It. Številko. V UuUUonl, v Krtek, 18. Januarja 1908. XLI. leto. Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrmke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|ubliano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Kameljo celo leto 27 K. Za vae drage dežele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat i upravniatvo je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravaištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In Uredništva telefon št 34. Posamezno številka pa 10 h. Upravnistva telefon št 85. Prvi pozdrav novemu banu Rauchu. Zagreb, 15. jan. Za danes je bil napovedan prihod novega bana barona Kaucba. Že preti dnevi je bilo prišlo v javnost, da novi ban zahteva, naj ga uradni-štvo in župan zagrebški slovesno pozdravijo na kolodvoru. Župan dr. Amrnš je vsled tega odstopil, ker na noben način ni hotel pozdraviti bana, uradništvo pa je dobilo pismeni ukaz, da mora priti na kolodvor iw klonit se banu. Ob določeni uri ji* bilo uradni -štvo seveda zbrano na kolodvoru. ;V prišlo ni samo uraduištvo, prišlo je tudi ljudstvo. Na tisoče ljudi se je zbralo okrog državnega kolodvora in na stotine se jih je prerilo tudi na kolodvor sam. Policija, ki je seveda vedela, da se pripravljajo demonstracije zoper bana, je bila vsa na nogah in se je na vso moč trudila, da bi občinstvo obdržala in odrinila. A ves trud ni nič zalegel. F-eveč je bilo ljudi. Ko se je pripeljal vlak, je nastalo silno vrvenje. Ljudje so zaceli piskati in vpiti na vso grlo: »Doli z banom!« in »abzug &&ooh'~ Z vidnim strahom in skrajno presenečeni so izstopili vlaka ban in člani njegove vlade Crnkovich Mixieh, Gavranie in Vučetii. Že prvi pogled po peron o jim je pokazal, da tudi tu nimajo p?*ijat*> ljev, med zbranimi ljuami jih je bilo kvečjemu petdeset, ki so bili slavnostno oblečeni. Nekateri uradniki s-o se kar skrivali, a drugi so prišli v navadni obleki, samo kor jim je bilo ukazano priti. Med tem strahovitim šumom je stopil mestni senator Katkie koz namestnik županov pred novega bana in ga je pozdravil. Vpitje in žvižganje je bilo tako grozno, da r: biio mogoče razumeti nobene besed«1. Bled kot smrt je stal Ranem pred Kntkičem, in ko je bil pozdrav končan, je šel s Crnkovičem v čakalnieo, kjer ga je pričakoval podmaršal Gerba z nekaterimi generali in dragimi oficirji. Množica se je vzlie odporu policije vsula za banom in tako burno demonstrirala, da podmaršal Gerba ni mogel dokončati svojega govora. Množica je zasmehljivo pela mano nemško pesemeo »O du lieber Augu-*tin, alles is h in; \s Geld is h in, *s Mensch is hin, o du lieber Augustiu, alles is hin.« Ban je trepetaje Šel skozi čakalnico in stopil na trg pred kolodvorom, da bi zasedel svoj voz. Zdaj je nastalo pravo divjanje. Nevolja ljudstva je dobila izraza z elementarno silo. Na tisoče palic in dežnikov se je dvignilo proti banu. Ban in člani njegove vlade so hitro sedli v vozove in se med besnim žvižganjem in urnebesnim vpitjem odpeljali v mesto. V tem hipu so začela padati jajea, ki jih je množica metala na bana in na njegove spremljevalce. Banova kočija je bila v hipu vsa rumena od jajc, s katerimi jo je občinstvo bombardiralo. Obenem je priletela tudi takozvana žabica in je počila tik pred banovo kočijo. Ban je planil pokonci, najbrž je mislil, da je počila bomba, konji so se ustavili in se začeli spenjati na zadnjih nogah — v tem hipu je množica obkolila voz in srdito so grmeli banu na ušesa klici »Abcug« — »Dole Bamurmc — »Dole cirkus«, »Dole familija« — »Dole madžarske sluge« — »Dole de-speraterji« itd. Koeijaš je med tem dobil zopet oblast nad konji in jih je začel poditi kakor blazen. Za banovo kočijo so se zapodili redarji na konjih. Sprevod je bil v tem trenotku pretrgan. Ban je bežal čez Zrinjski trg na Je-, lačieev trg in od tod v gornji grad — spremljevalci pa so jo po stranskih ulicah odkurili na različne strani. Ban je bežal, da so ga redarji na konjih komaj dohajali. Bežal je tudi dr. Ferdinand pl. Mixich. Njegova kočija je, ko je bil ban zbežal, krenila hitro na strau. Mixich je hotel skozi Gajevo ulico rešiti s*vojo debelo glavo. A prav tam ga je zadela nesreča. Pred orfejem so ga zalotili visokošolci. Naskočili so ga s palicami in ga pretepli, da mu je glava vsa otekla. Govori se, da je bil tudi Crako-vić ranjen, a ta vest še ni potrjena. Fijakerju, ki je vozil Crnkovića, so bile pri vozu razbite vse šipe. Ko je bil na trgu Franje Josipa razgnan in razpoden slovesni sprevod in so bile že vse kočije zbežale na razne strani, je ostala tamkaj ena sama kočija. V tej sta sedela banov brat baron Gejza Rauch in kanonik Ivančan, Rauchov kandidat za mesto djakovskega škofa. Ljudstvo je naskočilo tudi to kočijo in jo z jajci nagnala, da je bežala. Šele na koncu Kukovičeve ulice je bilo preoran Janja konec. Visokošolci so bili napravili posebno šalo. Znano je, da je baron Rauch ločen od svoje žene. Dijaki so najeli fijakerja in posadili v voz velikansko punco s cunj, oblečeno v črno, z modrobarvno bluzo in s pom-padurko v rokah. Na prsih je imela punca bel trak z napisom: »Čeka te banica od Potok-grada.« Ta voz se je peljal najprej pred sprevodom, potem pa je dirjal po celem mestu, dokler ga ni končno ujela policija. »Banica od Potok-grada« čaka zdaj na policiji, če jo pride obiskat njen Pavel. Po razgnanju sprevoda je na stotine ljudi pohitelo pred hišo podba-na Crnkovicha. V hipu so bile razbite vse šipe in strgana tabla z napisom »Kr. javni bilježnik«. Ko so prihiteli redarji na konjih, je bilo že — prepozno. ^ Med tem ko so žvenketale razbite šipe na Crnkovičevi hiši, je ?>ila pred hipotekarno banko velika demonstracija proti dr. Gavraniču. Oken mu niso razbili, ker stanuje Gavranić previsoko, namreč v iI. nadstropju. Gornji grad je bil ves zastražen, zlasti banska palača. Ban je pribežal v gornji grad, a v bansko palačo se ni upal. Peljal se je v svojo privatno hišo, ki leži za bansko palačo in se tamkaj skril. Množica je hotela naskočiti banovo hišo, a ker ji je policija branila dostop, je prišlo do boja. Množica je s kamni bombardirala policijo, nakar je ta s sabljami planila na množico in več oseb ranila, nekaj pa jih aretirala. Tudi na Markovem trgu je prišlo do rabuk, dasi je bil ves zastražen. Nebroj spopadov pa je bilo v stranskih ulicah, ki vodijo na Markov trg. Vedno novic so množice poskusile preriti se na Markov trg in ves gornji grad je odmeval umebesnega žvižganja in vpitja: »Abcug Rauch!« »Dime, dime, prokleto ti ime.