Ali že imate?
Amerik, -slo venski
Koledar za 1.1899
velja le 25 centov.
W W .JM .w — ■	- -	jjjj
Ako ga še ncmate, sezite hitro^ 'po njem, ker zaloga se zelo zni-jj ^žuje, kar dokazuje, daje Koledar M Jjres dober in ličen-
List slovenskih delavcev v
Ste-v-. 11.
JSTe \a7
S. februarja 1899.
Leto VII.
Iz našit novih kolonij.
Filipinci na vsej črti tepeni.
Cele tolpe v vodo zapodene,
Amerikanci napredujejo.
L o 11 d o ii, 5. febr. Brzojav iz Manile pravi, da ae je bitka včeraj ob deveti uri zvečer pričela. Vstaši so cčividuo skušali Amerikance zasačiti, ter si osvojiti mesto, toda Amerikanci so bili oprezui iu napad odbili. Danes zjutraj ao napad ponovili in Amerikanci pognali vstaše nazaj in vzeli Kilipiucem nekaj uajmočnejših stališč. Boj top-ničarstva je bil na obeh straneh zelo hud. Amerikanci so zgubili 150 mrtvih in ranjenih.
Iz Madrida pa se brzojavlja, da so Filipiuci skoraj vse zunajue črte Amerikancem odvzeli. Streli iz to-4>ov vojnih ladij so zapalili Caloo-can, Paco in druge vasi.
M u u i 1 a, 5. febr. Včeraj večer so vstaši napadli v velikih množinah Amerikausko posadko. Boj je trajal vso noč iu ob 4. uri zjutraj ao bile vae amerikanske vojne moči zapletene v boj. Ko ae je zdanilo, so pognali vstaše čez črte, ktere s o po-preje zasedali in jim odvzeli njihove vasi in nasipe. Vstaši imajo veliko mrtvih iu ranjenih. Zgubo Ame-r i kancev cenijo dosedaj na 175 mož. Brodovje je dobro služilo iu posebno obema kriloma vstašev pri-zadjalo mnogo zgube.
Ko je McKinlev dobil brzojav zgoraj omenjene vsebine, se je s tajnikoma Algerjem in Longom v uro trajajočej konferenci posvetoval glede položaja v Manili. Prijatelji administracije trdijo, daje zakasne-nje odobrenja mirovue pogodbe krivo spletk na Filipinah. Kakor je videti, je pa le nedoločno in počasno postopanje amerikanske vlade vstaše ojačilo, da so poskusili kar očitno vprizoriti svoje sovražnosti. Pri začetku vojske postopali so z Aguinaldom kot zaveznikom, akoravno morda ni bil formalno pripoznau. Pozneje, ko ao je razvila ideja, Filipine obdržati, se je to razmerje proti v s ta še m ohladilo. Vstaši so ae sicer umaknili iz Mauile, zasedli so pa vso okolico z vodovodom vred. V 1 loilo so dospeli Amerikanci prepozno in vstaši jim niso dovolili izkrcanja. Da je položaj v Manili postajal vedno bolj napet so vedeli v Washingtonu, toda vlada je prikrivala vse brzojav«*, da ni ljudstvo nič zvedelo.
Med posameznostmi bitke se naznanja, da admiral Dewey ni mogel poseči v pouočni boj, ker bi granate lahko imele pogubonosui učinek iaix>tako med M Amerikanci kakor Filipinci. Kakor hitro pa 6e je zdanilo, pričele so vojue ladije streljati na sovražnika ob severnej in juluej strani mesta. Pravijo, da so graua-te prouzročile med Filipinci ne samo mnogo škode, ampak tudi veli-kansko zmešnjavo. Filipinci so bili z Remington in Mauser puškami oboroženi in so sploh slabo streljali. Amerikanski vojaki pa so streljali z veliko sigurnostjo in se v obte neustrašeno in hrabro bojevali, kar vsi poveljniki pohvaluo priznavajo. Tako je na pr. Kmgo-va brigada napadla veliko močnejši oddelek sovražnika, ga vrgla nazaj in z divjim krikom pognala v reko, kjer je mnogo Tagalov utonilo.
Pri sovražnikovih nasipih bo našli mnogo ranjenih Filipincev, in ved nego sto so jih odvedli v amerikanske bolnišnice in tam obvezali. Med tem ko je trajal boj v bližini, je bilo prebivalstvo mesta zelo ras-barjsao. Ako bi ae domačini ne

bili policije bali, bi bili brezdvomno plenili. Amerikai.ske vojake bo pa v mestu večkrat napadli in tri Ta-gale, kteri so tudi to poskusili, so ua mestu ustrelili.
Agoncilo ubežal.
Agoncilo, Aguinaldov agent je ubežal iz Washingtona in prišel te dni z njegovim tovarišem Martijem v New York. Agoncilo je bil videti zelo boječ, ko se je čez par ur tukajšnega bivanja, podal na postajo Grand Central železnice, da odpotuje v Montreal, v Cauado. Ko so mu prišedši na kolodvor povedali, da so tam detektifi, pričel se je tresti. Detektifi so bili sicer o njegovem prihodu obvesteni, toda nadlegovali ga niso. Akoravno se je v Washingtonu že teden poprej vedelo, da namerava ubežati v Cauado, vendar ni vlada storila nikakih korakov, da bi se zagotovila njegove osobe. Agoncilov tajnik je ostal v Washingtonu.
Boj med Filipinci in Amerikanci.
M a u i 1 a, 5. feb. Včeraj večer so ystaši napadli predne straže A merikaucey. Ko je bil v nedeljo zjutraj ob 9. uri odposlan brzojav, je boj še vedno trajal. Amerikanska vojna je odbila napad in vojne la-ladije „Charleston", ,,Monaduock" in ,,Callao" so bombardovali čete vstašev severno in južno od mesta. Število ranjencev ua amerikanski strani znaša do sedaj 20 mož, zgube vstašev pa dosedaj še niso znane. Mesto je ostalo mirno; amerikanake žene eo iz sn^sia odvedli ua vojne ladije. Marsiktera krogla vstašev je zgrešila svojo pot ter padla v mesto. General Otis je popolnoma kos situvaciji.
Zguba narašča.
Manila, 6. febr. V bitki od sobote večera je bilo 40 Amerikan-cev usmrtenih in 150 ranjenih. Natančno število še ni znano. Zguba Filipiuov z 4000 možmi ni prenizko računana. Okolica Manile je daneB grozno izgledala. V bitko je bilo zapletenih 20.000 Filipinov, toda amerikanski topovi bo grozno trebili njih vrste. Amerikaucev je bilo 13.000 mož v boj zapletenih.
Tudi Filipinci so bili hrabri.
Reči se mora, da so se Filipiuci zelo hrabro borili. Danes je bilo videti cele kupe domačinov na bojnem polju, posamezne je zadelo po več krogelj, vsi so ležali ua obrazih proti amerikanskim črtam, s česar je sklepati, da so padli pri napadu in ne ua begu. Kamor so udarjale kroglje iz topov vojnih parnikov je bila zemlje hudo razrita in trupla padlih so bila grozno razmesarjena.
General Otis je dobil poročila, da se Aguinaldo sam ni udeležil boja, ter nekaj namerava. Vse je uredil, ali dokaj nerodno. Ogleduhi Aguinalda, kteri ao se nahajali v am-riškej Črti, so slabo preračunali moč ameriških utrdb in mu napaČ-{ no poročali. In bsš to ga je zapeljalo, da je Amerakance napadel.
Nad sto vstašev je zasedlo neko cerkev odkoder ao streljali ua 1. californiški polk iu na ambulance, v kteri h ao z bojišča odpravljali ra-njeue. Šesti topniški polk je nameril svoje topove na to cerkev in v 20 minutah je bila razvalina in Filipinci pod njo zakopani. Na 1. californiški polk ao tudi streljali iz koč na cesto, a tudi te so razdejali. Poaebno grozno ao delovali brzostrelni topovi, ktere ao Ameri. kanci vzeli raz uničenih španskih vojnih ladij „Calao" in „ Concord" Otisovi oddelki so Filipince potisnili na obal, a tam so jih na grozo* vit način obstreljali iz vojnih ladij.
V nedsljo so streljali vojni ladije „Charleata»" in „Manadaock" na
na Filipince, ktere je na obal zapodil 14. polk. Deweyeva zastavna ladija „01ympia" se ni udeležila bitke. Postavil jo je v bojni red pred mestom med bivšo špansko topuičarko „Aleca" iu nemško kri-žarko ,,Irene". Amerikanci bo kontrolirali obal Pasig reke, med tem ko so z Spancem odvzeto topničar-ko ,,Alaea" nadzorovali polja riža in vas Santa Ano je razstrelil. Danes skoraj na vst^h hišah vihrajo bele zastave. Vstaši se še umikajo. Na severu jih za-ledujejo Amerikanci in so že skoraj pred Caloccau, na jugu so pa dospeli do Pasey.
Se druge bitke.
Manila, 7. febr., ob 10.30 do-poludne. General Halejeva brigada se je včeraj že precej pozno pomaknila do vodovodnih naprav in zasedla Singalon. Štiri kompanije Nebraska polka in del Utah baterije z dvema topovoma in dvema Hotchkins topovoma, so pol milje daleč od tukaj zadeli na sovražnika in prišlo je do ljute bitke. Na ua-sej strani je eden mrtev in trije ranjeni. Dr. Henny, bivši seržant kvartirmajster v tretjem topniškem p«ilku je bil ranjen in vjet. Pozneje so našli n jegovo truplo grozno razmesarjeno. Filipinci so se umak uili in vzeli pri vodovodnih napravah zaklope in važne dele strojev seboj, vsled česar ne bi mogli rabiti teh; ali polk iz Nebraske je našel te dele, ktere so umikajoči vstaši proč pometali.
