahodno vmešan je v notranje zadene Egipta, Indonezije in drugih držav. Toda Moskva zahteva priznanje vodilne vloge Sovjetske zveze v komunističnem svetu. predvsem pa zahteva da bi Jugoslavija *«-pustil" svojo neodvisno poli-tiko. Toda te zahteve pomenijo, kakor je izjavil maršal Tito na ljubljanskem kongresu, nepotrebno zgubljanj« časa, V luči novo nastalega položaja je posebno delikatno vprašanje obiska državn opar-tijske delegacije pod vodstvom maršala Tita na Poljskem. Po obojestranskem sporazumu bi jugoslovanska delegacija na vabilo poljskega CK in vlade obiskala Poljsko konec maja. Ne glede na stališče, ki bi ga Poljska morala uradno zavzeti kot članica varšavskega pakta in pripadnica socialističnega tabora je prav gotovo,, da bi poljska javnost obisk jugoslovanske delegacije izko. ristila da javno pokaže svoje razpoloženje in simpatije do stališča Jugoslavije. To pa bi zelo verjetno ustvarilo velike težave poljskemu partijskemu in državnemu vodstvu in odnostim Poljske s SZ. Čeprav v dobro obveščenih krogih menijo, da bo jugoslovanska delegacija odpotovala na Poljsko, kakor je bilo predvideno, vendarle ne izključujejo možnosti da bo obisk jugoslovanske partijsko-državne delegacije sporazumno odlo, žen, ker Jugoslavija popolnoma razume delikaten položaj Poljske, in v tem p g-gledu prepušča končno odločitev poljskim pristojnim krogom. B. B. 14. maja 1958 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,8, najnižja 16,9, zračni tiaK 1017,4 pada, veter 5 km, vlaga 64 odst., nebo 3 desetine E-ooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,4. Vreme danes: Se bo pooblačilo. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 14. maja Bonifacij, Sveto Sonce vzide ob 4.36 in zatone _ 19.27. Dolžina dneva 14.51 bun» vzide ob 2.28 in zatone ob la.av-Jutri, ČETRTEK, 15. maja Vnebbhod, Zofka Za sobotno zborovanje KPI na Trgu Unitk «Qui si paria soltanto italiano!» zahleva tržaška Kršč. demokracija Izjava Komunistične partije o šovinističnem nastopu klerikalcev v odboru za volilno premirje - Izjava KD Tajništvo tržaške federacije KPl je izdalo sinoči naslednje poročilo; Na današnjem sestanku odbora za volilno premirje je predstavnik krščanske demokracije najprej poudaril, da je izvedel, da bo na zborovanju poslanca Giancarla Pa-jette, ki bo v soboto na Trgu Unita, tov. Marija Bernetič govorila v slovenščini, ter je nato «povabil» našo stranko, naj sfe odpove slovenskemu govoru na Trgu Unita, kajti to «bi pomenilo provokacijo mestu« ter je izjavil, da KO vsejcakor odklanja vsako odgovornost za to, kar bi se iztegnilo zgoditi. Absurdni in nepojmljivi de-mokristjanski izjavi so se pridružili predstavniki MSI, PRI-Pp, PNM in PLI. Niso se pridružili predstavniki ((tržaške liste« in Fronte za neodvisnost. Odsotni so bili predstavniki PSI in PMP. V imenu naše stranke je tov. Tonel vzel na znanje stališče strank, ki se niso pridru- 'V Se je čas Najnovejse uradno potrdilo (če je bilo sploh še potrebno), da je KD zavestno in načrtno najhujši sovražnik Slovencev, je dala ta stranka včeraj, ko je protestirala proti temu, da oi se čula slovenska beseda na zborovanju na Trgu Unita. Za to strariko pomeni izzivanje, ptolanacijo svetih tal —1 izreči nekaj slovenskih besed na enem izmed tržaških trgov. Res lepa demokracija in še »krščanska« povrh!' Tako stališče predstavlja tudi novo potrdilo (katerega razen slepcem tudi ni bilo treba), da se KD vedno bolj usmerja na desno, da išče zavezništvo s fašisti in monarhisti. In res se ji ni treba truditi; to zavezništvo takoj najde, kadar gre za kršenje naših najosnovnejših pravic. končno je s tem KD vnovič jasnp povedala, da noče slovenskih glasov! Zato nastane po včerajšnjem šovinističnem napadu, s katerim je domača Kr ščanska demokracija prekosila celo fašiste, zelo resno vprašanje: Ali bo Slovenska dem. zveza še ponujala glasove svojih pristašev tistim, ki Jih ne samo nočejo, ampak so začeli izvajati kriminalno geslo: «QUI SI PARL/v SOLTANTO ITALIANO1« Danes na Trgu Unita, jutri na ostalin trgih, pojutrišnjem pa v okolici in vaseh! Se ie čas, da se gospodje pri SDZ premislijo in svoj, poziv prekličejo! cijo, k:.tepta vse njihove pravice. Tajništvo tržaške federacije KPI ponovno potrjuje, da bo na zborovanju Griaocarla Pa- jette ki mu bo predsedoval Vittor o Vidali, tov. Marija Bernetič govorila v slovenščini, ter poziva vse prebivalce, naj se udeležijo zborovanja v velikem številu, da tudi na ta način .zrazijo svoj protest pro. ti šovinizmu klerikalcev in njihovih starih in novih zaveznikov v tem sramotnem nasil-stvu. Krščanska demokracija pa je izdala naslednjo izjavo: Ko je izvedela za namero Komunistične stranke, da bo pred govorom poslanca Pajete na Trgu Unita imela krajš. govor v slovenščini kandidatka Marija Be-netič. je Krščanska demokracija obsodila to dejanje kot provokacijo in žalitev narodnega čustva prebivalstva in kot dejanje, ki naj z lažno pretvezo zaščite manjšine samo moti redni potek volilne kampanje. KD je na sestanku odbora za volilno premirje formalno pozvala KP, naj se odreče tej svoji nameri, kaj-t, v njej ne vidi obrambe zakonitih pravic etnične manjšine. marveč volilno špekulacijo, ki lahko povzroči ozračje, ki’ bo absolutno škodljivo za umerjen potek prvih političnih volitev v obnovljeni italijanski demokraciji. <«------ Zaprte šole za časa volitev Včeraj so bili objavljeni predpisi glede volišč za volitve 25. in 26. t. m. Šolsko skrbništvo pa je sklenilo, da bodo učilnice, v katerih bodo . volišča, zaprte: v tržaški in milj-ski občini od 20. do 28. t. m., v dolinski in nabrežinski od 23. do 27., v zgoniški in repen-taborski pa od 24. do 27. t. m. Šolska poslopja morajo biti na razpolago volilnim komisijam od 24. do 26. t. m.; šolski pouk bo 22., 23., nato pa 27. t. m. Obvestilo obrtnikom Pokrajinska bolniška blagajna obrtnikov poziva lastnike redno registriranih obrtniških podjetij, naj čimprej prevzamejo potrdila o vpisu v u-radih v Ul. Geppa št. 2. Ta potrdila so potrebna za uživanje zdravstvenih dajatev. Uradi so odprti od 8. do 13. ure. Sestanek upokojenih železničarjev Danes ob 9. uri bo na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2 sestanek vseh upokojenih železničarjev,, vdov in njihovih svojcev. O zadevah, ki se tičejo pokojnin, bo govoril vsedržavni tajnik Zveze upokojencev. .«»----- Novi odloki vlad. komisariata Izboljšanje prejemkov uslužbencev komisariata Včeraj je izšel Vestnik vladnega generalnega komisariata štev. 14, v katerem je med drugim odlok vladnega generalnega komisarja štev. 46 glede retroaktivnosti predpisov o zboljšanju prejemkov osebju bivše ZVU. Civilni uslužbenci in pripadniki policijskih enot bodo aobili poviške od 1. januarja 1958, namesto od 1. aprila, kakor je določal prejšnji odlok. Kakor je zna no, znašajo ti poviški od 1000 do 10.000 iir mesečno. Za u službence urada za delo in Volilna zborovanja PSI Ob 18. uri Ul. Montecchi (Teiner), 20. Trg Giajizzole (Malerba), 18.30 Vižovlje, 19.30 Cerovlje in 20.30 Mavhinje (Bidovec). KPI j, A Ob 16. uri Magdalena (Rn-dich), 18. Ul. Veltro (Muslin), 19. Ul. Giuhani vogal P. Dia-cono, Ul. Aleardi - Corhmercia-le (Similit), 19.30 Sv. Ana Domus Civica (Burlo), Kolo-nja - pri Pečarju (Bernetič in ... , , jšGoruppi), Ul. Eremo (Sajo- centra za usposobitev delav- r^iu),*). Barkovlj« - nabrežje (Vidali), Ui. Čampi Elisi 39 cev pa velja odlok glede nji hovega izenačenja z uslužbenci javnih ustanov od 1. julija 1956, kar pomeni dve leti prej, kot je določal prejšnji odlok vladnega generalnega komisarja. Na podlagi odloka štev. 43, ki je objavljen v včerajšnjem Vestniku, bodo v finančnem letu 1957-58 delavci in učenci centra za usposobitev delavcev dobivali brezplačno kosilo; osebje delavnice za e-lektrično in avtogensko varjenje pa kosilo in dodatek pol litra mleka dnevno. Omenjeni Vestnik vsebuje tudi odlok štev. 44 o predpr sih glede odškodnine za kraj bivanja za podeželske lekarne, odlok štev. 45 o razveljavitvi ukaza štev. 109 bivše ZVU ter ukrepe, ki imajo veljavo na tržaškem področju. «»------- ZAPRTA CESTA Zaradi popravljalnih del bo Ul. S. Maurizio na križišču z Ul. TaraboCchia zaprta od 15. t. m. za promet z vozili. (Pogassi), Ul. Baiamonti (Tonel), Ul. Campanelle - na koncu (Gombjč), Vrdelca - Ško-ljet (Porini). Štivan (Vilhelm) Mačkovlje (Žužek), Milje. 