SpOMNlTE SE sl°venskiH 8eGUNCEV 8 Kakim °AROM! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, APRIL 16, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIIi ^OBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) k vPj0DaRSTVO PA TA- fJSaJfe UU1 ta drŽava tako ne kupiti. Komunisti- Stv0 aiStvo so tore.i za Par" Spre avdu§eni Ljubljanča- a sebi spoznali. )teri 7A CERKVAM. — ^W 0 Se začudeni vpraše-- da ■ sVoiVva Je ljubljanska vla-n° dovolila za po- «Y0 Cakva °koli 20,000 dolarje t0 i*eveda ni iz svojega, , adla Cerkvi s tem, fo iJ °last>la gozdov na Po- C ln v tako komunistično proti cerkvam je se je takrat bli- Gor ■njem gradu. To- n»tn0; st da . vV°lite\ Slavnih jugoslovan-)V'(]f„. ' Tito je hotel svetu ts. vati Hu • j|js i^jj ' aa je vse za njim. jP nav°itreba za Pr0Pa£an" % p. no darovanje cer- Sto .!2an ->e v sili tudi > pobožnost so tu- Hal. ljali in Poudar-^fkve >az' da ne preganja-v Jugoslaviji ni ■Hi {aSoPikja, te kome-nihče pojasniti. Slišimo, da so celo vaši časopisi nasedali tej komunistični propagandi. Pač ne poznajo partizanov in njihovih metod. TERORIZEM V TRSTU. Pisal sem vam že, kako je jugoslovanska tajna policija (OZNA) v Trstu, ki je pod zavezniško okupacijo na cesti nekatere svoje nasprotnike ubila (kot dr Protolipaca) in druge ugrabila in odipeljala kot Martelanca, Koširja, Šmajda. Zadnji se je a tajnimi policisti na cesti boril,-pa mu nihče ni priskočil na pomoč, tako da so ga končno obvladali in odpeljali. Terorizem OZNE je tolik, da si ljudje ne upajo niti govoriti z Angleži, ker so že radi tega v nevarnosti, da jih OZNA zgrabi, nihče pa ne zaščiti. PRETIRANA NEVTRALNOST. Amerikanci in Angleži skušajo biti do skrajnosti nevtralni. Svojim uradnikom in svo. jim vojakom neprestano naročajo, kako morajo kazati svojo ne-pristranost. To nepristranost zlorabljajo komunistični partizani, da terorizirajo pred očmi zaveznikov svoje nasprotnike. KDO JE STRELJAL? Pri demonstracijah v Skednju sta bila ubita dva civilista. Govorilo se je, da sta bila ubita od strani zavezniške policije. Ameriška preiskava je točno dognala, da sta bila ubit\'a m U;niJe. ki s0 ^Oii!?nja> da Je on pla-delavcem ves čas l ms r- s^i % 0 12 °to ^Hij^ ^ntov več na uro .o j določeno v pogod- *%nit0 najbl-iša P°nud p ki ga more dati. v" k v armado še za W^tu v Anglijo— Ameriko •ie ^ ^red šestimi me- v ' 111 ' r'rant Ferguson h VS f je računal, da ki SU boljša i'1', j ^ Jo je izbral y NtiX. p ila dovoljenje za ^ a Se je vračunal, (Irv ^ Aoiw ■ V ali e Prej kot 'ie tako bo sedaj ona n on u. odslužil VIŠJE CENE NOVIM AVTOM DOLOČENE OD OPA URADA Washington. — OPA naznanja, da bodo posamezne cene za ove Pontiac, Oldsmobile, Buick in Cadillac avtomobile ki so bili izdelani pred G. M. stavko od 66 do 417 dolarjev višje kot so bile 1942. Pontiac avti bodo za 66 do 95 dolarjev dražji, kot so bili v letu 1942 Cadillac avtomobili pa bodo poskočili v ceni za 148 do" 417 dolarjev. -1-iO'- Tatovi odnesli 39 zabojev žganja iz državnega skladišča v Clevelandu Poslovodja državnega skladišča žganja na 3822 E. 91. St., Robert Aaron je sporočil polici-jf, da je bilo vlomljeno v skladišče in da so tatovi odnesli najmanj 39 zabojev dobrega žganja. Poslovodja pravi, da ker so ravno v petek dobili nove zaloge žganja, zato ne more reči določno, koliko zabojev manjka. Tatovi so najprej odprli železniški tovorni voz, poleg skla dišča, a ker tam niso dobili žganja so vlomili vrata skladišča, odkjer so odnesli te dragocene kapljice v vrednosti krog $1,-400. Kitajski komunisti obkolili garnizijo nacionalistov Krog 30,000 mož kitajske rdeče armade je pred vrati Changchunga Chungking. — Poroča se, da je krog 30,000 mcž broječa rdeča kitajska armada popolnoma obkolila malo garnizijo nacionalistov, ki se nahajajo v mestu Changchun, ki je nekako središče kitajske FRANCOSKI POSLA- , NIK ZA VENEZUELO NAJDEN MRTEV Caracas, Venezuela. — V francoskem poslaništvu je bilo najdeno v kopalnici golo truplo novega poslanika Roger Cauche-rona s prerezanim vratom. Njegovi sestri, ki živita v Washington, D. C., sta na poti iz Francije obiskali tudi svoje-1 ga pokojnega brata, ki je bil; pred kratkim imenovan na to po-| slaniško mesto. Nek uradniki sedaj francoskega poslaništva se je iz-1 ivilne razi1' da j"e bil Caucheron bolj vojne. Iz nacionalističnih krogov se poroča, da so sovjetske čete komaj zapustile glavno mesto Mandžurije, ko so se že tam v okolici pokazale čete kitajske rdeče armade. j Komunistični general Chou En-lai, ki se mudi v tem mestiu,i je rekel, da je civilna vojna v j širšem pomenu besede sedaj v; polnem razmahu. Rekel je, da1 bodo komunisti p odvzel i kakor-i šnokoli vojaško akcijo, ki bi se slabega zdravja. Kongres je odglasoval za zviianje plače vsej oboroženi sili Rekrutiranje ustavljeno za pet mesecev; povišek znaša $632,000,000 Perzija umaknila protest napram Sovjetski Rusiji Varnostni koncil združenih narodov bo nadaljeval s zasliševanjem neglede na to, kakšno akcijo bo zavzel kateri psamežnih delegatov. Rusija podala nove zagotovitve, da bo že skoro umaknila svoje čete s perzijskega ozemlja. ® , Teheran. — Perzijska vlada je uradno naznanila zahtevo. da njeni zastopniki na zasedanju varnostnega koncila umaknejo obtožbe proti Sovjetski Rusiji brez nadaljne razprave. Princ Mozaffar Firouz je izjavil v imenu vlade, da je dala Rusija ponovno zagotovilo, da bodo njene čete do 6. maja zapustile Perzijo. Firouz je rekel, da Perzija popolnoma zaupa ruskim zagotovilom in da je njegova vlada zato dala navodilo svojemu delegatu pri zasedanju koncila, Huseinu Ala, da takoj umakne pritožbe, ki so bile prinesene v tem pogledu pred varnostni koncil. Washington. — Kongres je od-jim videla potrebna in to samo' glasoval za povišanje plače' vo-' zato, ker tudi nacionalistične' jakom marinom, mornarjem in Zastopniki Zed. držav, Angli-čete kar naprej napadajo. | obrežni straži in sicer v vsoti! Je in večina članov varnostnega Gen. Chou je rekel, da upa,! $632,1000,000. Stem bodo dobili 'koncila pa so menenja, da se da tbo povratek gen.' Geo. C.'i navadni vojaki povišek do 50 od-j ta slučaj ne more kar tako vre-Marshaila ki je sedaj na poti stotkov- viš-'i častniki pa dobe « z dnevnega reda vsaj do G. tja iz Washingtona, veliko pri-jkrog 10 0(1«totkov. Predloga je maja ne, ko se bo lahko videlo, pom ogel v tej krizi ki je mno- j bi,a sprejeta z 166 proti 13 gla- če bodo Sovjeti držali svojo be-go bolj kritična, kot'je bila pred SOVOm- ,sedo- Pravijo, da kakor je Ru- Drugi predlog, ki je bil tudi!slJa prelomila obljubo, ki jo je sprejet pa določa, da se vsako'dala še leta 1942, da bodo nje-rekrutiranjp novincev ustavi za'ne čete zapustile perzijsko dobo pet mesecev. Sicer je do-j ozemlje že do 1. marca, prav ba za obvezno rekrutiranje vo- tako lahko prelomi tudi sedaj jaških novincev podaljšana do! dano besedo. 