NO. 151 Ameriška Domovi ima {%' um SE fll—HO/W1E AM6RICAN IN ŠPIRIT fORCIGN IN UNGUAGG ONLY SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenis, *ly, Pueblo, EockSpring* CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 11, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX ZDA zadržane v sporu Somalije z Etiopijo ZDA so odločene ostati izven spora med Somalijo in Etiopijo, o katerem so prepričane, da bo Sovjetski zvezi prinesel več težav kot koristi. WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA je letošnjo pomlad, ko se je Etiopija povezala s Sovjetsko zvezo, začela kazati večje zanimanje za Somalijo in je tej pod vplivom arabskih držav, zlasti Savdske Arabije, ki bi rada Somalijo odtegnila sovjetskemu vplivu, celo obljubila dobavo orožja. Ko je Somalija začela julija pohod v etiopsko pokrajino Ogaden, katero smatra za del Velike Somalije, so ZDA Prišle do zaključka, da se jim he kaže mešati v ta spor. Odmik od Somalije je vodil do nekaj boljših odnosov z Etiopijo, ki je začela uvidevati, da ji polna naslonitev na Sovjetsko Zvezo več škoduje, kot koristi. ^ Adis Abebi so iskali stike z Washingtonom in poskušali dobiti pristanek na dobave orožja, ki ga je Etiopija že plačala, če he pa vsaj nadomestne dele za orožje, ki so ga ji ZDA dobavile v preteklosti. Washington je odklonil dobavo orožja, ki ga je Etiopija še Pred prekinitvijo z ZDA v letošnjem februarju kupila za 40 hulijonov dolarjev in ga tudi hlačala. Pristal je le na manjše Pošiljke nadomestnih delov za Preje dobavljeno orožje. Vojna v Ogadenu med Soma-t>jo, do letos najtrdnejšo zavez-hico Sovjetske zveze, in Etiopijo, ki se je naslonila na ZSSR ^le letos, povzroča Moskvi obi-težav. Na eni strani bi rada °branila dobre stike in zveze s Somalijo, da drugi pa bi si rada htrdila položaj v Etiopiji. Tuji °Pazovalci, tudi ti v Washingto-hh, sodijo, da se ji to ne bo posrečilo in da utegne preje izgubiti obe. Novi grobovi Anna Bcrnardic Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici 70 let stara Anna Bernardic, samska in bolehna vse svoje življenje, hčerka pokojnih Stev'a in Mary, roj. Benic, sestra Steva Bernardica Jr., Mrs. Emme Zelenka in pok. Thomasa. Njen oče Steve je bil nad 60 let zaposlen v Grdina Furniture trgovini. Pogreb pokojne bo jutri, v sredo, iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Marija Bitenc Včeraj je po kratki bolezni umrla na svojem domu 62-ietna Marija Bitenc, roj. Zupančič, žena Willia, mati Mrs. Joseph (Mary) Grčar, 3-krat stara mati, sestra Slavke Zagoršek, Ančke Hauptman, Vere Fajdiga, pok. Josepha in Ludwiga Zupančiča. ogreb bo v četrtek iz Grdino-vega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9. nato na pokopališče Vernih duš. Dayan vztraja pri odklanjanju PLO Washington, d.c. — izra- riski zunanji minister Moshe ^ayan je na sporedu ABC-TV Issues and Answers” dejal, da Izrael ne bo sprejel uradnih zaupnikov Palestinske osvobodilne organizacije kot del skup-116 arabske delegacije na konfe-j'hhci v Ženevi, četudi bi se Pa-^stinska Osvobodilna Organiza-c’ia (PLO) odpovedala svojemu programu — uničenju Izraela in Ihniu priznala pravico do mirnega obstoja. Izrael enostavno ne verjame ^ iskrenost in resničnost more-^ne take spremembe stališča Maronitski menih Proglašen za svetnika . HIM, It. _ Sv. oče Pavel VI. 'Ie Preteklo nedeljo proglasil za jetnika maronitskega meniha srbela Maklufa, ki je živel Preteklem stoletju in ga maro-hitski kristjani, pa tudi musli-ihani častijo kot božjega služab-'Pba in se obračajo nanj z molit-^ehimi prošnjami za pomoč SeH vrstah stisk. Ob proglasitvi je sv. oče pro-d sv. Sarbela, naj izprosi pri T°SU zacelitev ran libanonske J^avljanske vojne. Vremenski prerok Pretežno oblačno, vetrovno _ ^hrjetnostjo dežja in najvišjo' temperaturo okoli 63 E {11 Q, Carter bo preuredil nformacijsko agencijo WASHINGTON, D.C. — V času mrzle vojne so v okviru zvezne vlade ustanovili Information Agency, ki naj bi zavračala obdolžitve sovražne propagande in tolmačila svetu stališča načrte ZDA. Ko mrzle vojne več, vsaj tako trdijo, in je soočenje prešlo v mrno sožitje, postala U.S. Information A-gency nekam nepotrebna, vsaj v stari obliki. Predsednik Carter ji hoče da-bolj proste roke in ji pridružiti še oddelek za kulturno in vzgojno izmenjavo, ki je sedaj pod nadzorom državnega tajništva. Nov oddelek bo obsegal radio ‘‘Glas Amerike”, ki bo dobil večjo svobodo in neodvisnost tarn v zbiranju poročil kot v nji-lovem oddajanju. Senat odobril sredstva za manevrirne rakete WASHINGTON, D.C. — Se nat je izglasoval 374 milijonov dolarjev za pospešitev razvoja, preskušanja in gradnje manevrirne (cruise) rakete in strateških bombnih letal, ki bodo s to raketo oborožena. Moskva meče odgovornost za izostanek SALT II na ZDA MOSKVA, ZSSR. — Pravda, uradno glasilo Komunistične partije ZSSR, je zapisala jasno in odločno, da “Sovjetska zveza ni kriva”, da je sovjetsko-ame-riški dogovor o omejitvi strateškega orožja v ponedeljek potekel, ne da bi bil dosežen nov. Na splošno je članek v Pravdi umirjen in izraža upanje, da bo nov sporazum o omejitvi strateškega orožja v ZDA kmalu dosežen. -----o------ Cenejši ogrev m stare V državi Ohio imajo nad 65 let stari z do $7,000 letnega dohodka pravico do 25% znižanja računov za ogrev v zimskih mesecih. COLUMBUS, O. — Guv. James A. Rhodes je podpisal preteklo nedeljo zakonski predlog, ki opravičuje nad 65 let stare prebivalce države Ohio, ki nimajo preko $7,000 letnega dohodka, do 25% znižanja računov za kurivo od novembra do konca marca. Za uzakonitev tega izražanja se je prizadeval najbolj državni poslanec Dennis E. Eck-art, naš slovenski rojak iz Euc-lida, Ohio. Podobno kot nad 65 let stari imajo pravico do znižanja cene gretja tudi ona gospodinjstva, katerih glava je za delo popolnoma nesposobna. Popyst velja tako za lastnike domov kot za one, ki imajo najeta stanovanja. Tisti, ki ne ogrevajo svojih domov ali stanovanj s plinom ali elektriko, bodo dobili od države poseben prispevek za kurivo v vsoti $87.50. Državna zakonodaja je odobrila za stroške tega zakona za letošnjo zimo 40 milijonov dolarjev. Dennis E. Eckart, državni poslanec 18. volivnega okrožja, ki obsega Nottingham-Euclid področje, ceni, da se bo prijavilo za popust okoli 750,000 gospodinjstev v vsej državi. Vse one, ki so upravičeni do te podpore, obvešča, da jim ne bo treba nikjer stati v vrsti in izpolnjevati dolge prijave. Vse bo omejeno na skrajno nujne podatke, ki jih bo vsakdo lahko izpolnil doma, kakor hitro bodo izdani predpisani obrazci. Zopef premalo goriva za prihajajočo zimo? Ko napovedujejo znova hudo zimo, so zaloge goriv zopet pičle in se utegne ponoviti lanska stiska, trdi senatni nododbor. WASHINGTON, D.C. — Senatni pododbor za medvladne odnose je objavil poročilo, v katerem trdi, da nas utegnejo znova zadeti pomanjkanje goriva in obsežni odpusti z dela, če bo zima huda. Kljub večmesečnemu načrtovanju zvezne vlade naj bi ne bilo primerno pripravljeno za oskrbo z naravnim plinom in drugimi gorivi, če bo zima nadpovprečne mrzla. Poročilo senatnega pododbora je v nasprotju z vladnim poročilom, ki trdi, da je vlada poskrbela za potrebna sredstva, da bo sposobna preprečiti pomanjkanje goriv, kot smo ga doživeli v pretekli zimi, ki je bila res neobičajno mrzla. Senatni pododbor in zvezna vlada sta tudi različnega mnenja glede verjetnosti nove hude zime. Pododbor pričakuje hujšo zimo kot vremenarji zvezne vlade. Poročilo senatnega pododbora so objavili sen. Muskie, njegov načelnik, in senatorja Glenn iz Ohia ter Roth iz države Delaware. * v BOJEVANJE V OGADENU RESNA NEVARNOST AFRIKI Vojna v Ogadenu med Somalijo in Etiopijo postaja bolj in bolj nevarna miru v Afriki, zlasti tudi odnosom med Arabci in črno Afriko. Vanjo posega Izrael, ko ZDA pazljivo sledijo njenemu razvoju. Zemljevid kaže Srednji vzhod s severovzhodno Afriko. Črni del predstavlja Savdsko Arabijo, na zahodni strani Rdečega morja pa se vrste od severa proti jugu Egipt, Sudan in Etiopija s sosedo Somalijo, ki obsega Afriški rog. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Kenijski zunanji minister dr. Munyua Waiyaki je v govoru pred glavno skupščino Združenih narodov dejal, da “divjk vojna v Afriškem Rogu z vsemi posledicami za mednarodni mir in varnost". Kenija, ki meji na Somaljo in na Etiopijo, ki se borita za Ogaden, je najbolj prizadeta in najbolj zaskrbljena. Ne smemo pozabiti, da graditelji Velike Somalije, ki skušajo sedaj priključiti tej etiopsko pokrajino Ogaden, zahtevajo tudi severni del Kenije. ZDA so doslej skrbno stale ob VLADA TEHTA POBUDE RASTI GOSPODARSTVA WASHINGTON, D.C. — Četudi za enkrat še ni na vidiku strani, posvarile so Somalijo le gospodarskega zastoja v naši deželi, se je vendar pojavila skrb, da bo do tega prišlo v drugi polovici ali proti koncu prihodnjega leta. Vladni gospodarski vodniki bi radi zastoj preprečili in preudarjajo o tem, kaki ukrepi bi bili naj učinkovitejši in najmanj škodljivi. Vsaka večja pobuda rasti gospodarstva bo verjetno tudi pobuda novemu valu inflacije, ko se ta trdovratno drži na letni ravni 6%. Spomladi so predlog o zniža-nju zveznega dohod ninskega davka opustili, ko je gospodarstvo po končanju ostre zime prešlo v naglo rast, sedaj so začeli znova o tem razpravljati — za prihodnje leto. pred kakim poskusom zasedbe Džibutija, nekdanje francoske Somalije, ki je postala letošnje poletje neodvisna država. V Wa-singtonu sodijo, da Sovjetska zveza, katere večletna zaveznica Somalija, in katera se je na novo povezala z Etiopijo, ne bo mogla ohraniti dobrih odnosov z 'obema, ko divja med njima vojna. Upajo celo, da bo Sovje-tija izgubila obe in s tem svojo oporo v Afriškem Rogu. Etiopija je bila do letošnje pomladi v dobrih odnosih z ZDA, ki so jo oskrbovale dolga leta z orožjem in drugimi vojaškimi potrebščinami, pa ji stalno dajale tudi precejšnji gospodarsko pomoč. Nova marksistična vla-Ida, ki je odstavila cesarja Hajle I .~t» —'je1------ —-r- jSelasija, se je naslonila na Sov-jetko zvezo, ko je pretrgala, vse stike z ZDA. Pretekli mesec je baje skušala te vsaj delno obnoviti, s kakim uspehom, ni popolnoma jasno. Somalijo podpirajo konservativne arabske države, predvsem Savdska Arabija, ki bi rada od tam potisnila sovjetski vpliv. A-rabske države bi rade Rdeče morje spremenile v “arabsko morje’1, nad katerim bi imele popoln nadzor in ga tako lahko vsak čas popolnoma zaprle — Izraelu. Etiopija se temu upira ob hudih težavah in s pičlimi u-spehi, ko se skuša obdržati v E-ritreji, svoji pokrajini ob Rdečem morju, s pristanišči Masava in Asab. V tem oziru nudijo Etiopiji delno pomoč Izraelci, ki skušajo izjaloviti arabske načrte in del arabskih sredstev u-smeriti v Afriko, da bi zmanjšali pritisk na svoje lastne me- je- Organizacija afriške edinosti je skušala posredovati med Somalijo in Etiopijo in ta napor še nadaljuje, pa doslej brez uspeha. Čim dalje bo vojna tra' jala, tem nevarnejše je, da bo povzročila razkol v Afriki med njenim arabsko-islamskim in črnskim delom. Ni izključeno, da se vojna razširi, če se bodo sosednje države čutile z njo ogrožene. Na dolgo roko ne more ostati brez vsakega vpliva tudi na odnose med ZDA in ZSSR, katerih koristi se križajo na Srednjem vzhodu, pa tudi ob Rdečem morju in v Indijskem oceanu. SOVJETSKI NAPAD NA JUGOSLAVIJO MOŽEN, TODA NI VERJETEN Tekom svojega obiska v ZDA je Edvard Kardelj, član predsedstva SFR Jugoslavije in član predsedstva Zveze komunistov SFRJ, zatrjeval, da se je položaj Jugoslavije v svetu utrdil, da se njeni odnosi z ZDA in z ZSSR ugodno razvijajo, da jo obe glavni sili sveta sprejemata tako, kot je, in da sta se sprijaznili z njeno lastno potjo v mednarodni politiki, z njeno neuvrščenostjo. Ta trditev velja, kar zadeva ZDA, ni pa tako gotova v pogledu do Sovjetske zveze, ki je celo v svoji novi ustavi, sprejeti in uvedeni pretekli teden, uzakonila pravico do podpiranja socializma v svetu. Že od vdora sovjetskih in satelitskih čet v Češkoslovaško avgusta 1968 je znano načelo o omejeni suverenosti socialističnih držav ali “doktrina Brežnjeva”, v okviru katere si Moskva lasti pravico in dolžnost iti na pomoč socialistični vladi države, kjer bi bila ta v nevarnosti. Nizozemski list “De stem”, ki izhaja v Amsterdamu, je objavil pred časom sestavek, v katerem trdi, da je sovjetski pohod v SFR Jugoslavijo možen, da pa pri sedanjih razmerah ni verjeten. Takole piše: Severnoatlantska v o j aška zveza NATO meni, da je vojaški poseg ZSSR v Jugoslavijo po smrti 85-letnega Tita neverjeten, ne pa nemogoč. NATO sicer ne uvidi, zakaj ne bi ZSSR po vpadih v Madžarsko 1956 in v Češkoslovaško 1968, ki ju je izvedla brez slehernega tveganja zase, pozvala “k redu” še tretje komunistične države; vendar predvidevajo vrhovni voditelji NATO resno krizo z Zahodom, če bi se Kremelj ob svojem času odločil, da poseže v notranje zadeve Jugoslavije. Zlasti potovanje ostarelega jugoslovanskega držav nika Tita v ZSSR je vzbudilo pri NATO nujno reakcijo. Celotno mapo Jugoslavije so potegnili iz predalov spet na dan in jo dali v študij strokovnjakom NATO. Pri tem so upoštevali naj novejše politične in vojaške informacije, ki so jih dobili zadnje leto v ZSSR in v Jugoslaviji. Iz informacij vzhodnega bloka je razvidno, da skuša ZSSR preprečiti nadaljnje širjenje evrokomunizma, ki si je zadinji dve leti močno utrdil svoje postojanke v nekaterih zahodnih državah in ki je dejansko posebna pravica Tita. Moskva zahteva že zdaj, da se Jugoslavija vede tako, da “vzbuja čim manj pozornosti”, ih da se predvsem ne prepira z ZSSR o svojem posebnem položaju znotraj vzhodnega bloka. Čeprav je pohitela agencija TASS že pred Titovim prihodom v Moskvo z objavo zagotovila, da Jugoslavije nihče ne ogroža, računa vodstvo NATO z vsemi morebitnimi možnostmi po Titovi smrti. Dejstvo je, da NATO nima stvarnih načrtov, kako preprečiti, da bi čete Varšavske- ga pakta uporabile Avstrijo za vpadno področje. Iz informacij, ki so prispele iz vzhodnega bloka v Bruselj, povzemajo, da le obstajajo načrti za napad dežel Varšavskega pakta na Jugoslavijo. Gre za zelo naglo vojaško o-peracijo dveh do treh dni s stotinami tankov in letal in 200,000 vojaki iz Vzhodne Nemčije in Sovjetije. Kremelj namreč za tak morebitni nenadni napad ne zaupa poljskim, madžarskim in bolgarskim četam. Na vprašanje, koliko je treba ogroženost Jugoslavije resno jemati, jte odgovoril visok častnik NATO: “Prej ko slej gledamo v tem teoretično možnost; kajti čeprav je sovjetski vpad neverjeten, vendar ni nemogoč. Zelo težko je spoznati prave namene Kremlja, celo v času popuščanja politične napetosti, pri čemer ne smemo nikdar pozabiti, da vodi vojaško tekmovanje v oboroževanju do vedno večjih napetosti. Iz Clevelanda in okolice Seja— ? Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji zabava! Na ribe— ' Pri Sv. Feliciti na Richmond Road bodo imeli v petek od 5.30 do 7. zvečer na razpolago pečene ripe. Za odrasle po $2.50, za otroke po $1.50. -----o------ /' Carter bo obiskal Nemčijo prihodnje leto BONN, ZRN. — Kancler Helmut Schmidt je povedal v parlamentu, ko- so ga vprašali, ka-to, da se predsednik ZDA Carter na svoji poti v novembru v Evropi ne bo ustavil v Zvezni republiki Nemčiji, da bo Carter obiskal Nemčijo z Zahodnim Berlinom vred prihodnje leto. Zastopnik opozicionalne Stranje krščanskih demokratov je hotel v izostanku Carterjevega o-biska v Zvezni republiki Nemčiji prihodnji mesec videti napetost med Washingtonom in Bonnom. Kancler Schmidt je dejal, da take napetosti ni, da so odnosi z ZDA dobri, kot so bili. --------------o——— Sovjeti ne verjamejo v “Bermudski trikotnik” MOSKVA, ZSSR. — Skupina sovjetskih raziskovalcev, ki je z ladjo Viktor Bugajev proučevala področje Atlantika pri Ber-mudih, znano kot “Bermudski trikotnik”, je izjavila, da ni našla nič skrivnostnega in nepojasnljivega v nesrečah, ki naj bi se tam zgodile tekom zadnjih let. