Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — 1) pol leta , 13 , — „ ''etrt „ „ 6„o0„ mesec , 2 „ 20„
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10 „ — „
četrt . „ o „ — „ mesec „ 1 ., 70 „
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Kaiol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicali št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 4.
V Ljubljani, petek 5. januvarja 1000.
Letnik XXVIII.
Zenica oči — katoliško čas-ništvo.
Slavni, nepozabni vodja nemških katoličanov, W i n d h o r s t, je dejal enkrat: »Škoda, da ni šeste cerkvene zapovedi, ki naj bi se glasila: ne beri slabih listov in spisov !« In zares je ta stvar tako pereča, da se je javna vest mnogo premalo zaveda. Ljudje ne verjamejo, da bi jim kak časnik mogel biti na kvar. Zato moramo vedno znova opominjati na to, bodi ljubo ali neljubo ! Proč s slabimi časniki, a naročajte dobre katoliške časnike!
Dr. Ivan K o š e a k je v letošnjem prvem zvezku „V r h b o s n e" napisal o tem prelep članek, iz katerega povzamemo vodilne misli.
Ne smemo pozabiti, da ni na svetu le država božja, ampak da «e tudi satan mnogo trudi, kako bi prekrižal načrte božje. Cerkev je vojskujoča se cerkev. Boj vedno traja, le način se menja. Satan snuje noč in dan, kako bi zvodil državljane božje. Sedaj mu je orodje surova sila, sedaj kriva znanost, sedaj objestnost svetovnih mogočnežev, sedaj občna razbrzdanost in mehkužnost — v naši dobi pa dobro organizirano časnikarstvo!
Ni moči utajiti, zločesto časnikarstvo je danes tisti otrov, ki ž njim zli demon zastruplja mladino, meša pojme odraslim, mori v srcih krščanske ideale, širi zmote, zavaja narode. Oj koliko gorja so krivi slabi časniki! Naj se ne misli, da so barve prečrne, nasprotno, ni mogoče prav dopovedati resnice tako žalostne, kakor je!
Kako bi torej ne bilo potrebno dobro katoliško častništvo? Dandanes, ko je pro-sveta prodrla vsepovsod, so že sami po sebi dobri časniki izrednega pomena. A koliko bolj potrebni so, ko je delovanje slabih časnikov tako pogubno! Zares ni mogoče izbrati dosti učenih, pobožnih, modrih in od-važnih mož, da se postavijo na branik za Kristusa in njegovo delo s peresom v roki. Saj je boj ne samo za poedince, ampak za družine, za dežele, za državo, za cerkev, za vse človeštvo! Opravičeno ie v tem oziru, kar je rekel slavni škof: Ko bi apostol Pavel zopet prišel na svet, bi bil
časnikar, katoliški časnikar! Zato tudi papeži tako priporočajo katoliške časnike. Znano je, kako je Pij IX. neprestano opominjal, da jo treba z vsemi močmi podpirati tiste delavce cerkve božje, ki se s peresom v časnikih in drugih spisih bore za ideale človeštva. L eo n XIII. je naravnost dejal, da je katoliško časništvo neobhodno potrebno!
Da, nasproti dobro organizovanemu zlo-čestemu časnikarstvu moramo postaviti dobro organizirano katoliško časništvo! Treba je torej, da se vsi oni, ki čutijo v sebi pisateljsko moč, združijo v močno neustrašno falango, da se zbero krog katoliških listov v obrambo božje časti in blaginje narodove. A to pač še ni dosti. Treba je, da tudi drugi podpirajo te liste moralno in materialno. So ljudje, ki store mnogo dobrega, ki mnogo darujejo za cerkve, dobrodelne naprave, siromake. Ilvala Bogu, mnogo je še takih ljudi. A dosti je med njimi tudi takih, ki pa ne store prav nič ali pa toliko kot nič za katoliško časništvo, če morda ne podpirajo celo slabih, odkrito sovražnih ali pa vsaj versko nebrižnih časnikov. Na mizi dobrih družin najdete časih »Gartenlaube« in slične časnike. In recimo tudi, da store taki mnogo dobrega in ne podpirajo slabih časnikov, a kaj store za dobre katoliške časnike? Kakor smo dejali, mnogi prav nič. In to je žalostno! Kaj dobrega bi lahko s tem storili! Mnogokrat bi bilo stokrat bolje ! Hvalevredna je dobrodelnost, a če podpirate dobre časnike, da se okrepe, namnože, razširijo, da vplivajo vsebolj na javno mnenje, in po javnem mnenju na cele generacije, je to tudi dobrodelnost in morda časi stokrat večja dobrodelnost. Saj je »c h a r i t a s«, ljubezen do ubogih, najlepši sad živega krščanstva. Če torej dobri časniki z vašo pomočjo obranijo, ohranijo ali celo vrnejo stoterim živo krščanstvo, bo poleg vas tudi v stoterih drugih srcih plamenela »charitas« in jih podžigala na dobrodelnost. Vaše dobro delo se bo postoterilo! Potem pa, ali ni najlepša »charitas«, charitas do — duš?
Zenica naših oči bodi torej dobro, katoliško časništvo!
Usoda evropskih vladajev 19. veka.
(K. G.)
(Dalje.)
Ta nenadni preobrat v Parizu je prestrašil vse evropske vladarje. V trenutku niso vedeli, kaj bi napravili, ko so čuli, da so Francozi izgnali svojega vladarja. Pruski kralj Friderik Viljem IV. je takoj mislil, da bi tudi zanj v Berlinu utegnila nastati kaka nevarnost, zato se hitro odloči: »Jetzt muss ich nach Berlin, sonst gehts dort auch Iob«, saksonski kralj pa je vzkliknil poln nevolje: »Nee, Herrjeses, derfen sie den» das, wozu es denn die Bolizei da« ? — Toda ostro oko policije ni v stanu preprečiti take prevrate ne v Parizu ne v Berlinu!
Po Evropi so zopet nastale velike vojske, prestoli so se majali in rušili.
Omeniti hočem samo nekaterih vladarjev, ki so se v teh žalostnih razmerah odpovedali vladarstvu.
Prvi se je odpovedal 20. marcija bavarski kralj Maksimilijan.
Nekoliko pozneje, 25. novembra, pa je moral po umoru svojega ministra Rossija Pij IX. bežati pred onimi rovarji, ki so ga še malo prej z velikim navdušenjem proslavljali.
Še tretji vladar je moral to leto bridko okusiti vladarski jarem. Bil je naš avstrijski cesar Ferdinand 1., ki je v tako burnih časih 2. decembra izročil žezlo Avstrije v spretne roke mladega svojega stričnika Franca Jožefa I.
Tudi v Italiji so so pripravljale velike stvari. Kakor je bila ta lepa dežela že od nekdaj torišče raznih spletk, strank in bojev, tako je bilo tudi v sredi tega stoletja. Misel združenja je navdajala kolovodje. A preclno je v resnici bila vsa Italija združena, prišlo je še nekaj vladarjev ob prestol. Karol Albert, kralj Sardinski, je bil od Avstrijcev premagan pri Novari in z obupnimi besedami: »Vso je izgubljeno, celo slava Piemonta«, se je od povedal vladarstvu in pobegnil na Portugalsko. Ž njim pa ni zbežala iz Italije misel po svobodi in združeni Italiji. Širila se je vedno dalje in kot dokaz priprav na to dejanje in
na skrivnem delujočih sil so bila kruta krvava dejanja. Na cesti je poginil 1854 par-menski vojvoda Karol III. in morilca še zasačili niso. Pet let pozneje je v begu iskal rešitve veliki vojvoda Toskanski Leopold IL Pobegnila sta tudi vel. vojvodinja Toskanska in modenski vojvoda Franc V.
Naslednje leto 18t>0 so napadli voditelji »združene Italije« Franca II., kralja Napol-skega. Hitro je zapustil mesto s 40.000 vojakov in ie zavaroval v trdnjavi Gaeti. Šest mesecev se je branil nasprotnikov, a slednjič se je moral udati. Uropan vojske in prestola je šel v Rim, kamor ga je odvedlo nekaj francoskih dragoncev.
Mudeč se v Italiji smo zamudili na severu Evrope znamenite dogodke. Poglejmo torej v Svedij o. Žalostni prizor! Blazni, na duhu in telesu bolni kralj Oskar I., nezmožen, da bi dalje vladal, mora prepustiti prestol svojemu sinu Karolu XV.
Tudi pruski kralj Friderik Viljem je bolehal to leto na duhu in ker je bil zelo omahljiv ir. se nobena stranka ni mogla zanašati nanj, umaknil se je s prestola in prepustil vlado svojemu stričniku Viljemu.
Ko smo se mudili v mladi srbski kneževini, videli smo, da se noben knez ni mogel utrditi v vladanju. Videli smo na prestolu Aleksandra Karagjorgjeviča, a po 16 letnem vladanju je bridko okusil, da • Kolo od sreče u okoli Vrteči se ne pristaje.«
Narod in vojska hta bila proti njemu, ker je vladal preveč samooblastno. Narodna skupščina mu je vzela oblast in poklicala starega Miloša 1S49 zopet na prestol. Srbi so v njem še vedno spoštovali svojega osvoboditelja in mu zopet zaupali.
Stopimo sedaj v Crnogoro. Danilo se je prvi v ti gorski deželi povspel do knežje časti in je svojo domovino v bojih s Turki povečal in uredil. A končal je žalostno. Leta 1800 je bival v Kotoru v morski kopeli. Ko se je nekega večera vračal od vojaške godbe domov, ustrelil ga je Todor Kadič, hoteč se maščevati nad njim zavolj« neke osebne zadeve.
V lepi Heladi so dobili Grki po krvavih bojih s Turki svojega kralja Otona I. Bavar-
! S T E K.
Sotrudniku za novo leto.
Resno hočemo danes govoriti z gospodom K. S-om, kateri iz vinorodne Dolenjske tako pridno pošilja članke in dopise v »Narod« in v »Rodoljuba«. Dasi je mož eden največjih šaljivcev in nam je delal vedno kratek čas, hočemo govoriti z njim prav resnobno.