15. februarja 1947, vendar pa ne j • Večina zastopnikov je tudi odhodom generala Marshalla iz Kitajske. Poveljnik garnizije Changchunu je odločen držati mesto za vsako ceno. -o-- Prazne parcele mesta se proda na javni dražbi za gradnjo hiš veteranom Okrajni prosekutor Frank T. Cullitan je ukazal, da se vse zapuščene prazne parcele v mestu, katerih je samo v okolici Harvard in Lee Rd. 103, proda na javni dražbi za gradnjo stanovanjskih hiš za vojne veterane. Na Lotus Rd. in Lee je 93 takih parcel in na E. 176. St. jih, je pet, kjer se zbira sama nesnaga, poleg tega pa so večina laset-nikov teh parcel zaostali na davkih in drugih obveznostih napram mestu. Trije stavbeni kon-traktorji so že pripravnem financirati gradnjo hiš, ki bi veljale po $8,000 do $10,000. Vsak veteran, ki bi hotel pričeti z gradnjo, bo dobil tudi prednost pri nabavi potrebnega gradbenega materiala. .ie more biti nijjče klican v vojaško' mne.nja, da o vsaki zadevi, ki je službo pred 15. oktobrom tega' leta in po tem dnevu pa le oni, ki so stari 20 let ali več. Vojaški rok je določen na 18 mesecev službe. Na podlagi tega odloka, bo kmah'i odpuščenih krog 400,-000 vojakov, ki služijo že osemnajst ali več mesecev. ---o- Stavka premogarjev je že v tretjem tednu in še ni izgleda za poravnavo Premogarji so. na stavki že tretji teden in vsa pogajanja so ostala do sedaj brezuspešna, če prinesena pred ta koncil in jo je isti že pričel obravnavati, odloča koncil, kdaj se jo vrže z dnevnega reda in ne posamezi delegati. Ko pa bo koncil videl, da je Rusija držala dano besedo in da sta v resnici obe stranki v popolnem zadovoljstvu, potem je pripravljen, da se ta zadeva vrže z dnevnega reda. Ruski poslanik Andrej A. Gromy- NOVI GROBOVI Frank Škrbec Kakor je bilo že včeraj poro. čano je umrl Frank škrbec iz 2007 W. 58. St. Pogreb pokojnega se bo vršil v sredo ob 10 dopoldne iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda na Kalvarijo pokopališče. Agnes Sht (Zot) Včeraj je umrla v Polyclinic bolnišnici Agnes Sot (Zot), rojena žgajnar, stanujoča na 5332 Homer Ave. Rojena je bila v Zdenski vasi pri Dobrem polju. Stara je bila 62 let; v Ameriko je prišla leta 1900; prvi soprog Ignac Germ ji je umrl pred 20 leti, drugi soprog Frank Sot (Zot) p;i je bil pokopan pred komaj dvema tedni. Tukaj zapušča tri žalujoče hčere: Jennie Gorse, Frances Braidic in Agnes Modic; brata John žgajnar v Cannon City. Colorado in sestro Mary v starem kraju. Dalje zapušča vnuke in vnukinje: Frank, Patricia Arlene Gorse, George P>raidic, Marie in Shirley Modic in vec drugih sorodnikov. Bila je članica društva Sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:45 iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Vida in na Kalvarijo pokopali- ko je takoj po poročilu perzij- »če. Naj bo pokojni lahka ame- skega poslanika izjavil, da Rusija nikakor ne bo obobravala bi se o tem pričelo raz- ali privolila, da vprašanju zopet ne bo skorajšnje poravnave, je pravljatii 6. maja. NE 10 life ženska je dobila l.i : v A* ,°n bo POZABIMO NA TISOČE NASlB BEGUNCEV V TUJINI_ Romunija je prekinila s Španijo Bukarešta. — Romunska vlada je prekinila diplomatske zveze s špansko vlado ter odpokli-cala svojega poslanika iz Madrida. Tako naznanja romunsko zunanje ministrstvo. ---O-r- Nova oljna družba ustanovljena na Ogrskem London. — Radio iz Moskve poroča, da je bila v Budapešti podpisana pogodba nove rusko-madžarske družbe za proizvodnjo olja in aluminija. Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Verolomneži. Predno so se slovenski fantje na Turjaku podali združeni druhali slovenskih in laških partizanov, so bila pogajanja. Tako zvana Osvobodilna fronta je obljubila, da bodo fantje lahko svobodno odšli, če odfaže orožje. Četudi so fantje to težko verjeli, vendar so to storili. Toda OF je takoj, ko so položili orožje, prelomila besedb in začela z mučenjem neobo-roženUi. Ali se potem še kdo čudi, da so pozneje preostali fantje z besnostjo udarjali po teh nečloveških vero-lomnežih. -0- Tatovom pa res vse prav pride Chico, Cal. — Slišali ste že o tatovih, ki so odnesli vse, kar ; ni bilo pribito ali zabito^ am-Ygglpak v tem mestu pa se je poja-) vil posebne vrste tat. Bert Lom-mis išče nepovabljenega nočnega obiskovalca, ki mu je odnesel kuhinjski lijak (sink). pričakovati splošno krizo in zastoj tudi v drugi industriji. Vlada si prizadeva, da bi potom svojih posredovalcev pripravila premogovne barone in unijske voditelje k nadaljnim pogajanjem, ki so bila prekinjena zadnji teden, ko je John Lewis zapustil pogajanja dosedanje prizadevanje posredo. valcev je ostalo brez uspeha. Rdeči k^ p^T za na-daljne prispevke krvi V času zadnje vojne je krog 3,000 Clevelandčanov darovalo vsak teden en pint svoje krvi, da se je s tem rešilo marsikatero življenje naših vojakov. Po poročili zadnjega tedna, pa se je priglasilo komaj 40 da-1 lebrezze o nevarnosti pri upora- rovalcev krvi, ki jo tako nujno1 bi nafta gazolina v domači vpo-potrebuijejo v raznih vojaških | rabi, tako vas danes opozarja o bolnicah za transfuzijo voja-1 nevarnosti, kadar vporabljate kom, ki se morajo podvreči tež-' gazolin za čiščenje avtomobil-jim operacijam. Kdor bi želel j slcih delov. darovati kri, naj pokliče urad j En primer take nevarnosti po-Rdečega križa, telefon SU 1800 ( daja v naslednji primeri. Kon-od pondeljka do petka vsako cem zadnjega meseca je nek popoldne od 1:30 do 4. -.0-- riška zemlja, preostalim naše so-žalje. Cena pomarančam in limonam bo zvišana Washington. — OPA urad je dovolil zvišanje cene pomarančam, lemonam in tangerinam in sicer v toliko, da se cena teh ze-r.ači s cenami drugih pridelkov. Zvižaje je dovoljeno produ« centom in sicer za floridske pomaranče krog 14 centov pri zaboju in za kalifornijske pa krog 20 centov pri zaboju, cena kalifornijskim limona za 28 centov in tangerinam pa za 22 centov pri zaboju. Pazite se, da ja gotoiio greste preko ceste pri signalni luči in o pravem času, sicer vas Islužbujči policist lahko povabi na sodnijo. VAŠA VARNOST JE MOJA SKRB, PRAVI VARNOSTNI DIREKTOR CELEBREZZE Kakor vam je v svojem sporo-l srečno priletela, da je obležala Šilu zadnji teden sporočal naš »a zadnjem sedežu njegovega varnostni direktor Frank D. Ce- °^nega avtomobila. Sicer se mu je posrečilo pravočasno pogasiti ogenj, pa je bila notranjost avta zelo poškodovana. Taki primeri nesreč z gazoli-nom se dogajajo vsak dan, od katerih pa jih mnogo ni javljenih oblastem. Res je priporočljivo, da imate motorje svojih vozil čiste, da ni na njih olja in druge umazanije, vendar pa morate biti pri čiščenju istih silno previdni. Zato nikar ne imejte mo torjev v pogonu, kadar iste čistite in priporočljivo je tudi, da se 7. gorečimi cigaretami ali cigarami držite proč od posode z ga-zolinom. moški z gazolinom snažil motor svojega trnka v garaži za hišo. Iskra, ki je odletela od vžigalnika na motorju, mu je užgala ro kavico. Naglo je snel rokavico in jo gorečo vrgel skozi odprta vrata garaže, ki je pa tako ne Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Radi smrti v družini— Tino Modic's Cafe naznanja, da bo gostilna radi smrti v družini zaprta do petka opoldne. Gramofonske plošče— Pri Mervar Music Mart, 6919 St. C1 air Ave., dobit® najnovejše slovenske gramofonske plošče. Vinsko kapljico dobite— Preskrbite se za velikonočne praznike z dobro vinsko kapljico, ki jo dobite