Grosupeljski ^H odmevr Rebalans II proračuna za 2008 in sprememba proračuna za 2009 sprejeta stran l6 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXIV - številka 10- oktober 2008 O kom/čem pišemo? Oktober - mesec požarnega varstva * f 4: 200-ietnica 1 prihoda Franceta Prešerna na Kopanj stran 5 Franci Pevc pleše že od svojega 7 leta starosti Kopanj, nedelja, 21. september 2008, ob 14. uri. - Na sončno nedeljsko popoldne so se vile kolone ljudi in avtomobilov v Račno in nato na kopanjski grič. Kulturno društvo France Prešeren iz Račne je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Grosuplje organiziralo proslavo ob 200-letnici prihoda Franceta Prešerna na Kopanj. Blagoslov in odprtje nove šole v Žalni Nadaljevanje na strani30. Delovni čas za stranke od ponedeljka do petka od 7. do 9-,ure in od 14, do 18. ure, r ob sobotah od 8. do 12. ure. , rr q BHBIKES SCOTTUSR wfmi ___j____m ®üßm « wiütm «a ©aa^» trn Začnimo z dobrim zajtrkom Kruh Semenko Z okusnim zajtrkom poskrbimo za zdrav življenjski slog. Hlebček Semenko, ki ga dobite v Mercatorjevih živilskih prodajalnah, je bogat z vlakninami, obenem pa dolgo svež in polnega okusa. Semenko vsebuje namreč kar sedem žit in semen, V njem so ovseni kosmiči, sojin d robi jene t, prosena kaša in sončnična, bučna, sezamora ter lanena semena. Narejen je iz mešanice pol bele in ržene moke. Začnimo dan z rezino odličnega Semenka. Jutranji recept Semenko tekne samostojno ali z najrazličnejšimi namazi. Vabi vas, da ga tokrat poskusite s skutnim namazom z zelišči. S kutin namaz z zelišči Za štiri osebe potrebujemo: 250 g lahke skute, 2 de! kislega mleka, šopek peteršilja, drobnjaka, 0.5 del olivnega olja, 10 rdečih redkvic, timijan, origano in sol. Sveža zelišča drobno nasekljamo in vmešamo v osoijeno skuto in kislo mleko. Ob mešanju dodamo olivno olje, s katerim podaljšamo obstojnost namaza, okusi zelišč pa pridobijo dodatno aromo. Rezine Semenka namažemo, po želji pa osvežilen in hranljiv obrok dopolnimo z nekaj rdečimi redkvicami. Dober dan! lekarna , Cjrosuplje Narejeno z ljubeznijo ercator Najboljše iz Pekarne Grosuplje samo v M ercator ju oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi rezultati 3 Volilna udeležba, oddani in veljavni glasovi na voliščih v občini Grosuplje in v volilnem okraju 1 Vpisanih v volilni imenik Skupaj glasovalo Delež Oddanih glasovnic Delež Neveljavnih Delež Skupaj veljavnih Delež 10 Zgradba občine Grosuplje 752 536 71,28% 536 71,28% 7 1,31% 529 98,69% 11 Zgradba občine Grosuplje 1308 815 62,31% 815 62,31% 9 1,10% 806 98,90% 12 Osnovna šola Louis Adamič 1437 995 69,24% 995 69,24% 21 2,11% 974 97,89% 13 Stara osnovna šola Grosuplje 1417 953 67,25% 953 67,25% 10 1,05% 943 98,95% 14 Dom obrtnikov Grosuplje 983 708 72,02% 708 72,02% 6 0,85% 702 99,15% 15 Čebelarski dom Grosuplje 274 222 81,02% 222 81,02% 1 0,45% 221 99,55% 16 Gasilski dom Velika Ilova Gora 118 79 66,95% 79 66,95% 2 2,53% 77 97,47% 17 Gasiski dom Veliko Mlačevo 535 310 57,94% 298 55,70% 3 1,01% 295 98,99% 18 Gasilski dom Zagradec 264 194 73,48% 194 73,48% 2 1,03% 192 98,97% 19 Ahlin Jože Velika Stara vas 323 201 62,23% 201 62,23% 4 1,99% 197 98,01% 20 Gasilski dom Polica 796 553 69,47% 553 69,47% 7 1,27% 546 98,73% 21 Družbeni dom Račna 540 413 76,48% 413 76,48% 7 1,69% 406 98,31% 22 Zadružni dom Spodnja Slivnica 435 305 70,11% 305 70,11% 3 0,98% 302 99,02% 23 Gasilski dom Škocjan 338 253 74,85% 253 74,85% 5 1,98% 248 98,02% 24 Gasilski dom Ponova vas 424 294 69,34% 294 69,34% 5 1,70% 289 98,30% 25 Osnovna šola Št.Jurij 934 607 64,99% 607 64,99% 9 1,48% 598 98,52% 26 Krajevna skupnost Žalna 390 271 69,49% 271 69,49% 4 1,48% 267 98,52% 27 Gasilski dom Velika Loka 228 179 78,51% 179 78,51% 0 0,00% 179 100,00% 28 Gasilski dom Luče 224 156 69,64% 156 69,64% 1 0,64% 155 99,36% 29 Osnovna šola Šmarje-Sap 834 569 68,23% 569 68,23% 4 0,70% 565 99,30% 30 Osnovna šola Šmarje-Sap 648 452 69,75% 452 69,75% 3 0,66% 449 99,34% 31 Osnovna šola Šmarje-Sap 866 572 66,05% 572 66,05% 6 1,05% 566 98,95% ■ VSI na voliščih v občini Grosuplje 14068 9637 68,50% 9625 68,42% 119 1,24% 9506 98,76% VSI v okraju Grosuplje 29244 20156 68,92% 20143 68,88% 294 1,46% 19849 98,54% > rezultati volitev 2008 Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 > - CM n - m >0 - 00 0 £ CM n Vi m >0 DeSUS SSN KDS SLS+SMS LIPA Zeleni Slovenije ISN ZARES SDS NPS SDS LDS 0 in LČPV Zelena koalicija LPR Valentina Vehovec Matic Novljan Janez Grum Iztok Vrhovec Nikolaj Erjavec Ana Kastelic Janez Pavlin Uroš Gruden Janez Janša Marjetka Svetek Bojana Bevc Zdenka Cerar Nevenka Zaviršek Pavel Remec Bojan Dolgoš Andreja Travnik 10 Zgradba občine Grosuplje 17 2 1 9 7 3 5 37 223 1 11 49 153 7 3 1 11 Zgradba občine Grosuplje 36 2 1 20 13 5 18 96 260 1 32 68 244 5 4 1 12 Osnovna šola Louis Adamič 36 0 9 38 16 1 20 52 454 1 30 79 224 8 2 4 13 Stara osnovna šola Grosuplje Dom obrtnikov Grosuplje Čebelarski dom Grosuplje 32 7 4 22 6 1 13 68 406 0 56 80 240 3 1 4 14 20 6 3 16 5 0 14 68 273 1 32 58 197 5 2 2 15 4 1 1 10 1 3 9 13 107 0 26 6 38 2 0 0 16 Gasilski dom Velika Ilova Gora 0 0 0 5 0 2 1 2 43 1 7 2 12 0 2 0 17 Gasilski dom Veliko Mlačevo 19 0 0 13 2 0 0 16 166 0 9 12 54 1 1 2 18 Gasilski dom Zagradec 10 6 1 8 1 1 1 2 129 0 9 12 9 0 3 0 19 Ahlin Jože, Velika Stara vas 3 0 0 7 4 0 1 17 105 0 7 21 30 1 1 0 20 Gasilksi dom Polica 31 0 1 20 6 4 13 30 284 0 26 25 105 1 0 0 21 Družbeni dom Račna 7 3 0 10 3 0 13 8 266 0 23 14 56 1 0 2 22 Zadružni dom Spodnja Slivnica 13 0 0 7 7 3 7 18 153 0 9 14 68 2 1 0 23 Gasilski dom Škocjan 16 1 1 1 2 0 8 27 121 0 13 22 34 2 0 0 24 Gasilski dom Ponova vas 4 0 1 11 0 0 14 21 178 0 6 11 41 1 0 1 25 Osnovna šola Št.Jurij 15 2 4 20 4 3 14 43 312 1 19 30 127 2 1 1 26 Krajevna skupnost Žalna 8 2 0 3 3 1 1 12 170 1 13 10 38 1 3 1 27 Gasilski dom Velika Loka 5 0 0 2 2 5 1 8 148 0 5 1 2 0 0 0 28 Gasilski dom Luče 6 0 1 7 0 1 1 6 107 0 5 4 16 0 1 0 29 Osnovna šola Šmarje-Sap 26 0 1 10 8 1 16 47 239 0 33 33 148 1 0 2 30 Osnovna šola Šmarje-Sap 16 2 2 6 7 4 17 44 153 1 11 31 151 2 0 2 31 Osnovna šola Šmarje-Sap 15 1 3 15 1 2 17 35 287 0 19 34 132 2 0 3 ■ ■ VSI v občini Dobrepolje 56 < 28 3 75 10 5 181 72 1132 3 69 59 315 5 5 3 VSI na voliščih v občini Iv. Gorica 289 33 190 116 27 206 488 4039 10 381 249 1337 25 10 30 VSI - ostalo (901 - 999) 33 3 8 10 2 5 62 67 384 3 14 67 219 6 2 3 VSI na voliščih v občini Grosuplje 339 35 34 260 98 40 204 670 4584 8 401 616 2119 47 25 26 ■ VSI v volilnem okraju Grosuplje 717 70 78 535 226 77 653 1297 10139 24 865 991 3990 83 42 62 oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi gasilci 5 Oktober - mesec požarnega varstva Gasilci v 18 gasilskih društvih v Gasilski zvezi Grosuplje večinoma zelo aktivno delajo na različnih področjih skozi vse leto. Tudi letos je več društev iz zveze odšlo na pomoč ljudem v kraje, kjer so doživeli katastrofalna neurja. Še posebej pa so gasilci dejavni v mesecu oktobru, na začetku kurilne sezone, ko vsako leto tradicionalno izvedejo več različnih tekmovanj, vaj in nalog na področju preventive in izobraževanja občanov. V tem prispevku bomo zajeli samo tri vaje, ki so jih pripravili gasilci: prva je bila 17.10., pozno popoldne, vaja gašenja gozdnega požara na severovzhodnem delu Slivniškega hriba, takoj za mostom na cesti Mlačevo - Račna in na območju železniške proge za Kočevje; druga je bila istega dne velika nočna vaja vseh 18 prostovoljnih društev v podjetju G-M&M; tretja (in prvič v zgodovini grosupeljskega gasilstva) 21.10. vaja gašenja travniškega požara med Spodnjimi in Zgornjimi Duplicami ob avtocesti Ljubljana - Zagreb. Posamezna društva pa vaje pripravljajo že tradicionalno v svojih požarnih rajonih ali pa skupaj s sosednjimi društvi. Jože Miklič Mesec oktober je že tradicionalno mesec požarne varnosti. Tema letošnjega meseca požarne varnosti je »Varujmo naravo pred požari« in je posvečena večji varnosti pred požari v naravi. Prostovoljna gasilska društva iz Gasilske zveze Grosuplje, poleg rednih aktivnosti, ki jih izvajajo skozi vse leto, želijo v oktobru svoje aktivnosti približati tudi krajanom, ki jih v obliki preventivnih akcij vključujejo v svoje programe. V skladu s priporočili GZS se v oktobru med krajane razdelijo zloženke in drugo gradivo, ki nas opozarjajo na nevarnost požarov ter postopke, s katerimi nastanek požara preprečujemo, gasilci pa se v oktobru s krajani tudi srečujemo in jih poskušamo v največji možni meri neposredno tudi osveščati s področjem požarne preventive. Tudi v letošnjem letu prostovoljna gasilska društva obiskujejo osnovne šole in otrokom predstavljajo gasilsko organizacijo in jih seznanjajo s požarno preventivo ali pa šolsko mladino povabijo v gasilski dom, kjer jim razkažejo delovanje društva. Za najmlajše je GZS izdelala tudi zloženko, ki je namenjena otrokom od prvega do tretjega razreda osnovne šole. Zloženko so gasilci posredovali v osnovne šole in upajo, da so dosegle ciljno skupino, saj je zloženka s slikovnim delom in besedilom prirejena najmlajšim ter jim na zanimiv način posreduje osnovne informacije za boljšo požarno varnost. Poleg aktivnosti, usmerjenih vpreventivno dejavnost s krajani, pa gasilci v tem obdobju intenziviramo izvajajo programe praktičnega usposabljanja za čim bolj uspešno delovanje v primeru požara ali drugih nesreč. Posamezna prostovoljna gasilska društva izvajajo gasilske taktične vaje ter ob tem preizkušajo gasilsko opremo in tehniko ter skozi vajo dodatno usposabljajo svoje člane. Janez Pezdirc, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Vaja 1: Gozd gori... Nekaj minut po 17. uri, 17. 10., so člani gasilskih društev Veliko in Malo Mlačevo ter Gatine in Zagradca prejeli prek pozivnikov z Regijskega centra za obveščanje Ljubljana poziv, da gori gozd takoj za boštanjskim ribnikom med cesto Mlačevo - Račna, ki se je približal železnici in tam ogroža tudi (telekomunikacijski/skladiščni) objekt. Ker je v bližini bilo dovolj vode v potoku, so črpali vodo iz potoka. Le gatinski gasilci med temi štirimi društvi imajo > oktober - mesec požarnega vartva Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 > t« V iSn f *; * \ 1. A* * * •'-i-. • \ h * ~*t' ~ -J > * ' V.' * jt p? " it J 4 • avtocisterno, zato so odšli na nekoliko bolj oddaljeno južno stran požara in so ga s te strani omejevali. Ker pa se je požar razvnel na obeh straneh proge, je bilo treba skopati pod progo kanal, kamor so položili gasilske cevi in jih napeljali tudi visoko v pobočje hriba, kamor so vodo »podajali« v gasilski verigi na višje ležeči del gozda. Najprej so se lotili gašenja v okolici objekta ter ga uspešno zaščitili. Nato so z motornimi žagami napravili presek in tako fizično onemogočili širjenje ognja. Vsi ostali gasilci so požar gasili tudi z uporabo požarnih kovinskih metel in s priročnimi sredstvi. Med gašenjem z metlami pa je eden od gasilcev spregledal vdor med skalami in si je zlomil nogo. Zato so ga morali gasilci odnesti proti cesti, kjer naj bi ga odpeljal reševalec. Ker pa niso s seboj imeli nobenih nosil, so za nosila improvizirano uporabili lestev. Po vaji je zboru gasilcev poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc dal nekaj napotkov in opozoril, saj je pri gašenju sodelovalo kar precej mladih gasilcev, ki še nimajo veliko izkušenj. Take vaje pa so namenjene prav takim, saj imajo veliko volje, moči in sposobnosti in bodo porok uspešnega nadaljnjega dela v društvih. Poleg tega pa je zelo pomembno, da se spoznajo med seboj tudi z gasilci iz sosednjih društev, saj je v primeru večjih intervencij zelo dobrodošlo, da se gasilci poznajo in vsaj približno vedo, s kakšnim znanjem, orodjem in opremo razpolagajo. Vaja 2: Gori podjetje G-M&M v Grosupljem Iz scenarija osrednje gasilske vaje v občini Grosuplje Vaja je bila izvedena na industrijskem objektu družbe G-M&M d.o.o. na Brvacah 11, Grosuplje. Skozi vajo so upoštevali izkušnje, pridobljene ob gašenju večjega požara na podjetju Omaplast v Grosupljem avgusta 2008, istočasno pa so bila analizirana in odpravljena nekatera vprašanja, ki se pojavljajo pri gašenju industrijskih požarov. Vajo so želeli čim bolj približali dejanski situaciji, zato je bila nenapovedana in izvedena ob sodelovanju Regijskega centra za obveščanje Ljubljana ter je bila sklicana preko pozivnikov. Na vaji so aktivno sodelovala tista PGD, ki se bodo odzvala na poziv (odzvala so se vsa društva v zvezi). Naloge, ki so jih posamezna društva izvajala, so bile v načrtu okvirno opisane, vendar so se prilagajale sprotni situaciji glede na vrstni red odzivanja društev. oktot>er- 10 /2008 Grosupe|jski odmevi oktober - mesec požarnega varstva Taktična predpostavka Dne 17. 10. 2008, ob 21.10. uri, je prišlo do požara zaradi kratkega stika na elektroinštalaciji v skladišču materiala in polizdelkov v stari proizvodni hali podjetja G-M&M d.o.o. Požar je bil zaznan s protipožarnimi senzorji, ki so sprožili alarm v recepciji, v kateri se je nahajal varnostnik. Varnostnik je preveril situacijo ter ugotovil, da se je požar tako razvil, da je potrebno posredovanje gasilcev, zato je poklical št. 112 ter podal naslednje obvestilo: »Gori podjetje G-M&M (Black & Decker) v Grosupljem.« Po klicu na pomoč je varnostnik odšel v proizvodnjo, izključil električni tok ter z gasilnimi aparati pričel gasiti. Ker se je požar razširil na uskladiščeni material, se je zaradi večjih količin dima varnostnik umaknil, vendar je na transportni poti padel in obležal nezavesten. Gasilci so ob prihodu naleteli na težavo, kako odpreti drsna ograjna vrata, da bi z vozili lahko zapeljali do objekta požara. Alarmiranje Po prejemu obvestila o požaru RCO Ljubljana je takoj aktiviral osrednje gasilsko društvo Grosuplje in v skladu z operativnim načrtom tudi PGD Šmarje - Sap. Po prihodu na mesto požara je poveljnik PGD Grosuplje zahteval aktiviranje poveljnika GZ Grosuplje in dveh gasilskih društev z GVC in sicer PGD Ponova vas in PGD Polica. Po prihodu poveljnika GZ Grosuplje je leta prevzel vodenje intervencije in je zaradi obsega požara zahteval aktiviranje vseh društev GZ Grosuplje. Vse pozive RCO je ponovno spustil preko pozivnikov (javnega alarmiranja niso uporabljali, uporabili so samo zvočne signale na intervencijskih vozilih v prometu). Taktični nastopi operativnih skupin PGD Grosuplje je z južne strani objekta takoj zavarovalo sosednje objekte in preprečilo širjenje požara, po vstopu v objekt z napadalnimi skupinami pod dihalnimi aparati pa je pričelo z gašenjem v notranjosti objekta. Gasilci so se v notranjosti soočili z visoko temperaturo in slabo vidljivostjo zaradi dima. Požar so gasili z visokotlačnimi napadi z vodo in kombinirali gašenje tudi s peno. Iz notranjosti so odstranili plinske jeklenke, ki so jih ohladili z vodo. PGD Šmarje - Sap se je prebilo v objekt s severne smeri ter ob uporabi dihalnih aparatov posredovalo v notranjosti z visokim tlakom in klasičnim napadom s peno. V notranjosti so napadalci našli poškodovano osebo v nezavesti, ki jo je reševalna ekipa z > oktober - mesec požarnega vartva Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 nosili ob uporabi reševalne maske, iznesla na prosto, kjer so ga oskrbeli bolničarji. Vsa ostala PGD je vodja intervencije razporedil kot pomoč osrednji enoti PGD Grosuplje in PGD Šmarje - Sap za oskrbo z vodo, zamenjavo napadalnih skupin z dihalnimi aparati ter dodatne napade za varovanje sosednjih objektov. Štiri operativne enote so se z ročnimi motornimi brizgalnami razporedile za oskrbo vode iz odprtega vira (ribnika) v oddaljenosti cca 200 m od tovarniškega kompleksa s tako imenovano verižno vajo. Komentar vaje poveljnika Gasilske zveze Grosuplje Janeza Pezdirca Gasilska vaja je bila organizirana na industrijskem objektu, kjer je preko 170 operativnih gasilcev izvajalo vse potrebne postopke pristopa in vstopa v objekt, z gašenjem in reševanjem v notranjosti objekta ob uporabi dihalnih aparatov, brez katerih notranjih napadov praktično ni bilo možno izvajati. Velik poudarek je bil dan koordinaciji in vodenju zahtevnejših intervencij, na katerih sodeluje večje število gasilcev in gasilske tehnike. Poleg nastopov v notranjosti je bil pomemben del vaje tudi preverjanje možnosti za oskrbo z vodo, saj interno hidrantno omrežje običajno ne zagotavlja potrebnih količin vode. Poleg dovažanja vode na mesto intervencije z gasilskimi cisternami smo do tovarniškega kompleksa napeljali vodo preko gasilskih cevi tudi iz manjšega ribnika v oddaljenosti cca 200 m, ki se nahaja na travniku preko železniške proge. Izvedena gasilska taktična vaja ni bila namenjena demonstraciji delovanja gasilske tehnike in gasilcev, temveč spoznavanju možnosti interveniranja na industrijskem objektu, praktičnemu usposabljanju operativnih gasilcev ob koordiniranem delovanju skupin in posameznikov ter odpravljanju napak in izboljševanju taktičnih nastopov za čim bolj uspešno posredovanje gasilcev v resnični situaciji. Na srečo je objekt nekoliko odmaknjen od središča Grosupljega in zato ni bilo toliko gledalcev, s katerimi se gasilci običajno srečujejo ob resničnih intervencijah. Pri vzdrževanju reda med gledalci jim poleg lastnih redarjev pomagajo tudi policisti, ki so sodelovali tudi pri tej vaji. Prav pa bi bilo, da se (morebitni) gledalci že sami zavedajo, če so preblizu požarov ali so tja prišli s svojimi prevoznimi sredstvi, da se umaknejo na varno razdaljo, da omogočijo dostop in operativni prostor gasilcem, policistom in morebitnim reševalcem ter s tem zaščitijo tudi sebe. oktober -10 / 2008 Grosupeljski odmevi oktober - mesec požarnega varstva Vaja 3: Gasilke pogasile travniški požar v Duplicah Prikazna gasilska vaja članic Gasilske zveze Grosuplje - 21. 10. 2008 Pri požigu travnika v Zgornjih Duplicah je ogenj ušel izpod nadzora. Zaradi obsežnosti požara in bližine avtoceste Ljubljana - Zagreb so aktivirali več društev GZ Grosuplje. Pomoč moških je bila dovoljena oziroma zaželena le pri uporabi vozil in motornih brizgaln, kot strojnikov ter pri delu z radijskimi postajami. Če pa so v društvih za to imeli usposobljene članice, so delo opravile same. V vaji so sodelovale ženske ekipe iz PGD Polica, Velika Loka, Škocjan, Ponova vas, Gatina, Št. Jurij in Šmarje - Sap. Uporabile so vodo iz bližnjega hidranta, potoka ter vodo, ki so jo pripeljale z avtocisternami. Pri gašenju so morale biti gasilke še posebej pozorne na elektro daljnovod, ki poteka ob cesti iz Sp. Duplic v Zg. Duplice. V vaji je sodelovalo okoli 40 gasilk in morda samo slaba desetina moških, (pa še ti so bili bolj v napoto, kot so po vaji družno ugotavljali na zakuski v dvorani gasilskega doma na Polici). Nad številnim odzivom za sodelovanje gasilk je bila navdušena Majda Kastelic, vodja komisije za delo s članicami pri Gasilski zvezi Grosuplje, vajo pa sta si ogledala poleg nekaj gledalcev tudi poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc in Marija Marinčič, starosta med zelo uspešnimi grosupeljskimi gasilkami in donedavna vodja te komisije. Za komentarje vaj se še posebej zahvaljujem Janezu Svetku, poveljniku Prostovoljnega gasilskega društva Veliko Mlačevo, Majdi Kastelic, vodji komisije za delo s članicami v Gasilski zvezi Grosuplje, in Janezu Pezdircu, letos izvoljenemu poveljniku Gasilske zveze Grosuplje. 10 gasilci Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Gatinski gasilci pred novim izzivom > Prostovoljno gasilsko društvo Gatina je nedvomno med najbolj dejavnimi gasilskimi društvi v zadnjem desetletju v naši občini glede na potenciale, s katerimi razpolaga. O dejavnosti društva skozi zgodovino in novim izzivom, gradnji novega gasilskega doma, pa sem se pogovarjal s predsednikom društva Jernejem Kozlevčarjem, donedavnim predsednikom Antonom Lampretom in tajnikom Sebastjanom Brlanom. Jože Miklič Kljub temu da so časi za prostovoljno delo dokaj neprijazni, opažamo, da se veliko mladih vključuje v gasilske vrste. Morda bi temu res lahko rekli »genski zapis«, kot je nedavno v Račni dejal župan Janez Lesjak. Prepričan pa sem, da se ta »genski zapis« lažje prenaša na podeželju. Če pa k temu dodamo tudi nekaj sklepanja in navedemo, da so gasilci praktični ljudje z logičnim razmišljanjem, ugotovimo, da se v takih okoljih dobro zavedajo, kako lahko začetni požar (pa tudi marsikatere druge nesreče) sami uspešno pogasijo v prvih minutah, kot pa da čakajo križem rok na posredovanje poklicnih ali pa oddaljenih prostovoljnih gasilcev, ko požara praktično ni mogoče več pogasiti in ko se lahko samo še varuje okolico ali pa zgolj prešteva in meri posledice nesreče. Med takimi društvi v grosupeljski občini, v katerega se zdaj že vključuje peta generacija gasilcev, je tudi Prostovoljno gasilsko društvo Gatina, ki je lansko leto praznovalo 80 let obstoja. Ustanovljeno je bilo 12. junija 1927, k temu datumu pa lahko dodamo še 15 let delovanja »gatinske desetine« v vrstah Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje. Za prvega predsednika je bil izvoljen Anton Rus, za tajnika Franc Bertoncelj, za poveljnika pa Ivan Žitnik. Zgradili so majhen gasilski dom ali bolj rečeno orodjarno. Spomladi, 20. aprila 1929, je bilo prvič njihovo društvo na težki preizkušnji. Iskra iz železniške lokomotive je povzročila na bližnji slamnati strehi požar, ki se he razširil in upepelil približno 20 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Če vas gledamo od proge proti vzhodu, je zgorelo pol leve strani vasi. Nekatere kmetije so ostale brez vseh zgradb. Kar nekaj let so potrebovali, da so ljudje obnovili bivališča in kmečke stavbe. Tudi ta nesreča pa jih je še bolj prepričala, da morajo poskrbeti še za boljše gasilstvo v vasi, zato so podrli stari dom in zgradili leta 1937 lepšega in večjega. Takrat je bil predsednik Janez Knep, zidar po poklicu, poveljnik pa Alojz Žgajnar, tesar po poklicu. Oba skupaj sta s pomočjo sovaščanov uspešno gradnjo pripeljala do konca. Leta 1940 so kupili novo brizgalno in jo skupaj z gasilskim domom blagoslovili, staro »cigavnco« pa so dali na Ilovo Goro, kjer je v nemški ofenzivi prav v teh dneh pred 65 leti zgorela. Vojna tudi gatinskim gasilcem ni prizanesla. Padlih in pobitih je bilo kar precej članov. Zanimivo pa je, da so iz doma odnesli motorno brizgalno, saj je bilo nevarno, da jo bodo ukradli ali pa zgolj izrabljali do onemoglosti zdaj eni zdaj drugi. Skrili so jo za oltar domače cerkvice sv. Janeza Krstnika. Po vojni so obnovili dom in članstvo je začelo ponovno delovati. Leta 1957 so razvili prvi prapor, leta 1977 so nabavili novo motorno brizgalno Rossenbauer, leta 1997 pa nov gasilski prapor z novimi simboli. Gasilski dom na Gatini je prostor, kjer se kujejo tudi drugi načrti. Tako so z Marijo Marinčič začeli z igranjem ljudskih iger in nato različnih skečev, pa tudi resnih gledaliških predstav, s katerimi so gostovali po sosednjih dvoranah. Vsako leto pripravijo pustno zabavo, zdaj že več let praznovanje materinskega dne, včasih glede na število otrok pripeljejo tudi Miklavža. Sem ter tja jih obišče kakšna manjša gledališča skupina (do zdaj največkrat Velika Loka), ki jim pokaže svoje aktualne gledališče igre. V gasilskem domu se rešuje tudi vaška problematika, gasilci pa so tudi upravljavci gatinskega pokopališča in dokaj nove mrliške V zadnjem desetletju je društvo izredno operativno usposobljeno za razmere, ki jih narekuje njihov požarni rajon, ki poleg vasi Gatina zajema še Praproče, Sp. Blato in Sp. Duplice. Od leta 2003 imajo stalno organizirano operativno desetino, v kateri sodeluje 22 članov. Svoje psihofizične sposobnosti urijo vsak prvi petek v mesecu. Vsi člani enote so primerno gasilsko izobraženi v skladu s programi izobraževanja Gasilske zveze Slovenije. Člani, pa tudi druge mlajše skupine tekmovalcev, so na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih (člani in pionirji so bili kar dvakrat na državnih tekmovanjih!) dosegli zavidljive rezultate, o čemer pričajo številni pokali in priznanja v vitrinah. Nekaj operativcev ima opravljene izpite za uporabo izolirnih dihalnih aparatov, nekaj za bolničarje, pa tudi za strojnike in mentorje. V letu 2005 so uvedli sekundarni način obveščanja članov prek SMS-ov, kar jim poleg pozivnikov zagotavlja hitro in zanesljivo obveščanje operativcev. V zadnjih letih še posebej skrbijo za nabavo osebne zaščitne opreme in dihalnih aparatov. V društvu namenjajo posebno pozornost vzgoji mladih gasilcev od sedmega leta starosti naprej. Na ta način poskrbijo, da se članstvo stalno pomlajuje. Društvo ima vozilo z vodo GVC-16/15 Tam 125 T10, ki je starejše izdelave, a še vedno dobro služi svojemu namenu. Vozilu za prevoz moštva GVM VW Transporter 2,5 TDI lahko priklopijo prikolico z motorno brizgalno in pripadajočo opremo. Zadnja leta kar vsako leto organizirajo veselice, ne glede na to, ali praznujejo kak jubilej ali ne in ali so morda nabavili kakšno večje novo gasilsko orodje. Kljub vsemu povedanemu pa gatinski gasilci z vsem niso zadovoljni. Še posebej jih pri vežice. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi gasilci 11 njihovem delu ovira premajhen gasilski dom, saj imajo kombinirano vozilo spravljeno v neogreti garaži, izvoz moštvenega vozila iz garaže v gasilskem domu pa je mogoč le, če vozijo po sosedovem. Zato so že leta 2000 začeli z iskanjem nove lokacije za gradnjo gasilskega doma in skupnega gasilsko-športnega igrišča in dvorišča, kjer bi poleg rekreacije lahko gasilci tudi trenirali. Leta 2005 so kupili zemljišče velikosti 5000 m2, del za dostop pa jim je sovaščanka Albina Rus podarila. Za igrišče so že pridobili vsa potrebna soglasja. Do zdaj so čez potok že napravili večji propust, delno zamočvirjen teren pa so že na grobo nasuli. Nasip bodo pustili čez zimo, da se posede in umiri, spomladi pa načrtujejo nasutje tamponskega sloja peska za pripravo gradnje igrišča. Zdaj čakajo na spremembo namembnosti zemljišča. S strokovnjaki so pripravili že idejno skico gasilskega doma - spodaj naj bi bili garažni prostori s spremljevalnimi prostori, nad garažo pa večnamenska dvorana. Računajo, če bo vse po sreči, da bodo lahko kmalu pridobili vso potrebno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem vred, saj že nestrpno čakajo, da zasadijo prvo lopato za temeljni kamen. Želimo jim, da bi se jim ta izziv in velika želja čim prej uresničila. Starost 111 za v koš Starejši gasilci PGD Šmarje - Sap tudi v tem letu nismo stali križem rok. Da ohranjamo medsebojno prijateljsko druženje in vzdržujemo kondicijo, se združujemo v skupini starejših gasilcev, ki s staro tehniko nastopamo in tekmujemo ter promoviramo naše gasilsko društvo po Sloveniji, včasih pa tudi preko meja naše prečudovite dežele. Da smo v tej kategoriji lahko uspešni, moramo skrbeti predvsem za svoj videz in izgled opreme. Prav tako moramo skrbeti za brezhibno delovanje ročne vprežne brizgalne, ki ima že častitljivo starost, saj je bila narejena leta 1879, in motorne brizgalne Rakovica iz leta 1948. To nam vzame kar precej časa in truda, preden se vsa medenina zasveti. Prav tako je za potrebe parad in povork potrebno zloščiti konje in konjsko vprego, za kar pa je zadolžen Jože Potokar. Ker smo postali že precej znani, je temu primerno tudi število vabil, tako da se na vsa vabila, žal, tudi ne moremo odzvati. Sodelovali pa smo na 130-letnici PGD Kočevje 10. 5. 2008, bili smo na zaključni paradi kongresa Gasilske zveze Slo-venije v Krškem 24. 5. 2008, ob dnevu državnosti, 25. 6. 2008, smo bili na Polževem in na furmanskem prazniku v Postojni 13. 7. 2008, kjer smo po ocenjevanju strokovne komisije osvojili 4. mesto za izvirnost predstavitve. Udeležili pa smo se tudi tradicionalnih tekmovanj s staro tehniko, kjer pa se ocenjuje predvsem izgled ekipe in starost in izgled tehnike. V Kaplji vasi v Savinjski dolini smo nastopili z ročno brizgalno in zmagali. V Radmirju smo nastopili prav tako z ročno brizgalno in bili drugi ter v Šoštanju, kjer smo z ročno brizgalno zmagali, z motorno pa bili le šesti, saj smo naredili kar nekaj napak. Vse to pa seveda spada k tekmovanju in druženju, kar pa je glavni namen našega delovanja. V Šoštanju pa smo se najbolj razveselili priznanja za najbolj izvirno ekipo. Na to smo najbolj ponosni, saj je to priznanje za naše delo pri vzdrževanju videza tako osebne opreme kot tehnike in je s tem poplačan trud loščenja medenine. Za konec naše sezone pa smo se še enkrat zbrali in se podali na izlet. Ogledali smo si Prežihovino v Kotljah, Rimski vrelec mineralne vode, Ivarčko jezero, muzeje v RavnahnaKoroškem, muzej na prostem v Črni na Koroškem, tu smo se tudi podprli, preko Topolšice in Šoštanja pa smo se vrnili domov. Sedaj pa počasi načrtujemo aktivnosti za prihodnje leto. Anton Kastelic razvojni projekti Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Komunikacije za zahtevna področja: Arhitektura, testirno okolje in inovativne povezave "N4C" evropski raziskovalni projekt Od 22. do 25. septembra je v hotelu Kongo Grosuplje potekal uvodni tehnični sestanek projektne skupine. Sestanek je organiziralo podjetje MEIS storitve za okolje d.o.o., kije eden od partnerjev projekta. Podjetje ima sedež na Malem Vrhu pri Šmarju, vodi pa ga dr. Marija Zlata Božnar. Cilj projekta N4Cje razvoj dostopa do interneta za področja, kjer ni na voljo običajna komunikacijska infrastruktura. Ob tej priložnosti smo v prostorih hotela Kongo napravili krajši pogovor z dr. Marijo Zlato Božnar. Jože Miklič: Prosim, če na kratko predstavite vaše podjetje. Dr. Marija Zlata Božnar: Naše podjetje je registrirano na Malem Vrhu pri Šmarju, poslovne prostore pa imamo trenutno še na Škofljici. Smo mikro podjetje s 5 zaposlenimi. Ukvarjamo se z raziskavami in razvojem. Naše področje delovanja so predvsem meteorologija in meritve v okolju. Smo registrirani pri Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za raziskave. Do zdaj smo na primarnem področju raziskav izvajali meritve in analize onesnaženosti ozračja v okolici velikih energetskih objektov v termoelektrarni Šoštanj, za nove objekte v Trbovljah, pa v tovarni cementa Lafarge v Trbovljah. Sodelujemo pa tudi z Institutom Jožef Stefan, s Kontrolo zračnega prometa Slovenije d.o.o., Nuklearno elektrarno Krško, Agencijo RS za okolje, Mestno občino Celje ter občinami Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik, pa tudi z dvema fakultetama v Braziliji in na Švedskem in raziskovalci v Italiji. Na inženirskem delu se ukvarjamo s področjem avtomatizacij meritev v okolju. Jože Miklič: Kako ste prišli v ta evropski program? Dr. Marija Zlata Božnar: V tem primeru smo uspeli pridobiti kot eden od partnerjev evropski raziskovalni program, katerega cilj je razvoj novih načinov interneta za področja, kjer ni infrastrukture. Te stvari so trenutno še v povojih. Trenutno se šele razvijajo novi programi, načini delovanja. Mišljeni so predvsem za tretje države v razvoju, kjer bi jih lahko uporabljali pri sestavljanju na primer registrov rojenih in umrlih po vaseh. Projekti na tem področju imajo konkretne cilje, razvoj teh projektov pa naj bi se koncentriral v Evropi, predvsem zato, da ne postanejo predragi in prav pri tem smo bili uspešni z našo idejo testiranj na kočevskem področju. Jože Miklič: Kakšne cilje bo zasledoval projekt? Dr. Marija Zlata Božnar: "N4 C "je kra t ko i m e za evropski raziskovalni projekt v 7OP (sedmem okvirnem programu), za katerega je angleško ime "Networking for Communications Challenged Communities: Architecture, Test Beds and Innovative Alliances", v slovenščini pa se glasi: Komunikacije za zahtevna področja: Arhitektura, testirno okolje in inovativne povezave. Triletni projekt financira Evropska komisija, koordinator projekta pa je Tehnična univerza iz mesta Lulea (LTUj na Švedskem. Začeli smo ga letos maja. Ostali partnerji N4C konzorcija pa so univerze, raziskovalni instituti in privatne organizacije iz osmih evropskih držav, sodeluje med drugim tudi INTEL z Irske. Jože Miklič: Prosim, če kar podrobno naštejete sodelujoče v projektu? Dr. Marija Zlata Božnar: V tem projektu nas sodeluje več - od podjetij, fakultet, univerz in raziskovalnih institucij - iz osmih držav (Lulea tekniska universitet, Švedska (koordinatorj; Albentia Systems, S.A., Španija; Universidad Politécnica de Madrid, Španija; INTEL Performance Learning Solutions Ltd., Irska; Trinity College Dublin, Irska; Norut IT AS, Norveška; ITTI Ltd., Poljska; Instituto Pedro Nunes, Portugalska; MEIS storitve za okolje d.o.o., Slovenija; Tannak AB, Švedska; Power Lake AB, Švedska; Folly Consulting Ltd., Velika Britanija j. Razvojni del projekta se bo razvijal v podjetjih, ki imamo razvojne skupine. Jože Miklič: Lahko predstavite še vodstvo projekta? Dr. Marija Zlata Božnar: Koordinatorka projekta je dr. Maria Uden iz LTU (Tehnična univerza na Švedskem). Med tremi predstavniki te univerze je tudi dr. Eva Gunnarson, ki je vodja katedre, na kateri so ta projekt pripravili kot skupni predlog. Tehnična voditeljica je gospa Avri Doria iz LTU. Za stike z javnostjo pa skrbi gospa Barbro Fransson iz podjetja Power Lake AB. Jože Miklič: Ali bo ta raziskovalni projekt tudi preizkušen v praksi? Dr. Marija Zlata Božnar: Testiranje protokolov bo izvedeno na dveh testnih poljih na Kočevskem v Sloveniji in na Laponskem na severu Švedske. Delovanje takih omrežij bomo demonstrirali s programi za podporo turizmu in s programi za prenos okoljskih podatkov. Zato v projektu