Brigada generala Overshina seje naprej pomaknila in zasedla Para-naque, ter ni zadela na nikak odpor, pri tem vplenila dva topova.
Brigada generala McArthurja se je pomaknila do Gagalangin, ter ni imele nikake zgube.
Amerikanci imajo sedaj v lasti parniško črt v Malabon, 600 pomorščakov z 4 Mexim topovi se je izkrcalo se na Flattan obal. Vojni oddelki iz Kansasa so se tudi naprej pomaknili po glavnej časti pod varstvom topov baterije iz Utah.
Iz mnozih hiš iz višjih nadstropij so domačini včeraj večer streljali ua vojake, vendar niso prouzročili dosti škode.
Poročilo generala Otis a.
Washington, 7. febr. Vojni oddelek je dobil danes brzojavno poročilo od generala Otis, ktero se glasi:
„Armada vstašev 20.000 mož moč-ua seje koncentrirala okolu Mauile ter imela več brzostreluih in Krup-povih topov. Vjeli smo velik oddelek vstašev oboroženih z Mauser-jeviiui puškami najnovejše vrste, dva topova in mnogo druzih pušk. Vstaši so zelo veliko nabojev postre-lili. Med vstaši je bilo tudi mnogo španskih vojakov. Vstaši so si napravili biizo naših črt močne utrdbe. Naši vojaki so napravili ua nje naskok ter jih mnogo usmrtili ali vjeli. Naša zguba znaša najbrže 250 mož. Popolno poročilo kasneje. Mi smo pokopali najmanj 500 mrtvih, 500 mož pa vjeli. Zguba vstašev na mrtvih, ranjenih in vje-tih znaša najbrže 4000 mož. Včeraj smo vzeli vodovodne naprave šest milj od mesta- Sezalke so pokvar-jane in bodo v teku tedna popravljene. Priredili tmo potrebno, da bode imelo mesto dobro vodo. Voj-ui oddelki so dobro razpoložen i. Sedaj vlada mi. Otis."
Znižanje plač.
Santiago, 5. feb. Včeraj je došlo iz Ilavaue povelje, da so plače vseh civilnih uradnikov za 20 odstotkov znižane. To je kubanske in amerikanske uradnike zelo razkačilo, ter hudo protestirajo proti generalBrookovi naredbi. Sodniki višjega sodišča, zahtevajo, da je jim nadalje izplača polna plača.
Amerikanski uradniki v raznih oddelkih trdijo, da so tu razmere za življenje takošne, da bi znižanj* plače bil za nje hud udarec. To povelje je posledica od general Brooka zahtevanega pregleda o visokosti plač in novo odmerjene bodo najbrže podlaga vseh plač uradnikov na otoku.
Strajk na železnicah.
H a v a n a, 5. feb. Od amerikanske vlade na železnicah v Havani nastanjeni kurjači lokomotiv so pričeli štrajkati v dosego večje plače. Do sedaj so dobivali $18 na me sec, sedaj pa zahtevajo S34.50. Vsled štrajka niso mogli danes voziti vlaki od tod v La Union, Ma-tanzas, Guanajay in Guanabacoa in velike množice potnikov, kteri so se zbrali na kolodvoru, so glasno oporekali proti prenehanju prometa.
Zeleznično oskrbiiištvo je štraj-karje obvestilo, da hočejo njihove zahteve dovoliti. Ker jim pa niso hoteli dati nikakega pismenega poroštva, bili so tako razjadeui, da sta morala priti generala Monocal in Cardenas s policijskimi načelniki, ter jim obljubiti, skrbeti, da dobe večjo plačo. Strajkarji so zaklicali generaloma ,,Živijo!" in šli zopet na delo.
Tudi strojevodji bodo tirjali svojo prejšnjo plačo in nameravajo prihodnjo sredo štrajkati, ako jim ne dovolijo njihove zahteve. V arzenalu poslujoči delavci, ktere so 31. dec. odpustili, so poslali danes h generalu Brooku odbor, ter ga vprašali, ako bi jim hotel pomoči do dela. General jim je naznanil, da bode skrbel, da pridejo zopet v delo.
Mirovna pogodba sprejeta.
V senatu so v ponedeljek sprejeli mirovno pogodbo z Španijo. Potrebna večina, dve tretjini senatorjev so celo za dva ali tri glasove prekoračili.
S tem je vojni stan med Zjed. državami in španskim kraljestvom končan, prav za prav je prenehal že pred nekaj meseci, a sedaj še le po mednarodnem pravu. Španija se odreče vladanju Kube; izroči svoje zahteve ua Porto Rico Zjed. državam, in se odpove dosedanjemu posestvu Filippin na korist Zjed. državam proti plačanju dvajset milijonov dolarjev.
Mir je sklenjen : zmagovalcu pripada plen.
Toda: Vojna je mrtva, živela vojna !
Jedna vojska je končana, ali pro-uzročila je drugo vojno.
bojevanj v Manili, da s tem napravljeni em vtisu omahujoče v senatu pridobe na svojo stran, in tako za veprejem pogodbe še manjkujoče glasove za potrebno večino. Seveda bi bilo težko naravnost izvršeni vpliv v tem pogledu dokazati. Ves tek stvari v Manili se je kaj dobro pogodil za zagovornike nasilne politike v Washington!!, skoraj bi rekli, da jim ni potreba srečo prav nič popraviti. Mi smo mnenja, da so gospodje v Washingtonu bili oni, kteri so po svojem orodju v Manili prouzročili spopad s Filipiuci. Dosedanja poročila od tam se že glede početka in uzrokov bitke dokaj križajo in menjajo. Kaj lahko se pa nekega dne pokaže, ko dobimo natančneja poročila, da so bili Amerikanci napadniki, ne pa Filipinci.
Z sedaj sklenjeno mirovno pogodbo stopijo Zjed, države na i svetovne politike. Našle imel pa čutiti kdo drugi ne narod!
Razne vesti.
Gonldi potrebujejo novce.
Newyorska bogata in lep dobiček donašajoča nadcestna železnica, ktero kontrolirajo Gouldi, Russell Sage in ^uaki stokratni milijonarji, namerava služabnikom, kteri dobivajo po S2 na dan zaslužek odtrgati za 50 centov na dan. Mnogo pobiralcev tiketov so odpravili in postali po dolgoletnej službi brpz posla, ker gospodi milijonarji hranijo, da sami več spravijo, uvedli so napravo, ktera kaže koliko ljudi gre na vlak na kakej postaji. Uvedli bodo tudi električne motorje in bodo na ta način prihranili milijon dolarjev ua leto.
Pri strežajili hočejo štediti.
Iz hotela Waldorf-Astoria v New ^ orku, k jer stanujejo milijonarji in kjer jeden „beefsteak" stane 82, so odpustili 16 strežajev, da bodo nastanili cenejše ljudi od $20 do 825 na mesec. Odpuščenim so naznanili, da jim bodo zmanjšali plačo, toda ti so se pripravljali na štrajk. Poslali so v tej zadevi odbor k višjemu strežaju in zvedeli, da so vsi odpuščeni.
V voz« ustrelil.
V nekem z ljudmi napolnjenem vozu Lexingtou Ave. poulične želez-uice v New Yorku je dr. Thom. Wildes dne 3. febrnvarja ustrelil Hugo Wolfe rta, nemškega kuharja iu kakor pravijo hudo ranil. Streljanje seje pripetilo med prepirom, kteri je nastal radi tega, kpr WoI-fert ni hotel prepustiti svojega sedeža nekej mladi ženski, da je morala stati. Wolfert je sedel |jlizu izhoda, imel poleg S'-'be nekaj zavojev in dremal. Zdravnik, kteri je sedel njemu T-aspr^ti, ga je vprašal
Med tem ko pada zastor po poslednjem dejanju špansko-ameriške vojne drame, se že zopet vzdiguje
j	j. ,	. , ^ J	otrvuri njem u i-uburou, ga je vprašal
da ponudi svetu pogled na novo , - ' - .. . % . ' * J K
1 °	zakaj stoječi ženski ne prepusti se-
voino pozonsče.	_, . , .	. 1 k^1-1
i .	...	. ,	deža, a kuhar mu je odvrnol, da
Špansko ameriška vojna je kon-	- -	,, v T
,	.	j j *	mu to ni me mar. „Pa vsaj zavoj*
čana, vojua Zjed. držav proti pre-	A , . ...	, J
. , - t,- - i -u . l	.	d0'1 denite \ je menil zdravnik,
hivalci Filippmskih otokov se ie	-r j ♦ j *	,
pričela	j Toda tudi tega Wolfert ni hotel
„ "... . ,,	. .	storiti. Zdravnik je posta! zelo raz-
Poročila iz Manile slikajo priče-	.	. J f
. , - . , , , , . , . .	burjen. ,,Sram \ as bodi " je za-
tek vojne tako kakor bi bili Amen-	, ,	. u	...
■	„ . --	, . ...	kričal proti kuharju, sk« čil po kon-
kanci napadeni m so se le branili -	^
X - u-1 * J-1_ - « ,	cu in mu petil s prestjo. Wolfert Mogoče je bilo pa tudi kaj drugače. .
