Vrodniltvo: »• Tra»aik» It. 117. I. aaJatr. (•■• • krW t«4i « r.»r.lllj.aj. Hala). Pr«J«»aja m m »1*211* VMkaria* •liull* lati v ■B>UTeiitkw jtillii. flii* ae a* vaak« litdlM vralob ••14.,A« »o auaaila Mm* enkrat aa-liaaa, 6« ti hU., trikrat. 10 a. v. a, — P*«rfc liga i« krat JO a. aa Što«po!j V Gorici, v sredo 24 marca 1869 DOMOVINA. TEČAJ III. LI8T 12. Va^apopu*« p«Ulj«aa a* eaU.lcU 3 goM., ca p«I lat* 1 g«U. M> a., aa Jetrt lata SO a. Kdor mm po-njo ii\ja. »Ia--a «« oal. la« 9 K. H a., ca 1/3 I. I i. aOa. M Uiti l.«Vf. Narožllaa fiaaia ia ra^UmacIJt mJ ae poliljaJ« vra4ftiitv*. Pdaainai liali ae praJajija v (Jariei v kukvarilni H. 8akar-J«»l aa Traral- k u pa b aalJor. Doželiia bramba. Outntr dr. Tomana o razpravljali postava zastran del. hrambo. Tudi jaz. a« čutim prjiuoranoga naspioti loma, kar ao govorili gospodje ua levi struni, zatuliti, da, k«H korkoli lo ludi <> lom vprašanji gluHujoin<>, ludi uM euako domoljubje navdušuje, duui ao našo misli glodš malorijaluo ualanovilve deželno hrambo celo različna od misli ouili gos|h>dov, kterih Irditvo ho morejo p0 moji sodbi samo na stojno armado nauušall. i«y Ako hoče poslanoo Sobindlcr dokazovati, daj* bilo avstrijsko orožje zinagonosno, dokler je bilo enoj« uo, oontralistično, nekako „ avstrijsko" |K» razredih vM armade, ni to po zgodovini nikakor resnično. Predalšš bi seglo, ko bi hoteli dokazati, kedaj in zakaj jo uafA iz toliko kronovin in delel sestavljena drinvahila zaik-gonosua proti velikim tu mogočnim sovražnikom, koqal pu in zakaj ue; pa to v prejšnjem stoletji hi zadeli na dobo, ko Fruuoiju ui napovedala vojske „ Avstriji", ainpak „kra^ju ogorskomu in čoskemu", iu ko ste so to deželi z drugimi kronoviuami i dežulami vred vojskovalo. Gospoda 1 Ako trdite, da nasprotujuiuo temu, da bi so sinovi naših narodov jemali v hrambo pod av-atrijskim orlom, temu ui tako. Nam je gotovo toiuto ua lero, da so Avstrija ohrani, kakor oueuiu narodu, čegar govorniki so p6proj avstrijski patrintizuiii posebno v zvozi z njihovimi mislimi o deželni hrambi pov-darjali, kakor da bi bil vsakdo, ki ima o toj stvari drugačno prepričanje, brez tega avstrijskega patriotizma; nam jo ravno toliko do Avstrijo, ker je naš obstoj zvežan z obstojem Avstrijo, ker Čutimo, da je naš obatoj v nevarnosti, ko bi so p^ubila Avstrija. Tndi danes alovanski narodi tako mislijo, kakor so nokdaj mislili: ko bi Avstrijo ne bilo, morali bi jo napraviti. To vam smem z vso rosuobo povedati- Ako pa je kaj rc-juice v tej stvari, aktfcso ima proiskavati, kedaj jo bilo zinagonosno avstrijsko orožje od I. 1804 sem—kajti So lo od tegs časa sem so smo govoriti o avstrijskem ccBarstvn—in kedaj ni bilo zma-gouosno, iu kaj so vojsški strokovnjski sami iz teh o-koliščin sprevideli, nai Vam bo povedano, da so po zgubljenih bitvah pri Sollerini in Magenti dobro spoznali, dn je ravno niznarodenje v armadi, t. j. mešanje vseh elementov armadnib, bilo krivo teh nesrečnih bojev in nasledkov, in da so jeli skrbeti, kako bi se popravilo, kar so bili pregrešili do leta 1869, in da bi se bili pri „ Sadovi" drugače obnesli, ko bi se to pravo spoznanje poprej ne bilo toliko časa tako Žuljivo zanemarjalo. Gospoda ! Ne samo pod nemško zastavo so se biii srečni' boji za Avstrijo. Ravno gospodje na desni strani te zbornice bi mogli povedati, da je prišel So- Podllstelt. Na veliki potek. Sip. Josip Purlani. Poslušaj I Kaj je hrup ta na Kalvar'ji ? vNa krit l njimi grozepol no se odmeva, ln kladva jek : n Je le pribit 1" odpevaI Mar koljejo so pekla tam glavarji V Poldan jo—»n svetloba otemnejo, Potresa zemlja so in skala poka, Mrliči