Vso prizadevanje tega gospoda, ako je premotrimo resnobno, kaže, da ima mož dva cilja: postati hoče voditelj, ali vsaj eden voditeljev liberalcev, proslaviti pa si hoče ime tudi kot pisatelj! Res velika smotra! Voditelj liberalcev! Takih mož! Vsega se lotijo, škofov in papežev. Nič jim no imponuje, še celo zgodovina ne, in še mari jim ni, ali je leta 1414 živel papež Leo X. ali ne, ako se jim ljubi, napišejo in dajo na svitlo, da je takrat živel in prodajal odpustke, pa je. Kaj letnice, kaj zgodovina, kaj resnica, liberalizem, to je prvo, to edino. In kakšni velikanski Slovcnci so! »Vseslovenska stranka mora naravno biti klerikalna, torej je treba ni in ji moramo nasprotovati«, tako pravijo. Caso »starih Kranjcev« hočcio zopet iz i/ro-
bov poklicati liberalci. Mrtve torej hude, to je kar čudovito. In voditelj liberalcev biti, stati jim na čelu, kako lepo, kako častno! Potem pa pisateljska s!ava! O tej pa nočemo govoriti. Literarni zgodovinarji prihodnjih vekov pisali bedo: »K. s. znamenit kulturni zgodovinar. Že sodobniki iskali so po njegovih spisih misli. Tudi mod nami sedanjimi literarnimi zgodovinarji lotili so so nekateri tega napornega dela, stari so pestali pri tom, delali so marljivo, a zaman. Udomačila se je obtorej med literarnimi zgodovinarji lepa navada, voščiti komu dolgo življenje z besedami: .Želim ti tako dolgo življenje, da najdeš v K. S-ovih spisih misel." Vsak potem lahko upa, da bo večno živel. Tako slavo ni dosegel v 19. in 20. stoletju sicer nobeden pisatelj. Posebne hvale je vredna jasnost K. S-ovih spisov. In ta globoka učenost! V zadnji številki časnika »Rodoljub«, ki je izšla leta 1899, zapisal je na pr. ta mož sledeče lapidarne besede : »Krompir, pesa jemlje neznansko veliko snovi iz zemlje, in kar kmot prodaš, pride v velika mesta in gnoj tudi tam ostane, se razliva v reke, morje. Slovenski človek, tu imaš nekaj načrta našega gospodarstva."« To besede dale so enemu naislavnniših spdai /.ivftčih
kulturnih zgodovinarjev povoda, da nam je napisal krasno kulturno zgodovino Slovencev koncem 19. veka.
V tej trdi, temeljem omenjenih K. S-ovih besed, da so Slovenci v oni davni dobi živeli le od krompirja in pese, da v mestih niso imeli sit venia verbo, — ali zgodovinar se tudi takih besed plašiti ne sme, — stranišč, ter da so takrat bile reke umazane in morje tudi. Slava K. S-ova je torej brez dvoma nevenljiva«. Tako in enako bodejo pisali literarni zgodovinarji prihodnjih vokov. Ali ni to lepo? K. S. zgradil si je torej v svojih spisih monumentum aere perennius in to, kot pravi umetnik, z majhnimi sredstvi : krompir, pesa in gnoj. Kajne, prav neznatne reči, ali dobro uporabljene, v roki mojstra so nekaj vredne. Ilazun tega pa še vedno velja rek : \Vas er uns \veise versclnveigt, zeigt uns den Moister des Stils. Ako merimo K. S—a s tem merilom, priznati moramo, da jo eden največjih mojstrov, kajti ker ne pove prav ničesar, je jasno, da je vse zamolčal. Biti mora torej mojster vseh mojstrov. Brez zavisti mu priznavamo to mojsterstvo in tudi liberalcev ne zavidamo, da imajo tacega mojstra v svoji sredi. Slava
nipomvn i« tnrni trrlnn ntpmi>lir>n:»
Tudi naš sotrudnik je seveda neprostovoljen sotrudnik. Marsikako veselo urico smo preživeli z bravci našega lista v njegovi družbi. Zatorej nimamo nič proti temu, da slovenski svet še dalje zabava s svojimi »spisi«. Naj le še dalje išče dvojne slave : slave voditelja liberalcev in pisateljeve slave. Samo tega bi ga prosili: križ, iz katerega se norčuje v zadnjem »Rodoljubu« z besedami: »Sveti misijonski križ, ti si naša otedba, v tebe zaupamo, dokler mi živimo, bo že šlo, za nami pa naj pride potop«, — križ naj pusti v miru. Prišla bo tudi njemu ura, ko bode poglede obračal in roke stezal po križu. Blagor K. S—u, ako bo tedaj križ pri njem.
Šest dni v Italiji.
Spisal Martinkov.
(Dalje.)
V gostilni, ki je tudi v tej leseni baraki, točijo razna laška in tirolska vina. Tu se pa žo shaja tudi z nemškim jezikom. Pust,ivši tu svojo prtljago, uberem pot po mestu ali kaj jo žo to gnjezdo. Hiše so zunaj črne, deloma neometane in kar na kupu, daBiravno ne manjka prostora- Meni se je zdelo vse to
If-iUnr piirarmlfa vna '/.nnliiti en -/nntrui lanu«
skega. Kot tujca in brez vojaških zmožnostij ga Grki niso mogli dolgo trpeti. Ko je meseca oktobra 1862 potoval po južnih krajih svojega kraljestva, nastal je upor po raznih mestih, v Atenah pa so takoj osnovali začasno vlado. Prestrašen se je kralj na Sala-mini odpovedal vladi ter takoj na angleški ladij i odpeljal v Trst in odtod domov na Bavarsko.
Prišlo je za nas Avstrijce nesrečno leto 1S66. Nastala je vojska med Prusko in našo državo. V teh bojih so izgubili štirje nemški knezi oblast in vladarstvo: 23. julija volilni knez Hessen—Kasselski, 28. julija kralj Ha-noveranski, 3. oktobra pa vojvoda Nassavski, Njih dežele so postale pruske provincije. Če trta žrtev te vo ske pa je bil vojvoda Mei-ninški, ki se je moral odpovedati kroni in jo prepustiti svojemu sinu.
Se peti vladar je izgubil to leto prestol. Rumunski knez Aleksander Kusa, ki ga je narod navdušeno slavil »rešitelja domovine«, moral je že dve leti pozneje bežati iz dežele. Razdraženi boljari so se namreč zaro-tili proti njemu 1866 in 40 zarotnikov ga je prisililo, da se je odrekel prestolu in pobegnil.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. januvarija.
O položaju. Čim bolj se približuje čas, ko bo dovršena sedanja razprava v delegacijah, tembolj se peča vse avstrijsko časopisje z našim notranje političnim položajem Vse je jedino v tem, da se v malo dneh umakne sedanje VVittekovo prehodno mini-sterstvo, in mu sledi novo, ki bo pa zopet uradniško. Razloček bo neki samo ta, da bo novi kabinetni načelnik — bržkone pl. Koer-ber — zbral okolu sebe samo politično »zrele« uradnike raznih strank in da bo toraj nova vlada nekako uradniško - koalicijska. Zastopane bodo bojda v novem kabinetu vse zmerneje nemške stranke, potem Poljaki s svojim posebnim ministrom, ki ne bo uradnik, marveč parlamentarec, da tudi Čehi bodo imeli neki svojega zastopnika v prihodnjem ministerstvu, ki bo pripravljal pot za trajno spravo mej Cehi in Nemci. V takih okoinostih nas ne bo presenetilo, ako Koerber povabi v svoj krog tudi kakega Slovenca; vendar pa v tem oziru menimo, ni posebne nevarnosti, ker se olo-vence samo potrebuje, bati se jih pa treba ni. Naj pa se nova vlada sostavi že kakorkoli, gotovo je, da parlamentarna ne bo. Kako ima pač prav neki politik, ki je v nekem uglednem listu, govoreč o političnem in parlamentarnem položaju, zapisal mej drugim tudi tale stavek : Glavna napaka obstoji v Avstriji v tem, da se neprestano izogiba čisti parlamentarni vladi, a se hoče vkljub temu vladati s parlamentom. Pri nas je takorekoč že skoro nemogoča vlada, ki naj bi izšla iz parlamentarne večine. In vendar nobeno drugo ministerstvo ne bo iz-
vršilo svoje politične naloge, naj predloži še toliko načrtov in naj tudi opetovano poskusi s spravnimi pogajanji. Jedina pot, ki bo dovedla do cilja, je povrat k priznano najboljši in najtrajneji parlamentarni večinski vladi. Nobena druga vlada ne bo dognala perečega narodnostnega vprašanja, a tudi najvažneji državni »potrebi«, kvota in nagodba ne bota parlamentarno rešeni, ako ju bo reševala burokratska vlada.
Spravna pogajanja mej Čehi in Nemci. Izredno zasedanje češkega deželnega zbora ni pokazalo nikakih znakov spravne akcije, s katero se jo menilo pričeti takoj pričetkom zasedanja. To je neki posebno neljubo »spravoljubnim« nemškim liberalcem v češkem deželnem zboru. Njih glavno glasilo »Bohemija« poroča navidezno z največjo žalostjo, da ni istinito nobeno poročilo o pričetku spravnih razgovorov in da češki poslanci tudi niso kazali nikake volje za spravo ; da načelnik mladočeškega izvršilnega odbora posl. dr. Skarda je naravnost izjavil, da vkljub odstopu C!aryjevemu ne spremene svojega stališča, dokler se ne uresničijo njih zahteve glede notranjega češkega službenega jezika. Sploh pravi ta nemški list, da še ni prav za prav nikogar, ki bi prevzel nalogo posredovalca ali sploh pričetnika. — V takem tonu to radikalno glasilo dosedaj še ni pisalo, le to se mu ne zdi prav, da Čehi še vedno vztrajajo pri svojih zahtevah.
Minister a latere grof Sttechenyi namerava, kot smo že včeraj omenili, podati ostavko, ker je precej rahlega zdravja in je prebil precejšni del svojega ministrovanja na dopustu Zdravniki mu neki svetujejo, da bo okreval le tedaj, ako si privošči popolnega miru. Grof azechenyi ministruje nekaj nad jedno leto. Ministrom a latere je bil namreč imenovan 20. decembra 1898. — Njegov naslednik bo, kakor se v obče trdi, grof Albert Apponyi, vodja bivše narodne stranke, ki pa se je kmalu po Szellovem nastopu spojila z liberalno vladno stranko. To mesto je bilo Apponyju obljubljeno že tedaj in toraj njegovo imenovanje ne bo nikogar presenetilo.
Nemški cesar in pariška razstava. Iz Hamburga prihaja poročilo, da je že vso določeno za obisk cesarja Viljema na pariški razstavi. Parnika »cesar Viljem II « in »cesar Friderik III.« z dvema manjšima križar-karna morata biti pripravljena do meseca maja. Izkrcal se bo cesar bržkone v Havre in se odtod podal v Pariz, kjer pričakujejo tekom leta še nekaj drugih vladarjev.