pri Božeglavu na 6010 St. Clair Ave. Pisma imajo pri nas— Jesih Franc, doma iz Dobrunj pri Ljubljani; piše Jesih Jože. Antonija Zorman; piše France Čenč ur iz Cerknice. Zabukovec Jože; piše nečakinja Vida Zabukvec. Zglasi naj se— Joseph Košak ali Koščak. doma iz Lobčka pri Grosupljem, naj se zglasi pri IVI rs. Antonij i Skozier na 15021 Thames Ave., kjer bo dobil več poročil iz sta-.'e domovine. Doma iz bolnišnice— Mr. John Adamič, 1085 E. 6« St., se je po srečno prestani iperaciji v St. Luke bolnišnici /mil na svoj dom in se sedaj ie prav dobro počuti. Prijate-ji ga sedaj lahko obiščejo na ijegoveni domu. Obenem se tuli zahvaljuje vsem prijateljem :a obiske in poslane kartice. Štorklja se je oglasila— V družini Mr. in Mrs. Joe Potpan na 1175 E. 61. St., se je jglasila teta štorklja in pusti-a krepkega sinčka, ki je drugi it rok v družini. Mr. in Mrs. John Hps ta iz Painesville, O., -ta postala že drugič "grandpa in grandma." Čestitke. Najden denar— Na Norwood Rd. je bila v pondeljek najdena vsota denarja. Kdor je izgubil in želi dobiti nazaj, naj pokliče EN 0472. Žalostna vest iz domovine— Mrs. Ana Palčič, 13320 Cross-Durn Rd. je prejela od svoje nlajše sestre Frančiške Lavrič, ■d je poročena na Mali Slivici tt. 17, pri Vel. Laščah, žalostno pismo. Poroča ji, da je dom porušen ob priliki bombardiranja, mož je v bolnišnici, hčerka, ki je pobirala na vrtu jabolka, je stopila na mino. Razstrelba jo je silno razmesarila, da j« par ur pozneje izbdihnila. Same žalostne novice. Prememba naslova— Mrs. Jackson, ki je imela gostilno v Madison-on-the-Lake in jo je prodala, st.anuje pri svoji materi, pri prijaznih Gombačevih na 20 cesti v North Madisonu, kjer imajo svojo do-broidočo gostilno. Drevesa za senco— Kdor bi hotel na svojem vrtu posaditi nekaj dreves za senco, jih lahko takoj dobi na našem vrtu med Belajevo in Gorniko-vo trgovino na St. Clair Ave, Še ta teden pričnemo saditi, nove nasade in stare bomo zavrgli. Zato so drevesa vsakemu na razpolago. Cas je do petka. A. Grdina in Sinovi. -,—,o- Najglobokejši oljni vrelci Država Louisiana ima 94, Kalifornija 65 in Texas pa 41 oljnih vrelcev, ki segajo dlje kot 12,000 čevljev v globino. " AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 16, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" i AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Edito*) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio ___Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po ražnafialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as seccmd-cl&sa matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879._____'____ No. 75 Tues., April 16, 1946 Ruska neznanka Churchill je bil menda prvi, ki je govoril o železnem zastorju, ki ga je Rusija spustila, da ne bi kdo gledal, kaj se v njej dogaja. Onstran črte Stetin — Trst ne marajo, da kdo o njih preveč ve. In res je primeroma malo znano, kaj se godi v svetu, ki ga popolnoma obvladuje trda komunistična pest. Rusija je še vedno neznanka v svetovnih računih, če tudi sedi v novi zvezi narodov v UN. Zagrinja pa vedno borj v neznano tudi satelitske države. So pa vendar nekatere stvari o Rusiji zelo znane. Ker je komunizem nekaka vera, skuša, z ognjem novovercev osvojiti svet. Nič ne ustavi te komunistične verske propagande. Pred dnevi smo brali, da vozijo ruski (poprej seveda ameriški) aeroplani zlato iz Rusije v Pariz pod zaščito diplomatskih tajnosti. Vozijo, kot pravi poročilo, tudi ameriške dolarje in angleške funte. Francoski listi pišejo, da se da dognati samo en razlog in ta je: Za propagando komunizma je treba ogromno denarja. Tudi žito dajejo Franciji, proti .plačilu sicer, pa vendar v času, ko doma ljudje stradajo. Vse za zmago komunizma. Francija je prva, ki ima pasti v objem boljševizma. Mislijo, da je zrela. Ruski privesek Poljska govori v UN o nevarnosti Španije za svetovni mir. Kako naj primeroma mala Španija skali svetovni mir, si je težko predstavljati. Vsak pa vidi, da je napad proti Francu organiziran, da se pomaga španskim komunistom in da se maščuje njihov poraz v zadnji državljanski vojni. Uposta-vitev komunizma po vsem svetu je jasen cilj, ki ga sedanja Rusija sicer ne razlaga z bese,dami, pa tembolj z dejanji. Svet to tudi vedno bolj spoznava. Zato vedno več glasov tudi v Ameriki, da treba opreznosti v stikih z Rusijo. , Tudi druga težnja Rusije je precej znana. Moskva hoče obvladati vedno več sveta. Razširjenje politične moči je gnalo Stalina v zvezo s Hitlerjem, s katerim sta leta 1939 delila Poljsko. Iz istega razloga je leta 1940 napadel ruski diktator mali finski narod. R^idi tega je govorila Rusija proti koncu te vojne, da hoče imeti za sosede države, ki so prijateljske, to se pravi komunistične ali vsaj pod popolnim vplivom komunistične stranke. Amerika in Anglija sta jo v tem pridno podpirali. Izročili sta ruskemu vplivu Poljsko, molčali sta, ko je Rusija zavzela baltiške državice in pridno sta sodelovali pri- predaji Jugoslavije v roke agentu Moskve Titu.' Nemiri, ki jih je povzročil komunizem na Grškem so imeli svoje korenine v Kremlju. Nove zahteve po delih Turčije, po utrdbah v Dardanelih, po Dodekanezu, po Tripoli-taniji so očitne zahteve ruskega imperializma. Isto velja o dogodkih v Iranu radi katerih je moral pred dnevi nastopiti varnostni svet UN proti Rusiji'. Mogli bi govoriti v tej zvezi tjudi o dogodkih v Mandžuriji in v severni Kitajski, ki še vedno drže ameriške divizije, aa se ne morejo vrniti domov. Ali naj dodamo še ruske špijonažne afere v Kanadi .in v naših Zedinjenih državah? Tudi to ne priča o posebni ruski miroljubnosti. Če so jasni ti ruski cilji, pa je manj jasna pot do njih. Ne mislimo tu govoriti o skrivnostih, ki jih skriva ruska sfinga doma; to bi nas zavedlo predaleč. Opozoriti hočemo samo, kako si Rusija v komunistični propagandi in v načinu, kako uveljaviti svoje imperialistične namene, natika vedno nove maske, da se ne bi spoznalo njenih zadnjih misli. Naj navedamo, kako je med vojno, ko je Moskva potrebovala ameriški denar, amerišjto hrano in ameriško orožje, razglašala, da je razpuščena komunistična centrala Komin-terna. Njeni propagandisti govorili, kako so zavrgli Marksovo razlago gospodarskega procesa, da bi se prikupili deželam s privatno inicijativo. Da, padale so besede o spremenjenem in spneobrnjenem komunizmu. Vse to in podobno se je izkazalo kasneje kot čista propaganda ali, po domače povedano, kot navadna laž. Bilo pa je z vso spretnostjo predloženo javnosti in ni dvoma, da so Amerikanci z veseljem sedati na te limanice. Ne samo ljudstvo, ki je bilo odvisno od poročil WIO, ampak tudi možje na precej visokih mestih. Spretno varanje javnosti, je tudi preokret v rabi besed. Pred leti so se boljševiki norčevali iz besede demokracija in jo zametali z vso odločnostjo. Govorili so le o diktaturi proletariata. Danes uporabljajo sami dan za dnem to prej toliko prokleto besedo. In zakaj? Zato da mešajo ljudske množice, ki so se med svetovno vpjno navduševale za demokracijo proti nacizmu in fašizmu. Sedaj ustvarjajo zmedo pojmov, da lažje vrše komunistično propagando. Sedaj