vstajajo in svet ves atoka I Zakaj, kar živo je, zdaj vso abledejc? Žaluj danal—Ou, ki vidiš ga viseti, Odrešenik sveta, Bog Sin je pravi, Mori ti ga —človeštva dolg prekleli. Zapomni Bi, kar vmirajoči pravi: „Na, Oče, dušo mojo ! —Svet je rešen 1" Tak6 veli in—vmrje Bog obešen 1 bleski s poljsko zoutavo in rošil Dunaj Turkov, iu mi lil mogli reči, da smo eola stoletju odganjali Turke od avstrijskega osrčja in ravno z deželno hrambo, ktero smo sestavljali v Kranjski, Koroški in Stirski. In ako tlenes trdimo, tla bi bila deželna bramba mnogo boljo vrojena, ko hi bila teritorijalno in tla tako rečem Indi narodno samostojna, izvira Iti iz prepričanja, da so da ojačiti in navdušiti le vojska, ktero voditelji nagovarjajo v jeziku, kteroga ona iimč, tako tla se ljudje, rekel bi, prav za prav za svojo domovino vojnkq)cjo. ' * Nisem hotol govoriti o tem, pa izgovorite tae, Če po vaem prejšnjem omenjam uaj nlubejše strani V avstrijski armadini orgiinizaeiji. Kaj je vzelo avatrijaki armadi vao utort? To, tla se jo sprejemalo mnogo tujih, posebno nemških elementov v avstrijsko, VOČldol ue-UOmško armado, in ti elementi so hrzoma postali častniki in prišli do vseh drugih poslov iu slnžoll, drugi pa ao se prezirali. V mirnih časih so mogli taki taijol enoto armade dobro kuiati in zastopati, ob vojski pa, ko Je treba vojuko nagovarjali in natlušovali v jeziku, kterega umojo, takrat ni bilo naj polrebuejlili elementov, ker voditelj ni . nal govoriti z vojakom v jezika, temu raziim^ivom. Nimam nič proti tulim elementom, a armada lirez narodnosti uo ho nikdar zmagonoana; in če nas ludi avstrijska ideja navdušuje, in Če ludi telimo, da bi ta vkupun idoju navduševala tudi posamezne oddelke in deželno hrumho, vendar no ustvarimo močne deželne brainbo, ako ne lako, kakor jo hoče ustvarili in jo nasvotujo odborova manjšina. Moči ne dajo enota, ktero ustvarja kak sistem, ampak, gospoda moja: |Zadovolite vnem narodom avstrijskim, potem se Vam tudi ni bati naaveta od borove inanjšiuo, in roei inoruin, da se Čudim, kako se awi> dožolna bramba, kako se mora črna vojaka v Avstriji nasvotovati, prodno je resnica postala sprava med avstrijskimi uarodi. Zadovolite avstr. nurodom, potem sc Vam ni bati te naravno podlago za krepko -jfciolno hrambo. (Pravo! Pravo I v dosnom središči). Nova postava zae tran šolskega nadzora. (Dalje.) §. 24 Okrajno šolsko svetovalstvo sc zbira najmanj onkrat v mesecu v redno posvetovanje: Prvoseduik smo, ako jo potreba, in čo zahtevata dva uda, mora poklicati izredno skupščino. Vse zadeve, o kterih jo treba sklepa, nasveta ali predloga^ obravnpjejo so zborno. §. 26. Da je ktori sklep veljaven, treba da je nad polovico udov. pričujočih. Sklepi bo dolajo po čezpolovični veČini glasov. Ako je cnoliko glasov, določi prvosodnik, ki ima tudi prai-co ustaviti sklope, o ktcrili mčni, da so poBtavi nasprotni, in o tom prašati deželno šolsko svetovalstvo, da Btori določim. Posvetovanja in glasovanja o zadevah, ki zadevajo zasebui interes ktoregu udu, ne sme se ta vdeložiti. Pritožbe zoper okrajno šolsko svotovalBtvo gTcdč na deželuo šolsko svetovalstvo. Te bo imajo dajali o-krajnemu šolskemu svctovnlBtvn, in iinajo odlašavno moč, ako so podadč v štirnajstih dneh po naznanilu zadeve, zoper ktero se vloži pritožhu. §. 2«. V silnih zadevuh (g. 14) smo prvosednik tudi v tistih rečeh, ki bo imajo /.borno obravuati, sam ukreniti, on mora vendar brez odloga in najdaljo v prvi poznoji seji dobiti dovoljenje od okrajnega šolskega svo-lovalstvu. 