« Šele v mraku je nastal zopet mir. Tal-.) je Zagreb pozdravil odposlanca madžarske vlade. Delegacije. D n n a j , 15. januarja, Vsled potovanja delegatov v Trst in Pulj se je zavleklo zborovanje delegacij. Ogrska delegacija začne razpravljati 27. t. m. Odsek avstrijske delegacije za zunanje stvari se skliče na dan 30. t. m., da razpravlja o proračunu ministrstva zunanjih del. — Na me-rodajnem mestu pretresajo nusei , naj bi se delegacije letos koncem ma- ja ali v začetku junija zopet sklicale, da bi se po nekdanjem običaju že poleti določil proračun za prihodnje leto. Zaradi notranje - političnih ho-matij se je zadnja leta delegaeijsko zborovanje zavleklo do zime in vlada je bila primorana se zatekati k proračunskim provizorijem. Gospodarski odsek državnega zbora. Dunaj , 15. januarja. Po temeljiti debati je gospodarski odsek danes sprejel predloge poslanca P o v š e t a glede na povzdigo pašništva in planšarstva. K debati je govoril tudi poljedelski minister dr. Ebenhoch, ki je rekel glede na zahtevo, naj bi se skrbelo za direktno prodajo živine konzumentom, da se je na Kranjskem s posredovanjem poročevalca posl. Povšeta uvedla direktna prodaja živine vojni mornarici. Nadalje je povedal, da je zakon o štetju živine že izgotovljen. Parlamentu se načrt zato ni predložil, ker bo štetje živine veljalo nad 200.000 kron, a za leto 1908. ni bilo mogoče spraviti zneska v proračun. Ob priliki ljudskega štetja 1910. se bo itak štela tudi živina. Odsek je vkljub temu sprejel resolucijo poslanca Luk-scha, ki poziva vlado, naj čimpreje predloži državnemu zboru zakon o vsakoletnem Štetju živine. Volilna reforma na Ogrskem. Budimpešta, 15. januarja. Iz zanesljivega vira se poroča, da namerava vlada volilno reformo izvesti na podlagi pluralnega volilnega sistema. Volilno pravico dobi vsak 24-letni ogrski državljan. Akademično izobraženi dobe po tri glase, a vsakdo, ki zna madžarsko pisati in govoriti, dobi dva glasu. Ta določba je naperjena proti nemadžarskim narodnostim. Trgovinska pogajanja s Srbijo. Dunaj, 15. januarja. Srbski delegat L u k i ć se je vrnil iz Bcl-grada ter prinesel s seboj taka pooblastila srbske vlade, da ni nikakih zaprek več za sklenitev trgovinske pogodbe med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Srbska vlada se je popolnoma prilagodila zahtevam Avstro-Ogr-ske glede na carino. Glavna pridobitev za Srbijo je v tem, da bo smela prevažati meso skozi Avstro-Ogrsko. Razlastitev poljskih posestev na Pruskem. B e r o 1 i n , 15. januarja. V pruskem deželnem zboru se je sklenil včeraj kompromis o razlastitvenem zakonu. Določilo se je namreč, v katerih okrajih se sme Poljakom nasilno odkupovati zemlja, a ve * kakor 70.000 ha ne sme obsegati odkupljena zemlja. Anarhija v Maroku. Pariz, 15. januarja. Novi sultan M u 1 e j Hafid je naznani1 velesilam, da je proglašen za sultana ter prosi, naj ga priznajo za vladarja v Maroku. Anglija, Francija in Španija za sedaj sploh ne odgovore na dopis. — Med francoskim in španskim ministrom zunanjih del se je sklenil dogovor, da bode te obe velesili skrbeli le za zdrževanje reda v maroških pristaniščih. Ljudske knjižnice. Končno, po dolgoletnem prizadevanju naprednega dijaštva je vendarle zmagalo spoznanje, da je v po-vzdigi splošne ljudske omike rešitev slovenstva in da je kulturno delo najvažnejša naloga sedanje dobe, ker je kultura predpogoj ne le političnemu in narodnemu, marveč tudi gospodarskemu napredovanju. Dolgo je trajalo, pred no je to spoznanje obveljalo, še dlje, predno se je začelo z delom. Pred mnogimi leti je »Slovenski Narod« priobčil celo serijo feljtonov, v katerih je bil obrazložen pomen ljudskoizobraževalnega dela in njega organizacija pri drugih narodih ter se je priporočalo snovanje ljudskih knjižnic in prirejanje ljudskih predavanj in dramatičnih predstav. Uspeh teh feljtonov je bil — tipično slovenski. Ljudje so tiste feljtone čitali z zanimanjem in s pismi na uredništvo izražali svoje zadovoljstvo z izrečenimi nasveti ter toplo priporočali, naj se ko j začne z delom — seveda za delo samo ni nihče prsta ganil. Cez leta je potem slovensko napredno dijaštvo vzelo stvar v roke, in sicer z uspehom. Danes imamo na Slovenskem že nekaj nad petdesei ljudskih knjižnic in nekaj se jih ravnokar snuje. To je z ozirom na težave, s katerimi se mora boriti vsakdo, ki hoče kaj novega ustvariti, prav lep uspeh. Seveda pa s temi 50 knjižnicami še LISTEK. Prapor na mlaju. (Dalje.) Za njimi je prinesel sluga tri lične majhne stoličke iz trstik, kakršne ne rasto pri nas; dala sta se zložiti ali postaviti, kakor je bilo treba, kakor se je videlo prav. Postavil je tri stolčke, tam v zakristiji jih je postavil; sedla je guvernanta in tudi mladi jrrofici sta sedli in sta v molitvi povesili lepe oči. Kadar so prišle ženske iz grada, 8e je Mohor še globlje stisnil za vrata. Rad je zijal; a tu ga je bilo vendarle sram zijati, kakor je zijala vsa trenja na belooblečeni dekleti, odpirajoča usta, buleča z očmi in nateza-joča vratove. Toda nepokorne so bile njegove oči, vedno češce in češče so Jnu uhajale k njima. Obe sta bili krasni, obe temno-kski; toda starejša mu je ugajala bolj mlajše: šibka je bila in vitka, ka-*or bor ob hrastu na strmini hriba. Neko nedeljo se je pripodila j>o Mohorjevi rglavi čudna misel, da bi se te nežna, stvarca pač bogme in pri-fltojdnnaj zdrobila, da bi se zakrva-ycla, če bi jo pritisnil on s širokimi ^pami na svoje orjaške prsi in na kŽke gumbe svojega suknjiča. Pre- plašil se je te brezumne misli, napravil ji je grd obraz, napodil jo je in jo okregal sam pri sebi, da je pregrešna in predrzna; pa zlodej vendarle ni miroval: kakor da je pisano v knjigi usode, so morale pastirjeve oči vedno zopet in zopet bloditi po drobnih udih grofičinega telesa, zavitega v oblaček svile in obdanega z meglo vonjav. Oorindol so mu romali pogledi, po bisernobelem tilniku, od meje las, navzgor zavitih v svilnatem vozlu, pa do tjakaj, kjer so se blestela pleča skozi polprozorno tkanino. Obstajali so mu na licih, ki jih je v grešni drznosti primerjal z obrazom lesene Bogorodice v velikem oltarju, na pol-prozornih vekah, na rahlo dvignjenih obrvih in na sila sladkih ustnicah, ki so hip za hipom strepe tavale. A najbolj so se zavzele Mohorjeve oči, ko so padle na njene drobne roke, na alabastrno polt dlani in prstov, prepreženo z jedva vidnimi sen-čieami žil in kroginkrog objeto od zlate zapestnice. Ob pogledu na te bele roke je legla tolika pijanost v pastirjeve prsi, da bi bil skoro zakričal od velike sladkosti; na vse drugo je pozabil, glupo je zastnnel iz svojega kota in vse njegove misli so prirastle k njihovi prelesti. Zdaj ni več videlr bisernega tilni-. ka, niti las, odsevajočih * svetlobo baržuna in prepletenih z drobnimi rdečimi trakovi. Nje vec ni iskal pod tenčico deviških ram in loči oči pod polzaprtimi vekami,niti gibanja udov pod svilnatim oblakom. Živele in dihale, srečo in raj so sijale zanj samote čarobne, s peklensko oblastjo blagoslovljene roke. Mohor se je prav za resnico zaljubil v bele roke grofice Anete; vse noči, v vseh njegovih* nikdar mirujočih sanjah so se gjbale mehke m blage ob njegovih ustih; in na pasi se je zaziral v zrak, njih alabastrno polt je gledal pred seboj in je sledil plahim žilicam, ki so se modrikale čez dlan tja do drobnih prstov z rožnatimi nohti. Ljubil je grofico Aneto zaradi njenih rok; na njo edino je mislil vsako uro in vsak trenotek. In marsikaj, mnogo zamolklo hrepenenje bivših dni je stalo zdaj jasno pred njim, začrtano in izrazij ivo z besedami, kadar je v soparici hleva na stelnatem ležišču brez spanja krotil uporno strast, ki je zmagovala uad strahom in nad začudenjem, rastoča in dvigajoča škrlatasto glavo. Še manj je govoril nego prej, še bolj se je ogibal ljudi, še rajši nego prej se je zatekal v samoto, da ga nič tujega ni motilo v njegovih sanjah. Resno so ga gledali domači, ko je zdel zvečer za mizo, ne da bi se pritaknil jedi, kako strmi v kot, pregib-Ije ustnice in nemirno šepeče nerazumljive besede. Ni ga pekel greh, da moli žen?ko lepoto, >n; do hrepeni po minljivega telesa meseni sladkosti; njegov um ni bil tako oster, da bi postavil zid med to in med drugo pobožnostjo, med božjim in med zemeljskim rajem. In ker ga je posvetna blaženost zamikala s tisočkrat silnejšimi čari, se je podrlo vse, kar je prej živelo v njem, zasajeno od tujih besed; nič več ni bilo fioga v njegovi duši, temveč sam pekoč ogenj brez luči in plamena sredi teme in puste praznote. »Kak postajaš, nereda?