205. številka, ff! --+T- •f / v ..EDINOST" ff Izfaain enkrat n* razun nedelj in praznikov, oh 4. nn popolu'lne. Naročnina znaša : za (*lo let<»........24- kr«»n n pol iMi........12 E* ćetrt iMl........ • za en ........ 2 kroni NiriH-ainfl ]>la«-evaii naprej. Na na-tv»£be •r»>y i>ri?<»7»-n»- narnrnine w uprava ne ozir*. Po Tohakarnuli v Tn*tii -»e protlajajo po- itmt-nie -tpvilk*- 6 »totink (3 nvć.j; iiTen Tr-i:i jm. 8 »totink 4 nvr t Telrfrtn (Jtr. .V70. Trst v soboto dne 20. septembra 1902. v Tečaj XXVII Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi •»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo * primernim popustom Poslan*, osmrtnice in javne zalivale »lomači oglasi iti!.. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst Uredništvo in tiskarna -<> nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo -tv. .'5, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Boj za pravico. V sredo «e vrnila pred tukajšnjimi poretaiki razprava j>r< ti Ivanu fcSkrku iz Sa eža, obtoženemu radi zločina umora. Toliko obtoženec, kolikor [tudi vse priče so l>ili slovenske narodnosti, k; sploh ne umejo družeča jezika raznn slovenskega. Vsled tega s-» bili tudi vsi sodni zapisniki, v Sežan; in v Trstu sestavljeni v tem jeziku. In na m/pravi se je obtožnica prečitala tudi v tem jeziku, ker je obtoženec izrecno izjavil, da laške obtožnice ni tazumel. Na izrecno zahtevanje branitelja se je namreč 'a razpravo preskrbel tudi slov. prevod italijansko predložene obtožnice. /e dejstvo, da je c. kr. državno pravd-ništvo, za katero vendar tudi v Trstu velja člen li». drž, osnovnih zakonov, proti Slovencu m na podlagi izključno slov. spisov sestavih* obtoinieo v laškem jeziku, je tako monstruozno, da ne najdemo za tako postopanje razjašnjenja drugje, nego v splošni abnormalnosti tržaških razmer. C. kr. državno pravdništvo ne sestavlja obtožnic za se, tem več. da pove okrivljeniku, zakaj se ga toži ! Tudi ne veljs smešni in absurdni izgovor, da je 'e italijanščina sodni jezik : saj je so-d'šče samo priznalo slovenščino sodnim jezikom s tem, da je sodne zapisnike v tem jeziku sestavilo. To nepravilno postopanje se je pred raapr vo. kakor smo omenili gori, vsaj de-oina |>opravilo s tem, da se je na zahtevo obtožencu oziroma njegovemu braritelju sestavil in na razpravi prečital slov. prevod obtožoi«re. To pa je bil tud) najl>olji dokaz, da je sodišče Famo spoznah*, da obtoženec ne umeje italijanskega jezika in da bi se zato moralo slovenski razpravljati žnjim. A to je njegov branitelj, dr. Gregorin, tudi izr*eno zahteval in ko je moral sam predsednik konstatirati, da od vseh porotnikov le dva lazumeta slovenski jezik, je branitelj predlagal, naj se za razpravo delegira drugo, tlovensko sodišče ! 31 m' grede lx>di omenjeno, da je naravnost neumljivo, kako se more za sodišče, ki je določeno za štiri čisto slovenske oziroma hrvatske, za dva po vel'ki večini slovenska okraja ter za tretjino slovenskega prebivalstva v občini tržaški, dosledno sestavljati porotna klop tako. da se vsprejemajo le italijanščine zmožni porotniki, dočim je velika večina slovenščine zmožnih izključena ! O tem kaj več o drugi priložnosti ! V gornjem slučaju, ko se na laški porotniški klopi ni dalo nič več spremeniti, je zahteval branitelj v imenu pravičnosti in humani tete, da obtoženca, kateremu je pretila smrtna kazen, izroče sodnikom, ki ga bed » vsaj umeli, katerim bo mogel pojasniti svoje razloge, svoje misli in čutatvovanja. V vsaki civilizirani državi velja za kazenske razprave načelo neposrednosti. V Trstu pa se mora Slovenec pred svojim sodiščem, v s v o j i deželi braniti s pomočjo tolmača : v Trstu je sodni dvor proti vsakemu pričakovanju odbil predlog branitelja za odložitev razprave, dokler pristojno više sodišče ne odloči o predlogu za d elegacijo druge porote, dočim se je dosednj vsakikrat na tako prošnjo odlagala razprava do više rešitve in to še v slučajih, ko ni šlo za glavo, ampak le za razžaijenje časti. Tako je isti predsednik isti dan na slično prošnjo odložil porotno razpravo v tožbi radi pri prostega pregreška radi razžaljenja časti. V oa-era slučaju pa, koje šlo — ponavljamo — za g I a v o, se je moral obtoženec braniti pred porotniki, ki ga ne umejo, in proti državnemu pravduiku, ki se je posluže val jezika, njemu nerazumljivega ! Ako je pa sodni dvor izročil obtoženca tujejezičnim porotnikom, bi bili lahko vsaj porotniki izjavili, da si ne upajo soditi o življenju in smrti, ne da bi bili razumeli ob-ti ženca. Naj se nam ne prih.ja z izgovorom, da je s tolmačem dovolj poskrbljeno tudi za slov. obtožence. Pred vsem moramo opaziti, da je sploh nemogoče tako natančno prevajati, da bi se izrazilo vse potankosti, vse posebnosti dotične ga govora, in v drugi vrsti, kar je glavna stvar, ne more tolmačenje nikdar tako neposredno vplivati na poslušalca, kakor, kadar se govor' iz oči v oči, iz srca v srce. Ravno zato določuje naš zakon, da se sme j»oklicati tolmača le za ljudi, ki ne govore sodnega jezika ! Slovenski jezik pa je na Primorskem ne samo sodni jezik, temveč tudi občevalui jezik velike večine prebivalstva. Tega pa nočejo naši ljubi laški eodeže-lani pripoznati in zato so v svojih listih ta prevzel težko nalogo braniti Cainberja pred tržaškimi porotniki v — italijanskem jeziku, kateri mu gotovo ne teče tako gladko kakor slovenski. S tem je neoporečuo dokazal, da pozna vzvišene dolžnosti branitelja, da pozna humaniteto ter da priznava tudi italijanskim obtožencem, kar zahteva za slovenske obtožence : da treba namreč vsakega braniti v njega jeziku. Ali je morda tudi to humaniteto, da isti italijanski odvetniki pošiljajo v najvažnejših kazenskih slučajih na razprave branitelja, katerega vsak pozna kakor povsem nezmožnega ?! Oni listi in njih somišljeniki, ki zahtevajo od branitelja *e stališča h uma ni tete, tla govori porotnikom v njih jeziku, so s tem priznali, da je še bolj nehuman no, ako se obdolženec postavlja pred porotnike, ki ne umejo ne obtoženca, ne prič in niti kazenskih .