27. Minister za bogočastjo in poduk imenuje za vsak okraj šolnkega ogledu, iu, kjer bi poHobue razmere to zahtevale, tudi nji več. Za tako imenovanje priporoči deželno šolsko svotovalBtvo tri može, iu imenovanje j« veljavno za šest Ičt. Ako okrajni šolski ogleda ni imenovan bil iz okrajnega šolskega svotovalstva,. »lopi po svojem ipjrnovanji. kakor ud v svetovalslvo. B-j 1 r Verskega podnka nima nadglcdovati okrijbj šolski ogleda, ampak cerkvena viša gosposka. 28. Vodje ljudskih šol iu učitelji, ki podučuiojo v ktercin šolskem razredu, smejo se poklicati ca šolske oglede samo,s,privolitvijo tistih, ki zalagajo dotičuo io-. lo. V tem primerljaju se jim dodi po potrebi xa čas njihove službo in za včasi potrebno pripomoČ pri po-* duku na, lastni šoli niži učitelj na stroške zaloga normalno šole. g. 21). Okrajni šolski ogleda ima nalogo občasno pregledovati iu preiskavati šole. On iuia pravico o didaktičuo-podagogičuih atvaroh dajali svete, ju o teb rečeh zapaženu napake na mestu z u-1.učnimi zaukazi odpraviti. Ou tudi vodi okra)nn Ur čitoljako zbore. l'ri obiskovanji njemu odkuzanih javnih šol ima okrajni iolaki ogleda posebno pazati na to : 1), Ali apoluujejo k raj ni šolski oglode svojo dolžnosti glede Ua uadglodovanjc šol, potom . . 2) da se spolnujcjo postane določim pri sprojcuauju in odpuŠČcvauju otrok; 9) kako snoaobui, marljivi so učitelji, iu splob, kako se vedejo, kaka disciplina, rud i suažnost je v šoli -1) kako ao učni načrt spoluujc. kaka je učna metoda, kako napredujejo otroci sploh iu v posameznih pred* metih jmsoho; ' , 6) kaka so učna sredstva iu pripomočki iu notranja , Šolska vravnava; <>) kake so ekoiiomičuc šolsko razmero; posebno kako, . so učitelji plačani; ali dobiva rodno učitelj zagotovijo' no plačo, ali se |>eča * drugimi opravki iu s kterimi., Pri obiskovanji privatnih šol iu odgnjilnio ima o-krajni šolski ogleda sc na to ozirati, ali zadosti^jejo. pogojem, po kterih so bile ustanovljene, in ali ue presegajo moj njih pravic. g, 80. Okrajni šolski oglede iin^jo poročati o svojem delovanju okrajnemu šolskemu, svetovalstvu iu podajati potrebne predloge in naznanja, kaj in kake zsu-kazeso na mestu dali. „, Talca poročila se im^jo s sklepi vred, kteri so se v ..teli rcčeli storili, predlagati doželnemu ielskema svetovalstvu, ktero jih porabi tudi pri svojih iolskih poročilih j na ministra za bogoČastje in poduk. 81. Izredni veriki svetovalci okrajnega šolskega svotovalstva (§. 21) imajo pravico, v okraju obstoječe šoje njihovega, vero^akona obiskovati, da se o njih stanju prepričajo, vdelcžili občasnih obiskovanj 'in' pregledovanj šol po'okrajnem šolskem ogledi, zapažene zadevo okrajnemu šolskemu svetovalstvu poročati in mu tudi nasvete dajati zastran zboljšanja šol. Okrajno šolsko sVotovalstvojih ima v vseh zidova-jočib viirašanjih žnšlišavati, in smejo so njegovih obravnav tuai osebno in z glasovalno pravico vuoležcvkti. §. 32. Okrajno šolsko svctovalstvo in okrajni iol-' 8ki ogleda imate prislov „ccaarki kraljevi"..' •H ' Prvoscdnik razdeljuje dohajajoča pisma' udom,1 Čk' jih rešijo ih oskrbuje s porabo osebja c. ' k". • okrajne gosposke tekoča opravila. . 1 . •.'*'".' " '' Pisarniške potrebo preskrbuje okrajna gosposka. V- mcatib, ktera iinajo lastno občinsko postavo, dije okrajnemu šolskemu svetovalslvo potrebno pomočno o.-' sebje občinsko zastopstvo in pisarniške potrebe se,:kp'J;' pujejo na občinsko troške. ••ot-udi. •' Okrajni šolski ogledi dobivajo za občasna šolska obiskovanja in pregledovanji! določeno stalno dutno iz državnega zaklada. Šolske občine pa so zavezanč skrbeti zal Voz'in konja pri občasnih šolikih Obiskovanjih.' i •"•v;:(m^ -- «o s* ■ • 7; : ,,,..