Številka 193.
Trst v soboto 15. julija 1905.
ačaj *XX.
3
mm- IihAjk TfUl £ta. "M
)b	»n o crmzmcih jf> 5. on. od ponedeljkih ob
i. nn n utrmj. «e prodtitio po 3 novč 6 stotinki - - -<wih toi<*rarnan t Trnu in okolici. Liiibliani. Gorici, i. Krmo dl .Mariboru. Olorcu. I dn i L Petro. Sežani. Nabretini. NomriBMtu ruL .vr 1 ■ ur«*	rfPtr* uorata lista .Edin >st", allea
r»1» ttaiatti «t. J*. — l radar are »o <»a 1. pop. d« nt^r. — One oriajM« 16 st d»th» petit: poslanice, iht «tw zmnvaie in aomaA ne lasi po pogodbi.
TELEFON IteT. I lil.
Edinost
Glasil« pslitičnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč I
Naročnina, snafta
sa vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — a aro (The brez doDoaiane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan«
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, ogiase in reklamacije je poSiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Glor*io Oaiattl 18. (Narodni dom.I Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L^strik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Poštno-h ranilnični račun St. 652.841.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti.) Mirovna konferenca
PETRO« i RAD 14. Vladni list potrjuje, a je mer* van prec* dmk mmttersEfga
- ere, U .tte, pooblaščencem d> mirovnih po-ac;.b v \\ tsL n -tonu.
Poročilo generala Lineviča
P KTROGRAD 14. (Petioer. brz. agent.) teairil L mvI je dae 13. t. m. brzojavil : a* m neke brzojavke generala L apunova
12. t. m , je e ien niš,h oddeizov v noč 10. na 11. t- m. imei v Jeraag.i in Via-emprovki na i^ahal u u boj z bajoneti z -jatn mi sovražn im tetami.
Dogodki na Ruskem.
PEiROGRiD 14. (Pet.-, brz. agentura) in: proglas, ki je b i danes objavljen, -avi. da eo bili dogodki v Kavkazu tekom ajih dveh tednov delo revolueijskih strank *' su, ki s'reme zatim. tJa »e ta noš nje . ->' dars:vea » ž v!jen;e ugonobi. Prog!as ;v., da ruek ielav<» v 1'fl au tvorijo kon-ra* vci » ement. xito no jih rjvolucijonarii go p m »rili. O novejili atectai h z fcom-2i t ki eo bili v T fl izvršeni, pravi pro-_ t-, da s? oblastnike odkrile de'avnieo za
list ni, dekreta
posledica
rol^e, v kater: »o naš i -it ri napolnjene in; . praži h d Bsmitaifc hcmh fer ckolo .">00 ev t dinamtiffi, n troglicerinom itd. ie :«!ovatelji bomb eo poe&ašali provzročiti •i* >1 'K jo, :<» 1* p 1 e;ja je /nala t » prep-eč.ti. *e I h Slini prt - cavsmi je b lo BliŠati v so-ed i; vrt a '••reiiaaje s puškina io revol-<°. Aretovtn h je bi'o 12 cseb. Eq vatel bomb se i« -i® v j»č; um>ril.
ira
l#r. P»ko'wkn b 9 na Suvaj,,veaa
Grof Suvalo* ni mr+vaskem odru.
Is Moskve poročajo, d i je bilo v sredo . i a. reDfgi tne-tncga glavarja Suva-bsizamirano ter p »stavljeno na mrtvaški p kop jejo v Bhfo«k?i p3fes:vu VaiTemt;eg;. — P< f-ie mestnega glavar a opravlja zičasno •ne "t k generalni major Rudne v. Krogije revolverja, ka'erih ei ye p eljžil moril-.c, so b.le baje za-tr u pije ne.
Ve •••ivifle<- p^-roea o umoru Šjvalova na*- j j: Morilce je etar kakih 30 ltt, vi-
Ministfrski predsednik Gaatseh
DUNAJ 14. Minietsrski predsednik bar^n GauU''1] je v eprematvu preeidiialnega načelnika Siegbaiti duapel dane« zjutraj iz Išla.
Dekret pomilo^čenja.
PAlwlZ 14. Današnji uradni kakor §e je pričakovtlo, priobčil p<< miloščenja. Sjdi ae, da je to brzojavk Kutleta n Lur-Salu iesa.
Knffrt v Parizu.
PARIZ 14. ButV-t je danee zjutraj do-epei semkaj, ne da bi se bilo kej pripetilo.
Deronlede.
PARIZ 14. Odbor lige patrijotov je brzojavil Derou edu, naj veprejme pomilj š5enje, ker mu je dolžnost, da se nemudoma povrne v Pariz n tla služi domovini in re-
publi ki.
Kolera v Taoirerjc.
MADRID 14.
pcročajo, da je tam obolela nesa Cholera nostras. Vožnja parn tar je ustavljena ; v španskih pristaniščih eo odredjeae zdravstvene mere.
TANGER 14. (\erence Havas.) Z irav-
n:ki -o iziav li, da ni bil v Tankerju feon
stat ran zoben nlučaj k »iere oziroiia drug1) nalezljive, koleri podobne bolezni. Vznemirjenje med narodom je irg nilo.
Parada £e< v Parizu
PARIZ 14. Povodom narodnega praznika se je dtnes v navzočnost- pred-ednika f^ou-beta in vojnega ministra iierteauxa vrš:la v Lone^hampsu ob^ijna parada čet. Ogromna maož ca } ud'tva je oba pozdravljala. Predse; o:k Loubet se je najpTisrčaeje razgovarjal z anjfležtv-m admiralom Mavem, ki jo bil Da tribuni. Pripetila se ni n kaka nerg"ida.
liutfet in Lur Saluees.
PARIZ 14. Realistična izgnane t BuPat in Lur-Saiuce& sta iz Bruselja odposlala pred^dn ku republike brzojavke, v kat?r h sta istega na brezm^rai cačin napadla ter oznsčila svoje pomilo§5enje kik)r pmžtnie in niekost. Grof Lur-Salce -s je izjavil, d a veprejme pomiloščenje s zaničevanjem.
Saški kralj.
Morilec grofa Šuvalova.
MOSKVA 13. Morilec grofa Šuvalova, ki je bil prej učitelj v Petrogradu. je izjavil, da pripada bojni organizaci i foc jaliatično-rtvolucijonarue Btranke. Šuvalov je bil na listi onih, ki so obsojeni v smrt.
Ministerska kriza na Španskem.
MADRID 14. V ofioijoln h krogih govore, da je ministerska kriza neieogibni. Minister za fiaanoa namerava podati demisijo.
frrof Goluchouski.
PARIZ 14. Minister unanjih ft/ari grof G ilncho\vaki se pcda danes v kopališče Vitel, kjer ostane tri tedne.
Sestanek cesarja Viljema in kralja Oskarja.
GEFLE 14. Sinoči je bil na ča^t kralja Oštkarja na »Ilohenzollernuc diner, katerega
za skupne Btvari zmanjšala, bi itgubila mnogo na svo;i nevarnosti in bi m^rda nje pogubne posledici e sto izostale.
Predvidjati je namreč, da se vzlic vsem šovinistič lim przadevanjem na Ogrskem, skupno carinsko območje mora še precej časa chraniti in Bicer to po Bili vnanjih gospodarskih razmer. A dokler to obstoji, bodo tudi dohodk« iz carine na razpolago za skupne namene. Carinski dohodki so v proračunu za 1904 proračunani na skupnih 114,701.450 K in ae po sklepu novih trgovinskih pogodeb gotovo še znatno pomnože. Po postavkah v proračunu istega leta znaša potrebščina skupnega ministerBtva za \nanje stvari 11,425.171 kron, skupnega finanč. ministarstva 4 274.422 kron, računske kontrole 322 850 kron, skupno torej 16 022.443 kron. Preostaja torej za skupne vojakine naprave in čete Bvota 9S.H79 007 kron, ki zadošča gotovo ne le za troške centralnega vodstva viših poveljstev in štabov, okupacijskega kredita, vojne morca-
se je udeležilo 40 oseb. Po dinerju, ob 8. in
. ,	rr,	pol uri se ie kralj Oikar podai na kraljevo
Itrsojavke - ^Dgena	^^ bq iravlj8,e nem,ke ,a(iije. riee i. druzib vojsk,d,h naprav, ki morajo
_sa oseba za|'	r	....
,	. i » ; Mesto in	nristan'šSe sta b la svečano ra;:-
«07 v (t.bral-	1
evetljena.	Diaes opotudne je kralj Oikar
priredil na čast nemškemu cesarju na svoji kral evi jahti zajutrek, katerega te je udeležil tudi nfmsbi poslanik v Stokholmu. Ob 2. uri je kraljeva jahta odplula v Gttl», od koder sta ob 2. uri -15 m n. kralj Oskar in prestolonaslednik odpotovala v Stokholm.
Avstrijska poslanska zbornica.
