ifps|e '■-''s/;,. / *f

Edini slovenski dnevnik Q] v Zedinjenih državah.
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev ** Ameriki.
| The only Slovenian daily in the United States
Issued every day except Sundays and Holidays :-
TKLKTOK FI1ABJTM: 4687 CORTLANDT. KaUrt* a» ItconA-Olan Matter, September U. lid, at tke Fort Oftee a* Mtw York, Y, nitar tka Act of OongreM of March S, 187», rMLETOM PISA&KK: 4887 CORTLAND*.
NO. 126 - tsTEV ?26
NEW YORK, THURSDAY, MA Y 29, 1913. — ČETRTEK, 29. VEL. TRAVNA, 1913.
VOLUME
•— LETNIK XXL
Zborovanje stavkarjev v Patersonu v dežju.
Stavkarji v Patersonu so imeli' veliko zborovanje na prostem kljub dežju.
svari svojo zaveznico Japonsko.
"Vozite počasi" pravi londonski list "Standard" zaveznici Anglije, Japonski.
KRVNE VEZL
Amerike in Anglijo vežejo krvne vezi in radi tega je Anglija proti vsaki vojni.
MATI JONES.
Zaprti svilotkalci ne smejo več dobivati hrane v ječo. Ukaz šerifa Radcliff.
Paterscn, N. J., 28. maja. — Lcndcn, Anglija. 29. maja. — Stavkajoči svilotkalci v Paterso- V nekem članu glede situacije v nu so včeraj zopet dokazali, da ne j Calilorniji svetuje list 'Standard" ki ubil jejo It' odločbam oblasti j Japonski, naj smatra celo zadevo
kot kupčijsko zadevo in naj ne | umešava vanjo čuvstev razžalje-1
temveč tudi elementarnim nezgodam. Dasiravno je precej močno de/ilo, so se stavkarji vendar pravočasno zbrali na določenem prostoru. ltazven Adolfa Lessig so govorili s.- Patrick Quinlan, Carlo Tresca in Elizabeta Flvnn. Vsi
nega narodnega in plemenskega ponosa. List pravi:
Kot zaveznik Japonske in zvest prijatelj Združenih držav bi smatral angleški narod za nesrečo pr-v» vrste, ako bi obojestranska po-mejo treznega
ti govorniki so v prvi vrsti priporočali, naj s,, ne zanemarja piket- ] gajan ja presegla ne službe.	premisleka.
L»*ssig je izjavil navzočim, da "Standard" izvaja nadalje, da policija ne more prepovedati zbo-i je zapadni svet še v veliko večji rovanja na dotičnem prostoru, meri interesiran kot so Združene Opomnil je tudi navzoče, naj puste eveiltuelno došle policiste na miru, ker izpolnjujejo isti le od zgoraj došla povelja. Povedal je nadalje, da so neresenične vesti.
države. Tudi v Britski Columbiji je ljudstvo proti japonskemu in kitajskemu naseljevanju. Avstralija ima svoje, zelo odločne nazo-ic o tem predmetu, dasiravno ne-
pravi ;o, da se hoče del stavkarjev	varnost japonske invazije ni ve-v ponedeljek vrniti na delo.	lika. Vendar bi pa bilo zelo negotovi listi so včeraj z nekakim	varno, ako bi se Japoncem dovo-zadovoljstvom poročali, da je u-	lil brezpogojen dostop. Kitajska vedel šerif Radcliff v okrajni jet-	bi lepega dne zahtevala iste pri-nišniei. ki je kakor znano prena-j vilegije. Kjer se pa naseli Kitu-polnjena s stavkarji, nove odred-	jec, tam ni prostora za belokož-be glede preiskave paketov z ži-	nega delavca. V silnem boju za vili. Odkar veljajo te nove odred-	obstoj se je navadil ta narod, da be, se je vrglo vetiko teh paketov	živi ob najmanjšem zaslužku in
v smeti, ker so baje vsebovali ne le steklenice polne whiskey-a temveč tudi pile in žage, zapečene v jedila.
Te vesti najbrž niso resnične ter inspirirane od gotove strani. Namen je prozoren: s takimi odredbami se hoče zaprtim stavkar-jem nagajati, jim odtezati hrano ter jih tako napotiti, da se vrnejo na delo.
Včeraj bi morala govoriti v telovadnici mati Jones. Poskusilo se je vse, da se za par ur razveljavi prepoved zborovanja v telovadnici. Policija pa jt; bila mnenja. da bi lahko nastali nemiri, ker pripada mati Jones A. F. of Labor, dočim pripada velika večina stavkarjev I. W. W. ter radi 1egn ni hotela dovoliti zborovanja.
ob najskromnejši hrani.
Vse te okoliščine je treba u vaze vat i, kadar se sliši, da so Japonci ogorčeni radi nove zemljiške postave v Californiji. Japonci naj premislijo, pravi nadalje
Peti Friedmannov
pacient umri.
I
i 55-letna Reza Horowitz je umrla osem dni po prvi injekciji. Iznaj-ditej seruma se je opravičil.
OSTALI BOLNIKI.
Avstrija je zopet začela mobilizirati.
