Političen list za slovenski narod.

V» ttm »MjMua 1% oelo leto predpleiaa 16 (14., m pol lete 8 fU., w oetrt leu
4 fld., M eo ipeoec 1 (14. 40 kr. V BtolBletrMlJl preJeaaB Telji: Za oelo leto IS (Id., xa pol leta C (Id., za ^trt leta • sM., w M meiee 1 (14* 7 Ljabljani na do« poiiljan velja 1 (14. 30 kr. vee na leto.
PoouuezDe številke v^ja^o 7 kr. Haieiniie prejem o]»raTBiitvo (adminiitraeija) ia ekipedicija, Semeniške ulice št. i, II., 28.
Vaznaaila (inMratD h iprejemajo ia velji triitopna petit-nMa: 8 kr., ie «e tiska enkrat; IS kr
ie le tiska dvakrat ; 15 kr., ue le tiika trikrat Pri večkratnem tiikuji ae eena primemo ntanjia
Bokopiii u ne vračaj«, aefnokovana pisma se ne iprejentajo. Tre4Biitvo je v Semeniških ulicah b. št. 2, I., 17. lahaja viak 4aa, iiviemii nedelje in praznike, ob '/.e. uri popoindna
s
7 Ljubljani, v petek 30. maja 1890.
Žitnik XVIII.
Gabilo na naročbo.
S h junijem prične se nora ročbii u*
»SLOVENCA",
h k»t«ri najoljiidneje vabi
opravništvo.
Cema narodnini razvidi le na (lavi lifta, a na naroinike, ki se offlaiajo, pa m dopoiljejo naročnine, se ne oii^
Irredeiitizein in Slovenci.
Med mnogimi siteleeimi ranami, ki razjedajo avBtrijsko državno telo, je iivestno jedna najnevarnejših »irredentitem*, to je, hrepenenje avstrijskih podaoikor italijanske oarodnosti po državnem združenji s kraljevino Italijo. Občudovati in obžalovati pri tej prikaani moramo, da nekateri možje te nevarne rane ne poznajo, ali pocnati nočejo, da jo zakrivajo in zanikajo; še manj pa mislijo na sredstva, kako jo odpraviti in zaceliti.
Caditi se pa ni toliko, ako irredentizmu na Dnnaji ne privoščijo potrebne pozornosti, kajti tam je bila vlada v političnih in narodnih razmerah primorskih od nekdaj slabo ali vsaj površno podačena.
Pa tndi tržaški namestnik napredovanja državi sovražnega in nevarnega gibanja ne prizna, kajti kmaln po imenovanji primorskim namestnikom je namreč vitez Binaldini pri nekej sveianej priliki in v prisotnosti mnogoterih tržaških odličnjakov trdil, — da irredentiima v tej obliki, kakor ga rišejo slovanski politični časopisi v Trsta in Primorji, ni; da gibanju nekaterih prenapetnežev ni pripisovati resnega pomena; da so tržaški Italijani zvesti avstrijski državljani, kojih patrijotizem se sme meriti z onim vsake druge narodnosti avstrijske.
To oslavljenje lojalnosti primorskih prebivalcev italijanske narodnosti dalo nam je povod naslednjim vrsticam. Osvetliti hočemo nekoliko vrednost na visokem mestu govorjenih besedij; preiskovati, ali se državi nevaren irredentizem v Trstu in Primorji res nahaja, ali ne; ter primeriti vdanost in patrijotizem Italijanov z zvestobo in domoljubjem Slovencev.
Začetkom tretjega desetletja v tem stoletji jele so se narodnostne in prekucijske ideje živahneje širiti po Evropi. Julijeva prekucija v Parizu je pa v prvej vrsti vplivala na Francije sosede, na vročekrvne Italijane, kajti v Italiji so bila od nekdaj plo-dovita tla la kalitev revolueijonarne ljulike. Samo-stalnost narodov videti je bila dosegljiva, dočim so jo prej nalivali domišljijo. Italijanski politiki jeli so resno misliti na združeno Italijo, bodisi v republi-kanskej, bodisi v monarhičnej obliki. Možje Maz-zini-jeve vrste ruvali in delali so že dolgo skrivaj, sedaj so se pa drznili na površje in rovati očito. Ponujali so svojemu narodu kipečo kupo narodne samozavesti in narodnega ponosa. Obljubovali so mu svobodno domovino in narodno nezavisnost. Omamljeno s spominom na nekdanjo slavno, toda propalo moč in veljavo, tavalo je italijansko ljudstvo T propad revolucije, katera, ne zmeneč se za nevarnosti in ovire, božje in človeško pravo z nogami
tepta, ter, kakor nas skušnja uči, pravi svobodi sama izkoplje grob.
Akoravno se namreč narodom pravica do samo-stalnega razvoja ne more zanikati, tako se narodna samostalnost vendarle postavnim potom more priboriti; pot krivice, pot neopravičene sile nima niti v privatnem, niti v javnem življenji povoljnega vspeha.
Prekucijske ideje rojile so v možganih vsega italijanskega prebivalstva; našle so pot r gradove plemenitašev, v skrivne sobe dam, v uradna poslopja, in slednjič tudi v priprosta stanovanja kmeta. Agentje potovali so križem dežele ter ljudstvo navduševali za narodno samostalnost in revolueijonarne ideje. Trikrat že, v Napolji, v Piemontu in v manjših državicah srednje Italije, poskusili so prekucuhi izvesti svoje namene, toda avstrijska hrabrost in avstrijska bodala so jim jih preprečila. Avstrija je bila torej jedina zapreka narodnega združenja, jedina zapreka italijanske samostalnosti in nezavis-nosti. Da bi to zapreko odstranila, združila se je piemonteška vlada z vsemi rodovi današnjega italijanskega kraljestva. To je bil torej vidni pri-četek proti Avstriji obrnenega irredenti zm a.
Na srečo Avstrije pa je bil takrat vojaški poveljnik Lombardije in Venecije slavnoznani vojskovodja grof Radeč k i. Za čast Avstrije in nje obstanek vneti in skrbni maršal uvidel je, da so laške provincije najlepši, a tudi najnevarnejši del cele Avstrije. Čutil je, da se v Italiji vse skrivnostno giblje in vre. Opazoval je bistrim očesom vse korake revolucijonarnih načelnikov. Radecki je kmalu pregledal revolueijonarne načrte in po tem ravnal. Poročal je vse nadrobno na Dunaj; toda celo tako skušenemu državniku iu vojskovodji, kakor je bil slavni maršal, niso državniki verovali. Rogali so se mu in očitali, da gleda in vidi vse skozi črna očala, ter trdili, da je revoluciji vdanih le nekaj nemirnih, sploh pa brezvplivnih glav; da se pač znajo pripetiti kaki mali, pa lahko udušljivi izgredi; da italijansko ljudstvo Avstriji ni sovražno; osobito pa, da se ne sme dvomiti o lojalnosti večletnega zaveznika piemonteškega kralja Karola Alberta. Grofa Radec-kega, zvestega in hrabrega Avstrijanca, so taka očitanja pekla v dno srca. Ko pa le ni jenjal svariti pred brezskrbnostjo ip nebrižnostjo, ter i nadalje sUkal preteče nevarnosti, zameril se je pri dvornem bojnem svetu. Avstrijska civilna vlada v Milanu, pod vodstvom podkralja nadvojvode Rajnerja, na te razmere tudi ni obračala zadosti energične pozornosti in je mislila z zmerno popustljivostjo preprečiti vihar, ki so ga že oznanjevali oddaljeni bliski.