« je nekega dne zarentačil oče Zupan. »Ali noriš, pok veka, za plotom pobrana?« je primaknila gospodinja in je uprla pesti v široke in zalite boke. Mohor je molčal; kakor da ga nihče ni vprašal, se je igral s kljuko na veznih vratih. »Nesrečo bo se napravil; skisali se mu bodo še tisti kurji možgani, kar jih premore,« je rekel mož s skibjo. »V norišnico bi ga trebalo poslati. Ali ga zato redim, pankrta ciganskega, da nam na vsem lepem zapali streho nad glavami?« »Na voz ga bomo privezali, pa ga odpeljemo v »noregavz«, da si odpočije,« se je vmešal veliki hlapec, ki je bil pri vojakih; Sosedovi otroci so se zakrohotali; Mohorja pa je zagrabil strah, dasi ni razumel vseh besed; mraz ga je stresel po hrbtu, zdrznil se je in je nem in bled izginil za vogalom m. Nekaj dni po tem razgovoru je podil na pašo nagajivo kravico; in ko jo je prignal do črede, ki se je družno pasla ob mahovitem lesenem plotu grajskega parka, je zamišljen obstal in je zasanjal. A nenadoma pretrga njegove sa-) nje srebrn glas, svetal dekliški smeh. Mohor se je okrenil in je videl mladi grofici, ki sta stopali po parku mimo njega. Tista, ki se je smejala, je bila Aneta; menda se je smejala njemu, ker je s prstom kazala nanj. Razgo-varjali sta se v Čudnem jeziku, nemški prejkone: »Fi done!« je zaklicala grofica Aneta. • »Fi done!« je potrdilu njena sestra. In hihitaje sta zbežali dalje. Toda Aneta se je ozrla še enkrat na pastirja, ki je stal nepremično, kakor prej, strmeč za njo, sključen od sla-dostrastja in v blaženosti mežikajoč z očmi. In zdaj jo je izpreletelo; razširile so se ji oči pod polzaprtimi vekami, obrnila je glavo v stran in škrlatno ji je šinilo v obraz.. . Mohor ni vedel, koliko časa je stal tako na mestu; zemlja se je majala okrog njega in leskovo grmovje, majali so se bori na griču in bele ovčice na sinji trati neba. Naposled so se .mu .skleonile noge in sesedel se je na tla. Položil je prst na eelor yi »Ali ni nečesa rekla?« ni dosti pomagano, zlasti ker se sv-daj šele vzbuja v ljudeh veselje za čitanje. Koliko bi morali imeti takih knjižnic? To je vprašanje, ki se dostikrat pretresa, posebuo v literarnih in dijaških krogih. Odgovor na to vprašanje je kaj priprost: I m e i i b i m o r a 1 i kakih tisoč ljudskih knjižnic na Slovenskem, to je skoro v vsaki občini po eno, šele potem bi mogli reči, d a imamo popolno ljudsko-knjižnično organizacijo. Uspehi, ki jih dosezajo že ustanovljene ljudske knjižnice, so taki, da morajo biti v vzpodbudo vsem onim, ki imajo sploh kaj zmisla za to stvar. Pri obstoječih knjižnicah se ^e pokazalo, da ljudstvo, zlasti mladina, rada čita in pokazalo se je, da rase in se razširja veselje za čitanje. Za uspešno delo ljudskih knjižnic je najboljše znamenje to,da knjižničarji že tožijo, da je premalo slovenskih knjig, da ljudje hitro prebero kar imamo, potem pa pride knjižničar v zadrego, ker jim nima kaj v roke dati. Ta zadrega bo pač še nekaj časa trajala, zakaj zalaganje knjig je danes še stvar, ki se slabo rentira. Toda čim več bo ljudskih knjižnic, toliko laglje se bodo založniki gibali in toliko več knjig bo prišlo na dan. Snovanje ljudskih knjižnic je danes po zaslugi naprednega dija-štva v pravem tiru. Želeti je le, d a bi to prizadevanje1 dobilo mnogo d e j a n j s k i h podpornikov in pj) s p e š e v a 1 c e v , tako, da bi bilo leto osorej mogoče zapisati : Na Slovenskem je že 15 0 ljudskih knjižni c. P. Dnevne vesti V Ljubljani, 16. januarja. — Klerikalne »štinkbombe« so že začele pokati, kar je dokaz, da se bližajo dnevi deželnozborskih volitev. Lažejo že zdaj čestiti klerikalci, da smrdi do neba, in lahko si je misliti, kaj šele bo. Evo zgledov. Vlada hoče, da se ohrani krivični, z ozirom na kranjske razmere naravnost blazni privilegij veleposestnikov. ^Slovenec« pravi, da so klerikalci za splošno in enako volilno pravico — v isti sapi pa grozi na vse strani in obeta najhujše maščevanje vsem, ki niso za vladni načrt volilne reforme, kateri načrt obsega ohranitev veleposestniškega privilegija. Klerikalci so zoper ta privilegij — v teoriji, kar nič ne velja in se obenem pehajo za ta privilegij. Pri tem pa imajo še smelost, trobiti v svet, da so njihovi govorniki že stotisočkrat se izrekli za splošno in enako volilno pravico. »Na besede nič ne damo«, poje Kecal v »Prodani nevesti«. Tudi splošna in enaka volilna pravica je za klerikalce prodana nevesta — prodali so jo vladi in nemškim veleposestnikom. Vneti so zanjo stotisočkrat z besedami, dejanjsko pa se pehajo za ohranitev veleposestniškega privilegij a in groze z uničenjem vsakemu, kdor se neče ukloniti .vladnemu načrtu, ki hoče ta privilegij ovekovečiti. — »Slovenec« — nesramni lažnivec! Pošteni »Slovencevi« uredniki so nam podtaknili, da smo v članku »Snujmo zadruge!« priporočali svojim somišljenikom snovanje konsum-nih društev. Mi smo na to debelo laž odgovorili, da niti z besedico nismo priporočali snovanja konsumnih društev, o čemer se lahko vsakdo črno na belem prepriča, kdor vzame v roko 5. in 6. številko našega lista z dne 7. in 8. t. m., kjer je bil priobčen Da, da . . . In kaj je bilo tisto, ki je veljalo njemu? Njena beseda, njemu izrečena . . . Tiste sladke, sladke besede .. . »Fi . . t i . . fi . .« Ne, kaj je bilo? . . . Ah! »Fi-don, fidooon!« Tako čudno je nazadnje zategnila skozi nos. »Fi done!« je vzkliknil Mohor radostno, da je šel odmev od griča do griča. »Fi done!« Kaj more to pomeniti, če na blagor, lepoto in raj, vse, kar najlepšega so si zmožni izmisliti človeški možgani ? »Fi done!« je bil od zdaj naprej Mohorju izraz najvišje zemeljske sreče, edina beseda, ki je spremljala njegove sanje o grofice Ane te belih, belih rokah . . . »Fi done!« je šepetal v samoti sam s seboj. »Fi done!« je odgovarjal šelestenju vetra med leskovim grmovjem. »Fi done!« je odzdravi jal nezemeljskim besedam, loveči m se v šumenju samotnih vrhov. »Fi done!« si je prepeval po vseh znanih mu napevih, »Fi done!« po melodijah, ki jih je na veliko srečo še ni slišalo človeško uho. Poslušali so ga doma, ko so molili rožni venec in je strmel Mohor v najoddaljenejši in najtemnejši kot, odšepetavaje mesto molitve nejasne besede: (Konec prihodnjič.) članek »Snujmo zadruge«. Vkljub temu je »Slovenec« tako nesramno predrzen, da pogreva svojo brez-stidno laž in piše: »Mi smo pribili, da je »Narod« v članku »Snujmo zadruge« priporočal k o u s u m -na društva, da poživlja uradnike, kmete in delavce k snovanju takih društev ter obeta pomoč in podporo od strani liberalne zveze za taka društva . .. Cisto izrecno je »Narod« priporočal k o n s u m n a društva s polnim imenom, o čimer se lahko vsakdo prepriča ...