sodelujeta tudi dve gospe z Laponske, ki imata podjetje za gojenje severnih jelenov. Ti dve gospe bosta označevali, kje se njihovi jeleni nahajajo. Lete gojijo na velikih prostranstvih, ki so velika približno 100 km krat 200 km. Na tem območju ni ničesar - še satelitski telefon deluje samo nekajkrat dnevno, ko satelit pride na nebesni svod. Drugo terensko aplikacijo bomo preizkusili mi oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi razvojni projekti na območju gozdov Kočevske. Tu je pokritost z gsm signalom kolikor toliko dobra, vendar pa je redkost poselitve primerna za take teste in bomo vključili predvsem lovce. Poleg tega imajo v Novih Lazih svoj aeroklub, ki potrebuje meteorološke meritve. Tu so tudi podjetja, ki se ukvarjajo s pobiranjem lesne mase iz gozdov in med drugim tudi beležijo prirast lesa in druge podatke, kot na primer za sanacijo poti, potrebne posege v gozdu in podobno. Ker sem že uvodoma omenila, se naše podjetje ukvarja z meteorologijo, zato bomo to v tem projektu združili kot primer dobre prakse. Pri nalogi na Kočevskem bodo sodelovali tudi drugi, vendar pa mora biti izdelek uporaben, saj bo na koncu sledil preizkus kot finalna potrditev. Jože Miklič: Koga vse boste pridobili za sodelovanje v aplikativnem delu projekta? Dr. Marija Zlata Božnar: Na Kočevskem bomo postavili nekaj meteoroloških postaj in postaj za merjenje radioaktivnosti. Oddajniki teh postaj bodo nameščeni ob gozdnih poteh ali pa na vrhovih hribov. Tako bodo na primer tovornjaki, ko se bodo približali tem oddajnikom, prenesli dvakrat ali trikrat na dan vse te informacije. Z izobraževalnim namenom bomo v projekt vključili tudi šolsko mladino, pa tudi nekatere domačine in poštarje. Jože Miklič: Kako deluje ta tehnologija? Dr. Marija Zlata Božnar: Ta tehnologija deluje drugače kot klasičen internet Pri tem izkoriščamo dnevno gibanje živali, tovornjakov, lovcev, delavcev v gozdu, turistov - pohodnikov in podobne možnosti. Vsi ti so potencialni nosilci na primer pametnih USB ključev ali malih ročnih računalnikov. Ko se premikajo s temi napravami, avtomatično skrbijo tudi za sprejem oziroma oddajo informacij, kijih nato nekdo drugi, in nato tretji spet z določeno zakasnitvijo prenese naprej. Za to bodo napisani tudi posebni programi. Naša naloga je, da bi te informacije bile še vedno dovolj hitre, čepravbi nekoliko zamujale. Omrežje se tako širi z gibanjem ljudi in živali ter voznimi in transportnimi sredstvi, na Laponskem pa bodo te informacije prenašali tudi helikopterji, ki odvažajo ulovljene ribe iz velikih jezer. Jože Miklič: Se pravi, da gre za izkoriščanje internetne tehnologije tudi tam, kjer ni niti gsm signalov, še manj pa klasičnega žičnega ali optičnega telefonskega omrežja. Dr. Marija Zlata Božnar: Bistvo teh tehnologij je opredeljeno z angleško kratico DTN (delay and destruction tolerant network], kar po naše pomeni omrežje, ki dovoljuje zakasnitve, prekinitve in motnje. V okviru projekta bodo dopolnjeni obstoječi protokoli za DTN. Vsi algoritmi so narejeni tako, da se informacije lahko prenašajo po več poteh hkrati. Ne glede na prekinitve pa se bo prenos informacije lahko nadaljeval od trenutka, ko bo v bližino sprejema prišel drug prenašalec informacije. Naša naloga je, da se bo vsaj 90 % vseh informacij zagotovo preneslo, nekaj pa se jih bo kljub temu lahko izgubilo. Jože Miklič: Koliko bo ta projekt stal? Dr. Marija Zlata Božnar: Celoten projekt bo stal 3,65 mio €, od tega pa bo nekaj denarja tudi za naše delo. Jože Miklič: Zdaj pa še nekoliko o srečanju v hotelu Kongu Grosuplje! Dr. Marija Zlata Božnar: Tukaj že od ponedeljka, 22. septembra, pa do četrtka, 25. septembra, poteka delovni seminar (workshop). Kot sem že rekla, projekt se je začel maja letos. Takrat smo imeli uvodni sestanek na Švedskem na Tehnični univerzi v kraju Lulea. Kraj je že skoraj zraven arktičnega kroga in so najbolj severno ležeča univerza na Švedskem, mislim pa, da tudi na vsem nordijskem področju. Zdaj imamo v Grosupljem tehnični sestanek, katerega namen je, da se raziskovalci med seboj osebno spoznamo, da tudi odpremo vsa tehnična vprašanja, ki jih moramo rešiti in začrtamo način delovanja za naprej. Ni bil namen tega srečanja, da bi rešili vse probleme, saj imamo še dve leti in pol časa za to. Delo smo razdelili tako, da se posamezni koščki obdelujejo v dveh ali treh skupinah na različnih krajih po Evropi. Jože Miklič: Malo špekuliram! Se bo to prijelo? Dr. Marija Zlata Božnar: Nedvomno se bo. Ta projekt je imel na Švedskem že svojega predhodnika, ki se je imenoval Sami network conectivity, ki se mu po slovensko lahko reče Omrežje za povezavo Laponcev. Jože Miklič: Koliko pa sodelujete z institucijami, ki se ukvarjajo s klasičnim internetom? Dr. Marija Zlata Božnar: V bistvu tega sodelovanja ne potrebujemo. Ostale skupine morajo biti na tekočem, kaj se dogaja na področju internetnih sfer. Sicer pa smo na tem območju edini, ki se ukvarjamo s tem področjem. Nekaj jih je le še v Ameriki. Sicer pa znanje klasičnega interneta uporabljamo le kot posamezne uporabne module, kar zmanjka, moramo sami nadgraditi. Zanimivo je tudi, da smo v projekt vključili tudi nadzornike kot v velikih delniških družbah. V organizaciji projekta imamo tehnični komite, voditeljski komite, komite za menedžment. Jože Miklič: Kaj za konec najinega pogovora lahko sporočite našim bralcem? Dr. Marija Zlata Božnar: Čeprav smo precej novo podjetje, pa smo kot skupina delovali skupaj že vrsto let. Ponosni pa smo, da smo v novem podjetju uspeli pridobiti evropski projekt celo prej kot domače raziskovalne projekte, kar kaže, da je določeno znanje zunaj Slovenije zelo cenjeno in smo se v projekt zelo dobro vključili. Bistvo pa je, da smo meteorologijo in okoljske meritve vključili v avtomatski obliki kot dober demonstracijski primer. V klimatskih spremembah, ki smo jim priča, je to še bolj pomembno. Jože Miklič: Hvala za pogovor! Več informacij o podjetju MEIS in evropskem projektu N4C si lahko preberete na internetnih straneh www.meis.si in www.n4c.eu. pogovori Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Ana Jovandarič, otrok podeželja, z izrazitim čutom do sočloveka Anina družina se je v Grosuplje preselila iz Ribnice, ko ji je bilo osem mesecev. Štirje otroci so v družini, mama je bila doma in se je posvečala otrokom. Zato, pravi, niso obiskovali vrtca, niso iskali igre na igriščih - vse to so imeli doma, saj so bili mamina velika ljubezen in prva skrb. Zato, se spominja Ana, ko brska po spominih otroštva, je potrebovala kar nekaj časa, da se je vključila v šolo, med nove, nepoznane otroke, poznejše prijatelje. Potem ko je vzorna, pridna osmošolka, hotela postati slaščičarka, so jo komaj pregovorili, da svoje znanje in sposobnosti nadgradi v srednji šoli. Izbrala je farmacijo. In se kmalu vključila v krožek prostovoljcev, kjer je sodelovala z Rdečim križem Slovenije, obiskovala in delala s starejšimi občani, brezdomci ... »Ko je večina sošolk in sošolcev med odmori imela svoje urice in mladostniške neumnosti, nas je bilo peščica, ki smo želeli spremeniti, rešiti pol sveta,« odpira dlani svojih spominov na najstniška leta simpatična absolventka kemijske tehnologije Ana Jovandarič. Mimogrede pove, da je navezana na Grosuplje, je otrok podeželja, ljubi naravo. Spoštuje Človeka. Kljub svoji mladosti ima izreden čut za sočloveka, predvsem tiste »male ljudi«, ki potrebujejo pomoč bližnjega, pa jim današnji čas nekako ni naklonjen. Srečamo jo na poteh cele vrste akcij, ki jih organizirajo mladi v Rotaractu, podmladku grosupeljskega Rotary kluba. Mlada, navdušena in delavna predsednica Rotaract kluba Grosuplje. Kaj te je peljalo v Rotaract klub? - začnem s povsem običajnim vprašanjem najin pogovor, ko sredi sončnega sobotnega popoldneva sedeva k pogovoru, občudujoč še zadnje sončne žarke, ki rišejo jesenske orise v naravi tako, da skoraj ne bi mogla skriti svoje zasebnosti. Kajti odločitev za delo v klubu gotovo pogojuje njen izrazit čut za ljudi v stiski. Takole Ana odstre zakulisje svoje narave: »Imam malo pridobljen, še v večji meri pa privzgojen posluh, čut za ljudi, prepričana, da sem na svetu zato, da še komu kaj dobrega naredim. Vsi otroci v družini smo tako vzgojeni in po teh načelih pomoči bližnjemu vsi živimo doma. Predvsem očeta bi zelo razočarala, če bi bila drugačna. Marsikdaj sem kot srednješolka ostala brez malice, ker sem denar, ki sem ga imela zanjo, namenila kateremu izmed brezdomcev na Ambroževem trgu, pa čeprav sem vedela, da si bo kupil tisti liter cenenega vina. Nisem imela srca pogledati mu v oči in iti mimo. Prijatelji me poznajo, takšna pač sem in nikdar mi ni bilo žal za to svojo naravo! In ko so se začeli prvi pogovori in zametki ustanovitve Rotaract kluba, so me povabili medse. Meni pa kaj takšnega ni bilo treba dvakrat reči. Z Brigito Glavič, ki je imela v glavi to idejo, sva zaorali v ledino predvsem na področju papirologije. Ustanovitev, statut, to nam je bilo, mladim, neveščim pravnih področij, najtežje. Toda s pomočjo mnogih nam je uspelo. Maja letos smo praznovali »prvi rojstni dan«. Že osnova je bila postavljena na socialnih temeljih, pokrivamo pa področje nekdanje občine Grosuplje, se pravi Ivančno Gorico, Višnjo Goro, Dobrepolje, tja do Turjaka, od koder so tudi naši člani, stari od 18 do 30 let, povečini študenti, nekaj je že tudi zaposlenih. Dvanajst nas je trenutno. Bili pa so tudi »težki časi« prepričati ljudi, da v Rotaractu ni prostora za lastne interese! Lahko pa v njem najde svoje mesto vsak, ki gradi svojo filozofijo na načelih, ki so nam vodilo. Smo mladi, ki se družimo, poleg tega pa pomagamo tistim, ki potrebujejo pomoč.« Vzgoja me je izoblikovala. Sredstva, ki jih iztržijo iz dejavnosti in pridobijo od sponzorjev ali donatorjev, namenjajo predvsem sociali - otrokom in družinam v socialni stiski. Od kod jim, mladim, ki najbrž v otroštvu in zgodnji mladosti niso občutili pomanjkanja, tako humane ideje, razpredam svojo radovednost v prepričanju, da je danes med mladimi vse premalo takšnih razmišljanj, še manj pa dejanj. Toda Ana vedno znova preseneti s svojo odkritosrčnostjo: »Mislim, da nihče izmed nas, ki delujemo sedaj v klubu, v otroštvu ni okusil posebnega obilja. Izhajamo iz družin, ki so takorekoč začele graditi prav iz temeljev. Sama prihajam iz družine, ko smo, štirje otroci, ob svojih starših rasli »iz nule«, če uporabim frazo, to se pravi, iz nič. Živeli smo v podnajemniškem stanovanju, kjer je bil zaposlen samo oče, ki je trdo garal vse dneve, tudi ponoči, da smo lahko živeli in da je družini zgradil prijeten dom. Ni pa me sram povedati, da smo otroci nosili obleke drug za drugim, da se nismo ponašali z novimi barvicami, ampak so nam bile dobre tudi že malo »pogrizene«. Predvsem pa je vzgoja tista, ki me je izoblikovala. Drugače je, če se rodiš v bogastvu, kot če rasteš s tem, da družina nekaj ustvari. Potem znaš to ceniti in tudi razumeti sočloveka. Ko gledam danes mlade starše, kako vzgajajo svoje otroke, vse samo zase, vse samo najboljše, samo tisti JAZ, pa nobenih moralnih vrednot in posluha za bližnjega, sem premnogokrat razočarana. Kam to pelje?« se sprašuje Ana in verjetno tudi njeni prijatelji, ki so enakih misli in dejanj. Razmišljujoča je v pogovoru, iz barve njenega glasu je čutiti potrditev njenega prepričanja v to, kar dela. »Kaj ti osebno pomeni nekomu pomagati, kaj te pri delu v klubu, ki je bojda obsežno in zahteva ogromno časa, najbolj osrečuje, izpopolnjuje tvoje dneve,« sprašujem dalje, ko se Ana resno zazre predse, kot da hoče del zasebnosti prihraniti zase, pa ji ne uspe. Kajti, to je delo, ki si ga je izbrala, ki ga ima rada, takšna je, ker samo takšna zna biti, čeprav ima šele 25 let. »V prvi vrsti mi to delo daje notranji mir. Mislim, da bi me razjedalo v duši in srcu, če bi obrnila glavo stran od nekoga, ki potrebuje pomoč in šla mimo. Moje trdno prepričanje je, da si vsak človek zasluži živeti kolikor toliko človeka vredno življenje. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi pogovori 15 Četudi je morda sam naredil kakšno napako in je delno sam kriv za stanje, v katerem se je znašel. Ko nizam v glavi misli, komu in kako bomo pomagali, mi to daje notranjo energijo, zadovoljstvo in me samo še žene dalje. To delo je edina stvar, za katero mi ni žal žrtvovanega časa. Za vse, ko porabim čas nespametno, neustvarjalno, mi je žal, za to nikoli. To delo mi namreč daje takšno notranje zadovoljstvo, kot nobena druga stvar. Je morda kaj lepšega, kot se veseliti z otroki, ki jih v lastni režiji peljemo enkrat na leto na morje, pa občutiti njihovo radost, ko je morda ta dan najlepši v njihovih počitnicah, medtem ko njihovi sošolci bahavo razgrinjajo ponjavo svojih počitniških dni - od tujine, letal, barke dalje. Na srečo imam veliko podporo doma v družini. Tudi moja sestra, študentka Fakultete za socialno delo namreč deluje v Rotaractu. Tako najprej vse zamišljene projekte razgrnem doma, saj mi pomoči nikoli nihče ne odreče,« pove z veliko mero zadovoljstva. Težka je pot do zaupanja, ko gre za denar. Pogovor pa nadaljujeva o delu. Tudi težko je, pravi. Predvsem pridobiti potrebna sredstva, čeprav delujejo tako, da so le-ta potrebna za 40 % zastavljenih projektov, ostalih 60 % pa predstavljajo akcije, za katere je potrebna iznajdljivost in ogromno dela, prostega časa. »Težko je namreč prodreti tako daleč, da ti dajo možnost besede, ko v podjetjih in organizacijah prosiš za bodisi sponzorska ali donatorska sredstva. Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti so ljudje nezaupljivi. Toda ko si uspemo utreti pot do njih in predstaviti projekt, potem ponavadi tudi uspemo. Vedno pa pripravimo o vseh projektih natančna poročila, ki jih objavimo na naši spletni strani, tako da so informacije o namensko porabljenih sredstvih dostopne širši javnosti. Tako kot je bilo na začetku našega dela težko priti do sponzorjev in donatorjev, upam, ne bo nikoli več,« pove z nasmehom na obrazu in ne skriva upanja in prepričanja, da jim bodo uspeli tudi nadaljnji projekti. In kaj je tisto, kar sedaj postavljajo na prvo mesto? »7. novembra bomo na gradu Turjak organizirali dobrodelni ples, zbrana sredstva pa namenili družinam, v katerih imajo bolnike s celiakijo. Vemo namreč, da je to bolezen, ki prizadene vse več ljudi, mnogi pa zanjo sploh ne vedo. In če bolezen ni pravočasno odkrita, pusti na bolniku trajne posledice. Ob vsem tem pa je morda prav tako kot bolezen sama problematično dejstvo, da zanjo ni zdravil, edino zdravilo je dieta. Protiglutenska hrana je izredno draga in kljub temu, da je to edino zdravilo, zdravstvena zavarovalnica tega ne prizna. Z Društvom za celiakijo Slovenije smo se odločili, da bomo ustanovili poseben fond, v katerem bomo zbirali namenska sredstva za te bolnike, ki so socialno ogroženi in si potrebne hrane ne morejo sami kupiti. Žalostno, toda zakonsko neurejeno,« pravi s kancem razočaranja. In nadaljuje, da vzporedno s pripravami na ples poteka tudi njihova akcija zbiranja spalnih vreč za brezdomce. Tu ne potrebujejo finančnih sredstev, ampak dobro organizacijo in pripravljenost ljudi, ki hočejo pomagati tudi na ta način. Dela, je prepričana Ana, jim ne bo zmanjkalo, saj se srečujejo v klubu na 14 dni, (pred prireditvami, ki jih organizirajo, pa vsak teden), prihajajo z različnih področij, s podeželja, vsak s svojimi predlogi in potrebami. In ker znajo prisluhniti drug drugemu, zavihajo rokave, preštudirajo - in akcija je tu! Pogovor, v katerem je bilo vse usmerjeno le v ČLOVEKA, POMOČ in ZAUPANJE, morda strokovno v socialo, nama je prehitro minil. Tako mine vsak pogovor, v katerem iz mojega sogovornika spregovori Človek - z dušo in srcem. Takšna je Ana. »Najbolj sem srečna, ko zvečer, morda kar malce utrujena od napornega dne, ležem v posteljo in pomislim morda na skupino otrok, ki smo jim omogočili prelep dan, ali na kakršen koli drug projekt, ki je za nami in potem razmišljam, da morda prav tako kot jaz, leži v postelji nekdo, in ve, da ni sam, da smo nekje, ki smo mu in mu bomo še pomagali. Ko ostanem sama s svojimi mislimi po napornem dnevu in vem, da je moje (naše) delo v nekom pustilo pečat, ki mu bo polepšal noč in prihodnji dan, mi je najlepše,« zaključi, resno zroč predse, prisluhne šumenju bližnjih dreves, morda oglašanju ptic v krošnjah in optimistično pravi: »Rada imam naravo, sem otrok podeželja!« Hvala, Ana, za lepe misli in dobra dejanja. Alenka Adamič Vabilo k prostovoljstvu Najvišje plače Iz prispevka Maše Jesenšek, 21. 10. 2008/Delo - Na seznamu je skoraj 40 funkcionarjev Mestne občine Ljubljana in njenih zavodov. Daleč najvišjo plačo je prejela direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije Lilijana Madjar, ki je avgusta dobila 7278 € bruto in tako po zaslužku prehitela predsednika republike, predsednika državnega zbora in predsednika vlade, ki so zaslužili po približno 6400 evrov. Lilijana Madjar je med vsemi javnimi funkcionarji v Sloveniji glede na višino plače zasedla deveto mesto. Med najvišjimi plačami funkcionarjev v javnih zavodih MOL (od 5000 do 6000 €) izstopajo predvsem vodilni v Lekarnah Ljubljana, saj so se med osem najbolje plačanih funkcionarjev MOL uvrstili kar štirje zaposleni v Lekarnah Ljubljana. Na Centru za socialno delo Grosuplje v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo in Pedagoško fakulteto iz Ljubljane že več let izvajamo preventivne socialne programe, namenjene otrokom in mladostnikom s področja občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Tudi letos vas vabimo, da se nam pridružite pri izvajanju prostovoljnega dela na področju preventivnih programov za romske otroke, otroke iz socialno ogroženih okolij ter pri učni pomoči za otroke in mladostnike. Prostovoljno delo se izvaja v obliki ustvarjalnih delavnic, srečanj, učne pomoči ter drugih prireditev in srečanj. Prostovoljke in prostovoljci aktivno sodelujejo pri organizaciji in izvedbi naštetih dejavnosti. Mesečno se dobivamo na sestankih, kjer se pogovorimo o rezultatih sodelovanja in nadaljnjem poteku izvedbe programov. Prostovoljkam in prostovoljcem nudimo strokovno pomoč, vključitev v izobraževalne delavnice in usposabljanja. Če se nam želite pridružiti, nas pokličite: 01/ 781 80 50 ali 01/ 781 80 64 ali na e-mail: brane.skerjanc@gov.si. Brane Škerjanc (CSD Grosuplje) občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Rebalans II za 2008 in sprememba proračuna za 2009 sprejeta Čeprav je Jože Intihar (LDS) bil skeptičen do zadolževanja občine, je razprava župana Janeza Lesjaka in večji del tudi razpravljavcev iz SDS, pokazala, daje predlog treba podpreti, saj je občina trenutno zadolžena le približno 30 % od zakonskih možnosti. Janez Pintar (SDS) pa je dodal, da so predlogi sprememb utemeljeni in da je treba pohiteti, če želijo nekatere večje investicije v občini peljati naprej. Župan je dodal, da to velja še posebej zato, ker gre za zadolžitve na področju investiranja v urejanje prostora, gradnjo infrastrukture in varovanje okolja, na katrerem občina sploh lahko pridobi dodatna evropska sredstva. Za šole vrtce in ostale zgradbe družbenih dejavnosti te možnosti ni. Poleg tega pa so ti krediti za občino še vedno dovolj ugodni. -19. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje, 24. septembra 2008 Jože Miklič Predstavitev rebalansa II 2008 in proračuna 2009 Župan Janez Lesjak je uvodoma pojasnil, kako potekajo prilivi v proračun, zato so morali večino investicij skoncentrirati v drugi del leta, ko večina prilivov šele pride v občinski proračun. Kljub temu pa sredstva zaradi investicij večjih projektov ter še nekaterih, ki se porajajo sproti, ne bodo zadoščala. Zato je predlagal novo zadolžitev občine, ki pa bi jo morali izpeljati še letos. Jelka Kogovšek je nato opozorila, da ima Občina likvidnostne težave, ki nastajajo zaradi odprtih velikih postavk na investicijah, ki pa jih ni mogoče zadrževati, zamudne obresti pa so tudi dokaj visoke (12 %). Zato so krediti Imenovanje izvedenca za nadzor poslovanja JKP Grosuplje za izvedbo postopka javnega naročila pri investicijskem projektu 19. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje, 24. septembra 2008 Za izvedenca za pregled dela poslovanja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, Cesta na Krko 7, Grosuplje, pri izvedbi postopka javnega naročila pri investicijskem projektu se na predlog Nadzornega odbora Občine Grosuplje v skladu z Zakonom o javnih naročilih in z razpoložljivimi sredstvi v proračunu za leto 2008 imenuje Danica Železnikar. Obseg, vsebino in potek nadzora, ki ga bo opravila imenovana izvedenka nad poslovanjem Javnega komunalnega podjetja, določi Nadzorni odbor Občine Grosuplje. Svetniki so predlog brez razprave soglasno podprli. Pogodbo z izvedenko sklene župan Občine Grosuplje. V pogodbi se opredelijo naloge in obveznosti izvedenke in obseg ter področja pregleda poslovanja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Jože Miklič ugodnejši, občina pa se lahko zadolži do 8 % prihodkov, ki so bili realizirani v preteklem letu. Trenutna letna zadolžitev Občine znaša 439.000 €, lahko pa bi se zadolžili do 1 mio € odplačevanja, kar pomeni, da bi se lahko zadolžili še za 2,3 mio €. Postavk, ki se zvišajo ali znižajo je zelo veliko, vendar pa v glavnem niso narejene neke drastične sprememb, ki bi vplivale neposredno na razvoj občine Grosuplje v celoti. Med odhodki, ki se znižajo, so tudi sredstva, namenjena za časopis Grosupeljski odmevi - v letu 2008 € za 1400 €, v naslednjem letu pa še 2200 €. Zmanjšanje prihodkov v letu 2008 Veljavni proračun za leto 2008 je predvideval prilive v višini 15.809.436 €, a se bo moral zmanjšati na 14.871.971 €. Sprememba proračuna za leto 2009 pa iz skupaj 16.204.211 € predvideva povečanje proračuna na 16.328.819 €. Za leto 2008 se pri odhodkih večina prihodkov znižuje. Tako se bodo davki na premoženje znižali zaradi zmanjšanja davkov na promet nepremičnin (95 %) in na finančno premoženje (80 %). Domači davki na blago in storitve se prav tako znižujejo zaradi zmanjšanja okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in ocenjene manjše priključne takse. Udeležba na dobičku (89 %) in dohodki od premoženja se znižujejo, ker Občina v letošnjem letu ni imela vezanih toliko likvidnih sredstev, kot so pričakovali ob pripravi plana za leto 2008. Vzrok so bili veliki odlivi sredstev že v prvi polovici leta, tako da je bil kredit, ki so ga pridobili ob koncu lanskega leta hitro porabljen, na računu pa je ostajalo med letom le malo sredstev, ki bi jih lahko vezali kot kratkoročni oziroma dolgoročni depozit. Takse in pristojbine se glede na dosedanjo realizacijo in novo oceno do konca leta znižujejo (49 %), predvsem zaradi zmanjšanja upravnih taks. Prihodki od prodaje blaga in storitev (60 %) se glede na dosedanjo realizacijo in novo oceno do konca leta prav tako znižujejo. Le drugi nedavčni prihodki se zvišujejo (169 %) glede na novo oceno prihodkov iz naslova komunalnih prispevkov. Prihodki od prodaje osnovnih sredstev se prav tako znižajo glede na novo oceno (81 %). Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev se znižujejo glede na novo oceno doseganja prvotno začrtanih planov. Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij se znižujejo, saj se zmanjšujejo prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije, ker se spreminjajo določila Zakona o financiranju občin. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU za strukturno politiko pa se prav tako znižujejo, ker nove ocene kažejo, da občina ne bo pridobila toliko sredstev EU, kot je predvidevala v začetku leta (50 %). Najem kredita Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki se občina v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnihterjatevinnaložbterodplačilodolgov v računu financiranja za proračun leta 2008 lahko zadolži do višine 1.100.000 €, in sicer za naslednje investicije: javne poti v KS Grosuplje (rekonstrukcije in adaptacije), modernizacija javne poti proti Hudi Polici, rekonstrukcija R3 646 odsek Cikava-Grosuplje, zadrževalnik Bičje, vodovod Huda Polica. Kam gredo okoljske dajatve? Okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja se lahko porabijo le za: -gradnjoinfrastrukture,namenjeneizvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in - zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori Podelitev koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva Podelitev koncesije na področju predšolske vzgoje pomeni, da vrtec opravlja javno službo in ima enak program kot javni vrtec, s posebno koncesijsko pogodbo pa se opredeli obseg sredstev, ki jih vrtcu zagotavlja občina. Pri tem odloku pa je župan Janez Lesjak svetnike dodatno informiral o odločitvi, da bodo za premostitev težav s pomanjkanjem prostorov za javno otroško varstvo nabavili stanovanjske zabojnike, s čemer bodo učinkovito in hitro lahko rešili nastali prostorski problem. - ig. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje, 24. septembra 2008 Jože Miklič Predlagani osnutek odloka o podelitvi koncesije na področju predšolskega varstva je eden izmed ukrepov Občine Grosuplje pri reševanju problematike otroškega varstva. V občini se srečujejo s pomanjkanjem prostih mest v javnem vrtcu na eni strani, na drugi pa s časovno stisko pri reševanju problema, saj starši potrebujejo in pričakujejo rešitev takoj. Druga ovira so omejena finančna sredstva, ki jih ima občina na razpolago, in z visokimi stroški povezana izgradnja za predšolsko vzgojo primernih prostorov. Koncesionar sam zagotavlja sredstva za prostor in opremo - občina pa mu pri tem lahko pomaga. Glede na trenutne potrebe bo predvidoma razpisana koncesija za štiri oddelke otrok prve starostne skupine. Opravljanje javne službe v vzgoji in izobraževanju na podlagi koncesije je urejeno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Občina za opravljanje javne službe v vzgoji in izobraževanju lahko podeli koncesijo zasebnemu vrtcu, če to omogoča program, pa tudi zasebniku, ki izpolnjuje pogoje, določene za izvajanje javno veljavnih programov. Za opravljanje dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, se koncesija lahko dodeli tudi drugim zavodom, gospodarskim družbam in drugim pravnim ali fizičnim osebam. Koncesijo podeli lokalna skupnost z odločbo na podlagi javnega razpisa. Občina Grosuplje bo podelila koncesijo zasebnemu vrtcu oz. šoli ali zasebniku, če bo prijavitelj na razpis izpolnjeval vse zakonske ter druge določene pogoje. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, vsebinsko povzemajo tudi določila Pravilnika o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in Pravilnika o normativih in tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Upoštevana so tudi določila (splošni principi in določila povezana s podelitvijo koncesij) Zakona o javno zasebnem partnerstvu in postopkovna določila Zakona o splošnem upravnem postopku. Osnova za plačilo staršev je cena programa predšolskega varstva, v katerega je otrok vključen. Na podlagi Zakona o vrtcih ceno programov na predlog vrtca oziroma koncesionarja določi ustanovitelj oziroma koncedent. Ceno programa sicer predlaga koncesionar, ampak jo mora potrditi koncedent. Če ima zasebni vrtec podeljeno koncesijo, se mu iz proračuna lokalne skupnosti zagotavljajo sredstva za razliko med ceno programov in plačilom staršev za plače in prejemke ter davke in prispevke za zaposlene v vrtcih in za materialne stroške v skladu z normativi in standardi. Sredstva zagotavlja lokalna skupnost, v kateri imajo otrokovi starši stalno bivališče. Lokalna skupnost pa lahko zagotavlja tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo vrtcev. Svetniki so nato brez razprave odlok sprejeli v osnutku, ga prekategorizirali v predlog in nato prav tako tudi sprejeli. Obvestilo o postavitvi objektov glede na zahtevnost V letu 2008 je prišlo do večjih sprememb zakonodaje, ki ureja področje gradnje objektov, saj je bila sprejeta novela Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07), ki je pričela veljati 15. aprila 2008. Temeljni cilj sprejetega zakona je bil poenostavitev postopkov, zahtevane dokumentacije in odprava administrativnih ovir ter prilagoditev novi vsebini Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), ki je pričel veljati v aprilu 2007. Ena glavnih sprememb, ki jo prinaša nova zakonodaja, je Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), ki jo je sprejela Vlada RS in je stopila v veljavo 15. 5. 2008. Dosedanja zakonodaja je omogočala gradnjo enostavnih objektov (garaž, nadstreškov, ograj, opornih zidov, različnih kmetijskih objektov itd.) le na podlagi lokacijske informacije, kar je povzročilo veliko škodo v prostoru. Nova Uredba v svoji vsebini določa vrste objektov glede na zahtevnost (zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni, enostavni objekti) in na podlagi tega tudi različne postopke izdaje gradbenega dovoljenja. Tako je potrebno za nezahtevne objekte, ki imajo točno določene dimenzije, kot so: garaža, drvarnica, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, nepretočna greznica, pretočna greznica, ograja, škarpa, kozolec, skedenj, senik itd. pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga izda Upravna enota Grosuplje v skrajšanem ugotovitvenem postopku (podobno kot v preteklosti priglasitev del). Vlogo zanje je potrebno na predpisanem obrazcu oddati na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska cesta 2, Grosuplje. Enostavne objekte, ki imajo v skladu z uredbo točno določene dimenzije, kot so: nadstrešek, mala čistilna naprava, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, zbiralnik za kapnico, čebelnjak, krmišče, ograja za pašo živine, kašča, odprt sezonski gostinski vrt, čakalnica na avtobusnem ali železniškem postajališču, večnamenski kiosk itd., se lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, vendar morajo biti objekti postavljeni skladno s prostorskimi akti občine. Podatek, ali je postavitev v skladu s prostorskimi akti, pridobite na Uradu za prostor Občine Grosuplje. V izogib nevšečnostim, ki so povezane s pridobivanjem ustreznih dovoljenj, svetujemo, da se pred začetkom gradnje pozanimate, katere vrste dokumentov potrebujete za gradnjo, na Upravni enoti Grosuplje oziroma na Občini Grosuplje, Urad za prostor. Matija Kralj, Občina Grosuplje i8l občinski svet, stran za politiko Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Zaključni račun za leto 2007 sprejet Uvodoma je na seji občinskega sveta župan Janez Lesjak dejal, da si z novo vlado želi vsaj takega, kakršno je bilo sodelovanje z dosedanjo vlado. Svetniki so po predhodnih temeljitih seznanitvah in s pozitivnim mnenjem nadzornega odbora, ki ga vodi mag. Karmen Škufca, in podobnimi izhodišči predsednika odbora za družbene dejavnosti Janeza Pintarja, brez posebne razprave sprejeli zaključni račun za leto 2007 z 18 glasovi. Obrazložitev zaključnega računa je podala Jelka Kogovškova. Skupni prihodki v letu 2007 so znašali 12.708.340 € in so bili realizirani glede na veljavni proračun 92%. Od tega je bilo 78,7 % davčnih prihodkov. Dohodnina je dosegla planirano raven. Znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pa je bil nižji od planiranega za 7 indeksnih točk. Iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je bilo v preteklem letu pobrano tako pri pravnih kot pri fizičnih osebah 785.827 €. Neizterjanega nadomestila v letu 2007 je bilo na dan 31.12. 