-pisov, na podlagi katerih morajo so- pri nas ni ne duha ne sluha. In vsakdo že hoče biti politik ! Kam nas je privelo to, vidi lahko sleherni treznomisleči. Nt š politični voziček je na krivi poti, in nikdo nam ne more biti porok, da ga spravimo kedaj v pravi tir ! A če »?e nam to venHar le posreči, stalo nas bo to ogromnega, nečloveškega truda.... Ko smo govorili o bitftvu svetovnega naziranja. omenili smo, da človek ne sestoji samo iz duha, ampak tudi iz čuvstva, volje. Omikan človek mora torej imeti izobraženo tudi srce. Človek s trdo dušo ni omikan človek in naj je sicer največi učenjak na svetu. Poleg religije in filozofije, o katerih smo preje govorili in kateri sta gotovo najbolj poklicani, da blažiti ljudi, jih plemeniti ti, povznašati, vrši vspešno to nalogo umetnost. Njen smoter je lepota, kras ; z njima se baviti, pome nj a: blažiti, plemeni- diti. Kajti izpovedbe obtoženca, prič in "se- ti svojo dušo. vzbujati in krepiti vse dobre bina kazenskih spisov so vendar bolj važna strani človeškega j a z. slučaj zlorabili na način, ki mora vzbujati podlaga za sodbo, nego govora državnega deloma gnjus, deloma pomilovanje. Kakor stekli psi so se ti glasniki laškega ja'.'nega mnenja, od ultrairedentarskega V to ni treba, da je vsakdo umetnik ! Dovolj je, da čita, štu lira, opazuje in po- pravdnika in branitelja. Brez teh govorov inteligentni sodniki lahko vse eno pravično Bluša umetniška dela, da posluša in študira sodijo ; brez zaslišanja tožencev in brez ume- mojstre, »lodipendenta« pa do — »patrijotičnega« vanja dokazil je pa vsaka sodba nemogoča ! Prešli smo najvažnejšo skupino ved, ved oficijozusa »Trieste«, zagnali v dra. Gre! Vrhunec predrznosti pa so ti a postelj ni duhovnih. Ostaje nam še, da obrnemo svojo gorina. Jaške >humanitete« prekoračili s trditvijo, da pozornost še k drugi istotako važni, imenitni Vsi mu očitajo pomanjkanje človeko- je OQa praviea laškega jezika do gospodstva skupini ved, k vedam prirodnim! ljubja. Človek res ne ve, ali bi se bolj Čudil utemeljena v zakonu ! ! Brez poznanja prirodnih ved si n; mogoče zagrizenosti, ali pa perfidnosti teh pisa- y katerem zakonu za Boga, ste našli misliti samostojnega svetovnega naziranja. V čev : branitelj torej, ki želi, da njegovega {a prjvj]egij ? V avstrijskih gotovo ne, kajti srednji šoli smo se naučili nekaj imen, nekaj branjenca sodijo le ljudje, ki ga umejo, tak tam za(,tonj j^emo po takih določbah ! Itali- dat, dalje <»ismo prišli- Vse to je premalo, da branitelj da nima srca! Načelo humanitete jangki yakoni pa, hvala Bogu, na Primorskem bi mogli na podlagi jtega umevati in poznati zahteva najbrž, da *majo Slovence soditi ! n-go y veljavj_ vekovečne zakone prirode, pogoje naše ekzi- sodniki, ki doznavajo še le po tretjih osebah, j Sklicevanje na stoletno navado ali bolje: stence sploh in higijeničnega življenja posebe, kaj je govoril obtoženec in kaj »o povedale razva(]o< na katero se »Piccolu« tudi opira, vglobljati se v tajnosti in krasote prirode priče!! Dr.u Gregonnu ne moremo biti do- i ^ ^ presmešno, da bi se na dolgo ž njim bavili, »n uživati njena najnedolžnejša, najčistejša volj hvaležni, da je s svojim energičnim na- ,Tipog jet krivice ne stvarja niti enega dneva razkošja. stopom jasno dokazal absurdnost takih raz j pravioe€> je vekliknil veliki pravnik Ihering, Prirodne vede so v zadnjih sto letih naprav ! Zdravo pravosodstvo in humaniteta a daneg pQ prrg}a^enju državnih osnovnih predovale tako mogočno, da niso samo zahtevata, daje obtožencu omogočeno govo- i zakonov'( govoriti o gospodstvu enega jezika eden glavnih faktorjev v fizičnem življenju riti naravnost in neposredno do njegovih nad drugimi : to je mogoče le pri ljudeh, ki človeka, ampak da so uplivale odločilno tudi sodnikov. In to je na Primorskem s pretežno > mialij0f da živij0 v ^asih benečanske re- na njega duševni razvoj. Poznati torej njih slovenskim prebivalstvom prav lahko mogoče! publjke> ali enf čanske republike, vsakega izobrazenca. ko je na anonimne ovadbe, v tajnih sejah, Sredstvo v dosego vsega tega znanja, ob zaklenjenih vratih takozvani »Consiglio dei bodi iz duhovnih bodi iz prirodnih ved, je dieci« groznega spomina obeojal po stotine v prvi vrsti literatura, domača in njih na smrt, — so izginili za večno! g^no tuja. V to svrho treba iti ven med V Avstriji so pred zakonom vsi enaki, svet, treba se priučiti t u j i m j e z i k o m. Ako se tega v Trstu še ne zna, je ne sa no j Pri koncu smo. Sedaj vemo, da nam je pravica, temv<č tudi dolžnost vsacega Slo- k popolni izobrazbi treba toliko strokovne venca, izlasti pa naših narodnih odvetnikov, kolikor splošne izobrazbe ! Cilj poslednje je Do takih pravilnih razprav se more in inom priti prej ali slej ! To pa je ono, kar hočejo Lahi preprečiti — gotovo ne v imenu humanitete in še manje v interesu pravice! Saj nam to pravi »Piccolo« sam s predrzno od kri tosrčnostjo. Dočim je namreč v svoji številki od 18. t. m. v prvem članku še blebetal o ozi-rih na porotnike (kakor da se take razprave vršijo radi porotnikov in ne radi obtoženca) in o humaniteti (Zid prepoveduje o humani-teti!), je zavrgel takoj v drugem članku vse ozire na humaniteto in izjavil z odurno brezobzirnostjo in predrznostjo, da nad vsemi o z i r i in celo nad i z j a vami predsednika, o katerem pač nikdo ne more trditi, da se ogreva za slovensko uradovanje in razpravljanje na so- da na to opozarjajo pri vsaki priložnosti jav- samostejno svetovno naziranje. K temu je nost in, ako je potrebno, tudi ces. kr. potrebno znanje iz cele vrste duhovnih in uradnike prirodnih ved, treba poznanje nekolikerih je- dolž- zikov, potrebno je pečati se z umetnostjo, baviti se z verskimi in tilozofičnimi problemi. Gotovo je to marsikdo skomiznil z rada bi en Našim slovanskim poslancem je pa nost, da enkrat v tej stvari resno zaropotajo tam gori na Dunaju ter odločno zahtevajo dišču - nad vsem da stoji pravica 1 a- Razprave se ne vr^e v