Dunaj 14 Gotptdska zbornica je vspreela ntmžko trgovinsko pogodbo ter zakon, 3 katerim se vlado pooblasti, da začasno ured; trgovinske odnošaje s Švico in Bolgarijo.
NsdjTe ie zoornioa vsprejela zakon o i naknadnih tiei.th zi a pske žalesnice ter več raanjA h zakt u^E.h predlog, ki jih je v zadnjem času odobrila poslanska zbornica.
Nato je bila seja zaključena.
Razvezanje realne unije.
Prispevek k avstro-ogrski kri/i.
Priobčil drž. posl. vitez Vuković.
IV
DRAZDANE 14. Kralj Friderik Av-- s* r*,: in gladko obr.t. Preden je prišel | ^ J®	popoludne z rodbino odpotoval | ^^ ^ ^ .q vo qq mornar C9>
*t> i valov v veprejmno sobo, - kateri je 1 v Seie na Tirolskem.
^Zaključni članek.) Skupna oborožena sila monarhije sestoji
potem
iz deželn h bramb in črne vojske obeh drživ.
\ > zbranih kak h prosilcev, je bil mori-1	Romunska presiolonaslednica.	Ker pa Be glasjm obstoječega zakona za
urjen, zapu*ffl je večkrat dvo-| KOBURG 14. Romunska preBtolona- 1 deželno brambo moštvo te poslednje Bpopol-n », kž i na st »pnj eah ter se je povrnil, ko^leinica je b svojim otrokom dsnea zjutraj njuje ne le po premssčevanju rezarvnikov iz
brezpogojno ostati skupne, ampak poiriva tudi potrebščine za vzlrževanje in vežbanje najmanje dveh armedaih \ojev. Ako bi se torej skupka vojska reducirala na število, neizogibno potrebno v omog učenje skupne akcije deželnih hramb, bi odpadla potreba dolgih in zavlačujoč.h te pogajanj o kvot ter bi boju radi te poslednje bila odvzeta grenkoba in oatroat. Ta moja zadnja izvajanja veljajo le za kratki ča?, ko fee Še ohranijo nagodbeni zakoni od leta 1867. Raztrganje teh zakonov paje neizogibno, kakor je istotako neizogibno, da se na srečo in blaginjo te Btare drživa izvrši na jugu monarhije samostojno državnopravno razvršČenje hrvatskih dežel z Bosno in Hercegovino vred.
e trrc t Suvalov zislišil že sioraj vse prc--	V rem treo-.tau je oni človek trikrat
-'rehl na mestnega glavarja, ki se je tikoj zgradi?.
Navzoči po liot-Ji Korilca linčati, pri čemer ga je neka žen*Ka relo ogrizla t?r tako l»ref»reč;ia, da ni umoril samega sebe. Policiji -e je e veliko težavo |»o*reč lo, da je morilca z*-gala iz r k razerjecega občinstva.
Morilcc ni hotfl povedati »vojega imena, vendar je taktično identičen z nekim možem, ki • bil že nekoliko časa sem v policijskem zaporu, na nekem ieprebod« je pa u bežal. Tedaj to ga bili arer ivaii radi krim nalnih in politfčnik pregreskov.
Po njegovem begu je grof — ti valov določil vel ko svoto, ako ga zopet vjamejo. Doč m eo ga Lajni polioijsti še vedao iskali, je nakrat pojavil v prostorih motnega glavarja ter ga vstrelil. Po dovršenem zlo-č nu je morilec hlinil blaznost, toda brez vspeha.
Govori ee, da pottine naslednik grola Suvalova sedanji mestni glavar v Odesi,
Neidherdt.
odpotovala v L nd >n.
i
Tri osebe nfeila strela.
BAZEL 14. V nekem bližnjem kraju , je ^ noči streia ubila tri oeebe, ki bo delale , na polju, tri druge pa g) bile tež&o poškodovane.
fefedsfci kralj — nemški veliki admiral. |
skupae vojske po dovršrn linijski siužbi in po dobrovoljc.h, ampak tuci s tem, da s j na nsborib. čim je število za vojsko in nadomestno ret«r*o polno, preos.anek vojn h ob-vezancev uvršča direktno v deželno brambo :
izhaja iz taga samo po s»bi, da bi pc zmanjšanju kont genta novincev v skupni
KIEL 14. Ce>ar Viljem je imenoval vo ski prinlerno narastlo število obvezincev, švedskega kralja Oskarja velikim admiralom a ki ee imaj0 aBf,nt;rati direktno v obe deželni
brambi.
Brzojavne vesti.
+ Janez Trdina.
NOVOME3TO 14. Profesor Janez Trdina je nogloma umrl.
t Glasbenik Maliiag. KODANJ 14. Glasbenik Mailing je danee uarl v etsroeti 70 let.
la saitt.
Avdijenca pri cesarju.
IŠL 14. Avstroograki poslanik v >Va-shingtrna pl. Hengelmii ler je bil danes opoludae vsprejet od cesarja v avdijenci.
14. juli v Parizu.
PARI/ 14. Po vojaški paradi je b>l pri predsedniku Loubotu vojaški dejeuner, katerega ao ee udeležili miniatri ter častniki angležke eskadre, nahajajoče s v Br«s u.
Brzojavke iz pokrajin poročajo, da ae je narodni prazni c povsod obhajal s aavdu šenjem. V vseli več h mestih so ee vršile vojaške parade. Pripet la ee ni aikjer kaka nezgoda. Predpoludne je liga patrijotov priredila vaakoletni obhod k strassbnrskemn apomenikra, Mir ae ai kalil.
ieaetti.
PARIZ 14. Vesti, ki to jih razširjali naeijonali-ličm listi, 5eš, da je vojai minister Berteau.v nameraval vSeraj odstopiti, ne odgovarjajo resnici.
Na vtem gre torej le za premsknenje
Desetletnica pevsKeia društva ,Kolo!i
dne (j. julija 1905.
(Dalje.)
Pred^edn:k je nadaljeval in zaključil svoj govor tak:-le :
Napredek naš pa se nam, ep s:ovano občinstvo, najizraziteje kaže v naši organizaciji : političn5, gospodarski in socijalni. Zs po povodu in značaju današnje slavncsti mi je abstrahirati od politike in gospodarske organizacije in pred cčmi mi je danea le naša socijalna organizama. Gospoda ! Ako pomislimo, kaki je bilo pri nas pred dvajsetimi leti v tem pogledu in kako je danes, priznavati mora tudi največi pesimist, da je naš napredek zares velik, tolik, da nam mora vzbuiati vero v našo bodočnost. Da bi daneB vstali iz groba možje, ki bo pred tridesetimi i leti tu orali led no in premagovali težave, ki jih stavlja vsaki začetek velikih evolucij, da bi danes vstali iz [groba Dolinar, Cegnar, Dolenc in drugi — Nabergoja ne štejem med nje, ker oa je Živel šj v poznejih dobah in je gledal naš socijalni razvoj novejega čaaa — blagoslovljali bi naB in vsklikali ra-
kvantitet. Stvar |bo torej zakonodejatev v dostno : nismo delali, nismo orali zastonj — obeh državah monarhije in na Hrvatskem j ^o j« doneslo bogaUga Badu ! da primerno spopolne dotične zakone o svoji ' Znamenito, odlično mesto v naši scci-deželni brambi (honvedi, ozir. hrvatski dc- jalni organizaciji pa zavzem&jo naša mnogo-mobranci) ter da s tem skupno bojno silo številna pevska društva. Zasluge njihove za avstro ogrske monarhije povzdignejo na tisto splošni razvoj tržaškega Slovenstva bo neiz-v.-iioo, ki je potrebna za obrambo in ohra- briane, kajti njim ae imamo zahvaliti tudi za njenje velevlastnega položsnja avstro ogrske naš narodno-politični napredek. Ona eo bila monarhije. V tem s'u!aju bodo ministarstva in so šs danes — indirektno seveda — naš za deželno brambo potrebna sredstva in no- najizdatneji politični in narodni agitator, vince zahtevala direktao od dotičnih parla- Kjer so se srca zdela ža d«finit:vno otrpnela, mentov, oziroma cd hrvatakegi sabora, na narodno mrtva, pesem je bilaf kjer jih je da bi odij povišanja padal na skupne in6ti- oživela zopst ; kjer ni izdala ni najnavduše-tueje. Skupno vojno ministeratvo bo zahte- neja beseda in bs je zdelo vse izgubljeno, valo od delegacij le sredstva z 1 v svoji moči pesem je bila, ki je ae svojo tajinstveno reducirano akupno vojsko in vojno mornarico, magično silo vtdramljala in bodrila na delo. In Se bi ae raamerje v š evilu *kupne~vojske Ob neštetih prilikah in v neštetih varij8ci-in deželnih bramb šs nadalje premaknili, bi jah se je že označala ta tajinstvena moč a« zmanjšala tudi kvota za skupne izdatke, pesmi, tako, da moram pripoznati, da ne A lavno kvota je, ki daja toliko povoda za Sutim sposobnosti v sebi, da bi povedal kaj spoie in mejeebojna drgnenja. Će bi ae kvota novega izvirnega. Dovolite mi le, da citiram
tu slavoipev — db pesem, ki ga vsklika veliki srbski pesnic Jovan Jovanović:
„Gdje je bola, gdje je jada. pjesma blaži.