Vej na med balkanskimi zavezniki se skoraj gotovo ne bo mogla preprečiti. Položaj je resen.
ULTIMATUM SRBIJE.
DR A . e
__LAM£tI<11
M . BI XEL"V " ».("c V C *"*
Slika nam kaže tri može, ki nastopajo kot priče v procesu T. R o ose vel t a proti uredniku A. \cwettu. ki se vrši v Marquette. Mieh. 1). Rixey bil Roosevelt ov zdravnik v lieli hiši in dr. Lambert njegov družinski zdravnik. Pod vodstvom Mr. Pound-a, načelnika Rooseveltovega sveta, sta izjavila, da bi Roosevelt ne bil nikdar tako močen ter da bi n egova odporna sila ne bila nikdar tako velika, ako bi imel navado, da se večkrat opije.
Predsedniške volitve.
; RADI POSTAVNEGA PRAZNI-j KA IZIDE PRIHODNJA ŠTE-
iz Avstro-Ogrske.
i pravila par korakov po sobi in se • zgrudila na tla. Poklican zdrav-| nik jo je našel mrtvo in konšta-! tiral, da se ji utrgala tuberku-| lozna ileza. Dr. Friedraann je že ! takoj v začetku svojega zdravlje-
tj ji	i t.	■ -n 1 T7TT xr a <>r<T ko	„	! uJa povdarjal, da ne more nič sto
Predloga poslanca Bnttena iz II-, VILKA GLAS NARODA/' V , v P ulju so prijeli dva ogleduha, | riti. če nastopi tak slučaj in da
linois. — Wilson se strinja s šest-	na OSMIH STRANEH sta špionirala v prid Italije. — nikakor ni od odgovoren za smrt-
letno predsedniško službo. :	' ■
Friedmannu bedo mogoče prepo- Bolgarska se ne ukloni zahtevam vedali izvrševanje zdravniške' velesil in se bo skušala zvezati z prakse. Seja zdravnikov.	Grško. Zadnja pogajanja.
o	p
| Včeraj je umrl že peti Fried- Dunaj, Avstrija, 28. maja. — : m anno v bolnik. Pred dobrim ted- One rezerviste, ki so bili pred nom je vbrizgi dr. Max Landers-1 kratkim odpuščeni, je poklicala i man 55-letni Rozi Horowitz se-j vlada nazaj pod orožje. Vzrok te-rum zoper tuberkulozo. Takoj se ga je napeto razmerje, ki je za-| ji je obrnilo na boljše in vsi. so-j vladalo, ined Grki, Bolgari in ttr-; rodniki kakor tudi zdravniki so i bi. Vsakdo ve, da je nova vojna I bili prepričani, da bo ozdravela.; skoraj neizogibna. Bolgarska za-Včeraj zvečer je rekla svoji 18-i hteva, da s,- mora par točk v zvez-! letni hčeri, da naj ji pripravi ko- ni pogodbi spremeniti, česar pa j pel ., kar je ta tudi res storila, j nikakor ne dovolita Grška in Srbi-Bolnica j*' vstala iz postelje, na-J ja. V slučaju, da izbruhne vojna,
najbrže udeležila tudi
IV-
Kcmisar Čuvaj odstopi.
Atera Gibson.
Dunaj, Avstrija, 28. maja. — Iz Reke poročajo, da so prišli na sled dvema špionoma. Aretirali so mehanika Rocca in inžinirja Tinsa. ko sta poskušala fotogra
"Standard", tla igra ] predsodek ravno pri njih največjo ulogo.
Na Japonskem se sistematično in vsestranko izpodriva tujca, ki se hoče stalno naseliti med Japonci. Protitujski čut se ne omejuje na en stan ali le na priprosto ljudstvo. Celo sodišča so v zadevah tujcev skrajno pristranska.
Japonci naj torej vozijo poča-
Washingtcn, I). ('.. 28. maja. Poslanec Britten iz Illinois se je danes posvetoval s predsednikom! W'ilsonom o amendmentu k vsta-	°
vi, potom katerega bi se pred- Useda Gibscna sedaj v rokah po-sedniki in podpredsedniki volili | rctnikcy Tudi ako rosč^ direktno, le bi bil ainedment |
sprejet, bi morala vodstva različ-1	stane v ječi.
nih strank predložiti na drug na-j	—o—
čin svoje platforme volilcem.
Predsednik se je izjavil, da se v vseh ozirih strinja z lirittenom in da je bila že od nekdaj njego-
demaenski I Va*lJa' f' **	™ ^! «ri je bila zadeva Burton W. Gib-1 ^rega je postavila vlada meseca
menski (sednika direktna volilna pravica. s:ona katere dolže da je bil ! aprila prejšnjega leta na mesto
Pohvalil je njegovo delovanje m | umoril Mre. M.enschik-Szabo. iz- i '"-vaškega bana, se je naveličal prizadevanje, ko hoče eim jasnej- - „	4	,,
+ ' - -	i , rocena porotnikom. Ob 11. uri
se razloziti širšemu občinstvu - -
zvečer se se niso mogli zediniti o
pravoreku. Sodnik A. S. Thomp-
kins je rekel v svojem pravnem
poduku porotnikom, naj upošte
ne slučaje svojih bolnikov.