tfl nameQi (,a na njih skega jezika do izključnega g o s p o <1 s t v a v sodnih dvoranah! Ali ste čuli ljudje? Kaj jih briga pravica, kaj jih briga humaniteta, kaj jih briga usoda obtožencev, ki se plaho ozirajo v sodni dvorani, najdejo li človeka, ki jih bo umel — italijanščina mora gospodovati, r ta 1 i j a in ne Themis (boginja pravice) mora v so-.lni dvorani držati meč roki ! In ti ljudje so se predrznih očitati dru. Gregorinu, da je razžalil veličanstvo justice. da je postopal tako iz narodnega sovražtva ! Ti ljudje hočejo učiti dra. Gregorina humanitete ! Ali je to humaniteta, da lanskega leta ni eden italijanskih odvetnikov v Trstu ni hotel prevzeti uradno naložene mu hrambe Camberjeve in so ga pustili brez branitelja ? Takrat je ravno edini doktor Gregorin od vlade, da že enkrat napravi konec takim maro'' ces: t o j e n c m o g o c e, neznosnim razmeram. sa,n 5lovek vIa vsakemu. Oe vpoštevamo vse to, pa se nam tu zahtevana izobrazba ne bo zdela m več tako nemogoča, kakor smo prej mislili. 0 samoizobrazbl. Nekak ideal ostane vsejedno, katerega dose- iNa ustanovnem slu* 1 u akademičnega terijalnega .Iru- žemo le z neumornim delom vsega življenja. Stvji za Primorsko „A«irija - predaval Josip Ferfolja.) Truda nas bo stalo ogromnega, toda gotovi Kn sam pogled na našo politiko nas vspehi ga oslade. Per asperu ad astra ! prepričava, da o vs*ij tej polit:čni izobrazbi (Zvršetek.) Lahi »atlrmirajo« svojo namišljeno pravico do izključnega gospodstva laškega jezika, tem več, da se spoznata pravica in resnica ! To pa je mogoče le tedaj, ako se stranke in sodniki umejo ! To in nič drnzega je hotel dr. Gregorin na razpravi proti Skrku. In mi vsklikamo se /nanim latinskim klasikom : »Mi se borimo za pravico vsem, a vi za zasužne-nje!« (Nobis de libertate, vobls de servitute!) V tem znamenju se bomo borili in ne o;lne-haraa pred nikomur do končne zmage ! Politični preg-led. izroči 200.000 mark za podporo onim Burom, ki so vsled vojne obubožali. Na to bo javen \ Trstu. 20. septembra 1 ,, J . , , . . . . r r . shod, na katerem bodo, med drugimi, govo- 0 položaju M. «d» rjavili včeraj^.,. ^ ^ j; ltj)a jn Del„ev svoje mnenje, da je namreč s člankom, s r» i i i- u j . J j Pred prihodom v tJerohn bodo ti po- katerim je priporočala, naj t;- Koerber pre- ! , , .. . , . , , • r ' i p , i_ i sie«ioji imeli bržkone se jedno konferenco s ustroji svoje ministerstvo v nemško-češko ,„ ... , , . , •, ... .. , . Lhamberlainom, v kateri ga bodo prosili Da- koalicij*Ko ministerstvo. »Neue r re;e 1 resse« .... , „ . , , , J , i daljnje podpore za bure in se bo tudi raz- le hotela udarit' im> jjrmu, da vidi, kaj skoči; .. , . , , . » , _ .. , j pravljalo vprašanje o povratku bivšega pred- iz njega. Dunajski dopisnik »Politike« pa! ... „ _ . . „ . „ ., „ . . _ ... .. , , sednikm Krugerja v pizno Atriko. Zatrjuje trdi v svoji s tuvaeijski sliki, naje bila vlada . . . , . . . , , U r» ^ namreč, da misli Kruger pnpoznati do vr- bama tiota, ki ;e hotela v »A. r r. Pr. po-! .... , J 1 sem cin in se povrniti v domovino. drezati. Druge nemške novine so sicer pre-1 _____ __ zrle ta č :mek, ali tem živalineje da se bavijo i , . . , . žnjicD politični in parlamentarni krogi. I>o-j * iZuSKo V@3ti- pi-nik Politike« obžaljnje, da seje za pro-j Važna seja odbora političnega dru pakiranje velike politiške ideje izvolila taka štva »Edinosti«. Nocoj ob 7. uri bo imel nesrečna oblika, ki le kompromitira stvar. Na odbor političnega društva »Edinost« jako ta način -»e ne do*eže cilj. Zdi se, kakor tla važno sejo. Gg. odborniki so torej še enkrat se ministerstvo Koerberjevo bliža konca naprošeni, naj pridejo gotovo, svoje vladne umetnosti in da si išče izhoda, j Ullirl je dne 19. t. m. po dolgi in Pre i vsem pa mora Koerl>er dokazati, da mučni bolezni g »spod Ivan M i k I a v i c, c. hoče spremeniti zistem, potem lx» možno go- kr. cficijal na tobačnem uradu v Trstu. Po-vorit* dalje. kojnik je bil v 45. letu svoje dobe. Pokoj- Driiiri avtoritativni češki listi odklanjajo nik je bil kakor človek ljubeznjiv in blaga stotako lancirano misel. I>uk!er se ne urede otem ministerstvo. »Narodni iistv« V spomin. Žal, da doznajemo prepozno, j povdarjajo, da tudi oni žele parlamentarno kar pa ni naša krivda. Dne 18. t. m. je bil ministerstvo, ali tako, ki se lx> opiralo na pokopan vrl naroden mož — Matija K o I-večino avstrijskih narodov in ki bo hotelo na man. Pokojnik, ki je se svojo pridnostjo in vseh j* 1 h uprave biti pravično vsem naro- varčnostjo postal iz navadnega delavca trgo-; dom ter -tr go izvrševati ?akone o ravno- vec in p< ssstnik, je bil v ulici Rigutti med pravnosti ! Le v tako ministerstvo bi mogli prvimi, k; je začel delovati za nase narodne vstopiti zaupniki češkega naroda ! svetinje. Zal, da so ga družinske nesreče in Temu ni možno oporekati : odgovor v pa težka bolezen spravile v prerani grob. ! »Narodnih iist h« je logičen. Parlament je Pokojniku je b«'lo se le 55 let in je bil oboe glavni sestavni del ustavnega življenja. — poznan narodnjak-f>oštenjak. Vlada, ki hoče biti parlamentarna, mora pred Vječnaja pamjat! vsem e|M>šiovati ustavo in izvrševati nje fuu- Socijalisti ili Iljili postopanje. Pre- om pričele slavnosti o opravičen. O tem me je uveril nastop soci-priliki stoletnice Košutovega rojstva. jalistov na shodu minole nedeije. Sedaj vidim, Bod m pest a je vsa v zastavah. Iz dežele da ste govorili resnico in da Vasi nastopi je d šlo včeraj v glavno mesto mnogo tisoč Proti socijalistom niso bili res nič drugega, oseb. D< šio je tudi mnogo deputacij občin- n«go samttobramba. s'iih zastopov. Na shodu, ki je veljal vprašanju šole, V Mag var Szeged, katero mesto je pr- eo socijalistični govorniki razpravljali skoraj vi krat izvolilo Košuta svojim poslancem in izključno o — politiki. Jasno mi je bilo, da Katero mesto zastopa sedaj v ogrskem parla- niso došli radi šolskega vprašanja, ampak! mentu njegov sin Fran, so predvčerajnjim rad' širjenja njihove propagande. P»ilo