pravijo, da so oni pravi demokratje, vsi pa, ki nasprotujejo njihovemu totalitarnemu sistemu, so proglašeni za fašiste. Diktaturo danes imenujejo demokracijo. Pri tem celo govore, da je njihovo pojmovanje demokracije pravo. V Ameriki so vedno veljale kot temelj demokracije štiri svoboščine, ki garantirajo človeško svobodo in so zapisane v Bill of Rights: svoboda vere, svoboda govora, svoboda tiska in svoboda'združevanja,. Le kjer so te štiri osnove, je mogoče govoriti o vladi ljudstva. Le, če morejo ljudje brez strahu povedati svoje mišljenje, se more dognati katera misel o j ureditvi javnih zadev je najboljša. Svoboda tiska je drugo; tako kresalo duhov.' Kako 'naj se širi dobra nova misel, Če i je ne more nihče zapisati kot bi jo rad? Brez svobodne be-! sede in svobodnega tiska ni svobode človeka. In če hočejo ljudje podobnih misli kaj doseči, se združijo, organizirajo. Le z združenimi močmi se da priti do gotovih ciljev. Oni, ki hočejo na enak način Boga častiti, imajo pravico, da se tudi združijo v ta namen in slede svoji Cerkvi-. Teh svoboščin v komunizmu ni. Rusija in dežele, ki so zapadle nasilju komunistov, ne poznajo ne svobode govora, ne svobode tiska, ne svobode združevanja. Prav v vseh teh deželah so tudi preganjanja Cerkve/ Kako je mogoče imenovati tako stanje demokracijo, kako je mogoče govoriti v takih deželah o kaki vladi ljudstva? V komunizmu je država vse, je nekak bog. Njej je človek podrejen kot slepa ter-mitska mravlja svoji kraljici. In vendar skuša danes komunistična propaganda varati svet z besedo demokracija. Ti propagandisti vedo, da začno ljudje nehote vrjeti nekatere stvari, če jih kar neprestano slišijo. Zloraba besede demokracija je danes najbolj uporabljana maska komunizma. (Dalje prihodnjič.) 11 w i«.....»m nnnmuwi I ? I BESEDA IZ NARODA Rojaki in rojakinje, potrebna nam je akcija! V zadnjih dvajsetih letih smo Slovenci pričeli uživati sadove trdega dela naših prvih naseP Ijencev in pionirjev v gospodarskem, prosvetnem, kulturnem in političnem oziru. Vse to pa je Lilo mogoče le potom medsebojnega spoznanja, zaupanja, strnjenih vrstah našega naselja in ljubezni do svojega bližnjega. V skupni sili nastajala so društva, prosvetne ustanove, kulturno udejstvovanje, trgovsko in obrtni razgib, graditev gospodarsko finančnih institucij, razmah v višjih in nižjih profesijah in končno uveljavljena političnem polju. Pred leti smo bili zelo ponosni, ko smo prvič v zgodovni našega fiaselja izvolili v mestno zbornico v osebi Mr. John Mihelicha prvega slovenskega mestnega zastopnika. Nekaj let pozneje smo se postavili z tremi, nakar je sledil v mestno hišo Slovenec v osebi Frank J. Lauscheta župan mesta Clevelanda, sedaj guverner države Ohio. Smelo lahko trdimo, da so se naše politične ambicije pričele z osebo, ko je stopil prvi na pozornico našega javnega življenja. Kakor hitro smo se zbudili, da imamo tudi sami politično moč v svojih rokah in da jo znamo tudi sebi v prid obrniti, smo pričeli dobivati pred političnimi bosi ugled in spoštovanje; kratko rečeno, postavili so. nas na zemljevid in računali z našo politično močjo ob vsakih volitvah. Letos kandidira na demokratski listi naš odličen rojak, kateri je pokazal svojo zmožnost in energijo v mestni zbornici, Edward J. Kovačič za okrajnega "Commissioner." Ta okrajni urad je zelo važen, posebno za davkoplačevalce, kjer se njih denar delj v svrho graditev cest, določanje in vzdrževanje drugih okrajnih uradov in javnih naprav. V te svrhe se je organiziral kampanjski odbor širom mesta Clevelanda in okolice, kar spada v področje Cuyahoga okraja. Namen kampanjskega odbora .je delovati med ameriškimi državljani -fd Ed. J. Kovačiča izvolitev dne 7. maja t. I. Vsak, ki .je pripravljen pri primarnih volitvah sodelovati ali bi bil pripravljen kartice po svojemu okolišu raznesti, je prošen naj pokliče IV. 2278. Dragi rojaki, narodna dolžnost nam veleva, da k dobri stvari doprinesemo svoj delež. Kampanjski odboj E. J. Kovacic for County Commissioner. Dva iz Preserja Ker se je dogodil bolj redek slučaj, bo zanimalo rojake iz fare Preserja, ki žive izven Clevelanda, ko bodo brali, da sta se dva njih znanca, približno ene starosti, vedno zelo prijatelja, v domovini sta si bila sosjeda, tukaj v bolezni se pogosto obiskala in pogovarjala o bližajoči se ločitvi iz tega sveta. Uiprla sta v času enega dneva razlike in sta (lap in noč tudi skupaj ležala na mrtvaškemu odru, kakor da sta tako želela da bi se zgodilo. To sta 70 letna rojaka: Anton Jeri- na in Frank Zakrajšek. Prvi je bil dalj časa težko bo-lan, njegov tesni prijatelj Frank, ga je pa hodil tolažit, nosil mu je domača zdravila in prigovarjal mu je tolažilne besede. Sam o sebi je rekel, da že komaj hodi in da ni več daleč, ko se bo tudi on moral posloviti iz tega sveta. Bolnik Jerina je vedel, da so njemu šteti dnevi. Bil je res hudo bolan. Lansko leto se je pobil na nogo pri padcu in k temu so se pridružile še druge bolezni. Dbčim je Frank Zakrajšek, na naše iznenadenje pogosto ob-iskaval, ne samo prijatelja Antona, pač pa tudi druge bolnike in znance in prigovarjal še dru gim, da naj isto store. Večkrat je pohitel k staremu pionirju "Malnarju" "Svetetu" nad 84 let staremu, ki ne vidi in ne sliši, ki je tudi doma iz Preserske fare, iz Kamnika, na obisk. Kakor da je Frank vedel, da je obiskovanje bolnikov največje dobro delo, je to res častno opravljal v hvalevredno uporabljeni čas. Gotovo bo prejel stotero plačilo pri Bogu. Ko je Anton Jerina, star 69 iet, stanujoč s svojo družino v svojem domu na 1032 E 70th Street ^mučen zaspal v Bogu 5. aprila ob 10 uri dopoldne, je družiina sporočila družini Zakrajšek. Ta dan je še Frank opravljal dela pri hiši. Proti večeri* se, je jpa počutil slabo, dospel je v hišo, ko se je soproga iravno odpravljala v bližnjo cerkev k mis jonski pobožnosti. Nič hudega sluteč je soproga ,odšla v cerkev, Fra^ik pa se je hotel sleči vrhnje obleke, da bi se vlegel na posteljo, ga je 'zadela kap in je obležal ob postelji v nezavesti. Istočas no je d'ospel sin, na kar so hiteli z njim v bolnico. Tam je pa naslednji dan tudi zaspal za večno, kakoir njegov prijatelj prej šni dan. Frank je bil star 71 let, nje gov poklic je bil kovač, v domovini je služil dragonce, bil je žilav in zdrav s,posoben delavec, sin 'iz družine Zatko-ve, kjer je bilo IG bi-atov in sestra. Na pogreb so dospeli bratje in sestre, med njimi Rciv. Pater Zakrajšek (brat) in brat Leon iz New Yorka. Krsto pokojnega Franka so nosili nečaki. Pokopana sta bila oba ' iz cerkve Sv. Vida in na Kalvarijo pokopališče. Jerina v torek 0. in Zakrajšek v sredo 10. aprila. Tako naj jima bo ohranjen blag spomin med nami in večni mir pri Bogu. Vsem soredikem pa 'izrekamo naš,e sožalje. A G', iz Preserje. Cvetlice na Hubbardu Madison, O. — Ca naši kraji res napredujejo, je dokaz tudi v tem, ker tu gradijo nove tovarne kar naprej. Zapadno od Ashtabule in Madisonom bodo postavili zopet novo tovarno Reliance Electric & Engineering Co. Ta tovarna bo povsem moderna in bo stala nad en mili-jen dolarjev. Pravijo da bo zaposlevala do 500 delavcev to-koj