Mej Nemčijo in Anglijo preti nastati precej hud razpor, ako angleška vlada kmalu ne ustreže upravičeni zahtevi Nemčije, ki temelji na naslednjem dogodku. Nemški parnik »Bundesrath« je pred nekaj dnevi priplul z nekaj sto ljudij in precejšnjo zalogo blaga v delagoaški zaliv in se hotel tam vkrcati oziroma izložiti blago. Vohunski Angleži pa, ki menijo, da so gospodarji celega morja, so naglo ustavili »Bundesrath«
in čednejše, pa na zunaj se ne kaže. Vse drugačno lice ima pa ondotna cerkev. Zidana je v gotiškem slogu na tri ladije. Tudi veliki oltar je iz gotske dobe, narejen na vratca, ki imajo lepe reliefe. Zunaj cerkve na Bteni je napis: IIoc templum a Johanne Komauer fundatum MCIV collativa populi Pontabiae stipe ac aere civico gratia D.Aruchi Clemon arte ampelatum, ornatum perfectum-que A. 1888.
Zraven tega je laški napis, ki ondotnim prebivalcem, pa tudi tujcem, ki obiskujejo to svetišče, pravi, kaj je cerkev: Časa di Dio. Luogo e časa di orazione. Teatro del popolo. Disposa al vero Dio itd. Morebiti bi se podali taki napisi tudi na naših cerkrah, zlasti za one, ki med službo božjo zunaj cerkve ostajajo in pohajajo.
Nazaj grede v Pontebo stopim še v Pon-talel, kjer si nakupim avstrijskih smodk za nadaljno potovanje. V kovčeku jih ni dobro seboj jemati, ker po njih najbolj stikajo laški financarji na obmejnih kolodvorih. Brez domačih smodk naj pa kadilec ne hodi na Laško, tam ao smodke pod nič, naj so tudi dvakrat dražje, kakor naše. Tako sem sa torej tudi v tej zadevi založen vračal nazaj na leseni kolodvor. Na misel mi je hodilo, kaj pač mislijo Lahi, da imajo takoj ob vhodu
postajo. Nekoč sem vprašal v tej zadevi nekega Rezijana, a mož se mi je odrezal: »Čemu bi Italijani stavili novo poslopje, vsaj bodo kmalu prestavili mejo nekoliko naprej proti Avstriji in bo lepi pontafelski kolodvor nadomestoval sedanjega pontebskega. Dveh kolodvorov tako blizu skupaj itak ne bodo mogli rabiti.«
Tako-le svet ugiba, vsak po svojem; vendar pa mislim, da bo še mnogo Felle steklo v Tagliamento, predno se bo to zgodilo. Ob polu sedmih je imel vlak odriniti proti Vidmu. Ko pridem s svojo prtljago oprtan skozi zanikerno leseno poslopje do proge, je že stal črr.i »diretto« ves pripravljen za pot. Hitro smuknem v voz drugega razreda. Tako so mi svetovali taki, ki so se že vozili po Laškem, češ, v tretjem razredu se ne kaže voziti, ker so ondotni železniški vozovi precej slabejši od avstrijskih, toda prepričal sem se pozneje na popotovanju, da ni tako hudo. Tudi v tretjem razredu ni ondotna vožnja ravno slaba, če ima človek srečo, da dobi kak bolj prazen voz. Seveda laški železniški vozovi niso tako trdno delani, kakor naši, zato pa tudi celo pot grozno ropotajo, posebno pa okna in vrata, da človeka z bolj rahlimi živci spravijo z ravnotežja, a tako pod nič, kakor so mi hoteli
ter zapovedali poveljniku, da mora s par-nikom v Durban, ker ima na njem prepovedane stvari, da se tam ukloni razsodbi posebnega sodišča. Do tedaj so proglasili vse za zaplen jeno. Na ladij i se nahaja poleg ljudij — nekaj častnikov in zdravnikov — več tisoč sedel za Bure ter nekaj moke in drugih živil, toraj predmeti, ki po nobenem pravu niso prepovedani. Vlada v Berolinu je bila o tem dogodku takoj obveščena in Biilow je takoj odposlal v London noto, v kateri zahteva, da »e to kršenje narodnega prava takoj popravi. Kaj ukrenejo sedaj londonski oficijelni krogi, se še ne ve, a prepričano je vse, da ima Nemčija popolno prav, ko trdi, da bi jedinole Portugalci kot druga nevtralna država smeli ugovarjati do-važanju prepovedanega blaga Burom, ker v njih zaliv se sme dovažati vse in nihče in tudi ne Angleži ne morejo ustavljati tujih ladij ob tuji posesti.
Angleškim ujetnikom v JPretoriji se godi razmeroma prav dobro in pred nedavnim iz Pretorije ubegli dopisnik »Mor-ning Post«, Churchill, se prav nič ne pritožuje nad burskim ravnanjem z ujetimi nasprotniki. Častniki kakor tudi »stalo moštvo se sme v določenem prostoru prosto gibati, prvi so nastanjeni v neki državni modelirski šoli, prostake so pa radi pomanjkanja prostora nastanili v deset milj od mesta oddaljenem prostoru. Dobro oborožena burska policija jih sicer neprestano in najpazljiveje straži in celo dva velika topova skrbita za njih varnost, sicer pa smejo početi, karkoli se jim zljubi. Le to jim ni posebno všeč, da ne sede pri polnih loncih, kakor prej v domačem taboru, marveč dobivajo le toliko hrane, kolikor je neobhodno potrebujejo. Na lastne stroške si smejo sicer privoščiti, karkoli jim drago, toda te ugodnosti se večina že davno ne poslužuje, ker ji primanjkuje drobiža. V zdravstvenem oziru je za nje dobro poskrbljeno.
Slovstvo.
Poezije doktorja Franceta Prešerna. Uredil skript. L. Pintar. Numerirana krasotna izdaja. Ig. pl. I\leinmayr & Fed. Bamberg. V Ljubljani 1900.
To je tista dolgo zaželjena in težko pričakovana krasotna, ilustrirana izdaja Prešernovih poezij. Ali je izpolnila nadeje in želje ? Poglejmo !
Skriptor L. Pintar pravi v predgovoru, da izdaja ni kritična. Izdaja je brez tolmača, ker je gradivo za tak tolmač še vse raztreseno; nekaj ga ima sicer založnik te izdaje, a nekaj ga imajo drugi zasebniki, nekaj pa se ga je že pogubilo, če ni morda rešeno v kakih zasebnih prepisih. Ker si je bil torej urednik v svesti, da ni zmožen zgraditi vsestransko dovršenega tolmača, se je uveril, da mu kaže, izvesti Prešerna le brez tolmača na svetlo. Tudi glede na besedilo in pravopis ni kritična. Najlažje bi sicer bilo, oskrbeti fotografično natančen ponatisk izdaje iz leta 1847, a uredniku se je zdelo, da ne kaže sprijazniti se s to mislijo, da bi v moderno, ilustrirano izdajo postavil iz sedanjega pravopisa že odslovljene oblike: dekletam, dru-zig3, perjaznimu . . ., tembolj, ker po javnem mnenju nova izdaja ni namenjena jezikoslovcem, ampak širšemu občinstvu. Seveda je takoj jasno, da urednik v tem ni mogel ostati popolnoma dosleden. Marsikaj, kar ni moderno, je moralo ostati radi ritma in rime: solncev, oblakam, z valovami, pri temu .... Akcenta Prešernove izdaje je urednik ohranil, kjer je bilo treba.
To so načela, ki je po njih skriptor L. Pintar uredil novo izdajo. Ilustracije je oskrbel neki K a r pel 1 us.
Z delom skriptorja L. Pintarja smo prav zadovoljni. Urednik je ubral nekam srečno srednjo pot. Kar totografirati stare izdaje z vso zastarelo pisavo in vsemi nebrojnimi akcenti skoraj ni kazalo, ker nova izdaja v prvi vrsti res ni za filologe. Tako prcnarejati Pre šerna, kakor sta ga Stritar in Levstik, to pa ne gre, o tem je sodba že davno sklenjena. Uredniku je ostala le srednja pot. Da ni mogel ostati popolnoma dosleden, to je le prenaravno, ker je bila doslednost nemogoča. Škode le, da ni gospod skriptor dodal še tolmača. Saj se on že dolgo tako marljivo bavi ravno s to stvarjo
Kajpada bi tolmač ne mogel biti vse-
hteva, ker ne more pametno zahtevati »pri obstoječi nedostatnoBti gradiva in podrobnih priprav«. A bolje je nekaj, kakor pa nič. Nekatere verze, dokaj težke, marsikomu docela neumevne, je g. skriptor že itak raz-tolmačil v »Zvonu«. Zakaj ni zbral tistih stvari v majhen tolmač ? Saj ni treba, da bi silil tolmač v ospredje, za tak tolmač seveda gradivo še ni zadostno, a če bi bil dodal na koncu knjige malo tolmača, bi mu gotovo tega nihče ne zameril, ampak sodimo, da bi mu bil ta in oni prav hvaležen.
Toda, kakor smo dejali, z delom gosp. skriptorja smo res zadovoljni. Zadovoljni smo tudi z vnanjo opravo: s tiskom, popir-jem. Tudi v tem oziru je izdaja zares krasotna. A nikakor nam ni šlo v glavo in nam ne gre, kako so prišle v novo izdajo Prešernovih poezij te ilustracije! Moj Bog, saj si ne lastimo estetike v monopol, a radi si videli koga, ki so mu te slike všeč! Doslej ga še nismo videli. Kaj hočejo ti odurni spački v »krasotni izdaji?« Dosti je, če človek pogleda naslovno stran — to je naravnost ostudno, ne nemoralno, — o morali iar nič ne govorimo — ampak estetično odurno in ostudno! Na Francosko ni bilo treba hodit po Karpellusa, gotovo mnogo 3olje in mnogo lepše bi bil okrasil novo izdajo prvi domači slikar ! Sploh ne razumemo, iako je prišel Karpellus do te častne na-oge, ki jo je še poleg tega po splošni sodbi rešil tako malo častno ! To smo morali opomniti, ker hvaliti kaj takega bi se dejalo kvariti in kaziti javni estetični okus! Skoraj škoda se nam zdi, da ni izšla nova izdaja tako lepo urejena v sicer tako lepi opravi brez — ilustracij. Kake lepe črke-začetnice sa preproste vinjete bi nam dosti bolj uga-ale, kakor pa — take slike!
Knjige in časopisi.