« Da se bo slovenska javnost prepričala, kako iufernalno lažejo posvečeni poštenjakoviČi okrog »Slovenca«, hočemo iz članka »Snujmo zadruge« doslovno navesti tisti pasus, kjer se omenjajo konsumna društva. Pisec razpravlja v uvodu svojega članka zadružništva v obče in o pomenu po-samnih zadrug še posebe. Ko je navedel število vseh zadrug na slovanskem jugu, nadaljuje doslovno takole: »Na Slovenskem imamo tele vrste zadrug: Posojilnice (373) . . . Mlekarske zadruge (87) . . . Živinorejske zadruge (19) .. . Vinorejske zadruge (13) . .. Trsničarske zadruge (1) . . . Sadjarske zadruge (1) ... Hmeljarske zadruge (1) ... Zeljai -ske zadruge (1) ... Kmetijske zadruge, konsumna društva itd. (125) ... Konsumna društva zbirajo v sebi k o n s u m e n t e, katerim preskrbujejo vse v gospodinjstvu potrebno blag o.« To je vse, k a r j e v č 1 a n-k u pisanega o konsumnih društvih. Sedaj pa vprašamo, kje smo priporočali, kakor nam podtika pošteni »Slovenec«, konsumna društva, kje smo pozivali uradnike, k m e t e i n d e 1 a ve e k snovanju takih društev, kje smo izrecno priporočali konsumna društva s polnim imenom?! Na dan z dokazi lažnji-va sodrga okrog »Slovenca«! Da se boste ložje potrudili, razpisujemo nagrado 1000 kron v zlatu, ki jih izplačamo takoj za škofove zavode v Št. Vidu, ako nam dokažete, da smo priporočali konzumna društva in pozivali uradnike, kmete in delavce k snovanju takih društev«! Na delo torej škofovi kuli j i, sicer bo slovenska javnost znova imela priliko se ad oculos prepričati, da pod solncem božjim ni takšnih propalic, ki bi tako infernalno zlobno lagale in obrekovale, kakor kreature, ki odlagajo odpadke svoje zlobne duše v blagoslovljenem glasilu škofa Antona Bona ventu re! — O »Slovenski Matici«. Kakor smo poučeni, je letos pristopilo »Slovenski Matici« toliko novih članov, da bo zaloga knjig jedva zadostovala. Za to se na člane, ki bi še sedaj radi pristopili »Matici«, ne bo moglo več ozirati. Ta vest mora razveseliti vsakogar, ki ve ceniti važnost našega prvega književnega zavoda. Pred leti je zanimanje za »Slovensko Matico« jelo padati, kar je vzbujalo v slovenski rodoljubni javnosti ne malo skrb za bodočnost našega edinega književnega zavoda. No, ta kriza je bila srečno odstranjena in sedaj je zanimanje za »Slovensko Matico« toliko, kakor še ni bilo nikdar preje. Število »Matičnih« članov je naraslo približno na 4000, to je število, ki ga še menda nikdar ni dosegla »Slovenska Matica«. A da si je to število za naše razmere dokaj častno, vendar še ni tako veliko, da bi bili lahko upravičeno nanj ponosni. Ako ima »Družba sv. Mohorja« 80.000 članov, bi jih morala »Slovenska Matica« imeti vsaj 8 do 10.000. To število bi bilo možno doseči, ako bi vsak inteli-gent, pred vsem pa vsak poverjenik storil svojo dolžnost. Vsaka slovenska šola, vsako slovensko društvo, vsak denarni zavod bi moral biti naročen na »Matico«, saj je članarina letno 4 K tako minimalna, da jo zmore vsak revež, kamoli posamna društva, denarni zavodi in šole. Poverjeniki »Slovenske Matice« bi morali biti v vsaki najmanjši občini in v vsaki še tako oddaljeni gorski vasici, v tem oziru je baš našemu rodoljubnemu učiteljstvu odprto široko polje za uspešno delovanje. Torej rodoljubi na delo! Ako stori vsakdo svojo narodno dolžnost, mora »Slovenska Matica« prihodnje leto šteti najmanj 5 do 6000 članov. Pripominjamo, da izda »Matica« prihodnje leto »Trubarjevo spomenico«. Poskrbite, da pride ta knjiga v čim največjem številu med narod, s tem naj-dostojneje proslavite jubilej prvega slovenskega književnika. — Bivši deželni poslanec dekan Arko je na sobotnem shodu katoliškega političnega društva imel poročati o svojem delovanju (!) v deželnem zboru kranjskem. Shod je bil izredno dobro obiskan od somišljenikov vseh strank v Idriji. Radovednost je bila namreč velika, kaj bo povedal dekan Arko o svojem delovanju kot poslanec, saj po njegovem zadnjem shodu ni bilo sploh ni kakega delovanja deželnega zbora. In že na tem shodu se je primerno osvetilo Arkovo delovanje in ljudsko in narodno izdajstvo kranjskih klerikalcev. Cemu tedaj novo slepljenje javnosti in farbarije ljudstva? Pa kar je Arko iskal, je našel. Njegova predrznost in naravnost nesramnost, norčevati se iz idrijskih volilcev, je bila primerno kaznovana. Nemala sramota za bivšega poslanca, da si upa s takim poročilom pred zavedno občinstvo. Tako lahko govori Arko na leci, a na javnem društvenem shodu ne! Govoril je o vsem mogočem, samo o tem ne, kaj je storil v deželnem zboru za idrijsko mesto. Saj pa je to tudi umevnol Dekan Arko se ne more izkazati niti z najmanjšo zaslugo, ki bi si jo bil pridobil za splošni blagor svojih volilcev, vse njegovo delovanje je obstojalo izključno v tem, da je nekaterim svojim pristašem pomagal do boljših mest. Njegovo vmešavanje v splošna vprašanja pa je več škodilo, kakor koristilo stvari. Lahko delo so imeli socialno-demokratični protigovorni-ki, ravnatelj Kristan in rudarja Stravs in Kokalj, ki so pokazali Arkovo delovanje v pravi luči. Ker ni mogel Arko več odgovarjati, je zaključil shod, a ravnatelj Kristan je otvoril nov volilni shod, ki je trajal skoraj do polnoči. Pri tem je nekaj klerikalcev odšlo, Arko pa je vendar skoraj do konca ostal in bil priča svojemu popolnemu porazu. V večih slučajih se mu je očitala laž in tudi na mestu dokazala. Po tem Arkovem nastopu se je do dobra spoznala moralna vrednost idrijske klerikalne klike. Kdor o tej ni bil še na jasnem, ta shod ga je moral prepričati. Slabše pač niso mogli pričeti idrijski klerikalci volilnega boja, kakor z Arko-vim shodom. — Poučni tečaj »Narodne stranke« v Celju. Kakor smo že poročali, je priredila »Narodna stranka« pretekli teden v Celju poučen tečaj, ki se ga je udeležilo 22 mladeničev. Predavanja so se pričela v sredo, končala pa so se v soboto. Predavali so tile gospodje: dr. Z a b u k o v -š e k o ustroju države in o temeljnih pravicah državljanov; dr. Karlo v-š e k o občini, njenem pomenu in namenu, o njeni upravi in nalogi; Armin Gradišnik o šolstvu, zlasti o ljudski šoli; J. Lesni čar o slovenskih zemljah s posebnim ozirom na gospodarske in narodnostne razmere na Spodnjem Štajerskem. V. Spindler o politični zgodovini Slovencev; dr. Dolar o zgodovini slovenskega slovstva; Janko Pre-koršek o društvih, njih ustanovitvi in poslovanju; dr. Gvidon Ser-n e c o volitvah v državni in deželni zbor, okrajni zastop in občino; I. LesniČar o političnih strankah na Spodnjem Štajerskem in njih časopisju; I. Prekoršek o slovenski zgodovini in dr. Božič o zadružništvu. Po končanih predavanjih so si udeležene poučnega tečaja ogledali v spren vu predavateljev Majdičev paroi: in, »Zvezno tiskarno« in pivovari v Laškem trgu, kjer so bili pogo eni. Ta poučni tečaj bo gotovo rodii bogat sad. Bilo bi umestno, ako bi tudi narodno-na-predna stranka na Kranjskem jela prirejati take poučne tečaje. Mladeniči, ki bi se udeležili teh poučnih tečajev, bi bili naj krepke j ša opora naše strankarske organizacije na deželi in najzanesljivejši agitatorji pri volitvah. — Volitev zastopnikov za celjski okrajni zastop iz tržkih občin Št. J ur in Žalec je zopet razpisana na dan 25. t. m. Ker se Št. Jur in Žalec ne bosta udeležila teh volitev, je s tem onemogočeno konstituiranje celjskega okrajnega zastopa in bo okrajne posle še nadalje vodil vladni komisar. — »Socialni kurz«, ki so ga sklicali klerikalci v Celje, se je, kakor se nam od tam piše 15. januarja t. 1., pred dvema dnevoma pričel Dr. Korošec in dr. Benkovič — kov nositelja »kmečke« vede — sta seve ob tem momentu tudi prišla v Celje. Politično poučevanje katoliških »mladeničev« — večinoma mežnarjev in drugih duhovniških uslužbencev — vrši se v šoli pri šolskih sestrah Jedo pa ti »zvezarski« fantje večji-delj pri Sv. Jožefu nad Celjem, v tamošnjem samostanu Lazaristov, znanih teh »ljudskih« misijonarjev. Tu se pač lahko reče: »Giiha vkup štriha!