20.30 Bazovica (Bernetič), Medja vas (Vilhelm), 21. Prečnik (Lo-vriha). PSD I Ob 16.30 Broletto (Giuricin), 19. h-iše INAIL (Dulci), 20. Domus Civica (Dulci), 20.30 Trg Garibaldi (Lonza), Sv. Sobota (Giuricin), 21. Kolonkovec (Miani). ------«»---- Urnik trgovin v četrtek Slovensko gospodarsko združenje javlja, da je prefektura določila za trgovine in mestne tržnice za praznik v četrtek sledeči urnik: pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne od 8. do 21.30, mes- PISMA UREDNIŠTVU c V našem dnevniku smo 18. februarja letos objavili protestno pismo 38 družinskih poglavarjev z Qpčin, ki je bilo poslano tržaški kvesturi z zahtevo, da se enkrat ^a vselej uredi vprašanje postavljanja vrtiljakov na Brdini. .Včeraj pa smo v tej zvezi prejeli še en dopis, ki pravi: Danes so začeli na Brdini na Opčinah postavljati ((zabaviščni park«. Vsi ljudje, ki stanujejo okoli Brdine, so hudo vznemirjeni, saj iz1 izkušenj prejšnjih let vedo. kakšen hrup in ropot je s tem zdru; žen. Toda prejšnja leta je bil na Brdini postavljen le en vrtiljak, letos pa, vsaj tako se zdi, bo tu celo naselje. Zato smo letos februarja tudi protestirali in od kvesture zahtevali, da v bodoče ne izda več dovoljenj . za postavljanje vrtiljakov in podobnih zadevščin na Brdini, kajti ljudje imajo pravico do počitka in spanja. Zgodilo se je, da je trajal hrup še čez polnoč, ko so vrtiljake in barake zaprli, a so ljudje še vedno ostali na trgu, po katerem je odmeval ropot motornih vozil, predvsem vesp in lambret. Ko smo opazili, da bodo sedaj spet odprli zabaviščni park, sta dva naša predstavni- ka odšla na pristojen občinski urad, saj je trg Brdina občinska last in sta prosila v i-menu vseh prizadetih, da občina ne izda dovoljenja za njegovb postavitev. Na občini so naše razloge upoštevali in zagotovili, da dovoljenja ne bodo izdali.'Nekatere žene pa so odšle na openski komisariat, ker so zvedele, da sta komisariat, alj kvestup izdala potrebno dovoljenje in so zaradi tega protestirale. Predstavnik komisariata pa je ženam dejal, da se ne smejo preveč vznemirjati, saj imajo tudi ljudje iz zabaviščnega parka pravico do zaslužka in zato, naj pač potrpijo. Odgovor nas je močno začudil. Mi nimamo nič proti lastnici zabavišča, saj sami najbolje vemo, kako težko je danes služiti kruh. Toda nikakor se ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi služila na našo škodo, to je na račun kratenja miru in tako potrebnega spanja. Ali ni na Opčinah drugje dovolj prostora za Čila j te in širite PRIMORSKI DNEVNIK nice pa od 6. do 11. ure. Zborovanja KPI in PSI Nesreči na delu Odgovornost Krščanske demokracije Delavca padla z balkona za gospodarsko krizo na Prizadevanja PSI, da bi bila Italija izven blokov Za komunistično listo je vče- socialnem položaju in ironič- raj govorilo okoli dvanajst govornikov in sta bili dve važnejši zborovanji; na prvem je govorila Marija Bernetič v Dolini, na drugem pa Vidali pri Magdaleni. Marija Bernetič je podrobneje govorila o odgovornosti KD in strank, ki so sodelovale z vlado, za tržaško gospodarsko krizo in je obširno razpravljala o vprašanjih in zahtevah Slovencev. Govornica je poudarila, da je za komunistično stranko zaščita nacionalnih pravic načelno vprašanje. Komtiriisti so branili slovensko prebivalstvo pred fašizmom, med Mussolinijevim režimom in v teh letih po o-svoboditvi. Komunisti se vztrajno upirajo denacionalizaciji, pa naj se izvaja na kriminalni fašistični način ali na tako zvani mirni, ((demokratični« način, zato da bi »asimilirali« Slovence, kar pomeni, da bi izginili kot narodnostna skupina. Podoben dolg govor je imel Vidali pri Magdaleni, kjer je ostro polemiziral s KD in jo obdolžil, da s svojim antikomunizmom samo podpira fašiste, ki prav jz tega razloga v Trstu še predstavljajo resno nevarnost. Obširno je govoril o tržaškem gospodarskem in žile sramotnim izjavam KD, ter je odločno zavrnil ((vabilo« in protestiral zaradi nedopustnega vmešavanja KD in drugih strank, ki so se ji pridružile, v politično dejavnost naše stranke. Izjavil je, da je Komunistična stranka stranka Italijanov in Slovencev, pobratenih v duhu internacio-nalizma, ter da ni pripravljena, odpovedati se svojim o-shovnfm načelom, zaradi česar je govorila in bo govorila v slovenskem jeziku, kjer in kadar se ji zdi umestno. Naš tovariš je odgovoril predstavniku K D, d4 če noč* spoštovat* demokratične prakse, bi fcimai v.sdj. upoštevati, kar je glede enakopravnosti Italijanov in Slovencev potrjeno v tegmbliški ustavi in .v me-mortniinui podpisanem po 1-talijanski bd. movž: Bagatele; 18.30 G’ _rl o redov sveta; 18.50 Rač® jO.O® mednarodnih vprašanjih, ^le. Gaetano Donizetti: Don TELEVIZIJA . Jj.30 17.00 Spored za otrok*- Jero-Poročila; 18.45 J*rome k. jKi»: me: «Far»py in njeni s’ufroSeli0*; 20.30 Poročila; 20.50 ((C»r°^ 21.00 Vsi improvizatorji, 33.30 Fctovanje v Tanganiko. poro-Ljudje v vsem-irju; čila. GLEDA VERDI V petek ob 21. uri Jj>o --^e nji koncert orkestra slnr filharmonije Pornladanitter bJ fonične sezone. Gfke vodil Sergiu Celibidach - ardc loval pa bo violinist *» $0- Brengola. Na spore Brahms, Fiokofjev m mith. TEATRO NUOVO ^ Danes ob ?1. uri: Guid gi ca: »Osvojitev sllU" predstava. Igra gledalis* pina Cesco Baseggio- zaa (— L. 16,00: .Nepalk. llltllllfllltlllllMMIMIIItllltlllllllllllllllllllllllllllllllHlMIIIIIIttllltlllllllllllllllllllllllllillfniiiiiii Excelsior. «v,v». - ,n v. God[rey», J. Ally*°n c0ior, ven. C i nem ase. Fenlce. 16.00: «Stej petr1*®' umri«, J. Hunter, n- NaAz.o^l6.0O: preiskavo«, J. MIN* in , Cctourn. »Biir«1^ Superclnema. 15v.’u- rf harfa«, R. Mite h um. ^ot , F llc-1'.rammaiico. 15 “d p a5C premakneš te i r*v,p Kerraniacolor. Na »Gremo volit«. uNeVldoa rf. Arcobaleno. 16.00: « jclta f ka», M Stetens, F® a Astra Rojan. 16.30^ «v OD VČERAJ DO DANES RAZNA OBVKNTILA Seja pododbora SKGZ v Trstu bo danes 14.5. 1958 ob 20.30 na se«)ežu v Ul. Roma 15. ( UIUDMKA PROSVETA ) Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 16. maja t. I. ob II. uri na sedežu r Ul. Roma 15. [PAROV! «N 1’HIMPKVmJ Namesto cvetja na grob pok. Niheta Nardina daruje Friderik Žnidaršič 2.000 lir za Dijaško Matico. «»------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. maja t. 1. se Je v Trstu rodilo 10 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 5. FOROCILI SO SE: bančni uradnik Atfio Torrlsl in frizerka Giorg-lna Pertot, univ. asistent Luciano Favretto in gospodinja Luciana Gabrieli!, tramvajski uslužbenec Salvatore Ferrara in gospodinja Milena Caronelk>, doktor kemi je Kupen i« Berzetti dl Buronzo in uradnica Luciana Kuzzier, tramvajski uslužbenec Bruno Caronello in baristka Gem-ma Barzelogna. UMRLI SO: 57-letni Fetruccio Prešel, 56-letni Albino Corsl, 69-letm Giovanni Derr»»rchi. JD-let- na Paolina Ranierl por. Rossut, 88-letna An-na Marussich vd. Mas-santi, 65Jetni Mario Sossi, 19-letni Ermanno Toffetti, 61-letna Maria Pecorarl por. Siega, 52-letnl Paolo Pečnik, 85-lrtni Giuseppe Bressan, 60-letni Carlo Bese nighl, 1 dan stari Alessandro Ancona. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju INAM — Al Cedro. Trg Ober-dan 2; G. Papo, KJadln 1095 (Sv. Alojzij); Plcclola, Ul. Orlani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo. Trg Cavana 1. borba«, Michel Ray» Valute Zlati funt . Marengo Dolar . . - ■ Frank franc. Frank Švicar. Sterllng . . Dinar . . < . Šiling > 1 Zlato . . . . Zah. n. marka Milan Rim 5.900,— 6.100,— 4.750.— 4.850,— 622,— 624.— 132.— 136.— 144.— 146.— 1.720.— 1 760.— 83,— 86 — 23.75 24.25 710.— 712.— 147.50 149.50 [ MALI OGLASI ) •EMPORIO DELLO SCAMPO-LAME« (trgovina z odrezki blaga), Ul. Mazzini 40. Vse se bo prodajalo na telo. Izredne prilike glede cene In kakovosti. pe, tečhnicolor. , «e Pre?t! Capltol. 16.00: «Za voJaK Gr> vedano«, J Lemmon, ^ M. Ronnie oionarah *. cristailo. 16.30: «SafC1herr Brando, Miiko Taka. ^ A la barda. 16.30: «SaJd"*fneV’ Brando, Miiko la tt», Techn. „ .#/l5 K«PU Alrtebaran. 16.00: «0 / t, O. F.. Flasse. o, ,Ke zS^.pt, Arlston. 16.00: dR^JLem:^ De Sica, Toth, C1 technicolor. ni»o!». p' Aurora. 16.30: «40' ^ yCK. -go*' livan in B. R,a z> .hfl'' Garibaldi. 16.00: »^j, t*** K. Juergens, F. At- color. , „ (usti*- Impero. 16.30: temborou8h, d? Ideale™ 16*00: aM 'fo. lina«, B. Bennett, ■ u5ta», alla 16.JO: »Sahla^ V3n D®®; It Italia. 16.JO: ria Schell ln Fritz Vah itoiov ščlf* C- uh auici „pusto" Moderno. 16.00: *pHa|yyanl ljubezni Omara cof)'*' W|ldr «Mlst*r o]0r_ S. Marco. 16.00. tef^y v T. Curtis, M. HF* Ant Savona. 16.00: ‘-.^nes5- - no**1 Parizu«, Alec Ghjg en« Vlale. 16.00: »V*’ A' Heinz Ruhmahh.^. »M Vltt Veneto JfL vlF Sordl, A. R^i jCesa Belvedere. 15JU' lice«. ,apr*o- . del* ' Marconi. D*j£%Ne Masslmo. 16.30. ollver ‘■‘‘loVŠCl., S. Laurel Novo cine. 16;®°. 0»r ’ na Kitajskem«, h010v5w. SuJllvan. ,NoVe Urhv*-Odeon. 16-0°- in prlJat ne Paperl-na W v >reP»” Dlsney. _ .stra*' lladlo. 