2007 81.285 €. Nedavčni prihodki so znašali 14,7 % vseh prihodkov. Ta delež je bil ustvarjen zlasti s prispevki investitorjev za urejanje stavbnih zemljišč (komunalni prispevek), prihodki iz premoženja, zlasti prihodkov iz naslova koncesijskih dajatev posebnih iger na srečo ter taks in pristojbin. Prispevki investitorjev za urejanje stavbnih zemljišč so bili višji od pričakovanih za 3%. Znašali so 912.169 €. Prihodki od dajatev posebnih iger na srečo so znašali 515.415 € in so bili manjši od planiranih za 14 indeksnih točk. Delež kapitalskih prihodkov v vseh prihodkih je znašal 3,3%. Vrednost teh prihodkov je dosegla 87% planirane vrednosti. Vzrok je v nerealiziranem prihodku od prodaje stavbnih zemljišč. Prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč so znašali 151.734 €, od stavbnih pa 142.366 €. Prejete donacije so v letu 2007 znašale 11.659 € in so dosegle 80% planirane vrednosti. Večina donacij je bila namenjena izgradnji knjižnice v Grosupljem. S transfernimi prihodki je občina zbrala 3,2 % vseh prihodkov. Realizacija teh prihodkov je bila nizka, dosegli pa so le 34 % planirane vrednosti. V tem deležu so bili zbrani prihodki iz naslova prejetih državnih sredstev za investicije in za tekočo porabo. Država je sofinancirala izgradnjo POŠ Žalna in izgradnjo gozdnih cest. Z države je občina prejela povračilo stroškov za šolske prevoze otrok na relacijah ogroženih z medvedom in sredstva za sofinanciranje občinskega glasila Grosupeljski odmevi. Izpadlaso sredstva državnega sofinanciranje investicij, ki jih ni uspela začeti v letu 2007. Same odhodke so realizirali 84 % ali v skupnem znesku 12.869.649 €, od tega je bilo za investicije namenjeno 42 %. Največ je bilo porabljeno za šolo v Žalni, potem za gasilsko opremo, zadrževalnik Bičje, ceste, javno razsvetljavo, nakup zemljišč, izgradnja kanalizacij, stanovanjska komunalna dejavnost, poslovilni objekt, poslovni prostori krajevne skupnosti, investicije v vrtcih in še nekatere druge. Informacije, pobude in vprašanja svetnikov ... ter odgovori Kršitve odloka o oglaševanju? Zožanje železniškega propusta Ali je bolje, ali ne? Božo Predalič (SDS) je zaprosil, da mu posredujejo podatek, koliko je bilo kršitev občinskega odloka o oglaševanju v času volilne kampanje in kako je ukrepal občinski redar. - Župan: Bodo pridobili podatke. Problematična skupna zbirališča odpadkov Janez Dolinšek (SLS) je opozoril na problematično skupinsko zbiranje odpadkov. Ker je smeti vedno več, se dogaja, da imajo sredi vasi ob zabojnikih vedno večje kupe smeti tudi izven zabojnikov. Podobno je izpostavil tudi Janez Pintar (SDS). - Direktor JKP Grosuplje Tomaž Rigler: S posebnimi prijemi se dokaj uspešno borijo proti onesnaževalcem. Iztok Vrhovec, kandidat za poslanca SLS - SMS, se zahvaljujem vsem volivkam in volivcem za glas, ki ste mi ga zaupali. Prav tako je Janez Dolinšek opozoril na zožanje železniškega propusta na rekonstruiranem delu železniške proge proti Sp. Slivnici. Predlaga ustavitev del in pregled dokumentacije, če so upoštevani vsi kriteriji. - Župan: Zadevo so preverili na terenu in so že poslali urgenco na pristojne službe in investitorju. Spoštovane občanke in občani, volivke in volivci občine Grosuplje! Državnozborske volitve 2008 so za nami. Dovolite, da se vam ob tej priložnosti kot kandidatka za poslanko v Državni zbor zahvalim za vsak glas, ki ste ga namenili tako meni kot stranki LDS. Žal jih je bilo za izvolitev premalo in bo vaše interese tako kot doslej v Državnem zboru zastopal poslanec Janez Janša. Tako ste presodili, volivke in volivci pa imajo vedno prav! Hvala! Zdenka Cerar Mojca Globokar Anžlovar (SDS) je vprašala, kako JKP Grosuplje ocenjuje individualni odvoz kosovnih odpadkov. - Direktor JKP Grosuplje Tomaž Rigler: V celoti se zadeve izboljšujejo. Spoštovane volivke in volivci! Iskreno se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje na letošnjih državnozborskih volitvah. Slovenska demokratska stranka je v volilnem okraju Grosuplje dosegla zelo dober rezultat. Zaupanje, ki ste nam ga izkazali, je naša spodbuda in hkrati tudi odgovornost. Izkušnje,pridobljeneprivodenjuSlovenije in Evropske unije, so neprecenljivo bogastvo. Znanja in izkušenj nam nihče ne more vzeti. To je temelj, na katerem bomo gradili našo prihodnost. Slovenska demokratska stranka je zrasla iz slovenske pomladi in odločitve za samostojno Slovenijo. Vemo, kaj smo in kaj hočemo. SDS ni združila skupaj želja po oblasti. SDS je stranka vrednot. Obzorje je širše od tega, kar vidimo danes. Zato gremo naprej. Janez Janša oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi novo v grosupljem 19 Novi prostori za šport ob teniškem igrišču Na sončen petek popoldne, 10.10, sta Teniški klub Grosuplje in Športno društvo Grosuplje odprla nov objekt, ki so ga zgradili ob teniškem igrišču. Slovesnosti so se poleg članov, nekdanjih predsednikov, donatorjev in ljubiteljev rekreacije udeležili tudi župan Janez Lesjak z ženo Biserko, predsednik Teniške zveze Slovenije Bogdan Pogačnik, nekaj delavcev na občinski upravi in občinskih svetnikov, členov predsedstva Zveze športnih organizacij Grosuplje, predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje Anton Žitnik in izvajalci del. Osrednja oseba ob odprtju teniškega centra pa je bil znani dolgoletni športni zanesenjak Ludvik Kovačič. Jože Miklič Župan Janez Lesjak je v svojem nagovoru izpostavil vse tiste predhodne zanesenjake, ki so vztrajali pri delu, da je klub obstal in napredoval. Danes imamo v občini veliko potreb za »prostočasovne dejavnosti«, vendar pa njihovi pobudniki pokažejo premalo vztrajnosti, zato večkrat nekatere pobude tudi zamrejo. Zanesenjaki v Teniškem klubu Grosuplje so bili iz drugačnega testa. Šli so skozi vso papirno kalvarijo in poskrbeli tudi za ustrezno finančno konstrukcijo projekta. Zato se jim je zahvalil za vse, kar so vložili v projekt. Predsednik Teniškega kluba Ludvik Kovačič je povedal, da so že 28. marca pridobili uporabno dovoljenje. Nato se je dotaknil zgodovine kluba, ki se začne leta 1984. V tem času sta bili zgrajeni dve igrišči. Leta 1994 so nabavili balon, ki služi za streho nad igrišči. Teniški klub je v začetku vodil dr. Jelenko Adžanski. Nato sta izmenično klub vodila Rafael Perigoj in Janez Nučič. V jeseni 2006 so poskrbeli za gradbeno dovoljenje in začeli z gradnjo. Tudi izvajalci so imeli zelo razumevajoč odnos do investitorja, ki je »sproti« nabiral sredstva iz različnih virov. Novi prostori imajo spodaj poleg prostorov za seje in druženje tudi sanitarije, garderobe, kopalnice in garaže, na vrhu pa je med drugim tudi precej velika dvorana s parketom in ogledali, ki jo že uporabljajo. Na severni steni zgradbe je kot balkon narejena manjša terasa s pogledom na teniška igrišča. Nova pridobitev je tudi dobra popotnica mladim članom, da bodo lahko še lažje dosegali zastavljene cilje. Mlade člane trenira Marko Škrjanc. V nadaljevanju se je Ludvik Kovačič zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k delovanju društva - prvim predsednikom, občini, krajevni skupnosti, Zvezi športnih organizacij in posameznikom, med katerimi je posebej omenil prvo skrbnico Julči Hočevar (prav v teh dneh je ga. v 78. letu starosti umrla) ter sedanjima oskrbnicama Vojki Rejec in Malči Bonča. Veliko so pripomogli tudi vzdrževalci Stane Kadunc, Marko Zupančič, Tone Kutnar, Miro Škrjanc, Slavko Bonča in ekipa, ki vsako leto postavi in nato pospravi balon. (Naknadno pa nam je v uredništvo Ludvik sporočil, da je pri imenovanju pozabil navesti Nejca Zupančiča, ki več let uspešno izvaja njihove turnirje in se mu za ta spodrsljaj opravičuje.) Nato so podelili zahvalne plakete, župan pa je prejel simbolni ključ na dejavno sodelovanje. Sledilo je rezanje traku, ki sta ga simbolično prerezala župan Janez Lesjak in predsednik Teniškega kluba Grosuplje Ludvik Kovačič. V kulturnem programu je nastopila z nekaj točkami mlada perspektivna pevka Tina Gačnik - Tiana iz Dobrepolja, po proslavi pa je goste na klubskem pikniku zabaval mladi in vsestranski glasbenik s klavirsko harmoniko Miha Kadunc. dobrodelnost Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Rotaract klub Grosuplje v letu 2007/08 Rotaract klub Grosuplje je izredno uspešno zaključil rotarijsko leto 2007/2008, katero jebilozaznamovanozmnogimiaktivnostmi, namenjenih predvsem pomoči otrokom in ostarelim, skratka vsem, ki so kakorkoli socialno ogroženi. Pridružili smo se tudi različnim aktivnostim drugih slovenskih rotaract klubov ter se jih tudi udeležili, sodelovali pa smo tudi v mednarodni mreži rotaractovcev, kjer smo se udeležili različnih dogodkov v tujini in tako delili izkušnje in projekte s sovrstniki v veliki rotarijski družini. Preteklo rotarijsko leto sega od septembra 2007 in se zaključi junija 2008 z izvolitvijo novega predsednika. Naše aktivnosti: September 2007 Organizacija regionalne konference slovenskih rotaract klubov v letu 2007/08 in organizacija palačinka party za vse člane Rotaract klubov v Sloveniji, kjer napovemo projekte v prihajajočem letu, se seznanimo z dogodki oz. srečanji v tujini in postavimo tudi skupne projekte vseh 5 slovenskih klubov (Celje, Grosuplje, Ljubljana, Maribor, Gorica - v ustanavljanju). Oktober 2007 Ob tednu otroka smo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Grosuplje organizirali prve ustvarjalne delavnice v novo ustanovljeni Hiši zavetja Palčica, in sicer otroške delavnice izrezovanja buč velikank ob noči čarovnic. V sodelovanju z Rotary klubom Grosuplje smo organizirali prvi dobrodelni gala ples ob noči čarovnic na gradu Turjak. Donacijska sredstva smo namenili novo ustanovljeni Hiši zavetja Palčica v Grosupljem (za zunanja igrala 3.200 €) in projektom našega kluba. December 2007 Rotaract klub Grosuplje se je pridružil projektu Rotaract Europe Social Project 2007/08 »Play it safe«. Na svetovni dan boja proti AIDS-u smo člani kluba v centru Grosupljega s klubom Groš delili kondome in letake in tako opozarjali in seznanjali mlade o prenosljivosti in nevarnosti te bolezni. Zvečer pa je v Študentskem klubu GROŠ potekal kviz na temo AIDS-a in sodelujočim prinesel simbolične nagrade. V prazničnem zaključku leta nismo pozabili na starejše. 21. in 22. decembra smo v Mercator centru Grosuplje organizirali božično dobrodelno košarico, katere izkupiček z denarno donacijo smo namenili starejšim in socialno šibkejšim družinam iz Grosupljega. Januar 2008 26. januarja 2008 smo na prireditvi Radia Zeleni val »Kdo bo nosil zlati ključ Grosupljega« organizirali dobrodelno licitacijo slik in kipov, ki so jih izdelali otroci na ustvarjalnih delavnicah v Hiši zavetja Palčica. Skupaj smo zbrali 1.160 €. Najlepša hvala kupcem slik in kipov. Radio Zeleni val pa nam je podelil ček v vrednosti 1.000 €. Ves denar je namenjen za prihajajoče dobrodelne projekte. Marec 2008 15. marca 2008 smo izpeljali 3. velikonočne delavnice za otroke na Boštanju pri Grosupljem v sklopu boštanjskega že tradicionalnega velikonočnega sejma. Otroci so ustvarjali v najrazličnejših tehnikah poslikave velikonočnih jajc. - Prometna nesreča nam je 28. marca iztrgala iz rok našo drago članico Barbaro Marinič. Zahvaljujemo se predsedniku Rotary kluba Grosuplje, g. Borisu Peterki, za lepe misli na pogrebu. Za vedno bo ostala v naših srcih. April 2008 Izpeljali smo slavnostno večerjo ob 40. obletnici ustanovitve prvega Rotaract kluba ter sprejeli novo članico Majo Pene. Rotaract klub Grosuplje je organiziral enodnevni strokovni seminar »Odnosi z javnostmi« s priznanim predavateljem dr. Dejanom Verčičem, na gradu Boštanj. Dr. Verčiču še posebna zahvala, saj se je odrekel honorarju, zato smo v ta namen podprli Europo Donno - združenje za boj proti raku dojk v višini 500 €. Maj 2008 Veliko truda in dela smo vložili v pripravo organizacije »Rotar športne igre«, ki so zaradi premajhnega števila prijavljenih na žalost odpadle. Junij 2008 Izpeljali smo slavnostno večerjo, na kateri smo predali funkcije za novo rotarijsko leto ter sprejeli novega člana Blaža Glaviča. Brigita Glavič je mesto predsednice predala podpredsednici Ani Jovandarič, na mesto podpredsednika in bodočega predsednika je bil izvoljen Boris Šujko. Tajnik in zakladnik ostajata ista - tajnica Maja Pene, zakladnik Luka Furlan. Junij 2008 Organizirali smo 3. projekt Otroci na morje. Na prvi počitniški dam smo se odpravili v Koper in osrečili 11 otrok, nekateri izmed njih so prvič videli morje. Skupaj s preostalimi rotaract klubi smo izpeljali Tabor 2008, na katerem v Sloveniji gostimo rotaractovce iz tujine, in jim v nekaj dneh predstavimo naše delo in seveda lepo Slovenijo. Za dodatne informacije: Rotaract klub Grosuplje, Velika Stara vas 13b, 1290 Grosuplje, Slovenija Spletna stran: http://www.rotaract-qrosuplie.si E-mail: rotaract.grosupljeOgmail.com Stanka Parkelj Rozina oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi 21 Debeli rtič - nepozabne počitnice za marsikaterega otroka Tako kot vsako poletje smo tudi letos odšli na letovanje na Debeli Rtič preko Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje. Letovali smo od 3. - 13. avgusta. Letovali so otroci iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Bilo je 175 otrok in 16 vzgojiteljev. Pred odhodom smo imeli vsi vzgojitelji kar nekaj priprav, saj smo morali pripraviti delavnice za otroke, razdeliti skupine in pripraviti vzgojitelje na delo, ki jih čaka. Vsi smo že nestrpno čakali 3. avgust. Zbrali smo se na avtobusnih postajah in se razdelili po avtobusih. Sledila je prijetna vožnja na Primorsko. Na Debelem Rtiču nas je pričakalo jasno in sončno vreme, razdelili smo se po skupinah (vsak otrok je dobil svojo skupino in vzgojiteljico) in vsaka skupina svojo sobo oziroma vsak svojo posteljo. Nato pa je sledilo kosilo, ki smo ga vsi z veseljem pojedli, saj smo bili po vožnji in začetnem razburjenju zelo lačni. Seveda pa smo vsi najbolj čakali prvo kopanje. Večina otrok se je kopala v bazenu, vendar pa si je marsikatera skupinica privoščila tudi kopanje v morju. Kaj vse smo počeli? Vsak dan smo imeli nekakšen ustaljen urnik: vstajanje okoli 7. ure, da smo odšli na zajtrk. Sledil je krajši čas za druženje, potem pa malica. Po malici smo z nasmeški na obrazih odšli na plažo. Dopoldne smo v morju ali bazenu predvsem plavali, predvsem najmlajši pa so tudi raziskovali obalo in zaklade, ki so jih valovi prinesli na obrežje. Ko se je ura bližala 12., smo odšli s plaže, kajti sonce je postalo premočno, in da se ne bi izpostavljali škodljivim žarkom sonca, smo odšli v paviljone, kjer smo počakali kosilo. In verjemite, včasih smo ga res komaj čakali, kajti naši trebuščki so bili že zelo lačni. Po kosilu je sledil počitek. Vendar otroci niso bili prepuščeni sami sebi, saj so bile organizirane delavnice. Izdelovali so maske, barvali kamenčke, izdelovali figure iz das mase in plastelina, risali po svojem telesu (body painting), izdelovali origami figurice, plesne delavnice in še in še. Otroci so tako imeli zapolnjen čas in marsikdo je izdelal nekaj, kar ima sedaj doma in ga spominja na lepe počitnice. Po končanih delavnicah je sledila malica in spet kopanje. Popoldne so potekala tudi razna tekmovanja. In tudi naši otroci so se jih z veseljem udeleževali. Osvojili smo prvo in tretje mesto v košarki ter prvo mesto v zabijanju košev. Učiteljici Maja in Urška sta osvojili prvo in drugo mesto v plavanju. Dobri smo bili tudi pri namiznem tenisu, v vlečenju vrvi pa letos nismo imeli toliko sreče, ampak naš slogan je celih deset dni bil: važno je sodelovati in ne zmagati. Za starejše fante in dekleta je bila organizirana tudi delavnica o spolni vzgoji in težavah, ki najstnike pestijo v teh nagajivih letih. Delavnico je vodila vzgojiteljica Maja Arko in je potekala ločeno za dekleta in fante. Po končanih delavnicah sem dobila vtis, da so bili otroci zelo veseli teh pogovorov, saj so izvedeli marsikaj novega. Kmalu je bila večerja in po večerji ples, tu smo plesali prav vsi in vsak večer ga je bilo prehitro konec. Sledilo je nočno spanje, ki pa je potekalo mirno, le predzadnjo noč so dekleta ponagajala fantom in jih poskušala namazati s kremo za depilacijo, a jim ni uspelo. Seveda so jim fantje hoteli vrniti in uspelo jim je. Kako, pa naj ostane skrivnost. Naj omenim tudi, da smo imeli nočno kopanje v bazenu in vsi smo odšli na vožnjo z ladjico v Izolo, kjer so si otroci nakupili kakšen prigrizek in spominek ter ogledali smo si čarovniško predstavo. Najmlajši pa so tudi kar nekajkrat obiskali igralnico Veveričji domek, kjer so imeli na voljo celo igralnico. Ko sem spraševala o vtisih, so otroci rekli, da je bilo lepo in zabavno (k temu je zagotovo pripomoglo tudi prekrasno sončno vreme), vzgojiteljice pa so rekle, da se naslednje leto vrnejo, če bo le čas. Kot pedagoški vodja naj pohvalim vse vzgojiteljice za dobro opravljeno delo, hvala pa tudi ge. Andreji Rek in g. Francu Horvatu iz OZ RK Grosuplje. Urška Berdajs Barbarin kotiček na vrtu Hiše zavetja Palčica Na vrtu grosupeljske Hiše zavetja Palčica so ob praznovanju prvega rojstnega dne odprli Barbarin igralni kotiček. Člani Rotaract kluba Grosuplje so v čast in spomin tragično preminule članice Barbare Marinič prvi četrtek v oktobru odprli Barbarin igralni kotiček. Za najmlajše, ki so in bodo nastanjeni v krizni hiši, so kupili večji peskovnik in manjšo hišico, posadili pa so tudi lipo, ki bo vvročih poletnih dneh malčkom nudila senco. Ana Jovandarič, predsednica Rotaract kluba Grosuplje, je povedala, da so za projekt, nakup igral, namenili 3200 evrov, ki so jih zbrali na lanskem oktobrskem dobrodelnem plesu na gradu Turjak. Igrala so namenjena otrokom vseh starosti in so varna. Hiša zavetja Palčica je sicer leto dni delovala kot poskusni, pilotski projekt Centra za socialno delo Grosuplje, s 1. 6. 2008 pa je prešla v redno dejavnost centra. Direktorica CSD-ja Vesna Širok je poudarila pomen delovanja krizne hiše, igrala pa so po njenem mnenju izredno dragocena pridobitev, saj pomenijo oživitev aktivnosti v hiši in so dobrodošla zaposlitev otrokom, ki so radi zunaj, brez igral pa jim je hitro postalo dolgčas. Otvoritve Barbarinega kotička so se sicer udeležili člani Rotary in Rotaract kluba Grosuplje, predstavniki Palčiče in Centra za socialno delo, popestrili pa sojo učenci Glasbene šole Grosuplje. Helena Miklič 22 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Palčica je praznovala svoj 1. rojstni dan Bil je vroč poletni dan, 30 stopinj, morda tudi kakšno več, je bila beležena temperatura; zunaj so se zadrževali samo tisti, ki jim čas ni dopuščal, da bi se skrili pred poletno pripeko. Pred Palčico se je ustavil avtomobil; socialni delavki iz oddaljene občine sta pripeljali dva fantiča - bratca - starejši 6- in mlajši 4-letnik. Drobna fantiča, skorajda zimsko oblečena, v dveh debelih puloverjih, sta prestrašeno zrla predse. Mlajši je pretresljivo jokal, starejši je zavetniško spremljal vsako njegovo kretnjo in mu ponujal drobno ročico v pomoč. Otroka sta bila lačna. Fantiča so odvzeli staršem, ker je bilo nesporno, da gre za zanemarjanje otrok. V Palčici so fantičema omogočili varen dom, takšen, kot bi naj ga imela doma, takšen, kot ga ima na srečo večina otrok. Prvi teden, ki sta ga preživela v Palčici, sta se otroka vsaj najedla, naspala, zaposleni pa so poskrbeli, da so jima nudili vso pozornost, se igrali z njima in ju crkljali. In nadvse sta uživala v kopalnici. Potrebovala sta vse tisto, česar jima dom in starši niso nudili. Po treh tednih prijetnih trenutkov in novih odkritij v Palčici, sta našla novi dom v rejniški družini. (zgodba je prirejena, op. avt.) To je le ena izmed žalostnih zgodb, ki jih piše življenje tudi najmlajšim, otrokom, ki kljub temu, da šele delajo prve korake, so le-ti negotovi. Sreča je v tem, da takšne poti pogosto vodijo v Krizni center za otroke Palčica. Palčica ima, kot dobra vila, vedno na stežaj odprta vrata; tu so ljubeznivo sprejeti, varni. Tu se pogosto odstira zavesa drugačnega življenja, tudi rešitev. Oktobra letos je minilo leto dni od uradne otvoritve hiše zavetja za otroke Palčica. Od 1. 6. 2008 dalje pa ni več pilotski projekt, temveč redni program Centra za socialno delo Grosuplje, ki pokriva potrebe otrok za celotno Slovenijo in ga financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Veliko pomoč za delovanje centra predstavljajo različni donatorji, ki s svojimi finančnimi ali materialnimi sredstvi omogočajo nemoteno delovanje v Palčici. V kriznem centru je 7 redno zaposlenih delavcev - 4 strokovni delavci in 3 varuhinje. Center deluje po konceptu, da otroci spadajo v družino, vsi ostali sistemi centrov za socialno delo pa delujejo na pomoči družini. »V Palčici se ne ukvarjamo, ne rešujemo problemov staršev, to funkcijo opravljajo centri za socialno delo. Mi skrbimo za otroke, ki so v stiski. Zato naše delo, ki je predvsem strokovna skrb za otroke, tudi starši dobro sprejemajo,« je okvirno delovanje programa predstavila vodja Kriznega centra Palčica, socialna delavka, ga. Bojana Tizmonar Javornik. Bilanca enega leta Kaj vse so v enem letu naredili, kaj in kako so delali, kaj doživeli, sta v bilanci poskušali strniti v zgodbo žalostnih otroških oči s srečnimi razpleti Vesna Širok, direktorica Centra za socialno delo, in vodja Kriznega centra Palčica, Bojana Tizmonar Javornik, ko smo prvo oktobrsko soboto sedle k prijetnem klepetu v še bolj prijetni Palčici. Ravno v času, ko je bila Palčica čisto slučajno prazna. - Tako prijetna, tako skrbno in ljubeznivo opremljena hiša, pa prazna - sem si drznila pomisliti, pa sem si že naslednji trenutek odgovorila z novim vprašanjem, kakšno sliko bi si ustvarila o slovenski družini, če bi bila Palčica polna otrok. V enem letu delovanja je Palčica sprejela kar 27 otrok; največ časa sta začasni dom v tem resnično prijetnem zatočišču našli sestrici, in sicer kar 42 dni. »Čas, ko naj bi otroci bivali pri nas, je omejen na največ tri tedne; v tem času morajo centri za socialno delo poiskati najustreznejše rešitve za otroke. Ko otroka sprejmemo, najprej poskrbimo za vse njegove primanjkljaje; v času njegovega bivanja pri nas si otrok odpočije, sledimo njegovim potrebam, v večini primerov so ti otroci potrebni nežnosti, zato jim nudimo vso pozornost in jih tudi crkljamo, poskrbimo za zdravo prehrano, saj je veliko otrok, ki jih sprejmemo, tudi lačnih. Ko se umirijo, nas brez težav sprejmejo in začnejo o svojih stiskah pripovedovati. V delavcih Palčice najdejo svoje zaupnike. Po treh tednih pa je že potrebno začeti z vzgojo, otrok si že sam želi neke rešitve, saj ve, da je pri nas samo začasno. Čeprav je perspektiva za otroka boljša v slabši matični družini kot v idealni rejniški, gre veliko malčkov v rejniške družine. In sreča je, da imamo rejnice, ki so pripravljene na ta humana dejanja,« razgrinja življenje in utrinke za stenami Palčice njena vodja, ga. Bojana, in doda, da le v primerih, ko je za otroka tako najbolje, ostanejo pri njih tudi več, kot je ta omejeni čas. Tudi takšne primere so zapisali v knjigo iz »življenja Palčice«. V tej knjigi stoji zapisano tudi to, da je kar šest otrok samih poiskalo pomoč v kriznem centru, za večino poskrbijo strokovni delavci centrov za socialno delo, 3 otroke so imeli v dnevni obravnavi, zabeležili so en telefonski klic na pomoč. V prostorih pravljične Palčice so našli tudi miren kotiček otroci za stike z enim izmed ločenih staršev, ki morajo biti pod nadzorom strokovnih delavcev. Tako se odstira zastor pravljičnega odra, na katerem se preigrava realnost časa, v katerem živimo. Spregovorimo o malih varovancih. Obema mojima sogovornicama zaigra nasmeh na očeh ob tem, ko nizata spomine na te male »nesrečnike«, ki ne samo ob tednu otroka, tudi v času, ki ga preživijo v kriznem centru, nemočno vzklikajo: »Nekoga moraš imeti rad!« Nesporna je resnica, da so to vsi, ki z njimi preživljajo dneve v Palčici. »Kar nekaj časa smo imeli tudi 6 otrok na enkrat. Takrat pa je bilo pri nas živahno, predvsem pa delavno. Delamo na družinskem principu; sami kuhamo, otroke navajamo na pomoč pri delu. Sicer pa so otroci dobro vodljivi, vzgojno neproblematični. Vedno igramo na odprte karte - otroci vedo, da ne bodo ostali pri nas. Nesporno pa je, da imajo ti otroci svoje starše kljub takšnim in drugačnim usodam radi, zato jim vedno, ko jih pripravljamo na odhod v rejniške družine, povemo, da bodo še vedno imeli stike s svojimi starši,« še pove vodja kriznega centra. Moji sogovornici sta navdušeni nad zglednim sodelovanjem lokalne skupnosti s hišo zavetja in njihovimi varovanci. Prijetno je opazovati, kako se igrajo z otroki bližnjih sosedov, kako so povsod lepo sprejeti! Ustvarjalne delavnice, ki jih pogosto organizirajo, so dobro obiskane. Pohvalijo se lahko, da imajo približno 7 prostovoljk, zvestih mladih deklet, ki vedno lahko računajo nanje - na njihovo pomoč in kopico idej, ki jih imajo. Povezali so se tudi z grosupeljskim društvom upokojencev, s čimer gradijo medgeneracijsko sodelovanje. Otroci starejše lepo sprejemajo. V času jesenskih počitnic bodo s pomočjo prostovoljk pred Palčico pripravili kostanjev piknik. Konec oktobra pa se obeta tudi predstavitev projekta za vse mlade, ki bi želeli delati kot prostovoljci. Vsi, ki vas to zanima, pravijo strokovni delavci Palčice, jim pišite na elektronski naslov: hisa. palcica@gmail.com - in pričakujte odgovor. Kajti če se slučajno zgodi, da nekaj dni v hiši nimajo »gostov«, imajo vsi zaposleni polne roke dela s pripravami različnih dejavnosti; Palčica je namreč odprta vsem otrokom, ki si želijo »pogledati« v to pravljično deželo, pa naj bo to takrat, ko so zanje pripravljene delavnice, pa tudi sicer, če je radovednost velika. Otroci potrebujejo pravljice. »Nekoga moraš imeti rad...« je v svoji pesmi zapisal Ivan Minatti. Imeti rad otroke pa bojda ni le poslanstvo staršev. Že v času nastajanja tega članka pa hišo zavetja spet polni otroški jok, vrišč in veselje male deklice, ki vsem zaposlenim s svojo živahnostjo in potrebami spet »krajša« dneve in noči. Kajti vsak otrok je zase svet . topel, svetal in lep . kot zvezde na nebu. Alenka Adamič oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi med ljudmi 23 Festival za tretje življenjsko obdobje "Za strpno in socialno sožitje vseh generacij' Ob koncu septembra in v prvih dneh oktobra je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal tradicionalni "Festival za tretje življenjsko obdobje", ki je bil v znamenju medgeneracijskega sodelovanja. Festival za tretje življenjsko obdobje je na otvoritvenem forumu svečano odprl svoja vrata s slovensko in evropsko himno v izvedbi Kulturnega društva Godbe ljubljanskih veteranov. Na otovoritvi je med drugimi gosti zbrane nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ga. Romana Tomc, ki je predstavila predvsem ključne aktivnosti ministrstva v preteklih letih in njegove bodoče cilje. Ministrica za zdravje ga. Zofija Mazej Kukovič pa je poudarila, da je ta festival dokaz, da je bistvenega pomena za zdravje človeka naše dobro počutje in veselje do življenja. Razumeti starejše in starost je danes še pomembnejše kot nekoč. Zdaj ne gre zgolj za starejše, gre za nas vse, kajti razvite evropske države se starajo. Tega dejstva so se že zgodaj zavedli strokovnjaki: demografi, izobraževalci odraslih, socialni delavci, zdravniki, arhitekti, urbanisti in drugi. Danes se ga zavedajo tudi proizvajalci, marketinški delavci, delodajalci, politiki in vsi drugi, v očeh katerih staranje prebivalstva ni več grožnja, ni več strah pred neizogibnimi spremembami, marveč je nova priložnost in je nov izziv. Na festivalu se je na temo medgeneracijskega sodelovanja odvilo več tematskih dogodkov, ki so vsak na svoj način prispevali predvsem k odpiranju vsebinskih vprašanj. Organizatorji se zavedajo, da medgeneracijskega sodelovanja v praksi ni mogoče uspešno izvajati brez plodnega sodelovanja mladih, zato je bil letos pripravljen sklop nagradnih natečajev, s katerimi želijo spodbuditi mlade na vseh stopnjah izobraževalnega procesa k kreativnemu ustvarjanju in razmišljanju o problematikah in rešitvah, ki zadevajo starejšo populacijo, in zapolnitev medgeneracijske vrzeli. Kaj se je odvijalo na Festivalu: • spoznavanje uspešnih projektov sodelovanja in sožitja generacij, • druženje starejših različnih starosti, kar je sicer težko doseči, • srečanje s predstavniki javnega, zasebnega in civilnega sektorja, ki se posvečajo starejšim, • možnosti vpogleda v sodobna evropska dogajanja na področju starejših in starosti, • seznanitev s sodobnimi gospodarskimi, družbenimi, političnimi, izobraževalnimi modeli, prostovoljske in druge modele, ki spodbujajo povratek starejših na trg dela, in prostovoljno delo starejših, Ženski pevski zbor Lastovke pod vodstvom Mojce Intihar je nastopil na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu - foto Marjan Trobec. • seznanitev izobraževalnih, kulturnih, delovnih in prostočasnih možnosti, ki se ponujajo starejšim. Festival za tretje življenjsko obdobje se je zaključil 2. oktobra 2008 s sklepno prireditvijo in je za leto dni zaprl svoja vrata. V treh dneh ga je po mnenju organizatorjev obiskalo skoraj 11.000 ljudi, ki so se z zanimanjem ustavljali ob razstavnih prostorih, se udeležili mnogih strokovno-izobraževalnih okroglih miz in predavanj ali pa posedeli ob odprtih odrih, kjer so se sprostili in pozabavali. Ob koncu se je odvila tudi zaključna okrogla miza, kjer so vodje vseh šestnajstih okroglih miz, ki so se v treh dneh zgodile na festivalu, predstavili svoje zaključke in ugotovitve ter podali predloge za prihodnost. Na zaključni prireditvi festivala s pestrim kulturnim programom in govorom predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateje Kožuh Novak so postavili smernice za naslednje leto. Na zaključni prireditvi sta Olimpijski komite in Unitur d.d. podpisala pogodbo partnerjev pri ustanovitvi Nacionalnega centra za razvoj gibalno-športno-rekreativnih vsebin za potrebe članov Zveze društev upokojencev Slovenije. Za konec festivala je obiskovalce z nekaj pesmimi razveselila Ditka Haberl, ki se je v imenu organizatorjev vsem sodelujočim in obiskovalcem lepo zahvalila ter jih povabila k obisku festivala tudi prihodnje leto. Matjaž Trontelj Nastop »Lastovk« v Domu starejših občanov v Grosupljem - foto Marjan Trobec. med ljudmi Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Ob 8. festivalu za tretje življenjsko obdobje Vsakoletni festival za tretje življenjsko obdobje predstavlja najbolj pestro vsebinsko, razstavno in kulturno dogajanje za starejše v Evropi. Ponosni smo lahko na ta dogodek, saj je nekaj let poudarjena tudi povezovalna nit medgeneracijsko sodelovanje. Letošnji slogan »Za socialno sožitje vseh generacij« ta vidik izrecno poudarja. Festival je pokazal, kako lahko vse generacije sobivajo, soustvarjajo in skupaj preživljajo in kako je možno skupaj živeti in tudi preživeti. Na vseh toriščih življenja pa mora starejša generacija ponuditi svoja znanja in izkušnje, kot tudi sprejemati nove pobude, nove tehnologije, drugačen način življenja in tako stopati v korak z mlajšimi in s sodobnim življenjem. Na letošnjem festivalu se je dogajalo 183 različnih aktivnosti: predavanja, predstavitve novosti na mnogih področjih, okrogle mize o aktualnih problemih starejših, različni nastopi kulturno-umetniških skupin v društvih upokojencev in drugih društvih, v katerih sodelujejo tudi starejši, o interesnih aktivnostih, delavnicah, kjer so pokazali svoja znanja in razvijali spretnosti starejši sami, z mladimi ali s srednjo generacijo. Staranje prebivalstva je svetovni pojav, ki ga različne dežele v okviru svojih zmožnosti različno obravnavajo. Članice Evropske unije imamo izdelane različne vrste strategij in politik, ki jih nato udejanjamo v okviru svojih možnosti. Vsebina okroglih miz je bila izredno pestra. Oglejmo nekatere probleme, ki so bili obravnavani: Aktivno staranje. V zadnjem času izredno pomembna razsežnost starejših, saj želimo biti tudi v starejši dobo aktivni, produktivni, inovativni - družbi še v korist po svojih zmožnostih. Težave z demenco postajajo vedno bolj skrb vzbujajoče; izguba spominskih sposobnosti, slabša prostorska in časovna orientacija so težave, s katerimi se srečujemo starejši ljudje. Bivalna kultura in starejšim prijazna mesta - vsebine okroglih miz so pokazale, da z majhnimi vložki - vendar s premišljeno strokovno pomočjo starejši živimo lažje in bolj kakovostno. Revščina med starejšimi se je tudi na okrogli mizi pokazala kot grozeč in pereč problem, ki se nezadržno širi pretežno med starejšimi. Spremenjena ekonomska, socialna, psihofizična stanja pri posameznikih, ki niso več kos težavam, vodijo vse pogosteje v različne oblike revščine. Nasilje nad starejšimi postaja skrb vzbujajoče. Na okrogli mizi so o tem spregovorile vse generacije. Ugotavljamo, da je nasilje problem vseh generacij in da ga bomo omilili edino z dvigovanjem celotnega vrednostnega sistema v vseh segmentih družb. Medgeneracijsko sodelovanje v kulturi, gospodarstvu, socialnih aktivnostih. Redno ali prostovoljsko angažiranje starejših na teh področjih so bile teme, ki so pokazale nove pristope in optimistične napovedi pri oblikovanju vsakdanjega življenja vse družbe na višjo življenjsko raven. Izobraževanje starejših je bila tudi široka tema, kjer se je pokazala pomembna vloga univerze za tretje življenjsko obdobje, kulturnih ustanov, knjižnic, najrazličnejših društev oz. interesnih skupin in združenj, saj naj bi omogočala vsem generacijam - torej tudi starejšim - vseživljenjsko učenje oziroma izobraževanje. Predavanja in predstavitve so pokazale pestro ponudbo za bolj kakovostno življenje starejših tako na področju zdravstva, prehrane, varstva v prometu, novih zdravstvenih metod do izjemnih ponudb programov zdravilišč, ki postajajo središča bogatejšega vsestranskega psihofizičnega življenja. V vseh treh dnevih festivala smo bili priča kulturnemu izbruhu različnih kulturno-umetniških skupin vseh generacij; od pevskih, instrumentalnih, plesnih, igralskih in likovnih in recitatorskih kreacij, ki so bila izredno bogate, mnogim všečne in tudi kakovostne. Čeprav festival medijsko ni bil primerno odmeven niti pokrit, je bila udeležba starejših iz vse Slovenije množična. Z izjemno nizkimi cenami so se izkazale slovenske železnice (povratna karta iz katerega koli kraja v Ljubljano je bila 2.1 €). Vesel sem, da sem imel možnost vse tri dni spremljati festival in da sem tam srečeval tudi mnoge člane grosupeljskega društva upokojencev. Posebej me veseli, da smo imeli tudi pomembne prispevke na okroglih mizah, kjer smo sodelovali. Lahko strnemo, da je festival za tretje življenjsko obdobje dobil v Sloveniji domovinsko pravico, da je tradicionalen, koristen, potreben in osvežujoč in spodbujajoč. Potrebno pa bo zaključke, dogovore, napotke, izhodišča, koristne ideje in zamisli tehtno pregledati in jih po možnostih umeščati v popestritev delovanja društev upokojencev in tudi vseh drugih, ki so vpeti v sobivanje, življenje in delovanje v lokalnih okoljih. Borut Hrovatin Univerza za 3. življenjsko obdobje V Kulturnem domu je bil 7. oktobra vpis slušateljev za novo šolsko leto. Ob prvem srečanju smo prisluhnili nadvse poučnem in zanimivemu predavanju dr. Katarine Vukelič na temo "Kvalitetno življenje: več gibanja, zdravo srce in ožilje."