Dopisi. Iz Celja, (Katoliškemu podpornemu društ vu) za vzdrževanje dekliške Sole šolskih sester v Celji so blagovolili darovati, oziroma letnino plačati p. n. čč. udje : Fr. Naprudnik, dubovnik v pokoju, dve obligaeiji po 100 fl., celjski okrajni zastop 100 gld., peljska posojilnica 150 fl., Fr. Ogradi, opat 50 fl., Konjiška posojilnica 25 fl., Žalska posojilniea 15 fl., Peter Erjavc, župnik v Trbovljab, Ant. Kržie, profesor v Ljubljani, Marija Flueber poset-tniea v Št. Petru pri Mariboru, po 10 II., Geljska okolica 150 fl., Lovro Hrg, kanonik v Mariboru, Ant. Šlander, župnik v Starem trgu, Andrej Zdolšek. kaplan na Paki, Mat. Vrečko, župnik na Ponkvi, Ant. Halon. župan na Vranskem, Vinko Kolar. kaplan v Galici.ji, Ant. Ribar, župnik v Št. Vidu, .lak. Krušie. župnik v Št. Andražu, Ant. Veternik, kaplan v Trbovljah. okrajni zastop Vranski, posojilnica v Gor. Gradu, dr. Dav. Matek, prof. v Mariboru. Liza Stampe po 5 gld., Ana Dimee, posestnica v Medlogu. 4 gld., .Tožef Atteneder, katehet v Celji, dr. Gustav Ipavic, zdravnik v Št. Juriju, Ivan Prešprn, župnik v Koprivniei, Maks Pleteršnik, c. kr. prof. v Ljubljani, .lan. Zupane, cerkvenik, Ljud. Schellander, e. kr. fin. uradnik, .lak. Hribprnik, spiritual v Mariboru po 3 fl., .lan. Zupanc, posestnik v Gaberjih, Ferd. Kager, pasar v Gelji, Terezija Herič, pospstniea, .Tan. Hehinid, bukvovez v Gelji, .lan. Rerglez, župnik v Artičah, Val. Mikuš, kaplan v Št. Juriji, Mat. Karba, kaplan na Doberni, Apol. Kladnik, hišinja, Alojzij Ši.janpc, župnik v Npgovi, Ivan. Košar, župnik v (ialiciji, dr. A. Rrpneič, odvetnik v Gplji, Mat. Murn, biš. posestnik na Bregu, Mat. Kmecl, krojač v Gelji, Val. Zupane, posestnik na gornji Hudini, Neža Pfeifer, kuliarica, Antonija Gerjak, posestnica v Rajhenburgu. Jozefa Štuler. bišinja, Marija Pišek, oštarica, Franr: Ogrizek, kaplan v Št. .luriji po 2 fl., v pušiei pri »Rlazlnu« 4 fl. 66 kr. Več skupaj 10 fl. 46 kr. Rog povrni vsein! Od Sv. Martina na Paki. (Poštne stvari.) Prisiljeni snio na dopis od 5. marcija v »Dom.« odgovoriti. kajti jp tisti cpIo narobe. »Da bi bili mi Pačani znoreli, ali da bi nas plemenita oseba v npmškutarstvo napeljevala ali narn kaj zapovedovala«, to ni res, kakor tudi ne, da bi bilo poštarstvo krivo zavoljo nemškega pečala. Vsega tega krivi so ravno tisti, kateri so dopis sestavili in ga »Domovini« izročili. Prvi je v nemški rog zatulil M. P., možiček novega kopita, ki skozi velika očala gleda, pa se vendar spregleda. On je na želpzniško komisijsko vprašanje: kako se naj kolodvor imenuje, zahteval Rietzdorf, slovenskega imena Rečica, kakor se je dosedaj vedno slišalo, pa ni hotel imenovati, in to bi bila komisija takrat oboje zanesljivo vsprejela.^ Po pravici bi bil pa on moral reči, naj se imenuje »Št. Martin na Paki« v obeh jezikih, kajti tako je želelela cela fara, kakor tudi od vseh Pačanov in Šmartinčanov spoštovani gospod baron. Fara in občina se imenujete Št. Martin na Paki. postaja leži na Šmartinski in ne na Rečiški zemlji, je dvakrat bliže cerkve, kakor Rečica in v Šmartinu je še razen cerkve tudi farovž, kaplanija, dve šoli, občinska in šolska pisarna, blizo je tudi grad gospoda barona Warsberga, v Rečici ni pa ničesar posebnega. (losp. P. se je v ti zadevi pomenkoval samo z Rečiškimi odborniki, za vse druge pa, če tudi jih je večje število, ni se zmenil in je neprenehoma svoj Rietzdorf ponavljal, ter je samo na svojo čast in korist gledal, ker v tisti vasi prebiva. Kdo je tedaj znorel, Pačani ali nekdo na Reeici ? Iz te reči se je druga izcimila. Kakor je vsakpmu znano, morajo se manjši uradi po večjih ravnati, zato je morala poštarica, ako ravno ne rada, tudi nemški poštni peSat s kolodvornim imenom Rietzdorf sprejeti. hnamo pa zaupanje, da se nam naša prošnja s tem izpolni, da to ime