je si-odkriii Košuto v spomenih. Slavnosti odkritja — to moram priznati — v njih govorih so prisustvovali Fran Košut in 34 poslancev tudi par simpatičnih akcentov. Posebno v neodviao«* stranke. govorih gg. Kopača in Chiussija. Tudi tega Včeraj zjutraj se je vršila v bndimpe- 1,1 jim jaz ne zameril, da so tako odločno, -tanski protestantski cerkvi slovesna služba nego je bilo potrebno ob taki priliki, ! božja, katere so se udeležili : Oba K oš uto v a povdarjali svoje socijaliatično stabšee — ne s na, načelniki oMastev, .... da, tu prihaja n mno^o občinstva. tisti važni, odločilni »ako« : ako bi mi ne go- Po službi l>ozji so se u delež ni k i podali voril spomin, da niso tako strogo socijalistični na pokopališče, kjer se je postavil temelini tudi tee je teh Košuto- i turno življenje ! Je-li se pa je kateri socija-vih, protidinastičnih slavnosti udeležil tudi ! lističnili voditeljev oglasil proti takemu itali-predsednik budimpeštanske zbornice, gri f janskemu nacijonaluemu šovinizmu, absolutno Apponvi, kateri je bil dosedaj na glasu nezdružljivemu s programom socijalizma, z kaKor pr>taš dinastije : a tudi sam minister | idejo internacionalizma, s principom t»rato-ski predsednik se ni upal naravnost pokazati,1 ljubja in — humaniteteV! Je-li se je skupina da se iz prepričanja ne udeleži teh slavnostij, ' italijanskih socijalistov kedaj s primerno od- hoteli minole nedelje pokazati svojo moč — ples do polunoči. Začetek veselice bo ob 4. Slovencem ! uri popoludne. Saj tudi mi nočemo, da bi bila slov. šola Veseli nas, da je društvo »Zvezda« nazadnjaška. Ali pred vsem treba, da bo zopet oživelo po dveletnem mrtvilu. Kavno šola!! j zato pričakujemo tem goto veje, da jih pride Čujte, sodrugi! Ako imate res toliko jutri mnogo mnogo, ki se bodo veselili na moči, da morete v enem mesecu več doseči, • zopetnem sjaju — »Zvezde«. Na veselo sni-nego narodna stranka v tolikih letih, in ako' denje torej jutri pri sv. Ivanu v »Narodnem je resnično, kakor je govoril gospod Kopač, 'domu« ! potem pa — u potre bite to meč! Dokažite, | Kadi obletnice čitalnice pri sv. Jada res hočete narodno - kulturnega napredka kobil nam pišejo: Naša Čitalnica je priredila slovenskega življa v Trstu ! To bo najbolja že letošnjo spomlad veselico, imela pa je pot, da tudi Slovence spoprijaznite se svojo smolo: dež pokvaril jej je vse namere. Po-stranko ! To bo torej tudi v interesu vaše mislimo, da naša narodna društva prirejajo stranke ! veselice iz dvojnega namena : da bi pokazala Pevanje italijanske pesmi — pa naj bo svoj napredek v delovanju na narodnem tudi delavske — na slovenskih shodih pa je, polju ; v drugo pa, da bi se okrepila v verujte, najnesrečneja misel. Mi ne odkla- gmotnem oziru. Ako nastine neugodno vreme, njamo socijalne ideje, mi vemo, da je ta ideja pokvarjena sta oba namena. Sedanje vreme ideja bodočnosti. A vemo še nekaj druzega, kaže, da bo jutri vreme ugodno in sreča vemo, da nam radi te ideje ne treba zane- aasi čitalnici mileja, kar jej prav iz srca že-marjati pogojev in potreb za razvoj lastne limo, ker poznamo njeno važnost zt naš narodnosti ! svetjakobski okraj. Četudi so naznanjene za V podešeenje spomina pok. Ivana isti dan tudi druge veselice, vendar je naša Nabcrgoja je odbor »Delavskega podpor- dolžnost, da se snidemo vsaj mi Jakobčani v nega društva« v seji dne IS. t. m. sklenil nedeljo v polnem številu na obletnici, da s podariti K možki podružnici družbe sv. tem pokažemo našim čitalničarjem svoje simpatije ter jih spodbudimo k nadaljnemu vstrajnemu delovanju za našo sveto narodno stvar. V nedeljo torej vsi na vrt slovenske šole pri sv. Jakobu ! Tombola 11a Opeinah. Z O p 6 i n smo prejeli: Ne pratike, ne koledarja ni imel v rokah Cirila in Metodija. Prejeli smo in objavljamo: Uredništvu »Edinosti« v Trst u. Oziraje se na £ IS* obstoječega tiskovnega zakona zahtevam objavo sledečih stvar- odbor zavarovalnice za govejo živino na Op-nih popravkov na istem mestu, v postavni činah v sej', ko je določil, da priredi javno obliki ter v prvi ali drugi prihodnji številki tombolo v nedeljo dne 14. t. m. Ni mogel »Edinostih : torej vedeti, da bo ravno tega dne hladni 1. Ni res, da »sem pozival po- dež močil suho zemljo. Hvala Bogu, da je licijskega komisarja, naj na - prišel! Drugače bi bil u nogi kmet pogrešal pravi red«, — kakor poroča to »Edi- pitne vode za-se in za svojo živino. * nost« v svoji 209. številki od 15. septembra No, dež je prišel, in tombolo je trebalo članku »Včerajšnji manifestacijski shod« v odložiti na nedeljo dne 21. t. m. Jutri, v rubriki »Tržaške vesti«. Kes je le, da sem ga nedeljo, te torej, dragi čitatelj, čaka na < »p-opozarjal, naj »intervenira glede provokacij činah — sreča! od strani predsedstva shoda«. Mladenič ! Pograbi svoj »bicikel« ! Lepo 2. Nires, da sem »v nedeljo čista in gladka je nova cesta ! Čast tebi, ako na protestnem shodu izjavil, da jo prevoziš zadnjo nedeljo tega poletja, in na ji i narodni voditelji delajo si vrhu tega še izbereš na Opčinah — le za svoj žep ter da i z s e s u j e j o srečo ! ljudstvo, da so torej n e k a k e p i- Ti pa, mož, če nočeš hoditi, sedi v vlak j a v k e« — kakor piše »Elinost« v svoji južne železniee — ali na kolodvoru v 1. rstu, 202. številki od 17. t. m. v članki: »Dosto- ali v Križu, ali v Nabrežini, — ki te ob 4. jen odgovor na nedostojne napade« v rubriki in pol uri pop. privede na Opčine d.> »Tržaške vesti«. Res je le, da sem izjavil, da sreče. Kdor pa hoče spoznati moč in silo se »med voditelji nahajajo ljudje, ki so no- nove električne železnice, pa se pripelji znjo ! torični denuncijanti in policisti«. Nič se ne boj — ni nikake nevarnosti . 