XT T	- - j	.	je uato pripeljal zdravniku tako
Nase mnenje ]e, da se je tu zopet * - j	-	,
. -i	e-A	. i. i , 1	zaušnico, da se mu je polila kri po
pojavila perfidoa politika, ktera	.	„ ..	J 1
je bila zsto Bpleteijn in izVrSena,	^ V T" 1°
da bi narod slepili.	^P' toda	kakor
- -	ji-,..., blisk je dr. \\ lldes poteeuol revol-
Gorej smoze povedali, daje bila •	... . 1	ievoi
mirovna pogodba le z malo glasovi1"" ,n	mojega nasprotnika
veČine sprejeta. Filipinci so zaradi V P Ta se je zgradil na tla, žen dvomljivega zadržanja senata imeli največjo koristi čakati kako se vrši glasovanje v Washingtonu. McKin-ley in njegovi ljudje, kteri so na vse kri pelje pritiskali, da mirovno pogodbo z Španijo izvrše, bo imeli
z i r a n i h ! Kapital znaša 240 milijonov dolarjev. Trusti so za whiskey, slaščice, krste, papir, banane, ploščevino. vozove, stroje itd. Me-rodajni gospodje pa: Carnegie, Rockefeller in drugi. Za današnjo šievilko nam je prostor prepičel in čas prekratek, zato spregovorimo prihodnjič nekaj več o njih.
Zažgala seje.
Ida Schwarzenberg, 51 Jet stara Slab-»umna žena, se je vtorek večer v svojem stanovanju 161 Christopher Str. tako zelo zažgala, da je umrla. Ker je preblizo peči sedela, se je vnela obleka. Prednoje pomoč dospela, je že umrla.
Slaba poročila.
Marto Place iz Brooklyna, ktera je 7. februarja 1898 umorila svojo pastorko Ido, so te dni v ječi Sing Sing obvestili, daje njena prošnja za novo soduijsko obravnavo, odklonjena. Žena je očividuo stavila veliko upanja na vspešuo delovanje ujeuega odvetnika, t.-r pričela hudo jokati, ko jej je ključar* povedal, ako jo governer ne pomilosti, bode morala 20. marca sesti na električni stol. Od leta 1RS7 ni bila v državi New York nobena ženska usmr-tena vsled sodnijske obsodbe.
Zlot-in Hepridneža.
V New Yorku je .James McMahon sprožil na svojo 24 let staro ženo Ano štiri strele in jo hudo ranil. Potem je zločinec skočil skozi okno tretjega nadstropja in se sam usmr-til. Možje bil 28 let star iu imel dobro službo v glavnej pisarni' ,,Western Union Telegraph Co." Dvojica je bila poročena nekaj čez leto in dan in imela jedno dete. Stanovala sta pri materi od žene, pri vdovi Mary Mason po imenu! Kakor Ana MoMahou pravi, je bil ujen mož pijanec in nepoboljšljiv igralec. Odkar je bil oženjen, prinesel je od svoje tedenske plače komaj toliko domov, da je imel za poulično železnico, za življenje ni nikoli nič dal; tašča je morala skrbeti za vse. Zato so bili pa tudi prepiri med zakonskima ua dnevnem redu. McMahon je delal po noči in kakor po navadi tudi ta dan prišel oli 5 uri zjutraj domov in se takoj vlegel v postelj. Ko je opo-ludne vstal, ga je žena vprašala, ako bi jej ne mogel dati kaj denarja, kterega nujno potrebuje, kajti ni j j moč prestajati, da bi ju mati živela. ,,.Jaz ne morem, ker nimam nič-', je kričal mož. Žena ga je radi razuzdanega življenja hudo oštevala. „Tako ne inore iti več dalje'*, je rekla žena, ,,tvoja dolžnost je mene iu otr.jka preživeli, ako pa nočeš, bodem šla dela iskat*'. James Mason, brat mlade žene je bil
Naše pivo.
je poskušeuo od največje pivovarske akademije v deželi. Mi vemo kako se ima variti. Zato je
SUPERIOR STOCK
PIVO najboljša pijača.
ske so zaguale grozen krik, voz so UBtavili in zdravnika zaprli. Dr. Wildes je 59 let star, Wolfert pa 42, oženjen in ima petero otrok.
Le tako naprej.
Nečuveno je pač: Petnajst
Prodaja se povsodi.
B0SC3 BLEffINS CO.,
LASS LINDEN, - - XICH.
- " .......--i
veliko koristna zgodnem vzbruhu truatovjedeu dan organi

Entered as secoud clas matter a 'he New York, N. Y. Poet office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
I ast slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic : Published by
F, SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
»a pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, » „ „ pol leta . . . . „ 3.60,
, „ „ č^trt leta.....1.75.
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki
,,Glae Naroda" izhaja vBako
iu soboto.
edo
tt
»GLAS NARODA
(„ Voice ok the People'4) Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly SH.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 1<> v ratio se plača 30 Centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti s ue 'lat.Huejo
De ar unj se blagovoli poslati po M on v Order.
Pi spremembi kraja naročnikov rroe ;no, da s- nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo '-asi ivmka
l> »pi om in pošiljat vam naredite uas ovom :
„Glas Naroda",
1 >9 Greenwich St. New York City.
v sosedu jej sobi in čui, kako se je pričkala spstra z možem. Naenkrat so se čuli štirje streli, in ko je Mason pri h i tel v sobo našel je sestro ležečo v krvi Impla je tri rane na glavi in jedno na strani, nobena pa ni bila pjs^bno nevarna Po storjenem zločinu je McMahon skočil •kozi okno, cbvisel pa na železnih drogih ogra-e pred hišo. Bil je takoj mrtev in zf-lo razbit. Truplo so hoteli prenesti v hišo, tašča in njen sin pa tega uista dovolila, češ da z mrtvecem noč**t t nič opraviti imeti. „Dovolj mejp že stal denarja, storite s truplom kar hočete", jedjals tašča in zaprla vrata.
Dr. Wildes pod poroštvom.
Dr. Wildesu, kteri je v petek v vozu Lexington Ave. poulične železnice v New Yorku streljal na kuharja Hugo Wolfertaso dovolili da sme biti izven zapira pod S5000 poroštva. Ta prednost mu je bila dovoljena še le potem, ko je dospelo poročilo iz bolnišnice, da se ranjenec boljše počuti.
Skrivnosten dogodek.
George Mayer je bil G. februvarja »večer po telefonu pozvan nemudoma se v Tordhara podati, ker se je tam nekaj pripetilo. VTordhamu je stanujoča 25 let stara svakinja, gospa Test, ktere možje pred šesti mi meseci umrl. Podal se je takoj tja, toda našel hišo zaprto. Ulomii je šiloma v hišo in našel gospo Test v krvi ležati na tleh. V prsih je imela od kroglje prizadeto rauo. Na mizi v bližini je ležal revolver, čegar jeden naboj je bil izpraznjen. Ženo so pripeljali v boluišuico, kjer so zdravniki izrekli, da bode težko okrevala. Najprvo je rzpovedala. da jo le nekdo ustrelil, tak^j nato pa je djala, da se je morda sam« ustrelila. Zahtevala je videti nekega moža Ford po imenu. Zdravniki mislijo, da seje žena bržkone sama ustrelila. Sploh Be sumi, da je bila v družbi kakega moškega, s kteri m se je sprla.
Izvršitev zakona glede desetnrnega dela.
Gospa George Livingston Baker, neka bogata dama v West New Brightonu, S. I., je pričela boj proti 6 ta ton Island Troley družbe, da bi isto prisilila, delavni čas svojih služabnikov ne raztezati več nego na deset ur. Povabila je uradnike jedne Železnice za sredo pred sodnijo kjer se bodo morali zagovarjati, zakaj morajo ljudje pri motorju in ■prevodniki po 15 do 20 ur na dan delati.
Prebrisano sleparstvo.
Garret C. Brokaw je premožen farmer, kteri ima svoje posestvo
blizu Somerville, N. J., ob Watch-ung Ridge. Neko temno in viharno noč pred par tedni je potrkal nekdo na hišna vrata in ko odpre, vidi mlado, lepo, fino oblečeno damo pred seboj. Navedla je njeno ime gospodičina Leona Demmar iz New Yorka in pripovedovala, daje na napačnej železnični postaji izstopila, poleg tega pa še pot zgrešila. Namenila Be je v 16 milj oddaljeni Flemington in prosila prenočišča. Pogled zale gospodičine je močno vpljival na farmerjevo srce in z veseljem jo je Bprejel pod streho. Obnašala se je kakor daiqa iz line družbe. Leva roka jej manjkala. Kakor je pripovedovala so jej isto vsled nesreče na železnici pri rami odrezali. Nesreča se je pripetila na Philadelphia in Reading železnici in v pravdi kakor je pripovedovala, jej jesodnijapr -sodila $25.000 odškodnine. To svo-to ima izplačati železnični agent njenemu odvetniku v Flemingtonu.
Brokawa družina je bila vsa zamaknjena v ptujko in jo prosila naj vsaj teden duij pri njih ostane. Ta s* je sicer branila, a vendarle ponudbo smehlja je Bprejel a. Tisti dan ko je imela prejeti njen denar, je lirokaw peljal zalo ptujko z najboljšimi konji v Flemington. Pred pisarno couty klerka je izstopila, kjer se je hotela suiti z njenim od-vetuikom in železničuim agentom, kakor popreje povedano. Brokaw
je	iti v poslopje in se po-
tem Offpeljnl v hotel, kjer bi imela uro kasneje skupaj obedovati. Toda zaman je čakal. Več ur je iskal lepo ptujko po mestu, povpraševal po vseh železnični h postajah, toda najti ni mogel uajmanšjega sledu po njej. Konečno je v pisarni odvetnika zvedel, da ga je vodila za uos. Sedaj še le so se Brokawu odprle oči. Kar se le konji dirjati zamogli, je hitel domu, preštel gotovino in pregledal vrednostne stvari. Ko je preračunal B^ojo škodo, položil je soprogi nujno na srce, v bodoče nobenega ptujca več prenočiti, ako bi mu tudi manjkali obe roki. Kakor pravijo je Brokawa Skoda velika, toda on sam noče o tf*ra nič go\oriti, kjer je nedavno ?asmeh >val soseda, kteri je šel sleparjem s kosi zlata na lim.