Iz te nebrižnosti pa so se neprijetno vzdramili dunajski državniki, ko so se dne 18. marca 1848 vsi zvonovi milanskih cerkva oglasili, vabeč Milance v boj proti avstrijskim »barbarom", in k osvobo-jenju domovine. Radecki in njegova hrabra vojska morala se je vzplamtelemu narodnemu fanatizmu umakniti iz Milana, in še le po slavnih, toda krvavih avstrijskih zmagah pri Kustoci, Mortari in No-vari, kjer je izdihnil tudi marsikak slovenski vojak svojo hrabro dušo, zadušen je bil krvavi upor, — toda ne še irredentizem.
Italijani so poskusili si priboriti samostojnost. Podlegli so, a obupali niso; irredentizem tlel je še nadalje. Čakali so na ugodnejšo priliko, katera se jim je ponudila deset let pozneje. Leta 1859 priboril si je irredentizem s pripomočjo Napoleona III.
po imagi pri Magenti Lombardijo, in leta 1866 s pripomočjo naših današnjih ,prijateljev" Prnsov tudi še Venecijo, kamor so priklopih za nameček tudi lepo število Slovencev.
Kar se je leta 1848 našim državnim modrijanom nemogoče zdelo, bilo je osemnajst let poineje dognana stvar. Lombardije in Venecije za Avstrijo ni bilo več, — požrl jo je prikrivani in zanikani irredentizem.
Misliti je bilo, da je s pridobitvijo Lombardije in Venecije irredentovski želodec zadovoljen in napolnjen, da imajo irredentovci sedaj vse, česar so želeli in da bode sedaj vladal večni mir med Avstrijo in Italijo. Zatorej je smela Avstrija zadovoljna biti, da se je iznebila teh nehvaležnih, nevarnih ter prekucijam vedno nagnjenih nekdanjih podanikov. A t«ma ni bilo tako. Komur se veliko d^, hoče še več imeti, in kdor je imel pri svojih ugrabnih poskusih količkaj sreče, postane predrzea. Tako tndi irredentovci. Hrepenijo še po južnih Tirolah, kjer naj bi bil Brener italijanska meja, daljQ po Trstu in primorskih deželah ter po Istri. Enkrat se sliši, da mora Sava mejiti med Avstrijo in Italijo, drugi pot se imenujejo celo Karavanke. Ker je irredentizem začel iztegovati svoje kremplje sedaj naravnost po Slovencih, moramo obračati nanj toliko več pozornosti.
Italijani so praktični in zviti ljudje ter si mislijo: T kalni vodi je lahko ribariti, poskusimo, morebiti pride zopet ugodna prilika la izvršbo naših nakan. Do tje pa delajmo na skrivem in priprav-Ijajmo ljudstvo na tak mogoč slučaj.
Omenili smo i«, da tadi pred letom 1848. dunajska vlada in tudi civilna vlada v Milana niste hoteli spoznati preteče nevarnosti irredentizma, zanašajoč se tadi na lojalnost piemonteškega zaveznika Karola Alberta. Z nepravočasno prijenljivostjo so hoteli preprečiti vihar in z dobrikanjem popularnim možem. Tako se je bil milo pred revolucijo duševni načelnik prekucuhov grof Boromeo odlikoval z najvišjim avstrijskim redom — z redom zlatega runa — za njegovo rodoljubje. In ravno take in enake razmere vladajo žalibog tudi dandanes.
Italijanom na ljubo pritiskajo se Slovenci na steno. Izjave posameznih irredentovcev v Trstu in drugod, — kojih vsaka za-se znači hudodelstvo veleizdaje, glasovi irredentovskega časopisja, mnogoštevilne porotne obravnave radi veleizdaje, katere so se vršile celo v Ljubljani, Gradci, Inomostu itd., javne irredentovske demonstracije v Trstu, metanje petard, demonstracije italijanskih društev in visoko-šolcev, demonstracije irredentovskih poslancev v rimskem parlamentu, pobijanje okeu na palači avstrijskega poslanika v Rimu — da še celo smrt Oberdankova na vešalih — vse to torej in še marsikaj drugega ne zadostuje vladi v dokaz, da irredentizem še živi, da je ravno tako nevaren za Trst in Primorje, kakor je bil nekdaj nevaren za Lombardijo in Venecijo. Tudi sedaj naši vladni in drugi Hsti trde, da italijanska vlada ni v nikaki zvezi z irredento, da sedaj vladajo prijateljski odnošaji med obema državama, da Italijo veže z nami trodržavna zveza ter da se smemo na lojalnost te zveze v vsakem slučaji zanašati. To naj veruje, kdor hoče in naj se pomiri, mi pa ne moremo verovati in se ne pomiriti. Kedaj, vprašamo, bilo je mogoče trdno se zanašati na politične državne pogodbe? Nikdar! Dokler so pogodbe posameznih kabinetov koristo-
nosne, drže se jih; ko se ps premeni politik* in jenjajo koristi — razrušijo se, sko ne drogade pa z mečem.
Dokazali smo torej, da irredentizem Se žiri, da ima sroje stare korenine y Italiji, in da nas od tega prepričanja ne premakne nobeno zatajevanje in prikrivanje ter nobeno hvalisanje lojalnosti tržaških Italijanov, naj si prihaja od koder-koli.
Uvodoma navedli smo trditev, da se italijanski patrijotizem sme meriti s patrijotizmom vsaeaga drugega naroda avstrijskega.
V imenu naroda slovenskega usojamo si proti tej trditvi odločno protestovati. Avstrijskih Italijanov patrijotizem bi sa smel morebiti s patrijotizmom madžarskim meriti, z onim Slovencev pa nikakor ne. To hočemo zopet dokazati.
Odkar vlada nad Slovenci Habsburška hiša, so oni za-njo prelivali kri na mnogoštevilnih bojiščih. Geslo: ,Vse za vero, dom, cesarja" bilo jim je vedno sveto. Leta 1848., ko se je v Italiji začel upor proti Avstriji, stali so v Italiji vsi slovenski polki in pokazali so, da so zvesti junaki od prvega do zadnjega, da ne pozabijo svoje prisege do zadnje kaplje krvi. Italijanski celi polki s častniki vred pa so pozabili sveto prisego na bojno bandero ter so se pridružili vstajnikom. Slovenci so se borili za Avstrijo m cesarski prestol, Italijani pa za zjedinjeno Italijo. Slovenskim vojakom delile so se zlate in srebrne svetinje hrabrosti, italijanskim begunom pa 80 se streljale svinčenke v njihova izdajalska srca. Slovenski polki borili so se tako hrabro, da je slavni Badecki klobuk raz glavo jemal, kadar jih je srečeval, italijanski izdajalci pa so sedeli kot vjet-niki ua trdnjavah. To je tedaj primera in razloček med avstrijske-slovenskim in italijanskim rodoljubjem !