16.00. Toth, Horda ie umrl 5 W »1 V Mario schiavato . Morda umira, morda je z® v agoniji. Morda pa bo ostal pri življenju, da bi oan za dnem vlekel za se-svoje bedno življenje. Strah ga je, lenega in dolgočasnega strahopetca J6 strah, da bi se ozrl na-ZaJ hi videl vso svojo ni-Cev° preteklost, strah ga Je Ugotoviti, da je živel, da Ovi in da je — nihče. In tam leži nag na razmetani postelji med rumenimi rjuhami, ves siv od svetlobe, ki komaj prodira s*ozi razpoke zastrtega ok-na- V njegovih možganih ni sedaj nič in brenčanje muhe po steklu ga mori in hote! bi vstati, da bi jo s Prstom strl. Toda nima moči za to, ker se malone «uši v vodah mlake, po-peanjen v tiste črne vode ®. z odprtimi očmi sledi tistim koncentričnim kro-ki se odpirajo nad njegovo glavo in se širijo in “hjo, da bi se izgubili v neskončnost. Morda umira? Ni važno, *aJ med ljudmi nima svojega mesta. ženska se je ustavila na vratih. Priprla je za seboj vrata in ga opazuje z očmi, hi so nabrekle od sle. °n čuti nad seboj njen *m°j, težo njenega ovelega mesa, ki je mehko, in duh Pd čebuli, dimu in tobaku. °stane nepremičen, kot Pribit na posteljo. Hotel bi Potegniti rjuho, da bi si Pokril prsi, toda roke ne more niti stegniti. .Ko je ženska s svojim ti-n*m korakom prvič vstopi- la v njegovo sobo in ob- ®lala ob priprtih vratih, se le bil zbudil nenadoma in v strahu. Opazil je bil nje-j1* oči, ki so bile nabrekle, |h na njenih ustnicah slo m ostanke rdečila. Tresoč ?8 od želje se je delal, kot “* se v snu prevračal in se ?®s razgrnil. Tedaj se mu h Zasopla približala in u-Prla oči na njegovo telo. “Ostala je in ga stoje opajala. Ostala je na postelji in se nato vrgla k nje-■jm in on ni vedel, kaj naj Pdčne. Bila je to prva" nje-' ®°va ženska. Tokrat je prvič začutil "®d seboj njen znoj in ti-711 duh, ki ga sedaj muči P ki ga spominja na nje-®°vo nemogočo lenobo, ki na vsakem koraku kri-j. da je izgubljen človek, on ni hotel na to misli-ni hotel priznati resni-“ kajti resnice se je bal. d Včasih se je komu hvalil, 5? si je staro hišno gospo-ph.lo vzel, bahal se je, da •° je prisilil, pač eno izmed Hkrati pa se je za-8flal, da ni z nobeno dru-da ^koli niti poskušal, niti u. bi jo pobožal, kaj še da ‘ kako sveže telo objel. J Pa je po ure in ure za zastrtim oknom in svajim pogledom skušal l?gledati v nedrja žensk. Več*0 mimo. In nič j.V svoji razmetani poste-globoko vzdihnil, žen-1 Pa bi bil rad zakričal: ^Pojdi, poberi se ven!« j Ustnice so mu bile suhe 2LSo žgale. Ni imel pogubo Ne- on ni imel nikoli i/fhma. Vsega je prevzela 2”d°ba, ga je navdala le v.-j0, da vitti vse narobe, Vse napak. Da, vse je bilo • tik!'1, napak. Staral se je, ‘Jokanje pisalnega stro.ja Ostain vedno enako, thiTi ®° bili vedno isti for- Luarj j,, ^ je morai \7r mjevati, kot so bile ved-'bo^enake besede, ki jih je , 8°varjai: ■Ime in priimek? ^ Sin? ^ Rojen kje? Kdaj? na plačo, da doio Prijateljih poravnal čel e in da bi takoj za-Dogoj®! najemanjem novih doma je odšel z na-a bo postal inženir. *a&-,pa da je biIa »1 ^matika pretežka, zato gl^^bra! jezike, toda an-j® n , mu ni šla- Hotol Ie “mio postati pisatelj in SpJrSnik. Zejali so ga u-Ga k?nčal pa je v tem, SeriaRe ie otopil v zavist, ih*, l je bil vedno istega jg n Ja, kot tisti, s komer Hiag>1°Vori1- Razpravljal je aii ”0 in vsakogar hvalil, *boik 86 za,Piral v sv°j Ime in priimek? ^ Sin? ^ Rojen kje? Kdaj? ^ Kolek za 130... tp(j.P°bro, vrnite se čez h dni-oittS506 je pogledal skozi , .PiRarne. Spodaj so vr-kgLiJhdje kot mravlje. Ne-vtač»if 80 hiteli, drugi se Svetw se ustavljali. Po ''vton.\ asfaltu so brzeli Je, *n°bili. Zahotelo se mu ig |P?8nati se skozi okno lfrm končati svoje živ- nihče ljenje. Obstal je pri oknu kot bi zadremal in svetloba, vrvenje in jasnina neba ga je kot omamila. Nikoli še ni videl jasnine neba, nikoli je ni tako občudoval. — Naužil bi si neba in se vrgel... Nikoli se ga ni naužil. Pisalni stroj je nadaljeval s svojim vedno enakim in monotonim tiktakanjem in tudi mravlje na cesti je še nadalje opazoval, ko so hitele in se vračale, se srečavale in izginjale. In včasih bi se rad razjokal, včasih je tudi jokal in se brez solz smejal. In tako se je vrnil v svojo sobo, kamor je stara hišna gospodinja ob jutrih prihajala in se ga oklepala. Včasih je z njo prišla tudi mačka, velika rdeča insčka. In tedaj so v postelji uživali vsi trije. Ona dva objeta, vtem ko je na vznožju mačka med odejami predla. Uživali so v treh. In sleherni dan tako. Njega ni bilo več sram. Najemnine ni več plačeval in ta denar je zapil v žganju v točilnici na vogalu ali ga porabil za cigarete, ki jih je kadil v polovič-kah v starem ustniku. In sedaj bi mogel tudi umreti. ženska je še vedno stala na vratih. Morda je z njo prišla tudi mačka, morda je že skočila na posteljo in sedaj prede. On je ni slišal. Ostali so le krogi, ki so se vedno bolj gosti širili in pa ženska pri vratih. Edina ženska, ki jo Je kdaj kol! imel, saj mu ni uspelo polastiti se niti nevrastenične tajnice, ki je z vsemi le gala spat. Vsi moški iz njegove pisarne so jo že imeli, Edino on ne. Nekoč se je bil pohvalil: — Snoči sem spal s taj nico! Pogledali so ga v oči in se mu v obraz zasmejali. Sedaj pa so bile njegove oči mrzie, morda nepremične. Toda tisti krogi so bili še in so se vedno bolj širili v neskončnost. Mprda bodo segli celo v njegov rojstni kraj, od koder je tako veselo odhajal. — Mati, postal bom inženir. Kupil ti bom krznen plašč in hodila boš na sprehod s psičkom! Inženir bom in polja ne boš več videla, niti od daleč ne, celo niti čevljev si ne boš več umazala z blatom. Mati je bila pozabila že na obljubo in sedaj je mor da že vedela, da nima več niti perila. Njegova mati je morda mislila, da ima čisto perilo, morda pa je njegova mati že vedela, da so njegove hlače svetle in zguljene. Njegove roke so nepremično ležale na postelji. Dlani so bile odprte in prsti oznojeni, če bi umrl, bi ga pokopali z umazanimi nogami in z dolgimi nohti na prstih. Mati bi ga slekla in ga zadnjič pogledala. Dolgo bi tarnala o-koli njega in božala njegov napeti trebuh. Zakaj umira? Ve, da bo umrl in je morda celo zadovoljen. Prvič v življenju zadovoljen: Morda zato, ker ve, da se nekje v tem trenutku rodi otrok in da utrujena ženska od veselja joče, ko posluša otrokovo veka-nje, medtem ko si mož na vhodu grize nohte, da bi nato pohitel, da bi s prijatelji trčil. Morda zato, ker ve, da žive tudi ljudje, ki se u-kvarjajo s stroji in ki rjo-vejo in preklinjajo od zadovoljstva nad uspehom svojega dela. Morda zato, ker ve, da so tudi mladi ljudje, ki so sklonjeni nad knjigami in otroci, ki jočejo, in starčki, ki na soncu vneto pripovedujejo o življenju, ki je minilo. Morda zato, ker sta dve mladi bitji v zelenju skriti in se poljubljata, smejeta in ponovno poljubljata in se združujeta brez vonja po znoju, tobaku in čebuli. Morda tudi zato, ker ve, da mravlje še vedno hitijo in se vračajo, se še vedno srečavajo in ustavljajo ter nato izginjajo med br-zenjem avtomobilov. Zadnji krog se je iznad njegove glave ločil in se razširil, se izgubil, se pomešal z neskončnostjo. Muha ni več obupno brenčala, odletela je ven, v svobodo. Samo ženska je ostala mirno na vratih, pod svo-pc haljo vsa gola. če je ta človek umrl, Je umrl — nihče. Francoski slikar Buffet skicira portret, Id Sofijo Loren — **aj po sliki sodeč — zelo zabava PRED 13 LETI SO SE VRATA MAUTHAUSNA ODPRLA Tisočem žrtev v spomin milijonom ljudi v opomin Kakor smo že v naši včerajšnji številki poročali, so preteklo soboto v okviru mednarodne proslave 13. obletnice osvoboditve upornikov v nacističnem taborišču v Maut. hausnu slovesno odkrili spomenik: jugoslovanskim žrtvam, ki jih -e to zloglasno Hitlerjevo taborišče požrlo v času druge svetovne vojne. Ob 13. obletnic, osvoboditve preostalih antifašistov iz tega taborišča je vredno ustaviti se za trenutek ob strahotah tega pekla 20. stoletja. Od gornjeavsirij&kega deželnega mesta Linza vodi avt> mobilska cesta ob Donavi preti vzhodu in pri 27. kilime-tru zavijemo malo stran čez deročo globoko Donavo In že po nekaj korakih se izza drevja pokaže masiven spomenik groze ovajsetega stoletja. Dva Kamnita stolpa ob vhodu vedita v taborišče Mauthausen. Tu je še tudi velika marmoi-na plošča na desnem stebru z vklesanimi besedami, kj preprosto, zato še veliko bolj grozotno pripovedujejo zgodovino tega strahotnega kraja, V taborišču Mauthausnu je bilo od marca 1939, ko je bilo ustanovljeno, do osvoboditve v maiu 1945 z apr"..h 335.200 moških in žensk. Po ohranjenih zapiskih je bilo v taborišču umorjenih 122.707 političnih zapornikov. To pa ni popolno število, kajti na deset-tisoče jetnikov so nacisti postrelili ali pomorili v plinskih celicah že takoj ob prihodu v taborišče. Teh Jetirkov niso zabeležili, zato njihova imena kot njihovo število ni znano. iiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiniiiiiiiiiiimMiHiinininiiiiiniiiiiiifiiuiMiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiitiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiMnntiiiiiiitittiiHiiHttiiiiiifiiniititiiiiiiitintiiiin ŠE NE POJASNJENI POJAVI ŽIVLJENJA Kaj vemo o pravih in Na svetu je od 15 do 20 milijonov dvojčkov; bilo bi jih več, če bi ne bili bolj občutljivi za razne bolezni od normalnih otrok S starostjo narašča pri ženi verjetnost, da bo rodila dvojčke Rojstvo dvojčkov izziva, kot -tekaj nenormalnega, začudenje in radovednost pri ljudeh. Dejansko pa ni njihovo rojstvo nič bolj čudno od dejstva, da ienske rodijo pretežno le enega o-troka. Z znanstvenega gledišča je ta poslednji pojav prav tako zanimiv kakor prvis Znanost namreč do danes še ni odgovorila na vprašanje, kaj povzroča rojstvo dvojčkov. Obrazložitve, ki