Sedaj pa se je v Somerville raznesla vest, da so v Westchesteru, Pa , zaprli sleparico, ktera po popisu ni druga, nego naša brhka znanka, enoročna Leona Demmar. Prijeli so jo radi tega, ker je v Bristolu in Washingtonuu okradla več ljudi, kterih zaupanje si je znala pridobiti z ginljivo pripovedko o nesreči na železnici, zgubljenej roki in mnogo tisoč dolarjev od-škodni ne.
Tekmovanje t m sta za žeblje.
Philadelphia, Pa., 4. feb. Danes zjutraj je bila inkorporirana v Trentonu Merchants Wire & Mail Co. Tvrdka je tukajšnje podjetje z 8500.000 delniškega kapitala, kte-rega je 8200.000 vplačanega. Zadruga dela večinoma za take tvrdke, ktere so glede svojih zalog odvisne od „\Vire <fc Mail" trusta. Zgradili bodo tovarne tukaj, na zatoku in iztoku in imeli svoje podružne pisarne v New Yorku, Newbourgh, N. Y., Pittsburg, Pa., Baltimore, Cleveland, East St. Louis, Ashland Ky., in Oakland, Cal.
Mož in /ena tekmovalca.
S ha mo k in, Pa., 4. feb. Pri prihodnjih lokalnih volitvah v Snydertownu bode gospa Kline kot predsednica šolskega odseka na čelu demokratski ga tiketa, njen mož pa bode republikanski kandidat za isti urad. Snydertovvn je sicer demokratično mesto, toda izid volitve je še zelo dvomljiv, ker mnogo demokratov neče glasovati za žensko.
Novi slovenski list
izide koncem tega ali prve dni prihodnjega tedna v Clevelandu, O., naslov mu bodo „N a r o d n a beseda". Izhajal bode vsak mesec enkrat in veljal na leto 50 centov. Mi z veseljem pozdravljamo tega sodruga in pravimo po starem reku: Tres faciunt collegium ! Kaj več, kadar ga dobimo v roke.
Zastrupilka obsojena.
Gospa Cordelia Botkin je bila v San Franciscu,. Cal., obsojena v
dosmrtno ječo. Ta ženska je lani baje poslala gospej John P. Dunning v Dover, Del., zastupljene slaščice, po zaužitju teh je gospa J. P. Deane, sestra gospe Dunning umrla. Gospa Batkin zatrjuje, da je nedolžna, toda dokazi so bili zelo tehtni.
Spominek za žrtve na „Maine14.
Washington, 3. febr. Hale, predsednik mornarskega odbora, je ugodno poročaPskupno resolucijo, ktera priporoča postaviti spomenik od granita na mirodvoru Colon v Havani, žrtvam ,,Maine" katastrofe. Kakor pravijo je v to svrho $10.000 že dovoljenih. Resolucija je bila sprejeta. Predsednik je predložil senatu spomenico trgovske zbornice iz New Yorka, ktera priporoča kinalu odobriti mirovno pogodbo.
Yerkes n MeKinley.
W a a h i n g t o n, 4. feb. Charles T. Yerkes, znani magnat pouličnih železnic v Chicagu in Brooklynu, j-baje McKinlevu sporoč;l, da bode imenovanje C. C. Kohissata, okrož nim sodnikom, smatral kot zasobno žaljenje. Dalje Yerkes preti, da bode McKinleya v svojemu glasilu „Interocean" energično napadal.
Mirovna pogodba ratificirana.
Washington, 6. feb. Danes popoludne je bila z Španijo sklenjena mirovna pogo Iba v senatu z 57 glasovi proti 27, toraj več nego dve tretjini večine, ratificirana. Glavna določila odobrene mirovne pogodbe so sledeče :
Španija se odpove višji oblasti in posestvu na Kubi. Ko Španci Kubo ostavijo, bodo Zjed. države otok zasedle in dokler bode to zasedanje trajalo, prevzele vse dolžnosti glede varstva življenja in imetja.
Španija odstopi otok Pcrto Rico v zatočuej Indiji in otok Guam med Ladroni, Zjed. državam.
Španija odstopi Zjed. državam otočje, poznano kot Filipinski otoki. Zjed. države plačajo Španiji v teku treh mesecev svoto 820,000 -000.
Za 10 let naj imajo španske ladi-je in blago pod istimi pogoji uvoz v filipinska pristanišča, kakor ame-rikanska.
Zjed. države bodo po podpisu te pogodbe na lastne stroške pri osvojitvi Manile vjete španske vojake, poslale nazaj na Špansko.
Span-ja bode oprostila vse vojne vjetnike in vse politične vjetnike vsled vstaje na Kubi in Filipinab.
Prebivalcem istih dežel, ktere Španija odstopi, naj bode jamčeno prosto izvrševanje verskih dolžno-stij.
Dvajset milijonov za Španijo.
W a s h i n g t o u, 6. feb Odbor za proračun zbornice je sestavil danes civilni proračun za leto, ktero se zaključi 30. junija 1900. V današnji seji bo dodejali naslednji odstavek • Za izvršitev pri 10. dec. 1898 v Parizu sklenjenemu miru, sprejetih dolžnostij, je potrebna svota 20 milijonov dolarjev, ktera mora biti takoj po ratifikaciji pogodbe na razpolago. Pol^g te svotn zahteva proračun 842,927.301, toraj 5,941.-111 manj nego kredit tekočega leta.
Se več zamorcev v Pani. P a n a, 111., 4. febr, Med štraj-karji vlada veliko razburjenje, ker dohaja vedno več zamorcev. Kapitan Coudi se je danes posvetoval z glavnim pribočnikom in posiužil se bode izvanrednih naredb, da s« ohrani mir. Ako Be bodo zamorci še nekaj časa na sedajui način po-množevali, bodo kmalu številnejši nego belopoltni delavci.
Umor v nedeljski soli.
Biddenden, Ky., 6. febr. Gospica Berta Peterson, pastorjeva hči je včeraj v cerkvi med nedeljsko šolo ustrelila učitelja John \Vib-leya. Pred šolo je bila služba božja pri kteri je goapica Peterson igrala na orgij«- in prejela obhajilo. Kakor se čuje je učitelj skazoval deklici ljubeznivosti, poslednji čas pa sta se bila nekaj sprla.
Pivovarniški delavci zmagali.
St. L o u i b, 4. feb. Prepir med pivovarniškimi delavci in ljudmi angleškega pivovarnifikega sindika ta se je pri nekem shodu končal,
ker bo poslednji odnehali. Poslovodji niso hoteli prip znati p'»tre-dovanja Unije pri jemanju ljudji v delo, zato so k Uniji spadajoči pričeli štrajk in napovedeli ^boycott". Delavci so pri štrajku p l^g zgubljene plače doložili $24.000, pa tudi pivovarnarji so vsled „boycotta" mnogo zgubili.
Zaljubljenega ustrelila.
Parkersburg, W. Ya., 3. feb. Henry Deffibaugh, .se mlad in ne dolgo časa oženjen mož, čegar soproga se hoče od njega ločiti in je tudi že vložila dotično tožbo, je že dalj časa nadlegoval Emo Bowen iz Sister6ville z svojim ljubkovanjem. Včeraj večer ga je Bowen zapodila iz njene hiše iu ko jo je danes zjutraj hotel na cesti objeti, pognala mu je štiri kroglje v telo, ktere so prouzročile takojšnjo smrt-
Skaljena kupčija.
B i s m a r c k, N. D., 5. febr. Cvetoča obrt države, kt^ra je dajala odvetnikom, posestnikom hotelov in drugim, milijondolarjevdobička, brez velikega truda in dela, je uničena. North Dakota, kamor so romali vsi listi, kteri v zakonu niso našli pričakovane sreče in se hoteli znebiti zakonskih spon, je prenehala biti tista država, kjer se je brez ovir lahko dosegla ločitev. Dne 1. julija namreč stopi v veljavo zakon, kteri določuje, da more do tična osobo stanovati najmanj leto dni v državi, predno se zamore njen zakon ločiti.
Zakon, kt^ri je zakonsko ločitev tako zelo olajševal, obstoji ž« dvajset let v državi. T-»da še le v poslednjih petih letih so se zakonske ločitve strank iz druzih držav tako ogromno pomnožile- Poprtje namreč s) vse nezadovolj ue dvojice, ktere so želele se znebiti zakonskega jarma, potovale v South Da-koto. Se le p »tem, ko so tam ločitev obtežili, v North Dakoti pa zakon ostal nespremenjen, stopila je severna država na mesto njeuejužne sestre. Prekanjeni odvetniki so seveda kmalu spoznali, da v takih dogodbah tiči mnogo denarja. Sklenili so pogodbe z odvetniki v New Yorku in druzih iztočnih mestih, kteri so jim oskrbovali statike, dobiček pa so medsebojno delili. To 4eveda ui bilo za siromašne ljudi; najcenpjSe stranke so plačate ne manj nego $500 do Š1000, v pO/-■ntmeznih slučajih pa so plačale do 85000 samo odvetnikom. Kupčija je cvetela kakor nikdar popreje. Katoliški škof v Targo, v nekem malem mestu z 10.(XX) prebivalci je konstatoval, da je bilo tam v j^dnem samen letu 125 parov ločenih ; seveda večinoma prišli tja izven države. Postavodajalatvo je 9edaj temu storila kon^c, ker je v tem zasedanju sprejelo zakon, kte'i določa, da tiste dvojice, kt re ž<- e biti ločene, morajo popreje jedno leto bivati v državi.