odpravimo, ter za celo faro, ne pa samo za eno vas, ime Št. Martin dobimo; vse te stroške poravna pl. gospod baron Warsberg sam. Če ravno je ta gospod rojen od matere nemškega jezika, vendar sedaj, ker med nami prebiva. s Slovenci drži, kar je pred nekaterimi leti pokazal, ko je slovenskega državnega poslanca volil. In tako je dokazano, kako po nedolžnem je dopisnik_ gospoda barona Warsberga napadel. Za zadnje si naj dopisnik dobro zapomni, ,da njegovih svetov nikakor ne potrebujemo, ker bi sicer Se nii, pa Rog nas varuj, ž njim vred v neračursko jamo zabredli. v J. S. Iz Šmarija pri Jelšah. (Naš trg) sluje kot eden najlepših slovenskih narodnih trgov slovenskega Štajerja. Kdor pa sam v trg pride, nikakor ne opazi, da je prišel v slovenski trg. Na vsaki hiši skoraj najde nemški napis. še celo table, ki značijo hišne številkp, so edino le pisane v blaženem nemškem jeziku. Veliko tega je kriv občeznani pangerman Losehnigg, zadnja tri leta naš župan. Hočem Vas, dragi bralci, malo seznaniti s tem možakom. Priromal je od nekod iz Koroškega ter je začel tukaj pred kakinii 15 leti malo trgovino. Dokler mu je slabo šlo, hlinil se je Slovenca, pa samo zaradi svojega dobička. Poeasi pridobil si je od Slovencev Šmarijskega okraja nekaj novcev in si je s temi postavil v trgu lastno hišo. Od tega časa 'naprej začel jp hoditi za majhno peščico privandranih nemčurjev, češ: sedaj sem že na konji in ne rabim več podpore od Slovencev. Akoravno pri njeni skoraj saini Slovpnci kupujejo, ozira se on s ponosom "na svojo z velikimi erkami na lastni hiSi napisano finno, kaipra je pisana seveda sanio v neniškem jeziku. Vprašamo ga, za koga ima to firmo? Golovo ne za peščico' Šmarijskib neinčurjev! Ako bi on moral od teh živeti, bil bi tako suh, kakor trska. Nasprotno je on s svojo trgovino vezan edino le na Slovence, teh pa on drugače poznati noče, kakor v svoji trgovini. Nenicem moramo pripoznavati, da se odločno držijo svojegn. gesla: »Svoji k svojim«. Prepričan sem, da nobeden Šmarijskih nemčurjev ne bi kupoval pri Slovencu, posebno pa še np, ako iina la slovensko finno. Tako moramo. tudi mi postopati in ne sinemo polniti žepov nemčurskib Ijudij z naSim trdo prislužcnim denarjem. Pa še drugo lastnost ima znani g. Loschnigg. On se ve izvrstno hliniti in dobrikati, se vp, da le tako dolgo, dokler svojega eilja ne doseže. Tako je Šmarijčnne spravil že večkrat. na led in zadnjič še tako daleč, da so ga bili pred Iremi leti izvolili za župana. Hvala Hogu, dnevi njegovega županstva so žo šteti, ne vrnejo se več. Šmarijčani postali bi v pravein pomenu Lemberžani, ako ga volite še enkrat. Ilpajmo, da se bodete Šmarčani vsaj sedaj vzdrainili, sicer vain bode res peščiea nemčurjev zrasla črez glavo. Iz Lelma. (Volitev) obč. odbornikov se bliža. Črni oblaki ge zbirajo nad našo občino. neki rožljanju podoben grom se od daleč sliSi, in kmalu bodo stali obroženi nasprotniki naši pred nanii. Volilci, stopite na noge. zbirajte se okoli svojib ter poženile sovražnika v beg! Ti so mislili. da le oni so sposobni občino zastopati, le oni so varčni gospodarji, a kako so se varali! Videli so, da tudi Slovenec zna dobro računiti in umno gospodarili. V dokaz, da je to istina, so pobvaljive besede enpga najveejih našib sovražnikov. Rekel je tudi: »Le volite, kakor hočete, nas ne bo, saj je itak vse v redu«. Ne misli si, da si nas s tein pomiril, kajti ti boš prvi med našimi nasprotniki. Pri vas mož bescde ni. Akoravno je v teku Ireh let občina veliko neobhodno potrebnih plačil imela, število ubožeev se ponmožilo, smo vpndar obeinski davek na 19%, znižali. Obe. premoženja se ,je za preepj lppo vsotieo — 350 gld. — povpkžalo. Ali ni to lepi dokaz uinnega gospodarslva v občini? A vendar nas psujejo, z lažini, kjer le mogoče, (•rnijo ter nas žalijo. — Nekateri