so jih dali številni znanstveniki, so še vedno samo znanstvene hipoteze. Izhodiščna točka vseh znanstvenih raziskovanj temelji na ugotovitvi, da se na 80 normalnih rojstev rodi povprečno en par dvojčkov. Tako imamo na pr. v Franciji 300 do 400 tisoč dvojčkov, na vsem svetu pa okrog 15 do 20 milijonov. Dvojčkov bi bilo vsekakor več, če ne bi umirali relativno zelo zgodaj in če ne bi bil’ bolj občutljivi za razne bolezni od normalnih otrok. Tudi trojčki, četverčki itd. se rodijo po nič manj utrjenih in nenavadnih . zakonih Tako pridejo na 80 dvojčkov (to je na 6400 rojstev) eni trojčki, a na 80 trojčkov (to je na 512.000 rojstev) eni četvorčki, na 80 četvorčkov, peterčki. Do danes je zgodovina človeške rase zabeležila vsega kakih 30 primerov petorč-kov. Poleg tega obstajajo vsega le 3 popolnoma ugotovljeni primeri rojstva še-storčkov, medtem ko niso ugotovili g gotovostjo n iti enega samega primera sed-morčkov. Vendar pa moramo omeniti, da obstaja v majhnem nemškem mestecu Hammelu na Vezeri nagrobni spomenik ženi, ki je umrla na porodu sedmorč• kov. V ruskem cirkusu v Moskvi so dosegli celo to, da Jim lev hodi po vrvi. (V politiki Jim to ne gre tako gladko!) Imamo dve vrsti dvojčkov. Pravi dvojčki imajo enako število enakih nasledstvenih genov. V tem prim. ru gre za isto osebo, ki je prišla na svet v dveh izvodih. Taki dvojčki so nastali iz enega materinega oplojenega jajčeca, ki se je iz neznanih razlogov razdelilo v dve jedri, od katerih se je vsako razvijalo zase. V nasprotju s takimi dvojčki pa navadni dvojčki nastanejo iz dveh različnih in posebno oplojenih materinih jajčec. Kako razločujemo prave od navadnih dvojčkov? Prava dvojčka sta podobna drug drugemu kakor jajce jajcu. Zanju pravima, da sta si podobna kot leva in. desna polovica ene in iste osebe. Taka dvojčka sta vedno istega spola, imata enake duševne lastnosti, pripadata isti krvni skupini, imata enake prstne odtise in oblike ušes in zenic. Zato ju pogosto zelo težko ločimo drugega od drugega. Dvojčki, ki so nastali iz dveh jajčec — če pri tem ne gledamo na njihovo enako starost —- si niso med seboj podobni nič več kot so si med seboj podobni bratje in sestre. Taki dvojčki so najpogosteje različnega spola. Na štiri pare dvojčkov pride en par pravih dvojčkov, trije pari pa navadnih dvojčkov. Kakor smo že omenili, je smrtnost pri dvojčkih, trojčkih itd. večja kot pri otrocih, ki so prišli na svet sami. Dvojčki se pogosto rodijo prezgodaj, vendar pa so tudi tisti, ki so se rodili v normalnem roku, navadno slabotnejši po porodu. Sestorčki sploh niso sposobni za življenje, trojčki, četvorčki in petorčki pa zelo redko. Včasih tudi od dvojčkov nekateri umrejo takoj ali nekaj časa po rojstvu. Pogosto se eden od dvojčkov rodi kot krepak in zdrav otrok, drugi pa kot slaboten in nesposoben za življenje. Imeli smo primere, da je eden od dvojčkov umrl že v maternici in je prišel na svet povsem tenek, nekoliko debelejši od pergamentnega papirja. Slovite kanadske petorčke — sestre Dionne — predstavljajo do danes najštevilnejše preživele petorčke. O-menjene kanadske petorčke so nastale iz enega oplojenega materinega jajčeca, ki se je najprej razdelilo v dve jedri, nato pa se je vsako od razdeljenih jeder znova razdelilo v dva dela In tako je iz prvih treh četrtin razdeljenega jajčeca so nastale Ivona, Cecilija in sineta, medtem ko sta iz razdelitve poslednje četrtine nastali Emilija in Marija. V kolikor se pri enojajčni nosečnosti jajčece ne razdeli popolnoma, ostanejo zra-šieni tudi donošeni plodovi, in’ tako nastanejo tako imenovani *siamski dvojčki*. Slovita siamska dvojčka Cang in Eng Bunkes sta bila zraščena nad popkom. Novejši primer predstavljata sovjetski neločljivi dvojčici Maša in Daša. V stopnji zraščenosti pri siamskih dvojčkih so mogoče zelo velike razlike. noKazano je, da je okrog 20 odst. žena nagnjeno k temu, da rodi dvojčke. Pri ženi, ki je že enkrat rodila dvojčke, obstaja verjetnost J.T7, da bo ponovno rodila dvojčke. Irt ta verjetnost, da bo rodila dvojčke, narašča z ženino starostjo: za ženo pri 40 letih je verjetnost dvojčkov tri do , štirikrat večja kot vri ženi. 20 let. °1evilo primerov dvojčkov je odvisno tudi od prebivalstva samega in delno je to verjetno tudi v zvezi z rasnimi, razlikami. Tako so na pr, dvojčki pogostejši pojav v severni kot v južni Evropi. Nekatere od naših domačih živali — na primer kobile in krave — imajo normalno vedno le po enega mladiče )n je primer dvojčkov pri njih redkejši kot pri človeku. Ovca ima razmeroma pogosto dvojčke in trojčke. Pri svinjah, zajkljah, psicah in mačkah pa so številni mladiči pravilo in ni' izjema. V splošnem vzeto gre v teh primerih za mladiče, ki nastanejo iz po- sameznih jajčnih celic, toda včasih morejo nastati tudi iz enega jajčeca, kar dokazujejo primeri dvoglavega teleta in drugi nenormalni primeri v živalskem svetu. Tako moremo z učenjaki zaključiti, da so enojajčni dvojčki, trojčki itd. javljajo pn vseh živalskih vrstah in ' da so dvojčki iz dveh ločenih jajčec zelo pogost pojav zlasti pr j manjših živalih. Pandit Nehru, ki je dober plavač, zelo ljubi vodno smučanje. Na sliki ga vidimo, kako opazuje svojo sestro itiiiiMiiiiitiiiitfiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiinmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiimiifiiiiiimiiiitiiimniiiiiiiiiifliiiiiiiiiimiiiiniiiiiiitiniiMiiiiitmM OSTER NAPAD «L1TERA TURNA JE GAZETE» Tudi Ehremburg «revizionist» Ilija Ehremburg, sloviti sovjetski pisatelj, ki je pred leti s svojim romanom aOdjugan označil proces pomiritve, ki st je razširil v vzhodnem bloku, je bil te dni deležen iste obtožbe, ki so jo v Sovjetski zvezi in po njej tudi v drugih državah tako imenovane ljudske demokracije naslovili na jugoslovansko Zvezo komunistov in njen program. Obdolžili so ga namreč «revizionizmai>. V zelo dolgem članku, ki ga je objavila uLiteraturnaja Gazetan pod naslovom aPotrebno pojasnilo*, Je literarni kritik Stari kov, po nalogi partije in združenja pisateljev, prevzel vlogo političnega in ideološkega tožilca proti Ehremburgu. V tem članku beremo tudi naslednje stavke: »Borba proti revizioni-zrnu v literaturi in umetnosti Je na dnevnem redu kot najvažnejša naloga. V ideoloških vprašanjih ne smemo zato dati najmanjše koncesije sovražniku. Ehremburg je kršil ta zakon razredne borbe. Njegovo zadržanje do vprašanj literature povzroča nasprotovanje in njegov slog odkriva hude pomanj. kljivosti.il Od te splošne obtožbe prehaja avtor članka na podrobnosti, hkrati pa krivi Ehrcmbur-ga, da Je amoralno odgovoren«, ker naj bi pospeševal in bil celo sokriv za dogodke, ki so se v komunističnem svetu pripetili pred madžarsko vstajo in po njej. Pri t«m Starikov nava- ja nekatere epizode, kakor na pr.: Ob priliki neke razstave slik tujih pejsažev v Moskvi Je Ehremburg, ves navdušen nad lepoto razstavljenih slik, zapisal: «Ce gledam te slike, se ne vprašujem, ali spadajo umetniki med idealiste ah med materialiste.« S tako vrsto aobjektivizma* — zatrjuje Sta. rikov — mora Ehremburg nuj no končati v vrstah protirevo-lucionarjev. Starikov navaja še druge primere, k) jih iztrže iz Ehremburgove knjige »Stendhal* in zaključuje: «s tem Ehremburg le pomaga so vražnikom komunizma*. «Literatumaja Gazetan navaja že številne druge adokaze* proti sovjetskemu pisatelju in zaključuje, da celotna Ehrem burgova koncepcija vodi nujno k zanikanju socialističnega realizma*, k razkroju marksistične teorije o umetnosti, k odklonitvi socialističnega značaja literarnega ustvarjanja in s tem k največji nevarnosti, k »revizionizmu*. Vedele s*tn, da bi vam bilo bolj všeč morje!... Kar je pa bilo žrtev evidentiranih, nam podatki dajejo sledeči nacionalni raoipcred: sovjetskih državljanov so nacisti tu pobili 32.180, poljskih državljanov 30.203 Madžarov 12.923, jugoslovanskih državljanov 12.890. Francomv 8203, Spancev 6502, italijan-.k h dr žavljauov 5750, Ceh n- in Slovakov 4473, Grkov 3700, nemških antinacistov 1203. Belgijcev 742 avstrijskih antifašistov 235 Holandcev 77, Američanov 34, Luksemburžanov 19, Britancev 17 in še 3319 o-seb, katerih državljanstvo m bilo ugotovljeno. Pred vhodom v taborišče stoji tudi preprost stožčast spomenik z napisom v ruščini, ki pripoveduje, da so tu leta 1945 nacisti umoril; tudi generalnega majorja Rdeče armade N. V. Karbiševa. Poštami upravitelj taborišča, ki je tudi sam preživel Sest let v Mauthausnu in mu iz utrujenih oč; sevajo prestane grozote, pripoveduje zgodbo o generalu Karbiševu: Februarja 1945 je prišla v taborišče skupina gestapovcev na zasliševanje ujetega generala. General bi moral izdati neke vojaške tajnosti, pa ni hotel. Zato so ga skupno z 900 ruskimi rojaki postavili ob tako imenovani «zid solza* ob vhodu v taborišč*. In tako je Karbišev skupno s svojimi rojaki moral stati ob zidu v najhujšem mrazu. Od časa do časa so jih polivali še z mrzlo vodo. Cez trj dni jih je ostalo pri življenju le deset, med njimi tudi general