<i«lje klone, gdje *e pada. pjesma -naži.
• >dje utjehe nema druge, pjesma stiže srdje -umnia *»ve obori, pjesma diže t4"
Res je ! Kjer boli in žge — pesem blaži. K er vee obnemoguje — pesem jači. Kjer vse obupuje — pesem tolaži. In kjer dvomi pcdirajo vse — pesem dv:ga.
Besede Jovana J »vanov nam označajo vemo, kolika etična moč je v naši p«srni, kolik :e nje upliv na mišljenje in Čutstvova-n e človeka in dosledno temu — na skupni razvoj vsega naroda.
Velika in važaa je torej naloga, ki jo vrče naša pevska drušiva tudi v življenju zasega naroda in sosebno še na naši tržaški (•osto aoK;. Kavno ^anes teden in ob tej uri je na slavnoati v Stanje'u — kamor je bilo poletelo tudi naše društvo — vskliknil govornik veliko resnico : Kaj bi bilo iz tržaških Slovencev, da niso imeli svojih pevskih društev ! ! Morda bi bilo danes na narodni soartn postelji !
Velika je etična moč pesmi in ta moč 90 n«ša pevska društva postavila v službo velike, p emenite odrešilne ideje : vzbujanju, dramienju naroda iz letargije, bodrenju na delo za svoj obstanek, oživljanju eamrzave-st;. . ideji narodneg* preporoda in odre šenja.
Tej iffe^i se je stavilo v službo tudi društvo, ki nlavi dane? svojo desetietn>0. L%tanovitelji društva sj imeii na misli in v »krbi potebce, do tedaj zanemarjene Bloje mestnega Si venstva. Ko se je porajalo društvo »Kolo« so se oglašali tu pa tam dvonr. da-li je to društvo res potrebno ? Kria is društva teh deset let daja odgovor — dejstva govcre, vspešno in mnogostransko del ", da je b lo res potrebno, da ni bilo do-»enemu dragemu drtš.vu v oviro, marveč e koristen ud v crgan zacij nt s h pevskih društev.
Odloč 1 sem, da ne bom nadlegoval vao^tra občinstva z navajanjem iz društvene kroeike z tih desetih let. Le mimogrede naj omenim : da je bilo društvo ustanovljeno meseca januvarja leta 11*05., da je bil eden glava h prouagatorjev ideje ua.ano vitve »Kola« tedanji uč telj telovadbe pri >TrŽ. Nikolu« Linbomir Nechroni, prvi {•red-ednik Jo«p Stoka, prvi pevovodja pa Faaob > t o k e. Društvo je imelo do danes štiri pre isedn.ke: Joi:pa š t o k a, Mih-a K a m u č i č a, dra. F. Iv ar da S 1 a v 1 k a ia (sedaj) M. C o t i č a. Pevovodij pa ee-dem : J tka Stoka. H Ratmf, V. Pi-iona, H. V o grič a, F. P e r t o t a, F. K u ž 1 i n a in (*edaj) A. G e r b e e a.
Ko je društvo dne 21. julija 1901. slt-v o razvitje svoje zastave, je prihrumelo na t ace j naroda, da izkažejo diuštvu svoje s mjatije. Ta elementarni, mogočn- tedanji pojav je b i eklatantno potrdilo, da je bilo društvo potrebno.
In dane?, brat e pevci, mile sestre pevke in vse »poitovano cl»5instvot ste ZL>pet pr hiteli v ogromnem številu, da dihidu »Kolut povodom njegovega slavja iekažete svojo ljubav. Hvala vam na tem iz srca v imenu naših pevk in pevejv. Ta dokaz našega bratskega čutstvuvan;a ostane neizbrisen v na- glavi in v nt še 111 srcu tar zabeležen z zlatimi črkam; v knjigi našega društva : v vapodbujr* ia bodrilo na bodoče kulturno delo za povzdigo našega naroda !
I a seda i b>di m: d jvoljeno ša nekoliko besel ca srce vsega spoštovanega občinstva iz okolice in mesta. Velika je vs.ta dela, ki ao je isvrš la naša pevska društva. Ze to, kar ao atorila dc-sdaj, veže nt rod naš v globoko hvaležnost. Ali njihova velika naloga m še dovršena. Mi ne bi mogli še pogrešati naših pevakih društev na delu, ki moramo nadaljevati na fundamentih, ki ao j:h v prvi vrati postavljala ona. Zato vae rot m vseh : ljubite ta naša pevska društva, cenite prav njihovo dalo ta blaginjo skupnosti in — — — podpirajte jih na koristio alavđ naroda ! ProSim vaa za to ob današnji slavnostni priliki v smislu peso škegi vsklika našega genialnega Aškerca : Kdor u> si, z nami poj !
(Pride še )
I znanstvena in strokovna izobrazba in utrditev ter raz7oj značaja.
Veliko je potnikov, ki streme po trnje-veu potu navzgori do spoznanja, a malo, ki bi imeli dosti energije, da bi dosegli višek. Bedimo si drug drugemu v pomoč, navdušuj mo se za delo, a o tem se vendar razvijajmo v samostojne zaačaje, to sam bodi družilo.
To nalogo vrši akad. tehn. dr. »Triglav« v Gradcu že 30 let ; trdno stoji na temelju svoj h idejalnih ustanovnikov in spoštuje svete tradicije. A s tem društvo ni okostenelo, ker ideje njegove so vedno mlade, edino pot, po kateri naj te dosežejo, se spre-minja razmerno.
Narodno delo je viš lo društvo z vzbujanjem slovenske zavesti med členi in narodom, s predavanjem na zborovanjih in od l. 1895. s samostojnim znanstvenim klubom je navajalo člene k izobrazbi in jim vcepljalo zanimanje za aktualna vprašanja in jih vspo-sobljalo za delovanje med narodom. Z bogato knjižnico in s političnimi listi ter politično-znanstvenimi revijami v slovanskih in v nemškem jez bu se nudi prilika za študiranje svetovnih in dnevnih vprašanj. Da pa preveva	Člece duh skupnrsti, narodne in idejalne, to je dokaz, da stoji društvo na pravih prncipih. Brani in zastopaj svoje principe in spoštuj poštena nasprotnikova nazira nja — nam je v vodilo.
Ta svobodomiselnost se nam je večkrat očitala, a nas to ne moti. Če hočeš biti res svoboden, pripoznavaj to tudi nasprotniku ! In prvo stremljenje vsakega akademika je, da se razvije v svobodnega, iz dišnih in telesnih spon osvobojenega moža. Oni, ki hrepenite po samostojnem razvoju, lahko najdete pot v naše društvo.
Da društvo skrbi tudi za zabav 119 večere in petje, da Be v prijateljskem razgovoru odpoČijemo in oevežimo, to je umevno samo ob sebi.
Budimpešti, se ne doseže ničesar. Na teh pustih tleh ne cveto rože. Navor treba zastaviti t Zagreba, Temešvaru, Treneinu in Sibioju. Potem bi šlo morda. Dokler se omejajo na Budimpešto pa gotovo ne«.
Sama resnica — to, kar smo naglašali vedno : le reakcija iz nemadjarskih narodnosti bi mogla sanirati položaj.. Ali od kje naj bi sirote Srbi, Slovaki, Romuni vzeli moči za odpor, ko se jih je politično ubilo v spora-zumljenju in ob sodelovanju Dunaja ? ! Pa tudi Hrvati, ni )i Dunaj Madjarom na ljubo politično oslabil tudi n ih ? ! »lDf'jrmat:onc pravi, da bi morda še šlo. Mi pa se bojimo, da je morda — prepozno !
Obstaja pri nas tudi klub, ki je napadan; od večih strani. To je sabljaški klub. Opozarjamo, da velja tudi v častnih zadevah svoboda nazirania, in nihče ni siljen vstopiti v klub. Klub so rodile razmera in sila narod n h nasprot^kov, nadomeatuje nam pa sedaj tudi, vsaj deloma, telovadbr.
Tu so očrtana v kratkih besedah naša naziraoja in naše razmere; na pcdiagi teh vabimo slovenske abiturijente v našo sredo.
Širša itf rmacije se dobivajo v društvenih pro-torih (Gradec, Heinrichstras« 8 /II.) in za časa počitnic pri predsedniku, cand. phil. Ivanu Jane, Radovljica, Gorenjsko.
V GRADCU, jul. 1905. cand. phil Jane.	med. Mirko Vrečko.
tč. pred*.	t£. tajnik.
Dogodki na Ruskem.