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Pred sednik Carter je imel včeraj daljšo razpravo s svojimi glavnimi gospodarskimi svetovalci in sodelavci, na kateri so odločali o dopolnilih zveznega davčnega zakona. Trdijo, da utegne predsednik predložiti znižanje davkov za skupno okoli 22 bilijonov, dolarjev. RAINIER, Ore.— Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je eksplodirala bomba v središču za obiskovalce velike jedrske elektrarne Trojan. Bomba ni napravila večje škode. Položila naj bi jo bila Osvobodilna fronta Novega sveta, levičarska teroristična skupina, ki je prevzela preje odgovornost za več bombnih napadov na področju San Francisca v Kali-frnioji. GUADALAJARA, Meh. — V zaporu Jalisco je prišlo do izgredov, tekom katerih je bilo najmanj 17 jetnikov ubitih. BEOGRAD, SFRJ. — Sovjetski zastopnik Julij Voroncev je v začetku razpravljanja ta teden dejal, da ni mogoče govoriti o človekovih pravicah, dokler ni odstranjena nevarnost voj-j ne, ki ogroža temeljno človekovo pravico — pravico do življenja. Zastopniki zahodnih držav so to stališče odklonili in izjavili, da je naloga konference v Beogradu razpravljati o tem, kako so bila izvajana določila helsinških listin,^ razprava o razorožitvi pa ni-j ina s tem nobenega opravka. Podpora Carterju pada NEW YORK, N.Y. — Znani ppvpraševalec javnega mnenja Louis Harris je pri svojem zadnjem povpraševanju ugotovil, da delo predsednika Carterja o-dobrava za enkrat 4.3% povpra-šanih, prav toliko pa ga odklanja. Pred petimi meseci je delo Carterja odobravalo 69% vprašanih in ga zavračajo le 27%. Za kratko dobo kar velika sprememba! ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Izraelski zunanji minister Moshe Dayan je pred glavno skupščino ZN izjavil, da Izrael ne bo vrnil Arabcem zasedenega zahodnega brega Jordana in ne področja Gaze ter da se ni pripravljen pogajati z Palestinsko osvobodilno organizacijo. Zunanji minister Sirije Khaddam je pa v razgovoru z arabskim listom Al Watan ponovil stališče Sirije, da to ne pojde na konferenco v Ženevo, če ne bo tam zastopana PLO. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska kozmonavta Kovalenko in Rjumin se včeraj nista uspela povezati z vesoljsko postajo Saljut 6 in sta se zato, kot je objavil Tass, morala vrniti na Zemljo. OSLO, Nor. — Nobelovo nagrado za mir za leto 1976 sta dobili 33 let stara Betty Williams in 32 let stara Mairead Corrigan, ki sta lani začeli pozivati h končanju nasilja v Severni Irski, za leto 1977 pa je bila mirovna nagrada podeljena Amnesty International, mednarodni organizaciji s sedežem v Londonu na Angleškem, ki se bori za pravice in svobodo političnih jetnikov. f SMERIŠKA DOMOVINA OCTOBER 11, 1977 fla8Eraž8i/i Bommm SSSSS^g Lm&JU LEU 8117 St Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation PubJUshed daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks In July NAROČNINA) Združene države: $28.00 na leto; $1400 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto I stičen, tudi če naše ideje niso izrecno materialistične. Kdor živi z nami ali raste ob nas, nas doživlja kot celotno osebnost, če bo videl v nas na prvem mestu materialne skrbi, sicer pa duhovno brezbrižnost, se bo nujno, v kolikor je od našega vpliva odvisno, razvijal v materialistično smer, ko bo sad takega vpliva nam in drugim popolnoma razviden, bo že prepozno. Takrat bo zastonj jokati. S. S. SUBSCRIPTION SATES: United States: $28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 lor 8 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 lor 3 month* Friday Edition $10.00 lor one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO No. 151 Tuesday, Oct. 11, 1977 Kdo je materialist? Kdo je materialist? Materialist je, kdor izpoveduje materializem, to se pravi, naziranje, da biva samo materija, da ni duha. ni Boga. ni duše, ni onostranstva. Duševno življenje je zanj le skupek materialnih pojavov višje subhmrane oblike ali, kot se je izrazil nemški vulgarni materialist Carl Vogt o misli, da je neke vrste sekrec-ja možganov, kot je žolč sekrecija jeter ali seč ledvic. Materializem ima več odtenkov. V moderni dobi je najstarejši mehanični materializem, ki pojmuje svet kot nekak mehanični sestav, skoraj stroj. Ravnotako organizme in človeka samega (Hobbs, Lamettric, Hol-bach). Še v drugi polovici prejšnjega stoletja je nemški fiziolog Rudolf Virchow učil, da je “življenje samo po- IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. - Sleherni zaveden Slovenec se zanima za slovenske Korošce in njihovo u-sodo. Pisma, ki jih dobivam, povedo mnogo. “Ne smemo slovensko govoriti. Kdor govori slovensko, ne dobi službe,’ mi je v pismu povedala zavedna slovenska gospa. Dne 10. oktobra poteče 57 let od nesrečnega narodnega plebiscita na Slovenskem Koroškem. Slovenci so dobili le 41% glasov, Avstrijci in nemški Korošci so obljubljali koroškim Slovencem Vse mogoče dobrine. Popolno narodno svobodo, svobodno uporabo slovenskega jezika, slovenske šole itd. Po plebiscitu so-gladko pozabili na dane obljube. Ko bi se plebiscit vršil pod šeboa vrsta mehanike”. V našem stodetju pa je angleški nadzorstvom zmagovitih velesil, matematik in filozof Bertrand Russel pripisoval vse o-j bi glasovanje izpadlo drugače, blike s^eta in življenja “slučajni kombinaciji atomov”, jhabi so tudi mnogo doprinesli Drugi svet nojmujejo materijo kot silo, ki poraja iz k poraznemu plebiscitu. Prav sebne oblike, strukture, bitja, jih uničuje in spet spoče- ^ako ' tudi beograjska vlada in nia na novo; pojmujejo kot nekako vesoljno mater (la-jtakozvane “jugoslovanske čete” tinski besedi “materia” in “mater” imata isti koren). iv spornem področju. Nemci so Tak matenaiizom je oznanjal pred kratkim umrli nem- ,iraeli lahko propagando, ški nevomarsksist Ernst Bloch, ki se je skliceval na raz- j °d 10- okt- 1920 do danes je na manj znana mesta Marxovega nauka, kot npr. na .nepretrgana venga lazi, podti-sledeče iz spu-a “Sveta družina”: “Med prirojenimi last jkani in nasilja nad slovenskimi nostmi materije stoji na prvem in najodličnejšem me-jKoroscl- Tak°j P° Prvl voini ie stu gibanje, m ne samo v mehaničnem in matematič-]moral bežati slovenski pisatelj nem pomenu, temveč kot zagon, življenjski duh, napeta sila, kot muka snovi, da se poslužimo izraza Jakoba Boehmej?.” Jakob Boehme je nemški panteist 16. stoletja: te vsce materializem ima nedvomno neko pante-istično barvo. Dialektični materializem pa predstavlja sintezo materialistične lilozofije s Heglovo dialektiko: nič ni stalnega, protislovje je notranji zakon vseh stvari, motor vsega gibanja, nenehnega nastajanja in izginjanja. Načela diaelktičnega materializma prenaša s področja narave na čtudij družbenega razvoja tako imenovani historični materializem. Skupni imenovanec vseh materializmov je zanikanje samobitnega duha, različnega od snovi. To je teoretični materializem, svetovno nazorno prepričanje, umsko gledanje na celotno stvarnost. Kdor ga izpoveduje, je nedvomno materialist, vsaj po mišljenju. So pa ljudje, ki po mišljenju, po svetovnonazornem prepričanju niso materialisti, a žive, kakor če bi bili. Tu gre za življenjski, praktični materializem. Tudi pri temu je treba ločiti več odtenkov. Nekateri žive, kot če bi bivala samo matgrija in ne bi bilo ne duha, ne Boga, ne onostranstva. Izpovedujejo materializem s svojim življenjem in delovanjem. Brigajo jih le materialne dobrine in vrednote, pehajo se le za materialnimi dosežki, uteho najdejo le v materialnih zadoščenjih, smisel imajo le za materialno uveljavljanje in materialne dogodke. Utegnejo se prištevati celo h krščanskemu svetovnemu nazoru, a med izpovedanimi načeli ter živetim življenjem ze' a prepad. Drugi spet bi nam zelo zamerili, če bi jih označili kot materialiste, ker umsko zavračajo materialistično filo-zogijo, a žive biez resničnih idealov, polni skepse, brez navdušenja in brez požrtvovalnosti; vse njihovo delo nekako tišči navzdol, v tla. Imenujejo se “realiste”. V tem smislu se je imenoval “realista” tudi stari Bismarck, k: je pioziral vse, kar ni bilo sila, moč, oblast ali družbena veljaka. Podoba je, da ne iščejo materialnih dobrin kpt takih, ali pomanjkanje