Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev. 238.
V HODIM v pondellek, It. okltdra 1915.
Leio XL.HI
s Velja po pošti: 9
Za oelo leto naprej . , K 28'— za en moHeo „ . . „ 2'20 u Nemčijo oeloletno . „ 29'— m ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . , K 24'— sa en meseo......3'—
V	opravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: s
za celo leto........ V—
sa flemčljo oeloletno . „ 9*— a ostalo Inozemstvo. „ 12'—
SCir Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne =» sprejemajo. — Urednlškoga telelona štev. 74. =
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa vedkrat primeren popnst.
Poročna oznulli, iMi osmrtnice Iti:
enostolpna petltvrsta po 2 J vin.
■ ■■ ■ ■ Poslano: ,< --enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši ne-delje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
narod.
UpravntStvo Je v Kopitarjevi nllol št B. — Račun poštne brantlnloo avstrijske št. 24.787, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št, 188.
Bratom Bolgarom.
Bolgarija je napovedala Srbiji vojsko in sovražnosti so se pričele.
S tem jc stopila slovanska Bolgarija na naši strani v svetovno vojsko.
Slovenci in Hrvatje z velikim navdušenjem pozdravljamo ta čin bratskega naroda bolgarskega. Nadejamo se, da si bolgarske in naše čete kmalu na bojnem polju podajo roke v skupnem nastopu zoper skupne sovražnike.
Po vsem, kar se je zgodilo, je srbska d-žava zgubila pravico in možnost do obstoji..
Le dve narodni ideji zamoreti pod svojim čistim praporjcm v bodoče živeti med jugoslovanskim rodom: hrvatsko-slo-venska in bolgarska — prva v okviru starodavne habsburške monarhije, s k a t e r o stoji in pade, a druga v okviru neodvisne Velike Bolgarije.
Kako smešne so klevete, ki lete od iz-vestne strani na Bolgare, da so izdali »slovansko stvar«! K d o je neki bliže Bolgarom na celem svetu, po krvnem sorodstvu, jeziku in iskreni bratski ljubezni, nego mi Slovenci in Hrvatje. In ti sc kot en mož bojujejo z brezizglednim junaštvom v slavnih armadah habsburške monarhije. Bolgari se tedaj le pridružijo svojim najbližjim slovanskim bratom.
Če je pa kdo na svetu izdal slovansko stvar, je to Rusija s Srbijo, ki je leta 1913. prodala junaško Bolgarijo, leta 1915. pa najkasnejše hrvatske in slovenske zemlje '/ ob sinji Adriji.
Junaška Bolgarija si poišče sedaj z mečem svojo pravdo. In to je ista pravda, za katero je potegnil meč naš cesar Franc Josip, meč, ki ga že več kot 14 mesccev vihte z nezlomljivo hrabrostjo hrvatski in slovenski regimenti, meč, ki je pognal ne-dogledne ruske množice daleč v planjave in močvirja notranje Rusije, in ki je ukazal: Stoj! brezštevilnim laškim trumam ob zeleni Soči.
Po vstopu Bolgarije v svetovno vojsko jc upati, da bo vojske preje konec, kot se je v obče mislilo. In ta vojska bo rodila neposredno soseščino in stalno prijateljstvo med našo monarhijo in Bolgarijo.
Hrvatje in Slovenci se odkritosrčno radujemo ob tej misli in izza črnožoltih svojih mejnikov kličemo iz dna srca bolgarskim bratom: Pozdravljeni! Skupno hočemo izvojeval Veliko Bolgarijo in veliko, nadvse mogočno habsburško monarhijo — neločljivi prijateljici in zavcznici na veke.
Slava Bolgarom!
Dr. Ivan šusteršič.
podporo vpoklicanih.
Navzlic raznim pomanjkljivostim se je zakon o vzdrževalnih podporah za svojce vpoklicanih vendarle izkazal in storil mnogo dobrot. Milijone ljudi je bilo obvarova-nih lakote. Vlada pa pri sestavi zakona gotovo ni mislila na veliko draginjo živil, radi česar je podpora precej neznatna. V enem oziru pa se zakon ni obnesel. Kdo neki je mislil, da bo vojska trajala tako dolgo in vendar je vlada v zakonu zagotovila podpore samo za dobo 6 mesecev. Čeravno je bilo jasno kot beli dan, da ima zakon veljati in pomagati tekom cele vojne, vendar je mnogo okrajnih glavarstev po preteku prvih 6 mesecev ustavilo vsako podporo. Na cesarjev ukaz pa je naredba celokupnega ministrstva z dne 15. junija to napako odpravila. Toda ta nova naredba jc zado-bila praktično vrednost šele 28. septembra, ko je bil izdan izvršilni predpis k novi na-redbi. Sedaj pa je tudi že skrajni čas, da razna okrajna glavarstva svojo prakso prilagodijo novim izvršilnim predpisom in opustijo vsako ozkosrčnost pri razlagi. Najvažnejša določila so sledeča:
Kdaj se izplačuje vzdrževalna podpora tudi čez 6 mesečno dobo?
Izplačuje sc tedaj, če v aktivno službo vpoklicani rezervist ali črnovojnik na podlagi službenega povelja ostane v službi daljšo dobo, kakor pa je to predvideno v zakonu o podporah. Isto velja za osebe, ki so bile na podlagi zakona o vojnih dajatvah pritegnjene k raznim opravilom.
Podpora se tudi nadalje daje v vseh slučajih, v katerih se aktivno služeči vrnejo kot invalidi ali z zmanjšano pridobitno zmožnostjo in pa dokažejo, da si ne morejo dobiti zaslužka ki bi preživljali njih same in njih svojce ali pa da nimajo kakega drugega zadostnega dohodka. Ta dokaz jc treba predložiti vsak mesec. Potrditi ga mora občina, v kateri biva. Da je kdo invalid ali njegova delazmožnost zmanjšana vsaj za 20 odstotkov, se je treba izkazati z vojaškim dokumentom. Čc v tej vojaški listini ni ugotovljeno, koliko je kdo sposoben za delo, tedaj mora to storiti pristojen uradni zdravnik, to je okrajni zdravnik pri okrajnem glavarstvu.
Tudi ko jc poteklo 6 mesecev po smrti v aktivno službo vpoklicanega moža ali odkar se ga pogreša, sc podpora nima ustaviti, ampak izplačevati še nadalje. V teh slučajih jc državno vzdrževalno podporo izplačevati v polni zakoniti izmeri brez ozira na to, ali mož dobiva vojaške vzdrževalne pristojbine ali nc. Po jasnem besedilu naredbe se tedaj v to vzdrževalno podporo družine nc smejo všteti morebitne invalidne podpore (podpora invalidov, do-klada za rane, doklada za odlikovanja). Čc
se je vsled vrnitve invalida ta podpora morda že ustavila, se jo ima znova nakazati Tudi v onih slučajih, kjer so se izplačale preskrbne pristojbine za vdove in sirote, sc mora vzdrževalna podpora na novo nakazati in je te izplačane pristojbine treba poračuniti.
Če dosedaj kaka vzdrževalna podpora še ni bila nakazana, tedaj se lahko prosi, da se nakaže naknadno. Zahteva se le, da so zakoniti predpogoji bili podani že tekom aktivnega službovanja moža. Te prošnje pa jc treba vložiti vsaj pred potekom 2 mesccev po vrnitvi v neaktivno razmerje ali 6 mesecev po dnevu smrti ali dneva, odkar se ga pogreša.
Ravno to velja za državne podpore, ki se dajejo onim, ki nc vživajo državnih vzdrževalnih podpor. Te državne podpore pridejo v poštev: a) za moštvo v prezenčni službi, za prostovoljno dalje služeče podčastnike in samostoječe za prezenčno službo neobvezano moštvo, čegar svojci nimajo pravico do vzdrževalne podpore in sicer za vse te osebe, če so med ali vsled vojno postali invalidi, b) svojci imenovanih oseb, d) ostali in svojci v vojni padlega, umrlega ali pogrešanega v prezenčno službo obve-
zanega moštva ali prostovoljno dalje slu-žečih podčastnikov ali drugih vojašk. oseb, čc ostali ali svojci nimajo pravicc do podpore. Vse v teh določilih omenjene osebe je smatrati za potrebne, čc bi njihov neobhodno potreben preživitek brez državne podpore prišel v nevarnost. Po jasnem besedilu izvršilnega predpisa se je pri tem poleg hrane, stanovanja in obleke in drugih neutrpljivih življenjskih potrebščin ozirati tudi na stroške zdravljenja in postrežbe in pri otrocih na stroške vzgoje. V izvršilnem predpisu stoji čisto izrecno rečeno: >Pri presoji o potrebi se ne sme gledati samo na razmere upravičenega, ampak tudi na razmere vseh posameznih svojcev, za katere je upravičen.« Glede dalje služečih podčastnikov, njihovih svojcev ali ostalih je potrebno izkazati potom pristojne vojaške oblasti.
Vse pravice, izvirajoče iz te naredbe, je treba priglasiti pri občini svojega bivališča. Ta jih pošlje v rešitev okrajni politični oblasti. Obžalovati je, da tudi nova naredba nc pozna nobene rekurzne instance, kajti pri okrajnih glavarstvih leži na stotine prošenj, da presodi in izpremeni odločbe vzdrževalnih komisij.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16, oktobra. Uradno poročajo: Napadi zaveznikov napredujejo.
V prostoru pri Belgradu predirajoče avstriske čete so došle zasledujoč sovražnika do naskokae razdalje uirdb pri Avali in so iztrgale Srbom močno utrjene postojanke na višinah južno od Vince. Neka naša divizija je pobrala na bojišču 800 mrtvih in težko ranjenih Srbov.
Bolgarske bojne sile so si priborile med Negotinom in Sirumico na mnogih mestih prehod čez obmejno gorovje. Vzete so zahodne utrdbe Zaječarja. i Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, hnl.
^unaj, 17. oktobra. Uradno poročajo:
Avstrijski in nemški bataljoni so včeraj z obsežnim napadom s severa in z zahoda vzeli srbske postojanke na gori Avala. C. in kr, čete, prodirajoče na obeh straneh ceste Belgrad—Grocka, so iztrgale sovražniku višini Velki Kamjen in Pasu-ljište, Južnozahodno od Smedereva in
Zemljevid srbskega boiišca.
! južnovzhodno od Požarevca so Nemci so-! vražnika zopet vrgli. Bolgari so pod Za-j ječarjem prekoračili Timok in so vzeli z naskokom vzhodno od Knjaževca kvišku štrleči vrh Glogovica: ob tej priliki so ujeli 200 mož in zaplenili 8 topov. Njih napad | povsod napreduje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. oktobra. Veliki glavni stan:
Armadi vojne skupine pl. Mackensena napredujejo dalje. Južno od Smedereva je bila z naskokom vzela gora Vranovo, vzhodno od Požarevca kraj Smoljinac.
Bolgarske čete so izsilile po boju na mnogih mesti med Negotinom in Strumico prehod čez gorska pobočja. Vzete so vzhodne utrdbe Zaječarja.
Vrhovno vojno vodstvo.
Berlin, 17. oktobra. Veliki glavni stan'.
Ob obeh straneh železnice Belgrad— Paianka so vzeli Petrovgrob in obvladujočo goro Avala kakor tudi Velki Kamien in višine južno od Ripoteka (ob Donavi). Gorato ozemlje južno od Belgrada je zato v našib rokah. Armada generala pl. Gall-wiiz je vrgla sovražnika s Podunavelj za ! Tiraljo (južnozahodno od Smedereva) in z i vrhov pri Sapini in Makci. Armada bolgarskega generala Bojadjeva si je izsilila prehod čez spodnji Timok in jc naskako-I vala 1198 metrov visoko goro Glogovico, vzhodno od Knjaževca; ob tej prilik« je zaplenila 8 topov in ujela 200 Srbov. Tudi v smeri proti Pirotu so prodirale bolgarske čete dalje. Mackensenova vojna skupina jc zaplenila dozdaj 68 srbskih topov.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Srbsko uradno poročilo.