- foto Marjan Trobec MHOpJ^L f - ^«Uf, Vv^uua*^ -j,. toitUl, ^^U^jlvj, A&lcoAlit - JA^Ui. naSA^JUL < jfciittiiaJi/Mi t(jdilUn(Wn./ kjrJ^iiJMuit itifctKj - ri^Z . n^tL. um-.. rwwL. A/IV /V-oM^frn*- JM^tu^^jii, ¿/tu CiZ JiMAu^vja,, jejiko. nttirtj.Ua. H^rtot^aLfi-jo. - ¿ujitsiAi«. * oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi med ljudmi 25 Novice iz Društva upokojencev Šmarje - Avgust: Jožica Gliha nam je organizirala lep izlet z osrednjim ciljem v Logu pod Mangartom. Tja smo se pripeljali preko Trbiža in gorskega prelaza Predel. Videli smo področje, kjer se je pred leti sprožil zemeljski plaz. Tam sedaj gradijo nov most. V vasi, kjer je odneslo sedem hiš in je bilo povzročene še veliko druge škode, pa je nov most že zgrajen in struga reke urejena. Ogledali smo si zgodovinsko bogato trdnjavo Kluže, v Kobaridu muzej 1. svetovne vojne in kostnico. Doživetje je bil tudi obisk Gregorčičeve rojstne hiše v Vrsnem. Na Srečanju Koordinacije Dolenjska na Polževem so v kulturnem programu z venčkom narodnih nastopale naše pevke. Pa seveda harmonikar Tone, Vera z ribežnom in Rezka z lončenim basom. Program sedmih društev je bil zelo lep. Moramo kmalu prirediti skupen koncert pevskih zborov. September: Začelo se je s srečanjem upokojencev Pokrajinske zveze Ljubljane v Logatcu, ki se ga je udeležilo vodstvo društva. Nazaj grede smo se ustavili še na izviru Ljubljanice v Močilniku in pri Podpeškem jezeru. Na skupnem letovanju v upokojenskem hotelu Delfin v Izoli je bilo 32 naših upokojencev. Zelo so bili zadovoljni in pravijo: Drugo leto spet. Da bomo le živi in kolikor toliko zdravi. Upokojenke smo začele z rekreacijo v šmarski telovadnici. Imamo jo ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure. Pridružite se še nove. Tudi šahisti se spet zbirajo v naši pisarni ob torkih ob 10. uri. Angelca, Zofka, Ivanka in Anka so se udeležile državnega prvenstva v pikadu v Litiji. Osvojile so lepo četrto mesto. Moška ekipa balinarjev je na tekmi za prehodni pokal Doma starejših občanov Grosuplje osvojila drugo mesto. Obema ekipama veljajo iskrene čestitke. Je bilo treba kar trenirati in se potruditi. Vodstvo društvo sproti opravi vse potrebne pisarniške zadeve. Tudi tega dela je kar precej. In naprej: Kar je večjega, bo martinovanje Pri Jancu v Studencu 6. novembra in silvestrovanje skupaj s šentviškimi upokojenci v Trebnjem 29. decembra. Poverjeniki vas bodo pravočasno obvestili. Tedenska uradna ura je v naši pisarni ob sredah od 9.30. do 10.30. ure. Vsem članom želi vodstvo čim boljšega počutja! Anka Fabjan javni razpis, skavti Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2008 (Ur. list RS, št. 28/07, 94/07, 25/08 in 94/ 08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, ter na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Grosuplje za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 65/07) naslednji Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2008 - pomoč za plačilo zavarovalnih premij. 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje za leto 2008, in sicer za izvajanje sledečih ukrepov: I/ Skupinske izjeme za kmetijstvo • pomoč za plačilo zavarovalnih premij. 3. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev je za: • pomoč za plačilo zavarovalnih premij v višini 7.500,00 EUR. 4. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so: • pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Grosuplje. 5. Razpisna področja: I/ SKUPINSKE IZJEME ZA KM ETIJSTVO A/ POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ - v skupni višini 7.500,00 EUR Sredstva so namenjena za doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov in živali. Upravičeni stroški: - sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgub, ki jih povzročajo vremenske razmere, in izgub, ki jih povzročajo bolezni živali ali napadi škodljivcev. Finančne določbe v okviru plačila zavarovalnih premij: - podpora občine, z upoštevanjem uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki jo sprejme Vlada RS, znaša razliko pomoči do 50 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije, najmanjši znesek dodeljene pomoči je 25 EUR, največji pa 1.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih finančnih določb v okviru posameznega ukrepa odvisna tudi od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev. 6. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v okviru posameznega ukrepa so navedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Občine Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje, ali na internetni strani občine na naslovu http://www.grosuplje.si/. 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 8. Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva v letu 2008 - pomoč za plačilo zavarovalnih premij je do vključno 14. 11. 2008. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle, razpisno dokumentacijo oz. obrazce pa lahko dobijo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine na naslovu, navedenem v 6. točki tega razpisa. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ - pomoči za plačilo zavarovalnih premij«. 9. Odpiranje vlog bo 17. 11. 2008 od 8.30. ure dalje v sobi št. 31 na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 10. O dodelitvi sredstev upravičencem po tem razpisu bo odločil direktor občinske uprave s sklepom najkasneje v 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki sredstev pomoči bodo urejena s pisno pogodbo. Šifra zadeve: 430-11/2008, datum: 10. 10. 08 OBČINA GROSUPLJE, ŽUPAN Janez Lesjak Enkrat skavt, vedno skavt Pomislimo, koliko stvari v našem življenju je vsakdanjih, ki se ponavljajo iz dneva v dan. Nekatere nas spreminjajo, druge jemljemo za samoumevne, kakšnih pa sploh ne opazimo. Izpostavimo torej dve stvari -pozdrav in slovo, na videz dve nasprotujoči si stvari, vendar brez ene ni druge, lahko bi ju označili kot začetek in konec. Grosupeljski skavti smo imeli v petek, 3. 10., in v soboto, 4. 10. 2008, v Vidmu v Dobrepolju vsakoletne odhode in prihode. Odhod pomeni slovo od skupine, v kateri ne moreš več napredovati, in prihod (prehod) v novo skupino, kjer bo potrebno prilagajanje in kjer se bodo pojavile priložnosti za vsestransko izpopolnjevanje (nova znanja, novi prijatelji, nove izkušnje ...) ali pa dokončno slovo aktivnemu skavtstvu. Petek je bil dan, ko smo se še v starih skavtskih zasedbah po vseh vejah (volčiči, izvidniki, noviciat, klanovci) spominjali preteklih doživetij, ki nas bodo vedno povezovala. Voditelji so za nas pripravili igro, kjer smo se morale med seboj vse starostne skupine pomešati, saj je pomembno, da je povezan celoten steg, ne pa samo posamezne skupine znotraj stega. Igrali smo se ekološki otok, kjer smo odkrivali listke, na katerih smo imeli napisane različne vrste smeti (zlomljen stol, konzerva od paštete, uporabljen papir ... ) in smo jih morali pravilno razvrstiti med ločevalne odpadke. Pripovedovali smo si tudi, kaj smo počeli med počitnicami, vendar na nekoliko bolj nenavaden in smešen način. Obnovili smo znanje merjenja azimuta in delanja vozlov, kar nam na taborih in srečanjih velikokrat pride zelo prav. Po končani igri so sledili odhodi in prehodi med vejami. Tisti volčiči, ki so dovolj stari, da se priključijo izvidnikom, so se poslovili od ostalih, ki jih to še čaka. Enako je bilo pri izvidnikih, ki so vstopili v noviciat in pri skavtih iz noviciata, ki so se v celoti pridružili klanu. Ker je klan zadnja veja skavtov, so se nekateri med njimi dokončno poslovili, oziroma postali voditelji, projektni voditelji ali skrbniki naše skavtske hiše. Naslednji dan, sobota, je bila namenjena sprejemu čisto novih članov, ki so se odločili stopiti na pot spoznavanja, učenja, zabave, prijateljstva in povezanosti. Začrtali so svoj začetek v skavtstvu. Vsa skavtska leta si bodo nabirali svoje spomine in ko bo prišel čas, bodo tudi oni prestopili v druge veje, dokler ne bodo postali voditelji, če se bodo za to seveda odločili. Zelo smo veseli prav vsakega izmed njih, saj bodo vnesli v naš steg svežino in drugačnost. Da nismo čisto pozabili na letošnji jamboree, so nas voditelji peljali še na krajši sprehod, poln blata, ki je sprožil dobro voljo, pa tudi kakšen minljiv vzdihljaj. Naše skupno druženje je bilo tudi simboličen začetek letošnjega skavtskega leta, ki bo nedvomno pestro in produktivno. Da lahko razvijemo čut za sočloveka, moramo stalno spreminjati družbo, v kateri se gibljemo, saj je vsak človek neponovljiv in zato je od vsakega posameznika potrebno veliko prilagajanja. To se dogaja tudi znotraj našega stega, saj je to edini način zorenja in napredka, ki ga lahko kot skupina in steg dosežemo. Velikokrat novost in začetek spremlja strah, da ne bomo uspeli ali pa da nas skupina ne bo sprejela, kar seveda ni narobe. Moramo pa ta občutek pravilno uporabiti in se truditi, da bo skupina zaradi nas še boljša in ko bo postala najboljša, bo čas, da gremo zopet naprej. Ko bo skavtstvo postalo vsakdanje in bo pozdrav in slovo v našem življenju del našega mišljenja ter delovanja, bo to tista meja, kjer se bomo iz učencev prelevili v učitelje, vse tisto, kar smo prejeli, bomo delili in posredovali naprej. Maja Obolnar oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi iz naših krajev Eko dogodki na podružnični šoli Št.Jurij Pozdrav jeseni v Št. Juriju Z namenom oživitve kulturnega in turističnega utripa v Krajevni skupnosti Šentjurij smo v nedeljo, 12. oktobra 2008, organizirali prireditev z naslovom »POZDRAV JESENI«. Zbrali smo se pri novi Osnovni šoli v Št. Juriju, od koder smo se po uvodnem pozdravu peš odpravili po gozdni poti proti Taboru Cerovo. Nedeljski dan je bil čudovit, kot naročen za pohod in uživanje v naravi. Pri kapelici sv. Antona Puščavnika na Taboru je sledil kulturni program, kjer so nastopili: Šentjurski fantje, mlada dramska skupina iz Št. Jurija in kitarist Stojan Kralj. Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo. Srečanje so popestrili mladi domačini, ki so z igranjem na kitaro in harmoniko k petju privabili skoraj vse udeležence. Sledil je ogled Tabora Cerovo in Županove jame. Jesensko popoldne smo zadovoljni zaključili ter se dogovorili, da se naslednje leto zopet vidimo. Tanja Kadunc - Foto Tone Podržaj Čistilna akcija na čušperškem Starem gradu To, da so se mladi fantje pred nekaj leti organizirali v Airsoft klub RIS - enota REBL Dolenjska (kar pomeni "Rekreativna enota Besni lešniki) že čivkajo vrabci na vejah. Večkrat "se streljajo" po bližnjih okoliških gozdovih, včasih pa odidejo tudi drugam (na Jezersko, Za-plano, Pivko... ali pa celo čez mejo na Hrvaško, Češko Med priljubljenimi točkami za njihove taktične vaje je tudi Stari grad nad Čuš-perkom in njegova okolica. Ker pa so kar nekajkrat ugotavljali, da je na tej lokaciji precejodpad-kov(kijihvečinoma odvržejo razni pohodniki), so se v nedeljo, 19. 10., odločili, da jih bodo pobrali, hkrati pa so počistili tudi nekaj grmovja, ki zarašča dostopne steze, med zidovjem pa so nekoliko pograbili tudi listje. (MJ) Naša šola že drugo leto uspešno sodeluje v evropskem projektu Ekošola kot način življenja, ki veliko pripomore k celostnemu okoljskemu osveščanju šole, njene okolice in tudi širšega prostora. Na šoli že od začetka šolskega leta poteka zbiralna akcija plastičnih zamaškov, tonerjev in kartuš ter papirja. S pomočjo otrok, staršev in ostalih krajanov smo v prvi akciji zbrali skoraj 3 tone papirja. Lansko leto smo bili uspešni v projektu »Zdrav način življenja«, letos pa se posvečamo predvsem živalim. V smislu tega je potekal tudi naš EKO DAN, ko smo na obisk povabili g. Hitija. Slikovito nam je predstavil lovsko opremo, pomen njihovega dela za živali ter nas podučil, kako se vedemo v gozdu, da s tem ne plašimo živali in ne ogrožamo njihovih bivališč. Njegov lovski kolega, g. Vili pa nas je vodil skozi gozd do preže, kjer nam je pripovedoval anekdote iz lovskega življenja. Redno izvajamo čistilne akcije v in okrog šole, skrbimo za urejenost prostorov in igrišč, skrbno ugašamo luči in zapiramo pipe. Ločujemo odpadke. Za naravo skrbimo vsak dan! Na šoli aktivno deluje EKO KROŽEK. Veliko se pogovarjamo o ekologiji, o pomenu varovanja Zemlje, izdelujemo plakate, predvsem pa smo radi v naravi. Čistili smo bližnji gozd in v eni uri nabrali toliko odpadkov, da jih nismo mogli prinesti do zabojnikov. Otroci so bili sicer navdušeni, toda dragi krajani in mimoidoči, kdo je ta gozd tako nasmetil!? Naši osveščeni otroci gotovo ne. Helena Zaletelj iz naših krajev Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 En dan po rimsko V nedeljo, 5.0, so po 0. maši člani Turističnega društva Šmarje - Sap pri Treh križih na Rimski cesti v Šmarju - Sapu pripravili zanimivo celodnevno prireditev, ki so ji dali naslov En dan po rimsko. S tem spektakularnim dogajanjem, ki je bilo močno podprto s strokovnega in estetskega vidika, pa so oživili zanimiv del iz naše pradavne kulturne dediščine. Jože Miklič Že v torek , 30. 9., so v šmarskem gasilskem domu pripravili delavnico, kjer so pod vodstvom cvetličarke Suzane Pečnik izdelovali različne rimske venčke za na glavo ali za na mize ter tudi drugo rimsko okrasje. V četrtek, 2. 10., je nato pater dr. Metod Benedik v Turenčku imel zanimivo predavanje o začetkih krščanstva v naših krajih. V petek, 3. 10., so nato v Osnovni šoli Šmarje predavali arheologi Alenka Miškec, Maja Bricelj in Gregor Štibernik o arheološki dediščini pri nas in širše, učenci pa so pripravili razstavo »V rimskih časih«. Osrednje dogajanje se je bilo v nedeljo, 5. 10., na Rimski cesti od kapelice pri Treh križih pa do same cerkve. Tu je zares potekala rimska cesta. Naj pa povemo, da so v rimskem imperiju ceste gradili vojska in kaznjenci ter da so bile ceste zgrajene tako, da so ponekod zdržale celo do današnjih dni. Če jih primerjamo z današnjimi cestami, se lahko vprašamo, ali smo res priča napredku v tem pogledu ali pa gre za nazadovanje. Ceste so omogočale delovanje države. Rimsko cesto na Razdrtem so zaradi te prireditve zaprli za promet in na njej postavili mize in klopi, ki so bile lično »rimsko« dekorirane, na njej pa so bile nastavljene košarice s sadjem. Pripravili so tudi srečelov. Pri tem moramo povedati, da je bil tudi ta narejen popolnoma v rimskem slogu. Vse je bilo lepo okrašeno in res estetsko urejeno. Pri tem jim je pomagalo tudi podjetje Arhej d.o.o., ki se ukvarja s takimi prireditvami po Sloveniji. Nekaj minut po 11. uri je vse navzoče pozdravila predsednica Turističnega društva Šmarje -Sap, ga. Darja Štibernik, ob novopostavljeni prvi informacijski tabli Rimska cesta. Projekt »Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap« je predstavila arheologinja Maja Bricelj, ki je povedala, da smo priča enemu izmed prvih dogodkov v nizu, ki se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih s postavitvami nadaljnjih tabel ter različnih razstav o bogati šmarski kulturni dediščini. Nato so ob odkritju table po rimsko (in na pobudo ge. Nade Rovšek - improvizirano) na čast Bakhusu nazdravili skupaj s podžupanom občine Grosuplje Daretom Gabrijelom (»podsenator Darkus Gabrielus«) in predsednikom Krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janezom Tomažinom. Popoldne so nadaljevali s prikazom vstopa v odraslost, rimske poroke in rimske vojske. Učenci in člani društva so prodajali razne kreme, zelišča, ki so jih sami pripravili, na samem srečanju pa so v delavnicah izdelovali nakit, se šli razne športne igre ter streljali s katapultom (krogle so bile kar buče). Na prizorišče so se pripeljali tudi kolesarji Športnega društva Šmarje - Sap, ki so odšli na pot iz različnih krajev, katerih zgodovina sega v rimske čase. Obiskovalci so lahko poizkusili tudi različno hrano in pijačo »po receptih« iz rimskih časov. Društvo rejcev malih živali Grosuplje vas vabi na RAZSTAVO, ki bo v soboto, 15. 11. in v nedeljo 16. 11. od 8. do 18. ure v avli Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. Živali si boste lahko tudi kupili. Vljudno vabljeni! oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi iz naših krajev 29 15. zlata jesen tudi v znamenju železnice 27. september se je v zgodovino Grosupljega zapisal kot dan, ko je v naše kraje prišla železnica - leta 1893 so na ta dan s slavnostno vožnjo otvorili progo od Ljubljane do Kočevja. In ravno letos, ob 115. obletnici, so se na tej progi pričela obsežna prenovitvena dela, po katerih naj bi tudi na kočevski progi ponovno vzpostavili potniški promet s sodobnimi vlaki. Letos je na ta dan nekoliko skromnejšo, 15. obletnico, praznovala tudi tradicionalna prireditev Zlata jesen, ki jo ob zaključku vseslovenske turistične akcije »Moja dežela, lepa in gostoljubna« prireja Županova jama, turistično in okoljsko društvo Grosuplje. Tudi letos pa so na njej v sodelovanju s KS Grosuplje zaznamovali krajevni praznik (ki je, mimogrede, posvečen prav prihodu železnice). Železnica je bila tokrat povezovalna nit prireditve. Najbrž se premalo zavedamo, da je prav ta pred več kot sto leti iz Grosupljega naredila prometno križišče in postavila temelje za gospodarski napredek (tedanje) majhne vasi, iz katere je do danes zraslo mesto. Zlata jesen nas je za kratek čas zopet odpeljala v čase, ko sta pred gradnjo proge za postavitev železniškega križišča tekmovala Grosuplje in Šmarje. Opozorila nas je na to, da v vlaku niso vedno vsi videli le napredka, saj so bili nekateri (cestni prevozniki in obcestni gostilničarji) zaradi njega včasih tudi ob zaslužek. Spomnili smo se tudi na to, da je pred 40 leti kazalo drugače, cestni promet je »zmagoval« in postopoma so potniški promet proti Kočevju opustili. V novem tisočletju pa se zdi, da se železnici spet pišejo boljši časi, saj so na prvem koščku proge že postavili nove pragove in tire. Z akcijo »Moja dežela, lepa in gostoljubna« želi Turistična zveza Slovenije opozarjati na to, da je urejeno in gostoljubno okolje pogoj za razvoj turizma. Osnova projekta je tekmovanje slovenskih mest in krajev v urejenosti prostora, okolja in gostoljubnosti. Grosuplje je bilo v tem delu nagrajeno lani, saj je prejelo priznanje za najbolj urejen kraj v kategoriji manjših mest. V občini Grosuplje v projektu redno sodelujeta dve turistični društvi, Županova jama TOD Grosuplje in TD Kopanj, ki na področju svojega delovanja poskušata prepoznati tiste, ki se trudijo za urejenost, gostoljubnost in skupno dobro. Priznanja Županove jame TOD so letos prejeli: domačija Marinke Adamič in Antona Finka s Spodnjega Blata, ki se odlikuje po tem, da so v zadnjih letih obnovili približno 130 let star kozolec in tako ohranili pomemben element krajevne stavbne dediščine. Drugo priznanje, ki je namenjeno javnim ustanovam, je prejela Bivalna enota Centra Dolfke Boštjančič, v kateri živi ducat odraslih s posebnimi potrebami. V hišo na Obrtniški cesti so se vselili pred dvema letoma, vrnili so ji življenje, zelo skrbno pa urejajo tudi okolico. S tretjim priznanjem pa je bil nagrajen projekt Univerze za tretje življenjsko obdobje, katere člani so popisali večino kapelic na območju Grosupljega in zbirali tudi zgodbe, ki so povezane z njihovim nastankom. Projekt so že predstavili na zelo odmevni razstavi v Mestni knjižnici Grosuplje, izdati pa nameravajo tudi knjigo. Turistično društvo Kopanj, ki se je letos še posebej posvetilo 200. obletnici prihoda Franceta Prešerna v ta kraj, je letos med tistimi, ki se najbolj trudijo za urejenost okolice, nagradila tri. Priznanja so prejeli: Družina Dragice in Franca Škoda iz Velike Račne, družina Darinke in Bojana Okorna iz Čušperka in Bradačeva domačija iz Male Račne. Prizadevnim prostovoljcem se za delo v turizmu s priznanji oddolži tudi Turistična zveza Slovenije. S področja Grosupljega sta letos Bronasti znak TZS prejela Marjan Trobec, ki na turistični in siceršnji utrip v naši okolici opozarja s svojimi fotografijami, in Jelka Kogovšek, vodja Urada za gospodarstvo občine Grosuplje. Ob krajevnem prazniku je priznanja podelila tudi KS Grosuplje - nagradili so Prostovoljno gasilsko društvo Gatina, ki sodi med najbolj dejavna v občini, in Kolesarsko društvo Grosuplje, ki je med drugim pred kratkim v sodelovanju z občino izdalo zemljevid kolesarskih poti po naših krajih, poskrbelo pa je tudi za njihovo označitev. Damjan Viršek mladi upi Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Moški pevski zbor Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška je zapel slovensko himno. Ravnateljica šole Louisa Adamiča Grosuplje Janja Zupančič pri pozdravnem nagovoru. Blagoslov šole je opravil škof dr. Anton Jamnik ob asistenci svojega tajnika in žalskega župnika Andreja Šinka. Blagoslov in odprtje nove šole v Žalni Končno je tudi Žalna dočakala novo šolo, saj je bila stara že močno dotrajana kljub solidnemu vzdrževanju skozi vso njeno zgodovino. V petek, 12. g., sta Občina Grosuplje in Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje, pod katero podružnična šola Žalna spada, pripravili otvoritveno slovesnost, katere so se poleg dosedanjih in nekdanjih učencev ter učiteljev udeležili slavnostni govornik župan Janez Lesjak, častni gost in nekdanji učenec žalske šole predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, škof dr. Anton Jamnik s svojim tajnikom in domači župnik Andrej Šink. - Jože Miklič Prireditev odprtja šole v Žalni (in za Žalno veliko športno dvorano, ki bo služila lahko tudi za druge prireditve v kraju) so začeli na dvorišču pred glavnim vhodom v šolo, kjer je za dobro vzdušje pred začetkom poskrbel Orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Mitje Dragoliča. Pred šolo je akademska kiparka in nekdanja učenka šole Lučka Koščak postavila »učenca in učenko« v bronu, za katera je sredstva prispeval grosupeljski podjetnik Lado Kastelec, prav tako nekdanji učenec šole. Slavnostni del prireditve je začel domači Moški pevski zbor Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška s slovensko himno. Sledil je pozdrav ravnateljice Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje ge. Janje Zupančič, ki je posebej poudarila pomen šole za kraj oziroma njen vpliv na šolski okoliš. Hkrati se je zahvalila Občini Grosuplje, da je poskrbela za prostore, v katerih bo mogoče kvalitetno opravljati delo. Škof dr. Anton Jamnik je pred blagoslovom, ki ga je opravil ob asistenci svojega tajnika in žalskega župnika Andreja Šinka, v kratkem nagovoru za iztočnico izbral citat antičnega misleca Seneke, ki pravi: Ko sem videl tvoje darove, sem te vzel v svoje dlani in te vzpodbujal... Prepričan je, da bodo učitelji to svoje poslanstvo uspešno in z veseljem prenašali na učence. Šola s telovadnico naj bo prostor ustvarjalnosti, kulture, umetnosti, Častni gost, predsednik Vlade Republike športa, saj prav to kaže presežnost v vsem, Slovenije in nekdanji učenec žalske šole ne glede na to, kakšnega prepričanja je kdo. Janez Janša. Nadalje je poudaril pomen, da lahko vsak Za uvodno razpoloženje je poskrbel Orkester Glasbene šole Grosuplje. Slavnostni govornik je bil župan občine Grosuplje Janez Lesjak. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi mladi upi prispeva nekaj, kar meni, da je najboljše, v skupno dobro. Po blagoslovu smo se vsi preselili v športno dvorano, kjer je sledil kulturni program, ki so ga izvajali učenci žalske šole, gledališke skupine Hiška, in učenci podružnične (prijateljske) šole Kopanj in Št.Jurij (kjer so žalski učenci gostovali v času gradnje šole) z recitacijami, igranjem na instrumente in plesom. Posebej naj izpostavimo ubrano prepevanje otroškega šolskega zbora Mladi Žalčki. Program je povezovala igralka Simona Zorc Ramovš. V slavnostnem govoru je župan Janez Lesjak na simpatično humoren način zavezal pentljo vsemu večletnemu delu in dogajanju v zvezi z gradnjo šole, ki sodi med večje projekte v občini Grosuplje v zadnjem desetletju. S pomočjo projekcije »rdečega viteza« v črnobeli sliki se je spomnil tudi na svoje mlade čase in skromne razmere v nekdanjih šolah. Bolj zaskrbljujoče pa so demografske razmere v današnjem času, zato je dal prisotnim nazorno navodilo: »Mi smo poskrbeli za šolo, vi pa poskrbite za otroke!« Na koncu je »za hec« po predhodnem pogovoru s škofom Jamnikom predlagal, da bi morda prav v tej dvorani odigrali kakšno rekreativno tekmo. Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije, je šolo obiskal kot častni gost in se je v svojem nagovoru spomnil kot nekdanji učenec žalske šole tudi folklornega plesa, ki se ga je v okviru šole učil za nastop v kulturni dvorani v Žalni. V prvih letih šole, je dejal, razmišljal kot pesnik Tone Pavček, kako je pot do šole in iz nje lepa, sama šola pa ni bila ravno tisto, kar bi ga pritegnilo. Pritegnile so ga stare knjige, ki jih je našel v skromnih knjižničnih omarah šole (ali pa doma na podstrehi). Še najbolj je bil takrat vesel prašnega nekaj kvadratnim metrov velikega igrišča ob šoli, kjer se je največkrat igralo »med dvema ognjema«. Veseli so bili tudi nekaj šahovnic in turnirjev z večnimi rivali iz Višnje Gore, ki pa jih niso prav velikokrat premagali, zato so bili taki dnevi pravi prazniki. Med nagovorom je nanizal še več drugih spominov na nekdanja šolska leta, ki so ustvarili nevidne vezi s sošolci za vse življenje. Danes je svet drugačen. Mladi hitreje prihajajo do znanja tudi na področjih, ki niso zapisana v golih šolskih programih. Vse to znanje pa, upamo, naj bi kot odrasli izkoristili v svoje in skupno dobro. Tako kot župan je tudi on poudaril osnovno, kar je potrebno za razvoj - to so ljudje in njihovo znanje. Prazni novi prostori ne dodajajo nove vrednosti. Pri tem imajo odločilno in odgovorno vlogo učitelji. Ob koncu svojega nagovora je Janez Janša čestital vodstvu šole, Občini, županu in občinskim svetnikom, da so projekt pripeljali do konca. Na samem koncu prireditve se je zahvalila Meta Košir, vodja podružnične šole, vsem pri gradnji šole od začetkov iskanja rešitev pa do otvoritvene slovesnosti. Nekaterim najzaslužnejšim so podelili tudi spominske plakete. mladi upi Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Vodja podružnične šole Žalna Meta Košir. Akademska kiparka Lučka Koščak, nekdanja učenka šole Žalna, je izdelala dva »učenca« v bronu. Zahvala ob otvoritvi podružnične šole Žalna Vodstvo osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje, Podružnične šole Žalna se ob otvoritvi, 12.9.2009 zahvaljuje vsem, ki ste idejo o novi šoli podpirali in kakor koli pripomogli k izgradnji nove šole in večnamenske dvorane. - Največjo zahvalo izreka učencem in njihovim staršem, ki so kar dve dolgi leti daleč od domače šole potrpežljivo čakali na povratek v svoj domači kraj. - Hvala dolgoletni predstavnici sveta staršev POŠ Žalna, ga. Jožici Kadunc za skrb in pomoč pri reševanju nekaterih težav povezanih z gradnjo. - Hvala občinskemu organizacijskemu odboru za pomoč pri pripravi prireditve, ter scenaristki in voditeljici ga. Simoni Zorc Ramovš. - Zahvaljuje se MPZ Samorastniki iz Žalne, Pihalnemu orkestru Glasbene šole Grosuplje, Glasbeni šoli Grosuplje, učencem in mentorjem folklorne skupine POŠ Št. Jurij za sodelovanje v kulturnem programu. - Zahvala velja članom PGD Žalna, krajanom in krajankam KS Žalna, ter njihovemu predsedniku g. Janezu Kalarju za pomoč in sodelovanje pri izvedbi otvoritve šole. - Zahvaljuje se vsem, ki ste s svojimi sladkimi dobrotami poskrbeli za pogostitev. - Hvala nekdanjima učencema Jožetu Mikliču, Angelci Miklič za pomoč pri iskanju arhivskih fotografij, ge. Vidi za ponujeno cvetje, Metki Vehovec za pridobljene sponzorje - Pekarna Grosuplje, g. župniku Andreju Šink za uporabo parkirišča. - Zahvaljuje se Občini Grosuplje, ki je skupaj s sponzorji Latobio d.o.o., Mizarstvom Trunkelj, bivšim žalskim učencem Ladom Kastelcem omogočila postavitev kipa naše nekdanje učenke, akademske kiparke Lučke Koščak. Košir Meta Nekdanji učenci iz sredine šestdesetih let skupaj s svojo učiteljico iz 1. razreda Angelco Bolha, poročeno Novak, ki je poučevala vrsto let na šoli v Žalni (od leve proti desni: Jože Miklič, odgovorni urednik Grosupeljskih odmevov, Roža Janša, poročena Kek - ravnateljica Mestne knjižnice Grosuplje, upokojena učiteljica Angelca Novak in Majda Koncilja, poročena Glazerin - pomočnica ravnateljice na Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi mladi upi Od ideje do objekta Projekt je nastal v Projektivnem biroju 91 d.o.o., Maribor, pod vodstvom odgovornega projektanta Tihomirja Daiča. Izvajalec del je bilo podjetje Razvojni zavod d.d., Trzin, ki ga zastopa Janez Končan, d.i.g. Tretjič v žalski zgodovini se je ponovno, točno po sto letih od gradnje druge šole, zgradil nov, že tretji šolski objekt z večnamensko dvorano. Prvega septembra 2008 smo se po dveh letih končno vrnili v Žalno in se vselili v moderno, sodobno šolo z veliko telovadnico, ki nam bo nudila vse najsodobnejše prostore in opremo za nemoteno vzgojno izobraževalno delo. Naj bo prijeten hram znanja in učenosti številnim novim generacijam z željo, da bi tudi v prihodnje iz te šole prihajali napredka želni učenci. Šolski okoliš Luče, Mala Loka pri Višnji Gori, Plešivica, Velika Loka, Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Zagradec pri Grosupljem, Žalna, Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora, Gaberje pri Ilovi Gori. Učenci pouk od 1. do 5. razreda obiskujejo na svoji podružnični šoli, nato do 9. razreda nadaljujejo z obiskovanjem pouka na matični šoli Louisa Adamiča Grosuplje. Meta Košir, vodja šole Podružnična osnovna šola Žalna v številkah Število učilnic 7 Knjižnica 59 m2 Zbornica 36 m2 Kabinet 20 m2 Avla in jedilnica 128 m2 Delilna kuhinja 90 m2 Učilnice 390 m2 Prostori za pouk s spremljajočimi prostori 991 m2 Telovadnica 360 m2 Skupna površina prostorov za športno vzgojo 546 m2 Zunanja športna igrišča 1.680 m2 Šolsko dvorišče 504 m2 Skupna površina kompleksa 7.158 m2 Število učencev v šolskem letu 2008/09 94 Število strokovnih delavcev 8 Število tehničnih delavcev 3,5 34 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Skupna skrb in odgovornost za mlade V zadnjem času se veliko govori o problematiki na področju drog. Podatek, da kar preko 20.000 mladih v Sloveniji uživa droge, je zelo zaskrbljujoč. Na to problematiko smo v preteklosti opozarjali vsi tisti, ki delujemo v okviru Lokalnih akcijskih skupin (LAS) po Slovenji. Skupina predstavnikov LAS je bila pri takratnemu ministru dr. Kebru in pri poznejšemu ministru dr. Bručanu. Opozarjali smo, kako pomembno je preventivno delo na tem področju. Ministra dr. Bručan in dr. Virant sta ukinila Urad za droge, ki je deloval v okviru Ministrstva za zdravje. Dr. Bručan je ukinil regijske koordinatorje, ki jih je sam imenoval. Naloga le-teh je bila povezovati in koordinirati delo Lokalnih akcijskih skupin. Tako je danes delo Lokalnih akcijskih skupin odvisno le od posamezne občine in županov, saj so postale Lokalne akcijske skupine posvetovalni organi županov. Na regijskem in državnem nivoju ni nobene povezave in koordinacije. Čudi pa nas, da je bilo v zadnjem mandatu o problematiki na področju zasvojenosti vse tiho, kot da ni problemov. Zadnja vlada je sicer imenovala državno komisijo, ki se pa v štirih letih ni niti enkrat sestala. Takoj po volitvah smo pokazali javnosti vrsto najrazličnejših lokacij, celo v središču mesta Ljubljane - poleg Državnega zbora, kjer se zbirajo mladi, ki se drogirajo. Mnoge te lokacije niso skrite javnosti, kot da mladi hočejo javno opozoriti: »Tu smo, pomagajte nam!« Očitno je, da je zadnja vlada podpirala in stavila na metadonski program, kot na najbolj učinkovitega. To pa prav gotovo ne drži. Res je, da dr. Kastelic zelo bogato trži na metadonskem programu, da mnogi zdravstveni domovi po Sloveniji delijo metadon, da imamo zelo veliko prejemnikov metadona, kar državo mesečno veliko stane. Nujno je narediti natančno analizo finančnih sredstev na tem področju in analizo rezultatov. Pravih rezultatov ni. To je umiranje na dolgi rok. Ko vidiš zjutraj te mlade ljudi, ko prihajajo po metadon, preden gredo v šolo, se ti trga srce. Nihče se ne vpraša, kje so vzroki, da so ti mladi ljudje poiskali uteho za svoje probleme prav v drogi?! Bistveno je, da se kupuje metadon in se ga deli, ob tem pa nekateri dobro služijo. Kje pa je kontrola, kaj se dogaja z mladimi, kako ga tudi ti preprodajajo naprej... O tem pa nihče ne vodi računov. In prav Lokalne akcijske skupine smo želele prepričati tako dr. Kebra, kot tudi dr. Bručana, da je preventivno delo na tem področju najbolj pomembno in tudi najbolj učinkovito. Delo s starši. Zavedamo se, da je kvalitetna družina najbolj pomembno okolje za celostni razvoj mlade osebnosti. Odnosi v družini, pogovori, čut pripadnosti, ljubezen, razumevanje, skupno reševanje problemov . To so tiste vrednote v naših družinah, ki so največji garant za mlade, da odrastejo v samostojne, pokončne državljane in državljanke in ki bi znali reči: »Ne, droge pa ne!