Početkom leta 1848. začele so se prekucije ne le na Laškem, temveč tudi po drugih avstrijskih deželah. Dunajski Nemci sanjarili so o Velikonem-čiji, Italijani so se borili za zjedinjeno Italijo, Madjari pa 80 hrepeneli po državni samostalnosti — vsi pa z mečem v roki na pogin Avstrije. Slovenci so tudi tirjali svoje pravice, za svoj jezik v šoli in v uradu. A ponosno smemo naglašati, da tudi tedaj Slovenci niso hoteli priboriti si novih pravic s silo, ampak le postavnim potom. Slovenci se niso nikdar puntali ter se tudi nikdar ne bodo. Torej naše udanosti ne pustimo primerjati z ono naroda, iz kojega se je rodil Oberdank »e tutti quanti".
Slovenci bili so in bodo cesarskemu prestolu nerazrušljiv steber, domovini pa in pravim svobodnim napravam nepremagljiv ščit. Za cesarja in njegove prednike prelivali smo kri, za Njega in Njegove potomce darovali bodemo mi in naši potomci imenje in življenje, kadar in kjer bo treba.
Politični pregled.
T Ljubljani, 30. maja. 3fotraii|« d«šele.
Češko-nemška sprava. Dosedanje obravnave češkega deželnega zbora ne obetajo posebno ugodnega vspeha. Vendar pa ne smemo vse verjeti, kar pišejo oiicijozni in nemški listi. Vprašanja, katera naj reši češki deželni zbor, so tako pomenljiva in zgodovinsko važna, da se ne morejo rešiti le s hitrimi podpisi. „N. Fr. Pr." trdi, da so se Cehi, veleposestniki in vlada ohladili za spravo, in da bi vlada prelomila besedo, ko bi Čehom v čeških okrajih dovolila češčino kot notranji uradni jezik. To pa je le sumničenje, ker doslej o tem ni bilo govora. Szepsov »Tagblatt" pa jako surovo napada Cehe, češ, da niso zvesti svoji besedi in ne znajo varovati svoje narodne časti. Gospod Szeps naj bi skrbel najprej za svojo čast. Češki narod znd dovolj varovati narodno svojo čast, da ne potrebuje židovske pomoči.
Moravska. »Hlas Naroda" svari Moravane, naj se varujejo krivih prorokov in agitatorjev, ki dohajajo v deželo begat narod. Mladočeška agitacija je le na škodo narodu, io to se utegne zgoditi tudi na Moravskem, ako bodo »mladi" dobili vodstvo ter odst.anili izkušene dosedanje voditelje.
TRanJ« driar«.
Itotffnrljft. Iz Sofije se poroča 26. t. m. »Vaterlandu* : »Pri obravnavi skuša Panica zdaj na tesra, zdaj na onega svojih sozarotnikov zvrniti vso krivdo. Istotako se hočejo zagovarjati drugi za-toženci. S svojim obdolženjem je dosegel Panica, da ni bil Kisov pri za«lišanji zaprisežena priča. Kalubkov je kot ruski podložnik pred sodiščem še svobodnejši; v.ie, kar hoče. lahko pov4 brez strahu, da bi mu vzeli besedo. Zato se je predrznil obdolžiti Stambulova, da je vedel za vso zaroto. ,Le denarja
nismo imeli dovolj, da bi ga bili spravili na svojo stran', rekel je Kalubkov pri zadnji obravnavi, proti čemur je državni pravdnik ugovarjal ter prosil sodišče, da naj ne pripušča tacih prilizovanj. Nadalje je omenil Kalubkov, da so priče kupili, namreč slngo Paničevo Koleva, kateremu so dali 400 fr., da bi govoril proti Panici. To je potrdil tudi Risov z ozirom na Stambulova. Zatoženci se ravnajo po izreku: Calumniare audacter, semper aliqaid haeret. Kar se tiče šifrovanih pisem iu brzojavov, rekel je Panica, da imajo le trgovinski pomen, ne pa po-litiškega; dočim je bil Kalubkov nekaj odkritosrč-nejši ter priznal, da so se tikali Macedonije: tam bi se morala pričeti zarota, a ne v Bolgariji (!). Tudi pričo dr. Mirkova, kateremu je nastavil Panica revolver na prsi z ukazom, naj dobi še njegovega sorodnika Kisova za Paničev namen, skušajo zatoženci vplesti med sokrivce. ,Dr. Mirkovn nismo mogli nič posebnega pri zaroti zaupati, razven tega, kar se tiče Kisova', rekel je Panica pred sodiščem ter tako-le nadalje govoril: ,Neko noč sem prišel k dr. Mirkovu in mu rekel: Izdani smol' Sicer nas ni bil nihče izdal, a rekel sem to samo zato, da bi bil videl, kaj bo on na to storil. Mirkov je bil tedaj v postelji in se je zelo prestrašil mojih besed. Potem sem še opomnil: ,Vstani, da greva k Kisovul' Na to se je še bolj prestrašil in ni hotel k Kisovu. To me je pa zelo razdražilo in v najhujši jezi sem mu rekel: ,Ti si strahopetec' in ga silil, naj napiše vsaj nekaj vrstic Kisovu. Tega pisanja pa ni med akti, kar je pač umevno, kajti njegova vsebina je bilo potrdilo onega, kar sem povedal o Kisovu. Napisano je bilo: ,Izdani smo, končajte stvar!' S temi vrsticami sem šel k Kisovu. V hišo sem vstopil sam, drugi so se poskrili zunaj. Ta me je poprašal pred vsem o drugih vojakih, na kar sem mu odgovoril, da so že pripravljeni. Na to je jel tresti se in mi rekel: ,Kako se ti mudi.' Jaz sem ga pa zavrnil, da smo izdani, in da se mora vse hitro izvršiti. Vendar zapretil mu nisem niti z orožjem, niti z žuganjem. Ko bi se bil sporazumel z menoj, povedal bi mu bil za hišo, kjer me bode dobil." Nadaljevanje te izjave je znano, da je namreč Kisov objavil stvar vojnemu ministru in ta Stambulovu. Te podrobnosti pa do sedaj niso bile znane, in ker so zelo zaznamovalne, zdelo se mi je potrebno, da sem jih natančno po besedah Paničevih poročil."
Italija. Kakor se poroča iz severne Afrike v Rim, vlada popoln mir v deželah, ki meje ob itali-jansko-afriškem ozemlji. Ras-Mangaša in Ras-AInla sta že pri večkratnih priložnostih obljubila zvestobo Italiji. Ras-Mangaša in general Orero v Masauahu sta izdala razglas ljudstvu podložnih pokrajin, v katerem naznanjata zopetni mir v sosednih deželah. Ras-Mangaša je odlikoval grofa Antonellija in italijanske častnike, ki so ga spremljali, z največjo vojaško odliko Etiopije. Kralj Menelik je povzdignil Makonnena za njegove velike zasluge, katere si je stekel za sporazumenje Italije z Etiopijo, do jako visoke časti. Italijanska vlada namerava v Masauahu osnovati civilno upravo.