Nesieea lia železnici
Little It o c k, Ark., 7. febr. Pri Pollock, na Central črti St. Louis, Iron Mountain in Southern železnici sta danes trčila osobni in tovorni vlak. Vodja in kurilecto-vornpga vlaka sta bila usmrtena, istotako dva služabnika osobnega vlaka, tretji je pa htiJo poškodovan. Potnikom se ni nič hudega zgodilo.
Painik na podmorskih skalah.
Key West, 3. feb. Avstrijski parnik ,,Huron", naložen z bombažem in železom iz New Orleansa namenjen v nek ruski pristan, je za-vozil na podmorsko skalo. Posrečilo seje ladijo zopet splaviti ia stran zvleči.
Strajk seje razširil.
Colo n, 4. feb. Delavci pri ba-uanah v B »ca del Tora so se pridružili štrajku, ker jim zahtevano zvišauje plače uiso hoteli dovoliti. V Paur.mi štrajk še vedno traja vsled česar je promet naže'ezuicah močno oviran. Britiški konzul je od glavnega kapitana zahteval, da odpošlje vojno ladijo v Colon, češ da je življenje in imetje ptujcev vsled štrajka v nevarnosti.
Evropejske in drnge vesti.
Atene, 3. feb. Iz Pa trasa se brzojavlja, da je C. Y. Iugate,
vsled stekline umrl. Pred kakimi osmimi tedni ga je ugriznil stekel pes, toda mož tega dogodka ni nikomur povedal in turi i ne zdravnika vprašal za svet. ( London, 4. feb. Kakor se „ Central News" preko Bruselj a iz Kongo države poroča, je major Lothaire z veliko zgubo pognal nazaj Mongalla kanibale, kteri se nedavno štiri Belgijce pobili iu pojedli,
Dunaj, 4. feb. Poročila iz Turčije pravijo, da sultan v Macedo-
niji oborožuje, in da so mu pover-jenci Albnnov obljubili pri udušitvi rnacedouske vstaje pomagati. Razmere so godne za opetovanje armenskega klanja. Ako M«oedonci ostanejo pri tem, da uresničijo svoje žuganje, potem upajo Albanci najti priliko, prekoračiti mejo in po navadi z ropom in moritvijo opu-stošiti deželo.
C a r i g r a d, 4. feb. Sultan je vznemirjeni zaradi anglo-egipčanske Sudanske konvencije; nedavno je poučil turškega poslanca v Londo-iu, da se poganja z lord Salisbur-jem glede obnovitve turških pravic v Egiptu. Salisbury je poslancu na to odgovoril, da sedaj ni ugoden čas za taka urejevanja.
Budimpešta, 4. feb. Na posestvih bojara Milozoviča, strica srbskega bivšega kralja Milana v Krajova v Rumuniji so se spuntali kmetje, ker so hoteli vpeljati pre-■ irugačeno najemščiuo. Poslali so vojake nad puutarje, toda kmetje so napad odbili.
M a d r i d, 4. feb. Canalejas je obelodanil načrt kako bi Španija z letnim plačilom 352, t >00.000 pe-•jet v 99 letih zamogla svoje dolgove poplačati. Pravijo, da bode □ ajbrže Sagasta poklical Canal^ja-sa, kteri je bil že popreje tinančui minister, v svoj kabinet.
Dunaj, 4. feb. Ogrska vlada je sestavila svoje pogoje za sporaz umljenje z opozicijo, toda ta pravi, da niso za vsprejeui. ,,Pesti Napli", glasilo vlade pravi, ako opozicija teh pogojev tie sprejme, bodo obravnave pretrgali in najbrže poslansko zbornico razpustili iifnove volitve razpisali.
Madrid, 4. feb. Sovet kabineta je danes sklenol, ustanovna poroštva, ktera so pri vzbruhu vojske ustavili, zopet vpeljati. Cortes bodo 20. februvarja poklicali, da odobrč mirovno pogodbo. Kakor pravijo, bode takrat Sagasta odstopil in Siivelu, svojemu nasledniku prepustil proBtor.
Dvorni škandali v Evropi.
London, 4. feb. Prebivališče princezinje Luize Sasko-Koburške je še skrivnost in uamigleji trdijo, da je s to zadevo v zvezi kak škandal. Senzacijonalna poročila so razglasili najprvo pariški časopisi. „Matiu" trdi, da imajo princezinj
toda nema povoda ga ovaditi. Odvetniki, kteri ga iščejo, mislijo, da e kje na Angleškem.
L o n d o n, 6. febr. Argentinski finančni možje v Buenos Aires so dol,i 1 i poročilo, daje vlada Bklenola z Rodi ?ehild-Morgan sindikatom posojilo 6 milijonov dolarjev, ktero posojilo je zagotovljeno po dohodkih od opojnih pijač.
Berlin, 6. febr. Danes je umrl v Skiren na Pruskem v 68. letu grof Leo Caprivi, general pešcev in drugi kanclar nemške države. Rojen bil dne 24. febr. 1831 v Charlotten-burg kot sin višjega pruskega uradnika. V vojni je služil iu se odlikoval v vojnah leta 1864, in 1866, leta 1-70 je za povedal pri Metzu 13. diviziji. Leta 1883 je postal načelnik admiralitete in prevzel zapoved uištvo 10. armadnega kora. Ko je Bismark leta 1889 stopil raz prizorišča, je Caprivi zavzel njegovo mesto, ali nasprotstvo agrarcev mu je stališče spodbilo. Caprivi je dalj časa bolehal vsled srčne hibe, toda ležal je samo tri dni.
Nedolžen obešen.
Dunaj, 6. febr. Kriminalna zgodovina ae je zopet pomnožila za justični umor. Delavec Frank Won-draček, blizo Korneuburga na Nižje Avstrijskem doma, je bil pred več leti zaradi umora k smrti obso-jeu iu tudi obešen, sedaj se je pa pokazalo, daje bil nedolžen. Oče male Katarine Pomperl je na smrtnej poBtelji izpovedal, da je on umoril po njem zapeljano deklo Woburka in svoje lastno dete, in poslednje zato, da ne bi zoper njega pričalo.
tamošnji amerikanski podkonzul vi, da vč kje se nahaja njen mož,
Ob zelezničnej progi.
italijanščine.)
Podnebje je bilo temno. Hkrati so se na zapadnem u^bu razdelili oblaki, solnčui žarki so posijali na zemljo in drevje, raz ktero so se de utriujale kapljice dežja, ropotaje je prihajaj vlak, kojega lokomotiva se tudi še ni oprostila svežih dežnih kapljic, iz dimnika pak se vzdigo-val gost, črn dim, kteri pa je obdajal mimo drdrajoče vozove.
Pred svojo hišico je stal Giorgijo, železniški paznik, obraz njegov je bil zel., bled, toda stal je kokor po navadi
se zvito zastavico v desnici, z levico pa je salutiral prav po vojaško.
Med tem ko je vlak mimo drdral, se mu je v duhu prikazala brzo minljiva slika: skozi malo okno je kukala rumenovlaaa glavica dečka ; videl je dvoje rudečih lic, pogled in nasmeh. To je bila prikazen le za trenotek, ali kako bi rad sedaj videl svojega Berto zopet zdravega v nekej blaznici zaprto in tam ž njo f in smejočega kakor je bil še pred grdo ravnajo. Iz Bruselja se je to dvema mesecema predno ga je napadla za vratna močvirska mrzlica, malerija, ktera se je vgnjezdila v njegovo mlado, nežno telo. Pa
zniku seje dozdevala ta prikazen, kakor da bi pomenila veselo obljubo Boga, ktero mu je poslal. Ta močni mož, da celo orjak, kteri se ni bal nikake stvari, je ostal zvest svojej veri od mladosti. Vedno je rad molil; kot otrok v vaškej cerkvi, kot vojak pa v stražnej hiši; ako ga je nadlegoval domobol in ga misli na mater užalostile, je molil, ko mu je smrt ugrabila ženo v tej hišici in moli tudi sedaj ob postelji svojega sinka, ako se ta v bolečinah obrača proti očetu, ga z motnim očesom ogleduje in stokajoče vpraša: ,,Oče, ali bodem kedaj okreval?"
. Šibko dete in trdna vera moža je razveseljevalo starega župnika bližnje župnije in globoko gauolo še mladega zdravnika. Oba sta večkrat prišla v stražnico in po njih obisku je čutil Giorgo tako nepopisno olajšano srce, ktero vzbuja vsako mora-lično podporo stiskani h.
Ali ravno danes je kazal obraz zdravnika neko resnobo, ko je >elo pazljivo preiskal malega bolnika; njegov resen pogled se je uprl v žalostne oči župnika, oba sta Giorgio tolažila in ga spodbujala, opominjala sta ga, da naj paxi in pri najmanjšem inamenjuglabosti^oba pokliče k bolnika. Ni sicer še nevar-
zauikalo in trdil", da ne vedo, kje je princezinja. Kralj Leopold, njen oče tudi pravi, da ne ve, kje da biva toda sumijo, da je nekje v Zjed. državah.