« Tudi s starši, ki imajo tovrstne probleme s svojimi otroci, bi bilo nujno sodelovati v okviru različnih klubov, kjer bi se starši upali spregovoriti o svojih stiskah, si izmenjali izkušnje dobre prakse in dobili strokovno pomoč. Tako pa so tudi ti starši prepuščeni sami sebi in v večini primerov to problematiko skrivajo pred javnostjo, dokler se le da. In prav zato bomo morali predstavniki Lokalnih akcijskih skupin ob oblikovanju nove vlade ponovno potrkati na vrata Ministrstva za zdravje, Ministrstva za družino in socialne zadeve in Ministrstva za šolstvo in šport. Po našem prepričanju so prav omenjena ministrstva odgovorna in dolžna, da naredijo skupno strategijo na tem tako pomembnem področju. V operativnem programu pa jasno določiti naloge posameznih ministrstev. Več vsebin iz tega področja je potrebno vključiti v šolske programe, v šole za starše, v najrazličnejše delavnice za učence zadnje triade. Zavedati se moramo, da je obdobje predšolske vzgoje in obdobje osnovne šole najbolj pomembno za celostno oblikovanje mlade osebnosti. In če v tem obdobju poskrbimo za trdne temelje na vseh področjih razvoja mlade osebnosti, tudi pozneje ne bo prišlo do velikih problemov. Upamo, da bomo pri novih ministrih imeli več uspeha, da bodo ponovno zaživele Lokalne akcijske skupine, da se bomo na področju civilne družbe povezali vsi, ki nam je skupna skrb in odgovornost za srečno in zdravo odraščanje naše mlade generacije. Prav gotovo pa bo potrebno tudi v Sloveniji ustanavljati več komun za mlade, ki imajo probleme z zasvojenostjo, saj prav programi in vsebine dela komun dajejo najboljše rezultate na tem področju. To je dokazano. Mnogo več skrbi pa je treba posvetiti mladim na področju zaposlovanja in pomoči pri oblikovanju novih družin. Tudi v občini Grosuplje se zavedamo omenjene problematike. V dogovoru z županom gospodom Janezom Lesjakom bomo na novo organizirali delo Lokalne akcijske skupine - kot posvetovalnega telesa župana. Zato prav vse, ki ste kakorkoli pripravljeni sodelovati na tem področju (vrtec-vzgojiteljice, starši; šole - učitelji, starši; Zdravstveni dom - zdravniki, medicinske sestre; Cerkev - župniki; Center za socialno delo, Policija, podjetniki ...), vabimo na skupni sestanek, ki bo 7. novembra 2008, ob 18. uri,. v mali sejni sobi Občine Grosuplje (pritličje). Pričakujemo Vašo udeležbo! Borut Hrovatin in Angelca Likovič oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi oglasi 35 Oblikovanje z značajem Samostojna razstava grafičnega oblikovanja Retrospektiva 10 let 16. 10. - 16. 11. 2008 » II m^m DARJA B R z Č K OrP 0 Ž E N E L Galerija Mercator -obrat Pekarna Grosuplje, Gasilska 2. Grosuplje. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00. Obiskovalci naj se za obisk v popoldanskih urah javijo na recepciji obrata Pekarne Grosuplje. Dana Brečko Poienel je doplomirata na Akademiji jj likovno umetnost in oblikovanje. Oblikovala je za Pekarno Grosuplje, Pošto Slove n ¡te. Radi o televizijo Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in druga podjetja. Taborniki spet v akciji Po kratkih, a zasluženih počitnicah, smo se grosupeljski taborniki spet zbrali na jesenskem zboru, s katerim vsak september tudi uradno začnemo novo taborniško leto. Nekateri vodi so že prej začeli s svojimi sestanki, drugi pa so se ob tej priložnosti videli prvič po taborjenju. Tokrat smo se zbrali na Koščakovem hribu. Po prvem zboru, ki je bil za prvega v letu primerno neporavnan in prepleten, smo nabrali nekaj drv, s katerimi so starejši zakurili ogenj. Medtem ko so starejši pripravljali žerjavico, so mlajši dodobra prebudili glasilke in raztegnili mišice z različnimi igricami, da je čas do peke hrenovk hitreje minil. Seveda se je še enkrat pokazalo, da so najboljše hrenovke prav tiste iznad žerjavice taborniškega ognja. Sedaj je čas za nova znanja in nepozabne taborniške trenutke. Na vodovih sestankih se bodo člani pod vodstvom vodnikov srečevali vsak teden in osvajali taborniške veščine. Vmes pa jo bomo skupaj še kam mahnili in skupaj kakšno ušpičili. Nina Kušar, propagandistka rodu Louis Adamič 36 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 mmmmw^mmm TO B m K I WRXT rsf Življenje z nami je lepše! VitCL line Ob plačilu hypoxi terapije vam do konca decembra Prijazno vas vabimo, da si rezervirate prvi BREZPLAČNI TERMIN in preizkusite učinkovito naravno metodo za odpravo maščob in celulita na problematičnih mestih. Vsi, ki nas boste obiskal do 31. 12. 2008 in izpolnili nagradnji kupon, boste sodelovali v nagradnjem žrebanju, ki bo 5. 1. 2009. Nakup storitve ni pogoj za sodelovanje nagradnjem žrebanju. Izžrebanci boi objavljeni na naši internetni stran. Glasbeno dopoldne v Vrtcu Pika Ob tednu otroka smo v petek, 10. 10. 2008, v vrtcu Pika, Šmarje - Sap, vzgojiteljice pripravile otrokom glasbeno dopoldne. Garderoba je bila naša koncertna dvorana, v kateri so otroci iz skupin: Medvedki, Zajčki in Slončki prisluhnili krajšemu koncertu flavt in klavirja. Naša gostja je bila mlada glasbenica Kristina Martinc, ki se z glasbo ukvarja 14 let. Igra na prečno, baročno, sopran kljunasto flavto, alt, tenor in bas flavto. Med drugim sodeluje v triu kljunastih flavt na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer obiskuje 4. letnik srednje glasbene šole. Program: Kristina Martine / sopran kljunasta flavta: Angleški slavček (Van Eyck) alt flavta: Concerto I: La tempesta di mare (Vivaldi) bas flavta: New Braun Bag (Peter Rose) K. Martine / sopran kljunasta flavta in K. Makor / klavir: KAM LETIJO DROBNE PTIČKE ? (A. Štefan; M. Voglar) K. Makor / klavir: Kitajček (A. Rowley), Zajček (A. Rubbah), Menuet (J. S. Bach) OPZ PIKA / Polh (Ervin Fritz; B. Zupančič), Jaz imam goslice (Gregor Strniša; J. Kuhar), Ptičja svatba (ljudska), Igra (A. Perpar; A. Čopi). Glasbeno dopoldne smo zaključili s pesmijo Pika Nogavička (A. Lindgren; J. Johanson), pri kateri so prepevali in pripevali vsi otroci našega vrtca. Katarina Makor, pom. vzg., VVZ Kekec Grosuplje, enota Pika, Šmarje - Sap oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi oglasi 37 Dan Sončnih dvorov in odprtih vrat studia Vita line V petek, 12. septembra, so sodelavci studia Vita line, ki ima prostore v Sončnih dvorih v Grosupljem, organizirali dan odprtih vrat in dan Sončnih dvorov, ki je iz majhnega piknika prerasel v pravo grosupeljsko veselico. Ker se prebivalci naselja, ki je bilo zgrajeno pred dobrimi petimi leti, še nikoli niso zbrali in spoznali, so se v studiu Vita line odločili, da pripravijo spoznavni piknik. Ker je svoja vrata za radovedneže odprl tudi studio, je vanj lahko pokukal vsak, ki je želel kaj več izvedeti o metodi za odpravo maščob in celulita Hypoxi, najsodobnejše klimatiziranem solariju, večnamenski dvoranici, kjer so vadbe pilatesa, aerobike, joge in plesne šole Urška, ter fitnes kabinetu. Dan Sončnih dvorov pa ne bi bil popoln brez družabnih iger, zato so se stanovalci pomerili v vlečenju vrvi, skakanju v vrečah in hoji s hoduljami, za zabavo do poznih večernih ur pa sta skrbela Korado in Brendi. Za kratek čas najmlajših so skrbele plišaste maskote hotela in casinoja Kongo, na delavnicah pa so ustvarjali rožice, risali na rutke in izdelovali ribice. Na prvem dnevu Sončnih dvorov in odprtih vrat studia Vita line se je zbralo okoli 300 prebivalcev Sončnih dvorov in ostalih Grosupeljčanov, ki so obljubili, da bodo srečanje ponovili prihodnje leto. krajinski park polje KAKO KAZE GLEDE USTANOVITVE KRAJINSKEGA PARKA RADENSKO POLJE Od podpisa sporazuma o sodelovanju pri ustanavljanju Krajinskega parka Radensko polje, med občino in državo, je minilo dobro leto in pol. V tem času smo organizirali in vodili številne aktivnosti. Predavanja, razstave in naravovarstvene akcije so postale že stalnice našega delovanja. Delili smo promocijska gradiva ter organizirali izlete v druge parke po Sloveniji. Vse to z namenom predstavitve življenja v parkih bodočim prebivalcem parka na Radenskem polju. Redno potekajo tudi sestanki med predstavniki KS na Radenskem polju ter koordinatorjem o procesu ustanavljanja parka, poročanja občini Grosuplje in Ministrstvu za okolje in prostor itd. Strokovne podlage za zavarovanje so že pripravljene. Na podlagi teh strokovnih podlag se je v mesecu oktobru začel pripravljati dolgo pričakovani osnutek akta o zavarovanju območja. To pomeni, da smo s projektom ustanavljanja parka Radensko polje prišli do zadnjega koraka pred samo ustanovitvijo parka. V zimskim mesecih ali v zgodnjih spomladanskim mesecih leta 2009 bomo organizirali javne razprave. Osnutek akta o zavarovanju bo predstavljen na najmanj treh lokacijah. Takrat boste vsi, ki vas omenjena tema zanima, vljudno vabljeni, da se udeležite teh razgrnitev in podate svoje mnenje in nam zastavite vprašanja, ki vas zanimajo. ■ rm m RkLA I Z upoštevanjem vseh pravnih določil in postopkov pri sprejemanju akta o zavarovanju parka lahko pričakujemo, da bo Radensko polje zavarovano v sredini leta 2009. Upravljavec pa bo začel s svojim delom v jesenskih mesecih leta 2009 Na vsa vprašanja, ki jih imate v zvezi z bodočim krajinskim parkom Radensko polje pa smo vam že sedaj ves čas na voljo na Informacijski točki na Grajskem vrtu Boštanj. mag. Tina Mikuš Sibirska perunika simbol Radenskega polja foto:Tlna Miku§ Pogled v ;rcalo Če imate kakršno koli vprašanje nas lahko kontaktirate na spodnji naslov: CENTER Grajski vrt Boštanj d.o.o. Veliko Mlačevo 59, 1290 Grosuplje Uradne ure so vsak delavnik od 9:00 - 15:00, Telefon. 040 655 795 (Miša Pintarič), 040 655 796 (Leon Kebe), 040 655 797 (Tina Mikuš), Faks: 01 786 50 32 ali 01 786 36 68 e-mail: info@grajski-vrt si spletni naslov: www.radenskopolje,si in www.grajski-vrt.si ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA krajinski park Ci polje KOLEDAR DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU •03.11.2008 TEČAJ PLETENJA KOŠAR Na tečaju boste pod strokovnim vodstvom spoznali postopek izdelovanja košar. Naučili se boste kako spoznati, nabrati in pripraviti ves potreben material za izdelavo košare. Za zaključek pa boste pod skrbnim očesom mojstra tudi sami izdelali lično košaro. Predprijave pobiramo na telefonu 040 655 795 ali misa.pintaric@ radenskopolje.si • 12.11.2008 NETOPIRJI RADENSKEGA POLJA Primož Presetnik iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev nam bo predstavil te nočne živali, ki živijo na Radenskem polju. Spoznali bomo značilnosti netopirjev, njihove navade in posebnosti. Predavatelj pa bo predstavil njihovo ogroženost in kako jim lahko tudi mi pomagamo. Začetek predavanja bo ob 18:00, v galeriji Grad Boštanj. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali i nfo@ g raj s ki-vrt, s i • 15.11.2008 MARTINOVANJE Vabimo vas, da se nam pridružite na veselem praznovanju Martinovega, ki bo bo potekalo na Boštanju, Veliko Mlačevo 59, Grosuplje. Na stojnicah se bodo predstavila številna društva, ki delujejo na Radenskem polju, pokušali boste vino in pršut, sladko pecivo društva kmečkih žena in medene dobrote lokalnih čebelarjev. Lahko pa se boste zapeljali s kočijo po Radenskem polju. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali info@ grajski-vrt.si • november 2008 UMETNOST GOJENJA BONSAJEV Na tečaju boste spoznali skrivnosti vzgajanja bonsajev. Naučili se boste uporabljati tehnike, ki jih mora obvladati vsakgojiteljmaiih dreves. Vsak udeleženec bo na začetku tečaja dobil drevesce, ki ga bo s svojim delom spremenil v lep bonsaj in ga na koncu tudi odnesel domov. Predprijave pobiramo na telefonu 040 655 795 ali misa.pintaric@radenskopolje.si BOLEZNI, KI JIH PRENAŠAJO KLOPI V sredo, 8.10., je v prostirih Grajskega vrta Boštanj potekalo že 11. tematsko predavanje o Radenskem polju z naslovom "Bolezni, ki jih prenašajo klopi". Primarij Jurij Us, dr.med. nam je predstavil boreliozo in klopni meningoencefalitis. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno, predvsem pa prežeto z uporabnimi nasveti in priporočili. Klop od blizu Najpogosteje se bolezen začne s kožnimi spremembami, Na mestu ugriza je koža rdeča. Rdečina začne v sredi bledeti, na obrobju se širi v obliki kroga. Pogosti spremljevalci tega znaka so še srbečica, občutek pekočte bolečine ter glavobol. Veliko ljudi pa poleg tega čuti še splošno utrujenost ter bolečine v mišicah in sklepih. Kadar zasledite katerega od teh znakov je najbolje, da obiščete svojega zdravnika. Kožna sprememba pri bordioii Pred okužbo z omenjeno boleznijo se lahko tudi sami zaščitimo. Po vsakem sprehodu skozi gozd ati travnik se preoblečemo in se temeljito pregledamo. Obleko pa je najbolje na kratko, (10 do 15 minut) dati v sušilni stroj. Klopi so izredno občutljivi na izsušitev in jih na ta način zagotovo uničimo. Splošno velja, da hitreje, ko opazimo klopa, manjša verjetnost je, da nas okuži. Posebno pozorni moramo biti pri odstranjevanju klopa. Nikakor ga ne smemo vrteti ali mazati z oljem ali alkoholom. Najbolj varno odstranimo klopa s plastično pinceto, ki jo lahko kupimo v trgovinah za male živali. Klopa primemo s pinceto, jo zavrtimo za 45 stopinj ter ga izpulimo. Pinceta za puljenje klopa Verjetnost, da bi se človek okužil v časj od oktobra do marca je majhna, saj ob nizkih temperaturah, ki vladajo v zimskih mesecih, klopi mirujejo, Ravno zato se v tem času priporoča cepljenje proti boreliozi. O cepljenju in cepivu se lahko pozanimate pri svojem splošnem zdravniku. Miša Pintarič i ^ ^ Bakterija Borrelia burgdoferi povzročiteljica bolezni oglasi Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 FOTOKOPIRNICA biro 9 Vam sedaj nudi tudi BARVNO printanje načrtov in barvnih slik, do širine 914 cm. Ostala ponudba kopirnice: - Klasično kopiranje in printanje načrtov - Barvno arhiviranje načrtov - Kopiranje knjig itd. - Razne vezave - Plastificiranje do A2 formata Ponudba servisa - Servis fotokop.str., fax., tiskalniki, itd. Canon Canon Canon Taborska 4, Gros., tel.: 01 786 37 00 E-mail: kopirnica@biros.si www.biros.si »Finančna kriza« v Sloveniji Povprečnemu Slovencu se je povedalo, da pravzaprav ni treba več hoditi v službo in da je bolje z določenim denarjem igrati na borzi. Zdaj pa se je pokazalo, da je to piramidni sistem, da gre za prefinjene zgodbe nekaterih igralcev v Sloveniji in na slovenski borzi. - Predsednik uprave skupine Iskra Dušan Šešok m VZAJEMNA Spoštovane stranke Vzajemne! Jazzate'tizame' V kolikor urejate: • dopolnilno zdravstveno zavarovanje VzajemnaZdravje, • spremembe pri vašem dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju oz. potrdilo o veljavnosti zavarovanja, • zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini Vzajemna7i//#iiaf • zavarovanje za specialistične zdravstvene storitve VzajemnaD/agnoza+ • zavarovanje za izplačilo dnevnih nadomestil Vzajemna/Vadomesi/Va • zavarovanje za nezgodno smrt in trajno invalidnost Vzajemna Nezgode*, • V-BON UGODNOSTI in ostalo, vas obveščamo, da smo z našimi poslovalnicami vedno blizu vašim željam in potrebam, zato smo v okviru PE Ljubljana s 15. 10. 2008 odprli novo poslovalnico v Grosuplju. (M) Poslovalnica GROSUPLJE Kolodvorska cesta 4 1290 Grosuplje tel.:01/ 781 08 51 ponedeljek od 09:00 do 12:00 sreda od 09:00 do 12:00 in 13:30 do 15:00 petek od 09:00 do 13:00 • • / , ^m MODRA !ftV4LKA ta^K^^k www.vzajemna.si ((C* 0802060) Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. 42 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Človek in vrednote - razstava v okviru DEKD Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica in Muzej krščanstva na Slovenskem organizirata odprtje razstave Človek in vrednote, v četrtek, 22. septembra 2008, ob 17. uri v prostorih Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični. Odprtjerazstavepesmi,knjig,akvarelov in fotografij portretov, ki so jih ustvarili osnovnošolski in srednješolski otroci v okviru treh vsebinsko prepletenih projektov, povezanih s praznovanjem Trubarjevega rojstva. Otroci iz treh občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica so na tradicionalnem majskem ex-temporu ustvarjali knjige in akvarele pod mentorskim vodstvom akademska slikarke Joanne Zaj^c Slapničar in akademske kiparke Mihaele Ciuha. Hkrati pa so se številni otroci treh občin udeležili natečaja in ustvarili rime in pesmi na temo Rimarije mladih: moderne pridige o vrednotah; kaj so danes vrednote za mlade. Na poletnih ustvarjalnih delavnicah so udeleženci posneli fotografije na temo človek in vrednote (mentor: Pavel Koltaj), mladi pa so ustvarjali z mentorico Katarino Istenič Rudolf. Trubarjev čas, čas protestantizma, nas je pri tem projektu vodil k interpretaciji njegovega velikega prispevka k slovenski kulturi, izobrazbi, duhovnosti in življenju nasploh: »Z njegovim epohalnim nastopom se pri nas ne začenja samo izročilo kultivirane komunikacije o vsem, kar zaobsegata pojma življenje in svet, v nacionalnem knjižnem jeziku, ampak tudi glede na neugodne razmere neverjetno bogata tradicija samosvojega mišljenja v njem.« (Igor Grdina, Primož Trubar. Študije k zbranim delom I-IV, Ljubljana 2007). Iz teh besed smo želeli vzeti največ, kar nam je Trubar dal v svoji zapuščini: misel na ČLOVEKA in VREDNOTE, ki ga oblikujejo. SZ za JSKD RS OI Ivančna Gorica nZIOTTRAPUA GROSUPLJE • Fizioterapija po poškodbah in operacijah: poškodbe kolena, gležnja, rame, vratne hrbtenice... • Fizioterapija pri ortopedskih obolenjih: bolečina v križu, bolečina v vratu, obraba sklepov, trn petnice, teniški komolec, priprava na operacije... • Urinska inkontinenca, nevrofizioterapija, fizioterapija obraza... • Terapevtski fitnes: po poškodbah in obolenjih, pred in po operacijah, fitnes za ženske, zrela leta, prekomerna teža... • Skupinske vadbe: pilates, aerobika TNZ, vadba za nosečnice, vadba po porodu, vadba za hrbtenico, vadba za ženske 50+, vadba za moške 50+, vadba za močnejše... • Power plate: vadba z osebnim trenerjem • Terapevtske masaže: klasična masaža, ročna limfna drenaža, terapevtska masaža hrbta, terapevtska masaža nog, refleksna masaža stopal... 26.09.2008 www.fizioterapija-grosuplje.si info@fizioterapija-grosuplje.si Fizioterapija Grosuplje d.o.o. Brezje pri Grosupljem 70 (Sončni dvori) 1290 Grosuplje GSM: 031 623 325 oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi oglasi 43 M 1 Z A R S K E S T O R 1 T V E IZDELAVA IN MONTAŽA v • ŽALUZIJE SENČILA j«™ IAVFI^J • LAMELNE ZAVESE vr T L fi *PLiSE ZAVESE „M TomažOwen s.p. GSM: 031/679-079 /M Pwvtesjei.t295hanenaG »Totally Over You«, prevedeno KOKTI MEN DOL VISIŠ kultnega avtorja britanskega gledališča u fris Marka RavenhiUa, uspešnico za najstnike v produkciji Mladinskega gledališča), za drugo triado smo ponudili še program Animateke (ogled animiranih filmov in delavnico prikaza procesa nastajanja animiranih filmov), za prvo triado in vrtec pa prvo virtualno lutkovno predstavo pri nas lutkovnega Mini Teatra Palčica. V okviru rednega programa Kino Grosuplje smo jim ponudili dva animirana filma, ki podirata rekorde gledanosti - sta tretje in četrto uvrščena filma na lestvici gledanosti pri nas - WALLE z eko vsebino in KUG FU PANDA, ki nemogoče spremeni v »pandastično«. Program so izbrale šole in vrtec sami, v skladu s programom ali pa tudi zgolj zaradi Tedna otroka. V ta namen smo jim ponudbo poslali že v drugi polovici avgusta. Možnosti ponudbe pa (kot ponavadi) omejujejo finance. Zveza kulturnih društev Grosuplje se je odločila, da letos zaradi bogatejše vsebine participira tretjino stroškov gostovanja in uporabo prostora, oboje skupaj pokrije polovico stroškov gostovanja zasedbe. Zaradi manjšega zanimanja od pričakovanega, pa so šole dobile izbrano predstavo ali koncert ali delavnico za polovično ceno. To je zagotovo zelo ugodno in organizacijsko najmanj zapleteno. Otroci lahko peš pridejo do nas, le ure je potrebno uskladiti njihovemu urniku primerno. V Tednu otroka 2008 smo v sodelovanju s šolami in vrtci realizirali naslednje predstave: VVZ Kekec Grosuplje virtualna lutkovna predstava Palčica, OŠ »Louisa Adamiča« Grosuplje: virtualna lutkovna predstava Palčica, dve predstavi animiranega filma Wall-e, in dve gledališki predstavi Mali princ -izvajalca so izbrali sami: Društvo za boljši svet iz Maribora, in OŠ Brinje Grosuplje, filmska predstava Kung Fu Panda; v sodelovanju z JSKD OI Ivančna Gorica in VVZ Kekec Grosuplje in literarno skupino KD Teater Grosuplje smo v popoldanskem delu programa, v torek, 7. oktobra, doživeli rojstvo dveh slikanic Vikin čarobni kaktus Judite Rajnar in slikanico humoresk za nekoliko starejše otroke Bibe Sandi Zalar, ki so jo ilustrirale članice skupine Paleta, KD Teater Grosuplje. Ta bo svojo natančnejšo predstavitev doživela v novembru 2008. V okviru delavnice in predstavitve Animateke pa smo se družili z otroki v petek, 10. oktobra popoldne. S to prakso nameravamo še nadaljevati, kljub temu da se nam zdi, da bi bil odziv šol lahko večji. Moramo dodati, da so bili otroci zelo dobri gledalci in so zbrano spremljali dogajanje na odru ali platnu. Upamo, da so vrata kulturnega doma zapustili drugačni, kot so vanj prišli. Držimo pesti, da bodo vsaj nekateri izmed njih zmogli obdržati v sebi večnega otroka, tako kot ga še vedno znova uspe prebujati v sebi našemu pesniku Tonetu Pavčku, ki je v tem mesecu praznoval 80. rojstni dan. Dogaja Izbiranje novih članov v organe ZKD Grosuplje in volitve v novembru 2008 V službi ZKD Grosuplje tečejo priprave na volitve. V društvih že izbirajo možne kandidate za vodstvo ZKD v naslednjem mandatu, saj se zdajšnji ekipi z Ljubom Vilarjem kot predsednikom konec leta izteče mandatno obdobje. Na sestanku strokovne službe in predsednika ter člana OI zveze je bilo ugotovljeno, da mora biti izbira novih članov predvsem osredotočena na ljudi, za katere funkcije niso le častna naloga. V toku sprememb zakonov tudi na tem področju postaja potreba po odgovornih, delovnih, torej aktivnih članih z jasno vizijo in poznavanjem sistema organiziranosti in delovanja zveze. V jedru ljubiteljske dejavnosti ostaja isto le to, da samo dober, močan motor - mentor, vodja skupine, predsednik - z jasnimi cilji lahko potegne za sabo vse ostale ljudi. Tudi glede uspešnega sodelovanja z Občino Grosuplje ugotavljamo, da je sistem financiranja z vsem pisanjem in poročili vred, če je dobro izpolnjen, izjemno dober pokazatelj o aktivnostih, delu in kazalcih njihovega delovanja. Čeprav smo zakonsko jasno opredeljeni kot ljubiteljska in nepridobitna dejavnost, se pisanju in izvirnemu marketingu ne moremo več izogniti. INFO ZKD Grosuplje Moški pevski zbor Grosuplje začenja svojo šestinštirideseto sezono Septembra smo pričeli z rednimi vajami in pripravami za prvi nastop v novi sezoni. V soboto, 18. 10. 2008, smo nastopili na kulturni prireditvi ob 65-letnici bojev na Ilovi Gori. Ob spremljavi harmonike smo zapeli nekaj borbenih pesmi iz tega obdobja. Krvave dogodke na Ilovi Gori je doživljal tudi naš znani skladatelj iz Novega Mesta, Marjan Kozina. V simfonični pesnitvi Ilova Gora je z glasbenimi sredstvi izrazil grozote »najbolj krvave vojne vseh časov«, kot je uvodoma zapisal. Obstaja ideja, da bi to glasbeno delo v prihodnjem letu izvajal pihalni orkester, združeni pevski zbori naše občine pa bi zapeli Pesem Cankarjeve brigade. Konec oktobra bomo nastopili na komemoracijah v občini in izven nje. Meseca novembra bomo skupaj z Ženskim pevskim zborom Magdalena pripravili koncert v počastitev 10. obletnice obstoja KD Vokal Grosuplje. Ob tem ne bomo pozabili na veselo »Martinovo vzdušje«. Sestavni del našega dela je tudi študij novih pesmi, s katerimi bogatimo naš repertoar. Z njimi se bomo predstavili na revijah, koncertih in drugod. V zadnjem času pa občutimo problematiko oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi kultura 53 pomanjkanja ustreznih prostorskih pogojev za nemoteno delo. Zbor ima vajo enkrat na teden (2 uri) v zaodrju Kulturnega doma Grosuplje, istočasno pa ima vajo v dvorani baletna skupina. Zaradi slabe akustične izolacije med odrom in zaodrjem prihaja do zelo motečih medsebojnih vplivov obeh skupin. Želimo boljše akustične pogoje, ki bi nastali z ustrezno rekonstrukcijo Kulturnega doma Grosuplje. Vabim vse ljubitelje ubranega moškega petja, da se nam pridružite. Lahko pridete kar na vajo ali pokličete na telefon 041/ 475 884. Vaje imamo vsak torek, od 19. do 21. ure, v Kulturnem domu Grosuplje. Primož Cedilnik, zborovodja Napovedujemo ••• Od ponedeljka, 27., do četrtka, 30. oktobra 2008, Kulturni dom Grosuplje, čas t. i. krompirjevih počitnic Delavnica animacije s Špelo Čadež in Matejem Lavrenčičem Delavnica za animacijo predvidoma traja od 27. do 30. oktobra 2008, to je 4 dni, vsak dan od 10. do 13. ure. Sestavljena bo iz krajšega uvodnega teoretičnega dela in glavnega praktičnega dela. V uvodu bo za udeležence pripravljena projekcija profesionalne animacijske produkcije (izbor klasike animiranega filma in sodobne, najnovejše izvirne animacije) ter produkcija študentskih del in končnih izdelkov drugih delavnic. Projekcija bo pospremljena z razlago in odprta za vprašanja udeležencev. V uvodnem delu bo razjasnila osnovne animacijske tehnike in termine ter osnove filmskega jezika, montaže in post produkcije. Del uvodne projekcije je namenjen uporabi zvoka in glasbe v animiranem filmu ter njeni vlogi pri razvoju animiranega lika. Tako udeleženci dobijo pregled nad celotnim procesom izdelovanja animiranega filma. Praktični del se začne z idejo, ki jo želijo udeleženci izvesti. Dodelajo jo v obliki storyboarda oz. snemalne knjige, ki je namenjena tudi zvoku. Ko je ta pripravljena in ko se udeleženci odločijo, v kateri tehniki želijo animacijo izvajati, se bodo lotili oblikovanja svojih likov in scenografije. Sledile bodo tehnične priprave na snemanje: postavitev računalnika, v katerega se zajema posneti material, ter postavitev kamere in luči. Snemanje in animiranje bo trajalo poljubno, odvisno od zadane naloge. Ko bo snemalni del končan, bodo posneti material po potrebi montirali in post producirali. Oblikovali bodo tudi zaključne in uvodne špice. Nato bodo animacijo vnesli v program za oblikovanje zvoka, kjer bodo animatorji po svojih idejah izdelali zvočno podobo svoje animacije. Sami bodo posneli želene zvočne efekte in jih simbolizirali s sliko. Ko bo končan tudi zvočni oz. glasbeni del, se bodo nastale kombinacije skupno zbrale in zapisale na CD ali DVD medij. Na koncu delavnice se bo pripravila zaključna projekcija nastalih del. Teoretični del: 1. projekcija izbranih animiranih filmov in odlomkov z vzporedno razlago, 2. projekcija izbranih primerov na temo zvoka in glasbe v animaciji z vzporedno razlago, 3. prikazani in razloženi so primeri različnih tehnik: flip book animacija, risana animacija, stop motion oz. trik film: predmetna animacija, plastelinska animacija, kolažna animacija, pikselacija, računalniška animacija, možnosti kombiniranja različnih tehnik, 4. osnove filmskega jezika, montaže in post produkcije, 5. razlaga osnovnih tehničnih zakonitosti video medija. Praktični del: Spoznavanje tehnične opreme, potrebne v procesu ustvarjanja animacije, izdelava storyboarda / snemalne knjige za animacijo in zvok, razvoj animiranega lika, izdelava scenografije in lutk, postavitev računalnika, kamere in luči, animiranje, snemanje, zajemanje in obdelava posnetega materiala, izdelava zvočne opreme za animacijo ter sinhronizacije, zapis končnih izdelkov na CD ali DVD medij. Vsi zainteresirani animatorji in zgodbarji od 6. razreda OŠ naprej nam svojo udeležbo javite na ZKD Grosuplje, tel.: 01/786 40 28 ali pa na e-pošto: grosuplje@kultura.si Predstavitev mentorjev Špela Čadež je rojena leta 1977 v Ljubljani. Diplomantka ljubljanske Akademije za likovno umetnost je diplomirala tudi na kölnski Akademiji za nove medije, na oddelku za medijsko oblikovanje. Njen prvenec, lutkovna animacija Zasukanec, je prejela nagrado občinstva za najboljše študentsko delo na bruseljski ANIMI, kjer so film nominirali tudi za nagrado Cartoon, ki jo najboljšemu kratkemu animiranemu filmu skupaj z Evropsko skupnostjo podeljuje Evropska zveza animiranega filma, na 8. festivalu slovenskega filma, Portorož (2005), pa je prejela nagrado za najboljši prvenec. Njen diplomski film, lutkovna animacija Liebeskrank, pa je bil nagrajen s prvo nagrado v kategoriji animiranega filma na festivalu v Lizboni letos. Kreativni opus Mateja Lavrenčiča obsega strip, ilustracijo in animacijo. Večino svojih stripov je objavil v reviji Stripburger, leta 1999 je izdal svoj prvi mini-strip album z naslovom »16kb/s«, sledila pa sta še mini albuma »1.1.2000« in »The Prince of Golovec«. Slednji je primer Lavrenčičeve pixel art tehnike, ki ga je inspirirala enostavna likovna podoba Commodorjevih igric. Avtor je pravzaprav ustripil računalniško igrico. »The Prince of Golovec« je izšel v zbirki mini albumov Miniburger, ki jo je leta 2000 izdal Stripburger. Za svoj prvi animirani film »Dušan« (2002) je na 2. bienalu slovenske animacije v Izoli prejel priznanje za najboljši debitantski film, na VII. festivalu neodvisnega filma in videa Slovenije leta 2002 pa priznanje za drugo mesto med animiranimi filmi. Male črne skrbi so Lavrenčičev prvi "veliki" strip album. > 54 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 >Petek, 7. 11. ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje Matjaž Zupančič: Bolje tič v roki kot tat na strehi, komedija V letošnjem letu je gledališka skupina Drzne in lepi pripravila novo gledališko predstavo, ki nosi naslov Bolje tič v roki kot tat na strehi. Avtor teksta je sodobni slovenski dramatik Matjaž Zupančič, predstavo pa je režiral absolvent dramske igre na ljubljanski AGRFT, avtorjev učenec ter član KD Stična, Tomo Tomšič. Vsebina komedije: Bolje tič v roki kot tat na strehi skozi prizmo absurda podaja vso komičnost človeške eksistence. V njej se srečujejo tisti, ki se ne bi smeli srečati, drug drugega zasačijo v tem, da se nekaj gredo, nekaj, kar za povrh ni čisto dopustno. Na koncu, ko bi morali to priznati, priznajo čisto druge reči: tako kot v igrah izgubljenih identitet, kjer delajo vsi pod krinko. Predstava o tem, kdo junaki so, z lažnimi razkritji, kaj so »v resnici«, na koncu pripelje do komične katarze, v kateri se zlo samo dela, da je. In tako je v igri, kjer je vse lažno, pravi edino vaš smeh. Če se pa slučajno vprašate, zakaj vas junaki, ki so prej bolniki kot grešniki, zabavajo, namesto da bi se vam smilili, vam avtor ponuja odgovor na to moralno vprašanje o smehu na račun sodobnih duševnih bolnikov. Črni humor pač zahteva črne duše. Ustvarjalcipredstave:režijaindramaturgija: Tomislav Tomšič, scenografija: Klemen Vovk, kostumografija in oblikovanje grafične podobe predstave: Anja Radovič, tehnika: Pavel Uršič. Igrajo: Matej Lampret, Ana Zupančič, Branko Strmole, Klemen Janežič, Maja Lampret, Peter Šekoranja, Mik Lampret, Miha Ribarič. V domači dvorani v Stični, ki ima že tradicionalno dober obisk, je bila predstava v hipu razprodana. Ne le enkrat. Torej povabljeni tudi vi v situacije, ki se vedno bolj zapletajo in z absurdom spravljajo v smeh tiste, ki nismo direktno na odru. Smo na varnem. Na drugi strani. Kino Grosuplje, sobota, 8. november 2008, ob 19.00 Dar Fur - Vojna za vodo, celovečerni dokumentarni film Toma Križnarja in Maje Weiss Dar Fur - Vojna za vodo je celovečerni dokumentarni film o misiji Toma Križnarja, borca za človekove pravice in posebnega odposlanca pokojnega slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška, na prepovedana področja zahodnega Sudana, kjer se dogaja trenutno največja svetovna humanitarna katastrofa. Medtem ko Križnar različnim frakcijam Sudanske osvobodilne vojske (SLA) predstavlja slovenski mirovni predlog, ves čas snema čustvene pogovore z glavnimi uporniškimi vodji kot tudi civilisti. To je prvi film o Darfurju, ki ostalemu svetu omogoča vpogled v mentaliteto upornikov v Darfurju in dogodke, ki so se tam dogajali med februarjem in junijem 2006. Pokaže, zakaj je bil mirovni sporazum med sudansko vlado in samooklicanim vodjo SLA Minijem Minawijem, ki so ga orkestrirale ZDA in je bil podpisan pod okriljem Afriške unije v Abuji, Nigerija, očitno politična farsa, ki se nadaljuje tudi danes. Dokumentarec argumentira, da vojna v Darfurju ni le vojna proti marginalizaciji in upor proti pohlepu arabske vlade po nafti in naravnih dobrinah. Ponuja namreč tudi močne utemeljitve, da se je vojna začela že veliko prej, kot posledica klimatskih sprememb. Najbogatejši izviri vode so v Jebel Marri, kjer živijo Furi. Dar Fur pomeni „domovina Furjev". Furi so največje žrtve vojne za kozarec vode. Šokantni posnetki in intervjuji kažejo, kdo vse je odgovoren za trpljenje nedolžnih žena in otrok v Darfurju. Film pripoveduje zgodbo o neuspeli iniciativi slovenskega predsednika, ki je bila ustavljena z grozilnim pismom ameriške zunanje ministrice Condoleezze Rice, z zahtevo, naj se majhna Slovenija ne vmešava v širšo svetovno politiko. Film prikazuje hrabrost Toma Križnarja in rešitev, ki jo je našel na vrhu gore Jebel Marra, pod katero Al Kaida uri svoje vojake. Rešitev se pokaže med gledanjem dokumentarca. »Film edinstveno izpostavlja razmere v problematičnem svetu - povsem drugače in v nasprotju s konvencionalnimi dokumentarci velikih nacionalnih medijskih hiš, ki informacije, preden jih posredujejo občinstvu, filtrirajo, cenzurirajo in »predprebavijo«. Zato sem prepričana, da bi moral biti film najprej pokazan na CNN, BBC, Al - Jazeera, China TV in v drugih državah, katerih aktivnosti destabilizirajo Darfur.