idealizma in vzgona navzgor jih sili končno v dejanski, to se pravi, faktični materializem. Tretje vrste življenjski materializem pa se ne izvaja iz besede “materija”, ampak iz besede “material”: ijiHtje, kultura, družba, narava. Material za njihove ko-riuti, za njihovo osebno uveljavljanje, material za doži-vetja, senzacije, užitke, material za njihove načrte, gradnje, podvzetja. Svet je za takega, materialista o-grpamo. skladišče poljubnega gradiva. Zato z vsemi stvarmi razpolaga kot z materialom: ni pozoren, ne od-km-a skriti smisel stvari, ne doživlja njihove vrednote. .a;° UJ5&ova notranjost ne odmeva ob stiku z dejan-Med tolikim materialom postaja sam kos- mate-a ‘>-’vljenjski materializem je najhujši, ker je naj .e/, je ^poznan drugi im m materialistu samemu. Tudi na. nematerialističnih področjih pogosto cvete zla roza takega materializma. i ^v-‘° jo torej materialist? Kdor izpoveduje materiel izem bodisi z idejami, bodisi z življenjem. Zavestno an pa nezavestno. Ideje imajo velik vpliv, predvsem kadar uti prevajamo v življenje. Vplivamo ne toliko, po čemer nočemo vplivati, kolikor po tem, kar smo. Ce je _____ ziv jenje materialistično, bo naš vpliv materiali- mesto spredaj. Berili sta brala Fr. Ksaver Meško. Meškov- rojak Poljančev Cencek, poznani narodni voditelj koroških Slovencev, slovenski poslanec č. g. Vinko Poljanec je bil zastrupljen od avstrijskih nacistov. Koliko sto in sto slovenskih družin je bilo za časa Hitlerja preseljeno v Nemčijo in mnogo slovenskih rodoljubov obglavljenih v Grazu. Po propadu ‘tisočletnega’ Hitlerjevega kraljestva so avstrijski Nemci, premagani po zaveznikih, spet obljubljali, da bodo 'ščitili slovensko in hrvaško narodno manjšino. Znan je člen 7 avstrijske mirovne pogodbe. ] Komaj so zavezniki odšli iz Avstrije, je ta prelomila pogodbo. Noče več nič vedeti o svojih obljubah. Načrtno lomi dano besedo in preganja slovenske koroške rodoljube. In zavezniki: Angleži, Amerikanci, Francozi ter Kusi k tem zločinom molče. Edino upanje je slovenska gimnazija v Celovcu. Iz te gimnazije prihajajo narodno zavedni Slovenci. Ti so upanje slovenstva na Koroškem. So odločni, borbeni, ne bojijo se-nemških žandarjev in policije. Dogodki zadnjih tednov kažejo, da bo ta zavedna slovenska mladina pokazala nadutim narodnim odpadnikom, ‘folksdajčem’ in hitlerjancem, po čem je peka kruha ... Kakšen naj bo odgovor zavednih ameriških Slovencev? Podprimo slovensko gimnazijo, podprimo sloven ske koroške študente. Ne le moralno, ampak tudi finančno. Slovenska Koroška naj bo naša ljubezen. Bratje slovenski^ Korošci, Vam naš iskren pozdrav. Dro, vztrajajte! Umreti nočemo, to je Vaš klic! Zdi se, da božja Previdnost že piše na stene avstrijske vladavine: Mane, tekel, fares ... * Slomškova slovenska šola je pričela s poukom. V nedeljo, 25. oktobra, je bila ob 10. dop. otvoritvena sv. maša, katero je o-pravil č. g. župnik p. Klavdij O-korr. Udeležba je bila prav lepa. Škoda, da so mnogi otroci o-stali v klopeh pri svojih starših. Drugič naj pridejo na častno Magda in Gregor Remec prav lepo, glasno in razločno. Gospod župnik ju je pohvalil, pozdravil pa je tudi vse učence slovenske šole in njihove starše. * To nedeljo je bilo v veliki dvorani tudi Slomškovo kosilo, katerega je pripravil Slomškov krožek pod vodstvom ge. Gizel-le Hozian. Bila je prav lepa u-deležba, odlično kosilo in dobro razpoloženje. Med gosti so bili: oba naša farna duhovnika, naše šolske sestre p. dr. Kalist Lan-gerholz, prof. č. g. Jože Hren in pa dekan iz Vrhnike, č. g. Pre-skar. Bilo je več prav lepih govorov. Prvi je spregovoril župnik p. Klavdij o Slomšku in njegovih zaslugah za versko in narodno obnovo, ga. Ana Gaber je govorila v imenu slovenske šole. Prav je, da je poudarila, da bi Slovenska Štajerska nikdar ne prišla pod Jugoslavijo, če ne bi škof Slomšek prestavil škofijskega sedeža v Maribor. Lepo sta orisala zasluge našega svetniškega kandidata škofa Slomška p. dr. Kalist Langerholz in dekan Preskar. Oba sta poudarila, da moramo delati za beatifikacijo obeh naših duhovnih velikanov, škofa A. M. Slomška in Friderika Barago. Oba sta naša, oba Slovenca. Ponosni moramo biti, da sta ta dva velika in sveta moža izšla iz slovenskega naroda. Spregovorila je tudi predsednica Krožka ga. G. Hozian. Nižji oddelek slovenske šole je pod vodstvom ge. Nande Puc zapel nekaj narodnih pesmi. Naslednja dva dneva, 26. in 27. sept. je bila v spodnji cerkveni dvorani prodaja stare o-bleke in drugih predmetov. Izkupiček obeh prireditev bo šel v sklad za Slomškovo beatifikacijo. ZDSPB Tabor v polnoletnosti CLEVELAND, O. — Enaindvajseta obletnica je polnolet-tnost človeka, še bolj pa za organizacijo, ki nima ne strankarsko političnih ciljev ne ekonomskih stremljenj, temveč je samo povezava idejno enako mislečih j udi, protikomunističnih borcev, domobrancev, četnikov itd. Poleg prijateljske povezanosti je tudi važna zvestoba do pomorjenih soborcev, tistih, ki so padli ali bili pomorjeni med revolucijo, in onih 12,000, kateri ,30 bili vrnjeni iz Vetrinja, podani po komunistih in zmetani v kraške jame slovenskih gozdov: v Kočevskem Rogu, Tehar-jih, Podutiku, Laškem, Pohorskih gozdovih itd. Ostali so naši soborci invalidi. Tujina jim je spletla trnjev venec. Životarijo po svetu zapuščeni, osamljeni, razočarani nad svetom in tistimi, ki so jih u-stvarili, potem pa v tujini “pozabili” na nje . . . To so ponosni ljudje, ki ne iščejo miloščine: ne prosijo ker je za njih prositi poniževalno. Trpljenje in leta so jim upognila hrbet, umirila korak, niso pa jim zlomila duha, duha izpred 32 let... Ko ti siromaki prejmejo ček od svojih soborcev, ki jih verjetno niso nikoli osebno poznali, in jih verjetno nikoli ne bodo spoznali, se jim utrga solza radosti. Ne solza siromaka, ki je sprejel miloščino, temveč solza veselja, solza ponosa, da so še Morda ne v Milwaukeeju, mor- J Anton Pelko, predsednik; An-da kje daleč, pa vendar na Ta- ton Škufca, podpredsednik; Rose Vatovec, tajnica; Gašper Segu-lin, blagajnik; Jennie Pugely, zapisnikarica; nadzorniki: John Laurenčič, Mike Stradiot in Jo- borovem zboru, tam bomo zopet skupaj kot nekoč!” “Žrtve morajo biti,” so se med revolucijo ustili komunisti, da so narod spravili v odpor in na seph Rolih; odbor za pravila: kolena. j Jennie Zupančič, Anton Zrim- Tudi za nas je bila žrtev po e- šek in Frank Zore.” nem dnevu Mihvaučane, zapustiti prijazne ker drugi dan je To so najvažnejši izčrpki tega dopisa, ki nam dajo malo vpo- bil v Lemontu Baragov dan, ka- j gled v začetek tega kluba, če-terega se je udeležila tudi naša .stitke Jennie Pugely, ki je že organizacija s svojim društve-: vseh 15 let zapisnikarica kluba nim praporom. in še prav točna. Kako lepo je bilo videti naš j Klub že vso to dobo prav le-domobranski prapor, ki ga je v po napreduje finančno in mo-sprevodu v narodni noši nosil ralno, imamo malo nad 200 čla-rojak škofa Barage g. Lojze Ja- nov in članic in se jih skoraj rem iz Clevelanda. Na praporu polovico udeležuje mesečnih sej. so se bleščale besede: Bog, na-(Strogo pa se držimo pravil, da rod, domovina. ,smo v političnih ali verskih za- Nehote je prišlo človeku na devah popolnoma nepristranski misel: Gotovo je to zasluga in to nas druži v prijateljstvu, svetniškega škofa Barage, ob ka- J Kot je razvidno iz naslova te-terem verjetno stojita velikana ga dopisa, praznujemo 15-letnico naše dobe škof dr. Rožman in obstoja tega kluba in to bo v so-vojak general Leon Rupnik, či- boto, 15. oktobra 1.1. Večerjo gar obletnica smrti je bila isti bodo začeli deliti ob 5. uri, ples dan. Pred njimi je bila četa pa se prične ob 7.30 ob igranju Dobrničanov, pomorjenih Bara-1 Eda Buehnerja. Vstopnice lahko govih rojakov, 200 po številu, j dobite, ako kličete blagajničar-Verjetno se je zgodilo prvič, ko na tel. 587-6829 ali podpisa- da so Ameriške Brezje imele toliko obiskovalcev, katerih prav gotovo ne bi bilo, če ne bi ZDSPB imela svoj občni zbor v Mlwaukeeju in s svojo navzočnostjo počastila poleg groba škofa dr. Rožmana še svetniškega škofa Barago, čigar ideji je zve-slo sledilo prebivalstvo njegovega rojstnega kraja. ZDSPB Tabor pripravlja kot prejšnja leta tudi letos jesensko ! družabno prireditev v Sloven- več kot po 32 letih prijatelji,'skem narodnem domu na Hoi-soborci, domobranci, ki niso po-jmes Ave. Ta bo 15. oktobra, na zabili na njih, ki so poleg mrt- njo vabi vse prijatelje, ki so jim vih žrtvovali največ. Nad 21 let je preteklo, odkar je “Ameriška Domovina” objavila prvo prošnjo za pomoč domobranskemu invalidu, še so na razpolago imena prvih darovalcev. Ne vemo, če so še vsi živi, vemo pa, da za njihovo “zastavo” štopajo mnogi, četudi je že mnoge izmed njih poklical pri srcu naši invalidi. O. Z. Z. nega na tel. 662-6321. Vljudno ste vabljeni vsi prijatelji upokojencev na ta večer, prav tako tudi upokojenci drugih klubov v okolici. Pozdrav in na svidenje! Anton Perušek, preds. “ZVON” vab? na slovensko prireditev FAIRFIELD, Conn.