Karbišev. Nato so pred barako vodje taborišča Ziereisa postavili kotel vode in generala posadilj vanj. Voda je začela ledeneti, ob kotlu pa so je zbrala vsa esesovska e-lita. Ziereis in glavni zdravnik sta stala ob njem z uro v rok., da bi s prusko natančnostjo ugotovila, kdaj bo general izdihnil. Taborišče Mauthausen je bilo taborišče »tretje stopnje«. Prvi stopnji nacističnih taborišč sta bili milejši. V njih so jetniki predvsem delali, To delo je bilo včasih kolikor toliko znosno, yčasih so jetnike iz takih taborišč pustili celo na dopust. V takšnih taboriščih niso jetnikov načrtno morili, pač pa so bila to taborišča sužnjev, taborišča brezplačne delovne sile, na katero je bilo treba paziti vsaj toliko, da se iz nje čim več izžame. Mauthausen pa je bil uvrščen v taborišča tretje stopnje, v tako imenovana »Vemihtungslager*. to se pravi med taborišča za uničeva. nje ljudi. Kdor je bil prignan vanj, je vedel, da ga bo le naključje rešilo smrti. Zgraieno je bilo v prvih mesecih po zasedbi Avstrije, nedaleč od Donave. Njegovi otraini stolpi in dimniki so se dvigali proti nebu kot grozotna žrela. Slepeči žarometi in po več metrov dolgi plameni iz krematorijskega dim' nika so vse noči svetili daleč po dolini Donave in od taborišča se je valil vonj po sežganem človeškem mesu. Na granitnih zidovih taborišča so bile razpete ie mreže iz bodeče žice, k; je bila še napojena z električno energijo. Vsega tega danes ni več Mauthausen je sedaj pod spomeniškim varstvom avstrijske države, negujejo ga pa roke istih, ki ga niso pozabili. Nad < gromnimi barakami, v kate-lih so nekoč množično umirali ljudje, vlada mir. Krematorij, bunker in plinska celica imajo na st*taj odprta vrata in obiskovalec zve le iz pripovedovanja svojega spremljevalca, da so tod nekoč ležali kupi sestradanih človeških teles. Ob poti v kamnolom, ki je nedaleč vd taborišča, rastejo na obeh straneh cvetice in jagode, ki poganjajo jj* peščene semlje. Ce je nekoč esesovec poslal jetnika po jagode ali cvetice, je to pome. nilo, da je zanj zadnja ura odbila. Obiskovalca, ki danes stopa po 186 strmih stopnicah v kamnolom, bi mogel razgled na Donavo navdušiti, toda če se zaveda, da hodi po stopnišču smrti, ga navdušenje mme: tod so nekoč dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom do kosti sestradani jetniki nosili velike kamnite kocke tja gor v skla dišče. Iti ie je posuroveli ese-sovec sunil kakega onemoglega jetnika s stopnice v prepad, se je temu reklo, da je šel «med padalce...*. Ponavljamo, tega danes ni več. Ostal je le spomin in o-pomin. K sovjetskemu, francoskemu in drugim spomenikom, ki so jih postavili žrt' vam Mauthausna, se je pre-‘eklo soboto pridružil še jugoslovanski spomenik 12.890 jugoslovanskim antifašistom, ki so tu končali svoje življenje. Tiidi paših ljudi Je med njim; mnogo, mnogo je med temi Kraševcev, Istranov, Vipavcev, Goričanov in tudi Tr- Katoličani in narodne manjšine »CIVILTA’ CATTOL1CA* «Glede izvrševanja pooodb pa je treba še omeniti, da so predstavniki jugoslovanskih manjšin v Avstriji dne It, novembra na tiskovnt konferenci na Dunaju obtožili Avstrijo, da ne izvršuje člena 7 državne pogodbe■ prof. Schrei-ner je kot pripadnik hrvatske manjšine na Gradiščanskem izjavil, da so v več popolnoma hrvatskih krajih otroci primorani obiskovati izključno nemške šole, prav tako kot je to odredil Hitler leta 1939 da niso bile ustanovljene šole za manjšino kljub ponovnim zahtevam slednje. Tudi dr. Fran Ztvitter, predsedpik eZveze slovenskih organizacij na Koroškem», je v njih imenu izjavil, da lclj’ub obstoju člena 'I, razen ustanovitve ene slovenske gimnazije za Slovence v Celovcu, niti ena iz* med ostalih točk člena 7 državne pogodbe ni bila izvršena. Čeprav sta minili že dve leti, odkar je stopila v veljavo, in kljub tozadevni zahtevi, ki jo je manjšina naslovila na vlado. Bila sta sicer predložena dva zakonska o-snutka, eden o ureditvi šolstva in drugi o veljavi slovenščine na sodiščih, vendar se je to zgodilo ne da bi vpra-ali manjšino za mnenje, kljub temu, da ji je to izrecno obljubil minister za prosveto Drimmel in zunanji minister Figi. In prof. Schreiner je na vprašanje o razmerah, v katerih žive Hrvati na Gradiščanskem, izjavil, da je v primeri s Slovenci na Koroškem razlika samo v tem, da Hrvatov nihče ne obrekuje kot »izdajulce«, ako stapljajo kakšne zahteve, da pa sicer Avstrija tudi tam ne izvršuje voj ih obveznosti. (G lej «Po-polos, 19. novembra)*. »DOLOMITEN* eSedaj se tudi »Cinilta Cat-folica« bavi z manjšinami v Avstriji. Pri tem jemlje nasve. te pri »Popolu«, dnevniku Kr. ščansku demokratske stranke, Namen je jasen. Avstrijcem hočejo reči, da naj najprej pometajo pred lastnimi durmi, potem pa se šele brigajo za manjšine v Italiji. Primerjava, ki jo nCivilta Cattolica» postavlja med Slovensko in hr-vatsko manjšino v Avstriji ter prebivalstvom na Južnem Ti-rolskev, ne drži tako kot bi ji to bilo všeč. Brez ozira na to, da so te manjšine ostale v Avstriji na temelju plebisci-ta, obstoji še nekaj drugih točk, kjer primerjava bistveno šepa. Južni Tirolci so naseljeni na zaključenem ozemlju. Tako približno 12.000 Slovencev kakor tudi okrog 40 tisoč Hrvatov pa živ; v raznesenih naselbinah, ako jih smemo tako imenovati, kajti njihov ■ vasi in trgi tvorijo o. toke tn so obkroženi po čisto nemškem ozemlju. Namesto z Južno Tirolsjco bi jih bilo prej treba primerjati z jezikovnimi c toki na Trentinskem (dolina .Aochen. jn Lusenij, v provin-ci BePuno (Bladen), v provinci Udine (Trbiž, Zahre, Tischlvoang), v dolini Aoste 'Gressoneg), Ugotavljamo, da uživajo manjšine v Avstriji zaščito. Kakšno narodnostno zaščito pa uživajo omenjeni jezikovni otoki v Italiji? Nobene.» P. S. «Civiltži Cattolica« ve poveda*i, kako se godi sloven. skj in hrvatski manjšini v Avstriji, molči pa o obveznostih, ki jih je Italija prevzela glede slovenske manjšine v Italiji; »Dolomiten« ve povedati, kako se godi avstrijski manjšini Italiji, molči pa o tem, kako se godi slovenski m hrvatski manjšini v Avstri. ji. In gre za revijo in list, ki ju pišejo katoličani!!! Res l*p primer katoliške objektivnosti in polemike! iititmiiiiiinimiiii,, mn um iti, m, iiitiiimma HOROSKOP -ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Neprevidna zaupljivost naj bo čim manjža BIK tod 21. 4. do 20. 5.) Veselje na račun novih nujnih sporočil. Prijateljstvo z ljudmi rojenimi v »ribi«. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) S taktnostjo si skušajte približati osebo, ki ste jo zanemarili, RAK (od 21. 6, do 22. 7.) Popotovanje bi bilo koristno, če boste prej odstranili vse ovire LEV (od 23. 7, do 22. 8.) Daljna oseba, ki Ji niste posvečali nobene pozornosti, bi vam v sedanjem trenutku močno koristila DEVICA (od' 23. 8. do 22. 9.) Ne razmetavajte svojih e-nergij, ki vam bodo ob sodelovanje drugih zelo koristile. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Izkoristite vso svojo prefinjenost da odkrijete pravo pot za razvoj vaše zadeve. SKCViPUON (od 23. 10, do 21, 11.) Zavarujte se pred nepotrebnimi tveganji, STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Za vsako težavo se naj-de primerna rešitev KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Novo spoznanstvo z o-sebo starejših let, ki pa ne pozna sentimentalnosti. VODNAR (od 21. l. do 19. 2.) Ce do konkretnih spre-memb še ni prišlo, ne silite, da se vrv ne pretrga. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Ne opuščajte nobenega napora. kajti pot je pravilna ia uspeh zagotovljen, Gorlško-beneški dnevnik Toplo vreme je prineslo prve trume turistov Po svoji tradiciji in opremi je Gradež naše reprezentativno letovišče Izreden porast dotoka turistov v «camping» Da je nastopila poletna sezona, o tem pričata dva najbolj značilna pojava; toplo vreme in pa povečan dotok turistov. O vremenu ni kaj reči; vroče je. Toda o turistih in o turizmu je vredno spregovoriti kaj več. Gorica v turističnem pogledu ne predstavlja nič posebnega. Njene zgodovinske znamenitosti ne presegajo zname. nitosti povprečnih evropskih provincialnih mest. Grad, nekaj starih mestnih poslopij z muzejem na Kornu, in to je skoraj vse. Ce k temu dodamo še bodečo žico ob meji, ki je že zarjevela in ki je privlačevala radovedneže v preteklosti, smo s tem praktično omenili vse, kar je o-membe vredno. Privlačnejša je njena neposredna okolica: Brda in delno Kras, toda samo za meščane — Inozemski turisti v teh krajih ne morejo najti tistega, po kar gredo v svet. Gorica m ves del pokrajine lažen Gradeža je prehodno o-zemlje za turiste, ki prihajajo iz severnih dežel k jugoslovanski in italijansk; jadranski obali. Zaradi tega je tudi itevilo nočnin v Gorici precej ubogo. Nekaj malega je bilo napravljenega, da bi se turizem razširil tudi na naše mesto, veliko več pa so napravili hotelirji in razne usta. nove v Gradežu. Gradež je osrednji turistični kraj, ki je po svoji tradicij; in po svoji ureditvi edini in daleč najbolj pomembni turistični