« Charlote Mbali, Amnesty International - v obrazložitvi, zakaj je film dobil posebno priznanje žirije Amnesty International na Filmskem festivalu v Durbanu, Južnoafriška republika. Nastopajo: Tomo Križnar - odposlanec slovenskega predsednika, dr. Janez Drnovšek - predsednik Slovenije, Omar Hassan al Bashir - predsednik Sudana, Minni Arcua Minawi -predsednik Minawijeve Sudanske osvobodilne vojske, Abdel Wahid al Nur - predsednik Wahidove Sudanske osvobodilne vojske, dr. Mohamed Raya - podpredsednik Minawijeve Sudanske osvobodilne vojske, Mustafa Terab - generalni sekretar Minawijeve Sudanske osvobodilne vojske, Suleiman Jammous - humanitarni koordinator Minawijeve Sudanske osvobodilne vojske, Adam Shogar -koordinator Minawijeve Sudanske osvbodilne vojske v Čadu, Adam Bakhit - komandant Minawijeve Sudanske osvbodilne vojske, Ibrahim Khalil - predsednik Gibanja za pravičnost in enakopravnost in ostali uporniki, civilisti in begunci Darfurja. Tehnični podatki: dolžina: 89 min; produkcijski format: DV, PAL, 4:3; projekcijski format: 35mm, Dolby digital; jezik: slovenski, angleški, arabski, zaghawa, fur; leto produkcije: 2008; scenarij in režija: Tomo Križnar in Maja Weiss, slika: Tomo Križnar, montaža: Peter Braatz, vzdrževanje in post-montaža: Jurij Moškon, glasba: Chris Eckman, oblikovanje tona: Julij Zornik, Johanna Herr, avtor pesmi »jebel marra«: Tomaž Pengov, producent: Ida Weiss, produkcija: Bela film, koprodukcija: RTV Slovenija - dokumentarni program, Taris film in Tomo Križnar, finančna podpora: Filmski sklad republike Slovenije. Portret Toma Križnarja Tomo Križnar je bil rojen 26. 8. 1954 na Jesenicah. Je diplomiran ekonomist in strojni inženir. Že kot študent je veliko potoval: 1976/77 z avtoštopom okoli sveta, 1978 z motorjem čez Afriko, 1979 z mopedom okoli Južne Amerike, 1980 z oslom, dvema kozama in štirimi kokošmi prvič v težko dostopne gore sudanske province Kordofan, kjer se oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi kultura 55 naseli med nagimi Nubami in uživa simbiozo staroselske afriške kulture. Plemenski poglavar ga prosi, naj pomaga pred nekdanjimi lovci na sužnje, ki zdaj plenijo vodo in nafto. Zboli za neznano tropsko boleznijo, plemenski vrač ga pošlje domov. Zdravniki mu napovedujejo le še leto življenja. Še isto leto 1980 se zaposli v Iskri Telematiki, kjer dela kot vodja projekta odnosov z IBM International. 1985 razočaran nad propadanjem vsega, v kar je verjel, sede na kolo in se odpelje delat kot prostovoljec v taborišča beguncev v Pakistanu, Indiji, Sri Lanki, Kampučiji ... Leta 1989 o doživetem izda knjigo: "O iskanju ljubezni ali z biciklom okoli sveta"; 1993 sledi "Šambala. Z biciklom v Tibet"; 1994 "Samotne sledi" o kolesarjenju med avstralskimi aboridžini in novozelandskimi Maori in prvi dokumentarni film z istimnaslovom; 1995 "Mana" - z biciklom med Indijanci; 1999 "Nuba, čisti ljudje" o vrnitvi v žlahtno staroselsko pleme in genocidu, ki ga je našel; 2000, dokumentarni film "Nuba, čisti ljudje" (v sodelovanju z Majo Weiss in Zvonetom Judežem, koprodukcija TVSLO in Bela film), ki je pritegnil in prepričal ne samo slovensko, ampak tudi svetovno javnost, da je treba ukrepati; 2001 v sodelovanju z Zvonetom Judežem dokumentarni film "Nuba, ljudje z druge strani" (produkcija TVSLO). Na predavanjih, v intervjujih, knjigah, filmih in drugih prispevkih v medijih Tomo Križnar skuša predstaviti občutljivosti preživelih staroselskih kultur. Za njihovo zaščito lobira s šampioni človekovih pravic, humanitarnimi organizacijami in politiki. Februarja 2006 ga slovenski predsednik pošlje kot svojega posebnega odposlanca k darfurskim upornikom. Portret Maje Weiss Rojena leta 1965. Diplomirala je na AGRFT v Ljubljani iz filmske in televizijske režije. S svojimi filmi je sodelovala na več kot 100 mednarodnih festivalih, kjer je prejela več kot 25 nagrad. Za svoj celovečerni igrani prvenec Varuh meje je bila leta 2002 nagrajena na berlinskem filmskem festivalu za najboljši evropski inovativni film (Manfred Salzgeber Award). Istega leta je bila za evropski prvenec leta nominirana za nagrado Fassbinder, ki jo podeljuje Evropska filmska akademija. Nominacija ji je prinesla tudi članstvo v EFA (Združenje evropskih festivalov). Med njenimi drugimi znanimi filmi so: celovečerni igrani film Instalacija ljubezni; kratki igrani filmi Balkanski revolveraši, Adrian, Child in Time in dokumentarni filmi Fant pobratim smrti, Cesta bratstva in enotnosti, Nuba, čisti ljudje in Dar Fur - vojna za vodo. www.DarFurWarForWater.com www.belafilm.si Četrtek, 13. november 2008, ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje Iztok Mlakar in »Duohtar pod mus« Da je Bog ustvaril žensko zato, da moški ne bi pozabil na ponižnost in pokoro, da je moškemu v družbi steklenice prijetnejše kot v družbi žene, da se zakonski prepir lahko konča z ženinim maščevanjem in da za ljubezen ni zdravila, dobro ve tudi primorski igralec in kantavtor Iztok Mlakar. V burki Duohtar pod mus, napisani v primorskem narečju in v maniri Moličrove komediografije (snov za pisanje je našel v Moličrovih enodejankah Zdravnik po sili, Ljubezen - zdravnik in Pepčkova ljubosumnost), Mlakar svojega Sganarela - zdaj novodobnega zdravnika alternativne medicine - zaplete v reševanje ljubezenskih bolečin prelepe Lucinde in njenega ljubimca Leandra ter pri tem, zaradi ljubosumnega dekletovega očeta, tvega celo junakovo glavo. A ker gre za duhovito, zabavno, preobrazb, preoblek, presenečenj in menjave identitet polno odrsko delo, Sganarel seveda preživi, komedijski klobčič, prepleten s plesom in prepoznavnimi songi Iztoka Mlakarja v melodični in sočni primorščini, pa se tik pred koncem srečno razplete. Predstava je nastala v sodelovanju Gledališča Koper s SNG Nova Gorica. Avtor songov in glasbe: Iztok Mlakar, režiser Vito Taufer; igrajo Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti. Za vse tiste, ki vas je tale zapis pritegnil, tole obvestilo: predstava 13. novembra je že razprodana. Z organizatorjem koprskega gledališča, Draganom Klarico.imamotrenutno pogajanja za še eno prestavo, sicer se bomo dogovorili za vse, ki ste karte že rezervirali v januarju 2009. Da gre za uspešnico - burko s petjem in streljanjem - ne moremo več dvomiti! 0 tem pričajo tudi nagrade na Dnevih komedije 2007 v Celju: Iztok Mlakar, žlahtni komedijant, za vlogo Sganarela v predstavi Duohtar pod mus! v izvedbi Gledališča Koper in SNG Nova Gorica in še enkrat Duohtar pod mus!, najboljša predstava po oceni gledalcev, v izvedbi Gledališča Koper in SNG Nova Gorica. Najvišja ocena v zgodovini festivala: 4,9496! Torek, 18. november 2008, ob 19.00 uri, Kulturni dom Grosuplje Biba - predstavitev knjige humoresk z ilustracijami za večje otroke avtorice Sandi Zalar DORINA MIŠ IN ENI PULOVERJI: Bora je imela dve omari za oblačila in dva sina. Bila je zima, ko ju je hotela obleči v taka običajna fantovska volnena puloverja. Pristavila si je stol k omari, ker je bila omara visoka, puloverja pa spravljena čisto na vrhu. Odprla je zgornja vratca in vzela ven dva puloverja; enega sivega in enega modrega. Oba sta bila preluknjana kot kakšno rešeto. Najprej je mislila, da sanja. Potem je iz kleti prinesla zložljivo lestev in s slabimi občutki iz omare zvlekla vsa oblačila. Prav vsa so bila preluknjana, kot bi jih kdo prestrelil s šibrovko njenega moža, ki je bil lovec. Previdno je odprla še drugo omaro. V drugi omari je bilo še nekaj celih stvari. Skrivnost prerešetanih oblačil je bila razjasnjena, ko so našli mišje gnezdo na dnu omare. Saj miš sigurno ni želela, da bi Bora dobila živčni zlom, ker ji je naredila tako škodo. Miš pač gloda, kar ji pride na pot, in če so to Borine obleke, je sploh ne zanima, čigave so. Naredila si bo gnezdo in konec. Ko si je Bora malo opomogla od šoka, se je začel štirinajstdnevni lov na uničevalko, ki se je izkazala za pravo zvito zverinico. Verjetno se je poredila od dobre hrane, ki je bila za vabo v različnih pasteh, nikoli pa se ni ujela. Bila je nekakšna fantomska miš. Potem ji je Bora nastavila najbolj zvito od vseh pasti. Lonec, ki se poklopi, ko žrtev pogrizlja oreh. Miš, ki je bila izvedenka za različne pasti, česa podobnega še ni videla, zato se je ujela. Bora jo je imela ujeto v velikem loncu in jo je nesla ven, da bi jo izpustila, kje daleč stran od hiše. Miš, ki je zaslutila, da jo nesejo stran od toplega zatočišča v hiši, je skočila kak meter visoko. Ker Bora ni pričakovala takega atletskega podviga ujete živalce, je presenečeno zavpila in izpustila lonec, ki se je glasno zakotalil po tleh. Miš pa je v trenutku skočila nazaj za štedilnik. Trajalo je spet en teden, da se je prikazala. Tokrat je imela Bora pravi trenutek v rokah metlo. Stisnila jo je v kot in jo trdno zagrabila, odločena, da jo bo odnesla ven. Ko je vsa razvneta v lovski vnemi hitela skozi vrata, jo je tam čakal mlajši sin. Imel je solzne oči. »Morilka,« ji je rekel ves pretresen. »Bam ti petsto dinarjev, če mi jo daš.« Ne zaradi denarja in tudi ne zato, ker bi se počutila kot morilka, ampak zaradi nečesa v sinovih očeh, se je mati ustavila in mu 56 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 >dala na smrt prestrašeno miš. Izposlovala si je le toliko, da jo je izpustil daleč stran od hiše. Pa saj če si je naredila gnezdo v sosedini omari, tudi ni tako slabo. Tole je zgodba z ilustracijo za pokušino. Vsi, ki bi radi spoznali ostale zgodbe, ustvarjalce te slikanice - avtorico zgodb Sandi Zalar in ilustratorke likovne ustvarjalke skupine Paleta KD Teater Grosuplje, lepo povabljeni. Imeli boste tudi lepo priložnost, da z njimi poklepetate in slikanico tudi kupite. Slikanico bo predstavila Larisa Daugul, članica literarne skupine KD Teater Grosuplje. Četrtek, 20. 11. 2008, ob 17.00 in 18.30, Kulturni dom Grosuplje - druga predstava, Otroški abonma 2008/2009: Sneguljčica Z uprizoritvijo Sneguljčice so v Gledališču Glej zaključili ciklus uprizarjanja pravljic bratov Grimm, ki se je začel z Rdečo kapico (2000) in nadaljeval z Jankom in Metko (2001). Pravljica je prav gotovo ena najstarejših in najbolj razširjenih literarnih vrst. Tudi pravljica o Sneguljčici ima že dolgo zgodovino. Najbolj znana je prav gotovo Sneguljčica, kot sta jo konec 19. stoletja zapisala brata Grimm. Otrokom govori o ljubezni, pravičnosti, poštenju, pa tudi starosti, smrti, krivicah in kazni. Temelji na vedno aktualni temi o narcisoidnosti, ko človeka ugonobi ljubezen do samega sebe. V Sneguljčici to najbolj izraža mačeha, ki je pretirano obremenjena s svojo lepoto. V čarobnem ogledalu išče zagotovila o svoji lepoti in zanjo je pripravljena tudi ubijati. Sneguljčico poskuša zastrupiti z jabolkom, simbolom lepote in spolnosti. Vendar tako kot v vsaki pravljici, tudi tu zmaga dobro. Sneguljčico reši princ in živita srečno do konca svojih dni. Pravljico na klasični oder s tremi odprtinami z ročnimi in senčnimi lutkami postavljajo režiser in avtor likovne podobe Silvan Omerzu, glasovno in gibalno jo oživljajo Ajda Rooss Remeta, Tina Oman in Vito Rožej, naslovno junakinjo pa spremlja glasba Erna Sebastiana, ki jo v živo na harmoniko igra Aleš Ogrin. Zgodba o Sneguljčici je krožila med ljudmi še pred zapisom bratov Grimm. "Ogledalce, ogledalce, na steni povej ...", se je narcistična mačeha prvič v slovenskem jeziku spraševala šele leta 1944. Najlepša danes pa je še po petdesetih letih pri nas prav gotovo tista Sneguljčica, ki jo je upodobila Marlenka Stupica. Prvi filmski obraz je dobila leta 1916 (režija: J. Searle Dawley) in med drugimi je očaral tudi takrat 15-letnega Walta Disneya. In dvajset let kasneje je kot prva celovečerna risanka postala svetovno čudo, doživela izjemen uspeh, obnorela svet in spodbudila pravi trgovski razcvet. Že od nekdaj pa je njena zgodba burila ustvarjalni zagon tudi različnim slovenskim gledališkim in predvsem lutkovnim ustvarjalcem. Od nekdaj je privlačila psihoanalitike, saj le redke pravljice poslušalcu pomagajo ločevati poglavitne stopnje razvoja v otroštvu tako jasno kakor Sneguljčica. Zgodba se ukvarja predvsem z ojdipovskimi konflikti med materjo in hčerjo. Sneguljčica je torej danes prav tako zanimiva kot pred stotimi leti. In prav gotovo - živela bo srečno do konca svojih dni. Ustvarjalci predstave: dramatizacija, režija, likovna zasnova: Silvan Omerzu, besedilo pesmi: Andrej Rozman Roza, glasba: Erno Sebastian, luč: Igor Remeta, lektura: Tatjana Stanič, izdelava lutk: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Iztok Hrga; igralci animatorji: Ajda Rooss, Vito Rožej, Tina Oman; harmonika: Aleš Ogrin, svetovalec za animacijo: Brane Vižintin. Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana. Tisti, ki redno obiskujete Otroški abonma ZKD Grosuplje, veste, da se nam je lani predstava izmuznila iz abonmaja zaradi »višje sile«. Ker se je letos vklopila v sistem, smo jo povabili tudi v tej sezoni. Če bi si jo radi ogledali, povabljeni na predstavo ob 18.30, ki je namenjena vsem, ki se niso odločili za celotni abonma. Petek, 21. 11. 2008, ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje - Koncert temperamenta in ruskih romanc: Vitalij Osmačko, Duo Mar Django Ukrajinski glasbenik Vitalij Osmačko izhaja iz glasbene družine, od katere podeduje tudi ljubezen do šansona in glasbe bardov. Leta 1989 postane član razvpite kijevske skupine Kvartira 50, ki velja za ustanoviteljico kijevskega rock kluba. Z njo začne profesionalno glasbeno kariero. Od leta 1990 živi in deluje v Sloveniji. Leta 1991 se s prvim solističnim albumom Časi srečanj predstavi kot izvajalec šansonov. Čez dve leti posname svoj drugi album s skupino Ukrajinski kozaki. Leta 1995 z violinistom Sašo Olenjukom ustanovi duo Mar Django in leto kasneje posnameta album Črne oči, ki je še dandanes izredno iskan. Ves čas sodeluje s priznanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki in umetniki; tako npr. kot aranžer in izvajalec z Venezuelcem Diegom Barriosom Rossom soustvari album Como Ljubljana. Zanimanje za prvinsko glasbo narodov in etničnih skupin botruje leta 1998 ustanovitvi 15-članske mednarodne zasedbe Apartamento cincuenta, ki izvaja tradicionalno latinskoameriško glasbo ter nastopi na največjih festivalih in kulturnih prireditvah po Sloveniji (Festival Ljubljana, Lent, Mediteranski Festival, Cankarjev dom). Proti koncu leta 1997 se začne sodelovanje z Zoranom Predinom. Izredno uspešnemu Ljubimcu iz omare sledi drugi skupni album v angleškem in francoskem jeziku. Z njim nastopijo na festivalih v Franciji (Festival La Nuit Musicale Européenne), Angliji in na Škotskem. Leta 2000 z Mar Django Quartetom nadaljuje samostojno pot. Naredijo ploščo, za katero dobi kot vodja, izvajalec, aranžer in producent nagrado 'zlati petelin' v kategoriji najboljši album šansona. Leta 2001 na Kubi v sodelovanju z najbolj priznanimi kubanskimi glasbeniki nastane nov avtorski album. Leta 2002 sodeluje pri albumu hrvaške skupine Cubismo: Janglesalsa. Istega leta se s člani Mar Django Quarteta in z Zoranom Predinom predstavi na avstralskem mednarodnem festivalu Manly v Sydneyju. Leta 2004 posname album Svetloba v žitu z moskovskimi simfoniki pod taktirko legendarnega ruskega dirigenta Konstantina Krimca. Izredno odmevno nastopijo v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Duo Mar Django igra drvečo mešanico jazza s ciganskim priokusom, tisto, kar v bolj zahodnih krajih imenujejo "gypsy swing". Gre za ruski melos z vložki poskočnih ritmov in nekaj besedili judovskega podtona. V začetku devetdesetih posname Vitalij Osmačko (glas, akustična ritemkitara) svojo prvo ploščo v Sloveniji. K sodelovanju povabi takratnega prvega violinista ljubljanske Opere Sašo Olenjuka (akustična solo kitara). Ker se pri igranju odlično ujameta, ustanovila duo Mar Django, ki izvaja rusko-ciganske balade in romance. Po nekaj letih obstoja in po izidu druge skupne plošče Črne oči pade ideja o skupnem projektu z Zoranom Predinom. Za novo glasbeno zvrst, ki jo nameravajo igrati, potrebujejo še dva instrumenta oz. glasbenika. Tako Vitalij v skupino povabi Nikolo Matošiča (kontrabas) in Gašperja Bertonclja (boben). Nastane Mar Django Quartet. Vsi - ki imate radi dobro glasbo tega večera - boste v intimi dvorane Kulturnem domu Grosuplje v živo doživeli temperament in rusko dušo Dua Mar Django. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi kultura Koledar kulturnih prireditev četrtek, 30. 10. od 10:00 do 13:00, ZKD Grosuplje DELAVNICA ANIMACIJE - šola animiranega filma z mentorjema Špelo Čadež in Matejem Lavrenčičem + prijavljeni udeleženci; učenci od 6 razreda dalje in srednješolci petek, 31. 10. ob 18:00, Društveni dom Skocjan; KD Škocjan in ZKD Grosuplje, DAN REFORMACIJE, kulturni program: ŽePZ Lastovke, izbrani izvajalci; za izven sobota, 1. 11. Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje; MUMIJA-GROBNICA ZMAJSKEGA CESARJA, pustolovski spektakel petek, 7. 11. 0b 19:30, Gledališka skupina Drzne in Lepi, KD Stična, ZKD Grosuplje Matjaž Zupančič: BOLJE TIČ V ROKI KOT TAT NA STREHI, komedija, režija in dramaturgija: Tomislav Tomšič, igrajo: Igrajo: Matej Lampret, Ana Zupančič, Branko Strmole, Klemen Janežič, Maja Lampret, Peter Šekoranja, Mik Lampret, Miha Ribarič; za izven sobota, 8. 11. Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje; DARFUR - VOJNA ZA VODO, slovenski dokumentarec z avtorjem Tomom Križnarjem in kantavtorjem Tomažem Pengovom; za izven četrtek, 13.11. ob 19:30, Gledališče Koper &SNG Nova Gorica, burka s petjem in streljanjem: Iztok Mlakar po motivih Moličra: DUOHTAR POD MUS, režija: Vito Taufer, avtor songov in glasbe: Iztok Mlakar, igrajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškaja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti; razprodano petek, 14.11. ob 19:30, KD Big Band Grosuplje, ZKD Grosuplje DESET LET NA JAZZ SCENI - prvi koncert ob obletnici: Big Band Grosuplje, dirigent Igor Lunder + gostje; za izven sobota, 15. 11. Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje; ZBEGANI, akcijski film Obeležitev zaključka uspešne gledališke in kolesarke sezone na Krki Na pobudo kolesarjev s Krke in Kulturnega društva Gledališče Krka smo se Pri Martinet' v Lučah, v že precej svežem vremenu, zbrali številni športni in gledališki navdušenci. Na Krki je vse več aktivnih kolesarjev. Letos smo preizkušali svoje sposobnosti s kolesarskim podvigom »S Krke na Krk«. Upehani, a zadovoljni, smo prispeli do morja. Redno smo premagovali razdaljo med Krko in Lučami, saj smo Pri Martinet' vedno prijazno sprejeti. Pri nas pa je doma tudi kultura. Gledališke predstave so postale del našega vsakdana. Vse leto smo Krčani spremljali delo sosednjih gledaliških društev, radi smo jih vabili v svojo sredo, velikokrat smo se do solz nasmejali njihovim predstavam in občudovali njihov trud. torek, 18. 11 ob 18:00, Literarna skupina, Likovna skupina Paleta, KD Teater Grosuplje Predstavitev knjige BIBA, humoreska z ilustracijami za starejše otroke; gostja večera avtorica Sandi Zalar, voditeljica Larisa Daugul; za izven četrtek, 20. 11. ob 17:00 in ob 18:30, Otroški abonma 2008/09 - S pravljicami okoli sveta, Gledališče Glej in ZKD Grosuplje G. in W. Grimm, priredba in režija Silvan Omerzu: SNEGULJČICA, lutkovna predstava; tudi za izven ob 18:30 petek, 21. 11 ob 19:30, Agencija Proartes in ZKD Grosuplje Ruske in romske romance: VITALIJ OSMAČKO IN MAR DJANGO; Vitalij Osmačko (vokal, akustična ritem kitara), Sašo Olenjuk (vokal, akustična solo kitara); za izven sobota, 22. 11. ob 19:00, avla OŠ »Louisa Adamiča« Grosuplje, ŽePZ BiserKD Lotos vokalni koncert: SAMOSTOJNI KONCERTNI VEČER, članice vokalne zasedbe in gostje: sopranistka Katarina Lenarčič, folklorna skupina DRAGATUŠ iz Bele Krajine, MoPZ Corona; za izven sobota, 22. 11. Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje; DVA DNI V PARIZU, romantična komedija četrtek, 27.11. ob 18:00, plesna skupina TeGIBlo, KD Teater, ZKD Grosuplje PLESNO BALETNI VEČER, predstavitev baletne dejavnosti; plesni ansambel Tegiblo in gostujoče balerine; za izven sobota, 29.11. Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje; ONI, romantična komedija * Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa Rezervacija vstopnic: ZKD Grosuplje, Adamičeva 16, 1290 Grosuplje, INFO: 01/786 40 28; Predprodaja vstopnic uro pred predstavo. Prav se nam je zdelo, da ob zaključku leta obeležimo uspešno gledališko sezono s prijetnim druženjem ob dobri hrani, pogovoru, in da ne zapostavimo športnikov med nami, ob športnih aktivnostih. Pod gostoljubno streho naših gostiteljev Tatjane in Ivana smo prišli s Krke, iz Ivančne Gorice, Ambrusa in Velike Loke. Obujali smo skupne spomine, hudomušno tekmovali v duhovitosti naših članov, igrali odbojko (vse pohvale Ambrusu) in načrtovali prihodnje športne in gledališke podvige. Začeli smo tradicijo povezovanja nosilcevkulturnegainšportnega dogajanja občin Ivančna Gorica in Grosuplje, ki jo bomo, tako upamo, nadaljevali v prihodnjih letih. KD Gledališče Krka 58 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Dogodki Javnega sklada za kulturne dejavnosti Regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž - Šmartno pri Litiji, 18. oktober 2008 Na regijskem srečanju so nastopile tiste skupine in posamezniki iz enajstih izpostav Osrednje slovenske regije, ki so bili izbrani na območnih srečanjih s strani strokovnega spremljevalca, Braneta Šmida. Ivanjško izpostavo so zastopali pevci ljudskih pesmi: Mlada Zarja in Zarja iz Račne, Po mašni pevci iz Dobrepolja ter Veronika Zajec iz Dobrepolja na violinskih citrah. (SZ) Obe Zarji prepevali ljudske pesmi med izbranimi skupinami na Bogenšperku Mlada zarja in Zarja, skupini pevcev ljudskih pesmi kulturnega društva iz Račne, sta se uvrstili med enajst izbranih skupin Osrednje Slovenije in Primorske. Sredi oktobra sta nastopili na regijskem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. V prijetni poročni dvorani Valvazorjeve knjižnice na gradu Bogenšperk so kot prvi nastopili pevci Mlade zarje. Z dvema ljudskima pesmima so s svojo mladostjo in večglasnostjo navdušili poslušalce, starejša skupina Zarja pa je nastopila kot predzadnja v okrnjeni sestavi in pravtako požela glasen apavz. Vseh enajst skupin iz Dobrepolja, Šmartna pri Litiji, Blok, Lokovca, Kopra, Ljubljane, Račne in drugod je strokovno spremljala gospa Urša Šivic, ki bo - po ogledu vseh regijskih srečanj - izbrala najboljše skupine za nastop na državnem srečanju ljudskih pevcev in godcev. To bo potekalo 15. novembra v Tolminu. (BR) Filmski festival Jožeta Galeta - Grosuplje, 24. oktober 2008 Prva izvedba Filmskega in video festivala Jožeta Galeta, režiserja kultnega Kekca, rojenega v Grosupljem, je potekala v soorganizaciji ivanjškega sklada z Zvezo kulturnih društev Občine Grosuplje in Kulturnim društvom Smila Grosuplje. Na letošnjem festivalu bomo omogočili prikaz vseh prijavljenih posnetkov. Letošnji razpis ni omejeval niti tehnike niti vsebine posnetka, prav tako dela niso bila selekcionirana. Vsa prispela dela so bila na ogled v dvorani Kulturnega doma Grosuplje v petka, 24. oktobra 2008, od 19.30 ure dalje. (SZ) Seminar za 40. Tabor slovenskih pevskih zborov - Šentvid pri Stični, 25. oktobra 2008 Tudi letos je potekal seminar za zborovodje, ki se bodo s svojimi zbori in malimi vokalnimi skupinami želeli udeležiti jubilejnega 40. tabora pevskih zborov. Seminar je potekal v avli OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Zborovodje so dobili notno gradivo, seminar pa je vodil Igor Švara. Tema tabora so pesmi skladateljev, ki naslednje leto praznujejo svoje jubileje, in sicer: Radovan Gobec, Matija Tomc, Pavle Kernjak, Blaž Potočnik, Gustav Gonza, Pavle Kalan, Anton Nedved, Benjamin Ipavec. Na seminarju so dobili tudi prijavnico za sodelovanje na taboru. (BR) Razstava Tudi črna je barva - Kanal ob Soči, 7. novembra 2008 Državna skladova razstava izbranih likovnih del iz vse Slovenije Tudi črna je barva, bo odprta 7. novembra 2008 v Kanalu ob Soči. Izmed vseh prijavljenih del sta bili iz naše izpostave na regijski razstavi Osrednje Slovenije izbrani Joanna Zaj^c Slapničar iz Višnje Gore z likovnim delom V rumenem okvirju (akvarel, 2007) in Ljudmila Šuklje iz Grosuplja z delom Črni fond (mešana tehnika, 2007). Slike vseh izbranih avtorjev si bo moč ogledat do 21. novembra. (SZ) Mavrična »Kultura za vse« Regijsko srečanje malih pevskih skupin in oktetov na Novi Štifti Na Novi Štifti je v septembru potekalo Regijsko srečanje malih pevskih skupin in oktetov Osrednje Slovenije. Ivanjško skladovo izpostavo sta zastopali dve zasedbi, in sicer: Mala pevska skupina Šentviški slavčki in Vokalni kvartet Stična. Skupini sta nastopili med 10 izbranimi zasedbami Osrednje Slovenije, spremljal jih je Mitja Gobec. Iz Grosuplja so bili za višji nivo predlagani tudi Šentjurski fantje, ki pa se srečanja niso udeleželi. (SZ) Dialog v barvah Izbrane ustvarjalke na območni razstavi Na razstavi Dialog v barvah v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje je sodelovalo 31 likovnikov za regijski nivo s strani akademskega kiparja Zorana Pozniča so bile izbrane med sedmimi kar dve ustvarjalki iz občine Grosuplje: Alenka Rožac, slika z naslovom Dialog v barvah (akril na platnu) in Zora Trilar, slika Dialog miru (akril na platnu). Izbranim likovnicam iskreno čestitamo! (SZ) »Ko smo bili še kmetje« Fotografska razstava kot del etnološke zbirke Škocjana Vokviru Dnevovevropskekulturnedediščine je bila v Škocjanu odprta fotografska razstava Ko smo bili še vsi kmetje. Avtor razstave je etnolog dr. Boris Kuhar, ki je zbral predmete in bogato ilustrativno oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi kultura 59 gradivo iz vasi v škocjanskih hribih iz 19. in 20. stoletja, ki predstavljajo materialno kulturo, etnološko dediščino območja -rojstne fare Primoža Trubarja. Prireditev, ki so jo oblikovali člani kulturnega društva Škocjan, Štefan Zrnec v vlogi Primoža Trubarja in folklorna skupina iz Ponikev, o železarstvu v teh krajih pa je spregovoril prof. Leopold Sever. Razstava je bila organizirana s pomočjo ZKD Grosuplje in JSKD OI Ivančna Gorica. (BR) Ob tem kulturnem dogodku pa so imele gasilke v Gasilski zvezi tudi svoje redno letno srečanje. Srečanje so pozdravili domači predsednik Martin Tomažin, vodja komisije za delo s članicami pri Gasilski zvezi Grosuplje Majda Kastelic, predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec in vodja komisije za delo s članicami pri Regiji Ljubljana 2. (JM) Interpretacija Trubarjevega življenja in dela v ustvarjalnosti mladih Človek in vrednote je razstava različnih del - akvarelov, fotografij, knjigic, pesmi, ki so nastali v okviru vseh skladovih delavnic v letu 2008. V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine: Primož Trubar in njegovo življenje pomeni razstava pregled celoletne ustvarjalne dejavnosti, ki je obsegala tri dogodke. Vsi so bili tematsko vezani na praznovanje 500-obletnice rojstva Primoža Trubarja. Trubarjev čas, čas protestantizma, nas je pri tem projektu vodil k interpretaciji njegovega velikega prispevka k slovenski kulturi, izobrazbi, duhovnosti in življenju nasploh. Iz Trubarjeve zapuščini smo želeli vzeti največ - misel na človeka in vrednote, ki ga oblikujejo. Ob odprtju razstave so bile podeljene nagrade tistim literatom, ki so sodelovali na natečaju Rimarije mladih - sodobne pridige o vrednotah in so bili izbrani s strani komisije. Nagrajeni avtorji so: Aleksander Žbogar (Grosuplje), Dragica Šteh (Šentvid pri Stični), Jurij Koželj (Krka), Tina Blatnik (Dobrepolje) in Lara Zupan (OŠ Stična). Jurij Koželj je svojo nagrajeno poezijo na otvoritvi tudi prebral. Prireditev je vodila direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem, Nataša Polajnar Frelih, v glasbeni točki pa so nastopile: kitaristka Alja Puš (mentor: Žarko Živkovič) ter violinistke Eva Kovačič, Nina Budkovič, Manca Pirc in Nives Kastelic (mentorica: Polona Udovič), vse učenke Glasbene šole Grosuplje Podružnice Ivančna Gorica. Razstava bo odprta do konca oktobra. (BR) Kulturno društvo Teater s plesom in gledališčem do državnih srečanj Na skladovih državnih srečanjih sta bili v septembru uspešni kar dve grosupeljski skupini. V Velenju se je izmed 18 izbranih skupin na festivalu Pika miga, državnem srečanju otroških plesnih skupin Slovenije, s solo nastopom V iskanju koraka predstavila plesalka Eva Valič Kulturnega društva Teater iz Grosuplja. Eva pleše pod vodstvom mentorice Špele Repar v skupini TEgibLO 3 in je s svojim nastopom prepričala tako strokovno žirijo kot mlado publiko. (BR) Na državnem Linhartovem srečanju je nastopila Gledališka skupina GGNeNi Kulturnega društva Teater Grosuplje. Njihova Utva je ena najuspešnejših predstav letošnjega Linhartovega srečanja ljubiteljskih gledališč Slovenije, saj jo je selektor Marko Bratuš izbral med 9 najuspešnejših predstav iz cele Slovenije. Maša Tiselj je prejela nagrada za stransko žensko vlogo na Linhartovem srečanju osrednje slovenske regije, Simona Zorc Ramovš pa posebna nagrada selektorja za režijo in izredno delo z mladimi na Linhartovem srečanju osrednje slovenske regije. Larisa Daugul je bila nagrajena v Cerknici na regijskem srečanju za glavno žensko vlogo, v Postojni na osrednjem 47. državnem Linhartovem srečanju pa je po mnenju strokovne žirije v sestavi igralca Gojmirja Lešnjaka, dramaturga Mihe Trefalta in slovaškega gledališkega režiserja Jozef Krasula, postala najboljša glavna ženska igralka med ljubiteljskimi gledališči v Sloveniji. (SZ) Regijsko srečanje literatov seniorjev Potekalo je v začetku oktobra v Ribnici, prijavili so se trije literati naše izpostave, in sicer: Karolina Zakrajšek iz Grosuplja ter Janko Rošelj in Darinka Vidic iz Ivančne Gorice. Na srečanju so imeli udeleženci priložnost, da se pogovorijo o svojem delovanju na liternem področju. Pogovor in predstavitev je vodila pesnica, pisateljica in esejistka Lela B. Njatin. (SZ) Novosti iz domoznanske zbirke ZGODBE o uspehu : kako je 63 Slovencev postalo uspešnih / [intervjuvali] Dejan Bukovnik ... [et al.] ; uredile Damjana Bakaric, Sonja Sara Lunder, Jana Lutovac Lah. - Tržič : Učila International, 2007. - 443 str. : ilustr. ; 26 cm. Sodelujoči avtorji knjige so napravili seznam pomembnih in uspešnih Slovencev in v intervjujih so jih povprašali, ko so uspeli. Domnevali so namreč, da do upeha vodi trnova pot učenja in dela. Med grosupeljskimi znanimi ljudmi so sodelovali Zdenka Cerar, dr. Peter Čeferin in Sašo Hribar. KRIŽ, Borut Dežela situl : življenje v starejši železni dobi / Borut Križ. - Ljubljana : Viharnik, 2008. - 99 str. : ilustr. ; 31 cm. http:// cobiss2.izum.si/ Avtor opiše življenje v železnodobni skupnosti: utrjena naselja, ostanke stavb, gomile in grobne dodatke, tudi na Viru pri Stični in na Magdalenski gori. PESEM si 08 : zbornik / [uredila Ana Porenta]. - Velike Lašče : Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, 2008. V pesniškem zborniku sta svoje pesmi objavili tudi Marija Gorše, rojena v Lučah pri Žalni, in Maja Kovač iz Dolenje vasi pri Grosupljem. PODRŽAJ, Rudi Nikolin potepin : (potepinska zgodba) / [[besedilo in] ilustracije] Rudi Podržaj. - Grosuplje : samozaložba Rudi Podržaj, 2008. - [31] str. : ilustr. ; 31 cm. Pisatelj Rudi Podržaj iz Ponove vasi se je lotil verzov za otroke. V samozaložbi je izdal knjigo o Niko fantinu, ki v sanjah kot Nikolaj papagaj, Nikloš lev, Nikolas koder, Nika bolha in Nikita ščuka doživlja razburljive pustolovščine. Ko se predrami, je spet stari Niko. Zbrala Marija Samec 1780 zanimivos ti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 En dan sajenja dreves Osnovna šola Brinje Grosuplje se je dne 22. 9. 