NemMja. Kakor poročajo angleški listi, spremljal bode Caprivi nemškega cesarja na Angleško, da bode Salisburj ja osebno zagotovil, da hoče tudi on v tistem zmislu, kakor je pričel knez Bismarck, delovati za prijateljske razmere med Nemčijo in Anglijo. — Kakor so pisali časniki, nameravajo katoliški škofje imeti konferenco v Fuldi, kamor ne bodo prišli le pruski, temveč sploh nemški škofje. Sv. Oče Leon XIII. je pisal nadškofu Krementzu v Koloniji in omenil poleg socijalnih nalog vzhodno-afriški misijon, ki je velikega pomena. Za ta misijon je že pripravljena kongregacija v augsburški .škofiji, kateri je podeljen apostolski vikarijat. Škofje se bodo posvetovali o razširjenji te kongregacije ali o osnovi novega zavoda za vzhodno Afriko.
Izvirni dopisi.
Iz Borovnice, 28. maja. (Kratek odgovor g. J. Verbiču, predsedniku krajnega šolskega sveta itd.) Poročevalec »Slovenčev" je bil še premalo skrben. Po nazorih »Narodovega" pisatelja bi se moral imenovati skrbnega, ko bi bil že pred časom opozoril g. župana na to epidemično bolezen, da bi pri vseh enako postopal, kakor pri dveh hišah, in pri vseh enako izvrševal postavo. Tako bi bil lahko i nadalje glede šole v zmislu zdravstvenega sveta postopal, da bi bila morala biti šola še nadalje zaprta, ker sedaj kakor prej in med „počitnicami" je bila epidemična bolezen. Ako je mogoče šolarčke obvarovati epidemične bolezni sedaj, kakor prej — obvarovani bi bili tudi za časa »počitnic". Tedaj po nazorih skrbnega — ? ? ? — morala bi šola še dalje biti zaprta. Iz tega pa se vidi, da bi isti t.... pristojal bolj »razsvetljenemu" nego »skrbnemu" poročevalcu, ki še vedno trdi, da so počitnice prijetne.
Iz Ljubljane, 26. maja. (Pot čez Reber.) Pred par tedni je bila pot skozi zgorenjo »Reber" nekoliko popravljena, tu in tam nastale globeli so bile s šuto zaravnane in s peskom posute, kar je bilo silno potrebno. Za to popravilo smo Reberčani
slavnemu mestnemu magistratu prav hvaležni; sama to je Skoda, da nima poprava stilne vrednosti. Voda ob hudih nalivih razdeva pot posebno na presledkih med stopnicami, kjer ni kamenitega tlaka, in kar je zaravnanega, odplavi voda; pot pokale stare svoje hibe, troSki za popravo so zavrženi, Beberčani pa hodimo zopet po ratkopani poti.
Nikakor ne zahtevamo in si tndi ne prisvajamo pravice, zahtevati, da bi hodili po parketni gladini; a to pa se nam menda ne bode v zlo Štelo, ako opozarjamo kompetentne organe na nedostatke, in če tudi svojo ieljo in prošnjo v tej zadevi prilično objavimo.
Ce se prav spominjamo, je slavni mestni občinski svet pri obravnavi mestnega proračuna za leto 1890 vzel tudi v poštev popravljanje poti skozi Reber. Ta ukrep nas je zelo razveselil, nverivši nas, da tudi siromašno prebivalstvo ljubljansko ni pozabljeno pri velečastitih naših mestnih očetih. Tnkaj le to še dostavljamo, da bi gospdda blagovolila lepo namero pospešiti čim prej, tem bolje, ker se bojimo, da ne bi zopet tima prišla, in pot bi ostala, kakoršna je.
Koliko opreznosti nam je treba, da se pri boji skozi Reber ne spodtaknemo, ne poškodujemo, ali svojih udov cel6 ne potaremo, kar se osobito po zimi rado dogaja. Res, božja previdnost in angelj varuh čuje nad nami in našimi otroci, ki tukaj ne samo skačejo, marveč starišem tudi pomagajo z do-našanjem vode, drv in drugih domaČih potrebščin.
Grede po stopnjicah, katere so zdaj do 25 centimetrov, zdaj zopet samo 10 centimetrov visoke, moramo prav jastrebove oči imeti in dobro premeriti vsako stopnjico, da zadostno dvignjemo noge, korakajoč navzgor ali nizdolu. KakoSns hoja je to, naj razsodi stavbeni urad, ker pešci- iz Rebri si ne prilastujemo pravice, izrekati o tem merodajnega mnenja, dasi britko čutimo nedostatke te neusmiljeno slabe poti.
Res velika dobrota bi bila za nas, ko bi se ta pot korenito popravila; in če bi stala poprava vse poti na jedenkrat preveč, zadovolili bi se, ako bi se tekom dveh, treh ali štirih let vredila po oddelkih ; v prvi vrsti pa bi se bilo lotiti poprave pod studencem in v njega bližini. Ker smo v Rebri več'noma revni delavci in razmerno malo občinskega davka plačujemo, ne moremo in ne smemo zahtevati, da bi sa občinska blagajnica zaradi nas na jedenkrat obremenila.
Tudi nočemo predpisavati, kako naj se strmina vredi; mislimo pa, da bi nam bila hoja jako olajšana, ako bi se vsaki stopnjici k večjem 15 centimetrov višine odmerilo, škrbasti majhni kamni z večjimi nadomestili in trdno vdelali, število stopnjic pomnožilo, presledki lako okrajšali in izravnali ter s kamnitim tlakom utrdili. Ob stopnjicah pod brež-nim zidom pa bi kazalo poglobiti jarek za odtok deževnice; a tudi ta jarek bi moral imeti več str-mecev; v premi meri ne bi bilo dobro, uravnati ga, da se vodi oslabi razdevna sila, ko dere raz da breg in zahaja na pot, ter odnaša peščeni posip, se pokazujejo robati tlakovi kosovi, ali pa se jame naredi tam, kjer je treba najvarnejše in najsigur-nejše stopati.