„ . , nar manj 20 gold. davka brez prikladov itd. Podpiaal r je arasv.voesaršo poaUvo v.Zagrebu t. m. ; f |iJ {j | —-—- ' U Trsla>{* slavnostih C?ttrjB" niT čatf je V &V naš njih dopisih is in Nabriti** ie toliko, da ae nain jo prostor za jpopisavanje Tržaških slavnosti ia~ libog preveč skrčil. Sioer si ]ia bravei lahko večidel sami mislijo, kako je bilo /kajti sploh reHa, kar iero sprejemu v enem mesta pripoveduje, tudi o drugem. Vreme jo bilor najlepši pomladansko. Priplaval je Groif" z eakadro ob 8 >l4 pred kljač av. Karpla. Tukaj so čakali Nj. vel. V krasnem paviljonu mestno ata-rošinstvo z drugimi načelniki, kskor je navada. Župan Porouta je nagovoril eeearja ter pov< laril;da je bil Trst Habsburški rodovinl od nekdaj Zveato vdan. Cesar J4 odgovarjajo mu med drugim rekel, da so mu stanovalci Triaiki vsi, brea ozira na njih narodnost, enako' dragi itd. Ogledalo je Nj. blizo ondi postavljeno veja'1 ščiuoi ter' se podalo pc* v na mestu i j o, kjer so čakali' vsi drugi uradniki in {tatniki^ kar jih ni bilo na mdla: Potem »o ae sačelo audiohoijo. (Pomenljivo je to, da sta bila nsi nadškof in škof Triaiki prva za ItalJ poHhinocm k predstavi vpeljana, daai je bila duhoriČini v programu drnga; ne tako častna vrata odkazana). Jedro vsega, kar Jo imel cesar v Trstu ogledati, bil je1 Lloydov arsenal in1 Tonello-ve delavnice; 400 kočij'jO1 spremilo Nj. vel. |>roti Skednja; obiskal je pozneje mestno uboinleo, gledar zasipanje i moria itd. Pri! obodu zvečer je bilo A8 oseb. *) Pozdravljanje cesarja po ulioah je bilo iivo in spoštljivo, v gledišči zvečer navdušeno; prostovoljno razsvetljenje' mesta je prekosilo' vae nad o. Drugi dan v saboto ob I a. popoldne se je peljal eeaar 'po moiji ▼!8e-i stjano (Glej dopia tz Nabreilnel Vr,). — Na ieleznič-ul postaji nad Miraniaroat, kamor jo prišlo Nj. voh iz1 Seetjauc, ga jo čakala velika množina Ijadi. Tam je' poklonilo eaaarja 12 slovenskih, narodno oblečenih dč-" klic šopek cvetlic ka presvetlo cesarico, ki ga je -Hjj' vel. premilostljivo sprejeti blagovolilo.— V gradu Mi'' ramarskcm jo eeaar »ed dragina iel molit v kapelo^" zgodoviusko-imenitno ka'pelo, kJerjeJnesrečni Njegov brat, oesar Maksimilijan, trnjevo Mchikansko sprejel:--' Ob 4Jj3 popld. je zapustilo Nj. vel. Miramar; ob 7 lj2 je i bilo ie v Ljubljani; na - bljčnieo doma na DanijL' —' BiH so v Trata tndi 8 ministri, grof BeUt/ grof Taaljr^'.!^'^'Plčner. ..■ -j"'. ' — Prcsv. ceasr je ukazal razglasiti svojo narviio zadovoljnoet s sprejemom v Trstu, Nj, ve), povdaija b osebno to, kakoda y Trstu, obrtni j a evoto itd- Tudi, r Gorici je t*.r/ajifflea po osjlih prilepljen, -r- Daljaj jc premil. podaril l400 gold. sm uboge siesU Trafa, 1290 za Iatro, 910 za Goriško; inie pfi«ebej 3000 gl Zor, Ivan Piano, Jocm Nabergoj, Joisf BrimofiB, Ixxm. Marija Starec. Naj se zdaj zgodi, kar boče, v moralnem oziru ima ta zmaga^eifftfir^f |¥^!f* iBomo videli, kaj poreče .CiUadino"i V Ljubljani je pomUostil prsv. cesar 17 tistih kaznjencev, ki bili obsojeni zara4 dogodkov pri Je-žici; I2 je odpus(il vso laucb, 5 pa dve tre^ini. Ogled po sveta " . Avstrijske-oflerska država. Potrjeno iniamo za nas časnikarje jako važno ■postavo zastran porotnih sodnij za pregreške, storjene po tiskarijali n. pr. po časnikih. Izdana jo ob enem tudi postava, ktera kaže, kako naj se sostavijo imeniki porotnikov. Duhovni, ljudski učitelji itd. ne smejo biti porotniki; porotuik mora biti vssj 80 let Btar, plačavati s iru. ';,.i:Jh&wn zb.or. U.IC : Zbornica poslanska, r Omenili smo v poalednjem listu, da so dognali naii poslanci 17. t^ ra. obravnavanje postave [zaatran dsislne hramba. Zanimiva