3. Ni res, da sem voditeljem Svetujem ti pa, da se podvizaš, ker no boš »o č i t a 1 z neverjetnem pogumom«, sam. Tam velja: kdor prej pride, se prej dasi »polnijo žepe in trebuhe — vozi ! Po morju ne moreš pri ti k nam. od svojega javnega del o vanj a«, In dobro je tako, ti vsaj ne utoni — kakor se mi očita v istem članku iste šte- sreča ! vilke »Edinosti«. ~ Gospe in gospice ! Tudi vas vabimo, V TRSTU, 18. septembra <*n2. piidite z mesta na sveži zrak, na Opčine, in S primernem spoštovanjem po — srečo ! Linhart Kari. Okoličanom in sodeželanom, bližnjim in S tem popravkom gospoda Linharta se daljnim Slovencem, svetujemo, naj vsakdo pobavimo v ponedeljek. njih pribiti po najbližnji poti, bodi že po »IJrivee«. Vsled nepričakovanih zaprek gladki cesti ali strmem klancu — le za izide prihodnja številka »Brivca« mesto da- srečo: a) kmetijsko orodje; b) peča nes, še le v sredo, dne 24. t. m. platna ; c) junica in čistilen stroj. Dr»it»e preniićnin. V poned., dne 22. Ze to bo nekaj ! Kaj bo pa veljal tisti sept. ob 10. uri predpoludne ss bodo vsl^-j »marš-, ki ga zasvira godba onemu, kate- aaredb« tuk. c. kr. okrajnega sodišča kh rega zadene »velika sreča* In srečo marve* je n*šel izgovor, da je — bolan. T^ko se je seveda najlažje" rešil in zadrege. Kakor ministerski predsednik se vendar ni mogel udeležiti protidinastičnih slav-nosii : odkrito pokazati, da se jih ne udeležuje, pa nt si ii) al. Burske stvari. Včeraj so prišli v Antverpeu nekdanji hurski poveljniki. Prebivalstvo j h je prisrčno poz Iravljalo. Prve dni oktobra pa prispejo, kakor se zatrjuje, v Berrtlin. kjer ostanejo kakih osem dni. V ^asu, ko b »d > hurski poveljniki v tem mestu, bo |>omožni odbor za I» irc imel slavnostuo sejo, tek-m katere se bu reki in poveljnikom ločuostjo — tako odločnostjo, ki bi bila vsaj koli Kor-toli ko primerna oni, s katero so nastopili slovenski socijalisti minole nedelje proti naši narodni stranki — postavila po robu nemoralnemu poseganju »Lege Nazio-nale f po naši deci, po naši narodni lasti i! Zakaj se socijalisti ne menij« za noto-r'čne pomanjkljivosti v italijanskih šolah, ki že obstoje, d oči m so v nedeljo srdito stavili svoje postulate glede slovenske šole, katere niti še ni ? ! Pa ne da bi se bali dotakniti se italijanske — občutljivosti! Zikaj naj bi se bali, saj pravijo vedno, kako močni so ! Saj so vilne stvari vršil« «ledeče dražbe premični a : Zagata Kisorta št. 2, hišna oprava: v ulici Cavana štev. S, glasovir: v ulici i'aduina »tev. 1, mize: v ulici Sette Fontane št. 20, mizarska oprema; v ulici Farneto št. U34, knjige : Trebče št. 53, krava. Društvene vesti. Pevsko društvo »Zve/da« pri sv. Ivanu priredi v nedeljo dne 21. t. m. veselico na vrtu »Narodnega doma«. Program veselici bo: 1. »Uj juh«, koračnica, godba. 2. Iv. Zaje: »Himna Zvonimira«, možki zbor. o. »Slovenske deklice«, valček, godba. 4. Laharaar: »Pozdrav«, meš*n zbor. 5. Vogel : »Cigani«, godba. 6. H. Ražem: »Zdaj s m. zdaj tja», mešan zbor, ]>oje društvo »Slovan» iz Padrič 7. Hajdrih: »Jadransko morje«, godba. 8. Foerster : »Pjevajmo«, možki zbor. 9. Hrvatska davorija«, godba. 10. Ivan Jenko: »Na tujih tleh, dvoglasni ženski zbor. 11. »Burska patrulja«, godba. 12. Iv: n Hladnik: »Deklici«, možki zbor, s samospev.»m b 1 ri tona. 1 •*>. Venec: Slovenec sem, godba. 14. I. Bartl: »Oj planine«, mešan zbor, s sam ospevom tenorja. 15. Mladi vojaki, koračnica, godba. 1*5. Strup, šaloigra v 1. dejanju. Po dovršenem programu bo svobodna zabava ia pride društveni ples zavarovalnici na korist. Tako bo združeno prijetno s koristnim. In kako koristnim ! Ubozega kmeta so letos preganjale vse možne nadloge : peronospora, trtna uš, večkratna toča, grozna suša. Koliko veče važnosti je zanj društvo, ki ga varuje v slučaju zadnje hude nesreče: v hlevu med živino ! ! To svojo zašeitnico hoče torej nekoliko podpreti z jutršnjo tombolo. Rojaki, prihitite mu na pumoč, katere je toliko potreben in tudi vreden. Od srca vam bo hvaležen za to ! Telovadno društvo »Tržaški Sokol« naznanja svojim členom in drugim prijateljem društva, da se z jutrajšnjim dnem pričnejo plesne vaje v drušlveni telovadnici. — Plesne vaje se bodo vršile od jutri naprej vsako nedeljo in vsak p»aznik ob 5. do U. ure zvečer. Vstopnina za člene 40 stot., za nečiene pa 60 st. Plesne vaje. Kakor že objavljeno par-krat, prirejal bo plesni odsek »Trgovskega izobraževalnega društva« v tej zimski sezoni vaje, zabave in venčke v prostorih »Slov. čitalnice^. Otvoritev bo jutri dne 21. t. m. Začetek ob 5. uri. O.I 5.—G. ure bodo vaje za začetnike. Potem plesna zabava do 10. ure zvečer. Poučeval bo zisLemitično in praktično g. plesovodja 1'mek vse stare in nove I*!*"-*, navadne in sestavljene. Vpisovanje stva, kateremu je namenjena ta sodna instance, ^osp.c plesalk !x> jutri popoludne od 5. ure Te dni sti se izvršili dve važni imenovanji : naprej oh uhodu v dvorano. doili ! Vesti iz ostale Primorske. ISralno pevsko društvo »Slavnikc v Klancu vabi na veselim s j»etjera, igro, šaljivim srečkanjem in plesom, ki jo priredi v Klancu jutri v nedeljo dne 28. septembra 1902. na dvorišču g. A. Metlike. iTa vese-.ica se je imela vršiti že zadnjo nedeljo, a e bila <»dlcžena radi neugodnega vremena.t Na v-eloi sodelujeta: pevsko društvo »Slovenec« i/. It ršra in pevsko društvo »Vene«* iz Kozine. Začetek ye*liee ob .">. uri popoludne. Občni /bor okrajne gospodarske zadruge v Podirratii dne 14. t. m. vršil -e je navzlic neugodnemu vremenu v naj- Prijatelji dobro imenovanje namestnikov državnega pravdni ka na državnih pravdništvih v Maiiboru in Ljubljani. Imeni imenovanih se pa glasiti Tschech in Duchatsch. Dalje ne treba po- ašnjevati. Vesti iz Koroške. Deželni proračun za leto 11*0-* izkazuje splošno potrebščino 3,742.000 K, je torej viši od lani ze 165.'