Leto 1885.
119
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XY. — Izdan in razposlan dne 23. aprila 1885.
42.
Postava od 4. aprila 1885,
0 premeni državnega poroštva za češko zahodno železnico in določil o odknpn te železnice
za državo.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
ölen I.
Vladi se daje oblast, c. kr. priv. češki zahodni železnici — ustrezno po preobratu petodstotnih zajmov v srebru premenjenim razmerom njene zagotovljene oapravne glavnice — dodeliti premeno dozdanjih določil o poroštvu na ta način, Ja se tej železnici z državnim poroštvom zagotovljeni čisti donos, kateri je zdaj Jo leta 1916 z letnimi 1,404.000 gld. avstr. velj. v srebru in od tega leta naprej do doteka koncesije v letu 1949 z letnimi 733.651 gld. avstr. velj. v srebru odmerjen, v bodoče za leta 1885 do 1948 z enakšno letnino, katera ne sme presedati 1,248.000 gld. avstr. velj. v srebru, a za leto 1949 z iznosom od 840.738 gld. avstr. velj. v srebru največ ustanavlja.
Po le-tem ustanovljeni iznosi naj ob enem stopijo na mesto najmanjine let-oega prihodka, ki bi ga država v slučaji odkupa železnice plačevala družbi, kakor so ista določa v §. 18 dopustnega pisma od 8. septembra 1859 s 5*2 odstotki Spravne glavnice.
Člen H.
V členu I navedena premena v poroštvu navezana je na te uvete:
1.	da se s preobratom (konversijo) prihranjeni iznosi ne uporabljajo v nikake druge svrhe razven onih, katere je vlada odobrila;
2.	da se prekliče ali razveljavi pravica s členom I, lit. e) postave od JO. maja 1869 (Drž. zak. št. 72) dodeljena, v odplačilo državno-poroštvenih po-
(Sluvouiach.)	25
napredščin, ki bi jih morebiti v bodoče bilo dati, in dotičnih obresti uporabljati samo polovico prebitka v čistem donosu prestopajočega zagotovljeno letnino ;
3.	da bode v slučaji, ko bi država odkupila češko zahodno železnico, od letne rente (prihodka), ki bi jo bilo družbi plačevati, najmanj letno povprečnino od 50.000 gld. avstr. velj. v srebru državi na korist odbijati, dokler se s tem iznos te letne rente ne potisne pod omenjeno v členu I najmanjino.
Člen III.
V zmislu zgornjih ukazil z družbo ukreneni dogovor od 11. decembra 1884 uživa prostost od pristojbin in stemplja.
Člen IV.
Ta postava pride v moč z dnem, katerega se razglasi.
Zvršitev iste naroča se Mojemu ministru za trgovino in Mojemu ministru za financije.
Na Danaji, dne 4. aprila 1885.
Franc Jožef s. r.
Ta aile s. r.	Pino s. r.	Duiiajewski s. r.
43.
Postava od 14. aprila 1885,
ki izpreminja §§. 1 in 2 postave od 27. decembra 1880 (Drž. zak. št. 151), o nekih premenah postav in propisov za pridobnino in dohodarino gledé pridobitnih in gospodarstvenih zadrug in
založnic.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 :
člen I.
Določila §§or 1 in 2 postave od 27. decembra 1880 (Drž. zak. št. 151), preklicana so ter naj slovö :
§• 1.
Določila te postave naj se uporabljajo:
1.	Na samostalne pridobilno in gospodarstvene zadruge ali društva, ki so po postavi od 9. aprila 1873 (Drž. zak. št. 70) v vpisnik vpisana, in na druge po načelu samopomočja osnovane, nevpisano take zadruge (zajmovna in kreditna društva, potrošna, sirovinska in magazinska društva, zidalne, stanovne in delovno zadruge in enakšne), katere svojo poslovanje po pravilih (statutih) na svojo drustvenike omejujejo, če tudi od nedruštvenikov novcev v zajem jemljö ab blaga kupujejo ali svojo blagajnično gotovino (nov.eo) nalagajo pri pod j e tj i h in zavodih, i maj oči h dolžnost, javno račun po lagati ;
2.	na blagajnice založnice ali zajmovnice, ki so na temelji posebnih deželnih zakonov postale iz skladovnih in davkovno-novčnih zalogov;
3.	na občinske založnice.