V najtesnejši zvezi s prepotrebno prenaredbo poti skozi Reber je pa vprašanje, kaj storiti s parcelama g. Lahajnarja in ono nad potjo k studencu? Obe zemljišči ste na kvar reberske poti, ker ste brez škarpe in se prst in kamenje vedno vsipa na-njo ter jo ponesnaži, če druzega ne, da je taka, kakor zanikerna pot skozi najubožnejšo vds. Razdelitev teh zemljiščnih koščkov bila bi najkoreni-tejša odstranitev vsake neprilike. A v to si ne upamo svetovati, ker mesto nima najmanjšega interesa pri tem. Apelujemo pa na dobrosrčnost g. Lahajnarja, ki revežem rad pomaga in si je s podporo mestnih siromakov že mnogo zaslug stekel, ter ga prosimo, naj bi omenjeni košček brega prepustil v last mestu, saj njemu itak ne koristi prav nič, ker tu ue seje, ne žanje, ne kosi, ne lovi in tudi menda nikdar hiše ne bode gradil; da bi pa kdo drugi ta brežec želel pridobiti si za stavbišče, to si komaj misliti upamo, zato naj se omenjeni gospod ohrabri in podari ono ped brega mestni občini s pogojem, da ona napravi oh poti trdno škarpo, breg nekoliko zaravna, nad bregom pot do zgornje hiše popravi in prostorček prepusti reber-skim otrokom za letno igrališče. Naj se nihče ne smeje temu n,i8vetu! Istina je, da se deca že sedaj igra pogostoma na tem vratolomnem bregu, toliko rajše se bode potem, ko se bode breg zaravnal. Ia
kdo bi obogemu otroka ne privoščil edinega veselja? Kdo more ugovarjati, da otrok ue potrebuje razvedrila v prostem zraku, ako so stariši primoran bivati v tesnih, temnih, zaduhlih prostorih ? Mar ne potrebujemo zdravih, trdnih delavnih moči? In kaj je usoda dninarjevega otroka? Kaj druzega kakor da postane težak, kakor je njegov roditelj. Ugovarjalo se bode, da tak kraj ni sa otroke, tu niso varni svojega življenja. Bes je to; a kdo jim hoče in more druzega odkaiati? Kdo jim zabranjuje zdaj igro na klancu? Kdo jih varuje? Tega pa menda vendar nihče ne bode zahteval, da bi matere-delavke hodile s svojimi na javna igrališča, katerih v mestu skoraj nikjer ni; na skritem prostorčku v Bebri pa so otroci lahko strgani in umazani, in kar je veliko vredno, ostanejo blizu svojih mater. Prepričani smo, da se to lahko zgodi, ako se le hoče in človekoljubno dejanje bode našlo vsestransko pri znanje in hvalo. Kakor se za olepšavo stolnega mesta mnogo stori, tako se bodo gotovo tudi te vrstice uvaževale v mestnem zboru. Slavna Vincencijeva družba deluje jako zaslužno na korist družin, katere tare pomanjkanje; naj tudi na to stran — na razvedrilo otrok v prostem zraku — svojo pozornost obrača ter nagovori lastnika onega brega, da ga veledušno podari v omenjeno svrho mestni občini; ta dar bi bil velik kos kruha najpotrebnejšim revčkom. Lepo prosimo zanj.
Tej prošnji pridružujemo pa še jedno in ta meri na razsvitljavo stopnic. Pod studencem na voglu, kjer se pot nagloma zavije na stopnice v zgornji Reber, je krvavo potrebna vsaj majhna petroljka, ker ona na zadnji hiši vrh Rebri poti prav nič ne razsvetljuje. V temnih nočeh tava človek preko strmine, da mu je prav tesno pri srci, in če pride srečno po stopnicah do ovinka, oddahne še-le, ker je nevarnost za petami. Da bi zgorenja Beber ne delala dobro napetega ovinka, videlo bi se skozi in skozi; tako pa je ondi največja tema, kjer bi bila majhna luč prav umestna. Za to luč je že leta in leta jadikovanje, samo da je želja ostala le v Bebri, ne da bi bila pr šla kdaj do ušes mestnega zbora. Trdno se nadejamo, da se bode tej potrebi takoj zadostilo, vzlasti dokler se pot ne popravi, kakor smo se drznili prej nasvetovati. Marsikaj bi še radi potožili o snagi, o studencu in poti do njega, a bojimo se, da se nam bode očitala nesramnost, katere lastnosti do sedaj nismo nikdar kazali pred svetom, dasiravno nas uboštvo in ljubezen do zdravega življenja močno sili k temu.
Ker smo se v tem dopisu dotaknili tudi parcele nad studencem, ob kateri drži stranska steza k hiši na griču (menda je lastnina nekega kondukterja), moramo še omeniti, da bi mestna gosposka že zavoljo reberske poti morala poseči vmes in dotičnega lastnika silila na popravo škarpe, ki je vsa porušena, da se je bati: .vse bode nekoč zagrmelo v graben in Reber zasulo". Škarpa pod studencem je bila vlani popravljena, a le toliko, kolikor pripada na mestno občino; ravno pri ovinku pa je plaz, kjer se vedno prst z griča na pot usipa in jo zapira ter blati. Stranska steza k gorenji hiši pa je taka, da po zimi le z veliko težavo more človek do nje. Prigodilo se je dvakrat, da je bolnika bilo treba obhajati in da je duhovnik s cerkvenikom komaj prilezel do hiše. To osvetljuje dovolj, kakšna je ta steza. Mi le vzlic temu prosimo, pomagaj, kdor more!
Iz Zagreba, 15. maja. Glavna skupščina književnega društva sv. Jeronima je bila letos še-le 8. maja proti dosedanjej navadi malo kasneje nego sicer. Večinoma pred domačimi zagrebškimi dru-štveniki je sedanji društveni predsednik kanonik Bu-dicki v lepem govoru razjasnil sedanje stanje tega društva. Najpoprej je omenil, da je letos skupščina zato tako kasno sklicana, ker je hotel odbor njej predložiti gotove dogovore radi zidanja društvene hiše, kar pa tudi še sedaj ne more storiti, ker niso razprave radi zemljišča z mestnim magistratom vspele, kajti tamkaj, kjer misli društvo sezidati svoj dom, ni še prostor po novej osnovi tako vrejen, da bi se moglo početi že letos zidati. Počakati se mora tedaj s tera vprašanjem do prihodnje spomladi. Za tem pa je izvestil predsednik, kako je društvo napredovalo v zadnjih 13 letih. Leta 1878. je bilo vseh članov 4I.S1, a zdaj jih ima 8758. Predsednik pravi, da se število udov sicer ne množi tako, kakor drugod pri sličnih društvih, posebno pri Mo-horjevpj družbi, vendar pa število raste, četudi pogasi. Tukaj nam je pa še omeniti, da so vsi ti udje utemeljitelji z najmanjšim prineskom 5 gld. do naj-
večjega 15 gld., da se je tedaj vsa vplačana svoia od teh članov uglavničila, ter ima tako skoraj stalnejšo podlogo nego društvo Mohorjevo od svojih letnih društvenikov. Razun tega pa dobiva društvo lepe podpore od vlade, škofov in muogo od zapisov vrlih rodoljubov. Društvo sicer ni razširjeno toliko med priprostim narodom, kakor Mohorjevo, kajti od vseh članov je samo 1817 kmečkih, kar je gotovo premalo, če pomislimo, da je društvo ravno za ta stan utemeljeno. Težko je seveda dati kmetu naenkrat 5 gld., saj še komaj goldinar dd, zatorej bi bilo dobro, da bogatejši stanovi vpisujejo siromašne v to društvo, kakor je to storil vrli književnik Trnski, ki je ves dar poklonjen na spomin njegovega petdesetletnega književnega delovanja v znesku 700 gld. podaril društvu, da se od obresti vsako leto vpiše šest učencev ali učenk iz njegovega rojstnega kraja v društvo sv. Jeronima. Na tak način bi se počasi pomnožilo število kmečkih članov ter postalo zares pravo ndrodno društvo, kakor je društvo sv. Mohora.