Kakor znano se je knežna dvojica Filip Sasko-Koburški in Luiza njegova sf»stričiua in hči kralja Belgijskega škandalozno obnašala. Princ je baje svojo soprogo že pri ženitovauju 1. 1875 pretepal. Leta 1897 je kueginja ušla z avstrijskim uadporočnikom Matačič-Keglevi-čem, kteri se je s princem Filipom dvobojeval in bil potem 1. 1898 radi ponarejenja od vojnega sodišča obsojan v petletni zapor. Ko seje zvedel škandal, je baje kralj Leopold poplačal vse dolgove svoje hčere in isto skušal sprijaznit' z soprogom. Ker je potem zgiuil, nekteri trdijo, da je v blaznici drugi pa, da biVfc v Zjed. državah. Kraljeva družina pravi, da kadar se suče govor o princezinji, da je hudo bolna. Knez Lmlvik Karol Loweustein-Wertheim je na skrivnosten način izgiuol. Meseca oktobra je bil s princom VValeškim goBt vojvode Portlauskega na opatiji Walbeck in od tistega časa je zgi-nol. Neka londonska odvetniška tvrdka ga op »minja, naj naznani svoj uaslov, ker ima ž njim važne zadeve poravnati. Njegova Bopro-ga, hči earla MaxboroSkega pa pra
• Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik : Jožef Aon ič, Box 266 ; Podpredsednik : Georg Kotce ;
I.	tajnik : Ivan Govže, Box 105;
II.	,, Štefan Banovec ; Btagaj.: Matija Agnič, Bcx 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Prkšikn, Box 286; Josip Mantel;
vni stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn.
Zdravnik sam mu je to svetoval.
Ako se ne preseli z otrokom in ne pride pod bolj zdravo podnebje, ne bode mogel pomagati.
Giorgio je naprosil zdravnika, da mu je sestavil prošnjo za premeste-nje, kar je dobri mož tudi takoj storil, in temu sestavku še lastno izjavo pridejal. Prošnje je izročil načelniku oddelka in zelo zaupljivo je pričakoval čuvaj odgovora; dozdevalo se mu je, da moaa dospeti vsak trenotek.
Ubogi Giorgio! Gotovo ni vedel kako postopajo urrdniki. Dobri mož ni niti slutil, kake komedije tam delajo, skoz koliko rok mora Novo društvo sv. Cirila in Meto- j romati tak spis. Kaj labko je pri da št«>v. 9, na Calumetu, Mich .želi t , moffQČP da med uradniki le pristopiti v Jugoslov. Kat. Jedncto. mogoče, aa Je me<1 ™nil£1 le Člani so: Gerzin Anton, Jerman Jedua osoba, ktera dela le kakor Jane«, Kobe Matija, Križar Janez, j stroj, in pri na jmanjšem motenju
Laknar Štefan, Maurin Petj^r, Šta jer Janez, Sprajcar Jakob, Sprajcar Janez, R. Stukel Janez, Sunich Mihael, Sunich Janez, Sunich Matija.
Društvošteje 13 udov, v Jugoslov. Kat. Jednoto je bilo sprejeto I. februarja 189 ».
Od društva sv. Barbare štev. 7, Thomas West Virginija so odstopi-,, ,	... ...
ii: Bulič Štefan, Bulič Pavi, Jenše kakor hltro b,JeZlhl' Alojzij, Kresal Anton. Zločen je: Pregel Vincenc. Društvo šteje 10 udov. Ivan Govže, I. tajnik.
zapiše opazko,„za sedaj nemogoče", in njegov Berto lahko stokrat umrje, predno rešijo prošnjo. Seveda o tem ni vrav nič vedel Giorgio.
Na večer se je položaj dečka shujšal, njegovo čelo je bilo zelo vroče, in na belih temenih je lahko videl
Glasilo: „GLAS NARODA'
noati, zato naj s** le potolaži; toda pri vseh l>ol*>znih se pojavijo mnogokrat čudni, nepričakovani preobrati in zato je vedno dobro paziti na te spremembe shujšanja, da se vs«m hudim nasledkom v okom pride.
Odkritosrčno rečeno Giorgio ni razumel smisla t^h besedi ; ali do- ' ujegove oči v njega obličje, z ljubez-zievalo hh mu je, da ta dva moža, Qij° SlX je premotrival in prosil: ktnra veliko več razumeta od te	Berto, prosim to, saj veš, da
stvari in zamoreta tudi človeka od je moje življenje odvisno od tvojega, /-notraj pregledati nemata upanja, saj veš> da l,rez tebe nemorem ži-
Giorgio je čutil kakor bi se mu prsn stiskala in bi ga hotelo udu-šiti. Kako rad bi žrtvoval svoje življenje, da bi pomiril hudo mrzlico, ali ni mogel druzega storiti nego po zdravniku predpisanej uri dati kininov prašek. Z raznimi pogovori in obljubami o lepej bodočnosti je nameraval malega bolnika razvedriti.
Kakor hitro pa je videl iz utrujenih oči svojega sina slabotni ii8-smeh, je takoj obmolknil, ter stal kakor okamnel, željno so se vpirale
Potres v Ljubljani. Dne 17. jan. ob 9. uri in tri četrt je bil v Ljubljani nje okolici precej močan potres. V gledališču, kjer je bila predstava, je skraja nastala panika. Vendar se je občinstvo pomirilo kmalo in veči del obiskovalcev je ostal v gledališču do zvršetka predstave. Potres so občutili tudi Šiški, St. Vidu, v Smartnem pod Šmarno goro, v Domžalah, na Grosupljem in na Igu. Škode ni pro-
veročil nikake.
* * *
Dolenjske želežnice. V mesecu decembru pr. 1. bil je to vorni kot osobui promet dokaj ugo-de n. Poleg kočevskega rujavega premoga izve z lo se je tudi mnogo lesa (drv in tesanih hlodov ter desk), a tudi živine — govedi in
prašičev — seje obilo odpeljalo. * * *
Kresnica po zemi! 16. jan. ob 6. uri zvečer je ujel v Pru-lah v Ljubljani posestnik hiše št. 8 živo, svetečo kresnico ter je poslal uredništvo „Slov. Nar.". Da lov£ ljudje koncem prosenca kresnice, je nekaj izrednega.
pahnjena, varno zaklenjena in za-pečatena. toda ključev nima -lastnik.
da otrok okreva.
Nepopisen nemir se ga je sedaj polotil, ljubezen in skrit za njemu najljubše bitje, sta ga tako uadlego-gaia, da je po več ur sedel ob postelji sinka in ga boječe popraševal kako se počuti,^er je njemu in sam sebi prigovarjal, da mrzlica ni hujša, zelo žal mu je bilo, daje od časa do časa moral sobo ostaviti, da je bil na prostoru, ko so vlaki mimo vozili, ali pa ko je nadzoroval progo
veti!"
(Dalje prihod«^.)
Drobnosti.
Z ,,La Champagne", par-nikom francoske družbe iz Havre je dospelo v ponedeljek 34 Slovencev in Slovenk, odpotovali so večinoma v Tower, Minn., in Cleveland, O. ; vsi ti so prišli sem s po-
Sedaj je čakal, da bi vlak mimo sredovanjem našega zastopnika g. odišel.	i Romelna, v Baselnu, y Švici in
Komaj je mimo odrdral poslednji bili zadovoljni z vsem. Došlo je voz, se je brzo obrne.	pa tudi nekaj rojakov čez Udine,
Vrata hišice so stala odprta, v ^z Italijansko, ali ti so se z^lo odzadju temne sobe, v kterej je bi-! pritožili o vožnji in čudnem posto-lo le slabo pohištvo, zagledal je na PanJu I nekaj rojakov je šlo v X11i-nizkf-j posteljici glavo svojega ljub- uo*s iz New Yorka so se morali ljnnca, ktera je izpod odeje kukalajj zopet voziti s takoimenovano Old Njeno čelo jp bilo bledo, lice vsled Dominion črto, to je po morju do vročine rudeoe, oči pa bile zelo ' Norfolka, Ya., kar je zelo nepri-žar<>če.	jetno, ako se č'ovek že S—9 dni
Železniški paznik je vstopil, del voz^ P° naorju, da more zopet na svojo čepico in zastavo v pletenico, parnik; hudo so kritikovali to, ali vsedel se na rob postelje in je než- pomagati ni bilo, ker to so naredili no božal rmnenolase kodre dečka, i t a 1 i j a 11 s k i agentje. Jednega „Kakotije?" vprašal gaje. teh Slovencev prišedši h čez Italijo Mali se je smijal, in namesto, !so tuc*i osleparili menjujoč mu
da bi odgovoril je rekel žalostno: ,, Ravno pred uhodom si stal, nisem mogel nič videti."
Ta otroška tožba je zabolela starega.
..Oh, vlaka?" je jedjal. „Nisem navlašč storil I*4
„Jeli bil dolg?"
„Da, da," je odgovoril oče, „bilo je kakih petnajst voz."
„Jaz se hočem tudi voziti na vlaku!"
„Da, to se bode tudi zgodilo kadar okrevaš— potem se peljemo daleč v Piemont, prav blizo hribov.. . Le potrpi — da zopet ozdraviš/'
Mali je zelo žalostno gledal.
„Ali bodem res še kedaj zdrav oče?" vprašal je gotovo že stokrat in se z svojimi rokmi oklenol oko-lu očetovega vrata; posiljen na-amehljaj je uhajal raz ustnic kakor bi hotel reči: ,,Saj ne pojde drugače."
„Da gotovo bodeš zopet okreval," odgovoril je ubogi Giorgio, ter je bolno dete stisnil na svoje srce; sdravuik ej rekel, da bodeš zopet ozdravel..."
Toda njegov glas se je tresel; v njem je tičala nepopisna bolest, yedoo bolj je dvomil. Kako bi za-mogel svojim besedam dati prepričevalni naglas, ko ni imel prepričanja.
Pred uekaj dnevi je prosil, da bi iz močvirnega kraja.
avstrijske novce, ter dobil za nje koufederirau stotak,kteri ni vreden pol centa. Vedno pravimo : Svoji k svojim, a žal, da v mnozih slučajih zaman, nasledki so pa potem tako boleči. Amerikanski rojaki, bodite vendar Vi previdni in svetujte ljudem, s kterim si dopisujete kam naj se obrnejo, da jim nepridaniči ne pobero trdo prislu-! žene novce.