v .začetku. To je že precej za te kraje, če pomislimo, da so ljudje v teh krajih zaposleni že sedaj vsi. To tudi po- meni, da se bodo ljudje iz drugih krajev naselili sem in s tem bo pa 'treba tudi novih hiš. Neikdo gradi novo hišo na našem Hubbardu in ker ne more dilbiti dovolj lesa, bo hiša iz cementnih blokov. V North Madisonu pa gradijo iz opeke zidane hiše prav lepo polah-ko, tako, da se naslebina kar lepo veča tnalo po malem. Na uho mi je tudi priletelo, da nameravajo zgraditi v North Madisonu tudi novo katoliško cerkev. Zemljišče so 'baje že kupili, ki da je v jako prijaznem kraju kot nalašč za cerkev. Vse pa je seveda odvisno od finančnih zadev. In ker smo v takih krajih le bolj revni ali vedno bolj pri malem drobižu, vsaj zase vem, da je tako, bo vzelo najbrže še precej časa predno bo mogoče misliti na to. Ko bi bili premožni, kot so mnogi v Clevelandu, pa bi cerkev na mah stala in delala kras naši naselbini. Kaj pravite, ko bi se dobil kateri dobrosrčen rojak iz Clevelanda, da Bi kaj primaknil k temu? Saj veste, da tisočak pri taki stvari ne pomeni dosti. Mi bi vsem takim peli večno slavo. Seveda sem napisal te vrstice kar tako radi lepšega, ker so pač resnične. Upam, da mi ne boste šteli tega v izlo. Well, dekleta iz Clevelanda že prihajajo in si ogledujejo mojo kapelico. Oni dan sta prišli kar dve in sta merili, kako bi kaj one izgledali tam notri. Ena je bila precej dobre mere na visoko, da se je pri vhodu v kapelico malo zadela v strop, pa nič ne de, ko je pokazala svoj obraz proti nam, je res izgledalo, kot bi tam stala njena patrona. Kako ji je bilo ime pa nisem vprašal. "Happy" je pa na vso moč hvalila, kako nazarensiko je vse lepo. Prvo sliko in sicer s živir mi "svetniki" smo posneli. Tako je v sredi stal-Frančiške, na desni Anton in na levi pa Wiljem. To vam bo slika, če kaj vem. Gotovo pa jih bo še več, ko bo enkrat po sv. Juriju zakukala kukavica, ker je res v$e tako lepo narejeno. Prva kana je tudi že razcvetela. Prva rožica, ki se je po dolgi zimi razcvetela in mi vlila novega veselja do nadaljnega življenja, saj pa sem tudi že bil popolnoma obupan in sem že mislil, da ne bom dočakal pomladi. A s trdno vero in upanjem pa sem vend'rale vse težkoče premagal in sem še tukaj . Torej, tej prvi kani pa bodo sedaj kmalu sledile še druge, katerih sem posadil že kar celo njivo in se že prav lepo kažejo iz zemlje. Tudi Mrs. Tončko Jevnik sem že odrajtal z koreninicami krasnih cvetlic. Prepričan sem, da bodo prav lepo uspevale, če jih bo le prav posadila. Pozdravljeni, Frank Leskovic. je bilo v preserski fari. Društ-j rovnico so odgnali ' vo Sokol, učiteljistvio, veri in j zi Anton) in sina Toneta, ^ Cerkvi nasprotno časopisje je ljali so vse viprek; lovili so škovega očeta in Toneta.*1: Razvoj in potek dogodkov v Preserju 1941-1945 Preserje je občina in fara, ki se je po prvi svetovni vojni spremenila iz kmečke v delavsko. Nastali so novi kamnolomi, v katerih so delali večinoma primorski delavci. Tudi več novih parnih žag je bilo postavljenih. Glavna tovarna je bila last Kobija Srečka. S tovarnami in podjetji je rastel tudi vpliv liberalizma, in na skrivaj tudi komunizma. Tako je bil že leta 1923 odpuščen iz službe pri železnici Jarc Anton iz Pod-peči št. 6. Pri železnici in tudi v tovarnah v Ljubljani je bilo v zadnjem času precej nameščenih. Ljudje so se šteli' za napred'ne in so mislili, da je glavna naprednost v tem, da ne gredo v cerkev, da so zoper duhovnika, da sploh prekinejo z. lepimi verskimi in narodnimi navadami starih Slovencev. Pri tem je dajala potuho velika množina gostilen — 12 jih vse složno sodelovalo na tem, da §0 Cerkvi, zlasti domači duhovščini, vzeli ves ugled. Že v letih 1936 do 1941 so se navduševali za "Strica Jožeta" (to je, Stalina!), da bo on že naredil- red. Večina dijakov, ki so študirali v Ljubljani, je bilo komunistov: Šeligo Jože iz Pre-sejra št. 5, Hladniik Anton iz Kamnika 39, ki je v osmi gimnaziji dvakrat padel; Petrič Anton iz Kamnika št. 5. Tem so pa pomagali krojač Caser-man Alojzij — Podpeč 24, Smuk Matija iz Dol. Brezovice (bil je pri vojni mornarici), Kovač Anton iz Preserja, Petelin Stanko (Erjavčkov)) iz. Kamnika 50, jef bil tudi navdušen komunist, ki je obesil šolo na klin. Mravlje Jože iz Podpeči 13, je bil velik priganjač za komunizem. V aprilu 1941 je bila Jugoslavija zasedena. Preserje je padlo pod Italijane. Zanimivo je, da so vsi komunisti takrat želeli Nemcev in Hitlerja, to pač za to, ker je bil Hitler bolj zoper "farje." Šele po 22. juniju 1941, ko je začela vojska med Rusijo in Nemčijo, so tudi komunisti ubrali na druge strune. To pa se je zgodilo na skrivaj, od osebe do osebe in pod naslovom Osvobodiln Fronte. Ko je bila še Jugoslavija so j rekli, da se ne bodo tolkli, j zdaj pa so začeli govoriti, da se bo treba boriti zoper okupatorja. Ko je Jugoslavija propadla, so vojaki metali stran orožje, pravi komunisti pa so ga ^krivaj zbirali in sami zase zakopavali in skrivali. S tajnimi lističi, s propagando po hišah in posebno po gostilnah so naredili potrebno razpoloženje. Že pozimi 1941-42 so delavci in tovarnarji morali od plače dajati redno za OF. Silno pa so pazili na vse, ki niso bili komunisti. Radi bi jih proglasili za '"izdajalce." Bahali so se, da nimajo ničesar skupnega z Lahi; v resnici pa so bili z Lahi marsikaj domenjeni. Brigadir Imeperial Pietro v Podpeči je več k rat prenočeval pri Štruklju (Jarcu) v Podpeči št. 6, čeprav so vsi vedeli, da j>e Jarc komunist. Zelo zvito so začeli svoje javno delo. Dne 12. maja zvečer so ubili še ne 16 let starega Eler-ja Alfreda, sina kamnoseka. Imenovani mladenič je res bil dosti skupaj z Italijani. Dne 12. maja 1942 so Italijani odvedli šest moških iz Podpeči v zapor. Komunisti pa so zato naganjali ljudi, da morajo v gozd, da se postavijo v bran. 17. maja so ponoči napadli orožniško posta-• .jo Podpeč. že podnevi 17. maja je na žal. gori in na Jezeru zvonilo plat zvona. To je bilo znak, da mora vs'e v gozd. V Kamniku so ljudje ubogali, na Preval ju in Goričici ne. Lahom niso partizani ničesar storili, vendar so se bahali, da so vse Lahe pobili, ko so 18. maja zjutraj zasedli Preserje. Takrat jih je bilo 48, pa so bili jako slabo oboroženi. Ge bi Lahi bili res žoper komunizem, bi lahke bili naredili red, saj jih je bilo na železnici vse polno. Prav t kažoe, da s Lahi-okupatorji in komunisti delali skupaj! Jaka Rihar, doma iz Verda se je hodil na železnico z Lahi dogovarjati. Bil je elektromon-ter za Presersko občino in tudi naycluSpn komunist in prav na- i j- re' vaden ropar. 