Premoženja ima društvo 117.138 gld. To je zares lepa svota, s katero se dd kaj izvesti. Ta denar je naložen večjidel v državnih papirjih, pa bi društvo rado, da si sezida svoj dom, ki bode nosil gotovo bolje obresti, nego dosedanja glavnica. Dom bi po proračunu stal 75.000 gld. Od srca želimo društvu, da srečno izvede čim prej to svojo koristno osnovo.
Društvo je izdalo za 1.1889. štiri knjige: .Danico" (Koledar) za 1. 1890; .Dobro diete, dobar mladič, dobar muž," napisao župnik Cvjetko Gruber, prav lepa in koristna knjiga za odgojo mladine; potem .Zbirka koristnih pouka u kucanstvu i gospodarstvu", priredio župnik Ivan Cerovski, prav praktična knjižica za kmeta, in konečno .Pripo-vjedke za puk" Lava Nikolajeviča Tolstega, iz ruskega preveli Ivan Z. Gojtan i Stjepan M. Lukic. Te pripovedke so pisane zares za narod, in če se že kaj prestavlja, je gotovo vredno, da se taki književni proizvodi narodu podajejo.
Za I. 1890. pa je upravljajoči odbor društva odločil štiri sledeče knjige za svoje članove: .Danica" za 1. 1891., ki se ima tiskati v 33.000 iztisih. Ta knjiga (koledar) je tako priljubljena, da se vsako leto vsa razprodd, čeravno se zdaj tiska že v tolikih iztisih. Druga knjiga je pripovedka .grof Borovački", predelana od župnika Josipa Zarica. Dalje pridejo letos na vrsto .Ptice" II. del od Davorina Trstenjaka, ki zna prav zabavno in poučno pisati za narod v svojem predmetu. Četrta knjiga je poučni spis za narod .o uljudnosti i čistoči" od župnika Josipa Kotarskoga. Nadejamo se, da bodo vse štiri knjige zadostovale zahtevam društva in da bodo zares koristile priprostemu hrvatskemu narodu, ki je preveč zaostal v prosveti.
Društvo priporočam vsem prijateljem hrvatsko-slovenske vzajemnosti, da se tudi med njimi mnogi vpišejo kot članovi saj tretjega reda (enkrat za vselej 5 gld.)
Dnevne novice.
(XXV. redni veliki zbor) „Matice Slovenske" bode v sredo dnč 25. junija ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. januvarija do 31. dec. 1889. (Računski zaključki so gg. društvenikom v društveni pisarni na ogled in jim bodo pri velikem zboru tiskani ua razpolaganje.) 3. Volitev treh računskih presojevalcev. (§ 9. a dr. pravil.) 4. Proračun za \ 1890. 5. Letno poročilo o odborovem delovanji v dobi od 1. junija 1889 do 31. maja 1890. 1. 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. (Vsled smrti in po § 12. dr. pravil imajo letos izstopiti iz odbora: Gg. dr. Dolenec Hinko, Kermavner Val., Kersnik Janko, dr. Lampe Franc, Marn Josip, dr. Poklukar Josip, dr. Sust Ivan, dr. Tavčar Ivan, Tomšič Ivan in t Žolgar Mihael. V odboru pa še ostanejo: Gg. Bartel Anton, Flis Ivan, Gra.sselli P., dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hubad Fr., dr. Jarc Anton, Kržič Anton, dr. Lesar Jos., Leveč Franc, Majciger Ivan, Navratil Ivau, Pleteršnik M., dr. Požar Lovro, Praprotnik Andrej, Robič Luka, Rutar Simon, Senekovič Andrej, dr. Sket .lakob, Stegnar Feliks, Svetec Luka, Šubic Ivau, Šuklje F., Suraau Josip, Vavrfi Ivan, Vilhar Ivan, Wiesthaler Franc, Zupančič Anton, Zupančič Vilibald in dr. Zupanec Jernej. — Vsaj 16 odbornikov mora | po § 12. dr. pravil navadno bivati v Ljubljani. Iz- 1
stopivši smejo biti zopet voljeni. — Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev [3. točka] se vštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom tako, da ni suma zaradi kake prevare.) 7. Posamezni predlogi in nasveti. (Kdor želi v zmislu § 4. lit. a. dr. pravil staviti kak nasvet, mora ga po § 2. lit. a. opr. r. predložiti odboru in storiti to vsaj do 21. junija 1890.1., ako hoče, da pride v velikem zborn na razgovor.
V Ljubljani, dnš 24. maja 1890.
Predsednik:	Blagainik:
JosipMarn.	LukaBobič.
(Častnim občanom) je soglasno izvolil občinski odbor v Osilnici v svoji seji dn^ 24. t. m. pre-blagorodnega gospoda deželnega predsednika barona Winklerja.
(Odlikovanje.) Mil. g. Ignacij Orožen, vitez železne krone III. vrste in stolni dekan v Mariboru, je od sv. očeta Leona XIIL prejel dostojanstvo častnega protonotarja.
(Imenovanje.) Notarski kandidat v Trstu dr. Joahim Zencovich je imenovan za notarja v Sežani.
(Vmeščenje.) Prihodnjo nedeljo bode slovesno vmeščen preč. g. Jakob Bohinc, župnik in korar stolne cerkve v Mariboru.
(Trgovsko bolniško in pokojninsko društvo) priredi v nedeljo ob 9. uri v cerkvi Jezusovega Srca redno letno slavnost s tiho sv. mašo za prospeh društva in vse umrše člane in društvene dobrotnike.
(Za vodomet) na Cesarja Jožefa trgu so včeraj popoldne mestni delavci pričeli kopati temelj. Stal hode med poslopjem finančnega ravnateljstva in Fabijanovo hišo pred sedanjim vodnjakom.
(Toča.) Iz Planine se nam poroča, da je na binkoštno nedeljo popoldni okolo 3. ure začela padati precej debela in gosta toča in je po vrteh, vzlasti na sadnem drevji naredila znatno škodo. Segla je od severne strani začenši pri vasi Grčar-jevec čez vso planinsko dolino.
(Umrl) je te dni na Zdplazu, kakor se nam poroča, nad 90 let stari Matej Brste, rodom Tre-banjec, sedaj že redek starček iz Napoleonove dobe. Ko so 1. 1809. prihajale francoske čete v deželo, bil je on takrat pastir pri Trebnjem ter je v strahu zbežal s tovariši v hosto. Bil je strojar in celo dolgo življenje zdrav kakor riba.
(Umrla) je tukaj dn^ 28. t. m. Karolina plem. Kohler, generalova vdova. Pogreb je bil danes popoldne.
(Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja) vabi vse člane, dobrotnike in prijatelje k občnemu zboru, ki bode dne 3. junija t. 1. ob 6. uri zvečer na starem strelišči. Na dnevnem redu so: Poročilo o delovanji društva, poročilo blagajnikovo, volitev odbora in računskih preglednikov ter razni predlogi.