* *
*
Na Barju pri Ljubljani začeli bodo baje v kratkem zidati cerkev, za katero je naloženega že več zapuščinskega denarja.
V Cerkljah na Dolenjskem bodo zidali novo cerkev, za katero kmetje, med katerimi je največ siromakov, vendar veliko darujejo. Tako je kmet Andrej Zarn v Vel. Mraševem daroval 1000 goldinarjev^.
* . *
Umrl je dne. 14. jan. v Mekinjah pri Kamniku 781etni posest^ nik g. Alojzij Praschniker. Rajni si je pridobil s srčno podjetnostjo veliko premoženja, ustanovil si pri Mekinjah tovarno za cement, bil lastnik dvojnih toplic, in sicer onih v Mediji pri Zagorju in v Kamniku. Dasi rodom Slovenec, hodil je v narodnostnem oziru tista pota, kakor žal večina imovitih Slovencev. Vendar je bil dobrega area in darežljivih rok. N. p m. p.
M a j n i k o v i hrošči v j a-n u v a r j u. G. Viktor Dolenc, hotelier v Vipavi, je v Ljubljano poslal dne 21. januvarja, v Vipavi vjetih, popolnoma razvitih majni-
kovih hroščev.
* * *
P r a z 11 o v e r s t v o. 16. jan. zvečer so ,,šac" kopali pri križu na cesti proti Spodnjemu Rožniku pri Ljubljanu. Na lici mesta našli so jeduo lopato in zlomljeno krampo-vo toporišče, kateri corpus delicti so začasno spravili pri g. Lasniku. Ali so „šac" vzdignil ali ne, ni znano ; gotovo je kateri uzmed udelež-nikovkopačev izpregovoril — in potem z Bogom ,,šac", hajd nazaj
v globočino zemlje.
* * *
Zanimiv slučaj. Pri posestniku Fran ju Verhovcu po domače pri Tuminu št. 45 v Mostah so našli kokoš, ki je bila zametena v steljo v kravjem hlevu od S. dec. 1S98. do 16. jan. Ko so steljo proč pograbili, je zletela kokoš izpod steljo, pod katero je bila zametena celih 38 dnij. Bila je ta čas brez jedi in brez vode, a je vendar popolnoma krepka.
* * *
Tatvina. V noči od 10. na 11. jan. prišli so neznani tatovi v pro-dajalnico g. Fr. Šlibarja v Selcih, ulomili v pisalno mizo in iz nje ukradli drobiža okoli 200 do 250 gold, in sicer tolarjev, kron iu drobiža po 20 in 10 vinarjev. Vzeli so tudi nekaj starega denarja, tolarjev po 2 gld., križevcev itd., več starih „cvancgarc" in jedeu c. kr. cekin za 5 gold. Po načinu tatvine so morali biti tatovi stari rafinirani
lopovi — ne domačini.
* * *
Požar. V Lupinici poleg Šmart-na pri Litiji je v noči od 16. na 17. jan. zgorel znani Pilarjev mlin. Doslej se še ne ve, kako je ogenj nastal.
Koroške novice. Med Celovcem in Beljakom napravijo letos telefonsko zvezo. —Dopolnilna volitev za velikoposest mesto S. Rai-nerja, ki je odklonil svoj deželno-zborski mandat, bode dne 18. febr. — V Celovcu se je obesil dne 5. jan. hišni posestnik I. Porta. — V Mlinskem grabnu pri Velikovcu so dne 9. jauuvarja našli 331etnega Franca Krala zmrznjenega. — V Malem Št. Vidu so dozidali šolo. Zgrajena je s pomočjo nemškega „schulvpreina£t. — V Gosinji vesi pri Važenbergu je pogorela hiša s skednjem posestniku p. d. Krhartu. Skoda je velika. Posestnik je bil zavarovan za 5000 gld. — Na Koroškem je 32 odvetnikov, od teh jih je 15 v Celovcu. — Sola v Petrinju je razširjena v štirirazredno, v Št. Juriju in Porečah v trirazredno, v St. Jakobu ob cesti in v Selah pa v dvorazredno.
Kje je?
JANEZ BUDAR, doma iz Podtur-na pri Novem Mestu; v Ameriki je bil pri vojakih v 49. polku, v mestu Jaksonville, Flor. Meseca avgusta 1898. je bil še tam, a potem sem čitala v nekem časniku, da je bil v Earville bolan, sedaj ne vem kje je. Rojake prosim, ako kaj vedo kje je, da bi mi blagovoli naznaniti: Jožefa B u d a r, Podturn, pošta Toplice, Kranjsko, Avstrija.
KOLEDAR za leto 1899 imajo na prodaj gg. ;
V	Clevelandu, O. : Jakob Vidmar, Grocer, 1186 St. Clair Str.
A' Calumetu, Mich.: Grnhekin Sunich, Cor. 7th & Portland Str. Schneller in Plautz 519 Pine Str. Matija Kobe, 430 7th Str.
V	Jolietu, 111., S. Kukar, 920 N. Chicago Str.
Kjeje?
BOLTEŽ ROM, pred letom je bival v Milwaukee, Wis . 3001 Galena St. Ako kdo rojakov ve za njega, naj blagovoli naznaniti njegov naslov: Johani Rom, Obrh, pošta Toplice, Kranjsko, Avstrija.
Kje je?
JOHN GREGORICH, rodom iz Kaplišč štev. 7, Podzemeljske fare na Dolenjskem, to je oče podpisanega. V Ameriki je že 24 let in zvedel, da ima nekje v Tliinoisu svojo farmo in družino. Njegov sin bi rad zvedel za njegov naslov in prosi rojake v Illinoisu, ako kaj o njem vedo, da bi mu blagovolili nazn ^inti.
Mathias G r e g o r i c h, 139 N. River St., Reading, Pa.
Slovenska babica
v Cleveland O.
Notar -berač. V Gorici je nedavno umrl 80 let stari notar, dr. Fridrik della Bona, jedeu najboljših juristov v deželi. Imel je vedno toliko opravka, da ni nikdar utegnil svojih dolžnikov tirjati. Verjetno je zato, da je ta notar v zadnjih letih živel v največji bedi. tudi pogreb so mu morali plačati j	Krasovic rojena v Graho-
, . . ® A .	: hovem pri Rakeku na Notrauj-
kolegi, kateri so ga vsi jako čislali. :okem, ee priporoča vsem rojaki-
--njam kot skušena babica,, ktera se
je izučila v deželnej porodišnici v Ljubljani, obiskovala praktični iu j teoretični teča j po zimi leta 1885 do 1886, ter prebila strogo pre-skušujo leta 1886. Službovala sem I več let v Logaškem in Ložkem okraju ; v Ameriko sem prišla še le pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se priporočam slovenskim ženam tem potom, obetujoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče me lahko vsako uro. Moje stanovanje: 938 St Clair Str., Cleveland, 0.	1. nic.)
Francoska parobrodna družba
Compagnie Generale Transatlantic.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto i ob 10. uri dopoludue iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton
; Strmet:
i
La Champagne La Bretagne La Touraine La Normaudie La Champagne La Bretague La Touraine La Normaudie La Champagne La Bretague La Touraine La Gasgogne
Prvi razred Ijajo $65 in višje.
Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.
11. febr.
18. „ 25. „ 4. 11. „ 18.
25. „ 1. „ 8. „ 15. „
j»	>t
99
kaj i te do Havre ve-
marca.
aprila.
Nepošten blagajničar. Biagajničar zastavljalnice v Piranu, Nikolaj Fragiacomo, je pobegnil, proneverivši znatno svoto denarja. Srečna Italija, zopet dobiš enega patrijota" več!
Va"bilo
na
Velika povod en j. Iz Sig-maringa poročajo dne 15. jan. : Donava je izstopila iz struge. Voda je visoka tako, kakor že ni bila od ieta 1849. Promet na železnici je pretrgan. Po vodenj je napravila veliko škode.
Kje sta ?
mastadno veselico
ktero priredi
društvo „5L0VEN1JA" 7 Clevelandu, 8,
dne 11. februarja 1899
v Union Hali, 1696 St. C laik Str.
Karakteristične maske bodo dobile 6 ali več daril v vrednosti $15.
Čl ani domačih društev z drnštve-uimi znamenji so vstopnine prosti.
Vstopnina za maske in druge 25 centov.
K obilnemu obisku uajuljudueje ™bi	ODBOR.
) 50 centov pri dolarju!
Na prodaj imam trinadstropni
Štajerske novice. Avgust Jesih, korporal pri celjskem bataljonu, doma od Vel. Nedelje, pognal si je dne 16. jan. tri krogle v glavo. Krogle so mu odtrgale ves spodnji del glave, da ga je groza pogledati, vendar je še živ ter tudi pri popolni zavesti, ker so mu možgani nepoškodovani. Basal je puško še znova, a se je onesvestil. Kaj je privedlo nesrečnega mlade-nička k temu činu, se ne v^. Nesrečni je bil pred vojaško dobo nekaj let pomožni učitelj. — Nedavno bo našli tik Savinje zunaj mesta celo opravo vojaka — prostaka. Ker se je istodobno pogrešalo tudi vojaškega krojača Hrvata pri jednej celjskih stotnij, ni bilo težko spraviti ta dva „8lučaja" v zvezo, da se je nezadovoljnež ločil od svoje „uni-forme" ter jo v lastni opravi popihal. — V Hummerjevi hiši na voglu Rotovška ulice vajeni so bili ljudje gledati zadnje mesece kai lepe in dragocene izložbe od najdražje svile do žameta itd. Zavidanja
yredon — po ljudskemu mnenju_
lastnik vsega tega bogatstva je bil nek nemški trgovec Kuttler. Ves ta blišč pa se je to dni nenado-ma — skril. Vrata in okna so za-
__MATIJA LOVŠIN, doma iz Sušja,
•j Ribniškega okraja in MATIJA Jahta za kneza črnogor- DROBNIČ, doma iz Sodražice: oba s k e g a. Kakor poročajo z Cetinja, j sta nekje v Minnesoti. Nju naslov je predsednik francoske republike, raci zvedel: Stefan Nova k.