V VI. zvezku »Glasbene Zore«, v va-jilu na »aročbo za drugo polletje, omenil sem, da se bo »Glasbena Zora« odslej tiskala z notnimi tipi in da bo prinašala poleg osem stranij kompozicij vsakokrat tudi štiri strani berila glasbene in kritične vsebine, ako se namreč oglasi dovolj no število naročnikov, tako da se poravnajo z naročnino tiskovni in drugi stroški. Ker pa je treba dati list vsaj 10 dnij prej ko izhaja v tiskarno, — note se namreč ne stavijo tako hitro, kakor druga pisava — in ker se je do sedaj priglasilo razmerno še jako malo število naročnikov, tako da si z njimi ne upam pričeti izdajati list v novi, gori omenjeni obliki, katera bi stala mnogo več nego dosedanja, zato opozarjam s tem vse častite dosedanje naročnike, kakor tudi vse one, kateri nameravajo na novo pristopiti, da se podvizajo z naročbo kar mogoče hitro, sicer s tako izdajo ne morem pričeti. Ob enem prosim pri tej priliki tudi vse one dosedanje naročnike, kateri še niso poravnali naročnine za prvo polletje, da to storijo v najkrajšem času.
Vsem onim gospodom naročnikom, kateri so mi poslali poslednji čas naročnino, da bi se jim poslala »Gl. Zora« prvega polletja, pa naznanjam, da ne morem ustreči njih želji, ker so pošli vsi zvezki, razun št. 1 in 2. Naj mi toraj blagovolijo naznaniti, ako jih imam zabilježiti kot naročnike za drugo polletje ali pa če se jim ima poslati denar nazaj. »Glasbena Zora« za pol leta velja 3 krone.
Fr. Gerbič,
urednik in izdajatelj »Cl, Zore«.
Schematismus provinciae S. Crucis Cro-atiae-Carnioliae O. F. M. S. Francisci. 1900. Vodstvo frančiškanskega reda objavlja svoj šematizem, ki kaže, da je v tem letu vseh udov te pokrajine 185, ki žive razdeljeni po raznih samostanih v škofijah ljubljanski, goriški, lavantinski, zagrebški, tržaški in senjski. Provincijal je O. Konstantin Luser. — Leta 1899 je umrlo 7 članov.
Duhovni Pastir, homiletičen list XVII. letnik, 1. štev. objavlja poleg cerkvenih govorov tudi pogled na slovstvo. — Llst urt'-juje s sodelovanjem več duhovnov, katerih bi si pa gotovo še več želel, katehet gosp.
Alojzij Stroj.
Vrtec. — Časopis s podobami za slovensko mladino, s prilogo: Angeljček, namenjeno najmlajšim mej [mladino. Štev. 1. Leto XXX. — Prvi zvezek objavlja lepe
mej poslednjimi jo vzlasti lepa razprava Štrukljeva, šaljivo poučno razpravljajoč glagol: Tepern, tepsti, ki jo posebno zanimiva v jezikoslovnem oziru, ker je v njej nabrana cela kopa značilnih sinonimov za isti pomen. — Izvrstno urejcvanemu mladinskemu listu je želeti prav obilo naročnikov, tembolj, ker mu je strankarska strast nekaterih liberalnih učiteljev prav brez kakega stvarnega razloga z »Zvončkom« napravila nepotrebno konkurenco.
Vrhbosna. Broj 1. Letnik XIV. List izhaja v Serajevu, urednik mu je kanonik dr. Ivan Sarič. — Velja na leto 7 K s prilogo sv. pisma 8 K, za bogoslovce in dijake 4 K. Vrhbosna je znana tudi Slovencem po svojih temeljitih člankih. Glavni njen so-trudnik je bil tudi knez in škof dr. Anton Jeglič, dokler je bival v Serajevu.
Pogozdovanje krasa na Kranjskem. Sestavil c. kr. gozdni nadsvetnik Vencelj Goli. Ljubljana 1898. — Kar so prejšni rodovi že v davnih časih zakrivili, ker se niso dosti brigali za urejeno gospodarstvo, temveč neprenehoma pustošili kraje in sekali gozdove, to je bil poglavitni vzrok, da so kraške gore dandanes tako gole in nerodovitne. Še-le v zadnjem četrt stoletju se je začelo z marljivim in sistematičnim pogozdovanjem krasa. Sedaj se skuša pridobiti umetnim potem one naravne predpogoje, kateri vsposabljajo večja zemljišča za gozdarstvo. Imenovana knjiga pisana v nemškem jeziku, katero je izdala komisija za pogozdovanje krasa v vojvodini kranjski, je prvo obširno sistematično delo, katero nas podučuje vsestransko, tako o zemljepisni legi, o geološki zgradbi, klimatičnih in gospodarskih razmerah, kakor o številu prebivalcev, stanju živinoreje in prometnih zvezah. Podaje nam zanimiv pregled od prvih poskusov do sedanjega napredka pogozdovanja krasa, nam kaže način zasajenja, računov, našteva sovražnike, ki uplivajo škod ljivo na gozdne nasade, kakor tudi ugodnosti in koristi pogozdovania. Konečno še dobimo z natančnimi tabelami pregled, kako so vzgojujejo drevesca v gozdnem vrtu pri Ljubljani, in se podajejo upravna določila radi pogozdovanja krasa na Kranjskem.
Tedenski koledar.
Nedelja, 7. januv.: 1. po razglas. Gospodovem, Valentin šk., evang.: Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. — Ponedeljek, 8. januv.: Severin op., Gerhard šk. — Torek, 9. januv.: Julijan in Bazilisa mm. — Sreda, 10. januv.: Agaton m. — Četrtek, 11. januv.: Higin p m. — Petek, 12. januv.: Ernest šk. — Sobota, 1-3. jan.: Osmina sv. 3 kraljev. — Solnce izide 10. januv. ob 7. uri 44 min., zaide pa ob 4. uri 29 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 8. januv. ob 0. uri 38 min. zjutraj. — Mu-sica saera v soboto, 6. januv. sv. 3 kraljev dan: V stolni cerkvi pontilikalna maša ob 10. uri: Peteroglasna maša sv. Rafaela, zl. dr. Fr. Witt, graduale in ofertorium zl. A. Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba i velika maša ob 9. uri: četrta maša v F-moll in F-dur zl. M. Brosig, graduale »Omnes de Baba« zl. A. Foerster, ofertorij »Iteges Thar sis« zl. I. B Tresch. — V nedeljo,. 7. januv. v stolnici velika maša ob 10. uri: Cecilijina maša, zl. dr. I. Benz, graduale A. Foerster, ofertorium Kašper Aiblinger. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa in honorem St. Angelorum Custodum v E moli zl. J. Singenberger, graduale »Be-nedietus Dominus« zl. A. Foerster, ofertorij »Jubilate Deo« zl. Aiblinger.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 5. januvarija.
Osebne vesti. Gospod Matej Tr novec, c. kr. svetnik prizivnega sodišča v Trstu, je prideljen najvišjemu sodišču na Dunaju.
Prezentiran je bil za župnijo Unec čast. gosp. Jožef Regen, dosedaj župnik na Vojskem.
»Jezuitska morala«. »Narod« se zopet zadira v jezuitsko moralo, dasi se je še vedno nesmrtno blamiral, kadarkoli se je spuščal v take stvari. Kakor namreč dr TaV-
čar .Inhrn	in	. .--Jino	1 K,
bejša. »Narod« so zgraža, da je po katoliški morali častna beseda, obljuba in celo prisega neveljavna, če je obljubljeno dejanje nepošteno in nedopustno. No, kaj mar ni tako? Č^ bi bil Luccheni dal častno besedo, če bi bil obljubil in se s prisego zavezal, da bode umoril cesarico Elizabeto, ali bi ga mar ta »častna beseda« res vezala? ali bi obljuba res bila sveta? ali bi prisega res bila veljavna? ali bi bil Luccheni res dolžan pred Bogom in vestjo izvršiti grozni zločin? Pro simo, da »Narodov« moralist odgovori na to! če ne, če bi Luccheni ne bil dolžan »držati častne besede«, obljube in prisege, je torej vendarle »jezuitska morala« prava morala, in »Narodov« moralist samo ljudem meša pojme in glave!
Is seje dež. šol. sveta. V staležu ljudsko šolskih učiteljev so so pomaknili : iz drugega v prvi razred: nadučitelji K. Gaš-perin, J. Kernc, Jos. Božja in učitelj Jos. Čop; iz 3. v 2. razred: učitelji Fr. K e n d a , Jan. VVohinz, Jos. Gre-g o r i n , Jos. P i n t a r , Jan. Potrato, nadučitelj II. L i k a r , učitelj Jern. Čeme, nadučitelj Jos. G 6 d e r e r in učitelj L. J e-1 e n e c ter učiteljici Avg. Mattanovič in M. Blahna; konečno iz 4. v 3. razred: učitelji M. I v a n e t i č , M. Š r i b a r , T. Bitenc, nadučitelj B. A n d o 1 j š e k , učitelj J E r k e r , Fr. K o p i t a r , nadučitelji: Fr. Razpotnik, Avg. K o r b a r, Allr. E i -s e n h u t, učitelji Jos. K r i ž n a r , Anton A r k o in Vikt. Jaklič, ter učiteljico Al. Bizalj, J. Dolinar, Vikt Praprot-ni k, Pavla Gotzl, M. M 1 a k a r ia J. Velepič. — Imenovani so bili: Učitelj v Loškem potoku Jan. M a ln ar i č nadučitelj jem in prov. učiteljica v Čatežu Pavla Tavčar za dtfinitivno, oba za Sv. Križ pri Novem mestu; prov. učitelj v Borštu pri Trstu, Ant. Bezeg za učit. in vodjo v Banjiloki ; prov. učitelja Jan. L o s e r v Li-enfeidu in 11. Zore v Komendi pri Svetem Petru definitivnima; prov. učiteljice Jera Zemljan v Tomišlju, Kar. II a n n na Dobrovi , Ida Z a r 1 i v Kočevju in Pavla Tomšič v Sent Rupertu definitivnimi.
Menda vendar še ne! Tako smo vskliknili, ko smo brali v »Deutscho Stim men« z dne 4. jan. poročilo o božičnici, ki so jo priredili kranjskih Nemcev in nem-škutarjev nadebudni sinovi, zbrani v »Car-niolo«. Slavnostni govornik jur. "VValland je britko tožil, kako hudo se godi še Nemcem po Kranjskem, koliko zatiranja in preganjanja je prestajati njim, sinovom nemškega »edelvolka«, od surovih sodeželanov, kako polagoma napreduje njih veliko kulturno delo, namreč zgradba nemškega mostu do Adrije. Toda o pogledu na razsvetljeno božično drevesce je vstala v govornikovi duši nada združena s trdnim prepričanjem, da prične z novim letom novo, nemško stoletje! Smejali bi se besedam domišljavega mladiča, ako ne bi vedeli, da tiči v njih precej za nas trpke istine. Celo na Kranjskem raste Nemcem greben, ker čutijo mogočno zaslombo, ki jo imajo v zvezi s slovenskimi liberalci. Ako bi imelo naše slo vensko meščanstvo količkaj narodne zavesti in časti, odslovilo bi poslance, ki vzdržujejo in podpirajo nemštvo v deželi ter s tem zapro sapo oholemu nemštvu.