»Politih« prinaša zanimiv dopis iz Petro-grada, iz katerega posnemljemo :
Zadnji dogodki v Ornem morju in drugi mali dogodki, ki bo se v zadnjem času pripetili na Ruskem ter so v inozemstvu prov-zročili silno pozornost, so v ruBki javnosti — če tudi Be mera edeti to jako čudoo — napravili le mal utia. Slučaj b »Potemk'nom«, Čeprav je b.l nekaj izrednega, Be smatra le kakor posamična epizoda, ki jo je pripisati v prvi vrsti cet azljivoBti ia nemarnosti v disci-pl ni od strani v:šega vodstva. Omelčui in njegovi tovariši so ee puntali že v Savasto-polu v spomladi minolega leta. Tedaj so b.li le malo kaznovani ša celo pozneje s? je malo pazilo nanje. Je-li fudno, da so v drugič bolj okretno operirali ? Moštvo v svoji celoti pa ni šlo za njimi. Ko je na >PoUm-kinu« navstal puat, so uporniki ustrelili 30 mornarjev, vsled česar so bili drugi mornarji ostrašeni. Kako malo je pa meštvo simpatiziralo z uporniki, se vidi iz tega, da so za ča«a punta na »Poteakinu« mnogi mornarji poskakali v morje in se raje podali v nevarnost, da utonejo, nego da se podvržejo ukazom upo n kov. Mnog fo tudi našli smrt v valovih ; drug:, ki eo se rešli, so se takoj
Dogodki na odrskem.
Čim so koalirane stranke videle, da se noče urean:čti njihovo pričakovan r, da Že prvi v bar v parlamentu odnese minigterstvo Fejervatv s pozoriš^e, eo izdale parolo za odpor mun clpijev in občinskih oblasti. Nekatere teb oblasti eo tudi že začele izvrševati ta odpor. Od vladne strani se je pa začelo napovedovati najostreje odredba proti dotičnim občinskim oblastim in upornim uradnikom. V vladni čaši je zakipelo, a kmalo so začele padati vanjo — kaplje vode. Mesto drakomčnega po;t>panja poskusa baron Fe-iervarv z očetovskimi posvarili. Ravnokar je izdal dekret, v katerem opozarja upornike na resnost položaja. Dekret kliče uporn kom, da je sedaaja vlada zakonita in konstitucijonalna ter da ima nalogo, dovesti stranke večine, da sestavijo novo ministarstvo. J; vai funkcijonarji morajo vršiti svojo dolžnost nasproti domovini. Varovati treba varnoBt oseb in imetja ter čuvati kredit in ugled deiele. Zato prosi vlada munVipije, naj opuščajo vse, kar bi moglo ovirati vršenje dolžnosti do domovine ter provzročati javno škodo s tem, da ne bi vaprejemali davkov io odklanjali novince, ki ■e predstavijo spontasn i. Končno izreka vlada rahlo grežajo, da bo raeveljavljala vse odredbe municipijev, ki kis jo javno zakone.
Barcn Fejervaiy torej — prosi. Ta pot vodi nisdolu. Naj navedemo tu karakteristične besede, ki jih je nap sala dunajsVa »Iofor mation« :
pred:twili oblaetoijam. Punt je b:l delo skupine zarotnikov, a tike stvari se dogajajo tudi drugod. Ob navadnih razmerah vsa ta stvar ne bi bila trajala niti pol ure. La okolnost, da ee je vsa to dogodilo na vojni ladiji, ki je tako naglo odplula, da ni bilo možno udučiti upora, in pa okolnost, da je ista zamogla s svojimi tipovi svebodno stra-hovtti neoborožeao prebivalstvo, sta dali vsej stvari neki izredni dramatični značaj. Toda vkljub vsemu temu ni ta dogodek mogel zadobiti večega pomena. Zato je Rusija sledila dogodkom v Črnem morju sicer z umljivim interesom, toda, ne da bi se preveč razburjala.
Poljski kongres
Iz Varšave porofiajc, da se bo poljski kongres, ki mu bo namen, da jasno določi odnešaje med Poljaki in RuBi, vršil koncem tekočega meseci julija.
Drobne politične vesti.
Maročansko vprašanje. Glasom nekega port č la berolinske * Vos. Zei-tung« iz Tangerja odpotujeta zast .pnika Nemčije in Francoske, ki se mudita sedaj v Fezu, i jtočasno od tam. Sedaj t staneta še nekoliko časa v Fezu, da pcmagata sultanu pripravljanju in določitvi programa za
na
maroško konferenco.
Proti avstrijskemu orlu. Iz Budimpešte poročajo, da je v Velikem Va-radinu pričela agitacija, da se s tamošnje tt loe cerkve odstrani avstrijski orel. Med katoličani se nt b rajo podpisi, da ne pride nihče več v stolno cerkev, če se ne odstrani avstrijski orel.
Radi glagolice. »Narodni List« piše, da eo vai provincijali redov v Dalma ciji dobili ie Rima ukor radi spomenice, ki so jo poslali tjakaj glede glagolica.
Za norvežki prestol. Iz Ko-danja poročajo, da je eventuelna kandidatura princa Karola za norvežki prestol še le v prvem početku. Kaad datura utegne po3tati še le pct:m resna, ako švedski kralj Oskar oficijelno odkloni, da bi ae kak princ švedske kraljeve hiše Bernadotte izvolil norvežkim kraljem.
V o i i t v e na Bavarskem. Iz Monakova poročajo, da je dižavni poslanec
»Izgled Norvegije kaže, kam vodi to. j Bebel govoril v Erlangeau ter rekel o ba
Slovciskim abitirijcatM
1
Prestopili ste prag srednješolskega uČi-1 šča in praili v stad'j samostojnega, neodvisnega razvoja. Dvoje nalog vaa čeka, kateri te dolžai samim sebi: na sedanjem temelju
Po poti pogajanj a koal cijo ee ne da ničesar doseči za dinastijo in skupno monarhijo. Tndi ne po poti malenkost-ih administrativnih od« redeb in iikmn. S takimi sredstvi ae ne pera-lisujejo nirodns gibanja. Proti narodnim gi benjem treba postaviti velike narodna
verskih deielnosborskih volitvah nastopno Crno rdeč kompromis je produkt sa silo te« danjega položaja ; toda takoj, ko ae na Bavarskem uresniči volilna reforma, prične Boci-jalna demokracija uničevalen boj proti centru. Dogodki v Makedoniji. Iz
gibanja. Dokler ae bo aevor eeitavljal v 1 Sofije jevljejo, da aamerave angležka vlad*
sedaj, ko je poravnan spor med Francijo in Nemčijo glede Maroka, pričeti pogajanja v evrho razširjenja makedonskega reformnega programa z ozirom na pravosodje in upravo. Tudi evropskim orožoiškim častnikom se imajo podeliti obširneje oblast'.
Domače vesti.
Srbi lil Hrvati v Ljubljani. Danes popoludne dospe v Ljubljano okolo 100 Hrvatov in Srbov v Ljubljano, da se udeleže velike Preširnove vesel>3 v »Zvezdi« ter da posetijo Postojno in Bled. Hrvate vodi gosp. Šandor Gjalski, Srbe pa podpolkovnik g. pl. Vukaeovid. Slovanske goste VBprejmejo na ljubljanskem kolodvoru tamošnja narodna društva, meščanaka godba, odlnr za Prfšer-novo veselico, zastopnik ljubljanskih Hrvatov in srbske čitalnice.
Na veselico pride tudi, kakor se poroča, maogo gostov iz Voloskega io Opatije.
JRazpuščeno občinsko zastopstvo. C. kr. namestništvo v Trstu je v Bporazumlje-nju z deželnim odborom istrskim raepiistilo obeioski zastop v Vodnjann, češ, da ni več mogel vrš ti svojih dolžnosti. Imenovano je občinsko upraviteljstvo.
Nacijonalna vzgoja v bouroslovnici. Ker ee nemšai listi na Koroškem lažejo, da je tamkaj slovenski duhovnik največi bojevnik v narodnostnem boju, dočim se nemškemu duhovniku nalaga, da mora sovražno nastopati tudi proti popolnoma upravičenim narednim težnjam lastnega naroda, konstatuje »M r«, da nemški bogoslovci čutijo strogo nemškc-nacijonalno. Dan za dneve 111 je čuti od strani t«h bogoslo\<*9v nemsko-ntcijonal-n.h izbruhov proti slovenskim tovarišem. Ti poslednji morajo često poslušati besede : >Tu Be ne Bme slovenski govoriti. Tu je nemška hiša in mi smo poklicani, da branimo nje nemški značaj«.
Taki dogodki se dogajajo dan za dnem. Izmed profesorjev v calovški bogoslovmoi i zna le eden slovenski. Slovenskim bogoslov-| cem je dovoljeno slovenski govoriti le na vrtu. Na hodnikih, v sobah, v obednici, v šoli pa jim je — prepovedano! ! Niti t'-ga jim ne dovoljujejo, da bi se vadili v slovenskih propovedih in slovenskem predavanju veronauka. Bogoalovnica je proglašena za nemško, čeprav jo vzdržuje država, čeprav ' se v njej izobražujejo duhovniki tudi za ves slovenski del, 1/:- dežele.