Faure, podaril črnogorskemu knezu:?08? J?ast	Ave., Cleve
vi 1-1 • j , 1	land, O.	(S. fbr.
ISikolaju lepo izdelano ladijco na	v
par. Le ta je pred kratkim priplu- Polpirajte CARNIOLIA CIGAR
la v Bar. Ladijco so prepeljali v FACTORY 328 E. 70 Str. v New
Rjeko, oziroma na Skadarsko jeze-	kljubu, Ppvišaoju dav-
ro ker io ie vsled niene male ob- 1D- Pod.ra?enJu t?b\ka ostane pri 120 čevljev dolg in 25 širok ; oskrb-ro aer jo je vslecl njene male ob- : p r ej fi Q ] ej ceui Ne daje sicer ijen je z VSO OPRAVO in priprav-
sežnosti možno rabiti samo na kaki več kuponov v škatljo, a vendar	Ijen za poset. Hotel je v Mountain
reki.	kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo	Iron, Minn., na Mesaba Range in
--smodk z 100 smodkami brezplačno.	s<a prodam za polovico cene kar
Grozen umor. Kakor poro- i Prevožuje stroške plačam sam. Bla-	mene stane, ker ostavim Duluth
čajo iz Lvova, je nedavno v Boha- | J^A* .pr0t^	8e Podam v Californijo!
rodycynu pri Tlumaczju poses tu ica
Rakovska polila svojega moža, ko
vega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Štr., ali ,,Glas Narodu11 v New York.
doma iz No-
je spal, s petroljem ter mu potem	___ #
zažgala srajco. Mihael Rakovski	rS JG
je vsled strašnih opeklin umrl.	RUDOLF KOVAČICJ .......
Morilko so že zaprli. Vzrok njene- j	vega Mesta, pred letom je dofieVv
mu činu do sedaj še ni znan.	Ameriko v Pittsburg. Ako kdo ro-
__jakov ve za njegov naslov naj ga
t> 1	blagovoli naznaniti: „Glas Na-
j . i rodu" da je
Poslopje je pripravno za SAIOON in BOARDINGHOUSE in pravi mož bi naredil lepe novce. Za pojasnila se obrni na:
JACOB STUBLER,
217 Superior Str., Duluth, Minn
(8 fb.)
Rad bi bil usmrčen! gradske Novine" poročajo, prišel na ondotno sodišče kmet Aleš Bukovič.ter je izročil pisano prošnjo, da naj ga—ustrelijo. Na sodišču so ga smatrali za blaznika, toda Bukovi« je dejai, da je do cela zdrav, a da je toliko revež, da mora umreti počasne smrti, ako ga neu8trelijo hitro. Bukovičje mislil, da mora Bodišfce vsakogar ustreliti, kdor za to prosi. Sodniki so nabrali za ubogega kmeta večjo svoto ter mu svetovali, naj s smrtjo še malo počaka, ker dobi že kako službo.
Pariška svetovna razstava 1. 1900. Dela za to razstavo se vrše naglo in vztrajno, tako da bo vse pravočasno gotovo. Stroški za razstavna poslopja so proraču-njeni na 38 milijonov, 20 milijonov plača mesto Pariz, država 13 milijonov, 5 milijonov pa plačajo privatuiki, družba in tvornice. Skoro got jvo pa bodo stroški še za par milijonov uarastli kakor je to običajno pri razstavah.
Slovenci! Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co.
m
BO IB S H H S
m m
BI B!
IB
Mestna hranilnica v Novem Mestu
obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca,
PO 4r°|0
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
Denarje lahko vsakdo poš jt- po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. (,,Glas Naroda 4) posreduje tudi za Slovence.
M BI H BI BI BI
m
IB BI BI H BI BI
HBMBMBLSBilf SBIM^IBUBBlCBIBIMBIHBDBBtK



. - .uLisf

Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Free Lance. Obširni spis sprejeli, pride kmalu na vrsto. Pismo v par dnevih, imamo obilo posla^

IGN.
slovenski fotograt
v Calumetu, Mich.
se uljuduo priporoča vsem Slovencem iu bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike: za Bvoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z Blikami, kar je z *lo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolja lici svojo bogato zalogo OKVI RJE V (Frames) za slike od 26 centov naprej.	•
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vafio, ali Vaših ljubih "doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.

________
Kjer bodete cenej a, hitreje in solidno postreženi, tja se obrnite Slovenci! FRANK 8AKSER & CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošilja sa $40.70 ▼ staro domovino 100
fold. Poštarina stane za ali 1000 vedno 20 centov. Pišete lahko po domaČe 1 Denar je v 13 dnevih doma.
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
v k te rem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
Ifcegljisce,
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Sal le, 111.
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se
toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
ABA N JKIA.^
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri uapravlja: pooblastila,(kupne pogodbe, preskrbuje dedfičine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodue črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
I9P-WW
mmmmmmmmmmsmmmmmmmmm wm&Mmm
M	""
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
8A L, OOiV,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil rszno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter prodajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem
ohn Barich,
DOLAR BAY, MICH.
M S
m m m m
M S
m
S3 BI
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
pa 4:0|o
brez odbitja novega reritnega davka.
Denar — tudi amerikanski— se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".
H IB
m
H
m
BI
m m
H IB IB IB IB
THE PRINCE LINE
KMMttXKMKWIiMKBiK S1SSIISI1IM1
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu Id
; nkolici svoj lepo, na novo urejeni
v°9alu °ttawa in Jackson cesti, olliet, III.
kteri sem pridejo priporočam svoj
^saloozi^
400 Kini Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, svfže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam tine SMODKE. Pri meni s** Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam s veleStovanjfin
IGNAC MIKLICH
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni.
To raj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa,,
toči fina v i n a, likerje daje dobre smodke.
Posestnik je avstrijski rodom Čeh. Toči dobro EBER
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz
UšTo \a/ 'Y'o^'kra Greno^ro -i ISFeapol
,, Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince1', »Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
Cene: v Trst $24 50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobč vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY,	/—- NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
Ustanovljena 1884!
THE CARN10LIA CIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine emotke (Cigars) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNTOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu uič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročho vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je:
Josip Losar
v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
JOHN BREDL, prop.
F. A. DUSCHEK
328 K. 70 STB.
SV0 I NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
Se spoštovanjem
Martin Bluth & Co.,	HART . OBER PIVO
SA LOOKER CORNER OTTAWA & JACKSON STR,, JOLLIET, ILL Dobro prenočišče *a potu i te.
in pro-Nemec,

iiirihm nrtifriii
i
HOTEL
Warenberger
J. STREIFF & CO., lastnika
J30 Greenwich Street, New York
(y bližini tiskarne „ttlaa Naroda").
G. MARTINI
na 5- cesti v Red Jacketu, IVLieh.,
je odprl
i
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni.
Prodajamo
parobrodne in železniške listke
p« najnižjih cenah.
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro

"V

▼T


KNAUTH, NAGHOO & KUEHNE
So. 11 William Street
Prodaja in poftilja na vae del* sveta denarne aaki in dalina pitan.
Ispftfllnje in iiterjnj« lapuščine in delgtve.
line, aseaj ice,
NEW YORK, CITY Svoji k svojim! Spretni agrentje se gprejmo proti nerodnim posojeni
HEVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
.IVAN POHEK
So.
m
sedaj nastanjeni zdravnik na
East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor tufli vnanjil boleznij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je iz-
Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo.
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva,} učil iu prejel di-
jelen ali konj, in stane z dobrim, Plonao na slove-
6ih zdravniških vseučiliščih vBe-QM O RH ču, Monakovem, ^ New Yorku,Phi-
in na 15 ka-nuov ,amo $15.00 I je b!l rojeD'v Sal
Na zahtevanje so razp ciljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in -mstvo za robo je uiuje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovolfe čestokrat etnakat moj
^ SALOON
1206 SCOTT STREET, JOLlET, ILLINOIS,
v kterem točim izvrstno ANHAEUSER &BUSH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE ter imam na razpolago dobre SMODKE.	'
n pcltiežbi^861'46 me parkrat in PrePričali «> bodete o dobrej pijači
S pošto van jem
Mike K raw*,
1206 Scott Street, Joliet,III.
JOHN GOLOBI
izdelovalec
umetnih or gel j
ae priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj-še vrste od $46 do $100. Pri naročilih od 160 do $100 je treba dati polovico na račnn. Gla-^ aovi ao iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo ^garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
303 Bridge Street, JOLIET, HI.
Jakob Stanich,
88. E. MADISON 8TRKET. WUC440
Podpisani priporoča vnem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-s k o pivo, fina vina; izvrstne ^ m o d k e in o k n a n a jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Posebno ae priporočam rojakom za razne svečanosti, veaelice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat 1
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
IU
moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-•»pasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK,
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj ae vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
jega rojak« Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
stotljiLe TI siscrtdLrxe
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in mdu.
Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Š to van i gospod 1
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu Bedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj iu rojak.	K a r o 1 B 1 ažin a,
Canion Ferry, Mont.
G. 1 VA.JST POHEK
Be je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok :
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kake se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem avoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
Bo. Kaat 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY.
_____
/
_
-A
- •

. • ......