Koroški deželni zbor je imel pred novim letom dve seji. Deželni glavar je v svojem pozdravu naglašal, naj poslanci umaknejo svoje posebne težnje in nasproti deželi in domovini pokažejo radodarnost. Deželni glavar je povdarjal, da je deželni odbor bil v hudi zadregi, ker vlada ni potrdila raznih doklad, katere je sklenil deželni zbor v zadnjem zasedanju. Največ stanejo deželo šole in pa deželni zavodi. »Stanje dež. financ ni brozupno ; še slabo ni, samo »strešeno« je, ker sta državna in deželna denarna uprava si prišle večkrat navskriž«. Položaj za deželo pa bo jako resen, če se ne bode dobila večina za take postavne predloge, katere bo mogel cesar tudi potrditi. Dalje se je dež. glavar spominjal, da je bival letos v naši sredi presvitli cesar, in konečno omenjal, da je umrl v Voloski bivši deželni predsednik koroški, baron Schmidt Zabierovv. kateri ima mnotrn /aslntr za deželo. Nato
računu: Postave, katero je sklenil deželni zbor zaradi pobiranja doklad na pivo, cesar ni potrdil; istotako tudi ne postave zaradi obdačenja »likerov« (finega žganja). Vsled tega nastal je v deželnem gospodarstvu primanjkljaj in sicer: za 1899. 1. 46.800 gld., in za leto 1900. znesek 02.491 gld., če se bo moglo pobirati doklade kakor se namerava ; če ne, pa primanjkuje vsega vkup svota 159 291 gld. — V drugi seji dne 30 decembra se je sklenilo, kako naj se pokrije veliki deželni primanjkljej. Sklenili bo povišati deželno doklado za 5%. Pivo se bo obdačilo za 50 kr. hektoliter in od kolesarjev se bo pobiral davek letnih šest goldinarjev.
Znamenit shod je imelo Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem dne 27. dec. m. 1. v Maloščah blizu Beljaka. Shod se je priredil na odločno zahtevo ta-mosnjih kmetov-rodoljubov. Zbralo se je do 200 kmetov iz domače in sosednjih vasij. Vodil je zborovanje vč. g. daželni poslanec Gregor Einspieler, ki je s prisrčnimi besedami pozdravil zborovalce. Nato je tajnik g. Rozman v daljšem govoru pojasnoval sedanje kmetske razmere in kazal, kako si kmet more sam pomagati z zadrugami. Razlagal je govornik, kako je taka zadruga uravnana, kaj je n]e namen in pomen itd. Pazljivo in z največjim zanimanjem so sledili vsi navzoči poučnemu govoru. Po govoru so se razgovarjali o ustanovitvi zadruge za ta okraj. Vsi navzoči so se izrekli za zadrugo in izvolil se je pripravljalni odbor, ki ima potrebno ukreniti, da se zadruga ustanovi. G. Einspieler je govoril dalje o perečem šolskem vprašanju in kazal, kaka bodi šola, da bode obrodila kaj sadu. Sledilo je še več krajših govorov in zborovanje se je vršilo v najlepšem redu ter na splošno za-dovoljnost vseh navzočih. Omeniti moram še, da so med shodom in potem vrli domači pevci vstrajno in jako ubrano prepevali lepe slovenske pesmi in tako jako povzdignili zabavo. — Shod se jo vršil, kakor rečeno, na željo in zahtevo tukajšnjih kmetov-rojakov, ki so tudi poskrbeli za veliko udeležbo. To nam je najboljši porok, da bo shod obrodil lep sad in da se misli, izrečene na shodu, kmalu uresničijo.
Shod obrtnikov vršil se bode v ne-del j o dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih rokodelskega doma Ko-menskega ulica štev. 12. Sklicuje ga kons. obrtno društvo z naslednjim vsporedom : 1. občni zbor okrajnih bolniških blagajn v Trstu. 2. shod obrtnikov v Pragi. 3. škofovski zavodi in obrtniki. 4. sprememba obrtnega reda v drž. zboru, poroča drž. posl. dr. Krek. 5. raznoterosti. Vspored je zanimiv, želeti je, da se obrtniki mnogoštevilno udeleže tega velevažnega shoda.
Dar. Premilostni knezoškof ljubljanski dr. Anton Bon. Jeglič je blagovolil dijaški kuhinji v Kranju 100 kron darovati. Bog povrni presvetlemu dobrotniku!
Ali vas je kaj sram? Od razposlanih izvodov prve številke novega lista »Slovenski učitelj« vrnil se je uredništvu pod križnim zavitkom, oddan na pošti v Kranju, en izvod, ves popackan s črnilom ter opremljen z naslednjimi »finimi« opaž kami: Naslov lista je izpopolnjen tako-le: Slovenski učitelj. Glasilo krščanskomislečih »petjot točečih« učiteljev in vzgojiteljev »in sleparjev iarških kuharic« . . . Okrog podobe blomškove so namazane besede: »Kaj ne, Martine, da se sramuješ te družbe! O zlata duša! Pomilujem te!« . . . Pod glavo listovo: »Cvek požegna mitelne!« ... Na gornjem robu: »Pri nas se nobene madžarske pasje masti ne dobi — ki tako grdo, kakor ta slovenski učitelj, smrdi!« . . . Spodaj: »Pri nas še nismo konzula vstanovili — Da bi smrdljive klobase tu notri zavili« ... Ob strani po dolgem: »Mica Kovačeva, piva neč pvačova — Jest ne naročiva, pa tud na bom pvačeva. Amen« . . . Vse to na prvi strani. Na tretji so dve tri gloso zapackane — bržkono so bile »prelepe«. Na peti strani stoji pod imenom F. Jaklič, dostavek »je pravi 1'alot, ki toči sleparski petjot!« . Končno na 12. strani, kjer omenja spodnje-staiarski dopisnik verski čut skruneče raz-
učiteljem, spodaj opazka: »Boljši (namreč razglednice) bi bile take: Kako j<5 škof z otroško krvjč poškropljen peteršil v C. Vrhu« . . . — Številka ta jo v našem uredništvu na razpolago. Liberalni učitelji, ali vas je kaj sram take olike?? ... Ali ne boste jedno-glasno obsodili take podlosti. V čast slovenskega učiteljstva pa bodi povedano, da jih je vendar veliko, ki so drugačnega mnenja, kakor duševni oče navedenih »duhovitih« opazk. To spričujejo najbolj mnogoštevilni naročniki, ki se zglašajo za »Slovenskega učitelja«.
Račun pri Jeranovi dijaški mizi
za mesec december: Dijakom za hrano je bilo plačati v ljudski in dijaški kuhinji 155 gld. 91 kr., za hrano pri zasebnikih 42 gld. 50 kr., za stanovanje 40 gl., za manjše po trebe 6 gl. 40 kr., skupaj 250 gl. 81 kr. — Dohodkov je bilo v tem mesecu 213 gld. 50 kr. — Bog plačuj stotero vsem dobrotnikom, ki so se tako radodarno spominjali revnih dijakov v preteklem letu. Tudi za novo leto gojimo trdno nado, da nas prijatelji mladine ne zapuste, ker živimo v tej veri, da dejanska ljubezen do ubogih ne more nikdar izumreti iz človeških src — Darovi naj se blagovole pošiljati kanoniku A. Kalanu v Ljubljani.
Oskrbništvo Jeranove dijaške mize.
Na Brezijah je bilo 1. 1899. 2174 svetih maš — 549 več kakor prejšnje leto — dober tisoč več kakor v letih 1894—1897. trikrat toliko kakor začetkom tega desetletja. Precej sorazmerno raste tudi število romarjev. Zadnje leto je dobila cerkev reliefni križev pot, velik misijonski križ, in uprav zadnji čas stavi radovljiški kipar Vur-nik dva lepa kamenita stranska oltarja.
Županom občine Št. Jurij pri Kra nju je zopet izvoljen Matevž Barle na Lužah, svetovalci pa: Martin Rogelj, Jak. Koželj, Frančišek Okorn in Blaž Kepic.
Stavka premogarjev v Koflachu in Voitsbergu se nadaljuje in širi. Ker so popustili tudi delavci pri sesalkah delo, je velika nevarnost za nekatere premogovnike, da jih poplavi voda. Stavkujoči delavci niso še doslej miru kalili. Zlobni »Grazer Tgbl.« poroča v sinočnem večernem listu, da domači (nemški) delavci ne nameravajo nikakih izgredov, pač pa da se je resno bati, da ne bi 400 priseljenih slovenskih delavcev ne začelo razgrajati. Menimo, da ni treba tako podlega podtikanja in zlobnega hujskanja posebej zavračati. — Koflaška akcijska družba tolaži svoje odjemalce premoga, da ga jim od drugod preskrbi, kolikor ga bodo potrebovali. V Gradcu so v velikih skrbeh, ker poide prav v kratkem vsa zaloga premoga, a niti trboveljska družba ni še odgovorila, ako bo hotela Gradec zalagati s premogom.
Volitev v goriškem veleposestvu. Primorski slovenski listi poročajo povodom dopolnilne volitve za goriški deželni zbor iz veleposestva, da je vlada sama v zadnjem trenotku v sporazumu z lahoni proglasila znanega vipavskega grofa Lanthierija kandidatom proti narodnemu O. Gabrščeku. Vlada je po teh poročilih z vso silo delovala za svojega kandidata. Italijanski glasovi so jej itak bili gotovi, torej je vrgla mreže po takozvanih tudi Slovencih. A navzlic vsem homatijam je g. O. Gabršček dobil 105 glasov in grol Lanthieri le 50. '/jnačilno je, da je grof Lanthieri kot član komisije volil sa mega sebe in govoril italijanski. Najmilejšo sodbo izrečemo o grolu Lanthieriju, ako rečemo, da ga ne smatramo resnim.
Našel je nekdo 3. t. m. v škofijski veži nekaj denarja. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v knezoškofijski pisarni.
Tržaška cesta je proti Viču v takem stanju, da je pasantom skoro nemogoče pro-gaziti blato. Cestni erar bi pač moral boljo poskrbeti za ccsto, na kateri je posebno v zadnjih letih izredno velik promet
Ubil se je Anton Rus iz Loga pr» Brezovici. Pri podiranju bukve ga je veja tako silno udarila po glavi, da mu je prebila črepinjo. Zdihnil je čez malo minut, tako da je vsaka pomoč prepozno došla. Bil je vzgleden mož. Žalostno je to tembolj, ker zapušča več nedoraslih otrok in je hiša močno zadolžena.
Naše razglednice. Prijatelji me po
L