19. maja 19421 ' so opoldne komunisti napadli (na videz) postajo Preserje. Lahi so petimi kamioni šli iz Borovnice proti Prevaljju. Partizani so sicer posekali en hrast čez železniško progo. To je pa Italijane še bolj, razjezilo, streljali so na Preval je, požgali so pri Raktelju, pa Slugovo hišo, kozolec in skedenj. V začetku niso pustili gasiti, šele potem, ko so drugi šli proti Kamniku, sta dva gasila. V Bo- ■ ts, ■i J Ca P«, stili; se bila skrila, druge so F 1 Komunisti so se znali sa■ mikati, da so sami °sta. ^ nedolžni pa so bili pojJj.J }re veda so govorili, da bo«0 ^ branili in Lahe pognali, so delali le z jezikom- -j H so na Lahe iz Kam^8' se takoj umaknili. Lahi so prišli in doma li in ubili: Šuštaršič Kamnik 81, Senik J°žetSr ga Janeza, Trček Ja«eZ ^ man Janeza, (Birtw- * • Janeza in sina Antona ^ dva)). Partizani so se čeprav so Italijani Ka"1 j. žgali. Zgorelo je ju, Petriču Antonu, ^ * in več kozolcev. strahu vozili robo na M zovico; tja so spravi"^ vino;' to je vse PraV munistom. Lahi so v vse pokradli, posebno ta ' ljudi ni bilo doma. Na občini so kom«"* brali denar. Na bin*0*, maja 1942 — so izr°P , in zvečer K k oalil v Preserju prišli v župnišče . Dva tizana sta napadla Perčiča, da je bogataš > ^ tira delavce, da orgaf ^ Si lo gardo." Ze m ed te« Tel' povedala župnika _ * ^ mati, da so komuni^ . ' S,lT)Il lini pobili. Zato je da bodo župnika v. ^ , p daj zjutraj 25. »^f^J 24. m - v ^ Ljubljano, da si rešl Lja'^f^i Komunisti so pa , j(i 4 peljali in vrgli v i*0 {0 ča Feliksa in Iva"%i fova dva) iz Kamini ^ no Suhadolnik A®111 eje<* peči. Vse štiri soJ>£ ^ \ mači ljudje izvlekli ^ \ in jih pokopali "a ^ pokopališču 9. sept- ^ ^ ^ »bila komunistom ^' jf * QT™ ju! i I;, H Ki II, i K so tudi ta, Ubili Slovenca vrgli v jamo pn Cuša LOJ pum"1 ki) 1 "O" • X JIH'- J i , d je so bili v stalnem'čj^to udrli k Anžku, PreV zi oknp prvega n 1942 SV podnevi pred Lahi, P komunisti Dne 6. junija CV&fA 1*1 3 . i t «6 >H h dil jih je že Rihar z Verda. Dve - «v( li po hiši, češ, vsi ^ \ 'Zjutraj so A ^ J f disti.' rali iti k Slugov"« J ^'k--, so dobili nekaj za-Jrdše5',/ fi takrat o kaki beli g*r lo ne duha ne slu"^ komunisti to na P Preval j a napi šali- „j 16. julija 1942; ^ rili proti Krimu. 1 $e rj, nisti so to vedeli >!l j^' tiste- f ^ skrili v gozd, a pobrali Lahi. Pog° dr, ški kozolec in vil«- ^ harja - ljubl^P«^ na Gor. Jjreaovici. ^ ^ razglas, naj se ^ domov. Ker se požgali Poldetu.-ser je 40; Rogelj lv p J^cbu Jakobu Pr# nili, pustili'pa so i li zapeljani, da jeli ali pobili. K«ietJ. so J rel V 1 K0V3C je 8; Jakobu K° ris F hi so tudi požgab 9; 44; Mravljetu, Vf^ F.; — -- - - .,! cel''1 vr* ■ na Planinci. Tuo^je. • ^ la poškodovana. u ^ bno moški, so. ^^ Breg, da jih ne peljali. 17. avgusta s.o ^toV /ečino moških in ' \i [/ v internacij, J lja so odpeljali: vega Toneta, V ;» Trojarja, Bir^J Grdinovega bili sicer žalostni, ^ k" radi rešili strahu 1 JI sti. - viliK j • ™ 2. septembra bo ; * sti spet na St^IJ Lahi in prišlo je d . i'1 Ubit je bil Mavec s sinom _ septembra je šel ^ } ^ (Nadaljevanje o NOVE STREHE POSTAVIMO IN POPRAVIMO STARE strehe iz asfalte, šingelni; škrilnate strehe in pokrite s vročo smolo, ter s peskom (gravel).. Popravimo forneze in žlebove. LAKE SHORE ROOFING & SHEET METAL CO. GE «362-2363 — 651 E. 152 ST. — Nitcs: IV 3665 IT'S GOOD MANNERS TO SCB/VPE YOUR PUME TO SAVE USED FAT-ESPECIALLY WHEN 17S5 WOQTH POINTS PER POUND/ gTSPreSlSKA DO&OVINA, APRIL 16, 1946 Turjak Je leglo mučno vpra-CŠ1]e s Posadko? Da predal _ tega - Jel- Da bi bili tako -—še manj. je dečko na- ni • bi i. ""O t u- (itd* 10 bi bilo njemu 'LJaškem marofu se je asna pesem. Do- n?rj PrišIi preko goz-prek°Ra- 4, v ga«a, so šli po ste-1 7Ce- Vodil je ko-j, 8ije na žvirčah ^ce, k; je skoraj 'etoma začel prvo v°dicah. France, sa tol a komunista *p0 vsej Do" »ija. . 11 Pod imenom Tlirje vodil Dobro pol j-Prinesel dobro *iJ?dka v Boštanju AC Pobila." »,dit /e polnoči inzde- $ ^ jutro8" 80rarni že vsta" v IL.,' ,e Pokajo . I hi ^t0m je grad'oživel. Se Prebujali Le-. starociavnih dvora-f *lt C.e so * f sw| Uri„v~" 'gledale slike #iM.Jdcanov na mlado M Prebujalo * |,H P že videle te sli-i Hfal7fnah so sedeli ! :•) J1' ko so kovali dr- i V leif" bodoč- ^ ....... f j °Paizovale -viteze, t t, "a ohiol, T______-1 ■ lftlenit^V°rana'b so se e grajske hčer- t *»'«? 0bisk- Junaški '! !» khnih čas'ih dvorili v dvora-n } je :ele stoletja. Tu W % slavni hp08lavljal T tu a zmagoslavne »*> s° matere skozi e svojo deco in K do* je treba ]jubiti • Rod § ll. fodii hotel kršiti, s tem mečem so priborili slavo svoji domovini, narodu ter čast veri in na ta meč so prisegali, ko so prevzeli oblast. Začudeno so gledali fantje slike po stenah. Ustavljali so se pred lovskimi trofejami, čudili so se mogočnim čekanom divjega neresca: "Zverina! Hodil si škodo delat na polje, pa te je ukrotila človeška roka — kaj," "O, glej medvedova taca! Kakšne k remije ima! Če je s tole pobožal ovco, je kmet nikoli več ni videl." V kotu je bila nagačena risa. Zahrbtna žival je risa. Ponoči hodi v vas in pijje kri. Morda se je ikdo ob njej spo-nil na krvoločno komunitsko. Seveda, zahrbtne? si upa napasti neložnega, če pa malo zaen-tačiš z orožjem, pa ze zbeži. Še bi ogledovali fantje, pa ni bilo časa. Dolžnost kliče drugam. Za hip se ta ali oni ustavi pr^d ogromnimi ogledali, si popravi lase ali uniformo, nato pa odide na dvorišče. Dvorišče je že polno vojaštva. Komandirji razdeljujejo moštvo v čete. Na dvorišču je tišina, ki jo moti samo klicanje imen. Nekdo rezko bere imena. Vsakdo odgovori s strumnim: ja! Delo je kmalu končano. Čete so urejene, bataljoni poravnani. Pet latajonov čaka, da prejme povelje. Tedaj se na vrhu stopnic pojavi svetla uniforma. "Podpolkovnik je," z 'zaupanjem ugotavljajo tisti, ki so kdaj služili vojsko. Podpolkovnik posluša poročilo komandantov ibataljanov, nato s KOV V PRESERJU 1941-45 (Nadaljevanje z 2 strani) RAZVOJ IN POTEK DOGOD- Napad na Angleški otok [ —Če ste vznevoljeni, ker ni-er»\/ ddcccd ni 1q/i1 /ts - 1 ■«/»« 1 .. 'ste dobili letnih počitnic, vedi- te, da je v Zed. državah ena tretjina zdravnikov, ki nikdar ne vzamejo počitnic. DlLO DOBIJO di kaplan Jenko Lojze. Nekaj časa so ga sicer komunisti hvalili, to pa le radi lepšega. Jeseni so komunisti zopet kradli pri Slugu in Anžku: Pred božičem pa so odgnali Andreja Sveteta iz Kamnika št. 14 in ga mučili, ljudem pa so pravili, da je na Dolenjskem. Počasi so ljudje spregledali.-Kpncem februarja 1943 so prišli moški iz internacije z otroka Raba. 12 jih je tam umrlo. Ustanovili so posadko vaštke straže v Podpeči, in v Prosvetnem domu v preserju. Poveljnik je bil 'polkovnik Baumgar-ten. Vendar pa so se tudi v vaško stražo urinili komunistični terenci, kakor n. pr. Drašler-jeva dva iz Goričice, da so med stražarji širili komunizem. S Prevalja sta bila Slugova in Anžkova dva in Dučov Tone, ki je bil terenec. Nekaj časa so sedaj komunisti daii mir. Večjo moč pa so zopet dobili po 8. septembru 1943. Člani vaške straže so se razšli vsak na svoj pred 162 leti V pričakovanju vsega sveta, ali in kdaj se bo sprostil siloviti nemški napad na Anglijo, je morda vredno omeniti zanimivo epizodo iz zgodovine angleškega otoka, ki sega 162 let nazaj. Tedaj se je namreč zgodilo, do iso se ne engleškem otoku izkrcali sovražniki, za kratek čas sicer, toda izkrcali so se. Sloviti ameriški gusar Pa u 1 Jones, sin nekega škotskega Obrtnika, ki se je izselil v Ameriko, je aprila meseca leta 1778 poskusil zavzeti angleško obrežno mesto Whitehaven. Priplul je ponoči s isvojo ladjo "Ranger" pred mesto. Na ladji je bilo 32 gusarjev, samih, v neštetih (bojih preizkušenih bojevnikov. Jonesu in njegovim "vojakom" se je res. posrečilo, da so zavzel j mestno trdnjavo, potem ko so imeli hud boj s posadko. Tu je razdejal vse topove. Glavni cilj Jonesovegaj napada je bil, da bi uničil ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču, toda zaradi hudega viharja se mu to ni posrečilo, dom, nekatere pa so odvedli do- yihar je namreč sproti .p0gasil vse bakle, ki so jih gusarji hoteli metati na, ladje. 