Ti podatki ne potrebujejo nobenega ua-daljnega komentarja.
Poštenjaku v spomin. Iz Ljubljane nam pišejo :
»Minoli feden je umrl v Trstu C. in k. ma;or v. p. Achilles Schiavin-. Dovolite nai, da napiŠ3m par vrstic temu aužu v ep min, kajti bil je res blaga duša :n poštenjak. Skoro četrt stoletja je služil pokojnik v slov. lovskem batalijonu š\ 7. Našemu narodu je bil zelo nakl njen. D<=-*! rojen v Milanu, priučil se je hrvaščini in slovenščini popolnome. A kar ga je odlikovalo najbolj, to je bilo dejstvo, da je toliko z iuištvcm kolikor tudi s pcd5astniki vedn ) po slovenski razpravljal vse službene stvari raznn nemške »komande«. V kompanijski šoli je skrbel za to, da se je vsako leto veliko analfabetov priučilo čitanju in pisanju. Najkarakter atičneje za njegovo mišljenje o slovenskem jeziku je dejstvo, da je on sam tudi že pred 25 leti pust i poslovanji vse vojaške poučne knjige za instrukcijo ter jih litografovane z vspehom rab 1 poleg A. Komelovih knjig.
Marsikatero trpko je moral čuti, cen, da vee »slovenizira«. Pokojnik pa je dosledno odgovarjal, da njegova naloga ni, da bi vojake učil nemščine, marveč njegova naloga je, da s pomočjo materinega jeeika izvežoa fante v dobre vojake in strelce ! Blag spomin si je ohranil v srcih slov. vojakov ! Večnaja mu pamjal !
Bivši podčastnik T. lovskega ba tali j ona.« Cenilo i komisiji za odmerjenje osebne dohodarine za Trst in okolico sta zaključili svoje glavno zborovanje ra leto 1905.
Ob tej priliki je predsednik, g. c. kr. finančni viši svetnik Jakob pl. Kuhacevicb, izrekel členom komisij najsrčne^š) zahvalo za njihovo vsp«šno delovanje sosebno gledč na pravično vporabo davčnih predpisov, ome-nivši ob enem marljivost poicčjvalcev dodeljenih komisijam, kakor tudi računskega osobja.
V koin s ji za mesto je odgovoril odvetnik gosp, dr. Karol Mrach, a v komisiji za
okolico go*p. Aleksander ScbiT.jer. Oba gospod* sta priznanjem povdarjala nepristre-nost p/edeednika na predpedanju v pojedin h
&ejab.
V jeseni se dovrše m viseče razprave. Razpravljalo pa se bo rudi o vloženih pri-
živih.
PraTila »Zadružne zveze« potrjena.
C. kr. nameatništvo je s Bvojim odlokom od : 1 /VJJT. 11*05. št. 4401*. potrdilo in izjavilo, da ne zabranjuje ustanovljenja društva »Zadružna zveza v Trstu«. S tem je obstanek t?ga društva uradno priznan in se bo v krat-kem vršilo zborovanje, na katerem se bo
Poziv vsem slovenskim društvom ! društvo konstituiralo. To novo društvo je Družba sv. Cirila in Melodija si je stavile najveće važnoBt. za naše društveno življenje rb ustanovitvi 71 eno svojih prvih nalog, da »» tržaškem ozemlju, ker bo isto izvrševalo bo pot m prave naredne zobrazbe branila P° "kenu predpisano reviVjo zadrug in bo slovensko posest pred tuj:m navalom, čegar | BPIoh povspeševalo razvoj slovenskega za namen je, šiloma je m a t nlovenskemu narodu ^ružn štva v Trstu in njegovi okolic-. Za-kos as kosom rodne zemlje v lastno »kup, j druS«. katere 80 že Potopile, dobe v krat-ker naj bo jedini pravni lastn.k rob pr - kem Poz * Da ob5ni *bor» katerem se bo vendranega tujca. Znano je, da naši narodni društvo konstituiralo.
ts-;ir tniki ne štedijo nit z denar em niti z	Železniška postaj k'a /minj. Danes
drug mi -reistvi, da dosežejo svoj namen in otvorijo na železnični progi Herpelje—Pula
svidenje v nedeljo 16. t. m. v Rocolu pri g. Škilanu p. d. Drjonu.
Začetek veselice ob 5. uri popoludne. Vstopnina 40 stot.
Pevsko društvo »Velesila« v Skednju bo imelo svojo pevsko zabavo v nedeljo dne ' 23. t. m. — Začftak veselici ob 6. uri pop. Ista bo trajala do II. ure. Kdor se želi zabavati, naj pride tega dne v Skedenj v gostilno »Obrtnijskega, konsumnega in posojil-! nega društva«.
Pevsko društvo »Slava« pri Sv. M. M. spodnji priredi v nedeljo dne 16. t. m. ob 4. uri pop. svoj vsakoletni redni občni zhor z običajnim dnevnim redom. Po obSnem zboru priredi pivsko društvo pevsko zabavo v gost Ini g. Josipa Miklavca.
> Slovansko pevsko društvo C naznanja
rabeljsko delo devrše nad slovenskim naro- ea promet oseb in prtljage posiajico Žminj j eerjenim svojim pevcem, da bodo od torka
ter da bDdo zahtevali, naj se izobe3ijo poljski napisi. Ako oblastnije ne ugode izvedbi tega sklepa, potem prično štrajkati.
Trgovina.
Borzna porodila dne 14. julija Tržaška borza.
Napoleoni K 19 11— 19.15—, angležk* lire K — do —.—, London krateV termin K 240 25—240 50 Francija K 95.J 0—95.70 Italija K 95 50 — i>5.70 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemči:a Ji.
117.30—117.60, nemški bankovci	— ---
avstrijska ednotna	K" 100 20 100.50 obralo
kronska renta K fG.50 bT.SO Itaujansfc* ren 'v —.— —.— kreditne akcije F *60— — t>6z.— državne Železnice K b73— — »75-- i.omb*" £t>.— 87.—, Lloydovt *jccij«j 72* — — 732 Srečke: Tisa K 238 50 -342 50 era. K +62 50 do 492 50 Bodenkredh 18*0 n. H()6.— 313.— B.-denkredit 1889 K 3U6 75 313 75 Inrfkn a 14!.-do 143. — Srbska —.— <10 —.—
Dunajska borza ob 2. url pop.
Kan-
dalje d uštvece pevske vaje vsak torek in petek ob navadni uri v prostorih »Delav-j ske-ra pojpornrga društva« in Bicsr radi obletnice tega društva, na kateri bo sodelovalo naša pevsko društvo. Odbor se nadeja, da Fe gg. pe*ci pi»lncstevilno odzovejo temu vabilu.
»Slovansko pevsko društvo« je povabljeno na domačo zabavo »Delavskega kon-umnega društva« pri sv. Jdkobu v nedeljo, dne 16. t. m. G^. pevci bo naprošen-', da §e sestanejo v prostorih tega društva cb' 5 uri pop.
Delavsko konsumno društvo pri sv.
i rjtt in dekan ealjaki.	»1»	™ *	j • . - j	te *
*	J	Jakobu v Trstu prireji jutri dne	lb. t. m.
Iz Dornbersa nam pišejo:	Ni res, kar yrtQO ve8eiico v ,aetnih proet >rih.	Na veee- j
se govori, da priredi dne 16. t. m. društvo H(ji bo 8virala gcedenjska godba.	Iz prijaz
»Naprej« ve;elico, marveč »Sovesaka Cital-
noati bedo sodelovala pevska društva: »Pev-
niča« ma tEga dne ples, na katerem bo - gki fbw brfltovigine 8V. Cirila in Metodija«, ra a vojaška godba. — Društvo »Naprej« bo ,£italniea pri	Jakobu«, in oddelek
im*lo svojo veselico d;e 5. septembra t. 1.
l w. Ustanovili eo si neštev lo družeb, kate-	med pestjo Sv. Petar u šumi in
r h namen je, pr dobivati vedno nov h virov,	fanar.
da pridejo t«m preje do svojfga smotra. Će	! Nov italijanski dnevnik v Trstu.