je bila ta obravnava 'sosebno zato, ker je malo manjkalo, da ko ni vpeljal ž njo — federalizem. Slo je namreč za ta-le važni razloček: Ima 11 biti naia deželna hramba takraj Litave iamo*tal*a (sama svoja), ali pa, ali ima biti lo oddelek stojnt armade pod poveljstvom vojaških •J lcoM-n»dikof «o Mdeli med in - aprila je zlH>rovaujo od I otepu. ]>opi»i. V Ljubljani,16 marca. Nove volitvo za tukajšnjo tneat-u o atarušinatvo ao opravljene! Izvoljeni ao brez izjemo' kaudidati, ktore ju priporočilo -konStitucijbnalnb* dm-'1 Atvo, a to brez hrupa kaccga al bodi. Narodna stranka so ni nikakor dolciila volitve in tako prepustila všoh 30 vcdoiov v mcatni svetovalnici avujiin nasprotnikom. V prvoui p« drugem volilnem razredu ni bi|o rea upati. zmago. AU v tretjem zboru bi bili narodnjaki po vai priliki imeli vočino in lahko spravili 10 odbornikov k novo atarošjuatvo. Da tega.niao hoteli, mora jim marsikdo zameriti, ker je gotovo, da ta pasivnOat ne more prida donašati niti občinskemu gospodarstvu, uiti narodnim interesom. •) " 'Tu moramo sploh omeniti, da trpjvnega vpdrfe, v-saj pri občinskih volitvah, ne odobravamo, naj ao ie v državno pravnih rečeh o njem sodi, kakor se liočtt'." Zatorej ae tudi popolnoma zlagamo na to stran a primorskimi Slovcnpi, ki ueuplašljivo odbijajo kriviCO, ktero jim italijanatvo nanaša- Tudi qni jedo, da Ostade večina na protivni strani, kakor to jasno dokazuje živo" injjedcrnaio potegovanje za tistih 6 odbornikov, kijih1 v Triaško starešintvo pošilja tainošnjo obmestne. In vendar kaj je 0 glasov proli 48 i m drugim v starešin-' atvn, ktoromu je slovenstvo vedno bilo trn v peti? Iz Pulja (Tole), 18. t. m. f (Cesar v PtJji) Ne tgledč na, obširne popise slavnoati cesarju na Čast, ki sc po flasnikjh bcr!«jo, . P»1 povcih jez le Up, kar sam Bam videl i? slišal. Ur marca ob 6.- u. zjtr-' I raj je bila odrinila našaeskadi* (brodovjo) na Reko','**)' kajti po prvem programu ga je imel cesar v Itcškerfi morji ogledati. 12)3 se je podal podadmiral TegctthofT na jracht^i „.Fantasic " tje. Kjtr ni moglo biti razgleda zavoljo alabega vremena, je prišla eskadra ,1(>j3 nazaj/ potein ko jo bil šel cesar s tremi ladjami v Sonj, in došla aem ob 4 u. pop., deževalo je šo zinirom.. Dne 17. t. in. ob 6 Jli4 smo zagledali cesarsko zastavts na „Groif"-n; vsi torti (posamezne trdnjave^) ao jo začeli pozdravljati z 21 streli : ob 7 3j4 so začeli forti vaak svojih 21 strelov' ^obavljatf V maiireuje, "da jo „Greif io bi izo. Ob 8. so je zasuknila cesarjeva ladja v la-djostajo, pot ji jo kazala „Fant*8ictf s podarim. Tegett-hofom. TO začne pozdravljati eakadra v Inki, vaeh skupaj 8 ladij broz tistih G, ki so bilo šlo na Ko ko. Vsa- mJ kaj pom»(ji po (oži 1*011 iti ? Sicer pa narodna atraaka i« ▼o. k4 doli. Vr. "•)T. ]. otlopl]«*« fr«n»l» nadr. „ ftri. Maka". in „ Halamander kabdnirki „Stahua4~ in Wall pa pajnik -Vtilkan"; poineje le y»ehl „ Greif in parobrod- „ HUabeUT'. Po. k a ladja je nslrelila 21 krat, s fregate Adria pa .je grmel cesarski pozdrav t. j. 101 atrel. To jo bilo. uj veličanikega. Grom topov je meglo razgnal. de* je jenjal. Ob B lj4 jo stonilu Nj. veličanstvo v čoln iu Spet od vaeh strani pozdravljanje s streljanjem. Na anhojfl stopil ooaar v arsenalu, kjer no čakali vsi razboftiital častniki, fiz Trata vodja namestnijc, Oni. Mflring, povoU-nik flm. Wetzlar.) Skoz arsenal se jc podalo Nj. vet z vsem spremstvom prod pomorako knaarno, kjor Jc Wtav vsa posadka postavljena Po ogledu in nagovora Je o-glodalo Nj vel potm kosamo, poni- bolnišnico, In pomorsko šolo, potom arsenal. Zanimali so cesarja v ar aonalu 300Aiutnl