Niš, 14. oktobra. (VVolfov urad.) Srbski dopisni urad poroča: Položaj dne 10, oktobra in ponoči od 10. na 11. oktobra jc bil sledeč: Donavska fronta je neizpremc-njena. Severno od Požarevca je sovražnik dvakrat poskušal, da bi se polastil naših postojank; oba napada smo odbili in zadali sovražniku težke izgube. Ob naših postojankah pri Smederevu jc sovražnik ponoči vzel vas Lipo, mi smo jo pa zopet osvojili in prisilili sovražnika, da sc je umaknil ter mu zadali občutne izgube. Sovražnik jc podvzel dva ponočna napada, da bi sc polastil trdnjave in mesta Smcderevo; oba napada sta bila odbita; sovražnikove izgube so visoke. Pri Belgradu je sovražnik 10. oktobra napadel naše postojanke v okolici mesta. Noč jc potekla brez bojev. Ob sav-
ski fronti je otvoril sovražnik močan artiljerijski ogenj s topovi velikega kalibra. Naše čete so obdržale svoje postojanke. Od Sora ni nič važnega poročati.
Niš, 12. oktobra. Dne 11. n v noči od 11. na 12. oktobra se je nadaljeval boj na donavski fronti jušno od Gradišta in jugovzhodno od Smedereva. Smederevo smo izpraznili. Proti kraju Lipa, kjer so se vršili ljuti boji, se je sovražniku posrečilo zasesti črte vendar ga je ta uspeh stal več izgub, kakor jih je imel od začetka nove ofenzive. Sovražnik je napadel belgrajsko fronto Veliki—Mokri—Lutsk in Torsak, Ob Savi in Drini nič važnega. (Uradna srbska poročila prihajajo z večdnevno zamudo in jih zato vedno prchite novejši uspeh. Op. ured.)
XXX
Vojska med Bolgarijo in Anglijo.
London, 15. oktobra. Zunanji urad obvešča: Bolgarija je naznanila, da se nahaja s Srbijo v vojnem stanju in da je zaveznica osrednjih velevlasti. Anglija je obvestila po švedskem poslaniku v Londonu Bolgarijo, da obstoja od 15. t. m. ob 10. uri zvečer med Anglijo in Bolgarijo vojno stanje.
Tudi Francija napovedala Bolgariij vojsko.
Pariz, 18. oktobra. (Kor. ur.) Agence Havas poroča: Ker je pričela Bolgarija na strani sovražnikov vojsko proti zaveznikom Francije, naznanja vlada republke, da obstaja po krivdi Bolgarije od 16. oktobra ob 6. uri zjutraj vojno stanje med Bolgarijo in Francijo.
XXX
Prodiranje v Srbiji.
Vojni poročevalci poročajo dne 16. t, m. Naš napad v Srubiji načrtoma napreduje. Med tem ko so nemške čete vzele z naskokom Požarevac in zavarovale deloma zgrajeno železniško progo Belgrad— Požarevac, so se približale čete generala pl. Kovesz do naskokne daljave ob srbski postojanki pri Avali, ki tvori tretjo, zelo močno utrjeno črto, ki je zgrajena po najmodernejših načelih trdnjavske tehnike in se razprostira po robeh 365 metrov visoke gore Avala in čez Velki. Srbi so se v begu umaknili v opisano tretjo obrambno postojanko, ko so bili Avstrijci z naskokom vzeli drugo obrambno črto na višinah Eri-no Brdo, Stražana in Cunak.
Izgube Srbov so bile strašne. Po naši natančno delujoči artiljerijski pripravi je bilo števiio mrtvih zelo veliko in je po nekem naskoku pokopala neka naša divizija sama 800 padlih Srbov. Iz Vince je bil izveden neki napad na višine južno od navedenega kraja, ki nam je zagotovil posest teh višin.
Roda Roda poroča 16. t. m.: Vse vojskujoče se stranke obračajo pozornost na dogodke v Srbiji. Danes, drugi dan, ko je nastopila Bolgarija, se že pozna, kako se bodo razvili dogodki. Na štirih bojnih črtah prodirajo v notranjo Srbijo, s severa, z zahoda in vzhoda. S svojimi zavezniki smo dozdaj med težkimi boji primeroma hitro prodirali.
Ob bosenski meji smo že v prvih urah prodiranja prekoračili Drino in grozimo srbskim silam zbranim zahodno od Kolu-bare. Temu delu srbske armade groze tudi naše sile v Posavini na obeh bregovih Ko-lubare. Vzhodno cd tam prodirajo čete generala KSvesza združene z nemškimi četami Mackensenove armade južnovzhodno od Belgraaa v prostoru, ki ga omejuje na vzhodu Donava, na jugu pa močno utrjena gora Avala.
V tem prostoru so se razvili nepopisno ljuti boji. Srbom smo iztrgali močno utrjene postojanke. Naša težka artiljerija je nadvladala srbsko, o kateri je znano, da je prav dobra. Srbske izgube so bile grozne. Na vzhodu prodira v dolini Morava armada Gallitz. Naglica, s katero se razvijajo dogodki, preseneča celo, če se upošteva, da je napadalnna armada izborna. Gallwilzova armada prodira že južno od včeraj osvojenega Požarevca, medtem ko so bili prekoračili Bolgari obmejne gore ob Timoku in vzeli utrdbe južno ocl Zaječarja in si med ljutimi boji pričeli pripravljati pot k zaveznikom. Bolgari prodirajo z železno odločnostjo.
Boji v dolini Morava.
Pariz, 18. oktobra. (K. u.) Posebni poročevalec »Tempsa« brzojavlja iz Niša. Avstrijci in Nemci napadajo v dolini Morava z izredno velikimi silami, Očividno gre za to, da se združijo z Bolgari v dolini Timok, kjer grozi Srbom velika nevarnost. Bati se je, da bo razdeljena srbska armada, ki se pri Požarevcu vojskuje, v dva dela in da bo vrženo srbsko desno krilo k rumunski meji. V Srbiji viharno zahtevajo pomoč, ker so prepričani, da uničijo avstrijsko armado, če dobe prav čas ojačenj.
Vojni poročevalci odpotovali na balkansko bojišče.
Dunaj, 18. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: V vojnem časnikarskem stanu nameščeni vojni poročevalci so odpotovali pod vodstvom namestnika poveljnika polkovnika generalnega štaba grofa Beck-Rzikowskv na južno bojišče
Srbski prestolonaslednik komaj ušel, da ni bil ujet.
Berolin. Bukareški listi poročajo: Malo je manjkalo, da ni bil ujet prestolonaslednik Aleksander ob zavzetju Belgra-da. Ušel je šele zadnji trenotek, prej jc poveljeval. Pobegnil je s stotnikom angleškega generalnega štaba Hisetonom šele, ko so se bližali honvedi. Več častnikov njegovega štaba je bilo ujetih ali so pa padli.
Veliki knez Nikolaj — generalisimus srbske armade?
Amsterdam, 17. oktobra. Glasom semkaj došlega poročila ima prevzeti veliki knez Nikolaj Nikolajevič vodstvo srbske armade; veliki knez je baje že na potu v Solun,
Srbska obramba proti Bolgariji.
Carigrad. »Tanin« poroča iz Soluna: Srbi ponoči in podnevi utrjujejo črto Zaje-čar-Prahovo, da bi se ne mogli Bolgari združiti z Avstrijci in Nemci. Dela vodi general d' Amadc. Srbski generalni štab, ki so ga premestili iz Kragujevca v Niš, tvorijo večinoma francoski častniki. Dvor se preseli v Kruševac ali pa v Vranjsko Banjo. Ker se boje Srbi vstaje v Macedoniji, so pomnožili straže ob železnici, ki vodi v Gevgeli in so progo utrdili z žičnimi ograjami. Veliko srbskih podanikov je pobegnilo na Grško.
Armadno povelje bolgarskega vrhovnega poveljnika.
Budimpešta, »Az Est« poroča dne 16. t. m.: Danes izdano armadno povelje vrhovnega poveljnika Žekova izvaja:
»Vojskujte se z ljutostjo in z jezo tistih, ki čutijo trpkost žalitve zadano Bolgariji po naših smrtnih sovražnikih. Spomin na srbsko izdajalsvo naj ojači Vaše maščevalne roke! Zdaj ali nikdar! Nočemo več nositi verig, zlomiti jih hočemo!«
Timoška železnica Srbom odrezana.
Kolin. »Koln. Ztg.« poroča iz Sofije: Včeraj (15. t. m.) so prekoračile bolgarske čete srbsko mejo na celi črti. Timoška dolina z najvažnejšo železnico iz Niša k Donavi Srbi ne morejo več uporabljati, vsled česar je promet med Rusijo in Francijo pretrgan.
Brzojavna zveza med Srbijo in Solunom pretrgana.
Budimpešta, 17. oktobra. »A Vilag«
poroča iz Soluna: Že dva clni je brzojavna zveza s Srbijo pretrgana. Samo s kurirji na konjih se vzdržuje zveza s srbskim vojnim vodstvom. Bolgarski četaši pa v mnogih slučajih ustavljajo tudi te kurirje in tako poročila ne pridejo v Solun, kjer čakajo na nje generali.
Zveze zaveznikov ogrožene.
Rotterdam. Londonski listi objavljajo sledečo brzojavko iz Niša: Sovražnik pritiska na Srbijo s treh strani in si je izbral najobčutljivejšo točko v Srbiji, odrezati namreč namerava vse zveze in so Srbi od 5. oktobra izpostavljeni ponoči in podnevi najljutejšim sovražnim napadom.
Boji blizu grške meie.
Atene, 16. oktobra. Neka'50.000 mož močna bolgarska armada je napadla Srbe clne 14. t. m. v dojranskem okraju pri Va-landovi blizu grške meje. Ljut boj se bije pri Elhnosu.
Bitka pri Valandovu.
Basel, 17. oktobra. »Basler Nrchrich-fen se poroča, da se vrši med Srbi in Bolgari v ozemlju Valandova ogorčena bitka. Bojišče leži na levem bregu Vardarja, južno od Strumice.
Kako vpadajo Bolgari v Srbijo.
Dunaj, 16. oktobra. »Az Est« poroča iz Sofije: Letala letajo pridno nad Srbijo in ne varčujejo z bombami. Letalci, ki so se vrnili, pripovedujejo, da stoje Bolgari že 10 km daleč na srbski zemlji.
Bolgarski protest.
Sofija, 18. oktobra. (Kor. urad, došlo zakasnelo poročilo s 13. t. m.) »Agence Te-legraphique Bulgarc« poroča, da namerava bolgarska vlada protestirati pri poslaništvih nevtralnih držav, ker so srbske čete kršile nevtralnost.
Bolgarija z osrednjima silama.
Vendar so padle luskine z oči.
Berlin, 16. oktobra. Dopisnik »Berliner Tageblatta« je imel razgovor s predsednikom bolgarskega sobranja Momcile-vem, učencem Stambulova in zaupnim prijateljem Radoslavova. Rekel je: Stambulov je vedno jasno videl, kako nevarna jc Rusija za Bolgarijo. Srečo Bolgarije je vedno videl samo na strani Nemčije in Avstrije. Trikrat nas je morala ententa izdati, preden so vsem Bolgarom padle luskine z oči. Zdaj se je to zgodilo. Med nami in mejami naših današnjih zaveznikov ne sme obstojati nobena tuja dežela. Hočemo biti neposredni sosedi starejše evropske kulture, da se večja Bolgarija more neovirano in svobodno razvijati. Samo to nam more dati trajno neodvisnost od Rusije.
Bolgarska spomenica Grčiji in Rumuniji.
Sofija, 16. oktobra. V Bukarešt in Atene je bila odposlana spomenica, v ka-
teri bolgarska vlada opisuje srbske grozo-vitosti in dokazuje, da so Srbi izzvali.
XXX
Balkan glavno bojišče.
London. »Daily Telegraph« poroča iz Rima: Dobro poučeni krogi sodijo, da se pozimi na evropskem bojišču ne bo nikjer odločevalo in da bo tvoril Balkan edino važno bojišče, kjer zbirajo zavezniki svoje sile.
XXX
Grška protestira v tretjič.
Ženeva, 16. oktobra. Turinško časopisje izve iz Soluna, da do četrtka zvečer še ni odšel noben vlak z vojaki v Srbijo, in sicer radi tretjega grškega protesta v Parizu in Londonu.
_ Grška proti tujim četam.
Sofija, Grška vlada je dala ententi tri dni na razpolago, da umakne izkrcane čete. Po preteku tega časa bo Grška razorožila tuje vojaštvo. Grčija ne pusti kršiti svoje nevtralnosti.
Angleži se v Solunu v velikem številu izkrcavajo.
Pariz, 18. oktobra. (Kor. ur.) »Matin« poroča iz Soluna: Angleške čete se od 13. t. m. dalje v velikem številu izkrcavajo.