'Medtem pa je Jones dobil sporočilo, da se približuje angleška vojna mornarica, nakar je moral pobegniti. Toda Jones je bil trdovraten človek. Ko mu na tem kraju ni uspelo, je sklenil poskusiti svojo srečo na obali Škotske. Hotel 'je ugrabiti bo- jgataša graščaka Carla Selkir-ruarja 1945 je prišla posadkah^ k] je imd svoje pose,stvo ob Erjavčku v Kamnik. Tekom le-joibali Napad se je posrečil, ta 1944-45 so domobranci iz; Joneg je zavzel grad, toda graš-Borovnice in Podpeči stalno ho- Laka ni bilo doma. Zadovoljita dili po gozdovih, tako so komu- J se je moral z dragocenostmi in msti morali dati mir. Na želez-, zlatnin0; ki jo je našel na niči pa so bili domobranci »a;gradu_ In te ni bilo malo_ koloni v Goričici, pod P reva-j Kmalu za tem je Jones boje-počasnim korakom obide j ;Jem in Pri mostu na Ljubljani- „aj pomorsko bitko iz neko an- mobranci v Borovnico in sicer tiste, ki so sami to želeli. Nekaj ljudi se je umaknilo tudi v Ljubljano, da jih komunisti niso zase mobilizirali. Potem je sledila nemška ofenziva in jih razgnala. Padel je Je-lovcev Ivan iz Preserja. Nato je bila ustanovljena v Podpeči domobranska posadka. Vodil jo je Pristavec Leopold. Feb- Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žensk« u hišno zn&ženj« poslopij ▼ mesta Stalno delo — dobra plaža Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 «j. Zglauite •« * Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 s j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. PORTERS Moški za navadno delo poln dnevni čas stalna plača zglasite se v Employment Office Wm. Taylor Sons & Co. (19) MALI OGLASI čete. Komu ne bi zaigralo srce. Kratek nagovor in nato po-i vel je. 7 Si ,r , . , ,. "Prvi batljon s komandan-v teh sobah. I. „ , ulH Sp ^ , . i torn Pernetom od'ide na opera- boK, e Je krepil m .. . ,. , 1. i 1l>n delal in rnd Clje v smeri pratl Lascam-JetuUi " ° 1 Stotnik Cerkvenik gre s četr- lval timii-ril tim in petim bataljonom na Umri i Zapotok, da dobi zvezo z mošt- i J ore?. zair-~ NAPRODAJ TRGOVSKO POSESTVO Dober kup — dobri pogoji St. Clair Ave. in E. 72 St. stavba iz opeke, 2 trgovini, 2 ura-Domobranci so ujeli Kova-j gleško jadrnico. Z nekaj streli [da, 2 stanovanji: ena, 5 »obča Ivana in Mravljeta Radota|iz sVoijh topov je jadrnico po- 2 spalni sobi; druga, 6 sob, 3 (Preserje 16). Smoletovi ^ topil. Angleži Jonesa niso nik-&P#e sobe, parna gorkota. IJTJTJTJTJTJTJIJTrirLriJT K. S. K. JEDNOTA ^r "k ^r ^r ^r POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljiica in posestva v po k% obresti brez kake provizije ali bonusa * * ^ it + Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS L^TnJiJTriJiTmTiTi.n.rLn.rLn_rL.n_rt,ann,n _n.....nrl ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiTii^ I TAKOJ LAHKO DOPELJEMO | S Električne čistilce (vacuum cleaners), FILTEX, EUREKA in ROYAL = g izdelka vam lahko takoj dopoljemo. Pridite h nam in si ffa izberite! Imamo tudi veliko drugih električnih hišnih potrebščin. 5j I NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 1 6104 ST. CLAIR AVE. I ci. r 2r;4čhiau,vvom na Za,potoku in ,s posto-iiS:l?,od' ki mu je i t1 too; e in mu-toc- 1 H I S oporoka je Vera pred-meč, ki je moči. S tem Priborili svojo je nasilnik ^ našega SIMa. JN BRATA —' Jl t ^ Ross Si V ^jlepši mladeniški kS ^ ' Drila 1932. 11$ Tljeni- nepozabni Tvai krije črna P L %Na £ km kle- M" našemu mirni Sadnemu rT RUSS, stai-šl; ^LlAN, sestra. 194G. jankami Vaške straže na Notranjskem. Drugi \ in tretji bataljon ipa kasneje kreneta v Žemilje in Škocijan. Bil je lep dan. Sonce je plavalo nad dolenjskimi gozdovi in objemala skromne domačije, ki so čepele ob poti. Tihota je vladala (nad vso deželo. Menda se je celo ura ustavila in čaka v pričakovanju. ' Poročnik , Perne je razporedil na grajskem marofu svoje fante: "Ludve s svojimi z desne, Črček z leve, sredino ima Bam-j bič. Previdno naprej iproti Ra-| šici!" . Komaj so prišli nekaj sto metrov od marofa, ipa je nekdo užgal nanje s strojnico. Fan-je .so polegli in čakali. Pred njimi v gozdu se je pričelo premikati. "Saj to so tolovaji! Vse živo jih je!" "Streljaj!" Oglušujoče so zaropotale strojnice. Rdeči so odgovorili. Nihče se ni premaknil nasproti v grmovju. Le tu in tam se je zakadilo — krogla je začivkala in vse je bilo mirno. Takoj nato je uprasnilo na tej strani deset pušk. Vse so bile obrnjene v gi;m, kjer se je malo prej pokadilo. Medtem je v primerni razdalji Jože zakopal težki mino-met. Rdeči so navalili z vso silo. V sredini je bil tudi poveljnik VS na Turjaku, Bam-bič. Navduševal je fante in ttesči blizu njega .tolovajska mina. Ko se je «alkadilo, je videl, da je fant poleg -njega ranjen. Skočil je od njega, pa ga je zadela svinčenka. S pre strel j enimi prsi je obležal. (Dalje prihodnjič) Preserja so padli trij-e1.- Pri partizanih je bilo stalno krog 50 Presercev, pri domobranci pa več kot sto. V začetku maja 1945 je prodrla Titova vojska, Kakor drugi domobraci, so se tudi pre-serski umaknili proti Korolški, a so bili vrnjeni nazaj pod Titovo oblast. Njihova usoda je neznana, vendar so verjetno po večini ubiti. Nekaj bolj partizanskih je ostalo doma, pa so bili zaprti. Natančnih podatkov ni. Slugov' Tone (sin) je bil pri stotniku Rupniku v Cerknici in je bil poslan nazaj. Civilnih beguncev čudovito sije. Žii,Vojeva kre-,ji mati Bršlinka in se krega ogromni, divji. In gre" ko ču- kih, enakomerno ,bije j o koraki j naglo pospravljala stvari straž po kamnitem tlaku. Vsa vrata zaprta: ona celic in ona mnoštivenih ječ; slednja se za-pro šele pod noč, ko se vrnejo številke z dela in so natanko preštete na pogradih. Na dvorišče se je postavila straža z nabito cevjo pa se ozira gor po zidovju okrog in okrog v tiste temne, vdrte oči, da bi morda katero v temni ne oživelo in bi kraj pometala in grabila, iveri, |"eta nizdo1. illi korak jima je'nad sinom. — "Kakšen divjak do čudovito dol k Taboru in ped nogami. Na zadnje pa z ta. žalostjo uvidi, da ne spravi voza nikamor več: eno kolo je strto. Obupno zastoka — pa začuti ipod sabo mokra tla temnice. Brana Pa vodi mati okrog hiše. Odnek od je bil prišel, nekod iz daljnih krajev, sam ne ve dobro, pa se mu zdi zdaj tako prijetno sladko doma. Mati Budinka hodi moško pred njim in krepko stepa; temno ruto ima zadaj zavozlano, roke prekrižane na grudih, kakor je mirna. Moško mu razkazuje vse od kraja, in Bran se čudi, kako se je moglo doma tipliko Stopijo noter. - ^ tel hlev, poln bla^bls{i čudi: povsem novo ^ ^ jeno in čisto. '8" i in vselo treplja Jnlg m« Gre i" hodi gim. Potem se ga nekdo kliče. Šimnov kot. Tu , vr^i « hiše, kliče Žaro, niW« ( ^ še. Pa ga vendar JJjj^. Bran se ozira P° v ^ tam izza seči Metka. Bran jo . | plotov. Jo, koka J«-( Metka! V živo F živinske odpadke in drob, vse je urno brskala s poti, kakor pred velikim praznikom. Tine je pristopil, jo narahlo poklical. Nič ga ni slišala. Poklical jo je močneje, — zopet nic lej se je pa ozrla tja dol Skukovih plugov, in tudi se je ozrl in videl prihajati nekega dekleta. Pogledal je pone padla iz njega železna mre- zorneje — in spoznal svojo iz tako čudno težak, omagata, primeta se za roko, vlečeta drug drugega z velikanska težavo. Glej, tam v ja-sinjskem griču nesejo ženske pJtJ jerbase na glavi.. Vid brž uga- Sredi pota J.si to! Vse se odpravlja k vsta- in dalje lomasti na Žulj evo pot. izpremeniti. Moštovža ne vidi jenju, ti pa z volmi šariš!" V klancih se pa ustavi siloviti več, pročelje hiše čisto drugo, Metka pa na čelu kodre. p se smehlja fantu, Jjjjjj ka tergavabmik ^',^ ne more skozi sec ^ v* "j * I • , "Y1P Z "i — "Mudi'se mi, mati, mudi! kolodir. Kakor da se je ma-nekam novo. Svinjaki, poprej j iztegne in prične .