« — Celje, Maribor, Ptuj in Radgona se poslovenijo. Spodnještajer-ski nemški listi so v velikih skrbeh. Trdnjave spodnještajerskega nem-štva Celje, Maribor, Ptuj, Radgona itd. se majejo in če pojde tako naprej, padejo v doglednem času nenasitnim Slovencem v roke, kakor jim je padla nekdaj nemška (!) Ljubljana! Človek bi se res kar razjokal. Vzrok tega procesa da je, ker so trgovski in obrtni vajenci in trgovski ter obrtni pomočniki večinoma slovenskega rodu. Nemški trgovci in obrtniki, da bi radi jemali nemške učence in pomočnike v svojo trg. oziroma obrt, a teh ni, ker nemški otro- ci vsi študirajo in se jim obrt in trgovina zdita preordinarna. Ker je baje v imenovanih mestih vedno več slovenskega u rad niš t v a, ki noče prodajati svoje narodnosti Nemcem in slovenski vajenci in pomočniki tudi kot mojstri ne zataje svojega slovenskega rodu, se zgodi lahko prav nepričakovano, da postanejo mesta Celje, Maribor, Ptuj itd. kar čez noč slovenska. To bi bil za spodnješta-jerske Nemce in nemškutarje tolik udarec, da bi ga ne mogli preboleti, zato že zdaj javkajo v ta namen in kličejo vse nemštvo na pomoč. Seveda je v nemških trditvah vse polno pretiravanj, zlasti tam, ko se trdi, da se noben slovenski obrtni in trgovski pomočnik ne izgubi v narodnem oziru. Imamo žal prebridke skušnje v tem oziru. Da se nemški obrtniki in trgovci v Celju, Mariboru, Ptuju, Radgoni poslužujejo slovenskih obrtnih in trgovskih vajencev in pomočnikov, pa delajo samo iz dobičkaželjnosti. Nemški trgovci in obrtniki v teh mestih imajo vendar večino svojih odjemalcev v Slovencih in če pride Slovenec naročat ali kupovat h kakemu nemškemu obrtniku ali trgovcu, znajo ti tam vsi slovenski, ker morajo znati. Z nemškimi vajenci in pomočniki bi si nemški trgovci in obrtniki že radi pomagali in bi jih tudi dosti dobili, a je vrag, ker ne znajo slovenski. Zato poživljajo nemški listi, naj se uči ona nemška mladina, ki bi se hotela posvetiti trgovskemu in obrtnemu stanu med Slovenci, predvsem slovenščine, da bo mogla uspešno konkurirati s slovenskimi stanovskimi tovariši. — Iz Renč na Goriškem: V nedeljo je imel v Renčali volilni shod deželni oficijal g. Angelj T r o j e r. Poslušalo ga je okoli 100 ljudi, kateri so ga končno proglasili za deželno-zborskega kandidata. To je kandidatura — za predpust! Pričakovati je, da se oglasi v goriški okolici še več takih kandidatov. — Kako napreduje klerikalizem v Avstriji. Ob zadnjem katoliškem shodu na Dunaju se je marsikaj .slišalo, kako se katoliška organizacija slednji čas v naši Avstriji pojavlja, in — razvija. Tozadevnim izvajanjem povzamemo nastopne podatke. — Društvo »V olksaufklii-r u n g« izdalo je 524.000 letakov ' (Flugschriften) in 9500 brošur; vrhu tega pa še pridobivalo naročnikov 2-/6 katoliškim časopisom. Znani »Bonif aziusblatt« izide v nakladi, ki znaša okroglo en milijon izvodov. »P i j e v a družba« (Pius-verein) obstaja komaj 20 mesecev, a je v tem času že ustanovila 3*20 po družnic in nabrala 70.000 članov ter 363.000 K denarja. Od teh novcev izročilo se je katoliškemu časnikarskemu birou 70.000 K, listoma »Vater-land« in »Reichspost« pa se je podarilo vsakemu po 71.000 K, 60.000 K je prišlo v rezervni fond, a ostal Ina se je razdelila v podporo provincial-nim katoliškem časnikom. »S a 1 z -burger Universitiits - Vere i n« razpolaga danes s fondom 3,000.000 K ter ima že biblioteko, ki šteje 30.000 knjig. Letni dohodki liga društva znašajo do 200.000 K. Katoliški »s c h u 1 v e r e i n« je ustanovil v minolem letu 184 skupin ter namerava v kratkem osnovati dve katoliški učiteljišči. Katoliška učiteljska organizacija na Spodnjem Avstrijskem šteje baje že 4000 članov. Katoliški učitelji nameravajo osnovati tudi državno svojo organizacijo in jim je v to svrho od Moravske, Kranjske in južne Tirolske priponi oč že zagotovljena. Raz ven tega štejemo v Avstriji 181 katoliških pomočniških društev (Gesellenvoreine) s 13.000 člani ter močne kmečke zveze na Spodnjem in Gornjem Avstrijskem, Štajerskem, Solnograškem, Tirolskem in Predarlskem, ki so vse osnovane na »katoliški« podlagi. Tudi mladeniči in žene imajo že svojo državno katoliško združbo in istota-ko so katoliški žurnalisti spojeni v svojo ednoto. — Vidi se torej, da kle rikalno delo vrlo napreduje ter da je treba naprednim slojem vsepovsod biti sila paznim, da katoliško reakci-onarstvo kolikor toliko omejijo- — Iz davčne službe na Štajerskem. Višji davčni upravitelj v Ptuju Anton S t e p i c je šel v pokoj. Poštne razmere v Pulju. Piše se nam: Dne 10. t. m. je imela podružnica društva poštnih uradnikov v Pulju svoj mesečni sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Službene razmere poštnih uradnikov urada Pulj L 2. Lokalitetne razmere poštnega urada Pulj I. 3. Nasveti. Po pozdravu podružničnega predsednika prešlo se je k dnevnemu redu ter se je precej pri prvi točki dnevnega reda razvila burna razprava. Službene razmere postnih uradnikov v Pulju so naravnost škandalozne. V vseh oddelkih in sploh na vseh koncih in krajih manjka uradniških moči kakor tudi slug. Zato so uradniki primorani čez svoje uradne ure delati (seveda brezplačno) in ob že tako pičlem prostem času v uradu tičati; da se spravi delo izpod rok. Da* razmere so že tako daleč, da so uradniki pri vozni pošti mnogokrat primora ni pošiljatve pomagati nakladati ozi roma razkladati. Vse prošnje pri rav nateljstvu za pomnožitev uradnikov kakor tudi slug, so ostale do sedaj brezuspešne, zato je sklenila podnu niča poštnih uradnikov si sama pomagati potom društvenega vodstva na Dunaju, da se tem nečuvenim raz meram že vendar enkrat odpomoit'. Tudi razpravljanje o drugi točki je bilo zelo burno, kajti kdor še ni vi del uradnih prostorov c. kr. poštnega urada Pulj I., si sploh misliti ne mo re, da se še danes na svetu nahaja kak c. kr. urad v tako žalostnih, zdravju osobja, katero mora notri poslovati, skrajno škodljivih lokalitetah. Pro stori vozne pošte se nahajajo nad no ki nekdaj gnojno jamo, iz katere s*' dvigajo vonjave spominjajoče na stranišče. Podgan, katere uradniki atakirajo podnevi in ponoči ter j>oši ljatve z jedili objedajo, kar mrgoli. Kar se tiče poštnega poslopja, je bilo že vse polno ogledov ter se je gosp< | dvorni svetnik že izrazil, da je le ne upogljivi disciplini uradnikov pripi sati, da se v tem uradu še sploh dela. Prišel pa je z velikimi dijetami oblagodarjeni ministrski tajnik / Dunaja, ki se je pa za vojne ladji. Brijonske otoke in mornarični kazi no mnogo bolj zanimal, kakor poštno poslopje, radi katerega je bil poslan, katero si je pa žal i bog v 2(1 minutah že ogledal ter se nazadnj« izrazil, da je še mnogo slabših uradov kakor Pulj I. Kakšni morajo dotični uradi biti, o tem seveda zgodovii: molči. Ker sedaj ni upa, da bi se dni gim potom