-e ozremo le nekoliko let nazai, vidimo ta-	Govori se. da začne v kratkem pod patro-
koj, kako dobro se jim je posreČi'a nakana,	natom škofa Nagla izhajati v Trstu velik
ia re Tufajo slovenski narod in ga pripra-	italijanski dnevnik. Ob enem prenehajo ieha-
vijo še ob to, kar mora biti in kar je vse-	jati razni klerikalni tedniki, ki izhajajo sedaj
kemu narodu najdražja, da ga pripravijo cb	v Trstu in Gorici.
nvo rodno zemljo, kjer mu je tekla ri-	Državno ustanovo za potovanje po
elfca. kjer je hKšal prvič krasni materini	Italiji io Grški je dobil prof.sor Kranjske
ez x a kjer se je priučil ljubiti z vso duši	Anton Jerš novič.
svoj o domovino.	j Sedemdesetletnico rojstva je v četr
VeakMtu zavednemu Slovencu mora po-	tek prazn„Val g. Frančišek Ogradi, icfulirani 1
kati srce, ko vidi, kako «e je krčila sloven-	- -	----
-ka poee^t in ee še krči. Neopisna bol in srd sa mora poIaet:ti vsakogar, ko vid , kako se cho!i tuj»c šop:ri na sloveoBk h tleh, ne za-dovoljivši se s tem, da je oropal Slovenca za njegovo roino zemljo, ampak ga uporablja pf-tem še celo kakor orožje v pogubo lastnih
krvnh bratov. Danost vsacega posamičn.ka	8V°j° V™ ™ Z^™™ " -S.ovanskega pavskega društva«. Vstopnina
je da priskoči ,atiran:m bratom mučenikom	T°llk° " ZDaDJ8 brat9k'm dra8tV°n'- r - veselica na vrtu 20 stot. Vstop v go-
ua p< m in st ri vse, da jih reši popolnega	Gr0Zn° toČ° 3> ,DQeh V rtek V Ce ! »tilniike prostor, svoboden. Pr čet.k veselice
na. ' Keoaem pa zast.vi jez tujemu m-	lovCU in ok°liC!' Padala > ld m,nUt d€bela + 4 in P°l uri V^Mne. V slučaju ne-
vaiu. To hvalevredno, a obiednem' težavno	kakor t€r javila na polju mugodaepa vremena sevtselica preloži za
nalogo ie prevzela, kakor že omenjeno, dru-	drevJu c*r<>mt<> Temperatura je z 32 t3(ien p05neje.	,
iba ,V. CTirila i. M todja. Dosegla je že	l,ad!a na 21 8toP:DJ J6 "j Velika ljud.ka veseliea v Ljobljani
jako lepih vapehDosegla bi pa veliko	nekollko ča6a b l° kakor P° v prid fondu za Prešernov spomenik,
e} bilo na razpolag ) fŠ—Mk	z m" | ki se bo vrši a jutri v »Zvezii«, prične <b
sredstev.	Nesreine otročje ierre. 12 1 tai dečko ,lri popoludoe. Na veBilici bodo peli
Katni p z vi lru?i»3 sv. Cirila n Me-	Deiuca. stanujoči z reditelji v ul.ci združeni pevsV i zbori: »Glasbena Matica.,,
todija k »žtjo, da jej ravno veied pomanika-	dl Kibrrgo 2;"», je včeraj popoludne pleztl »Ljubljf 11 «, »Merkur« in »Siavec«.
n a p trebnih pr p moik<.r tud cb najbolji	' — «a zabavo, seveda — po nekem zidu. Bil
» r anioo ugo liti vseii zahte.-am ki se	j® ve;* vese!, ko je sreČro p; ipleial ca vrh Koledar ln vreme. Danes: Vladimir, kralj,
•av nanjo	ki Je v,8ok 4 mstrp. A to njego ;o ve- -'utri : J>ev. Marija Karmelska. Temperatura : ob 2.
AEadem čno društvo »Sava« na Dunaju	je traj.ln le malo. Gugaje ea sedeči vrh -i popoludne + 29» Celsius Vreme: lepo, popoln-
1	...,„,- .1 1 dne uez in toča, zvečer zopet lepo.
je r- žiio v prid druž .e sv. Cirila in Met >-	*»du, je dečko izgub i ravnottž.e in pal na _I
dije »veeekve»aki lljTlllI lljlfci bst«, ker je	r'3fltc- njegovo vpitje so pritekli k njemu
M da hi M to trajen in d. bEr vir, ako	ljudje, ki so ga pobrali in nesii na pomožno RclZtie Vesti.	.
vel v vseh slovenskih drušivih. dam-	postajo draštva »Igea«, kjer je zdravn k ken- Sj|en yjhar na Beneškem. V četrtek
stv . d» s« to !K)dj«tje ne more ponese č t:,	sUtovai, da je dečko o padcu dob 1 š roko in tvefi<r Je bll v Baoetkah ;n na Beneškem
ak' e ie »ekoliko Mn volje, so nčm Ćeh ,	globoko rano na glavi. Zdravnik mu je rano j 8ilen v)har e ^^ kj je proVErofiii iz|aBfci v
pr. ij?er:h so v rabi Irgitinueiis*i listi in	sešil s šivi, mu povezal glavo in ga dal BeQetkab znatlo škodo.
sicer ae bt« vspeha.	spremiti k rod.le jem. Svetovna razstava V Litihu je jako
O -ri.'amo se tu do slovenske javnosti.	NfZSOda na delu. ll»-letni pomočnik j dobro obiskovana. Do konca junija je bilo
>1 siovensk n narodnih organizacij s	pri f-1 roj u v tiskarni Smolarj, v ul.ci sv. raZprodanih 50.000 naroSniii in 900.000
pr -3 da bi nas po lp rale na tem in da	Ltzarja, Jos p Kovač č, stanuj« č v uiici del vstopnic. Tudi drag nj* ni v L tihu velike,
f t oBOgle po svojih močeb, da se vse-	Mol i 00 a Veato st. je včeraj predpoludne Qjne hotel h in privatnih hišah so zmerne.
- venski t macijski list ker najhitreje	stopil po neprevidnosti na neki d?iuyoči strej. y p.-vcm početku junija je obiskal razstavo
u'tie ia ud mač.	Ta gaje pa spednesel tako, di je revež tako ; japon ki pr uc Ar siigava s soprogo. Mslo
Lfg:t macijski list naj bi bil znak ali	nesrečno butnil na tla, da si je stri obe če- pOZDeje je prišel ie v drugič v Litih
P trii", da je njegov lastnik res člen dru-	ijust- in se jako lež<o ranil na desnem ! ea. kraij Leopold, katerega je spremljala prince-
• 7-, c/načete^a na di : čnem legit mac j^kem	Zdravnik se zdravn ške po?ta;e, ki je b.l te- 9jn a Klementina.
i a.	lefoničnim potom pozvan k nesrečnemu mla j Zgodovin9ka palača na javni dražbi. -
Ž*kt bi b:H. da b^ se ti legilimacijski	deoiču, mu je podelil najnujnejo pomoč, ; Takmm kagtli9ka palačd v Parizu, kjer
_ je bivala pokojna španska kraljica Izabela, je
	včeraj	danes	
Državni di g v papirju	1» 1 8"»	—,	,—
„ „ „ srebru	100.85	—	—-
Avstrijska ic-ita v zlatu	H9.:so	—■	■—
„ . „ kronah 4 °/c	10 1.45	—■	■—
Avst. investic. «»ka renta 3V,0.',	92.90	— ■	■—
Ogrska renta v zlatu 4°,0	11 ti. 35		■—-
„ „ „ Kronah 4\	9<; 6C	—■	- —
'i1!	H7.55		—
Akcije nacijonalne banke	1636.—	—	.—
Kreditne akcije		—	—
London, 10 l^str.	240.30	—,	,—
100 državnih mark	117.^5	—,	.—
20 mart	23 47		.—
20 frankov	19.11	—	.—
10l> i tal. lir	95.S5	—	.—
Cesarski cekini	11 30	- .	. —
PariŽka in londonska borza.
Pariz. (Sklep) — Francozta renta--,
italijanska renta —. —. špansti esterieur--,
akcije otomanske bauke ——. Menjice na London
—.—. Pjaznik.
Parit. (Sklep.) AvatrljB*« drtavau 4eio---«
—.— Lombardl —.— unittuiraua turžz* reuti—.--avstrlska zlata ruu^ ——, ogrsz* 4*;, -lu
rant"--, Lfindeibau.--curSta aca2 e
132.75 parlzza banka —.—, italijanska m-'»d -ionaina asclje —.—, afici e ttio tinto —. —. Praznik.
London. (Skiu^ tCoLisoiiauau	90."''^
Lombardi b '/» srebro 27'/i,. Spaaska rantn S 0.1/* lijaasjca rent« lUi.' 4I trtm dissont, l:i/4 ineujiuo au ij unajD —.— Trdja.
Tržna poroćila i4. julija.
Budimpešta. Pšenicu ea okt. K lf»48 do
K 15 50; rž za okt. K 12.66 do K 12 68 ; ovoa z,, okt. od K 11.14 do 11 46, koruza t* julij lv 10.^6 do K li.28.
Pž&uicr : ponndLe sred ije, povpraševanje pićlo, tendenca mirna. — ruaaja 10 uO.i met. stot. 11*-spiemenjenc. — Oves trdno, drug. žita ue<pre-menje.o. — Vreme : oblačno.