kraj pri nas. To dokazujejo tudi sledeče številke; Konec leta 1957 so imeli vsi hoteli v naši pokrajini 2695 sob s 4.706 posteljami, od tega samo Gradež 1.817 sob s 3.302 posteljami. V Gradež hodijo predvsem Avstrijci, Nemci in Švicarji Ti turisti so izredno pomnožili število nočnin. Leta 1952 je bilo v gradeških hotelih 21.115 turistov, lani pa 37.966, od katerih jih je prišlo iz inozemstva 9.799, odnosno 23.663. Velik dotok turistov so zabeležili tudi v «campingu», ki so ga uredili pri Gradežu. Vanj se eatekaju predvsem inozemci — zlasti Nemci — ki imajo več smisla in tudi več denarja za tovrstni šport kot mi. Ko so leta 1953 prvič odprli »camping«, je bilo v sezoni 2.011 tabornikov, lani pa se ]C- to število izredno povečalo; 18.840 oseb, od katerih kar 18.295 iz inozemstva. Sprejem prijav za delovno središče Pokrajinski urad za delo sporoča da sprejema namestitveni urad prijave delavcev za novo delovno središče, v katerem bo zaposlenih 45 celavcev. V poštev pridejo vsi delavci med 18. in 60. letom starosti Predavanje USIS Danes zvečer bo v predavalnici državne knjižnice predavanje Bruna Orlanda od tržaškega USIS o temi «AmeriŠKi vtisi«. Predavanje bodo spremljale skiopticne slike. Pogajanja za kmetijske delavce na AAG V pretekhh dneh so se vršila na sedežu Zveze kmetov veleposestnikov (Associazione agricoltori giuliani) pogajanja med delodajalci in sindikati za sklenitev nove pokrajinske po- godbe. Doseženo ie bilo soglasje v skoraj vseh točkah Nadaljnja pogajanja bodo na istem sedežu v petek 16. maja. «»----------------- Roditeljski sestanek nižje sred. šole Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo v nedeljo 18. t. m. sestanek staršev, ki imajo svoje otroke na tej šoli, in sicer ob 10.30 v šolsikih prostorih v Ul Ran-daccio. Ker je ta sestanek zadnji v tem šolskem letu, je ravnateljstvo prepričano, da bo udeležba polnoštevilna. Urnik javnih lokalov od 15. maja dalje Na podlagi dekreta kvestor-ja se bodo javni lokali v gori- škj pokrajini odpirali in zapirali v dobi med 15. majem in 31. oktobrom po sledečem urniku; V Gorici in v vseh ostalih občinah se bodo odpirali ob 6. uri brez razlike. Zapirali pa se bodo; restavracije, gostilne, kavarne in točilnice alkoholnih pijač v Gorici in v občinah Gradež in Tržič ob 1. uri; v vaseh goriške občine in v ostalih občinah v pokrajini ob 24. uri. Gostilne in gostilne s kuhinjo se bodo zapirale v mestu Gorica ter v občinah Tržič in Gradež ob 24. uri, po vaseh goriške občine in po ostalih občinah pokrajine ob 23. uri. Vse osmice se morajo brez razlike zapirati ob 21 uri. Krožki ENAL, CRAL. ACLI itd. se morajo v mestu Gorici in v občinah Gradež in Tržič zapirati ob 1. uri, po vaseh goriške občine in po ostalih občinah pa ob 24. uri. Danes volilno zborovanje PSI v Števerjanu Danes zvečer ob 20. uri bo v prosvetni dvorani v Števerjanu volilno zborovanje Italijanske socialistične stranke, na katerem Dosta govorila slovenski kandidat Viljem Nanut in dr. Giobatta Angeli, kmetijski strokovnjak iz Vidma. Jutri zjutraj ob 11. uri bosta na Vrhu govorila za socialistično stranko Karlo Černič in Mareello de Fabris, • V V • J judsko čitalnico 'OTS. Mednarodno teniško prvenstvo Italije Rose premagal Pietrang po hudi borbi Med posameznicami zmagala Brazilijanka Bueno, med moškimi dvojicami pa Nielsen in Jancso llllllttlllllllllllllllltf tlllltllMIIIIItlllttf •tt1llllllillltllltttllllllllllilllllltlMtlllllllltllll1lttllM||vit|| Izpred goriškega sodišča Na prizivni razpravi so T-.upi.ja oprostili Lani je 62-letni Giorgio Lupi iz Ulice Faiti 16 kupil na obroke pri tvrdki Merolli lambre-to v vrednosti 80.000 lir. Lupi je nekaj obrokov plačal, ko so mu hoteli odvzeti motocikei, ker ga ni hotel nadalje plačevati, ga niso več našli. Lupi je bil prijavljen sodnim oblastem in na preturi so ga ob sodili na 6 mesecev zapora in 6 tisoč lir globe. Lupi je vložil priziv in včeraj je bil o-proščen. ker ni vložil Merolli proti njemu tožbe. Prav tako je bil zaradi priziva oproščen 46-let,ni Alcide Malaroda, bivajoč v Tržiču. Trg Republike 6, ki je larn februarja zvečer pretepel na istem trgu lastno ženo Assun-to Contarin, tako da je.ta.pjo-rala za dva dni v bolnišnico. V Tržiču ga je sodnik obsodil na tri mesece Zapora, včeraj pa so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov Lani septembra je sodnik v Tržiču obsodil na 2000 lir kazni 54-letnega Giovannija D’Q nofrio iz Palmanove, ker so, ga sodišču orijavili agenti prometne policije, ker ni imel avtomobilskih dokumentov v redu. Včeraj so ga na gori-škem sodišču ponovno spoznali za krivega in ga obsodili še na plačilo sodnih stroškov. Graf in Vidmarjeva obsojena na plačilo globe Pred sodiščem v Novi Gorici je bil pred dnevi proces proti gorišfcemu trgovcu Gio-vanniju Grafu in Vandi Vidmar iz Nove Gorice. Obtožena sta bila, da sta tihotapila posušene gobe iz Jugoslavije v Italijo. Ugotovljeno je bilo, da sta pretihotapila 273 kg tega blaga. Vidmarjeva ga je kupovala v Zagrebu in ga s pomočjo drugih oseb spravljala v Italijo. Oba «o sodne oblasti spoznale za kriva in ;u obsodila; Grafa na 150.000 iir, Vidmarjevo pa na 30.900 lir globe. *»------ Pojdite iskat volilna potrdila Opozarjamo volilne upravičence, katerim županstvo za- radi spremembe naslova ni moglo na dom dostaviti volilnega potrdila, naj ga pridejo sami iskat na sedež volilnega urada na županstvo V NEDELJO V SOVODNJAH Namiznoteniški dvoboj Sovodnje - Rojan V četrtek ob 9. uri bo v prosvetni dvorani v Sovodnjah prijateljsko srečanje me i domačimi predstavniki namiznega ten;sa in ekipo Rado Pre-garca iz Rojana v Trstu. So-vodenjska mladina vabi javnost, naj si tekme ogleda Rojstva, smrti in poroke V gorisk; občini se je rodilo od 4. do 10. maja t. 1. dvanajst oseb. umrlo jih je šest, porok pa je bilo osem. Rodili ->o se: Giuseppe Pas-sariello, Marino Camolese, En-zo Fasano, Liliana Scubini, Gianfranco Cuman, Mirella Bertossi, Graziella Aristone, Sergio Gooet. Dario Michelut-ti, Antonietta Ammaturo, Marko Bitežnik. Barbara Pilato. Umrli so- 81-letna gospodinja Leopolda Dcrmi v-d. Novi; 91-ietni gospodar Giacomo Su-smel; 64-letnu gospodinja Pavla VValtritsch por. Taverna: 68-letna gospodinja Eiisabetta Resch por. Naida; 71-letni ribič Antonio Lugnan; 78-letna gospodinja Maria Zotti. Poroke: brigadir orožnikov Domenico Colacino in uradnica Marta Berengan; geomete" Silvio Iordun in učiteljica Gia-comina Midena; kmet Anton Sgubin In učiteljica Teresa Movern; kovač Ugo Venturini in gospodinja Anna Piticco; mehanik Mario Vida in šivilja Mildia Fedele: kuhar Elio Demarchi in delavka Marija Sitar; mehanik Bruno Prinčič in gospodinja Marija Brajnik; sluga Giovanni Torre in šivilja Laura Jug. Oklici: hotelir Carlo Vida in tkalka Silva Paulin; finančni stražnik Cornelio Mellerio in delavka Tsresa Stacul; kemik dr. Elvino de Fornasari in ti-čiteljica Marisa Vazzoler; trgovec Ruggero Comelli in gospodinja Ida Cu-mar; geometer Mario Blanzan in gospodinja Germana Urizio; uradnik Ono-rato Blasevi in gospodinja Car-men Cristinni; agent javne varnosti Augusto Badini in gospodinja Anna Poloma; delavec Renato Donatini in Hilde Fischer. Opozarjamo javnost, da je Ljudska čitalnica v Ul. Ascoli žt. 1 v Gorici odprta vsak dan od 3.30 do 12. ure in od 15. do 1*. ure. V njej boste našli poleg vsakovrstnih slo venskih časopisov tudi bogato izbiro najnovejših knjig. Izbrali so 260 skrutinatorjev Včeraj se je sestala občinska volilna komisija, ki je izbrala izmed 400 predlaganih imen 260 skrutinatorjev za 52 volil nih sedežev v goriški občini. Posamezne stranke so dobile sledeče število skrutinatorjev: KPI 30 (predlaganih je bilo 53), PSI 14 (33), MSI 46 (63), MARP 3 (8). PSDI 47 (52), DC 72 (101), PRI 10 (18). PLI 15 (33), PMP 10 (20), PNM 15 (19). cas dijaka Anselmija Na prvenstvu srednjih šol, ki je bilo v soboto na Rojcah je v finalnem teku na. 80 metrov čez zapreke zmagal Slovenski dijak Ernest Anselmi z odličnim časom 10”5, Ostali športniki slovenskih šol, ki so se plasirali v finalno tekmovanje, niso pokazalj kdo ve kaj posebnega. Šahovski dvoboj v Garibaldi Sodelovala bosta tudi Lakovič in Filipovič Jutri bo v kavarni Garibaldi šahovski dvoboj med gori-škim šahovskim klubom in šahovsko sekcijo tržaškega akademskega športnega kluba (CUS). V tržaški ekipi bosta nastopila tudi Slovenca, državni mojster Pino Lakovič in mojstrski kandidat Bozo Filipovič. Jutri frizerji zaprti Pokrajinska zveza obrtnikov sporoča, da jutri na praznik vnebovzetja brivci in frizerke ne bodo delale. Kino v Gorici COHSO. 17.15: «Slamnati moz». P. Germi in T. Della Noce. VERDI. 17.15: #Mojster za dež«, K. Hepburn in B. Lancaster, vistavision v barvah. VITTORIA. 17.00: «Horizonti slave«, K. Douglas. Mladoletnim vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Vesela junaka«, Laurel in O. Har-dy. MODERNO. 