Kruppovi kanoni, arscnalaki gasfvci,1 ki somov Njih pričo skazavali, streljanje v Opalčne o-klopne ploščo itd Bilo jc Nj. vel. prav veselo; hoilll jo o. tako hitro, da amo ne nproniljevaje ga vsi potili {opromalvu jc bilo za cul armadin oddelek). Ob II fj4 jo bilo ogledovanjn v arsenalu kouoc. Gd tod ae J C k>0 djd v mostno šolo. Midi sin tukajšnjega most m ga lu-panu jo Nj. vol. nagovoril. Govor |e hil političnega za- |x>padka, roaar so obrne k flm. Mdritigu iu pdadm. TegCtt-' ioOii rekoč: „Tako niajliin, in to poiitlzujol" (oče tCg»» otroka je italiaiiisaiinoj. TU in potle v veliki cerkvi ui bilo Nj. vel. nič kaj zadovoljim. Govori se, da izpfva m marala duhovščina „To Deum "a jMiti, daai jfl bil vrli Škot Dohrjlu tukaj nazoč, in ko je bil ie ooaar V eorkvi, amo čakali več ko 10 minut preduo ao prišli duhovni iz aakriatijn-, Aol )o bil pdailm. Togettliof gledat, in |irašat, kaj neki to pomeni. *) Po blagoslovu Je ob-' iskal cesar Ao štabno poslopje. — Pojmldnu je bilo skoz čude 3 uro ogledovanje' na oljskem otoku (aco^llo dogli ulivi). Tč sc jo utemeljilo podlad\je za novi parnik „ Polil"; suhi ladjcnioi (Trockondock) ae nI mogel načuditi e^sar, tako izvrstno delo je; jako zanimalo jo' Nj vol. tudi vrdigavslijo novo korvute nHclgolaiid" iz ravno višja; dalje so streljali na eno staro peniobi o' (boka sorta ladijj s Krupp ovimi in Armstrongovimi topo vi, na zadnje so jo razgnali v zrak s podmorsko mino (rovom); cesar je to gledal b Francovega torta. Steni jc bil obhml za prvi dan opravljen. Ob II. obed; kve-čor mesto itd. razsvitljbno; gledišče Itd. — Dragi dan je bilo lopo pomladansko vremo. Ob 8. u. dp. se je začelo razgledavanje brodovja. Narprcd se. jc podalo Nj- v. na admiralovo ladjo, oklopljeno fregato „Ferdi-nand Maks", potle na „Salamandcr", potem na fregate „Bollonoa, kjer imajo avojo šolo mornarji (matrozi), BAdria"-o, in „Vonua" (vse šolsko ladijo), dalje na plavajočo batorijo „Fouorspoier" itd.;povsod parada(Klkrschiff), povsod grom, da so jo mesto treslo. Po progledsnji brodovja je šlo Nj. vel. v fort ^Maria l^onise". Vrnivši se od Unn ob I uri popoldne jo zapustil oesar Polj med «e-prciicbanim grmenjem topov. Za „Groiloma jo šla prva ^Fantasio" s Tegctthofom, za njo ,KJisabcth", slednjič vsa eskadr&. V kanalu Faaanskem ao vrgle ladjo mačko; cesar je ogledal fort Brioni, na zadnje so spustili še eu torp8do (podmorsko podžigalnico, s ktero so v vojaki aovražne ladijo izpod vode v zrak razženejo Vr.); cesarju je bilo to tako všeč, da au je na glas smejal. — Pred obedom se jc s Tegcthofom v čoln po morji sprevaŽal, kar srečata eno parno barkasso z 2 kadetoma; cesar jo- veli ustaviti in stopi va-ujo. Kadeta, vsa osnpnjena, vržeta brž Bmodki, ki sta jn puhala od sebe; ccbar to zapazivši reče jiina: ^Gospodii, zakaj no puhata dalje?naj.se lo Bprevaiamo"; ponudi jima ' druge cigaro ter so vsi skup kadili. Ob (>. uri obed. Ob oni po polnoči jc odrinil Groif s spremstvom v TrsL — Včeraj ao jo govorilo tukaj, da so zasledili v Tratu zaroto zoper cesarja, da so mnogo sumljivih oseb zaprli itd. Ne vem, koliko je resnice na tem. *•)— Toliko o naših slavnostih, kolikor sem mogel ob kratkem. Nabrežina 22. t. in. M. Preteklo saboto ob 2 3j4 popoldne je bil naš presvetli ccsai v Hettjani. K negi n j a Hohonloho-vka iz Dcvina in njena sinova, (lastnika Sostjanc), so hc Nj. veličanstvu nasproti peljali v maj-hini ladjici, da so so cesarju na morji poklonili- •) V eorkvi ne (jre »a« lako na „ komando ". kakor pri Vaa. kadar imaU „ KlarachifT'-. j« Ir I..I kak ladriok: ali da ni na lanko vodrlo, kedai naur prida, ali kar