Srbski prometni minister v Solunu.
Atene, 18. oktobra. (Kor. ur.) »Agence d' Athenes« poroča: Srbski prometni minister se je pripeljal v Solun, da uredi z generalnim štabom zaveznikov vprašanje transporta angleških in francoskih čet v Srbijo.
Blokada bolgarskega obrežja.
London, 18. oktobra. (Kor. ur.) Poveljnik zveznih brodovij v vzhodnem Sredozemskem morju je razglasil 16. t. m., da se je pričela blokada bolgarskega pomorskega obrežja 16. oktobra ob 6. uri zjutraj. Nevtralnim ladjam je bilo dovoljeno, da smejo v 48 urah zapustiti blokirano po-morje.
Sarrail v Solunu.
Lyon, Le Nouvelliste poroča iz Soluna: General Sarrail je došel v Solun.
Zmešnjave v Solunu.
Frankobrod ob Meni, 16. oktobra. (K. u.) »Frankf. Ztg.« javlja iz Carigrada. V Solunu vlada očividno precejšnja zmešnjava, ki jo povzročajo ukazi in protiukazi. Odpravljene ententine čete se vračajo, ko so bile že več kilometrov daleč. Iz dobrega vira se doznava, da grška vlada noče dostavljati več železniških voz za odpravo teh čet.
XXX
Srbija je začela. — Kategorična izjava bolgarskega poslanika v Atenah.
Berolin, 17. oktobra. Dopisnik »Lokal-anzeigerja« javlja iz Aten: Vaš dopisnik je imel danes zjutuaj pogovor z bolgarskim poslanikom, ki mi je rekel;
»Da nismo mi začeli sovražnosti pri Srbiji, izhaja iz tega, da so se vršili prvi boji pri Kjustendilu na bolgarskem ozemlju, več kilometrov daleč od srbske meje. Vsa tu razširjena drugače se glaseča poročila srbskega poslanika so neresnična.«
Grška nevtralnost.
Curih, 16. oktobra. »Corriere della sera« javlja iz Aten: Srbski poslanik Za-nuisa niti obiskal ni, da ne bi dobil neugodnega odgovora, če bi vprašal za izpolnitev zavezniških dolžnosti. Grška ostane nevtralna, pa ker si sta grška obala in mornarica brez pomoči izpostavljeni vsem napadom od morske strani, bo proti ententi dobrohotno nevtralna. Grška armada ostane mobilizirana,
Bolgarija in Grška skupaj.
Budimpešta, 16. oktobra, »A Vilag« javlja iz Soluna: Bolgarski poslanik v Atenah Pasarov je šel k Zaimisu uradno naznanit, da je Bolgarija v vojnem stanju in da bolgarska vlada polaga veliko važnost na to, da vnovič in krepko izrazi svoje prijateljsko mišljenje do Grške. Zaimis je to uradno izjavo vzel na znanje in se v imenu vlade zahvalil za požrtvovalnost, s katero je Bolgarija Grški priskočila na pomoč v stiski. (Žito, koruza. Op. ur.)
Zaimis je tudi ugotovil, da je prišel trenutek, da sta obe sosednji državi spoznali svoje dosedanje zmote in prostodušno uvidita, da se ena druge nista umeli. Odslej morata obe državi imeti eno smer.
Grška odpove pogodbo s Srbijo.
Berolin, 16. oktobra. Na merodajnem mestu so dobili vest, da misli Grčija odpovedati pogodbo s Srbijo,
Grška dobi iz Rumunije žito.
Frankfurt, 16. oktobra. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Aten, da se tudi z Rumunijo vrše pogajanja radi žita. Bolgarsko vlado sc je naprosilo, da dovoli prevoz romunskega žita do grške meje.
Grška ne bo pomagala Srbiji.
London, 15, oktobra. (Reuterjev urad.) Grški poslanik je formelno sporočil Greyu noto grške vlade, v kateri se izjavlja, da grški kabinet ne smatra, da jc nastopil »slu-
čaj zveze« s Srbijo, Grška ob sedanjih okoliščinah ni dolžna pomagati Srbiji.
Grki zapuščajo Rusijo.
Krakov, 17, oktobra. Tukajšnj listi objavljajo na podlagi poročil ruskih listov vest, da so v Rusiji naseljeni Grki nastopili pot v svojo domovino.
Angleško mornariško poslanstvo ostane na Grškem.
Atene, 16. oktobra. Angleško morna* riško poslanstvo, ki deluje od 1. 1913. v grški mornarici v svrho reorganizacije, ostane po sporazumu z angleško vlado še eno leto na svojem mestu.
Bolgarija in Grška ter Rumunija.
Sofija, 16, oktobra. Po vesteh iz mero-dajnih krogov v Atenah se je Grška odločila, da za vsako ceno ostane nevtralna. Grška vlada misli odpovedati pogodbo s Srbijo. Kakor se sliši, sta Grška in rumun-ska vlada v Sofiji izjavili, da ostaneti toliko časa nevtralni, dokler se Bolgarija omeji samo na varstvo svojih upravičenih interesov proti Srbiji.
XXX
Rumunija.
Bukarešt, 16. oktobra. Oficijozni »Vit\ torul« piše: Mirno in potrpežljivo moramo čakati dogodkov in se odločiti samo po svojih lastnih interesih. Politika, kakor jo pridigajo gotovi politiki na podlagi proro-kovanj in domnevanj, ne more biti politika konsolidirane države, zlasti čc ta proro-kovanja nimajo nobene druge podlage, kakor so omahljiva tla balkanskega polotoka.
Kaj bo z Rumunijo,
Berolin. Tukajšnji listi priobčujejoi
»Times« pravijo, da se rumunski nevtralnost po napadu Bolgarije ne bo mogla dolgo časa vzdržati. Zastopniki čveterospora-zuma delujejo v Bukareštu z vsemi silami na to, da Rumunija takoj mobiliira in se pridruži čveterosporaumu. Rumunska kriza je doseglaj višek. Rumunski stranki napenjati vse svoje sile, ker je jasno, da se bo bodočnost Balkana sedaj odločila.
Priprave Rumunije.
Bukarešt, 18. oktobra. (K. u.) Letnik 1916 je vpoklican 29. oktobra pod orožje. Letniki, ki končajo aktivno službo 14. novembra, ostanejo še pod zastavami.
»Rumunski narod je bolj razborit nego
Italijani . . .«
Bukarešt, 17. oktobra. Veliko pozornost vzbuja uvodnik lista »Ziua«, v katerem se napoveduje nova smer rumunske zunanje politike. List, kateri je dobil svoje informacije od diplomatične strani, naklonjene osrednjima silama, pregledno očrta položaj in izvaja, kako se je Bolgariji posrečil sporazum z Grško in pravi: Rumunija hvali Boga, da ima kralja, ki je močnejši nego je bil laški, in vlado, katera je bolj razborita nego kabinet Salandra-Son-nino. Med tem se je tudi izkazalo, da je tudi rumunski narod bolj razborit nego so Lahi. Bratianu je rešil obstoj Rumunije.
Rumunci zaupajo kralju in vladi.
Bukarešt, 18. oktobra. (Kor, urad.) Novoustanovljena liga narodne enote je na shodu, kjer so razpravljali o položaju in o Rumuniji koristni politiki, sklenila, da liga popolnoma zaupa politiki kralja in vlade.
Nevtralnost Rumunije,
Kodanj, 16. oktobra. Rumunski posla« nik v Londonu e angleškemu zunanjemu uradu sporočil, da Rumunija v srbsko-bol-garski vojni ostane nevtralna.
XXX
Razmerje si! na Balkanu.
Berolin, 16. oktobra. »Tagliche Rundschau« poroča iz Haaga: »Manchester Guardian« sodi o položaju na Balkanu; Nova vojska bo imela za Anglijo več slabih posledic. Nemške in avstrijske čete štejejo pol milijona, bolgarske 400.000 mož, Srbi morejo zbrati največ 350.000, zavezniki največ 100.000 mož. Razmerje jc torej 1 : 3. Najboljše bi bilo, če bi osvojili Darda-nele v enem mesecu,
Rusija opravičuje svoj ultimat Bolgariji.
Petrograd, 15. oktobra. (Kor. ur.) Pe-trograjska brzojavna agentura razglaša: Nemško časopisje hoče svet uveriti o nekem novem razdoru v nazorih o zadnjih balkanskih dogodkih med Parizom in Londonom na eni in Petrogradom na drugi strani. Dovolj bo, če na te z goljufivim namenom širjene trditve nanovo potrdimo popolno soglasje, ki med zavezniki ni nikdar prenehalo. Zlasti postopanje proti Bolgariji so zavezniki določili popolnoma v soglasju. Ko se je končno odkril namen bolgarske vlade, da se docela postavi na stran osrednjih sil, je bila naravna naloga Rusije, da se oglasi in nastopi kot besednik entente. To vlogo je Rusiji odkazalo enodušno čustvovanje ruskega ljudstva, katero se še zaveda vezi in spominja žrtev, katere jc doprineslo za osvoboditev Bolgarov, Rusko ljudstvo ne bi moglo umeti, če bi Rusija ne storila odločnega koraka, da prepreči, da bolgarska vlada svojega naroda nc spravi na pot, ki nasprotnic na-
rodnemu čustvovanju, interesom in narodnim tradicijam.
Rusi nameravajo baje napasti Bolgarijo.
Frankobrod, »Secolo« napoveduje, da nameravajo Rusi napasti Bolgarijo in da namerava še piej car izdati oklic.
Rusija nima vojske za Balkan.
Kodanj, 16. oktobra. »Rječ« piše: Rusija nima vojne za Balkan. Rusija ima sama še ta cilj, da lastno zemljo očisti sovražnika. S tem bo najbolj koristila svojim zaveznikom.
Angleži proti oslabitvi zahodne bojne črte.
London. »Times« naglašajo ponovno, flaj Anglija nc odpošilja čet z zahodnega bojišča, ker tvorita Francija in Flandersko glavno bojišče. Tri mesece traja, preden pridejo čete na novo bojišče.
Balkan v zbornici lordov.
London, 15. oktobra. (K. u.) Lord Mos-jty je vprašal, katere čete mislijo rabiti na Balkanu in pod kakimi pogoji bosta sodelovali Rusija in Italija in če se more kaj zvedeti, ali je kaj upanja na sodelovanje Grške in Rumunije. — Vlada ni odgovorila. Minister lord Lausdowne je rekel, da je položaj skrajno kritičen. Vstop Bolgarije v vojno je zelo nesrečen faktor, stališče Grške je tudi nov faktor in poleg tega obstoji še nov, zelo resen vojaški problem.
Angleški strah pred »sveto vojsko«.
Ženeva, 16. oktobra. »Temps« pravi, da tiči največja nevarnost balkanske krize v tem, da bo izbruhnila sveta vojska, če sovražnik doseže Carigrad. Predpriprave za sveto vojsko so že povsod končane in povsod čakajo samo signala, katerega pa more dati samo padišah-zmagovalec. Če sporazum štirih podleže na Balkanu, tedaj ^e je bati najhujših bojev po vseh izlamskih kolonijah. Vožnjo na Balkan je treba pod-vzeti z največjo silo.
XXX
Ententa vprašuje Italijo.
Chiasso, 16. oktobra. Italijanska javnost skrbno zasleduje razvoj dogodkov na Balkanu. Ententa je zahtevala od Italije,
da naj ugodi grškim aspiracijam v Albaniji ali pa proglasi svoj (?) popolni neinteres Balkanu.
Italija in Balkan. Lugano, 15. oktobra. Poluradna izjava proti udeležbi na Balkanu povzroča velikansko razburjenje. Cenzura strašno divja proti vsakemu nasprotnemu mnenju. Celo v Salandrovem glasilu »Idea Nazionale« jc pobeljen cel članek. »Secolo« jc v dveh člankih prinesel samo prve vrstice, govori pa, da je Italija Srbijo izdala. Vse časopisje opozarja na resnost krize v ententi. Zelo neljubo je Italijane zadelo tudi vprašanje Granta v angleški zbornici, ali ni morda vstop Italije v vojno pomnožil diplomatič-ne težave na Balkanu. Lord Cecil je sicer odgovoril, da je Italija vstopila v vojno v polnem soglasju z sporazumom treh, toda Italijane boli, ker se je tako vprašanje sploh stavilo. — Laške bolečine bodo že bolj razumljive, če sme pariški »Temps« reči, da naj Italijani svoje sile spravijo v sklad z obsegom svojih želj in celo grozi, da se bodo ovrgle svoječasne obljube, če Italija ne bo dejansko nekoliko več pomagala,
Laški ropar in Srbija.