(Iz Krškega) se poroča: Kakor znano, vlomili so nedavno neznani tatovi v mavzolej grofa Auer-sperga na Turnu pri Krškem ter razbili krsto, v kateri leži truplo pesnika Antona Auersperga. Sodili so sprva, da so to storili tatje, ki so bili izpuščeni z ljubljanskega Grada. Ta sodba pa bržčas ni utemeljena. Pripoveduje se, da je dan potem napala v Leskovci ponočnega čuvaja petvorica našemljenih, hrvatski govorečih ljudi ter ga izpraševala, kdo v okolici ima največ denarja. Vrši se preiskava. — Omenimo, da se je jednak zločin pripetil te dni v Sopronji na Ogerskem. Zločinci so na tamošnjem pokopališči vlomili v rakev imovite rodbine ter raz-bih krasno mramorovo krsto.
(Društvo .Pravnik") v Ljubljani priredi izlet v Zatičino dne 15. junija.
(V Kopru) so se vršili sposobnostni izpiti od 19. do 24. t. m.; oglasilo se je 8 kandidatov in 3 kandidatinje.
(Katoliška družba) ima prihodnji torek, dni 3. junija, na Rožniku sv. mašo za društvenike ob 5. uri zjutraj z navadnim darovanjem za uboge iz Vincencijeve družbe.
(Gorenje-avstrijska trgovska iu obrtniška zbornica) je .sporočila koroškemu deželnemu odboru, da se je v svoji seji dne 8. t. m. in pri druzih prilikah izrekla za zgradbo krajše železniške zveze Trsta c notranjimi deželami, in sicer črte Divača-Loka-Ljubelj-Celovec Liezen - Klaus.
(Trgovska in obrtnijska zbornica) ima danes ob 6. uri sejo z nasledujim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Račun za leto 1889. ,S. Semnji v Moravčah. 4. Tarifa za meso v Crnomlji. 5. Javna tehtnica v Sinjigorici. 6. Semnji v Rafni. 7. Tržni
red T Kranjski gori. 8. Semnji t Telikem Cirnikn. 9. Ustanovitev zadrng v oicraji Postojina. 10. O dopisih, tadevajočih železnice iz Loke v Divačo. 11. Naprava telegrafskih postaj v Hotedršici in na Raki. 12. PraTila zadruge rokodelskih obrtov in bolniške blagajnice v Ribnici.
(Pod kljni) so djali v Smariji pri Jelšah za-vrškega cerkovnika, ker je bil pred sedmimi leti pregovoril svojega mejaša, da je zažgal svoja zavarovana poslopja. Med tem časom je tudi sam pogorel. Z mejašom sta se sprla, ker mu je namesto žganja nastavil salmijaka, da bi se ga znebil.
(Draiba.) Celjski okrajni odbor stavi nov most na okrajni cesti iz Celja v Rožno dolino. Dražba bo v okrajni pisarni v Celji v ponedeljek dne 2. junija. Delo se bo izklicalo brez železja za 432 gld.
(Strela) je udarila binkoštno soboto popoldne v skedenj posestnika Jenka v Podrečji nad Smlednikom. Škode je do 1500 gld. Ravno isti čas je udarila strela v brzojavno žico pri Medvodah ter stražnika tako omamila, da je bil nezavesten mnogo ur.
(.MariiOB*) imenuje se pripovest, katero smo prejeli iz Zagreba. Spisal jo je za „716080" znani hrvatski pisatelj Ljuba Babic (Gjalski) leta 1884. Ponatisnila jo je „Dionička tiskara". Cena 30 kr.
Raznoterosti.
—	Straini nasledki žganja. Ameriški minister je omenil v svojem govoru v Vašingtonu strašnih posledic. k»tere provzročuje pitje žganih pijač. Mej drugim je rekel. Deset let sem potrosile so Združene države v Severni Ameriki za alkohol tri milijarde. Vsled pitja žganja je umrlo 300.000 ljudij, 100.000 otrok je moralo v blagotvorne zavode, 100.000 zlučineev poslalo v ječo, 10.000 obolelo jih je vsled vživanja žganih pijač na duha, nadalje je provzročilo žganje 1500 umorov, 1000 samo-nmorov storilo 200.000 vdov in milijon sirot.
—	Poštenost. Iz Budimpešte se poroča: Te dni je izgubil baron Fedor Nikolics na kolodvor gred6 torbico, t kateri je imel blizu 40.000 gld. in dragoceno uro. Ko je prišel k dotičnemu oblastvu, da bi stvar naznanil, našel je že tam izgubljene reči. Denarje in uro je bil našel neki ključavničarski pomagač ter brž izročil oblastvu. Baron mu je podaril 100 gld. Vsekako nam ugaja bolj ključavni-čarjeva poštenost, kakor baronova radodarnost.
—	Velike povodnji v Sibiriji. Iz Varšave se dne 16. t. m poroča: Reka Tom v Sibiriji je prestopila bregove ter sa vlila več milj daleč po planjavah. Zalila je človeška stanovanja in ljudi. Promet je popolnoma ustavljen. Najhuje je zadela povodenj vsekako ob Tomu ležeče mesto Tomsk, kjer ima Sibirija svoje vseučilišče.
. — Nesreča naželeznic i. Iz Bpdimpešte I se poroča: Dne 25. t. m. zvečer je zadel na ogerski ' državni železaici tovorni vlak ob osebnega, vsled , ie^ar so mrtvi štirje potniki in je ?eč oseb težko poškodovanih. Zadnji vlak je odšel iz Godula ob desetih; imel je devet vagonov, v katerih je bilo največ črkostavcev, ki so v Godollu praznovali »maja-les". Zadnji trije vagoni so bili prazni in sicer namenjeni za potnike, ki bi utegnili na poznejših postajah vstopiti v vagoneu ? Rokos-Csabo je prišel vlak z zamudo in se je ustavil pred kolodvorom na prostem. Popotniki so se že pritoževali, da morajo v temi vstopiti v vagone. To je znova zamudilo vlak, radi česar so dali na obeh straneh znamenje, da vlaka še postojita. Mej tem je pripihal tovorni vlak iz Hatvana z 31. vagoni. S^ojevodja in kurjač sta baje spala in vsled tega nista videla rudečega znamenja. Vlakovodja Golonczir, ki je zapazil znamenje, hotel je vlak zavreti in z dotičnim znakom opozoriti strojevodjo. Ta se je vzbudil, toda v prvem trenotku ni zapazil znamenja in dal je 6e večji par. Vlak je drl še z večjo silo proti Rakos-Csabi. Tu« kajšnji železniški čuvaji so tekli proti vlaku in vpili: ,Stojte!" Naenkrat se je zaslišalo sto in sto glasov ,Stojte!" Ljudje so prihiteli k vagonom in vpili: „Reši še, kdor se more! Ven skočite!* Mnogim se je posrečilo. Nastala je strašna gneča in v tem trenotku je vdaril tovorni vlak z Tso silo ob osebni vlak. Popotniki, katerih je bilo še veliko v vagonih, začutili so dva silna sunka, vrglo jih je s sedežev. Krik in tarnanje je takoj napolnilo temno noč. — Strašan je bil pogled, ko so čuvaji razsvetlili nezaslišano nesrečo. Zadnji trije vagoni so se razdrobili na drobne koščke. Drqgi jtirje vagoni so bili zmečkani, peti vagon je prevrnen ležal; vozove za prtljago je vrglo s tira daleč v stran. Vsi 4rugi ostali vagoni so več ali maig poškodovani. Stroj to-varnega vlaka se je zaril t strte vagone, kotel je bil poškodovan in par je s strašnim vršenjem šumel iz njega. Vršenje je prevpilo tarnanje poškodovancev in vzdihovanje popotnikov. Ta strašan prizor je trajal tri četrt ure. Mrtvece so dobili izpod zdrobljenih vagonov ob dveh po polnoči, ko je prišel iz Budimpešte rešilni vlak.