§• 2.
I.
Podlogo za odmero dohodârine (davka od dohodkov) po cifri daje čisti donos vrženega podjetja, kateri se je v poslovnem pred davkovnim letom preteklem letu dosegel ter se izračunja po določilih le-te postave.
Čisti donos sestavljajo prebitki ali presežki po bilanci, kateri se kakor obresti, dividende, tantieme ali pod kakoršnim koli imenom razdelé, v pričuvni zalog (reservni fond) položč ali na bodoči račun prenesč.
Vrh tega treba je v davkovno podlogo privzemati tiste iznose, ki se, ne bodoč obseženi med prebitki izkazanimi v bilanci, iz dohodkov poslovnega leta Uporabijo na katero v prežnjem odstavku izrečno imenovanih ali v naslednjem naštetih svrh, namreč :
a)	da se glavnica (kapital) v podjetje naložena poveča;
b)	da se iz dohodkov v bilanci ne izkazanih nazaj poplačajo vložki glavnični, hipotecirane in druge glavnice;
c)	da se poplačajo obresti od glavnic hipoteciranih na stvarnem posestvu podjetja;
d)	v podarke, darilà in drugovrstne odmene, ki nimajo svojega vzroka v poslovanji, niti se naklanjajo obstoječim zavodom dobrodelnosti;
e)	v plačilo dohodârine, katero je opraviti na podlogi te postave.
Izguba, kar je je v enem letu in ki se prenese na prvo bodoče leto, sme se v tem letu odbiti od donosa, a ne sme se odbijati v sledečih letih.
II.
V davkovno podlogo naj se zlasti ne jemljd, odnosno od prebitkov po bilanci naj se ne odbijajo:
a)	prenosi dobitkov po bilanci iz prejšnjih let ;
b)	donosi iz predmetov podvrženih zemljišnemu davku in davku od poslopij v iznosu, kateri ostane po odštetji troškov opravljenih za-nje ;
c)	trdne plače, in pa nagrade (remuneracije), ki jih posamezni društveniki, udje načelstva in nadzornega soveta prejemajo za svoje društvu storjene službe ;
d)	obresti tujih glavnic uporabljenih v podjetji (razen naštetih pod I v odstavku 3 c), katere so zadrugi členi (udje) ali nečleni v zajem dali;
ej tisti delovi donosa, kateri se zarad obrabe inventarja ali tvoriva (materijala), za vršilo obrta služečega, ali zarad kake izgube na substanciji ali zarad druge izgube nastopivše o poslovanji odpisujejo ali v napravo posebnih zalogov (računi za odpise, amortizacijo, izgube it.) uporabljajo.
Ti zalogi naj se zadavkajo stoprv (še le) tedaj, kadar in kolikor se uporabijo po katerem v odstavku 2 in 3 imenovanih načinov, a med temi ne bodi nikdar obsežena razdelitev napravne (naložne) glavnice v slučaji razdružbe.
Troski iz teh zalogov opravljeni ne smejo se nikdar vpostavljati v go-spodarstveni (vršbeni) račun.
Kadar so ti zalogi kako posebej naloženi, da neso obresti, to naj se odtod dobljene obresti v letnem donosu obračunjajo, kolikor bi ne pošle po opravi troskov, kateri te zaloge po njihovi posebni posveti ali odmeni zadevajo ;
f)	pri blagajnah založnicah, imenovanih v §. 1, odstavku 2, obresti od hipotekarnih aktivnih kapitalov.
Kadar po bilanci ni nikakoršnih prebitkov, ozirati se je samo na iznose v odstavku 8 omenjene, nasproti računeč iznose, ki jih je odločiti od dohodkov, in izgube, kakor jih kaže računski sklep.
Člen II.
Ta postava pride v moč od 1. januvarja 1885 počensi ter se uporablja na vsa pripisila dohodarine, katera se o tem času še niso upravokrepila.
Člen III.
Mojemu ministru za finance je naročena zvršitev te postave.
Na Dunaji, dne 14. aprila 1885.
Franc Jožef s. r.
Tanile s. r.
Dima jew* ki s. r.