2008 pridružila sajenju dreves. Skupaj s tisoči učencev in stotinami šol z vsega sveta smo sadili drevesa miru. Tako kot je potovalo sonce, tako so nova drevesa opoldne sadili v Aziji, Evropi in Afriki. Nazadnje je obroč dreves dosegel obe Ameriki in se sklenil na Bahamih. Dan sajenja dreves je postal svetovni uspeh! Lani se ga je udeležilo preko 1000 šol iz 102 držav in tega dne posadilo na tisoče dreves prijateljstva. Letos smo po vsem svetu na ta dan posadili 23.436 dreves. Sajenje dreves je zelo pomembno. Drevesa nas spominjajo na naravo in opozarjajo na pomembnost naravovarstevene zaščite. In drugič, drevesa so simbol mednarodnega sodelovanja. Ker je ta dan proglašen tudi za mednarodni dan miru, smo z drevesi posaditi tudi misel strpnosti in miru. Dan sajenja dreves vsako leto organizira ENO-Environment Online, globalna virtualna šola za okoljsko ozaveščenost in trajnostni razvoj. Je tudi del kampanje UNEP-a (United Nations Environment Programme) in cilja, ki ga ta želi doseči do leta 2017 - vrniti Zemlji milijardo dreves. Osnovna šola Brinje Grosuplje Dialog v barvah Ponedeljek, 8. septembra 2008, ob 18. uri, v galeriji in dvorani Mestne knjižnice Grosuplje Uradna otvoritev razstave je potekala v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Za uvod smo poslušali mlado violinistko Ano Blaževič Arko iz ivanške podružnice Glasbene šole Grosuplje, ki je skupaj z mentorico profesorico Polono Udovič ustvarila čudovito glasbeno kuliso slikam z razstave. Povezovalka programa Simona Zorko je pozdravila vse umetnice in umetnike, koordinatorko območnih izpostav osrednje Slovenije Andrejo Perpar, ki je omogočila, da je ta razstava oplemenitena tudi z likovnimi deli iz Kočevja, in selektorja Andreja Pozniča, akademskega slikarja. K besedi je povabila gostiteljico in direktorico Mestne knjižnice Grosuplje, Rožo Kek. Gospa Kekova je povedala, da je to letos v knjižnici že 7. razstava, bogata po barvah in po tematiki. Ustvarja dialog s knjižničnimi prostori in z nami, gledalci. Umetnicam in umetnikom je zaželela še dosti ustvarjalnih trenutkov s čopičem v roki. Presenetil nas je igrani film najmlajše udeleženke na razstavi Katje Adamlje. Na zelenem in cvetočem vrtu se deklica igra s cvetnimi listi, nato pa začne barvati prste na rokah, na nogah, na gležnju se pojavi sonce. Oglasi se flavta in obarvani prstki veselo zaplešejo, s pomočjo rok tudi tisti na nogah. Voda pa umije barve z nog in rok. Kot igralka in flavtistka je v filmu nastopala Sara Adamlje. Prisrčen, veselja in barv poln filmček je bil prijeten uvod v razstavo. Selektor razstave Zoran Poznič je razložil naslov Dialog v barvah, da gre za odnose. Barve so odnosi, govorijo o čustvih: o sreči in nesreči, o dobroti in zlobi, radosti in žalosti, smrti, rojstvu in veselju. Slika odkriva čustva tistega, ki slika, in nas, ki gledamo. Ni nujno, da čutimo isto. Čar slikanja je v tem, kar se od nas pričakuje in kar dobimo vrnjeno. Skupaj z Barbaro Rigler, JSKD, Območna izpostava Ivančna Gorica, sta podelila diplome in rožice udeležencem razstave. Gospa Simona Zorko je spomnila, da smo se že lani srečali v teh prostorih. »Lanskoletna državna tema 'Tudi črna je barva' je prinesla nove energije in povzročila prepih, tako da smo to pozitivno izkušnjo želeli ohraniti v letu 2008, tokrat na regionalni ravni. Z razpisom smo želeli zastaviti dve komponenti. Prva, ki je prisotna že v naslovu, je odnos, ki ga barve vzpostavljajo med sabo, so napetosti, ki jih nudijo njihova srečevanja, hladnost nekomunikacije ali pa vrelo brbotanje medsebojnih nanašanj. Druga komponenta, ki je imela bolj inspirativno funkcijo, je bila delček iz besedila Aldousa Huxleya. Z navajanjem citata iz njegove knjige v slovenščino prevedenih dveh besedil, Vrata zaznavanja in Nebesa in pekel, smo želeli stvarnost postaviti na glavo, pretresti vsakdanja dojemanja, odpreti oči za nenavadno in se naučiti drugačnega, pozornega ter analitičnega gledanja. In predvsem: skozi posebno vizualno izkušnjo stopiti v barvitost domišljijskega sveta.« Glasba je pogosto vir in navdih za vizualna dela, vse bolj pa so galerijski prostori namenjeni tudi predstavitvam različnih raziskovanj zvoka. Z violinama sta nastopili učenka Glasbene šole Grosuplje Eva Kovačič in njena mentorica Polona Udovič. Selektor Zoran Poznič pa je po pogostitvi, katere sponzorja sta bili Pekarna Blatnik in trgovina Mercator iz Ivančne Gorice, popeljal vse udeležence še od slike do slike in skupaj z avtorji ugotavljal, kaj slika sporoča, kaj je dobro naslikano in kaj bi bilo treba izboljšati. Med razstavljalci so bile tudi članice likovne skupine Paleta iz Grosupljega. Marija Samec Mlada violinistka Ana Blaževič Arko in njena Akademski slikar Zoran Poznič je nastopil kot mentorica profesorica Polona Udovič. selektor razstave. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi kultura Fantje po polj1 gredo V soboto, 11.10, je v Kulturnem domu Račna potekalo že 11. srečanje ljudskih pevcev in godcev. Prireditev je organiziralo Kulturno društvo France Prešeren Račna, program pa je povezovala Maja Kos. V uro in tričetrt dolgem programu je nastopilo deset skupin oziroma pevcev ljudskih pesmi: iz Račne, Lokovca na Banjški planoti, iz Zreč, Ormoža, Podlehnika, Šmarjeških Toplic, Boštanja in godci iz Kulturnega društva Podgorci. Jože Miklič Letošnje srečanje ljudskih pevcev in godcev smo si obiskovalci poleg tradicionalno dobro pripravljenih nastopajočih zapomnili še posebej po zelo dobrem vodenju programa, ki ga je to pot opravila samostojna kulturna ustvarjalka in nekdanja profesorica slo-venščine Maja Kos, ki je med menjajočimi se skupinami spregovorila o slovenstvu, o vrednotah in o posebnostih slovenskega naroda, na katere bi morali biti še posebej ponosni. Če bi naše otroke povprašali, kaj pomenijo besede davi, drevi, vigred, koliko bi jih znalo povedati, kaj te besede pomenijo? Ali se sploh zavedamo, da je slovenščina eden od najstarejših jezikov, o čemer govori tudi dvojina? Nikdar v svoji zgodovini nismo nikogar napadli! Slovenci pa znamo pesem izvabljati tudi iz zvonov. Na Slovenskem je največ Marijinih cerkva - 476. Spomnila je tudi na »naša dva velika Slovenca« - Trubarja in Prešerna. Svoj poseben, s patino prežet zven, so s seboj prinesli tudi s staro frajtonerico, bračem in berdo ter klarinetom muzikanti iz Kulturnega društva Podgorci, ki so nato ob pogrnjeni mizi zaigrali še kar nekaj poskočnih viž, ostali pa so jim pritegnili s prepevanjem. 62 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Vreme v Grosupljem: september 2008 Prvi jesenski mesec je zaznamovala hitra in občutna ohladitev ter podpovprečna namočenost. V september smo vstopili s sončnimi in zelo toplimi dnevi, kakršni so običajno značilni za mesec julij. Najvišje dnevne temperature so bile do 12. septembra pogosto nad +25 °C, nekajkrat pa so se približale celo tridesetim stopinjam! Večjih padavin v tem času kljub poslabšanju v noči s 7. na 8. 9. ni bilo. Nekaj več dežja je prineslo šele poslabšanje 12. septembra zvečer. Potem ko je bilo v popoldanskih urah še +29 °C, je z večerno Kostanjevi nedelji na Magdalenski gori Na Magdalenski gori je turistično društvo poskrbelo za peko kostanja kar dve nedelji zapored - 12. in 19. 10. Obiskovalcev je bilo kar precej, še posebej prvo nedeljo. Hkrati so pripravili tudi otroške delavnice, kjer so otroci barvali in ustvarjali jesenske motive. Jože Miklič nevihto sledila ohladitev na +17 °C. Dan kasneje je prevladovalo oblačno vreme. Skozi ves dan se je postopno ohlajalo, ob vnovičnem deževju v poznih popoldanskih urah pa je živo srebro padlo pod +10 °C. V naslednjih dneh je bilo večinoma oblačno in hladno s srednjo dnevno temperaturo, značilno za mesec oktober. Zjutraj 17. septembra se je živo srebro pri tleh že približalo ledišču (5 cm nad tlemi je termometer pokazal +1,2 °C). V nekoliko višjih, mrazu izpostavljenih okoliških legah je bila verjetno slana. Podobno, a še malenkost hladnejše jutro je bilo zopet 20. septembra (pri tleh se je živo srebro ustavilo na +1 °C). V tretji dekadi se je spremenljivo oblačno in hladno vreme nadaljevalo. Med 23. in 26. septembrom je nekajkrat rahlo deževalo. Srednje dnevne temperature so se gibale okoli +10 °C. Nekoliko topleje je bilo le ob koncu meseca, ko je prevladujoč vzhodni veter zamenjal jugozahodnik. Srednja mesečna temperatura je bila +13,6 °C, kar je glede na povprečje obdobja 19952007 0,8 °C hladneje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990, z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju-Sapu, pa je bil letošnji september hladnejši za 0,7 °C. Jutra s povprečno temperaturo +9,4 °C so bila glede na povprečje obdobje 1995-2007 hladnejša za 0,3 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo + 19,9 °C pa za 0,7 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila +2,6 °C (20. in 29. 9.), najvišja pa +29,6 °C (6. 9.). Topli dnevi so bili v prvi polovici zelo pogosti (to so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo +25 °C ali več), bilo jih je 10. Megla je bila opažena v štirinajstih dneh; prav v mestu je bila devetkrat, ostale dni pa se je pojavljala le v bližnji okolici. Grmenje in bliskanje je bilo zabeleženo v dveh dneh. V desetih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 35 litrov padavin, kar v primerjavi s povprečjem obdobja 1995-2007 pomeni 23 %. Letošnji september je bil tako najbolj suh po letu 1995 (od takrat obstajajo podatki). V tem obdobju je bil najbolj namočen september leta 2001, ko je padlo 307 litrov padavin. Več podrobnosti o vremenu v Grosupljem se nahaja na spletni strani www.grosuplje. slometeo.net. Iztok Sinjur III. konferenca slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije Svetovni slovenski kongres (SSK) vsako leto organizira strokovne konference z našimi rojaki po svetu in domovini. Tokrat je tretjič kot nadaljevanje sklopa tradicionalnih srečanj slovenskih strokovnjakov iz sveta in domovine organiziral Konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in domovine, ki je potekala 2. in 3. oktobra v hotelu City v Ljubljani. Varovanjeinoblikovanjenašegaživljenjskega prostora je ena osnovnih potreb sodobnega človeka. Vsak narod ima svojevrsten odnos do okolja in ga kot takega lahko pomembno zaznamuje. Pri nas smo v zadnjem času priča velikim posegom v prostor, veliko se gradi. Kaj nam svetujejo strokovnjaki -rojaki na tujem? Slovenci imamo namreč v svetovnem merilu lepo število vrhunskih arhitektov in gradbenikov tako v domovini kot v tujini, ki so se že dokazali in prejeli številne nagrade. Na mednarodni konferenci so številne priložnosti osebnih stikov in pogovorov o sodelovanju ter povezovanju na strokovnem, izobraževalnem, raziskovalnem ali izvajalskem področju. SSK želi zbrati in javnosti posredovati širše razmisleke o vseslovenski prihodnosti, tokrat vezane na naš odnos do življenjskega okolja, do oblikovanja prostora, nenazadnje do slovenske zemlje, ki nam je bila dana kot dragocen, enkraten dar naših prednikov. Arhitekti so skupaj s politiki poklicani, da gradijo novo kulturo okolja in nova strateška partnerstva, saj sta lepo oblikovana pokrajina in lepa naselja odraz kulture nekega naroda. Tokratna konferenca se je med drugim dotaknila načrtovanja gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice. Jožef Plečnik je z že obstoječo edinstveno zgradbo dal Slovencem kar močan pečat in izziv za naprej. Zato je po mnenju SSK prav, da se poslanstva nacionalne knjižnice, ki naj bo mesto vseslovenskega kulturnega utripa v koraku s časom, z vso resnostjo zavedamo in ukrenemo vse zato, da se najde najboljša rešitev. Programske iztočnice konference so bile zajete z: - uvodnim predavanjem Janeza Hacina iz Švice; - predstavitvijo del slovenskih arhitektov iz tujine; - predstavitvijo izbranih del arhitektov iz Slovenije; - okroglo mizo »Slovenija in nova gradbena filozofija«; - okroglo mizo »Dileme urbanega razvoja Slovenije«; - arhitekturo med uporabnostjo in umetnostjo. Ob začetku konference je bil izdan tudi zbornik s prispevki sodelujočih v programu. Častni pokrovitelj konference je bil predsednik Republike Slovenije. Matjaž Trontelj oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi v spomin Hova gora - gora smrti V soboto, 18. oktobra 2008, so se pri spomeniku padlim partizanom na Ilovi gori zbrali, da bi počastili spomin na padle v bojih, ki so se zgodili v prvih novembrskih dneh leta 1943 kmalu po razpadu italijanske vojske, ko so Nemci začeli s čiščenjem terena z ofenzivo, v katerem je padlo več kot sto partizanov (po nekaterih sklepanjih celo več kot 150). Jože Miklič Na začetku komemoracije so delegacije Cankarjeve in Ljubljanske brigade položile vence. Poleg Godbe Dobrepolje, Moškega pevskega zbora Grosuplje, Ženskega pevskega zbora Lastovke, so v programu sodelovali učenci Osnovne šole Loujsa Adamiča Grosuplje - podružnične šole Žalna in pevka Nataša Loborec. Program je povezovala z utrinki iz zgodovionskih in literarnih zapisov o bitki na Ilovi gori Simona Zorc Ramovš. Pozdravni nagovor župana Janeza Lesjaka je bil zelo aktualen, saj se je spraševal, kaj manjka narodu, da je premalo državotvoren. To, kar se je zgodilo na Ilovi gori in po mnogih krajih v Sloveniji med drugo svetovno vojno, se ne bi smelo zgoditi. Če pa pogledamo še nekoliko globlje v zgodovino, ugotovimo, da je prav zaradi te drže sicer miroljuben slovenski narod postajal vedno manjši in zgineval - »Mi smo danes samo še ostanek od ostankov« je dejal. Nikoli nismo želeli imeti nekih močnejših vodij. Vendar pa tudi upanje, da se bo to kdaj izboljšalo, umira zadnje. V slavnostnem nagovoru je Janez Stanovnik, predsednik slovenskih borcev, v svojem poetičnem tonu nanizal nekaj zgodovinskih podatkov v zvezi z okoliščinami, ki so pripeljali do te bitke. »Vojnapa sene začenja s Sarajevom, temveč z lažjo,« je prepričan Stanovnik. Žal, je nedavno izdano knjigo o povojnih prikritih grobiščih komentiral tako, češ da piše, da je v Sloveniji čez 581 takih grobišč, v katerih so samo domobranci. Poznavalci tega dogajanja pa vemo, da so v tem številu zajeti tudi civilisti, četniki, ustaši, Nemci in razni drugi, ki so se znašli na napačni strani ob koncu vojne v Sloveniji. Na koncu se je Franc Štibernik, predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Grosuplje, vsem obiskovalcem Ilove gore zahvalil za udeležbo in vse povabil na partizanski golaž. 64 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 ZAHVALA Poslovili smo se od naše drage mame, babice in prababice Marije Javornik, rojene Grum (1923 - 2008) z Lobčka. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsemu osebju Doma starejših občanov Grosuplje in Zdravstvenega doma Grosuplje za pomoč. Lepa zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in Moškemu pevskemu zboru Samorastnik. Še enkrat hvala lepa vsem, ki pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ste se od nje poslovili in jo Toplega avgustovskega jutra je ubral poslednjo pot med zelene njive, travnike in gozdove. Visoko v krošnjah dreves se je ustavil veter in bedel nad lepoto prebujenega se dneva. Prazni so dnevi, prazno je vse, ni več njegovega smehljaja, le trud njegovih rok in lep spomin nanj ostaja. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in svaka Staneta Kadunca (21. 11. 1938 - 21. 8. 2008) iz Sel pri Šmarju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečino. Zahvaljujemo se članom ZŠAM Grosuplje, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šmarje - Sap, Moškemu pevskemu zboru iz Šmarja - Sapa. Iskrena hvala g. župniku dr. Bojanu Korošaku, g. Janezu Turelu in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi vaščanom in Turističnemu društvu Sela za vso podporo, ki ste nam jo dajali in našega očeta pospremili k njegovemu počitku. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožalja, predvsem pa hvala tistim, ki ste ga imeli radi in nanj ne boste pozabili. Žena Julijana ter hčerki Metka in Stanka z družino Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse to si zdaj prestala, zdaj v grobu boš mirno spala. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete Marije Krampelj (1. 4. 1933 - 10. 9. 2008) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izražali sožalje. Hvala g. župniku Antonu Hostniku za pogrebni obred in poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru za petje in pogrebnemu zavodu Perpar ter vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za mašo in cerkev. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo imeli radi in jo boste obdržali v lepem spominu. Vsi njeni Postojmo ob vsakem, ki srečamo ga, odkrijmo njegovo srce, največji zaklad bomo našli v njem, veselje, moči za življenje. ZAHVALA ob boleči izgubi našega ljubljenega in plemenitega moža, očija, dedija in tasta Jožeta Smoleja (21. 4. 1917 - 17. 9. 2008) iz Grosupljega. Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom. Spomladansko sonce daljnega leta 1917 te je prebudilo na svet in hvaležni smo ti, da si svojih enaindevetdeset let in pol delil tudi z nami. Tako kot sonce vzhaja, sonce zahaja, hiti proti svojemu kraju, si v zgodnji jeseni 2008 tudi ti zopet odšel tja, od koder si prišel. Ljubezen, ki si nam jo daroval, bo ostala za vedno. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste z nami delili bolečino v trenutkih slovesa. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, Društvu upokojencev Grosuplje, Balinarskemu klubu Grosuplje, g. Borutu Hrovatinu in g. Dušanu Anžlovarju za besede ob slovesu, pevcem za zapete pesmi, g. kaplanu Boštjanu Prevcu za lepo opravljen cerkveni obred ter g. Adamiču za pogrebne storitve. Hvala g. župniku Janezu Šketu za tolažilne besede. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju iz ZD Grosuplje, še zlasti dr. Fani Grabljevec Miklavčič in dr. Katarini Vukelič za dolgoletno zdravljenje in vso podporo, ki ste nam jo nudili. Tako zelo ga bomo pogrešali. Vsi njegovi oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi v spomin Pride čas, ko bolečina se v blaženost spremeni, a telo je le lupina, ko jo duša zapusti. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi Aleksander Kleindienst (5. 6. 1957 - 3. 9. 2008) iz Grosupljega Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, sodelavcem EPG-ja, g. Adamiču, g. Zvonku Vozlju za cerkveni obred, pevcem za lepo zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Branka in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš oče, dedek in pradedek Jože Zupančič iz Gabrovčca 17 a. Zadnja leta je živel v Grosupljem. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom Gabrovčca, sosedom iz Grosupljega, prijateljem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Zvezi borcev za vrednote NOB za lepe poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata, starega ata in tasta Alojza Škrjanca (1931-2008) iz Udja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in vsem, ki ste se poslovili od njega in nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Hostniku za lep v pogrebni obred ter Moškemu pevskemu zboru Št.Jurij za lepo izbrane in zapete pesmi v cerkvi in ob grobu. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Grosuplje. Lepa hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi In potem vse tiho je bilo. Odšel je njen dih, njen glas. Mnogo prezgodaj si se pridružila očiju v večnosti. Naj vama bo lepo. Skozi hudo in težko bolezen nas je naučila veliko, dala nam je ogromno. Skupaj z njo smo postali zrelejše, polnejše in izkušenejše osebe. Fani Šircelj (1940-2008) ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste bili z njo in ob njej. Najiskrenješa hvala Evi, patronažni sestri za vsestransko podporo, dr. Simoni Borštar z OI, dr. Grabljevčevi, gospem iz doma starejših občanov. Hvala lepa Mariji Gričar, ki je bila ob njej zadnje mesece. Poslednja pot je bila lepa, iskrena. Za to so zaslužni gospod župnik Janez Šket, pevci, ki so zapeli čudovite pesmi in trobentač z ganljivo zaigrano Tišino. Hvala tudi vsem Vam, ki ste jo pospremili, darovali za cvetje, sveče in sv. maše. Predvsem pa: MAMI, HVALA TI ZA VSE! Vsi njeni! Potihnil je tvoj glas in smeh v očeh. Ostalo je tvoje srce. Ostala je praznina - tiha bolečina in kruto spoznanje, da ne vrneš se nazaj v domači kraj. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi sin, bratranec in nečak Toni Oven (1950 - 2008) iz Žalne. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje in nudeno pomoč. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali sveče, cvetje, darove za cerkev in svete maše. Hvala gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala PGD Žalna za organizacijo pogrebne slovesnosti in poslovilno besedo, vsem gasilcem iz sosednjih društev ter Gasilski zvezi Grosuplje, ki so mu izrazili poklon in se še zadnjič poslovili od njega, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik in trobentaču Andreju. Žalujoči mama Marija in vsi njegovi. 66 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Bolečino lahko skriješ, tudi solze zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil naš ljubi Milan Gale. Iskrena hvala vsem, ki ste delili težke trenutke z nami, vsem, ki ste se od njega prišli poslovit od blizu in daleč, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga še poslednjič obdali s prelepim cvetjem ter mu podarili številne sveče. Prisrčna hvala našim dragim sorodnikom, sosedom in prijateljem, cenjenim sodelavcem podjetja Kovinastroj Gastronom in VVZ Kekec. Hvala medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Grosuplje za zdravljenje in pozornost. Hvala gospodu župniku Janezu Šketu za poduhovljene besede in lepo opravljen obred. Velika hvala društvu ZŠAM Grosuplje, ki so ga z vsemi častmi pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala prijatelju in vaščanu g. Lovru Logarju za ganljive besede slovesa. Hvala MoPZ Corona za prelepo petje, ki je našega dragega očita pospremilo na pot večnosti. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala Vam, ker ste ga spoštovali in imeli radi. Vsi njegovi Stara »novica«: Škocjan pri Turjaku Dvaindvajsetega junija so šolski otroci igrali dobro naučeno igro »Povodni mož«, opremljeno z deklamacijami in petjem. Otroci so igrali proti pričakovanju dobro. Čestitamo prizadevnemu šolskemu vodstvu na velikem uspehu. Vrste mladih junakov se množe. Domalega je vsa šolska mladina vpisana med mlade junake. Sami otroci so zbrali denar za knjigo, v katero se bodo vpisovala imena mladih junakov. Šolsko ZAHVALA Ob izgubi naše stare mame Jožefe Javornik (6. 1. 1927 - 5. 10. 2008) z Velikega Mlačevega se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala Valči, ge. Zupančič, Zvezi borcev NOV, g. Bučarju ter Tončki in Francu Hotko za pomoč pri pogrebu. Zahvaljujemo se g. župniku Andreju Šinku za lep obred, pevskemu zboru Lastovke in opernemu pevcu Marku Finku za res lepo zapete pesmi. Jože, Franci in Tina Zaspala si nam, draga mama, Zaprla trudne si oči. Naj Bog odpre ti rajska vrata, Srčno želimo tebi mi. Skrb, delo in trpljenje Tvoje je bilo življenje. Vse to si zdaj prestala, Zdaj v grobu boš mirno spala. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, tašče in sestre Rozalije Kozlevčar (8. 10. 1926 - 11. 10. 2008) iz Podloma - vas Cerovo. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in se od nje poslovili in pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ter darove za Cerkev in svete maše. Hvala g. župniku Antonu Hostniku za lepo opravljen pogreb, pevcem iz Ribnice za izbrano petje, Zvezi borcev za izkazano čast, Tonetu Adamiču za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala tudi trobentaču g. Grebencu za lepo zaigrano Tišino in vaščanom Cerovega za izkazano poslednjo čast. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju, dr. Darku Taseskemu za nego in pomoč v času njene bolezni. Zahvala velja tudi patronažni službi, še posebej mag. Janji Žitnik za neomajno pomoč in tolažbo od začetka bolezni do zadnjih ur njenega življenja. Žalujoči vsi njeni poslopje pa je v slabem stanju. Strop učilnice je s tramom podprt. Vseh nas je tega sram. Za popravilo je nabranega denarja 113.000 din. Za gotovo smo bili uverjeni, da se letos po počitnicah šola popravi, ne vemo, kjer je vzrok, da vse miruje! - DOMOLJUB, 16. JULIJ 1930 oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi šport, mladi upi Rudi Podržaj otrokom v Tednu otroka 8. tradicionalni pohod Trubarjeve konjenice Rašica - Vipavski Križ - Rašica V letošnjem, Trubarjevem letu, je Konjeniški klub Grosuplje od 3. do 6. julija organiziral že 8. tradicionalni pohod Trubarjeve konjenice. Letošnja pot nas je vodila od Trubarjevega rojstnega kraja Rašice do Vipavskega Križa, kjer je Primož Trubar leta 1563 s pridigo navdušil zbrane meščane. Štiridnevnega pohoda se je udeležilo 8 jahačev s konji ter dva člana v spremljevalnem vozilu. Pohod smo pričeli 3. julija na Trubarjevi domačiji na Rašici. Pot nas je v dopoldanskem času vodila preko Blok do Cerknice, popoldne pa smo ježo nadaljevali do Kaliča, kamor smo prispeli pozno zvečer. Prvo noč smo nočili v Domu na Kaliču, kjer so za naše konje in za nas izvrstno poskrbeli. Naslednji dan, 4. julija, nas je pot vodila ob pobočju Nanosa do Ajdovščine, kjer smo bili deležni izredno prijaznega sprejema domačinov, za kar se jim na temu mestu posebej zahvaljujemo. Tretji dan smo pričeli z ježo proti Vipavskemu Križu ter se po krajši slovesnosti odpravili nazaj proti Planini, kjer smo tudi nočili. Zadnji dan smo se po krajšem postanku na Voljčjem jezeru na Blokah ponovno vrnili na Trubarjevo domačijo. Skozi vse štiri dni nas je spremljalo lepo sončno vreme, dobre volje pri vseh udeležencih ni manjkalo. Pohod smo zaključili brez poškodb tako konjev kot tudi jahačev. Udeleženci pohoda se na temu mestu zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji in izvedbi pohoda. Alojz Potočnik, predsednik KK Grosuplje V vrtec Kosobrin smo ob tednu otroka povabili ustvarjalca pravljice Nikolin potepin, Rudija Podržaja. S pripovedovanjem zgodbe, ki jo je napisal v verzih in ilustriral, je otroke očaral in jih ponesel v pravljico. Kasneje so mu sproščeno zlezli v naročje in zastavljali vprašanja o nastajanju knjige. Podaril nam je izvod knjige in delček sebe, za to se mu prijazno zahvaljujemo. Otroci in vzgojiteljice vrtca Kosobrin iz Št. Jurija 68 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Začetek košarkarske sezone Grosupeljski košarkarji in košarkarice so septembra začeli z novo sezono 2008/ 2009. V državnem prvenstvu tekmuje osem ekip, pet moških in tri ženske. Barve Košarkarskega kluba Grosuplje branijo člani, mladinci, kadeti, starejši pionirji in mlajši pionirji, barve Ženskega košarkarskega kluba Grosuplje pa kadetinje, starejše pionirke in mlajše pionirke. Vse tri ekipe deklet tekmujejo v 1. SKL. V moškem delu pa v 1. SKL nastopajo kadeti ter starejši in mlajši pionirji, člani in mladinci pa se kalijo v 2. SKL. Starejše pionirke ponovno na pragu Final Four Pionirji in pionirke so s sezono 2008 začeli že spomladi, v jesenskem delu pa se odvijajo končne odločitve. Najbolje kaže starejšim pionirkam (U14), ki imajo tudi letos odprta vrata na zaključni turnir najboljših štirih ekip t.i. Final Four. Naj spomnimo, ekipa starejših pionirk je v pretekli sezoni osvojila naslov državnih prvakinj. Dobro tekmujejo tudi mlajše pionirke (U12), ki v ligi nabiralo prve tekmovalne izkušnje. Ekipa je lani v državnem prvenstvu osvojila drugo mesto. Mlajši pionirji (U12) so do sedaj še neporaženi in so prav tako na pragu velikega uspeha. Starejši pionirji (U14) pa na lestvici svoje skupine zasedajo zlato sredino. Naslednje leto bosta v ligi tekmovali dve ekipi starejših pionirjev. V ligaškem prvenstvu letos prvič nastopajo kadetinje, ki so začele odlično in pričakujemo, da se bodo do konca borile po najboljših močeh. Nekoliko slabše gre njihovim moškim vrstnikom, ki na samem začetku sezone niso imeli najbolj srečne roke. Mladincem se v kvalifikacijah ni uspelo uvrstiti v prvo ligo, zato v tej sezoni nastopajo v 2.SKL. Na tekme pa se kljub vsemu podajajo zagnano in nepopustljivo, ob tem pa tudi dobri rezultati ne izostajajo. Cilj mladinske ekipe je vsekakor vrnitev v 1. SKL. Za strokovno delo z mladimi skrbijo štirje trenerji. Teo Hojč trenira kadetinje in starejše pionirje, Mitja Kocmur vodi mladince in kadete, Luka Hrovatin starejše in mlajše pionirke, Peter Hojč pa mlajše pionirje. Člani s spremenjeno ekipo Člani so v novo sezono krenili z nekoliko spremenjeno in pomlajeno igralsko in tudi trenersko ekipo. Trener ekipe ostaja Igor Thaler, pridružil pa se mu je pomočnik Teo Hojč. Sprememba je tudi med igralci. Ekipi se je ponovno pridružil Marko Špacapan, AljaGabrijel ki je za naš klub igral že v letih 2006/2007, nov je tudi Borut Štrukelj, lani z ekipo Kamnik najboljši strelec 2. SKL. Moštvo je na poziciji center okrepil Marijan Vanjak, bivši igralec Heliosa iz Domžal, ekipi pa so priključeni tudi lanski kadeti letnik 1991; Borut Gabrič, Andraž Glavač, Žiga Kajfež, Dani Radosavljevič. Iz mladinske v člansko ekipo je napredoval še Rok Koderman. V novi sestavi so člani tekmovali tudi v Pokalu SPAR, kjer so izpadli po porazu v četrtem krogu proti prvoligašu TCG Mercator. V rednem delu državnega prvenstva pa tekmujejo v 2. SKL - Vzhod. Ekipa lahko ob dobrih predstavah računa na sam vrh lestvice, najmočnejša nasprotnika pa bosta verjetno Celjski KK, ki je lansko sezono tekmoval v 1.B ligi in Maribor. Priprave v Kranjski Gori Sicer pa so se igralci in igralke mlajših selekcij, tako kot že nekaj let zapovrstjo, na priprave pred sezono podali v prijetno okolje Kranjske Gore. Tam so nabirali predvsem kondicijo in moč, veliko priložnosti pa je bilo tudi plavanje, druženje in igro. Tudi to sezono se bodo košarkarji in košarkarice udeležili nekaterih prijateljskih turnirjev. Med 26. in 29. decembrom bo tako šest ekip (vse mlajše ekipe razen mladincev) sodelovalo na tradicionalnem mednarodnem božičnem turnirju v Poreču. Dve ekipi pionirjev in ena ekipa pionirk pa bo tekmovala tudi v mednarodni BCAA ligi, ki se začenja konec oktobra. Več informacij o tekmah, razporedih in rezultatih lahko preberete na spletni stani www.kklub-grosuplie.si. Najdete pa nas tudi na Facebooku. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi šport, mladi upi Hofkirchen Izjemen uspeh mladih ribičev Ribiške družine Grosuplje Nedelja, 29. september 2008. Odločilna tekma mladih ribičev v ligi Zveze ribiških družin Ljubljana. Tekmovanje je bilo na ribniku »Črnelo«, s katerim uspešno gospodari RD Domžale. Po štirih tekmah je naša pionirska ekipa imela samo piko prednosti pred mladimi ribiči Straže Save iz Ljubljane. Vedeli smo, da bo tekma zelo težka in do konca neodločena. Miha, Enej in Mark so se borili tudi za posamezne uvrstitve, ki bi jih peljale na državno prvenstvo prihodnje leto. Ob 7.30 je potekalo žrebanje, od 8.15 - 9.15 priprave in potem težko pričakovani start. Tekmovanje je trajalo tri ure. V ozračju se je čutila velika napetost. Ribe so prijemale, enim tekmovalcem bolje enim slabše. Mentorji smo pomagali z nasveti in to je bilo vse, kar smo v danem času lahko storili za naše mlade ribiče. Prišel je konec tekme! Ribe so stehtali po sektorjih. Prejeli smo dve prvi mesti in eno tretje, kar je bilo dovolj za skupno ekipno prvo mesto. Pionirska ekipa RD Grosuplje je znova postala zmagovalka. Tudi mladinska ekipa RD Grosuplje je dosegla odlično tretje mesto (Monika Horvatič, Luka Jezovšek, Jure Ferkulj, vodja ekipe Simon Čož). Potrebno je omeniti, da sta imeli obe ekipi težko delo, ker so v vseh ostalih ekipah tekmovali zelo dobri in izurjeni ribiči (nekateri od njih so dosegli odlične rezultate na državnem prvenstvu). Veselja ni bilo konec! Otroci so ponosno mahali z našo grosupeljsko zastavo in se vsi skupaj z nami veselili. Mentorji in vsi ribiči RD Grosuplje smo zelo ponosni, da smo kljub kratkemu času in finančnim težavam dosegli tako izjemen uspeh. Ponosni smo na svoje tekmovalce, pa tudi na vse naše mlade in starejše člane, ki so prispevali k uspehu. Zdaj bomo potrebovali še večjo finančno podporo za tekmovanje na državnem prvenstvu. Veseli bomo vsake podpore! Rezultati tekmovanja ZRD Ljubljana: Najboljše ekipe: 1. mesto RD Grosuplje - pionirji - vodja ekipe Peter Hotko, Miha Jezovšek, Mark Kulic, Enej Javornik; 2. mesto RD Straža Sava Ljubljana 3. mesto RD Barje Ljubljana Najboljše uvrstitve posamezno: 3. mesto: Enej Javornik, 4. mesto: Miha Jezovšek in 5. mesto: Mark Kulic. Prvih pet uvrščenih na tekmovanju gre na državno prvenstvo prihodnje leto. Še dve obvestili RD Grosuplje: - V naslednji ribiški sezoni 2008/2009 v mladinski sekciji začnemo s izvajanjem programa »EKO-RIBIČ«, v katerem je največji poudarek na ohranjanju ter spoznavanju naših voda! - V mesecu novembru bomo na ribniku Boštanj začeli z vpisom novih članov (leta niso ovira). Bogdan Kulic-Ležimirac, RD Grosuplje Na 18. svetovnem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni, ki je od 13. 9. - 21. 9. 2008 potekalo v Hofkirchnu v Avstriji, je odlično 12. mesto med 98. udeleženci osvojil slovenski pilot Radko Petrovič. Zmagovalec Francois Messines, Francija, je z dobro opravljeno zadnjo nalogo ubranil prednost pred zasledovalci. Slavko Avi Šorn je osvojil 32., Vito Rome pa 83. mesto. Slovenska reprezentanca z leve 1. Vito Rome, 2. Radko Petrovič, 3. Slavko Šorn Fioki se strinja, da gre v šolo jaz pa bom namesto njega pazil hišo. 70 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Uspehi atletskega kluba Špela Prvenstvo Slovenije za pionirje v Kopru 13. in 14.9.2008: NIKA PETAUER osvojila naslov državne prvakinje in postavila nov državni rekord, MARUŠA MIŠMAŠ v državni reprezentanci Slovenije. Špela Dizdarevič Prvenstvo Slovenije je potekalo v nemogočih vremenskih razmerah (prvi dan dež, drugi dan močna burja). Marsikateri mladi tekmovalci so se odločili, da ne bodo tekmovali. Prvenstvo Slovenije je zaznamovala naša Nika Petauer (Škofljica) z osvojitvijo naslova prvakinje Slovenije v metu VORTEX-A in postavitvijo državnega rekorda. Veselje v klubu je bilo popolno, ko je na tretjo stopničko v metu VORTEX-a stopila tudi Katja Zof (Škofljica). Zelo lep dosežek za mladi tekmovalki, ki imata pred seboj še mnogo prvenstev in tekmovanj. V klubu pa smo zelo ponosni tudi na uspeh Jaka Grunfelda, ki je leto dni mlajši od sotekmovalcev, in je dokazal, da imamo v klubu tudi hitre tekače, kajti v teku na 60 m je osvojil 4. mesto, dodal pa je še naslov državnega prvaka v suvanju krogle. 