Budimpešta, 16. oktobra. »A Vilag« poroča iz Bukarešta: Po neki vesti iz Prištine, se srbski kronski svet celo v tem skrajno žalostnem položaju noče udati laškim zahtevam. V zadnjih septemberskih dneh je bila Italija menda pripravljena Srbe podpreti z znatnimi četami, toda ti bi morali priznati italijanske zahteve na Balkanu. Srbski kronski svet pa je bil gluh za to ponudbo in prestolonaslednik je rekel laškemu poslaniku: »Radi vaše nesramnosti moramo poginiti. Toda svoj sklep smo že storili. Ne boste nas oropali. Vemo, da poginemo, toda vkljub vsej brez-upnosti se bomo borili kot levi. Jasno je, da je začetek konca. Toda z nami poginete tudi vi, in vas se nihče ne bo spominjal s spoštovanjem in priznanjem.
Slaba pomoč entente Srbiji.
Milan, 16. oktobra. »Stampa« ugotavlja, da Srbija ne more računati na kako drugo pomoč od strani entente kakor samo na 4 izkrcane divizije.
četovodja Novak Ivan, topničarji Černigoj Josip, Marinič Matija, Primožič Ivan, Več-ko Matija in Brdar Anton, vsi pri 8. top. p.; četovodji Wojnar dr. Josip in Groblar Franc, podlovca Kerin Alojzij in Pilnauer Gregor, patruljni vodje Eppich Maks, Kren Ivan in Mertelj Ivan, lovci Čemažar Gabrijel, Filipič Lovrenc, Fojkar Andrej, Kocjan Franc, Neme Anton, Seršen Rudolf, Šinkovec Franc, Širok Štefan, Tome Jakob in Vodopivec Andrej, vseh 17 pri 7. lov. bat. Cesar, najvišje odlikovanje priznanje je dobil stotnik 47. pp. Josip Ter-zer. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil četovodja 20. lov. bat. Ivan Zornik. Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil tit. četov. Franc Stromec, rez. desetnik Ivan Potočnik in Dornik Kastner, vsi pri 97. pp.; poročnik, Josip Rankel, četovodja Jernej Rančan, Alojzij Rap in Ivan Rozman, dc-setnik-tit. četovodja Ivan Tratnik, desetniki Robert Bayer, Jurij Božič, Franc Bo-žičnik, Fr. Inzinger in Franc Zavratnik, poddesetnika- tit. desetnika Franc Hodnik in Andrej Kosi, infanteristi Franc Vres, Franc Inkret, Ivan Ivanuša, Franc Kelenc, Martin Kumer, Ivan Les, Ferdinand Sre-dinšek in Avgust Terglav, vseh 20 pri 87. pp.; narednika Josip Rusjan in Franc Žon-ta, četovodja Franc Anzele, infanterista Josip Bandel in Josip Markus, vseh pet pri 97, pp.; praporščak Marcel Zovich, kadet dr. Amand Gerendai, četovodji Flo-rijan Derler in Ludovik Mastnak, podlovca Josip Budja in Franc Pust, patr. vodje Simon Fuchsbichler, Franc Pilaj, Franc Stepančič in Andrej Tomšič, lovci Karel Baloh, Ludovik Jelen, Franc Jerala, Franc Klancig, Franc Oder in čast. sluga Julij Bach, vseh 16 pri 20. lov. bat.; dragonec 5. drag. p. Ivan Gregorec; predmojster 7. polj. top. p. Alojzij Čerpič.
Pogrešane družine s Primorskega.
Smrt na bojišču.
V »Slovencu« (9. okt.) smo brali zanimivo zgodbo slovenskega vojnega invalida K. H., ki opisuje svoje doživljaje: kako je bil ranjen, ujet; koliko trpljenja je prestal ob vožnji na Rusko in še več ob raznih operacijah. V Brodlju so ga prvič »mrcvarili«. — »Drugi dan,« pravi K. H., »jc prišel katoliški duhovnik, da bi me spovedal, ker sem bil že s poldrugo nogo v grobu. Pa ker sem težko govoril in ker sem se spomnil besed našega vojnega ku-rata, da "kdor v boju umrje, je zveličan, sem najprvo odklonil duhovnikovo ponudbo; potem sem se pa vseeno počasi spovedal; veliko itak nisem imel povedati..«
Iz poslednje trditve »ker sem se spomnil besed našega vojnega kurata, da kdor v boju umrje, je zveličan...« bi kdo izmed vojakov utegnil napačno sklepati in napak ravnati. Vojni kurat ravno tako ni mogel govoriti in ga poročevalec ni pravilno razumel.
Kako je torej s to zadevo? ... Zveličan je, kdor umrje brez smrtnega greha. Smrtni greh je pa odpuščen v dobro opravljeni spovedi. Pred bitko podeli vojaški duhovnik, če je navzoč, vesoljno odvezo vsem vojakom skupaj, ker takrat navadno ni mogoče, da bi vsi še enkrat opravili sv. spoved. Kdor se takrat resnično kesa svojih grehov, prejme s tem veljavno odvezo. Ako bi se pa kdo pred bitko zavedal smrtnega greha, pa se ne more spovedati, niti ne prejme vesoljne odveze, bi moral obuditi popolno kesanje, potem bi mu do-brotljivi Bog odpustil grehe; seveda se jih mora pozneje, če ostane živ, še spovedati.
Za vse to najdejo naši vojaki kratko, a temeljito navodilo v novi, lični knjižici »Krščanski vojak«, ki se ga je na tisoče razdelilo med slovenske vojake in ranjence.
Tam najdemo na str. 33. in nasl. sledeče pojasnilo:
»Ko izveš, da pojdeš morda v vojsko, si skrbno izprašaj vest, ali nisi v smrtnem grehu. Če jc le mogoče, pojdi k spovedi, da bo tvoja vest mirna. Veš, kaj je rekel Jezus apostolom: »Katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni.« Po spovedi prejmi sv. obhajilo, da bo Jezus tvoj tovariš na težki poti. — Ne ustraši se hitro kake ovire. Nekateri vojaki so bili tešč celo do večera, da so pred odhodom na vojsko mogli prejeti Jezusa. To je lepo.
Vesoljna odveza. Ako je pred bitko navzoč duhovnik, podeli vsem vojakom skupaj sv. odvezo, ki ji pravimo skupna ali vesoljna odveza, To je pravi zakrament, ki smrtne grehe odpusti vsem, kateri so v duši za odvezo pripravljeni. Kdor jo veljavno prejme in v bitki pade, je zveličan. Ostalim (pri življenju) vojakom se bo treba grehov še spovedati. kadar bodo mogli. Sicer so tudi njim grehi žc odpuščeni, a spolniti morajo naročilo
Jezusovo. Kdor ne bi hotel, bi Boga žalil in se ne bi zveličal.
Ako sv. odvezo veljavno prejmeš, si tudi v drugih bitkah brez skrbi, dokler te ne omadežuje nov smrtni greh.
Iz tega vidiš, kako važno je zate, da se za sv. odvezo pripraviš.
Ka ti je storiti?
Ko se naznani, da bo duhovnik vojakom podelil vesoljno odvezo, obudi kesanje in reci: Bog bodi usmiljen meni ubogemu grešniku!
Kesanje obudiš lahko z besedami, kakor pri spovedi. Seveda ne velja nič, če kdo govori samo z usti. Dobro je, da poprej malo pomisliš, kako greh Boga žali, in potem moliš.
Nauk o popolnem kesanju. Ni redko, da mora vojak nagloma v vojsko, ali da se v vojski kaj zgodi, kar mu vest vznemirja; k spovedi pa ne more in tudi vesoljne odveze ne more prejeti. To je huda duševna muka! V resnici: za druge se bori in bo morda dal življenje, sam pa naj bo pogubljen? Ne, to ne sme biti. Vojak vedi, da Bog tega noče. Bog te ljubi; ustvaril te je za srečo; svojega Sina je poslal v trpljenje, da bi se tudi ti rešil. Treba je samo to, da Boga ljubiš s popolno ljubeznijo in Bog te bo ljubil. Če si torej v smrtnem grehu, obžaluj ga zato, ker si žalil Boga, neskončno svetega in dobrega Očeta, ki ga hočeš ljubiti — in greh ti bo takrat odpuščen. To kesanje iz ljubezni do Boga imenujemo popolno kesanje ...«
Najbolj varno je, da človek obudi popolno kesanje vsak večer in pred vsako večjo nevarnostjo.
Ant. Gabrijelčič, črnovoj. etapni bat., 1. komp., Ljubljana, Cukrarna, išče svojo družino (žena Marija in 4 otroci), doma iz Anhovega št. 39. — Gabrijelčič Andrej, črnovoj. etapni bat., 1. komp., Cukrarna, Ljubljana, išče svojo družino (žena Marija s 3 otroci in očetom), doma iz Gorenjega polja št. 97 pri Kanalu. — Miha Morel, ar-madno poveljstvo, Šiška - Ljubljana, išče svojo družino (očeta, mater, ženo in 2 otro-čiča, doma iz Anhovega št. 48 pri Kanalu. — J. Perfeta, črnovoj. etapni bat., 2. stot., Cukrarna, Ljubljana, išče svojo ženo Rožo s 5 otroci, doma iz Ložice št. 108. — Vidič Josip, črnovoj. etap. bat., 1. stot., Cukrarna, Ljubljana, išče svojo ženo Ano s 6 otroci, doma iz Gorenje vasi št. 39. — Golo-ličič Franc, črnovoj. etap. bat., 1. stot., Cukrarna, Ljubljana, išče svojo ženo Ano s 3 otroci, doma iz Gorenje vasi št. 49. — Anton Simčič, črnovoj. etap. bat., 2. stot., Cukrarna, Ljubljana, išče svojo ženo Antonijo s 3 otroci, doma iz Prelesja št. 47, županstvo Anhovo. — Andrej Simčič (An-drajcev) iz Biljane št. 4, okr. Drnovik, sedaj pri Valentinu Sfiligoj, Prebeneg 10, p. Dolina pri Trstu, išče ženo Karolino, roj. Mar-kočič s 4 otroci. — Josip Bandeš, črnovojnik, železniška stražna stotnija, Mojstrana, Gorenjsko, išče svojo ženo s 6 otroci, brata Antona in sestro Frančiško, doma iz Verhovja št. 15. p. Kojsko pri Gorici. — Anton Uršič, K. u. k. Militarober-realschule, Maribor, Štajersko, išče svojo mater, brata in sestre, doma iz Kobarida št. 158. — Josip Kačič, tesar, Baraken-lager Nr. 50, Gmiind, N. O., išče svojo sestro Vincencijo, ki je služila pri g. Sgubin v Tržiču (Monfalcone). — Helena Hrovat, begunka, Barakenlager Nr. 8, Gmiind, N. O,, išče svojega sina Antona, 26 let starega, ki se je v začetku vojske zgubil med potjo Bovec—Ljubljana in sedaj nc ve ničesar o njem. — Andrej Žagar, K. u. k. Mi-litarverpflegsmagazin, Graz, išče svojo ženo Marijo, doma iz Serpenice št. 63. — Frančiška Žnideršič, begunka, Irinsdorf bei
Romerstadt št. 7, Moravsko, išče svojo mamo, brata in tri sestre z otroci, doma iz Anhovega št. 5. — Emilija Knez, begunka, Irmsdorf bei Romerstadt, Moravsko, išče dve sestri z otroci, doma iz Števerjana št. 54 pri Gorici. — Aleksander Saurin, K. u. k. Offiziersrekonvalcszenten-heim, SchloB Bertoldstein, Fehring, Štajersko, išče svoje starše, doma iz Krušulja št. 62. — Miha Sirk, K. k. Gruppe Obersl Vogelhuber (Micheluzzi), vojna pošta 614, išče svojo ženo Jožefo z 7 otroci, doma iz Višnjevika št. 55 v Brdih. — Pogreša sc rodbina Antona Mavrenčiča iz Št. Lovrenca pri Ncblem v Brdih, stanujoča v Zdravščini pri Gradiški; pojasnila Iv. Baloh, Zagorje na Krasu. — Anton Simčič, 27. dom. p., 5. stot., vojna pošta 53, išče svojega brata Viktorja, ki se nahaja nekje pri trenu v vipavski dolini. — Koršič Ivan, Landsturmbaon Nr. 155, 1. Komp., vojna pošta 321, išče svojo družino, doma iz Gorenjega polja št. 83. — Ogrizek Štefan, sprevodnik v p., p. Makole, Štajersko, išče gospo Katarino Ogrizek iz Sužida pri Kobaridu. — Franc Rukli, Werckmeister, K. u. k. Stabsgruppe G. M. Kutzelnigg, Arb. Gruppe Hauptmann Jungcr, vojna pošta 602, išče svojo družino, stanujočo v Starem selu št. 63 pri Kobaridu. — Markočič Josip. K. k. Lir. Nr. 36, Rekonvaleszenten-abteilung, Veszto, Ogrsko, išče družino Markočič iz Podgore pri Gorici. — Ivan Hrast, Etapp. Stat. Kommando, vojna pošta 53, išče svojo družino, doma iz Livka.