17.00: »Satan* smrtna puščica«. ——«» --- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 27,2 stopinje ob 15. uri, najnižjo 11,6 stopinje ob 4. uri. POPRAVEK Zaradi slabega telefonskega sprejema smo včeraj pomotoma napisali, da je bilo zborovanje v Števerjanu namesto v Standrežu. RIM. 13. — Mednarodno teniško prvenstvo Italije je zaključeno. Naslov prvaka v konkurenci posameznikov je osvojil Avstralec Mervyn Rose, ki je v finalu premagal Italijana Pietrangelija. V konkurenci posameznic je zmagala Brazilijanka Bueno. ki je premagala Avstralko Coghlan. Prvenstvo moških dvojic sta osvojila Nielsen in Jancso z zmago nad Ayalom in Candy-jem, prvenstvo mešanih dvojic pa Bloi-mer in Fachini z zmago nad Longovo in Aya-lom. Tehnični rezultati: POSAMEZNIKI: Rose (Avstralija) - Pietrangeli (It) 5:7, 8:6, 6:4, 1:6, 6:2. POSAMEZNICE: Bueno (Braz.) - Coghlan (Avstral.) 3*6 6*3 6 3 MOŠKE DVOJICE: Nielsen-Jancso (Dan.Madž.) - Ayala-Candy (Cile-Avstral.) 8:10, 6:3 6:2, 1:6, 9:7 MEŠANE DVOJICE: Bloo mer-Fachini (V.B.-It.) - Long Ayala (Avstral-Cile) 4:6, 6:2, 9:7. Zadnjim igram na Foro Ita-lico je kljun močni vročini (30 stopinj v senci) prisostvovalo precej gledalcev, ki so bili priče napetih, vendar pa ne ravno kvalitetnih borb. Najprej sta nastopili moški dvojici, ki sta moral’ odigrati včeraj prekinjeni peti set. Po naporn. borbi, v kateri sta bila Ayala in Candy že tik pred zmago, sta končno osvojila prvenstvo 'Nielsen in Jancso. Sledilo je srečanje med Bra-zilijanko Bueno in Avstralko Coghlan. Mlada Bueno je začela slabo, v naslednjih dveh setih pa se je močno popravila in kljub nekaterim napakam zasluženo osvojila prvenstvo. Po nezan,mivi, finalni igri mešanih dvojic sta nastopila Pietrangeii ir. Rose. V prvem setu sta bila oba igralca precej izenačena, le da je bil Rose zelo nervozen. V drugem setu je bilo razmerje moči približno enako, v tretjem pa je Rose z odlično ofenzivno igro kmalu zlomil odpor Pietrangelija. Četrti set je bil Pietrange-lijeva domena. Italijan je uveljavil igro dolgih pasov z zadnje črte. ki ofenzivnemu Avstralcu ni odgovarjala. V petem setu je odločila kondicija. Pietrangeli ni mogel zdržati napora in Rose je z lahkoto osvojil set in igro. , NOGOMET prispela ob 17.40. Odpotovali so vsi kandidati razen Petrisa in Robottija, ki sta je včeraj odpovedala udeležbo. Sestav reprezentance, ki bo v četrtek nastopila proti reprezentanc: Malte, bo dr. Foni sporočil jutri, vendar pa je že danes verjetno, da bo naslednji: Mat-trel; Losi. Guarnieri; Gasperi (Parpanesi), Tagliavini, Fogli; Bicicli. Bertucco, Virgili. Pi-strin Stacehini. Ker so se voditelji italijanske in malteške reprezentance dogovorili da bodo lahko v drugem polčasu zamenjali do štiri igralce vključno z vratarjem, je verjetno, da bo Foni v drugem polčasu vključi, v reprezentanco tudi Bandini-ja, Greca II. in Tizzolinija. Kolesarska dirka po Španiji Baffi (It) z naskokom zmagovalec 14. etape Splošni vrstni red na prvih mestih nespremenjen GIJON. 13. — V 14. etapi kolesarske cUrke po Španiji, Santander - Gijon (221 km), je zmagal Italijan Baffi v času 6.08’39”. Baffi, ki se je specializiral za pobege, je z današnjim uspenom dosegel že drugo etapno zmago. Njegov pobeg je trajal skoraj 200 km in na cilju je imel nad 25’ naskoka pred glavnino. Baffijev podvig pa je bil v ostalem tudi edina zanimivost današnje etape, ker se glavni favoriti za končno zmago zaradi očitne utrujenosti po včerajšnjih poletapah niso trudili. Pobudo za pobeg je dal španski pokrajinski dirkač San Emeterio le nekaj km po startu. Kmalu sta se mu pridružila še Baffi in Poncini in vsi trije so vozili skupaj dokler ni Baffi povečal tempo in pustil za seboj najprej San Emeteria in nato še Poncinija. Zaostanek glavnine se je medtem stalno vej Italijanski nogometaši včeraj prispeli na Malto RIM, 13. — Mlada italijanska reprezentanca je danes ob 15.30 odpotovala z letališča Ciampino na Malto/kamor je ItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllltlllllllUllllllllfllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllltllllllltlllllllllltlllltlllllll Po zmagi s 5:0 nad Angleži KOMENTARJI SVETOVNEGA TISKA o podvigu jugoslovanskih nogometašev Katastrofalen poraz angleške nogometne reprezentance v Beogradu je zabeležil ves svetovni tisk z velikim poudarkom. O jugosldvanski e-najstorici, ki si je privoščila ta podvig, piše v samih su-perlatirili in njene kvotacije za svetovno prvenstvo so na-mah silno porastle, tako da jo mnogi komentatorji, predvsem pa premagani angleški nogometaši sami, uvrščajo kar med favorite turnirja. Poglejmo na kratko kaj so pisali' angleški listi: «DaiIy Mail»: «Ta poraz mora pokopati vsako upanje Angležev na prvo mesto na svetovnem prvenstvu. Anglija je omami tena in osramočena, kaj. ti Jugoslovani so zmagali kakor na prijetnem sprehodu. To je bilo klanje celih 90 minutVsak jugoslovanski igralec je bil zvezdnik m zdelo se je, da bi bili lahko Jugoslovani zabili golov, kolikor bi jih hoteli.» iiiiiiitiiiiiiiitiiiitifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiimiiin v Pred odhodom na Švedsko Na Bledo zaključne priprave jugoslovanskih nogometašev 18. maja trening tekma z Vasasom, 27. maja v Turinu z Juventusom BEOGRAD, 13. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes iz Beograda odpotovala na Bled, kjer se bo zadnjem kolu nogometnega prvenstva. Vsi standardni igralci razen vratarja Bandinija, ki je z mlado reprezentanco pripravljala na svetovno pr- odpotoval na Malto, so se venstvo. Zvezni komisar Tir-nanič je povabil na Bled naslednjih 19 igralcev: Bearo, Krivokučo, Sijakoviča, Crnkoviča. Tomiča, Krstiča, Boško-va, Santeka, Popoviča, Zebeca, Milorada Milutinoviča, Peta-koviča, Rajkova, Veselinoviča, R. Ognjanoviča, Miloša Milutinoviča, Sekularca, Pašiča in Lipošinoviča. 18. maja bodo reprezentanti v Ljubljani odigrali trening tekmo z madžarskim moštvom Vasas iz Csepela. 25. maja pa bodo iz Ljubljane odpotovali v Turin, kjer bodo 27. maja odigrali zadnjo trening tekmo s prvakom Dalije Juventusom Po tej tekmi bo jugoslovanska reprezentanca odpotovala na švedsko v Veasterras, kjer bo med prvenstvom nastanjena. Predvideva se, da bo reprezentanca prispela na Švedsko 30. maja. «»—. Trening Tricstinc Včeraj je prvo moštvo Trie-stine začelo s pripravami za srečanje s Cagliarijem v pred- na občinskem stadionu podvrgli masažam in lahkemu kondicijskemu treningu, le Tu-lissi, Belloni in Olivieri so trenirali nekoliko več. Po treningu so se vsi titularci vrnili v Sesljan, kjer bodo ostali do nedelje. EVROPSKI POKAL Nocoj v Milanu: Milan - Manchester MILAN, 13. — Jutri zvečer bo na milanskem občinskem stadionu povratna polfinalna nogometna tekma za pokal ev ropskih nogometnih prvakov med Milanom in Manchester Unitedom. «» . Anderlecht-Juventus 4:1 BRUSELJ, 13. — V okviru mednarodnega nogometnega turnirja v Bruslju je belgij. sko moštvo Anderlech premagalo Juventusa s 4)1 (2:0). Branilec Sijakovič je bil med najboljšimi «Daily Express»: «Zalostna je rešit/ca, da smo bili mi tako neverjetno slabi, da so nas obžalovali Jugoslovani' sami. Da b; vedeli kako smo bili ’tbki, bi vam lahko, povedal vratar Jugoslovanov Beara, ki je moral vseh 90 minut samo dvakrat posredovati, toda še takrat so bili to slabotni udmrci, za katere se mu ni bilo treba nič truditi.» «Times»: «To je najhujši u-darec za vaš prestiž od takrat, ki so nas pred štirimi leti v Budimpešti Madžari pre. magali s 7:1. Anglija je šla na kolenu pred sijajnimi Jugoslovani,* «News Cronicle«; »Anglija lahko pozabi na svetovni pokal Najboljši igralec našega moštva Billi Wright trdi, da sodijo Veselinovič, Milutinovič in Sekularac med najbolj. H napadalni trio na svetu*. «Herald»: «Ne boste verjeli, toda mi smo srečni, ker smo ušli hujšemu porazu. Lahko bi bilo desetkrat hujše takšno je bilo mojstrstvo jugoslovanskih čargdejev.