Došlo jih je več za novo leto, med njimi ena iz gorenjskih Lesec. Tu berem: Ansicht von Lees, Kirche in Lees, (Iruss aus Lees, Ansicht von Triiglauer Schnee-A'pe. Bog se nas usmili! Kje ste narodnjaki ?
Udje perseverantiae sacerdotalis se uljudno prosijo, da naročnine za list ne pošiljajo g. kanoniku Erkerju, ampak g. se-meniškemu spiritualu dr. F r. U š e n i č n ik u.
V župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani je bilo v preteklem letu rojenih 449, in sicer 134 na Viču, 130 v Spodnji Šiški in 1S5 v mestnem oddelku. Umrlo jih je 248, in sicer v mestnem oddelku 102, na Viču 89, v Spodnji Šiški 57. Porok je bdo 130.
Iz celovške škofije. Dekanijo Grob-niško polje bo oskrboval č. g. K Zvveiger, župnik v Svincu. — Za provizorja v Ivo-tarčah je imenovan tamošnji kaplan, g. M. Streit. — Razpisani sta župniji Pontabelj (z oskrbovanjem Lipalje vasi) do S. lebruvarija in Kotarče do 9. februvarija t. 1.
Ljubljana v blatu. Včeraj popoludne so strgali blato raz nekaterih cest, pa samo po sredi. Za konje se je pričelo v prvi vrsti skrbeti. Ondi, kjer ni dobrega trotoirja, morali so ljudje do členkov gaziti blato. Ozirali so se zaman po odpomoči. Hitelo se je, spraviti ko»jem blato izpod nog.
Prodaja znamk in obrazcev za napovednice blaga Naznanja se, da je tukajšnji c. kr. deželni plačilni urad temeljem razpisa c. kr. finančnega ministerstva sporazumno s c. kr. ministerstvom za trgo vino pooblaščen, da prodaja na drobno uradne pristojbinske znamke in obrazce za napovednice blaga, za promet blaga med kraljevi nami in deželami, zastopanimi v državnem zboru in med deželami ogerske krone.
Potres na starega leta dan je bil v Ahalkalaku v tifliški guberniji. Razdejal je 10 vasi. V bližini so žvepleni studenci. Treslo se je dopoldne in popoldne. Najhujši sunek je trajal 1 minuto in 4 sek Človeka ni nobenega ubilo.
Iz tira skočil je včeraj tovorni vlak pri Zalogu. — V brzovlaku, ki je došel o polunoči v Ljubljano, so našli neznanega mrtvega človeka, ki se je najbrže sam usmrtil.
400 razbojnikov pred sodiščem. V
mestu Sassari v Italiji se v kratkem prične obravnava proti 400 osebam, ki so členi tajne razbojniške družbe na otoku Sardiniji. Prič je povabljenih do 900, za razpravo so postavili posebno leseno zgradbo na vojaškem vežbališču.
Sejmi po Slovenskem od 8. do 13. januv. Na Kranjskem: 8. v Ljubljani, Kostelu pri Kočevju, Trnovem na Notr., Žirovnici in na Vidmu poleg Krke; 9. v Me tliki; 10. v Zalogu. — Na slov. Štajerskem: 8. pri Novi cerkvi v Šmarju blizu Celja; 11. v Planini. — Na Koroškem 8. v Pliberku; 11. v Gmintu; 13. v Beljaku, Milstatu in Strasbergu. — Na Primorskem: 8. v Palmi in Štanjelu; 12. v Sežani ; 13. v Vidmu.
l>ar«vi.
Dijaški kuhinji v Kranju je darovalo Golarjevo omizje v Kranju 29 kron 20 vin. namesto venca na krsto rajnega predragega družabnika svojega, Vil. Robide, c. kr. fin. komisarja.
Za Ciril Metodo vo družbo Šempr-terska moška podružnica v Ljubljani kot let-nino 188 K., Jožef Po to k ar, kaplan v Tržiču, 4 K. 20 v. nabral v družbi.
I >iau&t'v a...
(Veselica, katero priredite S t. Peterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in M e t o d a v Ljubljani) v nedeljo dne 7. januv. v »Narodnem domu«, bode prav zanimiva in prijetna. K-kor se čuj#, trudila sta se podružnična odbora tudi še za izvenvsporeda mikavno in izvrstno zabavo. — Želeti je to-raj, da so slavno občinstvo te veselice prav ogromno vdeleži, ter s tem pokaže svojo na klonjenost in simpatije do teh dveh res izborilo marljivih in ne truda se boječih podružnic.
(Bralno društvo v Mokronogu) ima v nedelje, dne 7. t. m ob 4. uri po-
red: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5 Prosti nasveti. K obilnej udeležbi vabi
odbor.
Telefonska m brzojavna paročiis.
Dunaj, 5. januvarija. Zopet kroži po listih malo osnovana vest, da Kor-ber prevzame vlado 9. januvarija ter da se kmalu na to skliče državni zbor; akosevspešno zborovanje ne omogoči, bo državni zbor razpuščen. Ko bi se tudi novoizvoljeni državni zbor ne mogel zje-diniti za delo, se odstrani ustava ter bi jedino deželni odbori brez državnega in deželnih zborov pomagali vladi pri državni upravi.
Pariz, 5. jan. „Agenoe Havas" poroča; Državno sodišče je v tajni seji obsodilo s 115 glasovi Buffeta, De-rouleda in Lur-Salucesa v desetletno prognanstvo, znanega Guerina pa v desetletno ječo v kaki trdnjavi.
Rojaka v Južni Afriki.
Najrazličnejim "poročilom z bojišča smo se že privadili tekom sedanje angleško-bur ske vojske, a takih, kakoršni sta današnji dve mej spodaj objavljenimi, pa še nismo brali razun morda v kakem šaljivem listu. Celemu svetu je že znano, da so Angleži mojstri prve vrste v kovanju laži-poročil s sedanjega bojišča, a da bi objavljali tako nasprotujoče si vesti v jednem in istem stavku, to je res nekaj — novega. Buri so v Co-lesbergu skoro popolno obkoljeni, da se menda niti ganiti ne morejo, in vendar oklepajo Angleže zunaj tega mesta !
In potem drugo poročilo iz tabora pri Frere, v katerem se trdi, da je streljal sovražnik tako dolgo, dokler Angleži niso zopet zagledali svoje rešilne ladje glavnega tabora. Kaj neki hočejo s tem povedati ? Pa ne, da bi jih bili Buri pognali, odkoder so prišli, pustivši za seboj nekaj ubitih in ranjenih!
Iz take konfuznosti se pač najlažje sklepa
na „skrajno ugoden" položaj angleško armade na južno-alriškem bojišču.
Berolin, 4. jan. Angleška še ni dnla Nemčiji pojasnil zaradi konflskovane la-dije ..Bundesrath". Nemško konzularno društvo je radi tega zelo ogorčeno ter poživlja vlado, naj se energioao upre.
London, 5. jan. Vlada združenih držav je naznanila angleški, da je lovljenje tujih ladij nezakonito, ker ne gre jemati blaga, ki je namenjen za nevtralne luke, kakor se tudi živila ne morejo imeti za kontraband.
London, 5. jan. Buri so pri Mol-teni premagali generala Gatacre. Vrgli so nazaj desno krilo Gatacreve armade, mej tem pa so kapski Buri železnično progo proti jugu razdrli.
London, 5. januv. Pri Colesbergu je burski general Sehoman vtorek odbil napad generala Freucha. pregnal Angleže iz vseh pozicij, ki obvladujejo mesto in železnico, ter jih zasedel tako, da je generalu Frenchu umikanje na jug, sever in vzhod nemogoče.
Frere, 5. januv. (Reuterjev urad.) Konjeniški polk se je podal včeraj proti Springfieldu in je kmalu opazil velik sovražni oddelek. Pričelo se je streljati. Sovražnik je vztrajno streljal tako dolgo, dokler angleški oddelek, ki se je umaknil, ni ugledal svojega tabora (!). Je-den poročnik in pet mož se ni vrnilo nazaj.
London, 5. januvar. Reuterjev urad poroča iz Rensburga 3. t. m.: Buri so v Colesbergu skoro popolno obkoljeni, vendar pa še vedno oklepajo Angleže zunaj mesta (!!) Boji v gorah se nadaljujejo.
London. 5. januv. Blizu Colesberga so se polastili Buri železniškega vlaka s 26 voz živil. Oddelek Angležev je prišel do vlaka, ko so Buri ugrabili že polovico živil, a moral se je takoj umakniti z velikimi izgubami. Dvanajst kro-
gelj je provzročilo ogromno škodo, k/r so Buri bombardovali tudi dvugi-voj«*k vlak.	j
London, 5. jan. Reuterjev urad poroča iz Sterkstroma 2. t. m.: Buri ao vzeli danes Ojphergat pri Molteni. General Gatacre je zadel ob sovražnika, ki pa je že ob prvih strelih iz topov se umaknil s svojih postojank, prodno je prišel v dotiko s pehoto. General Gatacre se je na to zopet polastil Ovpher-gata.
London, 5. januvarija. Iz Kimber-leya dohaja poročilo, da se je mej on-dotno posadko pojavila nalezljiva bolezen škorbut, ki se neprestano razširja.
Umrli »o:
1.	januvarija. Zofija Pfe^r, računskega nndsvet-Lika žena, o4 Jet, Blenveisova cesta 22, otrpnjenja srca. - Leopold Režek, mizarjev sin, Vi. mes. Jenkove ulice 5, črevesni katar.
2.	januvarija. Ivau Bolta, delavčev sjn 13 me,-. Radeckega cesta 2. bronehitis. — Ana 3a.ie'n) dnini-rica, 44 let, Radeckega cesta 11. vsled raka.'
3.	januvarija. Marija Riissman, trgovčeva žena, 39 let, Kongresni trg 3. morbus basedori — peter Mišjak, pleskar, 45 let, Opekarska cesta 24. degete-ratio intest. — Stanko Galiot, delavčev sin, 8 mes Linhartove ulice 24. božjst. — Franja Gregorič, po možnega uradnika žena, /i6 let, Ulice na Grad 11 myelitis spinalis.
4.	januvarija. Bogumir Komar, črkostavčev sin| 4 mes. Rožne ulice 29. atrolia.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 4. januvarija 1900.
Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 7 98 do gl. 7 Rž za pomlad . . » 6-72 » » Turšica za maj-junij » 5'23 » » 5-3?
Oves za pomlad . » 5 33 » » 5.?| -—-fr
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm					
| A a j Cas opa-q ! zoTtinja 1	Stanje barometra t mm.	Temperatura po Celzijn	Vetrovi	Nebo	it aJ »4 w P-, V
4j zveč.	,27-7 | 9 0		brezv. ]	dež	i6(
5! zjutr. |2. popol.	25 7 "27'8	7-5 11 5	sr. svzli. I oblačno sr. stali. |poloblačno		
Srednja včerajšnja temperatura 9-9°, norniale: —2 7,1
** ** **
44 fr*
**
44 'fr*
** ** ** ** ** ** ** ** ** *♦ ** **
4-* **
** ** ** ** ** ** ** ** **
44
trff*
/ '.(m
sm