hoili- vr ••) Ti> ixlo ar Jn rajglaailo IU. t. m. tudi r lieri« Ik i Hrke Cnpovedujrjo Suniti ludi lako. Nnk»J J« menJa bno- demo«tr«clJo Jt ila n«trinkau »amenila. Vr. tyjih veličaoatvo, cesar, se je pripeljal na Llojdovem parobrodu „ Merkur ''-ju v ouieujeui kraj, (ki je bil ie nekdanjim Rimljanom zarad sladkega vina »namenit), da i« ogledal velikanska dela ondotue k^iunurije, ker se kauiujo lomi in pripravlja za Tržaško ladjostajo, — Hedem IcpookinČaiiib parobrodov je prisopihalo s cesarskim jihruikom; vsi so bili nukopiČeui jmvuhljoue go spode , ustavili so su vprok sestjanskoga obrežja — Zdajci zagrmi jo „ živio "-klici ia streli, da se vse trese. — No ccsai, nc kdo drugi izmed spremstva ni stopil ua snko, ampak viii so le z mor i a ogledovali naš čarobui, rajski breg, ki jc bil še posebno z zastavami olepiau, po klorom Je ljudi iz okolicc mergololo, odmevalo se je z brega tudi vbruuo petje V povikšaujo te slovesnosti jc vodstvo omlotnib del velelo on podkop (minoj s čez KM) stoti smodnika zapallti, ki ju s strel uiin gromom in potresom velik del skalnatega brega razrušil- Kes ! vredno jo to delo, de se ga vaak o gleda; zdi ve kakor de bi bil t A velik aiaenal- Tft so vam kovačije, tesurijo, kolarijo, in vse ie z železnicami jircprežeuo iu sred teb žcliziiic ao tudi tehtuico postavljene, du so vsak voz kamenin stehta, preden, v barko jmilr. 1'arni stroji nakladajo kamne več ko l(K) atotov težko .. . Pumbrodi celo rajde bark s kameljem za seboj v Trat vlačijo. Kdor vso te velikanske naprave vidi, mora se res čuditi — Ko je prav. cesar vse ogledal, vrnil se je med „ živio" - klici ua parobrodu v Miramar, odkoder jo ob 4lj2 ponolduo po Železnici uu tuknjšno postajo dospel- 'I udi uuŠiiu sosedom je slovenska trihojulca (zastavil), kijcnastoŽ-ji ared vasi Vihrala, oznanovalu veseli prihod coaurjov. Staro iu mlado, vse je hitelo uu postajo, kjer ao cOi aarja pričakovali gosji. pndmurš. WeUlar, dcputuoiia tor-Žaiko okolice z eno koinpanljo okoličuega batalijoua, okrajni glavar gosp. Alojzi Pnlaj, uradniki iz Komna, in tukajšna duhovščina. Ko je vlak ostal, je godba ok. batalijoua cesarsko pesem zaigrala; apremftali ao jo navdušeni „ živio"—klici. Presvetli cesar je veselega obličja z voza stopil, in fini. Wotzlor mu jo bataU-jon predstavil, kterega je pazljivo ogledal in pohvalil, rekoč: „ $ivio .Slovenci! Potem se jo doputaoija Terža-. Ike okolice z gosp. Naborgoj-ein na čoln Nj- vol. poklonila. UosjKid Nabergoj jo cesatja po slovenski na- fovoril, in mu izročil pismo vdanosti in zvestobe. Za-valivši se za prijazni sprejem, sloni zdaj ooear med „živio" klici na vlak iu koj proti Dunaju odrine. Iz Brd 22. marca z. Spomlad jo ti. naj nam sneg z Nanosa iu Mrzovca Ie kaže figo, kakor hoče; ničaega voč no bojimo. Narava vaa so giblje; kaj eamo mi ni sjiali? A saj nc spimo ne; le ozrite se po naših vinogradih: ni li to življonjo? Kaj pa na narodnem polji? No, ni še tako slabo, čast našim domorodcem t Kazalo se je res, kakor da ne bi hotelo pognati kali taborsko some že pred zimo vsekano, a danas jo videti vže kaj več, nego kal. Včeraj je bil v g. Vendermin-ovl (nekdaj Reju-evi) dvorani v Biljani zbor Briakib županov in druzib rodulinbov: odločen je za naš Briški tabor 18. dan aprila t. 1. Osnovalni odbor je ie izvoljen, točke programa vže določeno : zedinjenje .Slovencev, raba slovanskega jezika v nradnijah in šolab, akademija v Ljubljani, naprava okrajne sodnije v Brdib, to je, izločenje Slovencev iz sod. okraja Karminskoga in politiškega okraja -Gradiškanskega, in—železnica Pro-delska. Predsedoval je zboru deželui poslanec