1. mesto Nika Petauer- državna rekorderka in na 3. mestu Katja Zof. V Kopru na prvenstvenem tekmovanju za pionirje U16, U14 in U12 so naši mladi upi osvojili 4 medalje in kar 7 četrtih mest, vendar so večinoma vsi tekmovali z leto starejšimi tekmovalci, tako da naš čas prihaja v tekmovalni sezoni 2009. Talent pa je v teku na 300 m z ovirami pokazala Maruša Mišmaš (Grosuplje) z osvojitvijo naslova podprvakinje Slovenije in si s tem pritekla nastop v državni reprezentanci Slovenije, ki je nastopila v Pulju na PIONIRSKEM TROBOJU CRO-HUN-SLO in osvojila odlično 4. mesto z novim osebnim rekordom. Dobro delo trenerjev z mladimi in zopet odlična generacija tekmovalk in tekmovalcev letnika 1994 - 1996 daje upanje in voljo, da bomo še naprej gojili vrhunske atletinje in atlete. Usmeritev, da moramo imeti široko bazo atletov, se je pokazala za pravilno, saj iz leta v leto na prvenstvih pobiramo več medalj. Tako široke palete mladih tekmovalce ne bi bilo mogoče pridobiti brez požrtvovalnega dela vodstva društva, saj se je več let borilo za preplastitev atletske steze in s svojo vztrajnostjo to tudi doseglo in le tako bomo lahko posegali še po višjih rezultatih. Ne smemo pozabiti tudi trenerjev in vaditeljev (bilo bi preveč nepravično, da bi izpostavili kateregakoli) ter staršev, ki po svojih močeh pomagajo pri športno atletski vzgoji otrok. Odlična usklajenost vseh naštetih bo pripomogla k nadaljevanju zadanega cilja, oziroma dokončanju nedokončane pravljice. Rezultati naših tekmovalcev: U16 dekleta: Maruša Mišmaš - 4. mesto - tek 1000 m in 2. mesto - 300 m ovire Tamara Dizdarevič - 4. mesto - krogla in disk in 6. mesto - kopje U16 fantje: Matevž Fakin - 11. mesto - tek 1000 m U14 dekleta: Nika Petauer - 1. mesto - VORTEX - nov državni rekord (54,36 m ) Katja Zof - 3. mesto - VORTEX Manca Groznik - 7. mesto - skok v daljino U14 fantje: Kristian Grunfeld - 4. mesto - tek 1000 m Denis Furlani - 18. mesto - tek 200 m U12 fantje: Jaka Grunfeld - 1. mesto - suvanje krogle in 4. mesto - tek 60 m Gašper Dizdarevič - 5. mesto - suvanje krogle Gal Savšek - 4. mesto - met žogice in tek na 600 m Marko Čmrlec - 15. mesto - skok v daljino Matevž Miškec - 21. mesto - skok v daljino U12 dekleta: Klara Groznik - 7. mesto - skok v daljino. Jaka Grunfeld državni prvak v suvanju krogle in 4. mesto na 60 m s klubskim prijateljem Gašperjem Dizdarevičem. Na tretji progi v vodstvu Maruša Mišmaš. Maruša Mišmaš 2. mesto na 300 m ovire. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi šport Pr' Mrtinet' so kolesarji pojedli okoli 600 klobas Plezanje v telovadnici V športni dvorani Brinje smo takoj s šolskim letom pričeli tudi z rekreacijskim plezanjem za najmlajše. Na uro in pol plezanja ob četrtkih pozno popoldan veliko otrok komaj čaka. z užitkom je gledati te male ali mlade rekreativce, kako se spet in spet poganjajo proti vrhu stene. Takoj ko jim nadenemo pasove, že je vrsta za privez na 3 ali 4 vrvi, odvisno od nas, varovalcev. Desetmetrska stena, z veliko dobrih, pa tudi malih oprimkov za marsikoga sploh ni več težka. Prav Marjan Trobec Rekreativno plezanje za otroke je tudi na bolderici pri stari brinjski šoli. Več informacij o terminih je na voljo na naši internetni strani: www.pdrustvogrosuplje-psascendo.si. Čeprav naslov morda zveni nekoliko nenavadno, smo do tega izračuna prišli na dokaj enostaven način. Vsak kolesar, ki se je pripeljal v Luče petnajstkrat, si je s tem pridobil pravico do ene klobase. Za povrh se na zaključnem srečanju, ki je bilo letos v nedeljo, 28. septembra, zbralo okoli 150 kolesarjev, ki so se ob druženju podkrepili še z okusnim golažem, vsak, ki pa se je pripeljal s kolesom petdesetkrat, je prejel majico z njihovim logotipom. Akcija »K Martinet na klobaso« je gostišče letos začelo 29. marca 2008, en dan po občinski salamiadi, ko so bili kolesarji povabljeni ob prenovljeno kapelico na blagoslov in nato na prigrizek in poizkus salam. Takrat je bilo vreme še precej zimsko in v mnogih sencah je ležalo še kar precej snega. Potem se je ogrelo, včasih celo preveč. Na srečo pa vendarle na našem koncu nismo doživeli, razen dokaj pogostega deževja, kakšnih ekstremnih neurij. Zato je tudi 570 evidentiranih kolesarjev gostišče Pr' Martinet' pridno obiskovalo lokal, točajke pa so registrirale kar 9714 prihodov kolesarjev. 56 kolesarjev je v Luče prišlo več kot petdesetkrat. Največkrat (kar 128 krat!) pa se je v Luče pripeljal Ivan Kravogel. Ga. Tatjana, vodja gostišča, pa obljublja, da bodo prihodnje leto organizirali zadnji petek v marcu salamiado, naslednji dan pa blagoslov koles in kolesarjev, pa tudi kriterijev kolesarjem ne bodo dvigovali. Zato že zdaj vsi spet - vljudno vabljeni »K Martinet' na klobaso« tudi v letu 2009. Jože Miklič 72 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Helena Miklič in HS Ebla slavila na endurancu v italijanskem San Daniellu V italijanski Villanovi di San Daniele pri Vidmu (Udinah) je bilo sredi septembra tretje tekmovanje za pokal treh narodov Alpe Adria v endurancu. Kot edina predstavnica Slovenije se je tekme na 90 kilometrov udeležila Helena Miklič s polnokrvnim arabskim kastratom HS Eblajem. Prizorišče v Villanovi je bilo zaradi sobotnega in nedeljskega dežja skorajda poplavljeno, boksi za konje so bili postavljeni nižje kot cesta, zato je več kot polovica konj že v soboto zvečer stala v vodi. Organizator je kljub močnemu nalivu speljal štart ob 7.30. uri, ko se je v prvi krog (30 km) od skupno treh odpravilo 14 tekmovalcev. Dež je naredil svoje, tako da je bil del proge poplavljen, podlage se sploh ni videlo, ponekod pa je bila pot celo odplavljena ali pa zelo ozka. Del proge, ki je bil speljan po njivskih poteh, pa je bil še posebno nevaren in spolzek. Po prvem krogu so tekmovalci v cilj prihajali na nekaj sekund, med prvim in osmim tekmovalcem je bilo le devet sekund razlike, tako da je o prvi razvrstitvi in naslednjem štartu odločal veterinarski pregled. V drugi krog se je podalo 12 tekmovalcev, dež in močan veter pa še vedno nista popuščala. V drugi cilj so se le na deset sekund razlike vrnili štirje tekmovalci, po prvem in drugem krogu vodilna mlada italijanka Giovanna Da Ros in druga Helena Miklič. Po uspešnem veterinarskem pregledu se je v tretji krog kot prva podala Giovanna z Alibabo, dobro minuto za njo pa Helena in njen Ebla. Tekmovalki sta imeli že na štartu tri minute prednosti pred prvim zasledovalcem, tempo je po šestdesetih kilometrih tudi že upadel, na četrti asistenci, pet kilometrov pred ciljem, pa sta tekmovalki imeli že 20 minut prednosti pred na koncu tretje uvrščeno Italijanko Rossano Da Via s kobilico Emy Dei Mori. Zadnje kilometre se je na progi nabralo kar nekaj tekmovalcev iz ostalih, nižjih kategorij, kar je še znižalo tempo, zasledovalci pa so tako zmanjšali zaostanek. V cilj je po končnem finišu s 14 sekundami prednosti prva prijahala naša tekmovalka Helena Miklič z Eblajem. Končni veterinarski pregled je izločil še dva konja, tako da je bilo na koncu uvrščenih 8, zmagovalka pa je slavila s skupnim časom 5:39:00 in zadnjim utripom konja 47. Nagrado za best condition sta prejela mlada Giovanna in njen Alibaba, saj Eblaja ni bilo več na prizorišču (podelitev je bila skoraj 5 ur po zaključku tekme) in tako ni imel možnosti za nagrado. Naj še omenimo, da na tekmi ni bilo favoritke Julie Lampel s konjem Takko, tihi favorit Gabriele Zanin s konjem Sprizz pa je odstopil po drugem krogu. So pa organizatorji na koncu kljub res slabemu vremenu, dežju, vetru in mrazu, pozno popoldan pripravili podelitev nagrad (pokali, denarne in praktične nagrade). Lepo je bilo poskrbljeno tudi za asistenco, saj so pripravili tako imenovani road book, asistenčna vozila pa so tako ali tako vozila skupaj. Naslednje in hkrati zadnje tekmovanje za pokal Alpe Adria bo konec oktobra v Sloveniji, kjer organizatorji pričakujejo hud boj za najboljša mesta v skupni razvrstitvi. Zahvala Helene Miklič Ker pa sodelovanje na tekmovanjih v tujini prinese kar velike stroške, pa gre velika zahvala Radiu Zeleni val, Bink Sport Horses Transportu - družini Hočevar, sploh Igorju, ki je prenašal moje klice, podjetju strojno vezenje Vezaj, ki nam je naredilo lepe majice, da smo dostojno zastopali Slovenijo, Andreji iz trgovine s konjeniško opremo Equus, Mihu z Ranča Zupančič, da ne pozabim na Dolenjčka Marjana Primca ter Miho in Petro, asistenco, ki ji ni para. Iskrena hvala vsem, ta zmaga je za vas. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi šport Franci Pevc pleše že od svojega 7. leta starosti »Ples je nekaj, kar imam rad,« pravi Grosupeljčan Franci Pevc, ki se s plesom ukvarja že od svojega 7. leta starosti, n. oktobra letos pa sta s soplesalko Klavdijo Babnik zabeležila izjemen rezultat na Švedskem v mestu Varberg. V kategoriji člani B razreda sta posegla po tretjem mestu. Franci in Klavdija sta trenutno tudi na četrtem mestu evropske rang lestvice. Jože Miklič Franci Pevec se je rodil pred 23. leti in je zelo zgodaj vzljubil ples. Je visok, močan fant, s potezami na obrazu, ki jih zlahka prisodimo njegovim sorodnikom, še posebej njegovi, zdaj že nekaj let pokojni mami Jožici. Pogovor z njim gladko steče. Odgovarja dokaj hitro, kratko in premišljeno. Ko ga povprašam, kdo ga je prvi navdušil za ples, pravi, da prijatelj Anže. Začeli so z začetnimi plesnimi koraki na skladbe, kot so Krokodilčki, Levji kralj, Zanzibar in podobno po programu plesne šole, ki deluje danes pod imenom Plesno mesto. Vodila jo je Barbara Suhi Morvai. Barbara pa je bila tudi trenerka rock'n'roll-a in tako se je, ko je prišel čas odločitve, se je odločil za rock'n'roll! Akrobatski rock'n'roll je športni tekmovalni ples, z njim pa se nekateri ukvarjajo tudi rekreativno. Razdeljen je v tri starostne tekmovalne razrede. Mlajšim mladincem izvajanje akrobacij še ni dovoljeno. V tej starosti se spoznajo z rock'n'rollom, osnovnim korakom in plesnimi tehnikami. Le-te v kategoriji starejših mladincev nadgrajujejo z lažjimi akrobacijami. V članskem razredu pa zahtevnost akrobacij stopnjujejo in člani B (to kategorijo lahko nekako imenujemo tudi Clasik Ročk and Roll) in A so že pravi mojstri akrobatike. Sprva je plesal z Grosupeljčanko Mojco Šeme in z njo nanizal kar precej vidnih uspehov, med drugim sta bila v svoji kategoriji tudi državna prvaka. Skupaj pa so poleg Anžeta in Tine v tistem času plesali še Blaž Hren in Maša Križman. Zdaj sta, žal, že oba para zaključila s plesom, na sceno pa prihaja novi mladi par, Matic Adamič iz Grosupljega in Ula Ana Leban z Brezovice, ki smo ju v Grosupeljskih odmevih že predstavili. Ko je Mojca prenehala plesati, si je že po štirih mesecih poiskal novo soplesalko, s katero sta nekatere korake morala začeti od začetka, a sta dokaj hitro napredovala tudi po zaslugi močne volje in ljubezni obeh do plesa. S soplesalko se večinoma vozita zvečer od doma na vaje v Šiško v Ljubljani -Franci iz Grosupljega, Klavdija Babnik pa iz (geometričnega središča Slovenije) Vač pri Litiji. S tem so povezani tudi stroški, a pravi, da mu doma pomagajo, nekaj pa zasluži prek »študentskega« dela. Ker pa ni veliko sponzorjev, si morajo v glavnem plačevati tudi svoje drese, pa tudi organizacijo tekem morajo večkrat sami pokrivati. Treningi so štirikrat do petkrat na teden po dve uri, tekme pa so po ena slovenska in ena mednarodna na mesec. Treningi potekajo bolj v večernih urah, tako ne motijo ostalih obveznosti. Trenira ju že skoraj od začetka Robert Kneževič. Nedavno, 11. oktobra, sta Franci in Klavdija zasedla tretje mesto, kar je enak rezultat, kot sta ga leta 2005 dosegla Tina Kuhelj in Anže Jakopin iz Grosupljega. Prva sta bila Dmitry Ionov in Ekaterina Tikohonova iz Rusije, druga pa Rasto Banas in Lucia Galkova iz Slovaške. V zadnjih letih pa sta se Franci in Klavdija uvrstila že večkrat v finale in kar štirikrat zasedla nehvaležna četrta mesta. Franci pravi, da mu je akrobatski rock'n'roll najboljši zato, ker združuje ples in šport, pri katerem se naučiš še nekaj plesov in vedno si dobro fizično pripravljen. Na nastopih so ljudje vedno navdušeni, kaj vse znajo in občutek je dober. Ples od posameznika zahteva popolno predanost temu športu, hkrati pa omogoča, da se naučiš za življenje pomembnih medsebojnih odnosov s plesnim partnerjem ter trenerjem in pridobiš delovne navade, ki te spremljajo vse življenje. Ko ga vprašam, kako bo v naprej, pravi, da se bo, če bo vse normalno, s plesom ukvarjal še najmanj sedem let. Potem bo šel trenirat mlade plesalce. V tem času naj bi zaključil tudi s študijem za komunalnega inženirja na gradbeni fakulteti in se zaposlil po možnosti nekje v Grosupljem, morda v komunalni dejavnosti. Njegova soplesalka pa študira na fakulteti za šport in bo nedvomno v športu tudi ostala. mt ¿L T I 74 smeh je 1/2 zdravja Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Pise,, ureja/ brska/ stika/ baldes Sevev, ker ga mika. Kako je Mica nadležne fantine odgnala Gričarjeva Mica je živela v samotnem zaselku, obkroženim z gozdovi, vaškega jedra. Po očetu je bajto in nekaj zemlje okoli daleč od podedovala nje. Zemlje je bilo premalo za preživljanje, zato je Mica opravljala še en poklic, jako nenavaden za ženske; hodila je po sejmih in po vaseh in »rezala« prašičke, bikce in drugo živalsko mladino moškega spola. Učeno bi rekli, da jih je kastrirala. Pri tem je odrezane plodilne organe skrbno spravljala v lonec in si iz njih doma delala imenitno pečenko in druga jedila. Najrajši je imela bikove »prašnike«, ki so nekaj zalegli. Nekoč se je bila nekoliko zakasnila, zato je prenočila pri nekem vdovcu na osamljeni domačiji in pri tem pridelala hčer Marjetko. Dekle je hitro raslo in se razvilo v prikupno mladenko, kar ni ostalo prikrito okoliškim fantinom. Ti so kar naprej voglarili okoli hiše, da ni bilo nobenega miru več. Končno je Mici prekipelo. Jezna je pograbila kastrirni nož, skočila pred nišo in zagrozila: »Mulci, če ne bo miru, bo tale zapel. Pri tem je z nedvoumno kretnjo pokazala, kje se jih bo lotila. Fantje, ki so vedeli, da se z Mico ne gre šaliti, so jo jadrno popihali. Seveda, kdo bi kar takole na lepem izgubil svojo moškost, vas vprašam. Po tistem je bilo pri Gričarju okoli hiše mir. Marjetka pa je srečala primernega ženina na sejmu, ko je materi pomagala pri delu. LS Podobnica Na strešnem slemenu se nam je na podobi predstavila ptica. Mnoga znamenja kažejo, da smo Slovenci pticam nekoč dejali tice. Dandanes prvo obliko uporabljamo za označevanje pernatih živali in je slovnično priznan izraz, starejša oblika pa je v rabi za posebne namene. Med drugim se kaže tudi v pregovorih in drugih besednih mojstrovinah starejšega porekla: Poglejmo si jih nekaj. »Tudi tič rad tja leti, kjer se zvali; Tale je pa čuden tič; Brez tiča ni fantiča; Iste sorte tiči skupaj letijo; Prišle so drobne tice, so nesle dušo v vice; Sračja tica je tatica; Ptice valijo, krave pa dojijo. Rajska tica srečo prinaša. Nočne tice smrt oznanjajo. Za Božič se tičce peko. Krušna tica - otroška veselica; ...« V starejši železni dobi (verjetno tudi že prej) so imele tice velik pomen v duhovnem življenju prednamcev. Iz tega časa izhajajo povsod po Slovenskem razširjene tičnice. Nekaj jih je tudi v naši občini. 0 njih bo vsekakor treba spregovoriti ob kaki drugi priložnosti. Kdor ima s tem veselje, naj si ogleda novo podobo in razmišlja, ^^ kaj so naši ; stari o tem besedovali. LS Heci in vici 1. Janez hiti po cesti in sreča prijatelja Braneta. Brane: Kam pa tako hitro? Janez: Pripravljam se na ribolov na ščuke. Pravkar sem pri mesarju kupil kilo govedine. Brane. Daj no mir. Ščuke vendar ne prijemljejo na govedino. Janez: Jaj, jaj, jaj, se vidi, da nimaš pojma o lovu na ščuke. Iz govedine bom skuhal juho, vanjo bodo padle muhe, z muhami bom lovil majhne ribice, te pa bodo vaba za ščuke. Brane: Aaaaaa! 2. Družina je pri kosilu. Na enkrat sinko zavpije: »Oče, oče, oče!« »Tiho, med jedjo se ne govori!« ga strogo ustavi družinski poglavar. »No, sedaj pa povej,« oče da dovoljenje za pogovor, potem ko se je dovolj podprl in si s prtičkom obrisal mastna usta in brado. »Sedaj je že prepozno,« odvrne sinko. »Hotel sem te opozoriti, da med solato neseš v usta deževnika. 3. Ferdinandu so sporočili, da je dobil sina. Navdušen je odhitel v porodnišnico na obisk k ženi in prvorojencu. »Ti, kaj ne bi bilo lepo, če bi mu dala ime po starem očetu,« predlaga žena. »To pa ne. Kdaj si pa slišala, da bi bilo kakemu otroku ime Dedek,« se upre Ferdo. Kdo pravi, da ne vem! 1. Kako pravimo skopljenim petelinom? a) kokodajci b) kopuni c) koštruni 2. Kako so nekoč prosena zrna ločili od slame? a) z metjem b) z mlatenjem c) z otepanjem 3. Kje so Kremence: a) med Rožnikom in Predolami b) med Rogatcem in Bičjem c) med Šmarjem in Sapom 4. Vinska trta se oprijemlje opore: a) z živicami b) s stebelnimi koreninami c) z viticami 5. Kateri starodavni grb ima na golem polju vrisane tri kroge? a) škocjanski b) stiški c) celjski d) višnjegorski 6. Označi ptice, ki so povezane z oljčno vejico miru: a) kokoši b) kragulji c) golobi d) vrane 7. Katera mineraloška tvarina pretežno gradi kapnike? a) kalcit b) dolomit c) siderit 8. Koliko zob ima lahko maksimalno v ustih odrasel občan naše občine? .............. 9. Katera deklicaje pravljično povezana s predmetom na podobi? a) Sneguljčica b) Trnuljčica c) Pepelka Odgovori na prejšnja vprašanja: 1.c, 2.d, 3. 82 m, 4. a, 5. b, 6. a, 7. c, 8. c, 9. b, 10. c 4. »Katerega spola so mačke?« hoče pri slovenščini vedeti učiteljica? »Moškega«! v en glas zavpijejo otroci. »Kako ste sploh prišli do te neumnosti,« vzkipi učiteljica. »Kako neki, saj vendar nosijo brke,« so prepričljivi nadebudneži. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi smeh je 1/2 zdravja m Lahka križanka Kdor jo bo rešil, bo lahko prebral, kaj se jeseni dogaja v posodah s sladkim grozdnim in sadnim sokom. Odgovor se vam bo izpisal v poudarjenem (osenčenem) navpičnem stolpcu. V pomoč pri iskanju odgovora je tudi pesniški dodatek. Vodoravno: 1. okamnina, 2. sladkorna rastlina, 3. kreg, 4. ovitek, 5. nedelaven človek, 6. južni sadež, 7. kopno sredi vode, 8. govoreča ptica, 9. kis, 10. zajedljiv, 11. del voza, 12. najmočnejši prst. Pesniški dodatek (V pomoč pri iskanju rešitve) Sladek sok iz vsega grunta, kar na lepem se nam punta. Se vzdiguje in mehuri - previdno, ko odpiraš duri! Tam nastaja ceodva, zato oprezno, kar se da. Kdo to dela? Katerišment? To bo najbrž kak ferment. I 3 I 5 f 7 S 9 A O a 4 F $ .....L, „ i;,V 0 H 5 0 i ■ G / " i:' f- i; T P j K E P •j-ti y Drugi časi, drugi špasi (Humor pred 100 leti) Samo v primeru bolezni Pijančka sta se domenila, da bosta prenehala piti. »No, steklenico slivovke bova vendarle skrila v hiši, za primer kakšne bolezni,« sta dejala, preden sta začela z abstinenco. Čez tri dni si je eden od njiju domislil, da je prehlajen in je poiskal steklenico. Toda v njej je bila le še slaba polovica pijače. Seveda je o tem pobaral sotrpina. Ta mu pojasni: »Veš, jaz sem zbolel že včeraj.« Prosim, naravnajte mi ga. Prej je pel točno, zadnje časa pa vedno bolj zaostaja! Previdnost ni odveč Zakonca hitita proti domu, ker se pripravlja nevihta. Ko se vlije, žena protestira pri možu: »Ti, razpni že vendar dežnik, kaj ga tiščiš pod pazduho. »Ne morem,« odvrne mož, kaj ne vidiš, da nasproti prihaja sosed in ga bo prepoznal!« Štirje čeji Miha pride z vojaškega nabora in domači ga vprašajo: »Miha, si potrjen?« »Kajpada,« odvrne Miha. Pa še tole so rekli: »Če ne bi bil krofast, če ne bi bil škilast, če ne bi bil ritast in če bi imel ravne noge, bi bil najlepši soldat v polku.« Uganka šaljivka Kaj imajo skupnega politiki in čevlji? Odgovor: Pri obojih so levi in desni. He, he, he, kajne, da je dobra. Kaj ne bo, saj je politična. (Dopolnilo: Oboji se sčasoma lahko tudi pošvedrajo). 75 76 za he/he/hec Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Še pomnite, tovariši? Zakaj ni Titana Kamnik po letu 1945 obiskal tovariš Tito? Zato, ker se je bal, da bi ga kakšen od njegovih kameradov ne spoznal. Po protokolu leta 1961... Za Ivana Mačka - Matijo - konjak in whisky. P.S. Belokranjsko vino s Stražnjega Vrha ne prime dovolj, premog pa stresite kar na pločnik na Erjavčevi ulici! »»Čiji« je on STANOVNIK? Vprašanje za 17. sejo plenuma CK ZKJ z mitingov resnice sprašujejo Janeza Stanovnika, »čiji je on stanovnik«, on pa pravi le, da stanuje v glavnem doma, nekaj pa na Zvezi borcev. Mi (se) volimo Najstniške težave in idioti! Slovenska država je letos praznovala svoj 17. rojstni dan, nekateri volivci pa se menda prav zato obnašajo še vedno kot pubertetniki. Tiste, ki na volitve ne gredo, pa so že stari Grki poimenovali IDIOTI. Kaj je rekla Štefka? Da so bili trije slovenski dedci na pravih mestih - Rudolf Maister, Jaka Avšič in Janez Janša - Milan pa jo je ob zadnjem samo grdo pogledal. Štefka Janezu plosknila - trikrat Kraj: Koper Dogodek: Proslava priključitve Primorske Sloveniji Slavnostni govornik: Janez Janša Ton: spravljiv Aplavz: Ploskajo vsi - Janševi privrženci in njegovi sovražniki. Celo Štefka Kučan trikrat ploskne ... (tri pikce) (Milan pa jo samo sune pod rebra in -Štefka preneha ploskati.) Finska - z majhno korupcijo? Nekdanja finska tožilka Ritva Santavuori meni, da je podkupnina lahko že darilo majhne vrednosti, če je njegov namen pridobiti določeno prednost. Zanikala pa je splošno prepričanje o nizki stopnji korupcije na Finskem, saj je ta prikrita, ker se »na Finskem pri podkupovanju in korupciji denar ne uporablja veliko.« Delijo se službe sorodnikom, najboljša stanovanja so šla otrokom prijateljev direktorja banke, najboljša stanovanja vedno uberejo pot od enega prijatelja k drugemu, je opozorila Santavuori. Če k temu dodamo še to, da 30 % Fincev nosi orožje, da se po šolah streljajo kot gangsterji in da so njihovi vikendi prežeti z alkoholom, potem se res lahko vprašamo, iz kakšnega testa je novinar, ki je prodajal Resnico o patriji. Dobre reklame? Ministrstvo za obrambo je 22. 7. podpisalo pogodbo z Zavrlovim podjetjem Pristop v višini 900.000 €, ki bo pripravilo nekaj oglasov za pridobivanje manjkajočih vojakov. Za 1158 medalj, ki so jih podelili vojakom namesto dobrih plač, pa so zapravili 40.000 €. Dobre plače? »V plačani VOJSKI po novem plačajo vsakemu, ki se namerava zaposliti, 5 plač v naprej,« so povedali v PODalpskih novicah. Poleg tega se je zaradi izrednega zadovoljstva ob novi plačni reformi pritožilo kar 1250 do zdaj zaposlenih vojakov. Minister Charlie Brown se ob vsem tem sladko smeje, minister Gregor - pa nič. Dvom Charlija Browna o nedolžnosti "Zadnjič je gospa Kresalova rekla, da je nedolžna, ampak zelo dobro brca pod pasom." Veliki pok Znanstveniki so v Švici z velikim pospeševalnikom opravili poizkus velikega poka, počilo pa je v Sloveniji - z afero Patria in bombicama Zokija in Milana. Zdaj menda zaradi tega popravljajo pospeševalnik. Lado Leskovar -pevec, ambasador in politik Penzionistični pevec in novo ZARESni politik Lado Leskovar je v kontra duhu delovanja nacionalne usmeritve kot ambasador Unicefa poizkušal srečo v septembru kar dvakrat: na Slovenski popevki in na volitvah. Na srečo in veselje nekaterih - nikjer ni zmagal. Upamo, da so ga vsaj pri Unicefu odtajali. Izposojeno od Hri-Bara - 1 Hri-Bar je ob imitaciji Janeza Janše na predvolilni veselici nazorno sporočil vsem prisotnim ljubiteljem pečenega vola in penečega laškega piva, da bo tudi Janez Janša volil kandidata SLS Iztoka Vrhovca. Izposojeno od Hri-Bara - 2 Na predvolilnem shodu SD v Kopru je HriBar s Koščakovega hriba dejal, da se bo po 21. septembru, ko bo znan izid volitev, že vedelo »koga je treba v rt sunt, saj ima Borut seznam vseh, ki so tega potrebni.« Kadrovski cunami Cunami Janševe vlade je bil otroški vrtec v primerjavi s tem, kar se zdaj pripravlja. - zgodovinar dr. Stane Granda Borut - noče slišati? Glavni tajnik SD Uroš Jauševec si je menda, predno je USB ključ s 600 novimi političnimi kadri uničil na priporočilo Boruta Pahorja, kopiral (ctrl C > ctrl V) v glavo. Komentar 1: Počakajmo - in videli bomo, koliko si je zapomnil. Morda vseeno nekaj več kot Borut Pahor, ko na predvolilnem soočenju ni znal našteti niti svoje cele ministrske ekipe. Komentar 2: Menda je bilo na seznamu novih kadrov kar precej izmed 572 podpisnikov novinarske peticije. Ostali bodo dobili medaljo zaslug za narod z rumenimi podvezicami. Komentar 3: Predhodniki zmagovalnega KGB trojčka so po letu 1945 uničili precej več ljudi kot jih je imel Jauševec na USB ključku. Komentar 4: Baje so ta ključek na skrivaj patentirali in se bo imenoval PAMETEN USB KLJUČEK - uporaben v kočevskih gozdovih. Komentar 5: Po kuloarjih pa se govori, da ima TAUBI svoj seznam novih kadrov na še bolj pamatnem USB (beri: KGB) ključku. Komentar 6: NADMINISTER Gregor - pa 0 (pardon: = popolnoma 0). oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi Crka J V aferi Patria je bila najbolj osovražena črka J, zato je J0ežek Zagraški pred volitvami za cel teden odšel na teren in se je skril med bohinjske hribe. Potem je to storil spet, ko so razglasili uradne rezultate volitev. Zdaj bo to počel vselej, kadar bo prišlo kaj kritičnega na dnevni red, še posebej pa o PA(R)T(R)IJAH in PATRIOTIH, le da bo lokacijo začel spreminjati, morda proti Logatcu ali pa proti Bovcu. Našli smo tri s črko J fA A* Blia Prvi na skrajni levi je Janez Janša, na sredini je Janez Janša, skrajno desni pa je prav tako Janez Janša. Kakšni bodo njihovi kulturni in politični performansi v bodoče, še ni čisto jasno, verjetno pa se bodo preimenovali v KGB - levi bo Kresal, srednji bo Golobič, desni pa Borut. V bitki - za gasilce Na enem od zadnjih TV soočenj smo bili priča, kako vse skrbijo gasilci. Gasilci pa še vedno denar fehtajo pri navadnih državljanih. 22. 9. - začetek zime? V stranki SDS in ostalih pomladnih strankah, ki so skoraj zmrznile na političnem prizorišču, zatrjujejo, da je že na predvečer ekvinokcija, 22. septembra, nastopila huda zima. To se je po nekaterih krajih poznalo že predhodno sredo, ko so se npr. temperature spustile pod 5°C, po nekaterih pa celo pod 0°C. J0ežek je to pričakoval že pred letošnjim vročim poletjem, zato je skupaj s svojimi Indijanci pripravil precej drv, pa še nekaj olja ima v rezervi. Pri tem je tudi ostalo Janša je zmagal v 5 enotah, Pahor pa samo v 3. Lublana = bulana, ostala zaho(d)(=)na Slovenija pa se je nagnila na levo. Tako bo do nadaljnega tudi ostalo. Ob nedeljskem kosilu zmagovitega trojčka Očitno pa je, da ne gre le ljubezen, ampak tudi politika skozi želodec. Enim gre ob njej na bruhanje, drugim pa uspe iz nje narediti čisto sranje ... Vito Rožej Žalosten nekdanji ključavničar Tone Litostrojski "Jaz sem dvajset let v politiki. Po toliko letih je tudi vprašanje, kam naj grem." je žalostno ugotavljal 22. septembra nekdanji ključavničar Tone iz Litostroja. Ali mleko in med, ali pivo...? Zdaj lahko čakamo, da bosta po 100 dnevih od izvolitve nove vlade začela teči med in mleko na sončni strani Alp. Če že mleka in medu ne bo, bosta pa vsaj PIVO in CVETJE (pivo za naše, cvetje na grob za vaše) - pa še vreme bodo zrihtal. Za pretekla neurja je bil menda ITAK kriv Janša. Najboljši šele pridejo Kljub temu pa je na obisk v Slovenijo prišla britanska kraljica. Pravijo, da pride tja, kjer je sodelovanje z državo bilo v preteklosti dobro. Nekateri glasni podporniki zmagovitega trojčka pa že glasno kričijo, da odnosi niso najboljši -najboljši šele pridejo. Veleupeljske zdrahe Najcenejša in dobra rešitev Ob pospešeni cestni gradnji ter izjemno hitri gradnji novih avtobusnih postajališč predlagamo, da namesto asfalta na postajališčih položijo preproge. Tako bi lahko na teh postajah sprejemali tudi visoke državne uradnike, ki se bodo ob zamenjavi vlade odslej množično vozili v VELE-uplje tudi z javnimi prevoznimi sredstvi. Še ena cenena rešitev Združenje staršev, katerih otroke pazijo stare mame, je predlagalo za pospeševanje pomanjkanja kapacitet v VELE-upeljskih vrtcih na sliki priloženo najcenejšo možno in najhitrejšo rešitev. Iz j0ežkove zmečkane beležnice Po Sloveniji spet - VRE... Zadnjič, ko je odšel levi trojček na kosilo, so se na Jančah po dolgem času spet srečali trije DESNI volivci. Pa modrujejo: »Na Dolenjskem spet vre. Spet bo hudo, vama pravim!« Drugi doda: »Jaz pa sem slišal, da na Primorskem tud' vre, pa na Štajerskem tud'...« Tretji, ki ni bil toliko politično osveščen, ju vpraša, kaj in zakaj vre. Pa mu odvrneta oba hkrati: »Mošt v sodih.« ZIDAR o pivski kondiciji in MAČKU (Matiji). Zame je trenutno najboljše vino iz kleti Vinakoper, in sicer malvazija letnik 2006. Danes je dobra. Če si je včasih popil malo preveč, pa dva dni nisi prišel k sebi. Sekret - rešil življenje Mudilo se je, ker je bilo takrat težko dobiti telefonsko zvezo, zato sem si v naglici, kar na stranišču, skiciral iztočnice za javljanje. In nenadoma je počilo. Eksplozija je potrgala vrata in če bi tisti trenutek ležal v postelji, me danes ne bi bilo več tu. Slučaj je bil, da mi je sekret rešil življenje. - Marjan Jerman iz bojišča pri Osijeku Preobrazba i (Ob)Radovan (kao VUK) Karadič na predavanju o alternativni medicini. Preobrazba 2 RAT-ko (Lisica) Mladič med branjevkami na tržnici v Osijeku prodaja kislo zelje Carli del Ponte. Poredniška palifka Lesen računalnik Ena od svetnic leve kmetijsko gozdarske sekcije v komunskem svetu je |;| v KomunsKem svetu je POREDNIKU EHOCAJTNGOvfij obljubila, da mu bo kupila - jmu. nov računalnik iz smrekovih sušic, ki jih je že pred leti napadel lubadar. »Kakršen POREDNIK, tak računalnik. Vprašanje je le, če računalnik naj ne bi bil iz nekoliko tršega lesa - iz GABRA, hrasta ali bukve« je še dodala. grosupeljski odmevi Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Kolofon Navodila za dopisovalce Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: jozemHsiol.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Špa-rovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje matrice: Miha Črtalič Fotografije in prelom: Jože Miklič Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2007 dalje) v nakladi 6.252 izvodov) in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA DOPISOVALCEM: PRISPEVKE ZA NASLEDNJE GROSUPELJSKE ODMEVE JE TREBA ODDATI do petka, 7. 11. 2008. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu NISMO ZAVEZANI, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1], ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov]. Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. PRISPEVKE V DIGITALNIH OBLIKAH JE TREBA ODDATI V RTF, TXT ALI DOC ZAPISIH BREZ VNEŠENIH FOTOGRAFIJ. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16] pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas! Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov ¡ozemrasiol.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: jozemrasiol.net. »Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič rnDmemmmtmrnmifm Končni znesek 1 ■DliiiililiailslMlHlloillllllaililMlil A 6,0 x 6,0 36,0 1,650 59 30,37 36,44 B 6,0 x 8,3 49,8 1,549 77 39,44 47,33 C 6,0 x 12,5 75,0 1,347 101 51,65 61,98 D 9,2 x 8,3 76,4 1,339 102 52,28 62,73 E 12,3 x 8,3 102,1 1,143 117 59,66 71,59 F 12,3 x 12,5 153,8 1,060 163 83,56 100,28 G 18,6 x 8,3 154,4 1,062 164 83,83 100,59 H 18,6 x 12,5 232,5 0,994 231 117,92 141,51 I 18,6 x 27,3 507,8 0,918 466 238,33 286,00 1 J (39,6 x 27,3) 1081,1 0,866 936 478,68 574,42 1 Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51 129188 EVRA. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa. oktober - 10 / 2008 Grosupeljski odmevi šport, oglasi 79 Kolesarska pot: Čušperk - Planica Veste, nekoč je majhen deček po imenu Jože z veseljem nataknil smučke in odšel na čušpersko skakalnico, jo pomagal urediti, nato pa se poln adrenalina spustil po njej. Ob tem je rasel in začel preko televizijskih prenosov spoznavati tuje skakalce. In ko je bil končno dovolj star, je odšel v Planico, da si ogleda smučarske polete v živo. In veste kaj, še sedaj, vsako leto marca odide v Planico na smučarske polete. Vendar življenje ima svoje načrte in tako je 10. marca 1996 zadnjič stal na vrhu zaletišča skakalnice v Čušperku, kjer je osvojil 4. mesto. Kljub temu je še nekaj časa treniral otroke, vendar mu čas tega kmalu ni več dopuščal. V njem je rasla nova želja: prekolesariti pot od skakalnice do skakalnice in končno jo je letos tudi uresničil. V soboto, 30. avgusta 2008, so Jože Berdajs, Srečko Hlupič in Cveta Buh sedli na kolesa in se podali na 127 km dolgo pot. Pot se je začela v Čušperku, nato skozi Grosuplje, Šmarje, Ljubljano, Tacen, Kranj, Naklo, Radovljico, Lesce, Jesenice, Mojstrano, Kranjsko Goro v Planico. Vsi trije kolesarji so prispeli na cilj in lahko si samo predstavljate, kakšno zadovoljstvo so imeli v sebi. 127 km dolgo pot so prekolesarili v 8 urah (z vmesnimi postanki). Noč so prespali v Kranjski Gori. Naslednje jutro pa so se kolesarji zopet odpravili na pot, tokrat s kolesi proti domu. Vsi so srečno prispeli brez poškodb in z nasmeškom na rahlo utrujenem obrazu. In kaj pravijo kolesarji: »Naslednje leto spet gremo in upamo, da se nam pridruži še kdo.« Zato le trenirajte, da se naslednje leto spet podamo na to čudovito pot. Urška Berdajs (iz spremljevalne ekipe) 1800 zanimivosti, vreme Grosupeljski odmevi oktober - 10 / 2008 Avto šola ZŠAM Grosuplje Taborska c. 13, 1290 Grosuplje Tel., fax: 01 7864-323 GSM: 041 633-249, 051 633-249 avtosolagrosupljerasiol.net spletna stran: zsam.avtosola.eu UGODNO DO VOZNIŠKEGA IZPITA Vsak mesec tečaj CPP in prve pomoči. Za učenje praktične vožnje vam nudimo konkurenčne cene, inštruktorje in vozila po vaši izbiri: B kategorija VW POLO, OPEL CORSA, CITROEN C 3, IBIZA A kategorija YAMAHA 600 CCM, YAMAHA 125 CCM H kategorija TOMOS avtomatik, TOMOS ALPINO IN APN6 C, E kategorija RENAULT tovorno vozilo s priklopnikom F kategorija Tečaji varno delo s traktorjem Pisarna odprta vsak dan od 7. do 15. ure, v sredo do 17. ure. Pokličite nas! Potrudili se bomo, da vas naučimo iskati le varne poti.