odpomoglo, sklenilo se j obrniti tudi v tem oziru na društvt no vodstvo na Dunaj ter na eksce-lenco admirala Ripperja, na gospod;« državnega poslanca dr. Laginjo in na mestno občino, s prošnjo, da bi oni posredovali na merodajnih mesti';, da se tem žalostnim razmeram žf vendar enkrat odpomore. Iz gledališke pisarne. Nocoj < u« par) se drugič ponovi ljubka Hervv-jeva opereta »M a m ' z e 1 1 e Ni t o u c h e« z gospico G r o s z o v o v vlogi Denize in gospodom K r a t o c h w i 1 o m v vlogi Celestin;i Champlatreuxa igra g. S u 1 i k o \\ ski, majorja Chateau-Gibusa gosji P o v h e. — Za soboto (par) se pri pravlja moderna italijanska dram; »N e p o š t e n i« (I disouesti), >pi*al Gerolamo R o v et t a , ki spa i med najboljše proizvode novoj-književnosti in katero je odlikovala italijanska vlada s prvim častnim darilom. »Glasbena Matica« priredi v nedeljo, dne 19. januarja zvečer ob polu 8. uri v veliki dvorani »Narodno^; doma« in v nedeljo, dne 26. januarja popoldne ob 5. uri v veliki dvora;: hotela »Union« spominski večer. Si mon Gregorčiču na korist njega spo meniku. Pod vodstvom koncertnem vodje M. Hubada. Sodelujejo: go spodje: dr. Fran Ilešič, c. kr. profe sor, predsednik »Slovenske Matice«, Ernesto vitez Cammarota, operni jm vec in profesor »Zemaljskoga gladin nega zavoda« v Zagrebu (tenorist) in Bogdan pl. Vulakovič, operni pevec v Zagrebu (baritonist) ; pe\>ki zbor »Glasbene Matice« in oddelek moškega šolskega zbora, gospod Niko Štritof (klavir). Vzpored: Besedil' vseh pevskih točk je Simon Grei:« : čičevo. Osem točk je novih, nala> to prireditev pripravljenih. 1. Govor gospoda prof. dr. Frana 11 e Š i o a. 2. Jakob Aljaž: a) Na bregu. Mošl zbor, posvečen pevskemu zbori: »Glasbene Matice«, b) Na dan! Mo ški zbor z baritonskim samospcvo'i (nov). Zadnja Gregorčičeva, V,\ dni pred smrtjo zložena pesem. Poje mo ški zbor »Glasbene Matice« in oie£d Petriču je dosedaj Še d^k .a-, tat ukradel 40 K vreden bakren kotel. Is Amerike se je včeraj pripeljalo 14 Hrvatov. Igu bila je stroj evo djeva žena gospa Marija Ur ban če v a rjavo denarnico, v kateri je imela nekaj čez 9 kron denarja. — Neka dama je iz gubila zlato duble zapestnico z vdelano uro. — Služkinja Neža Avšičeva je izgubila črno denarnico v kateri je imela 5 K denarja. — G. Ceoilija Krekova je našla srebrna očala. Kal * LJubljani vse ne Izgubi. Minulo leto se je pri mestnem policijskem uradu zglasdo 633 (64 več kot leta 1906) isgubiteljev in sioer 235 moških, 398 pa ženskih. Skupna škoda izgub jenih reči je bila 16.214 K 97 v. Najdenih reči je bilo pri policijskem urada oddan h 259 in sioer: prostega denarja 285 K 19 v, 66 denarnic in mošnjičkov, v katerih je bilo 1102 K 53 v denarja, nadalje 20 zlatih in srebrnih verižic, 34 zlatih moških in ženskih žepnih ur, 19 zlatih ženskih in moških prstanov, 11 dežnikov m solnČnikov, 7 ženskih zapestnic, 8 ščipa ni kov in lornjet, 4 poštno- in 3 hranilnične knjižice, 3 zlati obeski, 2 ženska pasa, 2 srebrni tobačnici, 2 železni verigi, 4 ženske brože, 2 konjski odeji, 3 zlati uhani, 3 pare ženskih in moških Čevljev. 3 zavitki blaga, boa, muf, pahljača, kolo, medena pipa, otroška odeja, moške h ače, ogrinjača, molitvenik, čepica, ženska ročna torbica, srebrna palica, zavitek obleke, ženska ogrinjača, škatulja svalČič, več različnih ključev, v z atu vdelan zob in poročni prstan. — Izgubljenih je bilo 59 zlatih in srebrnih ur, 54 zlatih in srebrnih veritic, 19 zlatih obpskov, 21 zlatih prstanov, 7 uhanov, 9 zlatih ščipalnikov, 11 zlatih zapestnic, 2 briljanta, 10 brož, 1 tobačnioa, raznih obeskov, 12 dežnikov in solnČnikov, 2 koralni zapestnici, 25 rjuh, 2 sodčka kislega zelja, nekaj kolekov in pismenih znamk, svilnatih rut, ženskih pasov, nogavic, svilnatih kril in spodnjih kril, 2 dežna plašča, 3 m\jfi, 2 zavitka rokavio, bluz in telovnikov, dvoje nove moške blaSe, 9 očal, pero za ženski klobuk, kožu-hast ovratnik, ženska ročna torbica, površnik, 2 pelerini, 1 havelok, kukalo, 4 konjske odeje, par otroških čevljev, več srečk, poštno- in hra-nilničnih knjižic. 7 moških ovratnic, več Ženskih trakov, čipek, 202 d« narnic z vsoto 3402 K 32 v in 3087 kron prostega denarja. Prizadeti so pri teh izgubljenih in najdenih rečeh vai sloji, kakor tudi lahkomišljeni otroci do osivelih starčkov in ženic. * Drobne novice. Roparstva na Ogrskem. Blizu Miškol-ca so napadli štirje oboroženi roparji voz,na katerem sta se vozila v spremstvu orožnika dva fužinska uradnika, ki sta imela s seboj 60.000 K. Roparji so streljali ter usmrtili orožnika in voznika. Uradnika je rešil le srečni slučaj, da se je pripeljal mimo vlak, ki ga je vlakovodja ustavil, nakar so roparji pobegnili. — Zblaznel je na Dunaju poštni oficijal Pehaček ter grozil z dvema revolverjema, da bo ustrelil vsakogar, ki se mu približa. Poklicati so morali ognjegasce, ki so ga z močnim brizganjem premagali in razorožili. — Učiteljaso ustrelili rumunski kmetje v Palos-Reneti na Ogrskem, ker je poučeval le madžarsko. Kmetje se izgovarjajo, da se je učitelju sprožila puška, ko je bežal pred njimi čez plot. — O požaru v gledališču v Boyertownu se še poroča, da so ponesrečeni večinoma Nemci, ker je sploh večinoma prebivalstva v mestecu nemška. Dosedaj so našli 167 ožganih trupel. Rešilna akcija je bila zelo pomanjkljiva, brizgalnice niso delovali, a lestve so bile trohnele. Neki mesar je pri balkonu rešil več žensk, pri tem pa se tako opekel, da so mu morali obe roki odrezati. * Zažgal ženo. V Berolinu se je neki prodajalec sadje skregal s svojo ženo ter jo polil s petrolejem. Ko je potem žena v politi obleki zaspala, jo je zverinski mož zažgal, da je v groznih mukah izdihnila. * Sveto pismo mesto napitnine. V hotelu Pennhnrst v Atlantiki je dalj časa živela milijonarka Mise Lida Parish iz Philadelphije. Ko je odpotovala, je hotelskim uslužbencem mesto napitnine in pričakovanih božičnih daril dala navadna sveta pisma. V vsako knjigo je napisala, da je ta knjiga več vredna, nego zlato. Uslužbenci skušajo zdaj knjige prodati, da se prepričajo, bodo li dobili kaj zlata zanje. * Bojkotirano gledališče. V Brnu je neki član orkestra napadel gle-dališčnega kritika. Zaradi tega so sklenili vsi češki časopisi, da ne prinašajo gledališčnih kritik, dokler se časopisu, katerega kritik je bil napaden, ne da zadoščenje. * Kdor hoče dolgo živeti, mora iti na Island. Statistično je namreč dokazano, da na tem otoku žive ljudje povprečno dalje kakor kjerkoli drugje na svetu. Ljudsko štetje na Islandu leta 1905. je pokazalo, da dosežejo prebivalci tega otoka povprečno starost 62 let, t. j. dvakrat več, kakor se računi povprečno človeško življenje sploh. * Štiri tedne živi pokopani. Pred dobrimi tremi tedni je zasulo v rudniku Alpha v Novadi tri rudarje. Dasi delajo tovariši noč in dan, da odkopi je j o zasuti vhod, vendar bodo minuli najmanj še trije tedni, preden bodo mogli prikopati do ponesrečencev, kar se je ponesrečencem tudi sporočilo. Posrečilo se je namreč pribiti skozi zasipe precej debelo cev do ponesrečencev, in po cevi se je speljala telefonska žica, da je mogoče govoriti s podsutimi. Skozi cev jim spuščajo jedila, pijačo, smotke itd. in sicer toliko, da podsutim vsega preostaja ter sporočajo na svet, da se jim godi bolje kakor komur-bodi