- — Jesen je tu, odprla so se vrata na široko slovenskih narodnih domov' v katerih se bomo shajali n3 raznih prireditvah. Ker pri naS v Fairfieldu, v državi Connect" cut nimamo ne svoje dvorane in ne slovenskega narodnega doma, so Zvonovci najeli dvorano madžarske protestantske cerkve za svoje vsakoletne slovens^6 j zabave, koncerte in plese. Lah' ^______i MAPLE HEIGHTS, O. — v jto j;mo veseli, da imamo vsa^ Stvarnik k sebi. “Kar ste storili so1°oto, 15. oktobra, zvečer praz- eno slovensko narodno skupin0’ enemu izmed mojih najmlajših, ,nuie Klub slovenskih upokojen- ki nam s svojo pesmijo odkril ste meni storili...” jcev za nevburško okrožje 15- lepote naših slovenskih krajev- letnico ustanovitve z večero in Zvonovci so edina slovensk*1 'plesom v SNp na 80. cesti. skupna v Fairfieldu, ki vedna Kje, kdaj in kdo je ta klub častno zastopa °1 " N@wburškl klub upokojencev obhaja ii-letneco obstoja Vsako leto je na Navy Pier mednarodna razstava, pri kateri so vedno zastopani tudi Slovenci. Letos bo razstava 29. in 30. oktobra. Slovenski del razstave, kakor tudi kuhinjo ima v oskrbi neumorno delavna ga. Metoda Fischinger, s Številnimi sodelavci. Motto letošnje slovenske razstave bo: Ljubo doma, kdor ga ima. Gotovo bo spet nekaj svojevrstnega. Druge narodnosti razstavljajo skoraj vedno iste stvari, slovenski paviljon ima vsako leto nekaj svojstvenega in novega. Naša dolžnost je, da razstavo obiščemo. * Siovenski narodni praznik in obenem 27. obletnico Slovenske radijske ure bomo proslavili v soboto, 22. oktobra, v veliki farni dvorani. Slovenska mladina bo podala opereto “Vasovalci”, slovenska folklorna skupina bo zaplesala naše lepe narodne plese. Izročena bo tudi slovenska nagrada za slovenstvo zaslužni osebi. Kdo bo kraljičina večera, ne vem. Gotovo bo kakšna “zavbrl” dekle. * V Chicagu živi pol milijona ljudi španskega porekla. Od teh ima kakih 150,000 volivno piavico. >1» Na gradbišču: “Kakšna sila je potrebna za vožnjo samokoini-ce?” “To je pa različno. Bolj si neumen, bolj tiščiš ...” * Vse lepo pozdravlja “Toti Staj ere” Ponosni smo, da kot člani Tabora ZDSPB že 21 let opravljamo to socialno delo poleg vsega drugega. Ponosni smo na svojo organizacijo, ki je poleg deset-tisočev dolarjev darovala našim ^invalidom. Izdala je knjige: Vetrinj- ska tragedija, Svoboda v razvalinah, zvezke Matice mrtvih, Belo knjigo in njeno Dopolnilo, White Paper, Zbornik. Izdaja svoje glasilo “Tabor”, ki ,je komunističnim oblastnikom v domovini najhujši trn v peti, kar premore politična emigracija. Kako je to mogoče, da po 32 letih tako strašnega konca Slovenskega domobranstva še 'živi organizacija, ki izhaja iz njega? To je idealizem nekdanje slovenske mladine, ki kljub sivim glavam, umirjenejšim korakom še vedno živi, dokler bo živel naš rod. Da je temu tako, je dokazal letošnji občni zbor ZDSPB Tabor v Milwaukeeju, Wis. Občni zbor je bil manifestacija, na katero smo vsi lahko ponosni. Iz dalnje Kanade sta prispela dva avtobusa, eden iz Toronta, drugi iz Hamiltona. Clevelandčani so bili s svojim avtobusom, poleg številnih avtomobilov iz bližnje in daljne okolice. Ce pomislimo, da je iz Kanade dc Milwaukee-ja celih 12 ur vožnje, je že potrdilo, kako močna je naša ide- la- O programu^ ki je bil poleg uradnega občnega zbora-, družabnega značaja, smo že brali poročila v Ameriški Domovini, napisana po gledanju poročevalcev. Vse prehitro je minil čas in Slovo je bilo težko kot vedno, kadar se srečajo stari znanci, organiziral, je najbolj točno o-pisano v dopisu, ki ga je napisala prva tajnica, pokojna Rose Vatovec v Glasu Ameriške Dobrodelne Zveze 13. sept. 1962. I?črpki tega dopisa so sledeči: “Klub upokojencev” v New-burghu. Tudi tukaj v naši newburški naselbini smo se zavzeli za u-sianovitev kluba upokojencev; šli smo na delo in pridobili za to .lepo zamisel- precejšnje število naših rojakov obojega spola. Dne 29. avgusta se je vršila naša prva seja ob navzočnosti 31 članov. Pogrešali pa smo tudi tistih 28, ki so se vpisali v naš klub, pa so bili vsled enega ali drugega vzroka odsotni. Zato prosim vse, ki ste se priglasili za vstop v ta naš krožek u-pokojencev, da gotovo pridete na sejo dne 28. septembra. To bo zadnjo sredo v tekočem mesecu ob 2. uri popoldne. S tem bosfe izpolnili svojo dolžnost in pomagali obenem koristni stvari. Saj smo vsi potrebni zdravega razvedrila, ki dela življenje bolj kratkočasno in veselo. Sedaj, ko smo si po dolgih letih po vseh postavah in pravilih zaslužili oddih, je več kot prav, da si uredimo življenje tako, da ga bomo čim prijetneje 'uživali. Povezani v skupino, star rih prijateljev in znancev, se nam bc ta namera pod avspicijo “kluba upokojencev” najsigur-heje udejstvila. Slovence Pre, narodnostnimi skup drugimi nami. Nastop Zvona bo v soboto, ^ ' oktobra 1977, ob pol 8. uri zve nk' čer — to je zadnja sobota v u tobru, v Calvin Hall, 901 KingS Hwy., Fairfield, Conn. Tak« po programu bo prosta sloVe^ ska zabava s plesom za stare mlade. Na razpolago bodo ra?«® domača okrepčila, kakor je naši slovenski navadi. Za ples bo igral dobro zn^e siovenski orkester “Kranj1’. Zvezde” (Oberkrainer Siars.g Vstopnina za koncert in pleS • $4. Vstopnice so naprodaj P vseh pevcih Zvona, v New * ,ku pa pri g. Tonetu Osovn’ Priporočajo se vam,, cen.l^ ljubitelji slovenske pesmi m bave, da obiščete Zvonov k°^ cert in prosto slovensko zaP s plesom. Na veselo svidenje, bra, 29. okt°' ob pol 8. uri zvečer v ^ vin Hall. Fairfield, Connec)lClU’ ker ta prireditev znova poZ-lv med nami zavest slove1! skupnosti! Stane Mjiliy Grčija in Turčija obnovo razgovorov o Cipru ZDRUŽENI NARODI, Zunanja ministra Grčije in cjje sta na prizadevanje ^ na svojem sestanku v . Največ pohvale, in priznanja jnih narodih sklenila posre ^ za ustanovitev tega kluba v naši Ji obnovo razgovorov o'1-61- ^ ^ naselbini gre vrlemu predsedni- stopniki Grkov in Turkov ku Antonu Pelku in vsi člani toku Cipru. ^„2- teh raZ smo mu hvaležni za trud, ki ga prijatelji, sorodniki, ljudje, ki je posvetil organiziranju te nošo se srečali prvič po 30 letih, ve skupine. Slovo se oblaži ob obljubi: ' Za to leto smo izvolili sledeči “Drugo leto se zopet vidimo! odbor: Priprave za obnovo ^ gpvorov bo izvedel glavni ^ ZN Kurt Waldheim, „Pod K‘vr. rega pokroviteljstvom so se šili doslej na Dunaju. AMERIŠKA' DOMOVINA OCTOBER 11,1977 KANADSKA D OVINA RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Zvezna vlada bo prenesla dele svojih oddelkov iz glavnega mesta Ottawe v razna druga mesta v okviru programa decentralizacije. Ko bo celoten program leta 19^2 končan, bo še vedno velika večina vseh osrednjih vladnih oddelkov in agencij v Ottawi in njeni neposredni okolici. Pet enot bo premeščenih v Ontario, štiri v Quebec, tri v Novo Škotsko in po ena v Saskatchewan, Britsko Kolumbijo in v Alberto. * Zvezni minister za potrošniške in podjetniške zadeve W. Allmand je odredil preiskavo, ki naj dožene, ali je mednarodni uranijski kartel, ki je bil ustanovljen s podporo zvezne vlade, v nasprotju z zakoni ali ne. Karteli so v nasprotju s svobodnim tekmovanjem in onemogočajo trgu