* Francoski listi z velikimi naslovi opozarjajo francosko reprezentanco, ki ipoa v isti kvalifikacijski skupini kot Ju. goslavija, na izreden uspeh jugoslovanskih nogometašev. Vodilni pariški športni list «L’Equ’pe» med drugim piše: «Beara, Milutinovič in Sekularac po svojem mojstrstvu predstavljajo edinstveni trio. Brez njih smo v Budimpešti videli le senco jugoslovanskega nogometa. Sedaj je to moštvo z neubranljivimi napadi«. S presenečenjem so ostrmeli tudi Avstrijci. eDie Pre-see am Montag« piše: »Angle. ži so dobili najbolj hladen tuš v zgodovini svojega nogometa. Jugoslovani so neusmiljeno in brezobzirno razbili na kosce angleške upe na uspeh na svetovnem prvenstvu*. Tudi za Italijane je bila velika zmaga Jugoslavije nad Anglijo . presenečenje, čeprav so sami že dvakrat okusili moč jugoslovanskega nogometa. Vodilni športni list «La Gaizzetta dello Šport« piše med drugim: «Ladja angleškega nogometa se je v Beogradu potopila Famozna angleška reprezentanca ki so jo mnogi svetovni strokovnjaki imeli za tavorita št 1 na svetovnem prvenstvu,, je doživela enega svojih najhujših porazov. V vseh SO minutah Beara ni dobil niti enega resnega strela, Jugoslovani pa so razen petih priznanih golov še trikrat zatresli mrežo, vendar pa sodnik golov ni priznal. Poleg tega so Jugoslovani tudi petkrat zadeli v drogove in še najman petkrat, za las zgrešili vrata. Skratka, to je bilo srečanje v katerem so Jugoslovani s spretno orke-straoijo in preciznimi prizem-nimi pasovi popolnoma nadigrali klasični angleški dvojni WM sistem#. Se in še bi lahko naštevali citaty iz raznih listov, toda že samo ti, kiesmo jih omenili, dokazujejo, da je športni svet ostrmel nad podvigom Jugoslovanov Na vsa ta laskava priznanja so lahko Jugoslovani upravičeno ponosni. vendar pa je treba dati prav Milošu Milutinoviču, ki je kljub razumljivemu navdušenju takoj po tekmi trezno izjaviI; '(Zmaga s 5:0 nas ne sme uspavati. V našem moštvu moramo še marsikaj popraviti če hočemo ha Švedskem uspešno zastopati našo državo». DVIGANJE UTEŽI CHICAGO 13. — Med včerajšnjim dvobojem v dviganju uteži med reprezentancama ŠZ in ZDA, ki je bil v Chicagu, je amerišk; dvigalec peresne kategorije Isaac Berger postavil nov sve’ovni rekord v tren dvigih s 365.500 kg. Prejšnj. rekord je .mel Rus Mmjajev s 362.500 Kg. čal in na cilju je znašal 81' kar pa na vodilnih mesti splošne klasifikacije ni pov**®| čilo nobenih sprememb. V w stvu je še vedno Francoza. blinski pred Manzanequejem! Fornaro. Vrstni red na cilju v 1. Baffi (It ) 6.08'39”, 2. Po" cini (It.) 6.14’21”, 3. Ota-nO, « Davoz 6.23‘20”. 5. Iturat, i* Romagnoli 6.24’40”, 18. Carr (It.), 6.32’35”, 20. Fornara (’«•' 6.32’43”. Splošni vrstni red: 1. blinski (Fr), 2. Manzaneqw> (Šp.) z zaostankom 2’29 , ‘ Fornara (It.) 2’50”. 4. CouVT«U; (Bel.) 5’06” 5. Otano 6. Bahamontes (Šp.) ll*’’_j San Emeterio 12’45”, 8. LoroB0 (Šp.) 15’58 ’ (i» ----- VARŠAVA - BERLIN - PHAO* Poljak GIowaty prvi v 10. etapi PRAGA, 13. — V 10. kolesarske dirke Varšava-B*. lin-Praga, je na 207 km dolgi progi od Karlovih Varov o Tabora zmagal Poljak ty. Nizozemec Damen j* ... vedno prvi v splošni klas' kaciji. Vrstni red v 10. etapi: }* Glowaty (Polj.) 5,30’20”. ‘ Vostrjakov (SZ) isti čas, Mastrotto (Fr.) 5.30’24”, 4- *r' pitonov (SZ) 5.31’45”, 5. Ad (Vzhodna Nemčija), 10. pas (It.) isti čas. KOŠARKA Finale evropskega prvenstva košarkaric LOD2, 13. — Danes se je * Lodžu začel finalni del eV £ skega prvenstva košarkar Spored finaia je naslednji- 13. maja: SZ - CSR. Bo«* rija - Francija, Jugoslavi)* Poljska; . 14. maja: Jugoslavija - ® | Bolgarija - Poljska, 09» Francija; , 15. maja: SZ - Francija, B? , ska - ČSR, Jugoslavija • ® garija; ; l CSfl' 16. maja: prost dan: 17. maja: SZ - Bolgarija. .. . Jugoslavija, Poljska - FranCll • 18. maja: Jugoslavija - Br** cija. Poljska - SZ, CSR " ■“ garija. * * * Do trenutka ko to poročal*^ zaradi pozne ure še nismo P jeli prvih finalnih rezultat oagovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT .It* KINO PROSEK-KOHIOVB. Danes 14. t.m.ob 19 3« uri Gervaise Igra MARIA SCHEL^ o> Dvakrat nagrajen v netkah. Mladini pod 16. leto1” vstop prepovedan. nimtm D predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. ur* Metro film: Petrolejska mrzlica3 V glavnih vlogah nastopata CLARK GABLE m SPENCER TRACY ^—VLADIMIR BARTOL' 74. ALAMUT «Ne, Seiduna. Vse td verjamemo, Seidun&.» «A če vam pravim, da imam resnično ključ do rajskih rat?» »Potem verujemo, Seiduna.« »Vidim v vaša srca. Hoteli bi verovati, toda ne morete, »kaj to, Ibn Tahir?« »Vse veš m vse vidiš, Seiduna. Težko je v nekaj verovati ir je nedoumljivo našemu razumu. Volja hoče, toda razum s upira.» »Iskren si in to mi ugaja. Toda kaj bi dejal potem, če bi i zares popeljal v raj, da bi ga preizkušal s temi svojimi >kami, s temi svojimi ušesi in očmi, s tema svojimi usti? li bi potem verjel?« »Kako bi tedaj mogel dvomiti, Seiduna?« »To me veseli. Davi ste se izkazali v boju. Toda poznal ■m vašo slabost in zdaj sem vas poklical, da bi vas napravil ■dne in odločne tudi v vaši veri. Zato sem sklenil, da vam om za to noč odklenil vrata v raj.« Mladeničem so se razširile oči od nepopisnega začudenja, iroza jih je bilo in niso verjeli, da so prav slišali. »čemu tako strmite vame? Ali se ne veselite, da vas očem tako odlikovati?« »Rekel sd, da ...» Ibn Tahir j« obetal sredi jecljanja. »Rekel sem, da vam bom odprl raj in to bom tudi storil. Ali ste pripravljeni?« Neka nevidna sila je spravila vse tri na kolena. S čelom so se dotaknili tal pred Hasanom in tako obstali. Hasan je za trenutek ošinil svoja prijatelja. Njuna obraza sta izražala mrko napetost. »Vstanite!« je velel. Ubogali so ga. Iz lestenca je izdrl svečo in posvetil z njo v prostor za dvigalo. V njem so bila pripravljena tri nizka ležišča. Pogrnjena so bila s preprogami, ki so segale do tal. »Lezite na ležišča!« je ukazal. Abu Aliju je izročil svečo, da jo je pridržal. Buzruk Umidu je podal vtč z vinom, sam pa je vzel s police zlato skrinjico in jo odklenil. Stopil je k fedaijem, ki so bledi in bedni trepetali na ležiščih. »Pot do raja je dolga in naporna. Tu sta jed in pijača za okrepčilo. Sprejmite ju iz mojih rok.« Šel je od mladeniča do mladeniča in potisnil vsakemu drobno kroglico, ki jo je vzel iz zlate skrinjice, v usta. Jusuf je bil tako razburjen, da ni mogel sprva razkleniti čeljusti. Sulejman in Ibn Tahir sta se trudila, da bi kroglico čimprej pogoltnila. Njen okus je bil spočetka prijetno sladek. Pozneje se mu je primešala odurna grenkoba. Da bi jo odpravil, jim je Hasan velel piti vino. Potem je pozorno opazoval učinek. Najprej je mladeniče omamilo močno vino, ki ga niso bili vajeni. Pred očmi se jim je zvrtelo, da so morali leči vznak. Jusuf je zahropel kakor zaklan vol. Potem še je vdano prepustil omotični dremavici. Pri njegovih tovariših se je borila pijanost z grozničavo radovednostjo. — «Kaj, če sem zaužil strup?« je prišlo Ibn Tahirju na misel. Toda že so navalile nanj neštevilne fantastične podobe, ki so začele druga drugo blazno poditi. Kakor začaran jim je moral s pogledom slediti. Hasan je videl njegove plahe, široko razprte oči. »Kaj gledaš, Ihn Tahir?« Ibn Tahir ga ni slišal. Strmel je za podobami, ki so ga vlekle za seboj. Dokler se jim ni vsega predal. Sulejman se je srdito boril s prividi, i.ki so mu hoteli spačiti resničnost, še prejšnji trenutek je videl tri poglavarje, ki so z napetimi obrazi gledali vanj. Toda že ga je zamamila čudovita prikazen, da ji je sledil z očmi. Tudi on se je spočetka bal, da mu je Hasan dal strup. Toda kmalu je na to misel pozabil. Notranji boj ga je izčrpal, podobe so postajale močnejše, da jim je končno povsem zapadel. Jusuf je nekaj časa stokal in se premetaval. Potem je trdno zaspal. Kmalu sta mu sledila tudi Sulejman in Ibn Tahir. Hasan je vzel tenka črna pregrinjala in jih vrgel preko mladeničev. Potem je dal znamenje in vseh šestero se je pogreznilo na dno stolpa. Sprejela jih je Hasanova telesna straža. Hasan Je dal stotniku Aliju se nekaj tihih navodil. Cmci so potem po dva in dva prijeli za ročaje ležišč in v spremstvu tretjega odnesli mladeniče v vrtove. Nemo so čakali poglavarji, da so se vrnili. Hasan jih je tiho vprašal: »Ali je vse v redu?« »Vse v redu, Seiduna.« Hasan si je globoko oddahnil. »Pojdimo na vrh stolpa,* je dejal. «Vse to je kakor v kakšni grški tragediji. Alahu hvala, prvo dejanje je zdaj končano.« ENAJSTO POGLAVJE Do večera so bile priprave v vrtovih dovršene. Deklice so se razvrstile, kakor jim je bil določil vrhovni poglavar. Mirjam je s svojimi tovarišicami ostala na osrednjem otoku, Fatimo in Sulejko pa so skopljenci prepeljali z nji111 spremljevalkami v njima namenjena vrta. Od gradu bila Fatima levo, Sulejka desno od svojega stalnega *”v®,lp»l Vse tri prostore so ločili prekopi. Na obodu jih je ok‘jgo Šah rud, ki je s svojim bučanjem udušil glasove, da segali iz enega vrta v drugega. Okrog paviljonov so skopljenci s pomočjo deklic ^ peljali vrvice od grma do grma in od drevesa do “rojili ter obesili nanje zjutraj dovršene svetilke. Bile so velikosti in oblik ter raznovrstno poslikane in P°ba v Ko se je znočilo, so jih jeli prižigati. Okolica je za®’v j,jjo povsem novi svetlobi, v novih oblikah in sencah. Vse j izpremenjeno. Deklice so začudeno strmele. Gledale so drugo. Sprehajale so se po stezah in njihovi obrazi, uJ p prenehal svetlobni pas, je bila gosta, nepredirna tema-videti ne gorš ne gradu ne zvezd. aJteS* Paviljoni so bili s cvetjem malone zasuti. Sredl,^ni, J* je žuborel vodopad. Slap, ki se je usipal na vse s« za- migljal kakor v tisočerih mavričnih biserih. Na uiz^^jruih čenih mizicah so čakala jedila. Razvrščena so bila na ’^deiane in zlatih podnosih. Ocvrte ptice, pečene ribe, umetno slaščice in celi kupi raznovrstnega sadja: fig. melon. ^ ranč, jabolk, breskev, grozdja. Ob mizah je bilo po kih vrčev z vinom. Ob straneh posode z mlekom in Ap»m0 Ob poslednji molitvi je Adi še enkrat pot*0 od vrta do vrta. Vse si je natančno ogledala in P° poslednja navodila. Mirjam, Fatimi in Sulejki je 12 & b dve kroglici za uspavanje gostov. Drugo za Pr*m > prva zadostno ne učinkovala. Ob slovesu je rekla: .y (Nadaljevanje