na zemlji. Vkljub strašnemu položaju so možje celo dobrega humorja ter so te dni sporočili na »gornji svet« ako ne bo telefon bolje funkcijoniral in ako ne dobe tople vode za kopanje, bodo šli. S telefonom je zvezan tudi gramofon, ki jim svira vesele pesmi. * V znamenju križa. Radi strogo božičnega in verskega pretepa leži sedaj v Brooklvnu Jos. Kundenson, lastnik nekega prenočišča Poljakov na severni 6. ulici v bolnici, dočim so morali tudi njegovega napadalca Max Seamana in George Heiko prepeljali v bolnico, kjer so jima zavezali glave in potem sta morala na policijsko postajo. Kundenson je priredil za svoje znance božično slavnost z molitvami, kajti v veliki sobi je napravil jaslice. Med molitvijo sta prišla jetnika v sobo, oblečena v obleki poljskih pastirjev. V rokah sta držala velike pozlačene križe. Kundenson je pa mislil, da je to šala, kakršna ne spada k pobožnosti in je naprosil oba pastirja, naj odideta iz sobe. Pri tem je prišlo do prepira in končno do splošnega pretepa, pri katerem sta pastirja marljivo rabila svoje križe in vse navzoče pretepla. Gospodarja sta s križi tako pretepla, da so ga morali prepeljati v bolnico. Končno je morala priti na lice mesta policija, da je napravila mir. Križem se ni nič hudega zgodilo. * Kako plešejo milijardarji. Izreden ples je priredil v Filadelfiji svojim prijateljem in znancem mili-jardar S. Randolph. Vsa dvorana je bila spremenjena v gozd. Med drevjem so bila umetna jezera in reke, preko katerih so vodili krasni mostovi. Stene dvorane so bile vse v zrcalih, zato je bila pokrajina videti kot nepregledna. V vodi je plulo nebroj velikih zlatih rib in gostje — kakih 1200 njih — so se zabavali s tem, da so lovili ribice s trnkom. Najdragocenejše pri vsej slavnosti so pa bile vsekako eksotične ptice pevke, ki jih je bil poln gozd. Mr. Randolph je s svojo zabavo prekosil milijonarja Astorsa, ki je nekoč razstavil vsakovrstne žive metulje iz vsega sveta. Zabava Randolphova pa pravzaprav ni bila draga. Vse skupaj je stalo »malenkost« okoli milijon kron. * Nam vsem je treba včasi krepila, ker delo nas izraliga. Izvrstno krepilo je »Scottova emulzi-j a«, obstoječa izvečine iz ribjega olja, ki pa je vseskozi slastno in lahko prebavno za vsak želodec. Scottova emulzija se dobiva po vseh lekarnah. Književnost. — Na drugomu svietn. Jedna noč u samrti. Napisao Gavro A. L e -dinski. Na Rieci. 1907. Ta 123 strani obsežna knjiga je nekaj posebnega. Podaja nam razmišljeva-nja, ki se jim mora priznati originalnost in ki so tudi zanimiva, čeprav tod in tam izzivajo odločne ugovore. Knjiga razlaga tisto spoznanje, do katerega pride človek, če razmišlja o naukih katoliške cerkve glede življenja po smrti in ga prevzame prepričanje, da ti nauki ne obsegajo resnice. Na tem temelju stoje nadal-nja izvajanja pisateljeva, ki jih bo z užitkom in s pridom čital, kdor se zanima za taka vprašanja. Vse tu naznanjene knjige iu listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu it 3. Telefonsko h Brzojavne Mroauio Koroški deželni odbor — pogorel. Celovec, 16. januarja, Državno sodišče je izdalo danee razsodbo, da se ugodi pritožbi občine Sele pri Borovljah proti deželnemu odboru koroškemu radi odklanjanja slovenskih vlog, ker se je s postopanjem deželnega odbora kršila slovenskemu jeziku zajamčena pravica ravnopravnosti. Dunaj, 16. januarja. Državno sodišče je danes ob poln 10. dopoldne izdalo razsodbo o pritožbi občine Sele proti koroškemu odboru, ker le-ta ni rešil v slovenskem jeziku spisano vlogo, da se odobri zvišanje občinskih doklad v smislu proračuna za 1. 1908. Rešitev se je odklonila vsled naročila dež. odbora pisarni, naj se slovenske vloge ne sprejemajo, marveč nerešene vračajo. Državno sodišče je razsodilo, da se je z vrnitvijo nerešene slovenske vloge kršila v ustavi slovenskemu jeziku zajamčena ravnopravnost. Državno sodišče je smatralo za dokazano, da je deželni odbor dotično vlogo vrnil zgolj zategadelj, ker je bila pisana v slovenskem jeziku. Sodišče je odločilo, da ima njegova razsodba veljati kot pravno veljavni ukrep. Zastopnik deželnega odbora je proti temu ugovarjal, češ, da državno sodišče nima pravice izdajati pravnoveljavni ukrep. Državno sodišče je konstatiralo, da fungira v tej zadevi kot zadnja instanca in da ima vsled tega pravico izdajati pravno vel javne ukrepe. Nadalje je razsodilo, da je slovenski jezik na Koroškem v deželi navaden jezik in da se ga ima v smislu § 19. o. z. vsaka slovenska občina pravico posluževati v svojih vlogah na oblast va, ki so tudi primorana v tem jeziku spisane vloge ne samo sprejemati, marveč tudi reševati. Občino Sele je zastopal dunajski odvetnik dr. L e n o c h. Demonstracije v Pulju Pulj 16. januarja. Okrajni glavar baron Reinlein je priredil snoČi avstrijskim in ogrskim delegatom soirejo. Ob 10. so se zbrali pred okrajnim glavarstvom iredentsti in priredili hrupno protiavstrijsko demonstracijo. Množica je žvižgala in kričala: „Abasso Austria, e v vi v a 1" It ali a*' Vladni krogi so bili radi te demonstracije naravnost konsternirani in so dali ukaz, naj se demonstrantje nemudoma razženo. Policiji se je res posrečilo množico v najkrajšem času razgnati. Več delegatov se je vzpričo tega dogodka izrazilo, da so dosedaj d/omili o eksestenoi iredente v Avstriji, a sedaj so se prepričah da je iredenti v Primorju že preveč zrasel greben. Stavka uslužbencev dalmatinske pe-robrodne družbe. Split 16. januarja. Uslužbenci p ar obredne družbe „Daimatia* so stopili v stavko, ker jim ravnateljstvo ni dovolilo zvišanja prejemkov. Abstinenca soo. demokratskih poslancev v poljedelskem odseku. Dunaj 16. januarja. Radi pred-loga'poslanca I r o ta, naj se ne otvori j o meje za uvoz Živine in mesa, so socialno demokratski Člani poljedelskega odseka sklenili, da se bodo od se j absentirali. Od današnje seje je izostalo vseh 9 sooialnih demokratov. Vsled tega ni bila ob 10. napovedana seja sklepčna. Šele ob 11. je bilo izmed 52 Članov navzočih 27, da se je mogla seja otvoriti. Glavni urednik ,,Neue Freie Presse" umrl. Dunaj 16. januarja. Danes je tu umrl glavni urednik ,.Neue Freie Presse" dr. Eduard Paoher v 61. letu svoje starosti | Proti katoliški cerkvi. Petro grad 16. januarja. V lub-linski guberniji je vlada izdala ukas, s katerim se prepovedujejo vse javne svečanosti, zlasti one katoliške oerkve. Procesije so prepovedane, takisto tudi nošenje bander itd. Kdor se proti tej prepovedi pregreši, se kaznuje z 8 meseoi zapora. Novi ruski trgovinski minister. Petrograd 16. januarja. Za trgovinskega ministra bo imenovan Si p o v, ki je že v Wittejevem kabinetu bil nekej Časa finančni minister. Proces radi predaje Port Arturja. Petrograd, 16. januarja. Pri današnji obravnavi proti generalu S t e s s 1 j u radi predaje Port Arturja je izpovedal general L o b č i n-8 k i, da je bilo za časa kapitulacije v trdnjavi se 7000 mož pehote in 6000 pomorščakov, ne pa, kakor Stesselj zatrjuje v celem samo 8000 mož. Ko so drugi generali zvedeli, da namerava Stesselj kapitulirati, so bili vsi ogorčeni, zlasti pa poveljnik mornarice V i r e n , ki je zahteval, da se mora kapitulacijeki komisiji pritegniti en zastopnik vojne mornarice, kar pa se ni zgodilo. Ob času kapitulacije je bilo še 800.000 kil moke. Slično so izpovedale tudi vse ostale priče. , *^^^*Se dobi povsod r seobbodno potrebno zobno Creme vzdržuje sobe cisie, bele In zdrave. Prijateljica mater, ki pričakujejo poroda novega potomc% in ki ji a mučijo čuvstva velike utrujeno ti in malo-srčnosti, je Scotiova emulzija. Učinek Sco-ttove emulzije je takisto čudovit kakor zadovoljiv. Nova moč In novo veselje do ilvlienja se začutita kakor po čarovni pijači. Pa še bolj bo mladi zemljan, ko zagleda svet, razveselil starše z zdravim izgledanjem in krepkimi oblikami, zakaj z materjo je SCOTTOVA emulzija okrepila in ojačila tudi njega, izkratka pospeševala najugodneje. Izvirna steklenica 6 Naprodaj po vseh lekarnlcafc, Ljubljanska „Kreditna banka v LJubljani':. Uradni komi dan. borze 16. januarja 1908 nnoioem papu*. 