vzpostavljanje cen po načelu ponudbe in povpraševanja. * Dome Petroleum Ltd. iz Cal-garyja je objavila poročilo o poskusnih vrtanjih za oljem v Beaufort Sea. Našli so olje v dveh vrtinah, toda še niso gotovi, če je olja dovolj za izkoriščanje. Odkrili so tudi nahajališča naravnega, plina. Preiskave bodo nadaljevali spomladi. Alberta je odločena Nekdanji francoski poslanik v ZDA Herve Alphand, osebni prijatelj družine J. F. Kennedy-ja, je v svojem dnevniku zapisal, da je bil pokojni predsednik J. F. Kennedy večkrat v nevarnosti javnega škandala v svoji ljubezni “do prijetnosti in žensk”. Dnevnik je bil nedavno objavljen v Parizu v francoščini. “Njegovim (K e n nedyjevim) željam je bilo težko zadostiti, ne da bi se izpostavili strahu škandala in njegove izrabe po njegovih političnih tekmecih,” je zapisal Alphand 2. avgusta 1962. * Delavska stranka je na svoji letni konvenciji sklenila predložiti odpravo gornjega doma v britanskem parlamentu. Ta je že tako izgubil večji del svoje oblasti in svojih pravic, ki so v glavnem prešle na spodnjo zbornico. Predsednik vlade James Callaghan se je na zborovanju izjavil proti izstopu Velike Britanije iz Evropske gospodarske skupnosti, če bo potreba, bo Velika Britanija predložila v tej spremembe, ki se ji bodo zdele nujne. * Medved je napadel v bližini! iskanju viz za potovanje vanje, naj višje oblasti vedno pritiska-hiše na dobu mesta 10 let sta- | Zahtevo zahodnih držav po spo- !jo name, da moram obsoditi škb-rega dečka v Kitimatu, B.C., in ištovanju človekovih pravic, kot fa Rožmana, domobrance in bega vlekel s seboj v gozd. Sosed, 'to določa tretja košara helsin- Jogardizem. Tega pa ne bom ni-gi so ga otroci klicali na pomoč, ških listin, so zastopniki komu- ^oli naredil. Škof Rožman je je medveda ustrelil in rešil otro- nističnih držav označili za ka. Kljub težkim ugrizom ga je šanje v notranje zadeve’ zdravnikom v bolnišnici uspelo rešiti. Klaus Kuschke je medvedu poslal v prša tri krogle , , .303 kalibra, ko je držal 10 let !den prV1C padel pod me- Kanadski dolar je pretekli te-92 centov Starega Chada Taksinena v ,ameližke«a- Kanada je imela v gobcu. Medved je otroka ogrizel /-""''"'i1 'bevini v rugem ro najbolj po srednjem delu tele-'mesecJU 1977 7,99 Mij°na do- jlarjev primanjkljaja, skoraj se * 'enkrat toliko kot v prvem tro- Zastopnika Madžarske in mese^U-Vzhodne Nemčije sta se na kon- * ferenci v Beogradu pretekli te- Pridelek pšenice v Kanadi je den pritoževala, da zahodne letos dosegel $676,777,000 buš-države delajo potnikom iz ko- Ijev, med tem ko je lani znašal munističnih držav težave pri 866,673, bušljev. ---------o---------- Od poHličnega do duhovniškega poklica V času, ko je v Cerkvi na sploh ženje ljudstvu. Sedaj pa hoče in še posebej v Severni Ameri-' služiti ljudstvu v novem in še ki precejšnja kriza duhovniških bolj učinkovitem poslanstvu. Po štirih mesecih in pol zastoja so pogajanja med vlado in predstavniki poštnih uslužben-ohraniti cev znova stekla. Unija zahteva svoj položaj v oskrbi Kanade z. energetskimi viri. Ko črpanje olja postopno nazaduje, so se odločili povečati nakop premoga. Sedaj ga nakopljejo okoli 15 milijonov ton letno, pa upajo, da bodo nakop v teku 6 let podvojili. Elektrarne v Alberti bodo predvidoma $redi prihodnjega nadsko vlado razgovarjal tudi o možnosti nakupa francoskega lovskega letala za kanadske o-borožene sile. * rešitev v zvezi s tehnološkimi spremembami in v pogledu začasne zaposlitve pomožnega o-sobj a. * Tekom obiska francoskega zunanjega ministra Louisa de Guj-ringauda v Kanadi se je ta š ka- desetletja porabile do 20 milijonov ton premoga letno. * Zvezni program za omejitev inflacije je bil uspešen, trdijo vladni krogi, in ga je mogoče končati, ne da bi s tem sprožili nov val inflacije. Privatni gospodarski strokovnjaki o tem niso prepričani. * Zvezni dohodek iz osebnih davkov je precej padel in utegne voditi do velikega primanjkljaja v zveznem proračunu 1977-78. V prvih petih mesecih je znašal primanjkljaj 3.85 bilijonov napram 2.87 bilijonov v istem razdobju lani. * Soseda je rekla sosedi: Mi bomo živeli v boljšem sosedstvu. Dobila je odgovor: Mi tudi! Res? Se boste Vi tudi selili? je vprašala prva. Ne, mi bomo ostali. . * Vlada v Ottawi je sicer mnenja, da kvibeški jezikovni zakon 101 “omejuje temeljne pravice in svoboščine Kanadčanov”, pa tega vprašanja ne bo predložila v rešitev vrhovnemu sodišču. Predsednik vlade P. E. Trudeau je dejal, da bo le podprla tako tožbo, če jo bo kdo drugi vložil. Tako stališče vlade v Ottawi je razočaralo angleško govoreči del prebivalstva Kvibeka pa tudi Ontaria in nekaterih drugih delov Kanade. * Finančni minister Jean Chretien je izjavil, da po njegovem kanadsko gospodarstvo v naslednjih 18 mesecih ne bo rastlo v taki meri, da bi moglo zmanjšati število'brezposelnih. Stvar- poklicev, je kanadsko javnost presenetila novica o novem duhovniškem kandidatu Sean O’-Sullivanu. V začetku septembra je odstopil kot član Parlamenta v Ottawi, ker se je odločil, da bo postal duhovnik in ga je ha-miltonski škof Reding sprejel v semenišče za svojo škofijo. Pred petimi leti je bil izvoljen na listi konservativne stranke za Hamilton-Wenthword kot najmlajši poslanec, saj mu je bilo šele 20 let. Njegov oče je izjavil, da ga sinova odločitev za duhovniški poklic ni presenetila, ker je že več let imel prijateljske stike z mnogimi semeniščniki. Vedno je bil rad v družbi duhovnikov in je bil skoraj vsak dan pri sveti maši. Njegovi staršiiso tudi zelo srečni, da se je odločil za duhovniški poklic, saj je bil očetov stric Jože O’Sullivan nadškof v Kingstonu in očetova šestra Joan O’Sullivan je kot redovnica upravnica bolnišnice St. Mary v Kitchener ju. Sedaj je Sean O’Sullivan star 25 let. Izjavil je, da je svoje politično delovanje gledal kot slu- Hamiltonski škof ga misli poslati študirat v Rim na Gregoriano. i Začel se je zanimati za politiko, ko je bil 12 let star. Izmed 1 kanadskih politikov je naredil 1 nanj najgloblji vtis John Die-fenbaker, 9. avgusta 1965 mu je Diefenbaker pisal: “Povedati ti moram, kako vesel sem, da si se odločil, da se boš priključil javnemu delovanju za našo domovino. Ko boš po taki službi prišel h koncu svojega življenja, boš imel zadoščenje, ki ne more biti večje razen v krščanskem služenju (Christian ministry).” Kakor je vzel politiko kot služenje ljudstvu, 'tako gleda tudi na službeno duhovništvo in je eden redkih primerov, ki je preko delovanja^ politiki prišel do duhovniškega poklica v prepričanju, da bo mogel kot duhovnik še več dobrega narediti za ljudi, kot je mogel v politiki. Izjavil je: “Karkoli me čaka v bodočnosti, bo moje življenje vedno bolj srečno in boljše zaradi mojega edinstvenega izkustva v kanadski politiki.” B. B. namreč toliko dobrega storil za našo škofijo in je bil tako dober škof, da ga ne bom nikoli obsojal itd.” Ako upa današnji nadškof sredi Ljubljane tako govoriti, pač ve, da govori resnico, ki se ne da izpodbiti, in to je sigurno naj večje moralno zadoščenje, ki ga kdo more dati pokojnemu škofu. Verjetno izjava ni prišla v knjigo, ker je ta že bila v tisku. M. Djilas je izjavil (stran 5, uvod), da so Stepinca sodili, ker so bile razmere take, da so potrebovali obsodbo. Človek se vpraša, ali je res tako, Revolucija je bila zmagovita, notranjih sovražnikov takorekoč ni bilo več poTetu 1945, zakaj je torej namesto miru, velikodušnosti in dobre vbije, ki bi jo tako potrebovali pri obnavljanju dežele in uvajanju socializma, režim vztrajal in vztraja še vedno v sovražnem soočevanju? Peter Urbanc Darovi za Spomniski križ v Midiandu Dr. Jakok Kolarič: Škof Dožmasi Dl. TORONTO, Ont. — Končno je izšel tretji in zadnji del Rož-manovega' življenjepisa. Kot je med vojno reševal vse Slovence ne glede na politično pripadnost. Rab je bil grob za 3,000 slovenskih fantov in mož.' Brez Rožmana in njegovih intervencij pri Vatikanu, Rdečem križu, pravi pisatelj dr. J. Kolarič, ni- ! zaveznikih preko zvez in pri o-ti on sam ni upal, da bo to delo ikupatorju bi bilo žrtev še nekaj dokončal. Knjiga je silno obšir- tisoč več. Interveniral je celo za na, saj obsega 904 strani in še tajnika SKP Tomšiča in bi ga dodatek najrazličnejših doku-1rešil ustrelitve, če ne bi Italija-mentov. Obširnost knjige se da j ni zadnji moment zamešali za razložiti s tem, da obsega pač jjustifikacijo določenih oseb. V Ljubljani imajo sramotilni naj kritičnejša leta Rožmanove- no rast kanadskega gospodar-'ga življenja in slovenskega na-'steber pred škofijo, Češ na tem stva je napovedal za letos na roda, leta druge svetovne vojne, 'kraju so manifestirale Ijubljan-2%, za prihodnje leto pa na Vsebina je takorekoč zgodovina ske žene, naj vendar škof reši 4 5^ slovenske revolucije in reakcije, njihove može iz internacije in * :ki jo je povzročila. |češ da je žkof dal razgnati te “Mi hočemo službe, mi hoče-j V današnjem času se človek manifestartte. Dejstvo pa je, da so kričali demon- skoraj ne more več postaviti v je sprejel- deputacijo žena in ko je one tragične čgse, ki jih je škof vprašal, za koga naj interveni- je bilo doslej**prvičrda*se.