>00 K. V resnici pa je potrebščina še veča, ker niso tu všteta povračila državnih posojil. Upravnih stroškov je 161.'H H) K, ki pa gotov n še narastejo. < este s<» stale JV.M5.000 K, odštevši konkurenčne doneske : 379.000 K. Uravnava voda in hudournikov je stala 230.000 K. odštevši konkurenčne doneske : 174.000 K. Za kmetijstvo je bilo izdanih 177.00O K, za zdrav- iepšvm rodu in <>'> navz čnoeti mnogih členov stvene in dobrodelne namene S90.000 K. zadruge, zastopajoči h vkup 34 »O sozadružni- k »v. Z veseljem moramo konstatovali dejstvo, i je tudi letos narastlo število zadružnikov a ia je zadruga lati ko danes ponosna s svojimi 160 čleui. C. gonp. župnik in zadružnik Fran Rvala v r, ki je bil vsled Itolezoi za-ir/.an u leiež ti se zborovanja, je zborovalce pozdravil telegrafi Čno iz Voloskega, kjer zdaj začasno nahaja. Največ je zahtevašo šolstvo in sicer 1,633JMX► K, oziroma, odštevši lastne dohodke : 1,512.000 K. Ti stroški so zopet narastli za 100.000. Od vseh potrebščin spada na šolstvo 44°/0. Proti stroškom v ta namen seveda ne more biti prigovora. Za šolo se nikdar ne trosi preveč. Ali Če pomislimo, kiko odločujoča se gospoda na Koroškem skrbe za slovensko in kako za nemško šolstvo — potem pa nam Književnost in umetnost. Druiro slovensko umetniško razstavo so otvorih danes v Ljubljani. Aranžma se je jako posrečil. Vsprejetih je približno 150 umotvorov, odklonjenih pa nad 70. 8 prvo razstavo smo dokazali — tako izvaja »Slov. Narod« —, da smo kulturen narod, da imamo svojih zastopnikov na vseh poljih umetnosti, ta razstava pa naj dokaže, da stopamo korak za korakom navzgor in da se bližamo, oziroma smo po nekod že dosegli svetle višave čiste umetuosti. Današnji dan je dan p>onosa za našo umetuost. Sladkor havana! Brzojavna poreč la. Cesar v razstavi ribarstva. DUNAJ 20. (II) Njeg. Veličanstvo ce sar je danes predpjludne obiskal razstavo ribarstva. Na vsprejem cesarja so došli : predsedstvo razstave, namestnik grof Kiel-mannsfgg in zastopn ki ministerstva za po ljedelstvo ter družili ministerstev. Cesar je držal potem »cercle« i a je govori z več osebami. Na to je vladar obhodil razstavo in je izrekel svoje zadovoljstvo na tem, kar je videl. lloirodki na Balkanu. NVASHINGTON 20. (B.) Velika Brti- Nuntvni rujavi ceneji nego lanskega leta vdolvi v moji prodajalni v Novi ulici (Via Nuova), nasproti lekarne Zanetil. < >1» enem priporočam svojo zalogo raznovrstne kave |»»» jako ni/.kih cenah. V svoji zalogi imam tudi vsega drugega koloni jal nega blaga iu jestviu najboljše vrste in )>«» nizkih cenah in sicer : testenine. olja. mila (žajfe), riza itd. Na zahtevo pošiljam tudi na deželo proti povzetju. Anton Godnig*, trgovec. XKKXKKKXXKKXXKXX pogrenevajo čutstva in Vsa poročila odbora bila so soglasno in tavanjem -prejeta, ravno tako navdu- ogorčenja, ko se spominjamo, da se t roški, -►no je bil /dobravan prepričevalni nagovor v kolikor jih ucs> za šolo slovensko ljudstvo, za ;ružnet:a predsednika, č. gospoda dekana ne uporabljajo toliko v njega izobrazbo, am Kolača. nak v trla vnem le v raznarodovanje, v V novi odbor za nadaljno triletno >1 1. jar. HH>3do31. dec. 19<>5 so bili eno- naši narodnosti, torej v sovražne namene. £ia.sn»> izvoljeni sledeči gg. zadružnik Anton U- ga«"-, dekan v Hrušic:. X X K X x X 'X X x » X * X X X x X Svoji k avojim! ZALOGA pohištva nija je do • e lt-j j dina vlast, ki je odgovorila težko se je vzdržati ua noto Zjedinjenih diživ radi postopanja e romunskimi Z di. Veliko poneverjenje v > Liinderbank«. DUNA..J 20. (B.) Vzlicvsem nasprotnim pak v glavnem le v raznarodovanje, v pla-1 trditvam p. staja vendar vedno bolj verjetno, lobo čevanje učiteljstva, ki je skoro vse sovražno da je Jelinek skočil v Donavo in tam našel smrt. ne pa da bi bil hotel oblasti zavesti na Ako mora človek gledati tako krivico, potem krivo sled. (Jelinek je bd blagajnik »Laider- j fg Slavoj mu ni zamere, ako mu gineva veselje tudi \ banke« inje poueveril več milijonov kron. j ag dobro poznane tovarne mizarske zadruge t Gorici (Solkan) vpisana zadruga z omejenim poroštvom prej fin\on Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) ši. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna plištva primorske dežele. Solidarnost zajamčena. *:ijti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo «io stopinj. — Najbolj udobno, modemi sestav. Konkurenčne cene. W Album pohištev brezplačen. ** x&*KKX*KKK**X*y* * x X * n x X * X X X X X X X X X X i AMmlBr L e 7i Mirni -lenko, iupan v Podgradu. Fran tivšlavv, do šolstva ! Op. ured). pok nt M anali. Kajko Lopar, duhovnik na --; Sil) rt belgijske kraljice. na Pregarijab: v pedgrajaki občini: D 4-" BRUSELJ 20. (B.) Princesa Klemen Karoi Grk, p -estaik v Brezovici 34 — naZllB VoSLl. , tina, jedini člen kraljeve h.še, ki je sedaj van Stinčič, posestnik v Brezovici 4'J — Smrt belgijske kraljice, s noči ob 7. navzoč v Belgiji, je odpotovala v Spaa. Mare Sankov e, posestnik v Voaicah Dane) uri 35 min. je v Spaa nenadno umrla kra- Mnoga gledališča so odpovedala predstave. T. v materijski občini; ljica Henrika Belgijska, mati nad vojvodi oje Odpovedane so tudi vse slavnosti; slavnosti - Prebilič, posestnik v P »šljaku 4* Šul'anije. Ko je nsmreč sedela pri večerji, na Čast htirskim trenera lom so odložene. - ;» Stemberger, |>osestnik v -lelšioah j*» padla v nezavest. Ko so dospeli naglo fK>sestnik v Jel5aaah poklicani zdravniki, je kraljica že izdihnila svojo dušo. - — Ivan Cekad - šaeski ohčini. 'red pričetkom poslovne dobe ae ta novi «i' »r primerno konstituira ter se izvolitev :»re isednika in podpredsednika predloži v dev»renje e. kr. primorskemu namestništvu. T'nia jM»vdarjati m<>ramo že zdaj, da nas je - v«f ntšetra dosedanjega uzorne^a č. g. pred--eia.ka. ki se b<>če odpovedati t*j časti radi xnn gih drugih novonastalih opravil, nemilo zauei"! P r -čilo «• lelovanju odtiora dobe svoje-•arao vsi zadružniki v fskani brošur i eu I. i/redni javni občni /bor akad«* uiH-uc^a društva Adrija v Oorifi 1k> 1 >ine sepUmbra t. ?. ob 0. uri dopoludne v dvorani »Slovenske čitalnice- v ■ m il&evn m redom : 1. Poroči lo od- i •ora. 