Ml


'š
/V-
I f^M1
X^akaj so šeljuctje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladne kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava kavina pijača?
Zato, ker še vsi ne vedo, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave piidobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata z prelj ubij enem okusom bobove kave.
Res je, da bo Kathreiner Kn jipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoe družinah vsaki dan poučita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, kateri okus slajša in ?■>■ uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusn barvo in odstrani znane zdravju škodljiva lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polngamo na polovico vsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-čujoča pijača priporočena.
Po zdravniških izrekih naj se rastujoči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati no da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje.
Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«.
i
_____ —___
**
fr* **
** **
fr* **
i **
** ** ** ** *-
i **
** ** ** ** ** ** ** * * fr* ** *
19 1-1
IJdani v vsemogočno voljo Božjo javljamo podpisani sorodnikom, prijateljem in znance«, da so umrli danes t četrtek, dne 4. ja»u »urija t. 1„ ob s/47. uri zvečer naš »enadomestljivi, skrbni, dobri oče, oziroma stari oce, tast, svak in stric, gospod
Jože Ban j
uslužbenec o. kr. prlv. juž. železnice
prebolevši kratko mučno bolezen, prevideni s sv. zakramenti ia umirajoče, v v/soki starosti nad 75 let.
Pogreb pojde t soboto, d ne 6. januvarija t. 1., ob 4. url popoldne iz hiSe žalosti na Turjaškem trgu št. 2 na pokopališče k svetemu Krištofu.	I
Sv. maša zaduSnica brala »e bo v nedeljo, j dne 7. t. m., ob s/48. uri zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja pri altarju sv. Križa.
Preblagi pokojnik bodi priporočen števi'- j nim svojim znancem r pobožno molitev in pri- I jazen spomin.
V Ljubljani, d»č 4. januvarija 1900. j
Frančišek, Hink«, Ivan, sinovi. Terezija, hči. Marija. Alojzija, Valburga, sinahe. Milan, AUj-zija, Minka, Cirila, Vekeslava, vnuk in vnukinje. Terezija Mahnič, svakinja.
Hud« bolezni, koje se navadno izcimijo iz dozdevno povsem neškodljivih želodčnih težkoč, preprečijo se popolnoma s pravočasno rabo Rosovega balzam* za želodec. Pravi se dobiva v vseh tukajšnjih lekarnah io v glavni zalogi 13. Fraguerja v Pragi 111-204. Glej inseratl	7
Čisto medicin, ribje olje.
Oeželna lekarna
pri Pomagaj
Čubar, Primorsko, septembra 1899. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medloinskog ribjog olja, katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 6 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razp ošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta.
Pristne harške žlahtne
žvrgolivce kanarčke
kakor tudi harške samice razpošTja poštnim povzetjem in jamei za dobre pevce in živi prihod ter prosi pri vrašanjih znamko za odgovor priložiti.	9 (2-1)
Fran Garbas,
sv. Florijana ulice ,*>'. Ljubljana. Ceniki so brezplačno na razpolago.
Vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem otvoril
brivnioo
v Volfovih ulicah št. ti
ter se priporočam častiti duhovščini in slavnemu obči istvu za obilni obisk.
Velespoštovanjem 18 (3—1)
A- Uizjak,
brivec.
uiiiiimit Varstvena znamka: Sidro, miiiiiiii£
i'!
I LIMIT. CAPSICIGOMP. I
iz lekarne Richter-jeve v Pragi, = pripozaano izvrstno bolečine olaj-= šujoče mazilo je dobiti steklenica po š 40 »r., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. | Zahteva naj se to	509 16—10
1 sploh priljubljeno domače zdravilo
| vedno le v izvirnih steklenicah z našo = varstveno znamko ..sidro" iz Richter-
1 Jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti | le r steklenicah s to varstveno znamko | kot pristni izdelek.
1 Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
S v Pragi, Elizabethstrasse 5. alHlIllIlIllllllIltllllltllinillllllllllllllllllllllllllllllllllll
Pofflffi
ip
v Ljubljani »o na p r o <1 aj
razun v upravnistvu lista Kopitarjev* ulico 2, še v naslednjih trafikah tobaka:
Prod škofijo štev. 13, pri g. Štefetu; na trgu sv. iakoba št. 6, pri g. Gr. Fodrekarju; na Dunajski cesti št. 14 pri g. Fr. Blaž«; na Rimski cesti št 23, pri g. los Su«mk.