*je"kak!nrišel”tja predsednik vlade Pi- Rožman in z njim ves slovenski ra. Omenjenih je bilo nekaj Predsednik ZDA odrekel prvi u-'erre E. Trudeau govorit o pc- narod doživljal.. Silno napeto in imen, pa so ugotovili, da se je Porabi jedrskega orožja. (trebi po trdnejši povezavi Ka- z neko grozoto se bere o-dveh za te že interveniralo. Potem so % 'nade v skupnost. jkulminacijah Otroci a n g 1' e š ko gpvorečih, zveznih uslužbencev, ki bodo Predsednik ZDA Carter je v fiovoru pred glavno skupščino 2 ^ • - J pomanikan e brezposelnosti v Kanadi Izjavil vojne, da bi “dokazal, da je on Narod se je zopet dvignil v sa-'manjka celotna obtožnica m se- se že v naprej zahvaljujemo za g ‘ 3 je, da je ta uvoz bistvenega po- mož za našo dobo”, je zapisal mo obrambi z organiziranjem jveda manjka izjava dr. J. Pogač- vse nadaljne mogoče darove, mena za Singapur, ki izvaža v John Diefenbaker v zadnjem'domobrancev. • |nika, ljubljanskega nadškofa, a- Ivanado razne vrste oblačil. zvezku svojih spominov. j Škof Rožman, tako je polno,prila 1977 v ljubljanski stolnici, * ' * 'dokazano v tem življenjepisu,!ko je med drugim rekal; "Nase “r-... ...... ( TORONTO, Ont. — Tisti, ki ste letos romali v Midland h kanadskim mučencem, ali če ste zadnje dni obiskali slovenski spominski križ, ki smo ga tam postavili, ste lahko opazili, da je sedaj prostor okrog križa obkrožen z večjim kamenjem, položenim v cement. Delo nam je napravil neki kamnosek iz Pe-netanga, za kar smo mu plačali $340. Ves spominski koncept je s tem dobil še lepšo obliko in bo Ae samo za Slovence, temveč tudi za druge-romarje lepa in privlačna točka. Vrtnar, kateremu plačamo letno $200, skrbi, da je trava pokošena in porezana, pognojena in čez poletje v suhem vremenu zalita. To in ono se bo morda moralo še okrog križa postoriti v bodoče, zato se še naprej priporočamo za darove. Posebej bi želeli, da bi kraj, ki smo ga posvetili našim slovenskim mučencem, radi obiskovali 'tudi med letom in ne le ob času romanja. Na ta način bo spomin na naše žrtve v nas ostal svež in nič nas ne more bolj družiti kot naša ljubezen do bratov in sester, ki so v času revolucije in po njej nasilno preminuli. V zadnjem seznamu darovalcev za Spominski križ je bilo nekaj imen po pomoti izpuščenih, nekateri so darovali potem, ko je bi) seznam že objavljen, drugi so pa ponovno darovali. Dobrotniki, ki še niso bili omenjeni, ali so ponovno darovali, so: $70 je daroval Bavdek Anton; po $50 sta darovala Osredkar. Franc in Mrs. Frangež iz Clevelanda; $40 je daroval Žumer Franc; po $30 so darovali: Ančimer Danilo, Oberster Ignac, Končan Anton; po $20 sta darovaia: Vrščaj August, Žejen Marjan; po $10 so darovali: Kastelic Grebenc Janez, Puš Anton, Hočevar Janez, Godec f ranc,' Malevič Anton, Rak Karolina, Krneč Janez, Adamič Anton, Kastelici Jože st Franc, Malevič Anton. Mrs. Ivanka Pretnar iz Clevelanla; $5 pa Smolej Janko. Vsem dobrotnikom Namerno pokvaril računalnik V središču družbenega knjigo vodstva v Kranju so odkrili, da je njihov računalnik pokvarjen. Poklicali so servisno službo, ki je dognala po dveh dneh dela, da je elektronski računalnik nekdo pokvaril z nekim ostrim predmetom. Dognali so, da je pied pokvaritvijo na njem zadnji delal 26 let stari Anton Pirc iz Radovljice. Ko so ga ponovno zaslišali, je priznal, da je računalnik namerno pokvaril, ker da je bil pri delu ’‘preobremenjen”. Skoda je znašala 37,000 dinarjev. Namerna pokvaritev elektronskega računalnika od človeka, ki je na njem delal, je’ vsekakor nekaj posebnega. Čemu naj bi ‘delavec ali uradnik pokvaril naprave, ki jih potrebuje pri svojem delu, zlasti še, če so te lastnina splošne delovne skupnosti ali celo narodna imovina? Pircev primer ni bil edini, o sličnih primerih je poročalo ljubljansko časopisje že preje tako v Kranju kot na Jesenicah. Za nje je dolžilo “kapitalistično miselnost” uslužbencev, ki pa so veliko premladi, da bi imeli sdaj z njo kaj opravka. Anton Pirc se je rodil v socializmu, v njem rastel in bil vzgajan, torej se je moral tudi sabotaže naučiti v njem! V Sloveniji so umrli 21, septembra V Grosupljem: Jože Zakrajšek; v Braslovčah: Fanika Dobnik; v Ljubljani: Dominik Doma, Leopold Keržič, Ivan škafar, Štefanija Grosek, roj. Rendič; v Šmartnem pod Šmarno goro: Martin Tomšič; na Privozu: Ludvik Žnidaršič. 22. septembra V Celju: Rezi Primec, roj. Oj-strež, dr. Janez Lovšin; v Ilirski Bistrici: Terezija Janežič; v Kranju: Frančiška Tomazin; na Turnišču: Franc Stare; v Ljubljani: Martin Koler, Stana Klemen; v Motniku: Franc Dolenc. Citateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. CLEVELAND, O. Nova železniška postaja v Kopru Če se ne bo kje zataknilo, bo v prihodnjem maju na novo železniško postajo pripeljal prvi vlak, piše ljubljansko “Delo”. Postaja bo na območju med ga-ražarpi Interevrope in “Slavčkom”, poleg nje pa bo še avtobusna postaja. Slovenski oktet išče nove pevce Znana pevska skupina “Slovenski oktet”, ki je ponovno gostovala tudi v ZDA, išče nove pevce. V ta namen so imeli javno preskušnjo prijavljenih v Ljubljani. Iskali so tenorje in bas-baritone. MALI OGLASI Koča v najem Kočo ob E. 156 St. nedaleč od Lake Shore Blvd. oddajo v najem starejšemu paru. Kličite po dvanajsti uri tel. 486-0091. -(153) PAINTING In and out, repairs of all kinds, porch, chimney, cement work. Roc Dushaj, 1103 E. 72 St. Call after 5 p.m. — 881-2030 till 11 pm. -(153) 1975 Chev. Camero 16,000 miles. Call after 7:00 p.m. — 381-1318. (x) Pretočne elektrarne na Savi Predstavniki zasavskih in dolenjskih občin so v Sevnici razpravljali kako razviti energetsko področje z gradnjo spodnje-savske verige pretočnih elektrarn v Renkah, Trbovljah, Suhadolu, Vrhovem. B o š t a n ju , Blancah in Krškem. Te elektrarne naj bi zgradili do leta 2000. For Sale Westinghouse electric floor scrubber, polisher and rug cleaner. First $10 takes it home. Call Jim at 361-4088. (x) For Rent 5 rooms down, 997 E. 77 St. 431-3273 -(151V na Gorenjskem V. Potres Na območju, ki ga je 16. juli ja letos prizadel potres, je bil podoben potres tudi 26: marca 1511. Vendar je bil za tiste čase katastrofalen. Takratni potres je bil menda tudi največji, do takrat znan v Evropi. Nedvomno je prav ta potres J botroval ustnemu izročilu, da je treba v tem delu graditi trdne hiše. Tako so npr. komisije pri pregledu škode zdaj ugotavljale, da so bili celo v nekaterih sterjših stavbah ugrajeni močni železni nosilci. Brez teh bi bila danes škoda nedvomno še večja. Hišo oddajo v najem Hišo s 5 sobami (2 spalnicama), podkleteno, z lepim vrtom oddajo v najem na Arms A ve. v Euclidu. Za informacije kličite 731-6369 ali se oglasite na 22951 Arms Ave. (152) Kolonialna v South Euclidu Kolonialna hiša, s 4 spalnicami, priključeno garažo, sveža in čista v bližini šol in drugih ustanov je naprodaj v South Euclidu za gornjih 40. V nedeljo od 2. do 5. pop. Kličite po peti uri pop. 432-0184 ali 391-9266 omi, ki ne govorijo angleško. (153) Pozeba draži sadje Spomladanska pozeba je zlasti močno prizadela sadovnjake Dolenc Alojz, Hočevar v severozahodni Sloveniji. Na največjih nasadih so pridelali le 5 odstotkov od pričakovanega pridelka breskev, ribeza 10 od-prisrčna Hotkov in hrušk polovico manj. Pripravljalni odbor za spominski križ. domačega sadja pa seveda vpliva na cene, ki so precej višje kot lani. Help Want id Službo dolžijo Zakonski par dobi službo oskrbnikov stanovanjskega poslopja. Mora znati angleško. Kličite 481-2237. (,153) MACHINIST Exp. millwright machinist, new and repair wori with custom weaver and fabricator of wire screen. Able to> work independently, no laycfffs. Blue Cross, life insurance and pension. CLEVELAND WIRE CLOTH 3573 1$. 