'J. Slovenski gimnazij v (iror t. -tu I. ph;l. Anr, da prevzame dežela za svoje visokošolce plačilo vp iniae n u inine v bolniška fNnlj»orua »iru-šcv i na l>unaju in v Graileu. Slučajnosti. Si venski g« -rje dobro »losi: ! Vesti iz Štajerske. — /lato mašo bo daroval v Središču up k. /upnik Matija Sinko. — Zlati učiteljski jubilej je slavil ne 1. septembra v Pilštajnu naručitelj -I m p Cižec. Po sv. masi je bilo učiteljsko zborc-vanje. na katerem je gosp. Laduč telj Pulko na;-.:Kal v izbranih besedah slavljenčevo de-. »vanje in zasluge, leročdi so mil tudi dr&-i »en album. Na >'xupnein obedu je bilo r- n.a napitaic. dubilant je dobil m:i »go pi-•menih in brzojavnih čestitk od prijateljev, znancev in hvaležnih učencev. Prerzv šeci mari n>r-ki v.ad.kn je jubilaotu brzojavil : »Božji učitelj naj l»ogato blagoslovi vrlega -.avlienca in njegove plemenite slavitelje«. Slovenska gimnazija v Celju. V prvi razred se je vpisalo vsega skupaj 77 ;i"*en*ev. Ta razred dobi drug oddelek. Ta številka ki že dovolj, kako potreben je ta za-v. i ia kak«? v?i oni, ki bi ga hoteli udubiti, odrekajo — kulturne |H»trebe našemil narodu. Na prcd>edništvii Tišesa deželnega "Ophča v t>radeu znajo morda vee, -amo enega ne: da bi o predlogih za imeno-■ 3o a iKštevali stotisoče sh»venskega [»rebival- rs © $ % & iS PrtR 5? rftj'OŽJ* tavarn® poo^Jtit Trst, ► 6 TAST TOVARNA• Via To«&. vogal V!n ZALOGU: Piazza Roaarl* it 2 (Šolsko poslopje) In Via Ribcrgt 41. 21 Telefon št. 6 7 O. ---.OM Internaeijonalizem. (J'ravljica.» Nekclaj je živel v Trstu učen internacionalen socijalist. K njemu je prišel Slovenec : »Brat! IS let že prosim za solp, a mi je nočejo dati. Prosim, pomagaj mi !c »Kad, a nastopiti moraš drugo pot! Se prositi — zahtevaj svojo, po zakonu utemeljeno pravico! Jaz ti pomorem in z menoj dosežeš več v enem mesecu, nego sam v IS letih.- > re&enski ve*iui» v mpi. r ob 7. uri zjutraj 18 4 oi> 2. or- po»>»- rodlagi materinega jezika, — a deli so me v zapor !« »Na podlagi kakega jezika?« »Slovenskega materinega - jezika!« »Beži ! T; si naroden šovinist! Opusti šovinizem in bojuj se pod praporom internacionalizma in vsptli bo gotov !« nah Mesec je minul ! In re* se je že ti laska šola ! ustanovila internacijo- Prednaznanilo. Podpisanec usoja si naznanjati cenjenemu občinstvu, da tekom prihodnjega tedna odpre lastno manifakturno trgovino na Braemtnp z veliko izbero Štof ZSL gOSpe, inozemskega in nacijonalnega svilenega blaga in z vsakovrstnimi konfekcijami za gospe in deklice. F. Piano. Baeek. C. kr. duu. redarstT* loterija se bo vršila neprikhcno dne 4. oktobra r. 1. Ta loterija je zelo l> 'gata na dobitkih ter stane srečka le 1 kr«mo in igra na lo(M> dobitkov! Mej temi tudi takih v vrednosti i?5.000, 5(MK), lUOO, kron. Srečke se dobivajo v vseh menjalnicah, tobakarnah, loterijskih kolektv-jah iu na policijski direkciji na Dunaju, I., Singerstrasse 'J. :>0.000 kroil znaša giavni dobitek »Olo-muške razstavne loterije«. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se l>o vršilo srečkanje nepreklicno dne -7t. septembra 1 (J0l'. in da se v gotovini izplačajo vsi dobitki z lU°/o odbitkom. Srečkanje V ČETRTEK! k Glavni dobiček 30.000k Otoške ustavne srečke po 1 krono priporočajo : Josip Bolallio. Mandl & C.o. Mereurio Triestino, Ig. Neumanu. Henrik Sehitt-inann. Josip Zoldau v Trstu. Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10% odbitkom v gotovini. Predzadnji teden. Srečke loterije c. L dno. redarstva po 1 krono 1500 dobitkov, mej temi 100 glavnih dobitkov v efektivni vr»'dn«»sti kron 50.000 kron. Prvi trije plahni dobitki kron 2 5.000, 5000, 1000 -»e izplačajo na zahtevanje po odlitku zakonitega davka v gotovem denarju. Vdoliivajo v vseh menj:dnieah. tobakarnah. loterijskih nabiralnicah in pri Pelizei-Merie-Brao, Dunai. I. Sinierstrasse l kateri pošilja tudi vsakemu kupcu »rerie brezplačno in franko izkaz prečkanja. Se naznanja da je na produ j prav v reno en kotel /a ž gat i žganje, drze«? 1JJ7 litrov, jako malo rabljen. Naslov j>ov Tiskartiit Naslov Ivi i n ost . Odlikovana 1894. Odlikovana 1894. 1891. jt § PODJETJE ZIMOLO - TRST O Prvo Doclietie Prvo podjetje za pogrebne svečanosti Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 Telefon st. Ml Zaloga: ul. Nt itn t o 1"» Telofon >t. 145 >. V lastni hiši. ** Lastne žage. Tovaira razpolaga z mizsoji, veščimi od najnavadnej>ih 1.Mrfenu. 1 ir kc d«la samo iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se j» niči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I. II.. III. IV. razreda: prevozi mrličev v tu-in inozemstvo: katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pojrrebe v popolno črni, v zlato- čroi, srebrno-črni in zlato-niodri barvi. Velika zaloga kovinskih krst. navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega le-a s k«>-vinskinii okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst : belo in črno ^^ lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v por-celanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz Jr atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov ^J Ozlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po- ^^ ^^ grebnih predmetov. oooooooooooooooo Ivan Ščuka. fontane št. 23. mizar, prodaja mohilje za spalno -oho. Uiica Sette 0 0 0 0 0 0 0 o hI. Nvova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je tatanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cen j. odjemalcem. V obeh prodajalrieah vdobiva se razno blago najbolše kukovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, postbno pa snovi za moške in ženske obleke, srijce. oviatnike, ovratnice, tu ie velikanski izbcr platnenega in bombažnega blaga, prtov in piličkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikaupki izbor si.ovij za narodne zastave iu trakov za drufctvene znake Sprejema naročite na moške obleke po n . ri. katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence Poskušaj, da se prepričaš I OO 0 o o Trgovsko-obrtna registrovana zadruga""^® z neomejenim jamstvom v Gorici. -2** Hranilne vloge obrestuje po 4! večje stalne, naložene najmanj na jedno leto. po ."»" Sprejema hranilne knjižiee d-ngili zavodov brez izgube nbres(i. Hentni davek plačuje zadruga sama. Posojila flaje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih :ili mesečnih obrokih. — proti vknjižbi varščine tudi na lo-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo vsak za delež po l krono na teden. t. j. :?1'»0 kron zakliiičbu petletja znaša vrednost deleža kron. Stanje 1. junija 1!M>:>: petih ^enh A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo st. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapeearij v?eb vrst. ročnih koveekov in velikih koveekov vseh vrst po načrtih železnic. Naroebe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpočil janje po železnici ali morju. Sitšlm slovenje pspflinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo. Cinl-JKetoclijevo -m cikorijo. Tržaška posojilaica ii hranilnica ' tiis:re»sia s&oiia z osccii* paivšifos. ulica S. Francesco štev. 2, I. , Telefon H ranil ne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4", Keutni davek od hranilnih ulog plačuje x*vod Mani. Vlaga st- lahko po 1 krono. P>s«j1Ia dajejo »e samo zadruznikoin in sicer n« ukoiižbo po 51,*,, na menjico po •)", na zastave po 51,".. Uradne are so: od i»—12 dopoludne in oć 3—4 pupoludne. Izplačuje »e: vsaki dan ob uradnih urah ob neilaljaii in praznikih je urad zaprt. Postno branilnicni račun 816.004. Zahtevajte povsod voščilo (biHs) v korist družbe sv. Cirila in Metoda »k>:>i pri sledečih gg. trgovcih: Emil Cumar Trst i' Op< ioe. Wi«fslav l'lesnikedn»u ; >ka|>in in Pirich. Anton tlak. >tanko »iolina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu ; Ivan 1'ergol. < olognati Joaip Pertot. Anton 1'rumat v Barkovljmli : .laka .-toka na Kontovelju, Jo-ip Gustinčič. »van Seles pri sv. Križu. Ivan Fr Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga : tvrdka J. Drufovka v Gorici. L Deleži: a) podpisani . . ht vplačani . . Dana posojila .... Dopolnilni zaklad Vlogre........ K l.lTiUJoo.— .. ;><;i>v):».is „ l.-jr>4.7:is->3 1!»1.11K;")7 ., 417.40-JM:, Anonimna družba malih železnic v Trstu. Električna železnica TRST-0PČINA. POLETNI URNIK ■mm« veljaven od dneva otvoritve in dalje. —— trsa pred vojašnico: ll.ri>. 11.4-2 zjutraj. 12.is. l-_'..-)4. :.:'»o. 2.0»;. 2.42 42. »J.is. t;;>4. 7.12, 7..-J0, S.0K, 8.42. 9.1 S. '.t.*»4. lo.tn popoludne. i.:»4 Odhod vozov is, 7.:«». }■ «:<;. s.12. 9,is, 10.'?o is, \ 3»». r..* Odhod vozov z o pri n : C.42. 7.IS. 7.: 1. s.;;. Vožnja traja vsega skupaj .'14 minut. VOZNE CENE: V delavnikih : i iz trga pred vojašnico do Kolonje.....................kron iz Kolnnje na < »p«'ine.......................... I iz trga pred vojašnice do Opčiae....................... i z < »očin na Skorkljo............................. pe j-kork'je na trg pred vojašnico....................... I 7. Opč n na trg pred vojasn co...................... I.istki ?a tja in i azaj s Irua pred vojašnico na Opčine, veljavni satno za isti »lan....... V mMleljali in pravnikih: Narsror — s trga preti vojašnico n* Op' ine................. Navzdol — z < >pčin na trg pred voja5nu">................. Listki za tja in nazaj s trga pred vojašnico na Općine, veljavni sam > za ist dan OPOMBE. Otroči -e ne dve leti stari, za katere ni potrel»en poseben prostor, -e vozijo zastonj. Um tki se morajo shraniti do honca vožnje, ia »e mora j > na zahtevanje pokazati nadzorniku. — Potniki so uljudno naproseni, dsi se pokorijo odredbam železničnega osobja. — Knjige za pritožl>e so potnikom na razpolago na openski ]K>s^ajt in v prostorih ravnateljstva. TUST. septembra meseca 1902. RilVliateljStVO. >avzs«r Na vzdol kron ^oooooooooooooooo X JAKOB KLEMENC x zaloga manufakturnega blaga v Tr»tu. ulica m. Antona >t. 1. priporoča časti ti m svojim odjemalcem svojo prodajalnico, preskrbljeno za jesen in zimo z vsemi manufakturnim! predmeti, združeno s krojaču ico za pospode. Sokolska oblete kom pl. Havelot nepremoCljiv. od 10 do 16 gld. Velik izbor u snKneiiEga in bomnažn a Dlap u možice. oDleK srajce iz žide in voin;-. iawn-teDnis, plam ud., zapestnic, ovra nilco?, perila za možfc ovratnic v vseli iarvai in lormali, n o 2 o v i c. mi, jopic ?seH vrst. posebno za tonriste ic Kolesaile, modni t predmetov, roKovic it nitij in Kože ter dežni Kov in solćnikor. VELIK IZBOR narodnih in avstrijskih zastav in trakov za vence v različnih barvah. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseli vrst z dotičnim;' cenami, poštnine prosto OOOOOOOOOOOOOOOO Blag. gosp. Gabrijel Piccoli lekar ilvuriii /'uložilik Xj. l»a|M > I..1.MU XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec. katero morem naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabini jo /.e od leta in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo slu/.ila pri žetodenih in črevesnih boleznih. Krmin, 18. maja 1MC. Miroslav Leitner, c. kr davčni blagajnik. u.:»u II.Sli n.:;u o 20 u.:»h 1,— 1.20 0.7-» 1 ."»0 podpirajte družbo Cirila in ]Vleto5a! Stanje braniliilh vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad; okroglo 350.000 K Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vlogre vsak delavnik od 8 do 12. ure dojioldne in jili olu-e-ptujc ]>o 41>/0 ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsaeega jm>1 leta h kapitalu. Hentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da 1 »i ga za račun ila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. gtr Dei.arne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. "^B Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko), (i. marca Karel grof Strasoldo. Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri. Dalmaciji, Pimorskem, Goriškem it Tolminskem po .'»<> stot. steklenica. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICI registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I, nadstr . v lastni hiši. --- Hranilne vlo^e sprejemajo se od vsaeega če tudi ni član društva m obrestujejo p«> 472°/ot ue bi se odbijal rentoi davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer n* menjice po 6 °/0 i u na vknjižbe po o1/*0/^ (Jraduje vsaki dan od 9. do 1^. ure dopoK in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Drač. vlog leta 1900. Km 1.263.56;t Poštuo-braii. račun štv. 837.315.