4T:9 majska renta. . . . ♦2*/. srebrna renta . . . e>/t avstr. kronska renta. . , zlata » . . 4*/. ogrska kronska renta . *•/, u zlata 4*/# posojilo dež. Kranjske •'/*•/• posoi*!0 mesta Spljet eV/o . . Zantt 4Vtf/» bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . SV« češka del. banka k. o. S% . . . ž. O. #>/,•/. zast pisma gal. dež. hipotečne banke . . ••/t*/« P«**- kora- °- z 10« pr...... ^sst. pisma Inneiai. hranilnice..... *•/,•/« zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . t7i*/« «» P'S. ogr. hip. ban. obl. ogr. loicalnih Železnic d. dr Dener Blega 86 80 *7 — b8-60 9880 t>67r>j 96^95 llr> 36) 1166-. ?3 40| ^3 60 11 fO 11K0 97-9 j 89 9 10^ «01 1U6/■•/■* avstr. nos, za žel. p. o. arecfcc. arecke od t. 1860V. . . • 9 od l. 1864 . . . . 9 tizske...... , zem. kred. I. emisije II B ogrske hip. ban 22 -449 93-96 60 €2 — 29 76 66 93 - *4-— 459 — 97 — 104 50 €8 — 55-3 76 70 - 5<5- 49 85 16^85 &S'bO 6" 9 60 1777 ;i7P6 — 837 ^( €3*50 '68 25! 76" z6 239 60 :30/-601-fO 240 26 36 cOi 60 2435 — 24 tf.- — I 6*9 10 63~-t0 f >62- ?65 ~ I 102 507*— i 49 - U050 11-36 1140 j 19 U 1914 ! 236 Jj 23 67 l 24 10 24 14 ; 117 66 117 86 95 95' 9625 2 6l| 2 62 4 84 5 i Žitno cene v Bud>mpeitL Om 16. januarja IV OS Termin Pfeaiea ca april , ... za ^.0 kg K 18 «4 Pieaiea aa oktober . . . aa oO kg K 1065 Hi aa april .... u 60 k« k 1120 Koma aa maj 1908 . . a* 6o kg K 6'97 aa april .... sa 60 kg K 8-26 BfesstSvr« Nespremenjeno. HeteorolosUnoporofllo, l«d morjem 40*. Srednji er*oui tlak T M i mm. f s Čas •pazc-vaaja Stanje ' baro metra S) M Vetrovi Nebo ef ▼ 9PMM 16. 9. a v. 748 4 )6 7. aj. 7460 . 8. PopJ 744 7 —7*1 Ibreavetrm jasno megla Jan« —10 6 breaveirno — 3 8 mre« vetra o Sredic« Toacajlnja temperatura: —7*6* nor-8 5 . — Padavina v mm 0*0. Stanovanje3 v II. nadstropja, obstoječe is S sob, kuhinje, hrsmes in pririklin ter nekaj vru se tiia ia februrskt tami« mirni stranki sa K 572 na leto. Vpraša ae na Realjevi cesti it. 24. Zahvala« ie Za mnogobrojne dokaae tolaiilnega sočutja w boieaai n ob smrti jasene-posabne, preblage T Irtne Jtrjar iarekamo vtem prijateljem ia anaocem najsrčnejšo i hvalo. Posebno pa ae le sahvaljnjemo darovalcem krasnih vencev in vat-m udelež ncem sprevoda na njeni isdnji poti v Ljubljani ia v Žaica. V Ljubljani, 15. januarja 1908. ialnjoći ostali Spralnajša 186"3 kuharica se sprejme v službo. Kje, pove nprav. „Slov. Naroda4*. Preklic. Podpisana Marjeta Kadar, hŽi bil. po8eatn>ee Manje K aiar, preklicem dne 9. t ni. ob 1 49 dtkpoldne iirereneob-ri' Izjava. Ker se zadnje čs*e po Medvodah in okolici močno govori m ra**irja, da je kupil in prodajal go«tilnicar g. Janj Novljan crknenin >, kar pa ni res, sva sveduka midva, ampak je bilo imuče »amo premlado, če••;*-riati lat sflrii*t hupei vsl«l, ki ae aanimajo sa 4V17- 6 lukrativan privlačni predmet dobe ponudbe pri tvrd k i W. SE1SER i Cr, lisaj, «1111 Plimrgaui 17. Blagajne, proti požaru in '.Kinu, .F01" pisalni stro j i, ameriiko pohištvo aa pirtsroJce ceueje nego kjerkoli. — Bećko skladište blagajna 1 delničarsko društvo, Zagreb, Hica 22. 3-»v4 -43 Prodaja. 23. januarja 1908. leta bo v Kranju ~ai pad agodalmi pogoji dvonadstropna sa vsaSo obrt primerna 154_2 hiša sodnijsko nizko na 9200 kron cenjena ^ # + ♦ v ^ NajmanjSi ponudek je 4600 kron. NatanČnejSa pojasnila pod „Ko- krika predmestje" pasta restante Trtic. Oorenjako. Zarodi uellke zalose dajem pri nakupovanja - * Noben gospodar naj ne bo brez koledarja 169—1 I I uredil dež. m. nadzornik J L e g v a r t. III. zelo popolnejši letnik z vsebino: — Kratek op s umne živinoreje; zlata — pravila o živinoreji, krmljenje goveje živine In prašičev. Reja domače perutnine, mlekarstvo, preiskovanje In bolezni mleka Obdelovanje travn kov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja Živinozdravništvo. Vi nore ja. Tabele za merjenje lesa. Kmet zakoni Hmeljarstvo. Merjenje lesa. Prerač v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in Se mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s posto B 1*0 in se naroča pri Iv. Bonacu w Ljnbl|ant Vsled prihranitve dragega povzetja, se naj znesek naprej do pošlje. Zdravniško priporočeno duolnoslodno pivo z varstveno zaemk: ev. Štefana. Prst prijetna osveiilns pijača, obenem preiikuieno zdravilo proti nervoznosti, mal< krvnosti, Želodcu m in pl i učnim boleznim, pomanjkanju spanja, pomanjkanju slssti itd. itd. Kdor naroči U steklenic, jih dobi franko na dom. B7i popusta. A. Persche trgovina z modnim blagom In perilom v Ljubljani, Pred škofijo 21. Usodno prlHRa za trgovce m obrtnike. Ker mi preostaja več tisoč za lata 1908 sem jih primoran prodajati pod tovarniško ceno. Ako so torej kateremu smanjkah, n»j se obrne na m 10 tvrdko ter mu napravim izredno nizko ceno. Pričakujoč obilnih naročil se priporočam 127—6 Fr. Iglic trgovina a papir em In galanterija na drobno In nas drbrlo. dobro vajen raznih boljlih d H (del po naroči'ib), dobi stalno me*to. 1M 2 Naslov v npravništvu „Sl Kar.*, Spretnega in učenca sprejme takoj Fran Kraloher. krojaški moister v LJubljani, Kongresni trg itev. 5._ 177-1 Prodajalko m U2 2 lotcri$tinjo sprejme tvrdka Oton Homan v Radovljici. Pozor! = Koncosionirana = 4 do 5 mož, naj si bodi v mestu ali na deželi, se naroča pri 157 2 Rčnjo Vrtoiku, Mestni trg 9. Proda se majhno podjetje z dobro vpeljanim predmetom, ki gt lahko vodi vsakdo. Vsa oprava a za logo okoli 15 000 kron in se dovolijo ugodui plačilni pogoji. Dopisi na uoravn^Štvo „Slov. Naroda" pod „Podjetje". 164-* na JavornlKu itev. 93 v popolnem redu z več sobami, peka-rjo in velikim %rtom kot stavbnim prost« rom, hlevom itd. Je naprodaj Pripravna je za vsako obrt, posebuo za g stilno, ker je blisa plavža in kolodvora. uy . Dobra kuharica s dobrimi izpričevali, ki bi opravljata tudi nekatera domača opravila in ki govori dobro nemlko, aa takoj sprejme pri častniški draiinf. Ambraiev trg 3, L nadstropja d» V2 11. dop. in od 1—i/i4 popoldne. 176—? 0* ijtakos 96- 3 lekarnar PICCOLI, dternl SetaTlUlJ t Habljenl. S I Podružnico Pred inventuro se bode po Znižani ceni prodajah kpžuho- vinasio blago in modni žameti, kolikor je še zaloge. U7_, *0 ^. Persche P* trgovina z modnim blagom Ljubljana, Pred Škofijo 21 V Lmbliaili podružnica v Celovca. ai— o ——■ vloge na vložne knjiž'ce in na žiro-račun proti 4,Ji°|sDim obrestm, vloge na tekoči račun, aggjŽR£t^] >°/s R«"^» davsk •S vtog mm knUUe« pUta IedejeUti in odgovorni urednik: Beeto Paetoelemiek. Leetnine is tisk .Nerodne tiekeme*. 55 3Z 192962 0