78 St. Cleveland., Ohio 44105 341-1832 Dr. Ivan Pregelj: MLADA BREDA POVEST zija! Ali se zdaj “Kako ti vstane?” Tedaj se ie zavedel Luka. Za hip so se mu stisnile roke v pest. Toda ni se premaknil, dasi je stal sestri iz obličja v obličje in čutil brezmejno jezo nad njenim dejanjem. Katra je opazila spremembo v njegovih očeh, ki so bile sinile, in je rekla: “Ne, kaj pa ti, kaj?” “Ti je ne suvaj, ti!” je grgral Luka. “Tebe bom vprašala, seve.” In že se je je ozrla po Jerici. Toda ta se je bila že oddaljila. Takrat pa je Luka stopil tik Katre in dejal: “Saj vem, zakaj si jo!” , Katri je zardelo lice. “Molči!” je siknila. “Brez krivde si jo, zato ti povem — “Molči!” je pograbila Katra njegovo roko. “Ne,” je šepetal Luka, “po-venh ti! Si jo, ker je ona notri... ker ona notri ni umrla. Zdaj Veš!” Tedaj je stopila iz sobe Mar-janica. Katra ni rekla nič. Luka je stopical, ko da se ni zgodilo nič, po stopnicah dol v kuhinjo in šepetal: “Ali je bila Jerica, ali jč bil spomin!” Na veji se trese rosna kapljica “Marjanica, ali še ni nič solate na yrtti?’’ IVfarjanica je začudena pogledala Anico. Od kod sedaj solato, ko je še sneg in slana. V istem hipu pa se ji je obličje razvleklo v dobrodušen nasmeh in je odvrnila: “Je ni še, ne. Pa če da Bog tako vreme, ne bo dolgo trajalo, pa jo boste jedli. Je že lepo od vas, da ste tako lepo ozdraveli. Prav res, lepo. Ste še malo slabi, pa bo že Bog pomagal in bo!” Za hip je Marjanica prenehala, potem je vprašala skrivnostno^ “Ali se bojite kaj? Bo kmalu, kaj ne?” Anici je šinilo nekaj rdečice v bledi obraz in sklonila je glavo. “Kaj se boste bali!” je pripomnila Marjanica. “Oh,” je dejala za trenutek pozneje Anica, “nič ni pripravljenega. Ta bolezen! Šd povojev nimam.” “Hm!” je odvrnila Marjanica in pri sebi mislila; “Drugo se bojijo drugače. Ta pa misli na povoje. Pa je še tako revše. Ljubi Bog, daj, da pride malo prej k moči.” Na giag je Marjanica pripomnila tole: “Za to se prav nič ne mudi Se dajo naplesti v vasi. Pa je že lepo od vas, da že zdaj mislite na vse to. He, Anica, le veselo in pogumno, kaj! Kdo bi si mis lil, glejte no.” In Marjanica je pri vsej tej vzpodbudni govorici pozabila pravega namena in začela s predpasnikom brisati oči. Ko pa je opazila, da se je Anica vznemirila, je silno srdito vik nila: “Neumni ste, če kaj poslušate mene, staro norico. Prav res, staro norico!” In Marjanica je pustila Anico samo. In tedaj so prišle nad Anico čudne misli. Čudna čustva, nikoli poznana! Nemir in nestrpno čakanje in veselje brez meje in y hipu zopet velika pobitost. Vse od bolesti do veselja, od strahu do tihe, zadovoljne, sanjam podobne sreče, je valovalo v njenem srcu. Zdaj pa zdaj se je zavedela Anica in zašepetala sama vase: “Kdaj bo?” V naslednjem hipu pa. je že zopet ponavljala, sama ne ve-doč-p kaj hoče: “Solate bi rada!” — Sam ljubi Bog vedi, kje je bila dobila Marjanica krožnik berivke. Z obrazom, ki je od veselja žarel, je hitela k Anici. Toda ta se ni z veselila. Bleda je slonela ob postelji in iz oči, široko razprtih, je gledal strah in samo strah. Tedaj je Marjanica vrgla berivko v stran in letela v vas, da se je kar kadilo za njo. Tam doli pri cerkvi je stal cerkovnik. Strašno radoveden mož je bil. “Kam pa, kam?” je vprašal Marjanico dobrodušno. “Pojdi se solit, dedec!” je odvrnila razgreta dekla. “Aha,” je dejal cerkovnik in šel zvonit avemarijo; potem Se je vrnil zopet pred cerkev in vi del prihajali Marjanico z Zaplo-tarico. Stopil je ženskama naproti, dasi ga je Marjanica merila z divjimi pogledi. “Aha,” je dejal in se smehljal sam vase. In s čudovito mirnostjo je gledal nemirnost Mar-janičino in si napolnil oguljeni vivček s tobakom. Tako nekaj samozavestnega je bilo v možu kakor v poveljniku, ki je zopet pognal sovražno vojsko v beg. Pa je bil lahko samozavesten. Tam nasproti cerkve mu je stala hiša. Pet oken je bilo v hiši. Izza vsakega je gledala kodrasta glavica. “Hudirja”.. je mislil cerkovnik, “pa še vsi niso!” * Okoli treh ponoči je bilo, ko je ustavil tuj voznik doli ob mlinu in je skočil iz voza v topel kožuh zavit gospod ini se ozrl nekako razočaran. V tistem hipu se je odločila od mlina sem senca in pristopila h gospodu: “Kar za menoj gospod!” “Kaj v breg?” je vprašal prišlec. Toda mož pred njim je bil že Onstran brvi in gospod je šel za njim. Molče sta v mrak odeta moža spela v breg. Ko sta prišla na Peč, je naprej idpči mož obstal, pokazal onemu, ki mu je sledil, na razsvetljena okna v hiši in se naslonil ob oje voza, ki je gledal izza lope. Tako je slonel mož dolgo in strmel gor na razsvetljena okna in zdelo bi se bilo človeku, da spi. Pa ni spal. Ne, toda vernej-šega vojaka bi si človek ne bil mogel misliti. V hlevu je zamukalo neko ži-vinče. Tedaj se je pokazal na vratih, ki so se škripaj e odprla, pastir Anže. Mož pod lopo se je prebudil iz zamišljenosti in krenil nekam. Anže pa je stopil h koritu, zajel vode in se umil. Potem se je ozrl, ali videč, da ni nikogar pod lopo, je zapiodroval: ‘Ali Tomaža luna trka?” % Dragi naročniki! Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje! Uprava ^-----------------------------------------_____ jš BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter Pa je hotela nesreča, da je bil Anže danes navsezgodaj silno lačen. In nič hudega sluteč, jo mahne v kuhinjo. In ker je našel na ognjišču pgenj, je sedel za ognjišče. Pa je prišla Neža in ga je spodila neusmiljeno. Hočeš nočeš je krenil Anže iz kuhinje in zadel na Marjanico in že hotel proti ljudomili stranki ugotoviti svojo pravico, da se sme greti za ognjiščem, zlasti če je tešč in lačen. Pa je slabo na-etel. Tedaj je Anže obupal, krenil spet v hlev, zaril se iz same trdoglavosti še enkrat v seno in zadremal v drugo, ko se je bil domislil, da je to jutro posebne vrste jutro in da so ženske danes obsedene, če Tomaža luna trka. We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ............................................. $5.00 Sustaining ........................................ $10.00 Life (individual or family) ......................... $50.00 Life (institutional) .............................. $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed is $.................................. for my ............................ membership. Name AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JE0N0TA NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-živi jenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv* nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. e SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti ki pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, III. 60431). RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131 GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, III. 60091 PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235 Street City ...................... State Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. NAROČITE SI AMERIŠKO DOMOVINO SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova jo nujna AMERIŠKA DOMOVINA GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 131-1235 AMERIŠKI DOMOVINI Ženini in neveste! ^Jaša slovenska linijska tiskarna Vatn tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in č"k. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-6628