—	Josip Maurič, 87. pp., Rekonvaleszen-tenabt., Celje, išče Alojzijo Drnovšek, iz Vrtač, županstvo Kojsko. — Mihael Per-solja, 87. pp., Rekonvaleszentenabl., Celje, išče Katarino Persolja, iz Šmartnega št. 84.
—	Ivan Mavrič, K. u. k. Div. Train Kommando, Wasserkolone 1/18, vojna pošta 311, išče svojo ženo Katarino s 4 otroci, doma v Krasnem, županstvo Kojsko. — Josipina Prinčič, Barakenlager Nr. 3, Gmiind, N. O., išče Uršulo Prinčič, doma iz Števerjena pri Gorici. — Franc in Kristina Mavrič z otroci: Emilija, Kristina, Karolina in Alojzij, iz Kozane št, 71 — išče jih Josip Mavrič, zdaj K. k. Barakenlager št. 49, Gmiind (Nižje Avstrijsko).
Važno za prodajalce plemenske živine.
Pripetilo se je več slučajev, ko so kupci plemenske živine porabili znani razglas deželne vlade o cenah klavne živine na ta način, da so po sklenjeni kupčiji dali žival zvagati, in ako ni teža odgovariala kupni ceni po uradnem razglasu, so tožili na razdor kupčije, terjali odškodnino in celo zahtevali kazni zaradi navijanja cen. Da sc temu ravnanju napravi konec, je deželna vlada na posredovanje poslanca dr. Grego-riča dala v »Laibacher Zeitung« z dne 11. oktobra t. 1. pristno razlago dotičnega razglasa o cenah goveje živine, v tem smislu, da so cene določene samo za klavno živino, kjer se mora kupna cena ujemati s težo prodane živali; pri plemenski živini pa je kupčija prosta. Sme se toraj »čez« prodajati in kupovati, in te kupčije so veljavne brez ozira na težo prodane živali.
— Bodite previdni pri prodaji fižola! Zavod za promet z žitom ob času vojne nam piše: Mnogokrat se je že razglašalo, da je letos tudi fižol zaplenjen v prid državi in da ga smejo kmetovalci prodajati samo komsijonarjem zavoda za promet z žitom. Kljub temu pa po mnogih krajih šc vedno prodajajo fižol drugim osebam, zlasti po kamniškem okraju hodijo nekateri, ki baje kupujejo fižol za vojaštvo; pripeti sc tudi, da vojaštvo samo gre nakupoval fižol na deželo. Kmetovalci sc šc enkrat opozarjajo, da razen komisijonarjev žitnega zavoda nihče ni opravičen nakupovati fižola, tudi vojaštvo nc, ker ga žitni zavod sam oddaja vojaškemu erarju. Zatorej naj se tisti kmetovalci, ki so prodajali fižol drugim, nc čudijo, čc bodo imeli opraviti pred sodiščem.
Vojaške zadeve.
+ Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik 87. pp. Karel Watzek. Vojaški zaslužni križec 3. vrste sta dobila stotnik 70. pp. Ivan Rogač in stotnik 47. pešpolka Evald Pfaundler. Ponovno najvišje pohvalno priznanje sta dobila ritmojster 5. drag. p. Oton vitez Gariboldi in nadporočnik 87. pp. dr. jur. Aleksander Smekai. Najvišje pohvalno priznanje jc dobil nadporočnik 17. pp. dr. Rudolf Wieltschnig, pri prost, strel. p. št, 3-V, major 87. pp. Viljem Medicus, nadporočnik 8. polj. top, p. Ivan Juvanc, nadporočnik 7. pp. Franc Tschereb. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rez. nadlovec 7, polj. bat. Ivan Sock. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: četovodja Dovjak Valentin, podlovec Kle-menčič Mihael, patr. vodja Kump Josip in lovec Skok Josip, vsi štirje pri 7. lov. bat.; saper 3. sap. bat. Legat Ivan. Srebrno hrabrostno svetnjo 2 vrste so dobili: lovec 7, lovskega bat. Likar Ivan; četovodja Kra-maršič Karel in topničar Dolenc Ivan, oba pri 7, top. po,; kadet Jerovšek .Vladujurj
Odbiti laiki napadi na
planoti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. oktobra. Uradno poročajo: Na Tirolskem je bil odbit na severnih robih Altissima južnovzhodno od Rive napad Italijanov. V Dolomitih je sovražna artiljerija včeraj živahno obstreljevala prostor Corte in Monte Piano. Ob primorski bojni črti je obstreljevala italijanska težka artiljerija posamezne odseke Dobrdobske planote. Bojev pehote ni bilo nobenih.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 17. oktobra. Uradno se poroča: Po ljuti pripravi artiljerije so Italijani včeraj zjutraj s pehoto večkrat napadh severozahodni odsek Dobrdobske planote. Vsi napadi so se izjalovili ob naših zaprekah. Sovražnikove izgube so bile velike in se je umaknil v svoje prejšnje postojanke nazaj. V popoldanskih urah obnovljen napad je že ustavil ogenj naših topov.
Sovražna pehota je poizkušala zvečer u) ponoči daljne sunke, ki so sc pa kakor prejšnji, vsi izjalovili. Moč napadajočih cet se ceni na 3 do 4 pešpolke. Dalje proti severu v goriškem in v tolminskem obmostju so se nahajale naše postojanke podnevi v ognju artiljerije. Sovražnik je streljal na dele tolminskega obmostja plinaste bombe. Na Koroškem in na Tirolskem ljut ogenj s topovi. Nobenih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega slaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Italijansko uradno poročilo.
15. o k t o b r a. Na Mrzlem vrhu so 13. t. m. zvečer poizkušali sovražni oddelki napad proti našim sedaj v ozkem stiku s sovražno postojanko nahajajočini se pribli-ževalnim utrdbam. Na Krasu ie sovražnik dne 12. oktobra napadel naše postojanke vzhodno od Tržiča. Odločnemu zadržaniu
naših čet se moramo zahvaliti, da se je so-vražna pehota, po naših uspešnih strelih pokošena, v neredu umaknila nazaj v svoje lastne postojanke. Pustila je na bojišču »te-
vilne mrtve,'v naših rokah pa neka, jtm-
kov, med njimi enega častnika. (»Pogojena« pehota se je umaknila v svoje črte nazaj, torej ni bila še dovolj mrtva. Ah morda poročnik d' Annunzio sestavlja te
strašne bajke. Op. ur.)
Dunaj, 15. oktobra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Poročilo italijanskega generalka štaba z dne 13 oktobra: Delovanje naših čet na trentinski fronti traja dal e, posebno v odseku med Adižo in Brento kjer ie sovražnik po soglasnih poročilih iz raznih virov imel zelo občutne izgube. Včeraj so se vršili zmagoviti boji naših oddelkov s sovražnimi v dolini Ribor l^hi-ese) na planoti San Giorgio (Vil di Sedro) S v dolini Campielle (postranska dolina reke Maso, ki se izliva v Brento .
V	Karniji je sovražnik 11. m ok lobra poizkušal napasti našo fronto od Male-a Pala vzhodno od sedla Kreuzberg do Monte Salinchiet ob potoku Pontebana Po intenzivni artiljerijski predpripravi ki se ie pričela 11. oktobra in trajala celo noc ter tudi del dneva 12. oktobra, ,e sovražni ob jutranji zori gnal pehotne kolone k naskoki na naše postojanke pri izviru potoka Chiarso. Drzno zadrzanje naših čet, uspešni topovski ogenj, ogen, strojnih in ročnih pušk in posrečeni protinapadi ki so Hli zastavljeni na postranskih odsekih od Velikega do Malega Pala in od Monte Piz-zul do Monte Salinchiet, so po dolgem bo-renju mogle sovražnika, kateremu so se bile zadale težke izgube, pognati nazaj.
XXX
V	včeraj objavljenem italijanskem general štabnem poročilu z dne 12 oktobra vsebovana vest o avstrijskem napadu, ki 'c ie izvršil po ljuti artiljerijski pripravi na široki črti proti italijanskim postojankam vzhodno od Vermeljana in na Griže brdo
e popolnoma izmišljena. Od naše strani je bil po našem pehotnem in topovskem og-n u prav hitro odbit sovražnik ki je napadel ob 8. uri 45 minut zvečer'v odseku Vermeljan. Sicer se je vršila le običajna ponočna praska.
Izmišljeno laško natolcevanje.
Dunaj, 16. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: »Agenzia Štefani« poroča, da se ,e brez-dvojbeno dokazalo, da so bili vojaki neke
strani kakor splašeni zajci in popustili šotore in celo prtljago. Naši sedaj čakajo, da se vrnejo po svoje stvari!
Tudi danes je sovražnik s silno lju-tostjo trikrat napadel M. V. Vsi trije napadi so bili sijajno odbiti, da, ujeli smo 4 častnike in 300 mož. Naše izgube so bile čisto neznatne.
1.	oktobra. Sovražna artiljerija je cel dan streljala na predmostje T, S. L. Nočni napad je bil brez truda odbit. Danes se je zgodilo še to-le: naši topovi so porušili sovražne tehnične utrdbe proti M. S., izgnali sovražnika iz zakopov pri M. Z. in višine 165 in nazadnje prisilili k molku sovražne revolverske topove pri Pr.
2.	oktobra. Danes so Italijani kar podivjali. Z izredno ljutostjo so nekajkratov navalili na naše pri M. s. M. Hvala Bogu, vsak napad je bil junaško odbit kakor navadno.
Ujetniki so nam rekli, da je sovražnik včeraj popoldne nameraval močan napad v še večjem obsegu proti M. s. M., pa mu je nenadni napad naše artiljerije prevrnil načrte. Začasa zbiranja je naša artiljerija tako neusmiljeno pustošila, da so se morali Italijani s strašnimi izgubami razbe-žati na vse strani.
3.	oktobra se ni zgodilo nič posebnega.
Strah Italijanov.
Lugano, 16. oktobra. »Corriere della Sera« poroča, da bodo avstrijske armade poskusile z novim navalom na italijanski fronti. Avstrijska ofenziva ima namen prenesti vojsko na laško ozemlje in preprečiti, da bi se laška armada udeležila pomožne akcije za Srbijo.
Salandrova posvetovanja z vojnim in zunanjim minitrom.
Pariz, 18. oktobra. (K. u.) Rimski poročevalec lista »Petit Journal« poroča: Ministrski predsednik Salandra se je, ko se je bil vrni z bojne črte, več časa posvetoval
z vojnim in zunanjim ministrom. Ministrski
svet bo sklepal o odredbah, ki so glede na mednaroden položaj potrebne.
Imena ulic v Tridentu.
»Risveglio« poroča, da se je ulica Ro-dolfo Bellenzani v Tridentu prekvsKl?. rta njeno slaro ime Via Larga.
Sonnino bolan?
Lugano, 16. oktobra. Kakor poročajo milanski listi, se v Rimu govori, da je zunanji minister Sonnino obolel na vnetju ušes. Istočasno pa javljajo, da je »še včeraj« opravljal svoje posle. — »Secolo« poroča, da med Salandrom in Sonninom ni soglasja v balkanskem vprašanju.
Tittoni v Rimu.
Frankobrod, 16. oktobra. Vsled velikega nesoglasja med Rimom in Parizom je poslanik Titton zopet odpotoval v Rim,
Ferrarski deželni zbor proti vojski,
Lugano. Ferrarski deželni zbor je sklenil, da ne odpošlje častitk kralju in min, predsedniku Salandra, ker deželni zbor ne odobrava vojske in sploh tudi ne politike vlade.
Italija in vojska na Balkanu.