Telesrriuiii.
Beigrad, 29, maja. Finančno ministerstvo je razpisalo ponudbo za dobavo 6 milijonov [ srebrnega denarja do 31. oktobra t. L I Sofija, 30. maja. Vojno sodišče je obso-, dilo Panico zaradi zarote proti življenju kneza j in ministrov in proti vladi s tujo pomočjo na smrt z ustreljenjem in priporočilom po-miloščenja. Kalubkov je obsojen na devetletno, poročnik Ricov in Armaudov na šestletno, častniki Tatev, Cavdarov, Molov in i Kesinov na triletno, Štefanov na petmesečno ječo. Ostali so bili oproščeni.
Pariz, 29. maja. Policija je prijela 15 mladih Rusov, pri katerih je našla več pa-
pirjev in streliva. Med njimi so tudi štiri ženske.
Cmrll Hoi
28. maja. Henrik Zirkelbach, hiSni posestnik, 62 let, Opekarska cesta 38, pljužniea. — Jovana Muzloviž, sprevodnikova lici. 1 dan, Hradeekega vas 13, oslabljenje. — Karo-lina pl. Kiihler, generalnega majorja vdova, 64 let, Stari trg 2, marasmus.
Tremensko iiporočUo.
J Cm Stanje	S g
----Veter	Vreme S35 1
opazovanja f^*"«* topio««.	■
17. u. zjut.) 73SiS 21-4	si. jzadTI	jasno
29 2. n. pop. 733 6 2S 0	svzhod	„ V"
9. u. zveS. 736 4 13 8 szapad	„
Srednja temperatura 19" 1» za 2-6'' nad normalom.
Dnnafska borza.
(Telegrafično poročijo.) 30. maja.
Papirna renta po 100 gl. (s 16^ davka)	89	gld.	05	kr.
Srebrna , , 100 , , 16 * , '	89	„	70	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta ...	109	„	20	,
Papirna renta, davka prosta......101	„	50	,
Akcije avstr.-ogerske banke............966	„	—	,
Kreditne akcije....................305	„	50	„
London • • •..........116	„	70	„
Srebro .............
Francoski napoleond.........9	„	32'/,,
Cenarski cekini...........5	„	56	„
Nemik« marke ..........57	„	40	,
Tržne cene t Ljubljani
dne 28. maja.
Pienica, hktl. ...	6 97 Špeh povojen, kgr. .	— 68|
Rei..........5 36 Surovo maslo, „ .	— 70|
J«čmen, , ...	5 4 Jajce, jedno , .	— 2l
Oves, „ ...	3 57 Mleko, liter. . . .	— 8j
Ajda. , ...	5 20 Goveje meso, kgr. .	— 58j
i Proso, , ...	4 87 Telečje „ , .	- 66i
j Koruza. , ...	4 71 Svinjsko „ „ .	— 6?
1 Krompir, „ ...	3 57 Koštrunovo „ „ .	— 40j
ilieča, „ ... 12 — Pišanec.....— 45|
Grah.....14 — Golob.....— 18!
Fižol, . . . .	9 _ Seno, 100 ker. . . 1 78!
Maslo. kgr. .	— 91 Slama, „ ; . .	1 96j
Mast, „ .	— 70 Drva trda, 4□mtr.	6 20|
Speh »vež. „ •	— 60 „ mehka, „ „	4 20i
Zadruga brivcevin vlasuljarjev ljubljanskih
naznanja slavnemu občinstvu, da bodo pričcnii s 1. Junijem 1>rivnice in ▼laauljarnice
ob nedeljah in prazniliih od 3. ure popoldne zaprte. (12-3)
if Sargove glicerinove specijalitete. f
Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno ' Veličastvo caaarica in drugi udje cesarske naše rodovine kakor tudi mnoge tuje , knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Liobig, prof. pl. Hobra, pl. 2fiMl, ceaaraki nitoik pl. Schorzor itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na '
Dunaji in Moiotor v Gothi itd. Slieorinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr., v škatljici 65 kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe 90 kr., v skatljiei po 3 koščke......60 kr. '
ModMo glicerinove milo v zavitku jio 3 koščke.........60 „ ,
Tekoča glicorinovo mIIo v steklenici.............65 „
(Najboljše sredstvo za razkave roke in nečisto polt.)
Gllcorinova ustna kroma v steklenici.............50 „
SlikoMaotol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gld. I —
Toaletne kartei-alicorinovo milo v zavitku po 3 koščki....... 1.20
■TAl Af|A\rnP glicerinova zobna krema po ....... —.35
Vil 1 9 (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
F. A. Sargfov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dimaji.
Dobiva se v vseh lekarnah in.parfumerijah. — V IJublJaiii pri lekarnarjih Ludoviku Gročolju, Vilj. Mayorju, Gabr. Piccoliju, Iv. Svobodi, pl, Tmk6-czyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Potru Lassniku, M. F. Suppanu in Antonu Krisperju.	(20-12)
Tnjcl.
27. maja.
Pri Slona : Neymaier, Rauchenberger, Mucksehe, Lippitsch, trgovci, Anotorlič, vsi z Dunaja. — i^eopold pl. Albrecht, umetni vrtnar, iz Nemčije. — Zupan, duhovnik, iz Vipave. — Dabrovska iz Pulja. — Budicki iz Zagreba. — Pokorny, c. in kr. major v pokoji, i* Celja. — Vskadinovich, c. in kr. stotnik, iz Celja. — Stampf iz Tirolskega. — Hrovatin iz Trsta. — Zeirlnger, vodja, iz Gradca. — Zelsacher iz Trga.
Št. 9021.
Bazglas.
(3-3)
V dodatku k ttiuradnemu razglasu z dne 8. t. m. št. 8349 opozarja podpisani magistrat, da je prepovedano psom dajati torb«, napravljene samo iz mehkeg^a ns^ja, ker te torbe ne zabranijo grizenja.
Prestopek te prepovedi smatral se bode kot prestopek pasjega kontumaca in kot tak postavno kaznoval.
Miestiii	lJii1>liaiisUi,
dne 24. maja 1890.
OLJNATB BARVB
koigitarilklli iiii^lrali po pol In Jeden kilo
I>i»il><>i*c>ea iiajc5eiieje
tovarna oljnatih barv, laka in firneža	(i5)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
Udaiatflj' Motlio Kolif
Odirovorni vr<>diuk: l|Hsij ŽJtaHc.
TiRk .l^atoliške Tiskarne- v Ljubljani.