^tu1 V Tisovniku leži vse navkriž, homa vse sesulo. Veli j gleda: I leseni, so zdaj zidani in visoki, j tati fanta okrog J mlado rastje se bo zadušilo, jarem zlomljen, kambe zlom T 1 prek!lie' c'a neso velikonočni žegen.'otrebiti, mladi zarot i Tine In vitl kriči in maha- Kes> ne'ti!" Velij je zmeta Ven s starino, gozd moramo ljene, štrange potrgane. Toda irod mora vsta- Velij ne izdvoji, k ojesu stepi in na. Ne, Saluj-harum spi na dnu morja, nič se ne gane. Pač: vrata, ki vodijo iz dna in so ves dan zaprta, se cvileč odpirajo — in iz mrakobe se prihu-lita dva moža; nekaj vlečeta v plahti, kakor bi kradla. So li tatovi? Morda beguni? Ne, pogrebci . . Le osamljeni stoki v spanju, pritajeno pogrka-vanje, ihti. Številke sanjajo. V Saluj-harumu je vzoren red, red podnevi, pokoj nost ponoči. Številke naj se spočijejo od dnevnega truda, da se okrepijo in spodobno pripravijo z a nove napore. In številke sanjajo. Modri predpisi Saluj-haruma sicer sanj ne predvidevajo, nasprotno, sanje so strogo zabranjene. Številke se ne smejo trapi ti s sanjarijami, vele predpisi, ker bi to .škodilo živcem ter dosledni zbranosti duha; notranjo ubranost bi utegnile te budalosti naravnost razrvati. In vendar sanjajo Številke. Sanjajo o vsem mogočem, o vsem tem, česar ne premore Saluj-harum. Števil voljenko. Milost božja, Neži-ka! Tz take dalje prihaja, le kako je našla Tinetov dom? Tine ji stopi naproti. Naglo spe Nežika t?or, kar preko njiv hiti, čisto sveže zoranih. Je že skoro tu, zasopljena je, vroča, v rokah drži punkelj, gole noge ima vse opraskane in blatne. Tine je ginjen, kokar bi uzrl samo milost božjo, kliče jo po imenu in široko krili roke, da bi mu padla v objem, kar zasopla in vroča. Dekle se pa izmi-j ka, kokar da ga niti ne vidi. Hoče naravnost mimo, a fant ji zastavi pot, drugega mu ne preostaja. In glej — dekleta nikjer! Čudo božje, ugreznila se je v zemljo, ka-li? Tine gleda in gleda — in končno jo uzre: jo, tako daleč je, prav gori na Stajah stoji in mu maha. Ne pomaga nič. Tine mora za njo! Hoče se pognati v dir, toda kaj je zopet to'i Komaj za pol koraka se prestopi, pa ga vse zaboli. Gleda in vidi, da ima noge povezane od vrha do tal. Ozre se zopet il na voiz ve- poprime pa vleče in vleče vse ka ženska je postavila jerbas jrige, cepin, sekiro, se usedel in skupaj, vso volovsko vprego, na tla pa se spustila nizd'ol.— j pognal. In pele so skozi vas Samo da je oje še celo. Velij "Sinja!" klikne Vid tako silno ,podkve spočitih volov. Velij je priganja voli, kriči in se pre-koprneče. Že na veliko daljo'pokal z bičem — in šlo je ka- teguje, da se mu iskre krešejo Lenco vidi tu, ki opira pipe 'boko v zatilnik, Pa Ijjji je, da se ji £r .udi vi«1 iOT ¥ irt vroča voda obloda dere puj- _ skom v korita. Dekletce se ve- jo. — Nakrat -se selo smehlja Franu; oblečena budi. Po hrbtu ^ ^ je v dolgo pisano krilo kakor ■ če. Skloni se k .j]jj| dekle. Pred hlevom sprejme, vrč, ga dvigne P^i Brana Drejc. Kar moško mu j po pogradu. e ^jie) poda roko in odpre hleska vra- (Dalje Pr'n - ke se smehljajo v snu, hodijo i po materi, ne, nikjer je, ni, sapo svojih milih krajih, vidijo j ma gola pušča vseokrog. In življenje. Vsa vrata so jim od-j Tine uvidi, da stoji sredi nei prta v svet, vsa pota v življenje. Vrata, odprta vrata! In mer ne pušče čisto sam in nikjer ne vidi konca. Tine se zgrozi: nič ne ve o tem čuvaj, ki kuka j volčje ga 'bodo napadli! In skozi oko v vratih; in doli stra-j prične, na vso mqč m end rati ža, ki stoji z nabito juško, nič!in stopicati, da bi ubežal pogi- __jnu. In se slednjič zbudi pa zadnji koncerti |lzajoka v neizrečeni bolečini. CLEVELAND ORCHESTRA ERICK LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA četrtek 18. aprila 8:30 Sobota 20. aprila 8:30 Program vključuje dela Brahmsa Wagnerja In Straussa _ CE 7300_ i j "Mati!" je kriknil Vid. Šo |i nikoli ni videl matere, noc.:j j«. I je vicfel. Z očetom sta stala do-jina oblečena, in z rahlimi ko-]raki je šla nizdol po poti. 'Sklonjene glave Stopa, nič se Sedaj...pšenica se ne v pivu ali ale m pšenica resi m prehranjevanja lačnih na svetu J^ csnično, pšenica ni bila nikdar vporabljena v veoji količini v pivovarniškem procesu— samo vsega pšeničnega pridelka v Združenih dr- 8 10,000 žavah je bilo vporabljenega v letu 1945. V soglasju z postopanjem vlade Združenih držav, pivovarniška obrt sploh ni vporabljala pšenico od dne 1. marca 1946. DRUGE POTREBŠČINE ZNIŽANE ZA 30% Druga potrebna žita so bila znižana na 30%,— to je 70% iz celokupne množine leta 1945. Edino pšenica zamore rešiti problem nasičenja lačnih, žito, do katerega je sedaj obrt omejena, so različna in kakovosti katere ne vporablja ljudstvo sveta kot živila. MANJ PIVA IN ALE Skupno pivovarniška obrt vporablja 30% marij materijala kot v letu 1945. In zaradi tega je sorazmerno manjša proizvaja. Ampak ker sedanje zahteve za pivo in ale so 25% višje kot pred enim letom, resnično pomanjkanje je približno 50%. Vsled tega, Vaš trgovec, Vas ne bo zatnogel zalagati s pivom in alem po Vaši želji. Vemo, da boste razumeli vzrok za to. * * * Vašo pozornost resno obračamo na priporočila predsednik Trumanove Famine Emergency Committee, ki so skupno našteti v spodnjem predelu. Ta izjava pove v jasnih stavkah, kaj vsak posamezno lahko stori da pomaga v tej sili. Kaj od nas Predsednikov Famine Emergency Odbor zeli da izvršimo 1.Hranite in delite žitne in maščobne pridelke . . . smemo vporablja jte jestvine, ki so napravljene z žitom, maščobami in oljem— hranite krušne, makaroni-ove, pecivne, in cvrtne jestvine. Vporablja jte maščobe, ki so ostale za praženje. Hranite solatno-olje, uporabljajte kuhane prikuhe. 2. Kupujte in poslužujte se živila, ki so obilnejša ,.. Zravnajte dijeto z obiljnejšimi jedili, kot krompirjem, svežim sadjem in zelenjavo. 3. NE zavržite Živila . . . Pripravite kar je ostalo danes za juter. Pripravite vse skorje in drobtine uporabne,1 melba toast, krušne pudinge in za "stuffings." Vzemite samo kolikor zamorete pojesti. Očistite svoj krožnik. Izročite neuporabljive maščobe. UNITED STATfeS BREWERS FOUNDATION w