Pariz, 18. oktobra. (K. u.) »Excelsior« poroča, da je neki laški politik izjavil: Splošno se sodi, da je itilijanska vlada sklenila šele zadnjo uro napasti in pomagati Srbiji in tako preprečiti združitev avstro-nemške armade z Bolgari in s Turki z ozirom na Salandrovo potovanje na bojno črto glede na njegov razgovor s kraljem in Ca-dorno. Ta splošna sodba je zmotna. Načelno je vlada že sklepala, predno je bil odpotoval Salandra. Urediti so morali le še tehnična in finančna vprašanja, vsled česar je odpotoval Salandra na bojno črto. Danes so že premagane vse ovire. Vsaj 150.000 mož pošlje Italija na Balkan in poseže tam vmes, kjer se bo odločilo.
niso smeli poročati. Car je takoj na to zaslišal v daljši avdienci francoskega veleposlanika. Trdi se, da se je bil car nenadoma vrnil zaradi nastalih sporov v sporazumu radi Balkana. Rusija je iz vojaških ozirov odpovedala pomoč Srbiji, kar je vznevoljilo Francijo, Tudi na Italijo so Francozi hudi,
SAZONOV ODSTOPA.
Stockholm, 16. oktobra. Ruski zunanji minister Sazonov je v glavnem stanu predložil svojo prošnjo za odstop. Liberalne stranke poizkušajo odločilen korak. Za naslednika kandidirajo voditelja kadetov Miljukova, pa najbrže nc bo prodrl, ker je piijatelj Bolgarov. Narodnjaki kandidirajo Čarikova, drugi pa Izvoljskega. Mnogo upanja ima v dvornih krogih zelo priljubljen Giers.
NAPAD NA GUVERNERJA V KRON-ŠTADTU.
Curih, 15. oktobra. Napaden e bil guverner v Kronštadtu. Napadalec, gimnazijski učenec, je bil usmrčen s sabljo. Podrobnih poročil še ni.
KONSERVATIVNA RUSKA STRANKA ZA MIR.
Genf, 16. oktobra. Liberalni ruski listi poročajo, da pritiskajo konservativni ruski krogi na poseben mir in da prikrivajo ta svoj načrt s hudimi napadi na združen liberalen blok dume, Savenko trdi, a konservativni krogi izvajajo: »Rajši mir z Nemčijo kakor odgovorno ministrstvo.
KOKOVCEV V ŠVICI,
Kolin. Švicarski listi poročajo iz Petrograda da je prejšnji ruski finančni minister Kokovcev najbrže s kakim naročilom odpotoval čez Anglijo in Francijo v Švico,
Vojska z Rusijo.
~„irulie ki iih je bila zapazila
SETSk?SSSa v Val Luganu, opečeni v italijanske uniforme. Nek Italijan, ki se je bil približal patrulji, je bil ujet. Laško poveljstvo je odredilo naj se tako, ustrele sovražni vojaki, če jih zasačijo v laskih oblekah. To poročilo »Agenzie Štefani« je seveda popolnoma izmišljeno. Mogoče so zamenjali nove obleke naše armade v daljavi z laškimi uniformami.
Laški aeroplan nad Trstom, soboto, 16. t. m., malo po 12.
V
uri
mesto zopet
oooldne, je prišel nad naše en laški ptič. Letel je zelo visoko v smeri od Grete proti blaženi domovini, kamor so ga pregnali naši obrežni topovi. Koraj-ža pa taka ...!
Italijani nadaljujejo s premikanjem svojih čet od goriške ironte.
Kakor se poroča, nadaljujejo Italijani še vedno s premikanjem čet na gonški fronti proti jugu. Vsled tega so dne 12. t. mes. vzdrževali Italijani živahen artiljerijski ogenj.
Vesti z italijanskega bojišča.
Prof. Lovrič poroča v »Nošem Jedin-stvu<-
28 septembra. Do 5. ure popoldne je vladala popolna tihota. Ob petih je začela alpinska artiljerija sipati strašen ogen, na P. Naša artiljerija je imela mnogo posla, predno je nasitila jeklena žrela alpincev Ko se je to posrečilo, je začela kakor iz nagajivosti postreljavati na italijanske zakope. Kako je bilo tedaj Italijanom pri srcu, mi ni treba praviti.
V F. stoje štirje italijanski oklopm avtomobili. Bože moj, kakšno junaško delo bodo neki izvršili? No, pa niti oni niso ušli pazljivemu očesu opazovalcev. Izne-nada zapraši proti njim naš topovski ogen, in pobegnili so, kakor hitro so mogli, ne da bi bili karkoli opravili.
29. septembra. Naznanjeno je, da se zbira sovražnik pri P., V„ L. in na P. ter na S. M. Naši so izprva mirovali. Ko se jih je bila zbrala velika množina, tedaj se vsuje nanje strašen ogenj naših topov vseh kalibrov. Začne se zmedeno tekanje, stokanje in klicanje na pomoč.
Ob istem času je sovražni ogenj s strašno ljutostjo pripravljal naval na M. V. in na predmostje S. L. Napad je bil najprej junaško odbit; nato so naši izvedli protinapad in nam privedli 2 italijanska častnika in 50 mož 4. alpinske stotnije.
30. septembra. V vzhodnem R. se je utaboril Lah. Naša vrla artiljerija tudi te prilike ni hotela izgubiti ter je jela na šo-torje metati ubojite izstrelke najtežjega kalibra. Italijani so se razbegnili na vse
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. oktobra (K. u.) Uradno se razglaša:
C. in kr. čete, ki se bojujejo v ozemlju ob spodnjem Stiru, so zopet vrgle sovražnika 20 km severno od Rafalovke iz več vztrajno hranjenih postojank in so odbile nek protinapad. Sicer ni na severovzhodu nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
Dunaj, 17. oktobra. Uradno se razglaša:
Ob potoku Kormin so bili odbiti močni ruski napadi. Na severovzhodu sicer nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. oktobra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalield-maršala pl. Hindenburga. Izjalovil se je nek ruski sunek zahodno od Dvinska. Ogenj naše artiljerije je v kali zatrl dva napada severovzhodno od Ve-solona, Odbiti so bili popoldne in ponoči v te j pokrajini ponovno podvzeti napadi. Ob tej priliki smo ujeli 1 častnika in 444 mož in smo zaplenili eno strojno puško. Tcdi severnovzhodno in južno od Smorgo-na so Rusi večkrat napadli. Bili so povsod vrženi nazaj.
Najvišje vojno vodstvo.
Vojna skupina generalield-maršala princa Leopolda Bavarskega in generala pl. L i n -s i n ge n a. Nič novega.
Najvišje vojno vodstvo,
Berlin, 17. oktobra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalfeld-maršala p 1. Hindenburga. Naše čete so vrgle sovražnika iz njegovih postojank vzhodno od Mitave, Severno in severovzhodno od Grofi Eckau so bili potisnjeni Rusi do čez Misso nazaj. V naših rokah so pustili 6 častnikov in nad 1000 mož. Odbiti so bili močni ruski napadi pred Dvinskom. Rusi so tu izgubili 4 častnike in 470 mož ujetih. Odbiti so bili ravnotako povsod južno od Smorgona ruski sunki deloma v bližnjem boju.
Vojna skupina generala pl. Lin-s i n g e n a. Rusi so bili vrženi tudi pri Mulczycah čez Stir. Njih napadalni poizkusi ob Kor-minu so se bili izjalovili.
Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Nič novega.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 14. oktobra. Včerajšnje uradno poročilo se glasi: Pri Rigi vzhodno od jezera Babit smo vzeli nemška p®ma4>
na
sko letalo. Pri Dvinsku smo odbili nemške napade. Boj pri gradu zahodno od Iluk-sta (2 km) se je končal s tem, da smo zasedli višine severnozahodno od vasi. Nemci so skušali zopet vzeti izgubljeno postojanko, pa so bili vrženi nazaj. Na celi fronti artiljerijski boj. Nemci so še enkrat skušali izboljšati svoj položaj pri Gateni južno od jezera Demmen (19 km južno od Dvinska), morali so pa te poskuse vsled velikih izgub opustiti. Vzhodno od vasi Gavaranzy (6 km južno od Dryswjatov) so Nemci dvakrat napadli, pa smo jih obakrat odbili. Kljub ljutemu nemškemu artiljerijskemu ognju so naše čete prekoračile ožino južno od jezera Driswjaty.
Na fronti med jezeri Boginskoje in Na-roc živahen artiljerijski boj. Južno od Pripeta na levem bregu Stira in severno od Rafalovke je bil sovražnik pri Aleksandriji in vaseh Rudka in Bjelskovola (17, 14 in 10 km severozahodno od Rafalovke) vržen nazaj. Ujeli smo tu 5 častnikov in 200 mož ter zaplenili dve strojni puški. Napad sovražnika pri Karpilovki severozahodno od Klevana (17 km severozahodno od Rovna) smo odbili,
V Galiciji, ob Strypi in zahodno od Trembovle so imele naše čete uspeh, Polastile so se vasi Wisniowczyk (24 km jugozahodno od Trembovle). Hud boj tu kakor tudi pri včeraj vzeti vasici Barvanica ne popušča.
RUSKA OPUSTOŠENJA V VZHODNI GALICIJI.
Krakov, 14. oktobra. »Glos Naroda« je prejel naslednje podatke o ruskih opustošenjih v vzhodni Galiciji: Mesto Mona-sterzysko so Rusi že lani porušili. Veliki grad grofa Mlodeckega so oplenili in požgali. Škoda v gradu se ceni na milijon kron. Od gradu in gospodarskih poslopij je ostal le kup razvalin. Hiše na trgu je bombardiranje izpremenilo v razvaline. Hiše na glavni cesti Mickiewiczi so bile požga-ne zgorelo je tudi več poslopij tobačne tovarne, vendar je ostalo novo tovarniško poslopje s strojnimi napravami skoraj docela nepoškodovano. V uczaczu so zgorele vse hiše v bližini mestne hiše, le-ta je pa ostala. Iz Buczacza, Monasterzyske in Bo-risza so Rusi odpeljali cerkvene zvonove. Za časa ruskega gospodstva sta v teh krajih divjala kolera in legar.
RUSI ODVEDLI 7 MILIJONOV POLJAKOV.
Berlin, 17. oktobra. Število v Rusijo odvedenih Poljakov se ceni na 7 milijonov,
ŠPANSKI DAROVI ZA POLJAKE.
Dunaj, 16. oktobra. (Kor. ur.) S posredovanjem zunanjega ministrstva je avstrijsko poslaništvo v Madridu krakovskemu škofu poslalo 38.566 K, katere je madridski odbor Pro Polonia zbral za Poljake, kralj Alfonz je daroval 10.000 pezet.
ZAKAJ SE JE CAR NENADOMA VRNIL V CARSKO SELO.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Stockholma: Car se je bil vrnil skrivaj iz glavnega stana v Carsko Selo. Listi o tem
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 16. oktobra. (K. u.) Wolfov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Odbit je bil nek sovražen napad postojanke severnozahodno od Vermelles. V Champagni je ostalo po izčiščenju francoskega gnjezda vzhodno od Auberive po brezuspešnih sovražnih protinapadih v celoti 11 častnikov, 600 mož, 3 strojne puške in en metalec min v rokah Saksoncev.
Izjalovili so manjši delni napadi na naše postojanke severozahodno od Souain in severno od Le-mesnil, pri katerih je bil sovražnik uporabljal granate s plinom, Popolnoma se je izjalovil poizkus Francozov, da bi se bili zopet polastili 8. oktobra iztrganih jim postojank južno od Lcintry, o katerih zopetni osvojitvi so bili že 10. oktobra ob 4. uri popoldne uradna poročali. Z znatnimi izgubami, med njimi 3 častniki in 40 mož ujetih, so bili odbiti. Nek napad, da se izboljšajo naše postojanke na Hart-mannsweilerkopfu, je popolnoma uspeL Poleg velikih krvavih izgub je izgubil t* sovražnik 5 ujetih častnikov in 226 mož,
1 revolverski top, 6 strojnih pušk in 3 metalce min. Preprečeni so bili sovražni napadi na Schratzmannle.