H a v r e. '.rtfcie^.j	Smto<i J5000 . -
rdge za tek. mesej po ao	trk, » sept
4b.—.
New-York. (Otv:> - Kava Kio *»» <• -e dobavr, staluo, ueapremenjeno. dj5 st. zvišan a Prodaja : lOuO v eč.
Hamburg. (Skle-> uop.) Kav* Samoa good average za september - 2>*	iJS —, za marec
3S.ll% za .i-aj 39— — Stalno. — i«** ttu n>.vt.d3: točo 3S—39. uHvadna roeu. 40—42	1-»
dol • . 43—44
Hamburg. (Sklep.) Sladkor zu julij 20.20, za avgu3t 20 2U, za september 20.--. za oktjber za november 18.55, za december IvoO. Stalno. — Vreme : oblačno.
Sladkor tuzemski (Jeatiifugal 5 proinu. lled K li'— do —, za maj-avgust Iv 7i*— do 7 t'5li C ncasse iu Melisitl protupiuo K 74--7-r>, za juli-avgust K 74 — do 7-V—.
Luuuou. OlMUEur iz repb durov	St .
Stalno.
I'a riz. — Praznik.
Prodajalnica ur
. -t* rabili na raznih narodnih prireditvah in ga dal potegi oiv<st; v boln ša co.
k*S< r v-t pn>e, veljavne eam^ za dotično
pr r(iitev	Društvene vesti in zalfove.
Otroški vrtec 1 Koeoln. Iz Rocola
V akademičnem društvu >avac na I^nnaja obstoji odsek. Kateremu se je izro-
Efe uprava Vfea'ovenskega ieg ti mafijskega	p^ejo : Javili smo že, da bo imel tu-
j.-a.a	kajšnji otrt ški vrtec svojo otroško veselico
Z o tirom na namen legitimacijskega	<>*> faključku šolskega leta. li-ta upeiujt da vsaki zaveden Slovenec z Ta veselica se je imela vršiti minolo
reaei em pozdravi to idejo ter da bodo na-	nedeljo, ker je pa društvo r du društva pridno segaia po njem.
bila te dni ktavlje&a na javno dražbo za vzkl <* :o ceco 2,800.000 frankov. Palača je bila pristjtna g. Tfcuberju, ki je ponudil 50 frankov vtč. T&uber, ki ie ravnatelj nekega velik»ga botela, priredi peUčo baje v hotel.
Za odttk : ka»d. phil. Gvidon .^ajovic,
»Kolo« imelo svojo slavocst, se je veselica odnesla.
Na tej otroški vesel e bodo deklamacije,	. _ .
. .	0 . v kraikem s staneta v A !e<-na:ns miaister
dvogovori, prizrrčki, petje t»r igra >b.roteK«
Zadnje brzojavne vesti.
Sestanek Tittonija in Kouvler*.
RIM 14. Iz Par.za piihaja vest, da se
J ,D , / . , ' ,r ' . 0 , , .. . 1 unanjih stvari Tittoni in Rouvier. »Patria« dveh dejaoph, vpriaore jo pa nekdanji in	'	.	.	,
.	j	• poroča: Oba d zavntka s« ba e Bestaneta, da
sedaaji otrcci o reškega vr.ca. Med poBami-1 r	.	' . .
. ..... ...	r^ ^	s« pogovorita o razmerah ni Kreti in da se
i čmmi točkami bo eviral kvartet gospe Dezman. i	. , .	, f.
„ ,	.	. »	i posvetujeta, kako bi se na o*ok Kreta odpo«
NB Oimk pnriuj. pod »..lovo. : »Od- Po	pn«, .»obod« «a- ^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^ ^^ ^
načelnik.
j bil. Mirko Kure t, tajnik.
•ek ia T®eeloven?ki leg timacijeki liat« do	miiim »«l>t«. prrega oktobra v Ceraljab na Gorenjskem.	: Dd bo ta rabava in veeel ca tem živa-Ceam k madu je stot. Manje nego T»0	hneja, zaprešena so bratika društva, naj bi komalov ae ne razpošilja. Imena društev, ki	se katero odavalo temu povablu trs svobodo naročala legitimacijaki liat, ae bodo	jiot milim petjem na svobodni zibavi navdu objavi ala v vseh slovenskih dnevnikih. Le-	šilo naš toli zapuščeni KocjI. gt macjiki liat. ki ga je izvršil člen umet-	Bratje, tu bomo zbrani vsi Rocolčam, b ŠKfge društsra »Vesne«, g. H. Smrekar, je od otroka do starčka, z nami bo tudi naše na ogled v urednišlv.h vseh sloven-	mlado pevsko društvo »Zvonimir«. Kličemo s k 1 h časopisov in v izložbah gg.	vam torej, pridite v naš sapnščeni Rocol, oa trgo cev: Seh^entaer. B- aač ia Hribar v	naša tla! Od vaa pričakujemo podpore ia Ljobljea:
suvereniteta »ultanr. Ta vest o eeetanku se se potrjuje ol nobene strani ia ni mero-daj nem ineptu «0 ?Vavili. da so veet, ki jih je »Pattia« glede Krete priobčila, ne-
osnovane.
Dogodki v Rusiji.
VARŠAVA 14. Vei usluibenoi Var savsko dunajske železnice ao soglasno sklenili, da se bodo počenši s 15. julijam poslu-spodbude za nadaljao delovanje. Torej na ževali pcljszega jezika kakor uradnega jeaika
Anton Bucker
TRST - Barriera vecchia ig - TRST.
Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gotd. 1 50. ^ra
Prodaja tudi na obroke.
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slifce na porcelanastih plošćab za spomenik.
Najnižje konkurenčne oene.
sr Tovarna pohištva 1»
Aleksander £evi jdiinzi
ulica lesa štv. 52. R (lastna hiša). (
ZALOGA:
P\nzzn R05RRI0 (Šolsko poslopje).
Cene, da aa ni bati nobena konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih, ^»ccccooccc:
Ilattrovta oenlk brezplačno la firanko

OiiOnOiiOii OHOIIOIIOIIOIIOHO'
Veiiki koncert
iii t
itva.Hitjdrilr se !»■ > vr^i!
« »	vn *»ri v ne ^ ljo ine 1»iuiija
v |»n»rili Drag- >tare«-a. — Po kom-ertu Ih, ><> leluja \ojz~ka g«*lb« iz Gorice.— Začetek «»b ."». uri iu jm»1 }*>)». — Vstopnina -t., -e«U-ži I. vm« «K) st., II. vrste 40 st.
IH nnn b^tolitrov vinskih sodov v vsaki IU.UUU	J :>_7o ln-ktiilitn m
:»r.-i;ij.: ,..» , /merilih ••enali tvrdka A!ex. Breyer i sinovi, Krizevac.
Priden leMar ali lDženjer
iiOtln -T. < glasiti ee pri Živic in dr.i, tnr<»-v:n-ka uii<*a št. 'J.
MloH	| k »močni k vešč slov., italj.
in iMtnšk^s jezika iš«"e službo. — Na-l«#v pri .,EdiBa»tiu.
NflVP hjčo ~ p rotori, dvori-č<m in
■■■Oo vodnjakom je na prodaj za
_:! !.	— W* >e izve v »<i«»-tilni Tr«»št«
iad rojansko cerkvijo.

AN1LA ANTON S K E R L
V novi prodajalnici jestvin in kolonijal PctlS fAtTHA v ulici Gulia št. 76
Jp Tiifthitj vsakovrstna j«itT»ne kakor : karo . nž . te*TPn i ne (n»pflj8k»-1. sljulkor. tur*<'!i«> ln	tnnco. naravno inanio,
iv*ćf>, milo. j*»diliH» oij* prve
vr*w po 36 dotč. — Blaco vedno sveie. —
IU111 UUO!
Trst slikar-dekorater.
spr«> . ma ilt-lo na •leželi korariie m>li s pap:r<rn». kame	in i:api»nv t
Blokih in 11.1 vse uai-ine, narrirn le« in marmor, vanje pohi*tva. podov itd. Vm po zmernih cenah, un'ro in hitro. — Delavnica: ulio? 'Igo Fosoelo štev. 19.
r>e-
P.-Bar-
Suerino JVIarcon
ulica TiTtirnella štv. 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na del>elo in drobno.
Foiilj anje na dom.
— Telefon štev. 1664. —
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguijar
Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja are na jamstvo.
Trst.
Trst - Carlo Goldonijev trg u.
Zastopnik tovarne koles in motokoles „Piicl".
Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izkljucm prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zalosr.i priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica "z 1 popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd.
Vollba zaloga prlpadkov po tovarniških oonuh
TELEFON štev. 1734.
COOOOOOOOOOOOOO Svoji k svojim !
Podpisani priporoča nvojo zalogo oglja. drva. premoga in drutro razno Kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
u! Čuvana luhod ulica Ca-vazzem št. 3i.
ocoooooocoooooo
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče ♦
Ceni* crezplačno in rranio.