Delavnioa kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del.
ANTON BELEC
v
St.Vid nad Ljubljano
aikalična kislina
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
zaslizenju, kašlju in hrlpavosti.	(III.) 10 — 1
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franka.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veejih speeerijskih prodajalnicah in trgovinah z jeatvinami in vinom.
H ER 13 A^BIV^V-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup.
Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pot. daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje m redilu*»t, telo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno -apaeno soli, kt so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostlj.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr.. po pošti 20 kr. več za zavijanje.
Prosimo, da se vedno izrecno zahtevaHor-babny-Je» apneno-železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamažku ime ,.Her-babny" vtisnjenoz v zv še-nimi črkami in nosi vsak« steklenica poleg stoječo uradno registrovano varstveno znamko, na katera znamenja naj s« blagovoli paziti,
Osrednje skladišče 107 (20-0) Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./1, Ealserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani i* drugod.
Zahvala in priporočilo.
Vsem cenjenim gostom, ki so mene kot natakarja v gostilni ,,pri Sikcu" na Valvazorjevem trgu s svojim obiskom častili in podpirali, se za to tem potom prisrčno zahvaljujem.
Zajedno naznanjam, da sem prevzel znano
n
ii m
i


M
w
v Ljubljani na Dolenjski cesti št. 4.
Priporočam se slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilni obisk te gostilne, kjer bodem točno in po nizkih cenah postregel z gorkimi O in mrzlimi jedili, s pristnim vinom, katero sam direktno od producentov q kupujem, ter s priznano dobrim pivom iz Auerjeve pivovarne.	q
Tujcem so tudi čedna prenočišča na razpolago.
21 2-1
Odličnim spoštovanjem
Anton Zabnkovec.
jt, izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kosi-
tarJa 12. lo- 18, 20 gld., iz medenine 22. 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld.; cbhajilne svetilnice iz k os it ar j a po 2 gld., iz medenine M po 5. 8. 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz k osi t ar j a po y t?1('- 1-50' medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjišča, vsa železna U r^ in tudi razna za vzitlanje.	2o 1	A
o' Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. U
_......- i
liazne železne ograje, vrata, omrežja /a pokopališča itd. — S kritevjo
zvonikov prevzema, ob jednem tesarska dela.	^ ^
ascjS^c




Najboljše berilo in darila je vsestranske jako pohvaljena
ii
II J.I l-l I >1	III Mili I U	M I •! I i I I ' VI I 'I II I I 1
W II
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko i* hitro navaditi vsega potrebnega, da mere sebe in drugo blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po po~ti 10 kr. več, ali proti poštieou povzetju pri Jožefu Valenoiou na Dunaju, III.. Hauptstrassa 84, 3. Stiege, II. Stook, Th. 38.
Založ«ik, ozir. piodajalec je voljan vrnili denar, ako bi »iu kupec poslal knjigo Se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena ja skrajno znižana, knjig je malo več.	1000 5
2 križeva pota,
jeden 95 cm. visok, velja . . gld. drugi 150 cm. viBok, velja . »
ima na prodaj 9ii8 12 -5
fr. to
podobar in pozlatar. Ljubljana. Valvazorjev trg.
( )/ Iriflip /i/n'ivj v kosi tam i h škatljicah za t/tCi/ razprodajalce in lastno uporabo se dobe pri tvrdki BRATA EBERL V LJubljani, frančiškanske ulice 22!S 5 11—9 Vnanja naročila proti povzetju.
65--
250--
W j-^veži
pustni krofi
in
5 1
se dobe pri
Jakobu Z&lazmkvi
11 a Starem trgu.
siM
ETMTialJj
aal
aražisiiaisp uSiSlsiŽe
SL!
Mujii zavarovalno Mi proti opin i Grafe
st. 61551899
Razsrlas.
7 1-1
Dg
Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemnega zavarovalnega društva proti ognju v Gradcu si usoja naznanjati p. n. društvenikom, da se
vplačevanje društvenine za leto 1900
začenja s 1. januvarjeni 1900
ter se vzprejema vsak čas pri ravnateljski blagajnici, kakor tudi pri zastopništvih v Celovcu in v Ljubljani ter pri okrajnih komisarjih.
K temu se pripominja, da vsi oni p. n. društveniki oddelka za poslopja, ki so v začetku leta 1898 že bili zavarovani pri zavodu in ostanejo tudi še v letu 1900 njega društveniki, glasom sklepa shoda društva z dne 8. maja 1899 dobivajo iz goepodarstvenega presežka oddelka za poslopja, ki se je dosegel 1. 1898., povračilo v visokosti deset odstotkov društvenine, predpisane za leto 1898., za kateri znesek se zmanjša tisti znesek, ki ga morajo vplačati za leto 1900.
V C1 r a d c u , decembra mcseca 1899.
I&airnateijstvo
c. kr. priv. vzajemnega zavarovalnega društva proti ognju v Gradcu.
Pisarna zastopništva v Ljubljani
nahaja se v poslopju zavoda
na Marije Terezije cesti št. 2, v pritličji
neposredno poleg veže,
kjer se vzprejemajo vsak delavnik med dopoldanskimi uradnimi urami vplačila kakor tudi zavarovalni predlogi.
Glavni zastopnik za Kranjsko:
KAIK>L IltJDABIUNIGG.
(Ponatisi se ue plačujejo.)
m
USV3H
mmtm

Dr. Rose-jev lialzam f Praško flomače mazilo
za želodec --•(
Iz lekarne B. I'K Ali .Ulit v Pragi
je že nad HO let sploh znano domaČe zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi.
ureja želodčevo delavnost (prav zanesljivo. Velika stekl. I gld.. mala 50 kr., po pošti 20 kr. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hlad i. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več.
8
varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka.
Glavna zaloga:
lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu", c. kr. dvor. zal., v Pragi,
X[h1u Ntrauu, vogal Spornerjeve ulice.
Se vsak dan razpošilja,
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarj h : G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager,
J. Mayer. ter v vseh rtrugih lekarnah Avstro - Ogerske.	760 26—9
cOdročna jed
postati morajo testenine iz prve kranjske tovarne testenin Znlderčio & Valenčlč v Ilirski Bistrici po njih izbornem okusu, obilnej redilnosti nizki ceni m jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih po vseh prodajalnicah jestvin.	954 o
Dobiva se povsod
927 (S6—6)
Najboljše in najcenejše sredstvo za čiščenje zob.
,1-
II Mic lil ura
razpošilja ves zimski čas na malo in veliko 990 4-3 j Kmetijsko društvo v Št. Petru pri Gorici.
XXXX3QOQOGQQ
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da seru prevzel v lastno oskrb
Narodni hotel"

n
prenočišče za tujce
v svojem v novo zgrajenem poslopji Dunajska cesta št. 26.
Hotel je blizo južnega kolodvora. Dobe se razna fina vina iz lastnih velikih kletij, kakor je tudi dobra kuhinja na razpolago. Sobe za prenočišča so jako lepe in z vso postrežbo preskrbljene,
Triporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk ter se zabeležim
s spoštovanjem
994 3-3
tt?OQGGOOCXXXXO
Ivan Grajzar veleti •žec.
OCšOTOSa

m
•»Sfrj
M

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejse trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe. koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni buudera in vso druso obleko.
Prečistite gospode prosim, div se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdfc, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in naipoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejiim spoštovanjam se priporoča 250 62 44
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove nlloe 4.
m
m. $
Najceneje in najbolje se pač kupi neposredno pri izdelovatelju.
Leopold Tratnik
pasar in srebrar v Ljubljani, sv. Petra cesta
priporoča prečast. duhovžčini in cerkvenim predstojništvom izredno lepe
izdelke cerkvenih posod in orodja
v najraznejših slogih in najnovejših oblikah razne velikosti.
Gospodom hišnim posestnikom in si. občinstvu pa priporoča lastne	951 (6—6)
izdelke električnih svetilk
kakor tudi svojo zalogo istih iz najslovitejših in največjih tovarn. — V zalogi ima tudi vse k električni razsvetljavi potrebne steklene in porcelanaste predmete.
Kar bi ne bilo po želji stranke v zalogi, naredi ali preskrbi v najkrajšem času.
Cene so najnižje, blago zajamčeno dobro.
Stare petrolejske svetilke, lestence, svečnike itd. prenaredi za električno razsvetljavo hitro in poceni.
£jjgT~ Vzorci in ceniki vseh tu- in inozemskih tovarn so na razpolago.
Najceneje in najbolje se pač kupi neposredno pri izdelovatelju.

B
g
|
tKKV (v? .V

Ep

„The Mutual",
zavarovalna družba za življenje v New-Jorku.
Popolnoma vzajemna.
Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteka
3 let nezapadljive.
Konečne številke bilance za. 1. 1808 :
Denarno stanje..........................1,309.576,698-39 kron
Zavezanosti na račun lastnikov polic..........1,150.168,487 79 »
Prebitek na račun lastnikov polic............219.408.205 50 »
Zavarovalno stanje vštevši telesne rente ....	4,795.509,175-81 »
Dohodki leta 1S98 ......................299.660,000'- »
Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne di vide ude. — V polici sami zajamčena posojila in
odkupi v gotovini.
858 26 -6
Pojasnila, prospekte itd. daje
generalno zastopstvo za Kranjsko
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, II. nadstr.

H
v

"i
m
m
ft
l m

I m



I> vi ii fi j 8 k a i'I 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila in vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 8 razvinkuliranje obligacij.
vnostenska banka
na Diuoiju, V., IIeiTen»asse 12.
Glavnice v akcijali 20,000.000 K
Reservni zaklad nad 7,500 OOO K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budojovicah. Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
D 11 ii a J s Iv a
l> o r z a.
cr
Dne 4. Januvarija.
Skupni državni dolg v notah......9!)'
Skupni državni dolg v srebru......08
Avstrijska zlata renta 4c/0.......96'
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	9!)
Ogerska zlata renta 4°/0........96
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........94
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	130
Kreditne delnice, 160 gld........231
London vistaj...........242
Nemžki drž. bankovci za 100 m. nem. drž velj	118
80 75 10 95 65 2o 95 65 20
20 mark.............23-66
20 frankov (napoleondor).......)8-20
Italijanski bankovci.........89-05
C. kr. cekini............1142
Dno 3. januvarija
4°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . .	—'—
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	156- —
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....20D-—
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	98-—
Tisme srečke 4°/0, 100 gld.......137-—
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107' —
Za.siavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	96- —
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	86 50
» > južne železnice 3°/0 .	70 50
> > južne železnice 5°/„ .	100 25
s > dolenjskih železnic 4% .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............394 —
4»/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	300-50
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	40 40
Ogerskega » „ » 5 »	2050
Iiudimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....13-—
Rudolfove srečke, 10 gld................55'—
Salmove srečke, 40 gld. .......17b'-_
St. Genois srečke, 40 gld........
Waldsteinove sreoke, 20 gld......
Ljubljanske srečke . ........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyd». 500 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . • SploSua avstrijska stavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan. . . • • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
180-
125-25 289 — 80'-26-35 102-50 27425 292 — 254- —
Nakup in prodaja TfcJS vsakovrstnih državnik papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna dblniška družba
„ M M M C SLI
I., taeile 10 in 13, Dunaj, I., StrobelgassB 2.
te
Pojasnila "ŽJS v vReh gospodarskih in flnanftnih stvaruh,
potem o kursnih vrednostih vseh spekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogočo viaocega obrestovanja pri popolni varnosti jjf- naložen i li {rlnvnic. Iffli