g. dr. ži- Son, zapisovalec je bil g. K. K lav žar."J Prošnja za »voljenjo je žo šla v Gradišče na ondašnje glavarstvo. Drugi pot kaj več. X>omctči novinar. (Ooričani pri Nj. vel., cesarju, v Trstu). Razun gospodov, ki smo jih že v poslednjem listu omenili, so bili udje goriško deputacijc šo naslednji gospodje is mesta: Kot zastopniki, municipija, nppell. svet. dr. Višini, mestni ftupan, in Ž njim stareH. Itudolfgrof Attema iu dr. Maurovič; zastopnik kmetijske družbe prodsod- •) Doirl n »in Je Val dopia prr| orno, ramo ko amo lial le aklepali. Prihodnjič._ Vr. nik, okroin, - sod«, avetov., g. Alg*. Cl«rieiuii i*-stouniki knpfi. »bornioe, predaedn. IJakt. vit. Rittcr j« nodpr. An dre i Panletig. — Kar ae tiče Predelake |e-leznioc niso prinesli naši poslanci nič ki^ veselih novic. Vse ae zna rashiti na—poraštvo, ki bi ga imela zagotoviti prevzemnemu društvu držav«. Finančni minister, g. Plcner, maj« t glavo, češ, da drŽava «i no more ualoiili tacjh bremen; drčami »bor da težko dovoli garauoijo. Se tega bi manjkalo, da bi opešala državna moč ravno tinti hip, ko je i>otrebr\jemom»,—-mi, ki smo ni davno vso žile napeli, 4« f mo od našp a trnu i storili vse, kar smo mogli storiti, — Pri andienciji v saboto jc izročil lunan, dr. Vlalnl, tudi prpliyo(4o Nj. vol,) za poiuiloščeujo listih D«apeUao|b" Gorlčanov, ki ao bili prvo dpi tega mesena zarad ralupkib dogodkov obsojeni. PodplaaU ao U) prošnjo lastnoročno vsi obao-jenci. Mi jim, želimo dober yapeh, aamp da bodo enkrat mirovali; «aj, kar HO Ima Zgoditi, Zgodi ae tudi brca njih: kujti nihče ne bo (rdll, da ao prav oni, ki gonijo kolo obftuc zgodovine« ->— Slednjič uaj omenimo Še to, rč. knes-nadtkofu, dr. Andreju Goli-tmir/r-ju) je podelilo Nj. vollč*qatvo o p riliki, ko ao bili Šli v Trst se mu poklonit, veliki kril reda Leopol-dov«e je Nj. ekacelenciji oamenjla ta ča«t zdaj, ko mnogi cerkev iu škofe tako radi v kot potiskajo. (Še dve drugi postavitvi CforUanov\ G. Hektarja viteza Bitter,-ja poicatnlka fabrik, predaednika knp-čijske zbornico goriške, je povišal prav. eeaarna atop-njo barona. — Hčeri tukajšnjega c. k. normalnega vodjo v jKikoji, gospodični Ivani Vogrit-evi, voditeljici dokRške šole v Pulji (Pola), je podelilo Nj-vel. zlati zaslvbii križee s krono. (Na »v. Joief) se je pel« pri av. Ignaciji noea mata, ki jo je. zložil eden tukajšnjih zimskih gostov, baron Bonar, iz S kočije doma, konvertit. Skladba je skoz iu skoz cerkveao-doatojna. Izvrševanje je bilo izvrstno: glasovi (navlašČ za to priliko naproŠenib dilottantov) ubrani in ugl«jenj, orglal je v „ Dom. " žo omonjeui g. A. Lcban. Drugi velikonočni praznik sc bo istft maSa v drngo pela. (V Hm.) Na oljSoko ob H. a. areier ao oddalli 3 v fi li-aUi iaiaoovauik aaiih daJiormjT, dr. Uraal, prof Seaid io g. PoaarelU. Na veliko npč i radar pojilata aaona. kumar ■ oieiojn U tajmO)|l«r Solkaoaki, prt. g. Fraae Pod reka (kterega ime a na a v poslednjem Uctu fo naldjuibi iipaalili.) Žitne ovna v Gorloi: Pšenica po 2 gold. 60 kr.; (goriški kainanlk; ; tnršiea 1:40: tnrliea bela 1:34; ječmen, delan 2:80 do—nedelan 1:70; fižol 2:— do 2:60; ajda 1^0; ovea 1:40. Loterijske številk«. V Trstu 20. L m. 19, 17, & I. «7, Llilales. Mnogim 11. doplanlkom odgovorimo v pnk. tiat« urno 4e varga pretehtali. OGLASNIK. Gostiln ica (nekdaj Trojer-leva) na trgu a V- Antona štev. 1 v Dunajskem preameatji je od 1. febraarja t. I. vnovič odprta in z dobrimi vini in izvratno kuhinjo oskrbljena. — Nizka cena jedi in prijač, urna postrežba in pu dobri konjaki (Šlalo) vabijo vljudno čč. goste, kterih gre torej prnv obilno pričakovali. Alojzi Praprotnik.