Berlin, 17. oktobra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Sovražni napadi z ročnimi granatami pri Vermelles in pri Roclincourt so bili brezuspešni. Zahodni rob Hartmannswei-lerkopfa so naši danes ponoči načrtoma zopet izpraznili, ne da bi bili moteni po sovražniku, ko so bili prej sovražni jarki temeljito uničeni. Pri Saint Souplet, severozahodno od Souina, je v zračnem boju poročnik Bolke povzročil, da je v kratkem času po njem bilo vrženo na tla peto sovražno letalo. Koliko da so pričakovali naši sovražniki na zahodu od svojega zadnjega podjetja in s kakšnimi silami da so bili nastopili, nam ne glede na že objavljeno povelje z 14. septembra dokazuje na-daljno povelje, ki se je našlo pri nekem padlem francoskem štabnem častniku: »Veliki glavni stan vzhodne armade 1915. Tajno. Navodilo severni in zahodni vojni skupini. Vsem polkom naj se pred napa-1 dom strašna moč sunka, ki ga bosta iz« vedli francoska in angleška armada, nekako takole pojasni: Za operacije je določenih 35 divizij pod generalom de Gastel-nau, 18 divizij pod generalom Forch, 13 angleških divizij in 15 kavalerijskih divizij (med njimi 5 angleških), dalje je še pripravljenih na napad 12 pehotnih divizij in belgijska armada. Podpira jih 2000 težkih' in 3000 poljskih topov, ki so s strelivom bolje preskrbljeni, kakor ob začetku vojske. Vsi predpogoji za zagotovljen uspeh so dani, predvsem, če se spomnimo, da je bilo udeleženih ob zadnjih naših napadih pri Arrasu le 15 divizij in 300 težkih topov Podp. I. Joffre.«
Najvišje vojno vodstvo,
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 12. oktobra popoldne. Pri strelskih jarkih, ki smo jih bili vzeli severno vzhodno od Soucheza in na vrhovih La Folie, so se ponoči nadaljevali boji. število v naših rokah ostalih ujetnikov znaša 150 mož. Z ostale bojne črte se poroča le o ljutem ognju lopov na obeh straneh iz Lo-rene in sicar iz pokrajine pri Reillon in Amberviller.
12. oktobra, zvečer. Sovražnik je popoldne zelo ljuto obstreljeval strelske jarKe, ki sipo jih bili severno vzhodno od Soucheza včeraj vzeli. Ujeli smo natančno 164 mož, med njimi 3 častnike. Nemške izgube so bile visoke. Močno streljanje s topovi južno od Somme pri Filloley, Viennes in ob črti Aisne na planoti Nouvron. Ker je vrgel sovražnik nekaj granat na Soisson, smo z uspešnim ognjem vračali na njegove strelske jarke in baterije. V Champagni nadaljujemo svoje prodiranje proti soteski La Goutte, nad katero zahodno gospodarimo na precej široki bojni črti. Sovražnik je odgovarjal z obstreljevanjem naših postojank pri Maisons de Champagne severno od Massiges. Poizkušen napad v Loreni proti naši naprej potisnjeni postojanki pri mostu Manhoue se je popolnoma izjalovil v našem ognju. V Vogezih se je posrečil ljut napad pehote po močnem obstreljevanju z granatami vseh kalibrov do naših postojank na Lingerkopfu in Schratzmannleu. Bil je popolnoma odbit. Nekaj elementov, ki so se ustalili v nekem našem strelskem jarku, smo vrgli s protinapadom nazaj.
Pojasnjena uganka o višini 70.
Rotterdam, 18. oktobra, (Kor. urad.) ^Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Uganka o višini 70 je zdaj uradno pojasnjena. Poročilo maršala Frencha, ki jc govorilo o osvojitvi vrha 70, je obsegalo stavek: »Osvojili so podzemske rove okolu Loosa in višino 70.« Glasiti bi se bil moral stavek pravilno: »Osvojili smo podkope okolu Loosa in okolu višine 70.«
Angleži razburjeni radi zračnih napadov.
Pariz, 18. oktobra. (Kor. ur.) »Matin« fe zdivjal radi napadov Zeppelinovcev na London. Piše: Neumljiva je potrpežljivost zaveznikov nasproti Nemčiji in neznosna Nemška letala in zrakoplovi preletavajo odprta mesta v Franciji in v Angliji in ubi jajo nedolžne civiliste. Če bi znali nemški civilisti, da se jim bo vračalo z isto mero, bi takoj prenehali zločinski napadi nemških letal in zrakoplovov. »Matin« za hteva, naj se obstreljujejo nemška mesta, in sicer v prvi vrsti glavna mesta.
Poincare bo sam posege! v balkanske zadeve.
Berlin, 16. oktobra. Kakor poroča »Lokalanzeiger« iz Ženeve, bo predsednik Poincare osebno pomagal Vivianiju pri te žavni rešitvi balkanske naloge in bo po potrebi po več ur na dan delal v zunanjem uradu.
Zakaj je padel Delcasse.
Geni, Herve trdi v »Guerre Sociale«: Največja napaka Delcassejeve diplomacije v zadnjem letu je bila, ker so se poniža-vali po mačje pred Rusijo. Nikdar ni ničesar zahteval, marveč je le vselej ponižno prosil,
Grey odstopa.
Rotterdam, 16, oktobra. Kralj je spre jel Greya v posebni avdijenci. Kakor se sliši, je ponudil Grey svojo demisijo. Kralj si je pridržal odločitev.
Ententa ima sedaj važne konference. Francoska in ruska vlada zahtevata, da odstopi Grey, ki je pri zadnjih balkanskih dogodkih diplomatično vodil entento in se je branil poslušati ruske in francoske nasvete.
Odstop sira Edvarda Carson.
London. »Daily News« poročajo: Attorey general sir Edvard Carson je odstopil. Vlada upa, da svoj odstop še umakne. Vzrok odstopa še ni znan.
Leon Bourgeois naslednik Delcassčjev.
Berolin. »Voss. Ztg,« poroča iz Genfa: Leon Bourgeois je izjavil, da prevzame zunanje ministrstvo.
Nove uvedbe angleške mornarice.
London, 18. oktobra. (K, u.) »Daily News« izvaja: Angleško brodovje razpolaga z novimi lovilci min in z rušilci podmorskih čolnov.
Francoske čete zapuščajo Dardanele,
Iz Sofije poročajo, da že dva dni opažajo, da se francoske čete umikajo izpred Seddilbahra.
Turčija v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 16, oktobra. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Pri Seddil Bahru so povzročile bombe požar v sovražnih strelskih jarkih. Naša artiljerija je utišala sovražno, ki je obstreljevala naše levo krilo, V sovražnem taboru je izbruhnil požar, ki je trajal eno uro.
Položaj v Dardanelah.
Haag, 17. oktobra. Čez Diinkirchen iz atenskega merodajnega vira semkaj dospela brzojavka javlja, da so otvorile vojne ladje zaveznikov pri Dardanelah ljut ogenj na turške zvezne jarke in pristaniške zgradbe v Maidosu,
Angleške izgube na Dardanelah.
Pariz, 18. oktobra. (K. u.) »Newyork ficrald« poroča iz Londona: Državni tajnik Teunant je poročal poslaniški zbornici, da so izgubili na Dardanelah do 9. oktobra 96.892 mož in sicer 1185 častnikov in 17.772 vojakov mrtvih, 2632 častnikov in 62.220 vojakov ranjenih, 383 častnikov in 8707 mož pogrešajo.
Dnevne novice.
Žrebanje velike loterije »Slovenske Straže« se vrši nepreklicno dne 26. oktobra!
XXX
—	Grof Berchtold in slovenščina.
Bivši minister zunanjih zadev grof Berchtold se mudi na goriški fronti in se pridno uči slovenskega jezika.
—	Odlikovani vojaki pešpolka. Na italijanskem bojišču so bili radi izredne hrabrosti odlikovani: srebrno hrabrostno svetinjo 2, vrste: Praporščak Karol Hay-dinger, enoletnik četovodja Ernst Turk; z bronasto hrabrostno svetinjo: korp. Andr. Kobal in infanteristi: Jaklič Alojzij, Kun-čič Franc, Biloslav Anton. Odlikovanje se je vršilo v strelskih jarkih. Italijani so s svojim streljanjem slovesnost še povečali. — Godi se nam ne ravno slabo, gotovo pa boljše, kot Italijanom.
—	Za naše vojne ujetnike na Ruskem. Uradno se razglaša, da ruska vlada šele zadnji čas kaže nekoliko več naklonjenosti našemu prizadevanju, da pomaga našim ujetnikom. V najkrajšem času se pričakuje povoljnega odgovora, da trije Danci v spremstvu ruskih sester Rdečega križa obiščejo ujetniške tabore. S posredovanjem predsednika ameriških Združenih držav se je tudi doseglo, da sme ameriški Rdeči križ in druga človekoljubna društva obiskati ujetniške tabore in deliti darove, ameriški zdravniki pa izvrševati svoj zdravniški poklic. — Dosedaj so že odšle dve ameriški komisiji, ki bodo posebno skrbele za zdravstvene razmere v Sibiriji Tudi poseben komite naše in nemške kolonije na Kitajskem je dobil 2 milijona kron za gorko obleko itd., kar se bo pod vodstvom ameriške komisije spravilo v Rusijo. Končno se je nekaj zastopnikov švedskega Rdečega križa izjavilo, da hO' čejo naše darove spremljati prav v ujet-niška tabora v Sibirijo. Naša vlada bo dala na razpolago veliko gorke obleke in odej in čevljev; vse to se spravi na Finsko, od-kjer bodo brzi tovorni vlaki vozili v glavna središča v Sibiriji. V teh krajih bo ameriško človekoljubno društvo »Joung Men Christian Association« poskrbelo za razd.litev. Precej težav bo delal prevoz po ruskih železnicah. Darovi se od posameznikov ne sprejemajo, vse plača vlada
—	Podpora za državne uslužbence, Uradno se razglaša: Med odredbe za zboljšanje gmotnega stanja državnih uslužbencev spada, kakor je žc znano, tudi odlok da morejo državni uslužbenci (oziroma uradniki do vštetega 8, činovnega razreda na posebno osebno prošnjo dobiti enkratno podporo, primerno njihovim razme ram. Da se usireže večkrat izraženim že-
Da se ustreže večkrat izraženim željam, so oblasti pooblaščene, da ne zahtevajo formelnih prošenj in da dovolijo to podporo na podlagi načelnikom urada znanih razmer prosilca, kjer zlasti večje šte vilo družine, bolezen, slab finančni položaj in podobno zahteva posebnega upoštevanja. Tudi če je kdo vpoklican k vojakom, — razen pri gažistih in če njihovi svojci že ne dobivajo podpore — se ima dovoliti tako enkratno podporo,
—	Prodaja vina na Spodnjem Štajerskem, Kakor je znano, je vojaška oblast prepovedala prodajo vina na Spod. Štajerskem. Na prošnjo zastopnikov vinogradništva je višje poveljstvo dovolilo, da se sme novo vino izvažati iz Spod. Štajerskega do konca novembra leta 1915.
—	Umrl je dne 15. oktobra t. 1, v Gradcu c. kr. poštni nadoskrbnik Fran K e n k in je bil včeraj na ondotnem centralnem pokopališču pokopan. Za njim žaluje vdova in trije sinovi. Rajnik je bil v 49. letu starosti. Rojen je bil v Brezovici pod Ljubljano, gimnazijske študije je izvršil v Ljubljani. Pet let je bil v ljubljanskem Alojzijevišču, kjer je pisal v »Domače Vaje« leposlovne sestavke, ki so kazali velik dar. Bil je zelo nadarjen in vesten mož, N, v m. p.!
—	Na bojišču je padel bivši predsednik hrv, kat, akad. društva »Domagoj«, prof. Stjepan Matkovič. Zapušča mlado vdovo in hčerko. Kakor pri nas se redčijo vrste hrvatskih katoliških akademikov. Bog jim daj večni mir in pokoj. Bratom v Zagrebu pa naše iskreno sožalje.
—	V Gradec v rezervno bolnišnico jc prišel dne 11. t. m. Ignacij Žepič, doma iz Križev pri Tržiču; notranja bolezen.
—	Bivši bosenskj poslanec dr. Srškič — veleizdajalec. Iz Sarajeva se poroča: Bivši poslanec in odvetnik dr. Milan Srškič, sorodnik milijonarja Gligorije Jeftanoviča, je bil od vlade ekspalriiran in njegovo premoženje zaplenjeno. Dr, Srškič se je v vojni proti Rusiji brez potrebe udal in živi sedaj čisto svoboden v hiši svojega svakn srbskega poslanika dr. Spalajkoviča v Pc trogradu. Ekspatriiran je bil vsled leg;* ker se je dokazalo, da se je nahajal v zvezi s sovražnikom.