Razglas.
Tukaj^ni krajni šolski svet razpisuje ..iavn«» zmanj-evalno dražbo** vseh stavbenih dei za napravo novega dvora/rednega -♦•Iskega poslopja v Herpeljah proraeiinjenih na '2\ "m »o K _'7 st., na dan 21. julija l!*»r> .»l. n uri dopoludne v občinski pisarni v Materiji proti varščini 1 o°/0.
Dra/iteni pogoji, načrti in proračun r. 7položeni so na uvid pri podpisanemu ob »radnih urah v .Materiji.
Krajni šolski svet Materija
dne 12. julija l4.*nr».
Predeeilnik: KASTELIC.
Dne 24. avgusta t. 1.
ipr^ se preseli
w manifakturna trgovina
ul. Barriera vecchia št. 33 (Trst) provizorično nasproti štv. 34- v skladišče, kjer je sedaj ..kavarna Aurora".
Pri tej priliki se prodaja vse blago z velikim odbitkom.
Kovaška mehanična delavnica
/n ,in>a kovin, za*od za nikelovanje, poz'a-11 vanje . fx >-rrhrntnje, p okotio rjaje nje in počinjenje.
VIKTOR F A NO
===== ulica R. Zovenzoni št. 4 =====
Podpirani priporoča svojo
v NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO
pri Sv. Jakobu
irrsta ulica 12 'iravea si. šolo.
Vedno ««vež kruh. Pošiljanje na doni. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo Postrežba točna. Benedikt Suban
Proflajalnico jestvin
založeno z vedno svežim ttlagom I vrste kakor: kavo vseh vrst. sladkorja, olja. mila. kisa, testenin. mok-\ otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani
Počkaj Ivan
ul. PETR0NI0 2 (vogal ul. S. F.
MIR0DILNICA
Sima SKrinjar
alica Farne to S t. 3 3
podružnicu
ul. Settefontane 629
sprejema tudi pismena naročila ter pobija na zahtevo blaea na dom po najnižjih cenah.
MIRODILNICA Henrik Bonetta
ul. Carradori IS fVOga! &8ppa)
Vabilo.
ornsfvasaideppai Tržaška posoj. in hranilnica
Specijaliteta navadnih in m»--dicinalnih drog, liarr, pokosti, lakov. Sčetk. rupidev. navaii-in parfiitmievra mila. petroleja. špirita i žeste* za goreli. — Barvilo zn čišćenje
-----vina. ===
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
registrovana zadruga z o mej. poroštvom
vabi svoje zadiužnike na
=}fova zaloga =
ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerpuenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo.

Tovarna kisa
Brnsclina & Hrovalh
Trst - Riva Grumula 6
Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne eene.
•I
3van Jančar
tehn. kcnces. zobozdravnik
TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovjeiz kaučukaali zlata po francozkem sestavu, Poprave v 2 urah. gf Cene zmerne. -M Sprejema od S—6 pop.
Prva tri talnica
— na električno moč
Gualtiero Cozzio
Passo S. Giovanni st. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chioz/.a izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd.
F. PertOt urar
TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega, Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
W
(na da Ije v a njej
ki bo
dne 23. julija 1905 ob 10. uri dop. v veliki dvorani Piazza Caserma št. 2.
DNEVNI RED: Prememba pravil.
Xa obilno vdeležbo vabi
ODBOR.
JCarodni kolek j z vdobiti pri upravi „Edinost"
t
TOVARNA POHIŠTVA
I r* v i n v p n >J
i b "i a u 5l a U ii
TRST. UliCA CASSA r»l RlSPARMiO b
HlBLtJUNJE Pij N&iKUri4:aNE!5!H ZaBTHaB
KATALiJGl BREZPLAČNO
j Univ.
ZOBOZDRAVNIK
!. Dr.
v TRSTU ulica S. Antonlo S t. 9. II. nadstr.
Izvršuje zndelanje z emajl eni, porcc humm
5	srebom in zlatom.	.
^ I/deluje posamezne umetne zobove kakor
^	tudi celo zobovje.	^
J ORDINIRA od <>.— 1*2 predp., 3.—ft. popol.	^
r	^
^.ikVAVAV AVVAAVTA VA.-r.kV^?1
trgovina z manu/akturnim blagom ^m
ANTON SANZIN pok. Frana - Barriera vecchia II. | i
Velik dohod satana, perkala. batista. pikeja in cefirja. — Blago za žensko obleke, pletene spodnje srajce, modercl. drobnarije	"ele i r. barvane srajce za
tnoSke. ovratnik j. zapestniki: kravate in po?rab£čina za delavce.
jto najnižjih cenah, dst sc ni bati konkurence.
Drogerija
GUSTAV MARCO
ulica Giulia st. 20. Droge, barve, pokostj, petro-ej, čepici, ščetke, mila, parfumi itd. itd.
—HZ Zalog-a šip in steklenin.. ZIZ^I
ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRDKE.
V	J 1" dne 1«'». julija t. 1. o }>ri-
iipnpiiniki veiiu-a
||j	<*erkvenega praznika Sv.
11UVI.UXJU ^l,(jlorja i„ Kortunata bo v _<to«.tilni Tpf»ši- (md rojansko cerkvijo} ve liki lj unski	na podovili. Ples I mu rajal od
'.>. •)«» 1 • ure zvečer. Vsak plesni komad stane U»	\*	se točijo prve vrste tl<i—
■1.3 a -ma in l»<>la vina ter pivo »Goess« tudi k hinja je lupalo preskrbljena z gorki mi in mrzlimi jedilili. Iz velikih senčnatih vrtov je Kra-^n razgledna morje in okolieofa ob jednem tudi na plesiš'V. Razsvetljavo bo kaj krasm» pre>krlx»vala TC<» sveč močna svetilka, ki je * lina take vr-te v Trstu. Za obilen obisk -e u»pl«» priporoča udani	voditelj.
Pekarna in aladcicarna z lastno tovarno biškotov
3fran £ampe
TRST - ulica Mol in Grande št. 32 - TRST 3 krat mjl dan srei kruh. raznovrstne moke prvih •rrtkih mUmt, flae vina v buteljkah, sladeiee itd. Sprejema nan»čbe za sladčiee.
99
SANUS
te
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirant zaprošen patent m prodajajo povsod.
C. C O MINI, Trst Barriera 28
Svoji k svojim !	Svoji k svojim t
Opozarjamo v-akega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
ii
Josip Zigon
nI. Cdseraa 8
stoječa pod pokroviteljstvom -lob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše. gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito. slamo. seno. blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in /. najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila
podružnica zavarovalne zadruge „Croatia"-7rst
ULICA TORRE BIANCA 20	"
Zastopniki za v-ako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in štajer>ke) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji
Izbor drog, barv, čopiče v. polcosti. parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega airupa tamarindo, malinovcc, itd. itd. ""3BG
Pekarna
pri sv. Jakobu, ul. Marco Pol o št. O
(vogal ul. Concordia)
priporoča cenjenemu občinstvu •! krat na dan svex kruli, ki ga dostavlja tudi franeo na dom. Za obilen ob'sk se toplo priporoča
Anton Zavadlal.
najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črno obuvalo
Najbolj ae priporoča za Boxcali8,Oecaria, Chevreaux in lakirane Čevlje. D UNA J, XIII.
naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano kroja<-nico
Alla Citta* di Trieste
v nI. Torrente št. 40 Ouisproti prledišeu CSoIdotiiK
Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše ---- novosti.	— -
Odlikovana v Rimu s zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — častno diplomo —
IVAN ANGELI
ulloa Vincenzo Beliinl (nasproti cerkve sv. Antona novega .
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih copičev: lastna špeeijalitet* eopičev
za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava iB nedosežne kakovosti. 1« m* boji nik&ke konkurence glede smernih oen kakor tudi Izvrstnega izdelka. Cnvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednak ega imena.
Kdor se hoće dobro in z veliko ekonomijo
obleči, naj se poda v
prodajalnico
izgotovljenih oblek
I. FARCHI Barriera vecchia o
kjer se vsaki dan izdeluje obleka v lastni krojačnicl. -
„SLAVIJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlaeti js ugodne zavarovanje na doživetje ■i na rt s zmanjSujočimi »e vplačili.
Vak Btm taoa po preteku petih let jrjoccc- pravico oo divtoesoe.
a v i j a"
rzajemna zaramalna banka t Prati. — Rezervu fond 31,865.386 80 i izplačale oišMine: 82,737.159 57 K.
Po velikosti drugm Tssjemnm mm t sto vsi niča naše države m r seskom i slovansko-narodno upravo.
▼ae pejeaalla AaJ«:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poalopja in premičnine proli požarnim Škodam po najnižjih^* cenah. Škode cen j uje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje i« čistega dobička izdatne podpore ▼ narodne in občnokoriatne namene.