Le malo je »čistih« kmetij
Ozka in slikovita hribovska dolina v osrčju litijskega gričev-ja. Komajda si je od Podgrada pri Zalogu proti Litiji vtrla pot ob šumnem hudourniškem po-toku slaba in vijugasta cesta, ki je le mestoma asfaltirana ob večjih skupinah strnjenih poslopij.
Še posebno ob pomladnih in jesenskih poplavah se besno za-ganja hudourniški potok ob bre-gove in spodjeda še tisto skopo zemljo, ki jo je narava namenila kmetu. Ni torej čudno, da se voda že stoletja imenuje Besni-ca, saj potuhneno vodovje ne-redkokdaj zbesni. In tudi redkih poslopij, kmečkih domačij, stis-njenih v besniško sotesko, se je prijelo enako ime.
Raztresena besniška vas ozi-roma celovita KS Besnica je go-tovo ena najbolj hribovitih ob-močij naše občine in morda tudi prav zato ena najbolj nerazvitih. V tesni dolini je le malo prostora za širitev besniške vasi. Zato si je prenekatera domačija našla svoje mesto v okoliških strmi-nah, kjer zaselki Vnajnarji in Janče dosegajo dokaj spoštljivo višino prek 700 metrov nad mor-jem.
In tam, kjer je nekdaj besniški hudournik poganjal kolesa mlina, si je našla svoj prostor domačija Franca Žagarja.
»Veste,« je pričel naš pogovor gospodar, »v vsej besniški KS, ki jo sestavljajo naselja Besnica, Javor, Ravno brdo, Mali vrh, Ve-liko in Malo Trebeljevo, Prežga-nje, Volavlje, Janče, Tuj grtn, Dolgo brdo, Gaberje in Vnaj-narji, je le malo močnih kmetov. Zemlja je tod slaba in večina ob-delovalnih površin v tako silovi-tih naklonih, da jim ]e s težavo prideš do živega. Splačala bi se kvečjemu še živinoreja. Pa kaj, ko so cestne povezave slabe in je mleko, pa tudi živino le stežka oddajati kmetijskim organizaci-jam.
Zatorej ni čudno, da je večina kmetov zaposlenih. Lahko bi rekel, da skoraj da ni manjšega kmeta, ki si ne bi našel dela v Ljubljani, Litiji in v zadnjem času še posebno v industrij-skem območu Zaloga.«
Tudi Franc Žagar pravzaprav ni kmet in kot sam pravi, poseduje le večji »vrtiček«, živine pa sploh nima.
»Vsega skupaj je je komaj pol-dmgi hektar«, je nadaljeval Franc, »če seveda izvzamem še tistih dobrih 40 arov, kar sem vzel v najem od brata in od kmeta zgoraj na Urhu. Sicer pa imam še nekaj kokoši, kdaj pa kdaj pa zredim še kakega praši-
Franc Zagar je poročen, vendar ži-vita na mali kmetiji zženo sama, saj v zakonu nista imela otrok.
»Včasih je bilo na kmetih vedno mnogo mladeži,« je poudaril gospo dar.
»Imel sem kar pet bratov in tri se-stre, pa so trije bratje padli v NOV.
Da, da, za besniškega kmeta so bili med vojno težki časi. Nemci in Itali-
Franc Žagar pravzaprav ni kmet, pa mu kinetijstvo vendarle nekaj pomeni
jani so se potikali po teh hribih, naj-hujši pa so bili heli, domači izdajalci. Tudi sam sem šel v partizane, in to v začetku 1. 1944 v Kamniško-zasav-ski odred. Že prej pa sem sodeloval kot terenec«
Franca so že leta 1941 Nemci in-lernirali v liegunjah pod obtožho, da je partizanski simpatizer. To so bili najtežji časi njegovega življenja, saj čestokrat ni vedel, če ga ne bodo že čez nekaj trenutkov ustrelili.
»Veste,« nam je pripovedoval na-prej, »kmetijstvo ni moj glavni vir preživljanja. saj sem bil že pred vojno — pa tudi po njej — zaposlen kot cestar. Iz medvojnega obdobja so mi priznali bornih 14 mesecev dvojnega štctja, ko sem bil v partiza-nih, tako da mi pride danes pokoj-nine nefcaj nad 3.00» dinarjev. Pa saj z ženo ne potrebujeva mnogo in za-dovoljna sva s tem, kar imava.
Po osvoboditvS se je Uesnica pre-cej razvila. Dolinska cesta je pokrita z asfaltom, ki poteka «koz vso Spod-njo Besnico in tudi v Gabrjah so jože asfaltirali. Prenekateri kmet si je zgradil sodoben hlev in tudi traktor-jev je v Besnici že precej.
Možnosti za kmeta tu so predvsem za dolinski del krajevne skupnosti. Dve kmetijskikorganizaciji pomagata kmetu in ga vključujeta vsvojoproi-zvodnjo: Emona in Ljubljanske mlekarne, v strminah pa s prirejo pi-tancev. Pa kaj, ko so odkupne cene tako nizke in morda je prav tovzrok. da je v Besnici vse manj čistih kmc-tov. Najhuje pa je, da v celoti KS Be-snica pravzaprav ni mladih družin. Mladi odhajajo in se ne vračajo več k zemlji.«
RADO RADESČEK