Prošnja. Ali bi prodal kdo knjige: »Koča za vasjo«, »Na Poljani«, »Črna smrt« in kake letnike »Brenclja«, »Komar-ja«3 in »Ježa«. Prosi zanje župnik M e š -ko, Marija na Z i 1 i - B e 1 j a k.
— Preselil se jc župnik v pok. gosp. J. Molj iz Ljubljane v Trzin, kjer bo oskrboval dušno pastirstvo
Slovenska pesem v ogrski koncertni dvorani. Prostovoljci neke častniške šole v Velikem Varadinu (Nagyv&rad) so priredili v soboto, dne 25, septembra v eni najlepših mestnih dvoran v prid sirotam padlih koncertni večer. Poleg drugih točk je nastopil tudi moški oktet (Čehi: Ulrivh, iruška, Pohl, Šistek, Husak, Fonsek, Haupt in Slovenec učitelj Rudolf Pleskovič iz Idrije) ter je pod vodstvom ljubljanskega pe-vovodje Zorka Prelovca izvajal dr, Anton Schwabovo »Slanico« in narodno »Fantje se zbirajo, v vojsko marširajo«. Občinstvu med katerim je bilo več višjih vojaških dostojanstvenikov in mnogo odličnega ogrskega meščanstva, so bile pesmi jako všeč, ogrski listi (Naplo, Uj Nagyvarad) pa so pisali, da je izvajanje slovenskih pesmi napravilo na poslušilce globok vtis.
— 38.000 jajc zaplenjenih. V Zagrebu so zaplenili pri trgovcu Ivanu Ogrizeku 38.000 jajc, katere je nameraval odposlati iz Zagreba v Trst in na Reko,
LiuHljonstie novice.
lj 300.000 kron — to je glavni dobitek
petega razreda c. kr, razredne loterije, jc zadela srečka št, 10.202, kupljena pri Ljubljanski kreditni banki,
lj Vseh vernih duš dan in grobovi v Ljubljani umrlih vojakov. Za okras vojaških grobov na tukajšnjih pokopališčih prosi se občinstvo, da daruje cipresnih dreves in cvetočih rož s koreninami. Dobrohotne in skorajšnje prijave: Dunajska cesta, Bavarski dvor, II. nadstropje.
lj Poročil se je v Ratečah na Gorenjskem Mihael Brezigar, c. kr. nastražnik, z g, Oreškovič. Poroka se je izvršila 14. t. m„ 15. pa je g. Brezigar odšel na laško bojišče.
lj Uboga žena izgubila 50 kron. Na poti od blagajne v finančnem ravnateljstvu v pritličju, kjer dele vojne podpore, do veže je izgubila danes neka ženska podporo 50 K. V njeni bližini je bila neka ženska. Dotična naj prinese ali pošlje najdeni denar v naše uredništvo.
lj Našla je včeraj v cerkvi sv. Petra neka ženska malo vsoto denarja. Denar se dobi pri Heleni Porenta v Stepanji vasi štev. 47.
bil po zasebno došlem poročilu v New-Yor kri Kreti torpediran angleški transportni parnik Cunardove črte »Transylva-nia« (14.000 ton).
Ojačenje ameriške mornarice.
Washington. Wilson je pritrdil načrtu o pomnožitvi mornarice. Zgraditi nameravajo 10 dreadnoughtov, 6 bojnih kri-žark, veliko podmorskih čolnov in rušil-cev. Stale bodo nove ladje 500 milijonov dolarjev.
Angleži umorili posadko nekega nemškega podmorskega čolna.
V/olffov urad v Berlinu obširno poroča o krutosti kapitana angleške vojne ladje »Nicosian« Mac Bride, Topovi te ladje so potopili neki nemški podmorski čoln, 11 mož nemške posadke se je rešilo na angleško ladjo, kapitan je pa ukazal vseh 11 postreliti.
Berolin, 18. oktobra. (K. u.) Ameriški list »\Vorlad širi poročilo, da so angleški vojaki umorili posadko nekega nemškega podmorskega čolna. Cesarska vlada je takoj vse ukrenila, da se dožene položaj,
Angleži niso potopili nemškega podmorskega čolna. Berlin, 18. oktobra (K. u.) Z merodaj-
ne strani se izjavlja, da jc izmišljeno poročilo o potopu nekega nemškega podmorskega čolna po nekem angleškem podmorskem čolnu.
Potopljena španska topničarka. Lyon, 18. oktobra. (K. u.) »La depe-che« poroča iz Caduxa: Nek parnik je za-vozil v San Jose v špansko topničarko »Ponce de Leon« in jo je potopil. Posadko so rešili.
Angleži nameravajo blokirati Vzhodne in Marmarsko morje.
London, 18, oktobra, (Kor, ur.) »Times« sodijo, da lahko Angleži z ozirom. na uspehe podmorskih čolnov v Vzhodnem morju proglase blokado v Vzhodnem in Marmorskem morju.	.... ,..
Primorske novice.
Čast komur čast! Preč. msgr. dr. Fai-dutti obrača svojo posebno skrb beguncem iz Goriškega. Ne le, da je vedno na delu na Dunaju ter se peha zanje pri vseh ministrstvih, obiskuje še njihove naselbine ter se sam osebno prepričuje o njihovem stanju o razmerah ter skuša njih bedo olajšati. V največji vročini bil je tri tedne pri beguncih na Ogrskem, v Lipnici na Štajerskem bil je že večkrat, enako v Potten-dorfu in sedaj v Gmiindu. Da gleda dneve in tedne revščino ter posluša jok nesrečnih beguncev je treba imeti res usmiljeno tudi trdo srce! Zato pa vsa čast in pohva la prečastitemu deželnemu glavarju!
Goričanom v opomin! Oziraje se na razmere, ki vladajo sedaj povsod radi velike draginje in pomanjkanja živil in drugih okoliščin svetujemo vsem Goričanom, naj ne zapuste brez vzroka, edino iz strahu pred sovražnikom, svojih domov. Povsod dobro — doma pa najboljše! —
Umrl je v Trstu Anton C o t i č , star 61 let.
!LTXJBLTJANA-KOMENSKEGA-ULICA'4 \ FR.DERGANC1
šče službe kot vzgojiteljica pri boljši rodbini event. sprejme tudi kališno drugo primerno mesto. Naslov pove uprava lista pod št. 2131.
■v
je vredno več kakor	2124
kron
Kdor si ga hoče v vojski sigurno ohraniti naj piše na upravo „Slovenca" pod šifro: »Življenje 800«.
Dsželno oblastvo Kranjske vojnozavarovalnepa oddelka pomožnega zaklada za vdove in sirote, Okrajna oliiaslvo Rudolfovo (Hovomesto)
proti dobremu plačilu. Pismene ponudbe naj se pošljejo na naš zgornji naslov. 2138
Naši in nemški podmorski čolni potopili v dveh tednih v Sredozemskem morju 7 parnikov.
Atene, 18. oktobra. (K. u.) Avstrijski in nemški podmorski čolni so v zadnjih dveh tednih potopili sedem parnikov s 27.000 tonami, in sicer angleški parnik »IInyden« (4000 ton), »Seulor Prince« (3144 ton), »Halizones« (5093 ton), »Thor-wood (3184 ton), »Apollo« (3774 ton), dalje angleški parnik » H. C. Henry« (4219 ton) in italijanski parnik »Cirene« (3236 ton). Najbrže so strašne izgube na parni-kih povzročile, da jc zaostal dovoz vojakov v Solun.
Cunardov parnik »Transylvania« potopljen.
Amsterdam, 18. oktobra. (Kor. ur.) Tušem došli ameriški listi poročajo, da je
za takojšnji nastop več delavcev za sekanje in izdelovanje drv. Ponudbe na naslov: Franc Dolenc, trgovina z lesom v Stariloki p. Škofjaloka.	2137
esenca i steklenica 1 K odgovarja 10 limonam
1753
Ljubljana zraven rotovža.
Mež iziirlesaih
sprejme tako] Al. Trlnk, Ljubljana, Linhartova ulica 8.
2135
Št. 4170.
2084
vseh vrst In vsako množino
Kupuje po nujvip cenah
J. GROBELNIK, i
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
Namizna i abolka
od 5 kg naprej po 30—60 v kg, razpošilja po povzetju A. OSET, p. Ga-šSanj, Koroško. Razpošilja se tudi vino jabolčnik, suhe češpljje, ter nova zdravilna kisla voda ,Silva* vrelec.	2035
Jubilejne ustanove.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1915:
a osemnajst cesarja Franca Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske;
b.	štirnajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za ubogo onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske;	<
c.	pet cesarice Elizabeto ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter
d.	pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 IC za uboge onemogle vdove kranjskih obruikov in trgovcev.
Prošnje nai se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 10. novembra 1915. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Iščem poštenega, zanesljivega
HLHPCH
h konln. m Spre,|ler
2108 trgovec, Vojaška ul. 2 Ljubljana.
žnpno upraviteljstvo v Javorja na Koroškem 2079	išče
• i •	I	•!
oraista in
ii
Rastlinska destilacija JUDU" v Llotliui
sprejme
Tisti, ki se za to službo hoče potegovati, naj se obrne na župni urad v Javorju pri Črni na Kor.
pod ugodnimi pogoji; le zanesljive, spretne, v stroki že vajene moči pridejo v upoštev. Cenjene ponudbe na zgorajšnji naslov. 2123
Učenko
I	dobrih poštenih staršev, t dobro pisavo in
dobro racunarico, spreime
Friderik Skušek
i 21g5	trgovec, Metlika.
St. 1512/m. š. sv.
Vole, telice in prašiče za klanje. Klavna živina se vzame tudi v zameno za plemenske krave dobre mlekarice. Kupimo tudi 10 brejih svinj, plemenske prasce in bel= gijske zajce.
Ponudbe '.e pošiljati
,noyčevalniei za živino v LjuMjani. j „114	Dnnajska cesta 29.
[ŽELODČNA TINKTURA
jlekamrfa PICCOLIja v Ljubljani
\Vr«vte Mofatfnp*^ AaA^ ^rt\)BM0 te oAprtitte\ta».
RAZPOŠILJA
PB POVZETJU
1 steklenica 20 dinarjev.
Naročila po povzetji.
itOVUlI! B! MIHII
za avtomobiliste, še skoro nova, nov težak
havelok
se ceno prodajo. Pojasnila daje uprava 2124 „SIovenca" pod št. 2124.
Razglas.
Šolsko leto 1915/16 se prične na mestni slovenski ln na mestni nemški dekliški šoli
v ponedeljek dne 25. oktobra 1915.
Vpisavalo se bo v petek dne 22. in pa v soboto dne 23. oktobra 1915 v
pritličju šolskega poslopja na Erjavčevi cesti št. 21 in sicer za mestno slovensko dekliško šolo vselej od 8. —12. ure dopoldne, za mestno nemško dekliško šolo pa vselej od 2.-4. ure popol ne.
Poučevalo se bo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21. Podrobnosti se poizvedo pri vpisavanju na šoli.
< "»v*
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 14. oktobra 1915.
2136
Danilo šaplja, ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljani, naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok Boženke in Ince kakor tudi ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njegova srčno ljubljena, nepozabna ženka, oziroma zlata mamica, hčerka, sestra in teta, gospa
v nedeljo dne 17. t. m. ob 7. uri zjutraj, previdena s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni, v 28. letu svoje dobe, mirno in vdano preminula.
Pogreb predrage ranjke bo v torek, dne 19. t. m. ob polu 4. uri po-poludae iz hiše žalosti šublčeva ulica št. 3, na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1915.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejeTna zava ovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja#
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu; Stanje zavarovanj koncem
leta .................................K 173,490.838-—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232*66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za vojno zaoarooanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta St. 12.
)Y[odni salon
Stuchly-Maschke
Ljubljana
Židovska ulica jrf. 3 dvorski trg 1.
2100 (Ji
Osebno izbrano novosti z 'Dunaja
Priporoča: največjo i^bero klobukov jer dame in deklice kakor tudi bogato zalogo žalnih klobukov.
Popravila toino in vestno. Zunanja naroiila na Ijbiro 3 obratno pošto.
Priznano nfrke cen0.
Pojasnila radevolje na razpolago.


Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tialt: »Katoliške Tiskarne«.
OdKOVorni urednik: Jo*eI OostlnCar. državni poslanec,