so celo v jezi ali če so preveč v kupico pogledali, besede izgovorili, katere bi jim, ako bi nii tudi škodožcljni bili, laliko pod ključ pomagale. A.mi se držimo besed Kristusovih: »Odpustite jiin, knjti oni ne ved6, kaj delajo«. Zakaj se oni neki jezijo, zakaj smo jim trn v peti ? I)a snio jib prcd Iremi leti v njili ožji domovini premagali, obč. pisarno iz Št. Lovrenca v Lehen t. j. v sredb obeine prepeljali, kamor imajo zdaj vsi občani pnako daleč, tega pozabili ne morejo. Ali ni to za vse prav? Prej smo niorali 2 do 2'f.j uro dobro hoditi, tla smo prišli do v tuji občini ležeče obč. pisarne: zdaj je pa na vse strani le eno uro. Kaj bi oni neki rekli, ko bi sp tudi mi z obč. pisarno v tujo občino — v Ribnico — presplili ? Volilci, le vsi pridite in pokazali jim bomo, kako se v Lehnu voli, akoravno je nasprotnikcm npk velik tržan izračunil, da bo vsc dobro ?lo in da nas bodo naklestili. Kar ?o nain že prcd treini leti prerokovali, bode se njim drugič zgodilo. Lo močno naj svoje jope drže, clrugače jih v begu veter odnese. Če se pa njih prerokovanje vres- niči, potein si le uha dobro zamašinio, kajti Kreeenbaški medved bo tako rjul, da se bodo vse drobne živali poskrile in se v mirnejše kraje preselile; tudi nam ne bo prestati. Kakor si bomo postlali, tako boino ležali. V kratkem mislijo v Št. Lovrpnci novo. velikans-ko šolsko poslopje staviti. Ti stroški bodo tudi nas precej zadeli. Obč. odbor je tedaj sklenil, naj bi se še ta stavba odložila, ker davkoplačilci so itak s plačili zelo obloženi. Kaj so pa nasprolniki storiliV Napravili so pismo proti sklepu obč. orlbora ter so podpise na tiliein nabirali. Tedaj volilci. pridite in pete jiin bonio nabrusili. Izpod Hoča. (»Na Roeu«.) Np da bi se lioča sramovali; njemu je taka krasota, kojo si tujei iz dalnjib krajev ogledujejo. Sicer pa naslov »na IJoču« ni resničen ali opravičen, katpri se je kraju ali fari Sv. Florijana pridjal. Od tpga kraja do ISoča ,je dosti pota, med kojim se nahajata še dva bregova, nainreč Ravno Cerje pa Gerovec. Ce bi ta naslov prisodil kojeniu krajn, bila bi to še prej Kostrivnica. Malo bolje zadene reč naslov, gori siavljeni: »Izpod lioča«. Sploh pa niorebiti pridevek. ni bil srečen a ttidi dandenešni priiiukov ne dado po bregovih ali malih vodah, niarveč kraje privezujpjo veejim bližnjirn mestom in trgoin. .1. V. lz Noršinec. (»Ilanzek«.) Naš Hanzek ,je sin slovpnske mateie pa hoče biti danes več, kakor je pravi Nemec, rojen v dalnjem Berolinu. Naš Hanzek se nikoli nikjer ni nemščine učiL, hodil ,je sicer v ljudske šole v Ljutomeru, pa tukaj mu še slovenščine niso niogli v glavo-zabiti. Ker je bil vojak, labko bi se sieer v Gradci nemšeine naučil, toda ošabnost mu ni lega pripustila, ker blebetal je vselej 1p po svoje, ako je z nemškimi svojimi tovarši priSel v dotiko, misleO, da se bodo oni učili še od njega. Čudno nemščino govori naš Hanzek in se s tem še baba, tpr grdo zasramuje svoj niaterni jezik. Dragi bralci, ki pridete z njini v dotiko, lehko se o njpgovi neinštjini prepričate. Pri Ljutomerakih nemčurjih pa opravlja Hanzek imenitno službo ogleduha. Ako imajo narodnjaki naši svoje shode ali veselice, povsodi se rad skrivaj približa ta imenitni služabnik nemčurjev, da potein na tanko sporoči Ilerodovi žlabti, kako se kljubu vsem nenieurskiin zaprekarn Slovenec veseli in napreduje. Ne zameri mi, Hanzek, pa tpga, kajti bliža se spomlad, goveda in konji se začno misiti, popuščajo staro dlako in dobivajo novo lepšo, Ipdaj želim, da tebe to moje pisanje spainetuje, da se boš tudi ti zinisil in postal iz nemčurskega mršela zopet gladki Slovenec. Ali se spominjaš evangeljskih besed: Poveni vain, da bode veeje vesplje v kraljestvu nebeškem nad enim grešnikom, kateri se spokori, kakor nad 99. ki pokore np potrebujpjo! L.