Navsezadnje je pa stvar z serumom zoper tuberkulozo precej čudna. Zdravilo nikakor nima o-nili učinkov, kakoršne so mu jih v začetku pripisovali. V bolnišnici, kjer se nahajajo pohabljenci je bilo pred časom zavladalo ve-
st* sliši sta že dalj časa špionirala v prid italjanske vlade. —o—	, Obravnava proti njima se je vr-
Newburgh, X. Y.. 28. maja. — tajno. Sodišče ju je obsodilo
Ob dvanajsti uri je porota izjavi- na vK' Iet težke la. da se ne more zediniti glede Zagreb, Hrvaško, 28. maja. — | pravo reka. Danes popoldne, ob 4. | Komisar Čuvaj od Ivanjske, ka-
firali nekaj puljskih utrdb. Kot liko v<lselJ<*- Vsem bolnikom, katerim so vbrizgali
vprašanje predsedniške volitve.
Brittenova resolucija vsebuje razen drugih tudi točko, da naj znaša predsedniška doba šest let
serum, se je mahoma obrnilo na boljše, toda le za kratek čas. V zadnjih tednih je stanje vsem znatno poslabšalo.
Zdravniki si zelo prizadevajo, da bi Friedmannu za toliko časa prepovedali zdravljenje, dokler se popolnoma ne dokaže, če serum res učinkuje.
Sestal se je zdravniški svet pod svoje službe in je že vložil proš-! vodstvom zveznega generalnega njo. da ga opuste. Čeravno si je| travnika Blue, ki se bo temelji-na vse načine prizadeval, da bi-to bavil s ce,° stvarjo.
ukrotil fanatične stranke, (tako pišejo nemški časopisi! op. ur.) se mu ni ničesar posrečilo. Hrvatje
- j	11.,	< vajo dejstvo, da ni položil Gibson
n da se ne sme nikdo dvakrat vo- rar.UGa glede deuarja	Sza., ga iz dna srca sovražijo in je bil
1 ti predsednikom Tudi v tem ])0 Tp deMp je dyi * ^ bauk j že večkrat v smrtni nevarnosti.
• 1 u * ■ 4	,	S ui-aju predsednik popolnoma so- J t , ■	■ • . ! Prošnja za odpustitev ni pov-si. ako hočejo smatrati zadevo z' s aša z niim čeravno hil 1 KO 1 je po njeni smrti sam ...	1	_y . ..... ■ - » - g M 2 cei Je bU uvo"! postavil za eksekutorja njenega i zroella nohen?ga presenečenja,
vidika plemenskega predsodka Ako hočejo gojiti te plemenske predsodke, zna priti čas, ko jim bo treba nastopiti proti združenemu zapadnemu svetu.
Ojačanje italijanske armade.
Rim, Italija. 28. maja. — Italijanska vlada je sklenila, da zavaruje svoje meje tako, da bo o-gleduhom v zrakoplovih nemogoče spustiti se na zemljo. Mirovno stanje armade so raditega zvišali za 50.000 mož, tako da znaša sedaj 300.000 mož.
Osumljena umoia.
Terre Haute, Ind., 28. maja. — Danes sta bila pred tuka jšnjim sodiščem zaslišana dva krojača, ki sta obdolžena. da sta za časa krojaške stavke ustrelila voznika Ed-warda Wade. Obravnavo so preložili na prihodnji petek.
Nesreča na angleški vojni ladji. London, Anglija, 28. maja. —
Za mornarico in armado. Madrid, Špansko, 28. maja. — Danes je predložil finančni mini-
Devet je oseb bilo d."ues ranjenih j ster, Suarez Inolan, poslanski 1111 krovu angleške vojn > ladije zbornici predlogo, ki zahteva, da "Col Oksus vsled eksplozije gra- se mora bojna mornarica pomno-nate. '"Colossus" se na'ipju škotskih vodah.
Ijen na podlagi baltimorske platforme, ki se zavzem; predsedniški termin.
^	w. - .-. A . ! premoženja. Ker so bili navzoči
torme, ki se zavzema za štiriletni
ker so bili vsi hrvaški krogi že
Preti praktikam mornariških častnikov.
izvedenci obtožbe, naj porotniki zdavna prepričani, da so štete u-j upoštevajo tudi njih izjavo, da je I re U l<1f?0ve diktatorske vlade.
I namreč nastopila smrt vsled za-	~ " .......... "
: dušenja.
! Robert II. Elder, zagovornik I>iaz-Huerta režim se bliža koncu.
Gibsona je rekel, da obtožnica ni j V Mehiki se pripravlja nova re
Washington, D. C.. 28. maja. — dokazala, da je bil izvršen napad volucija in predno bodo minuli Č astnikom mornarice, ki so zdra- ■ na gospo Szabo ter da se razven-i štirje meseei, bode vlada Huerte vi. se ne bo odslej dovoljevalo iz-i tega ne more spoznati na umor j le še historičnega pomena. Huer stopa iz mornarice. Mornariški ; po prvem redu. Državno pravdni- tovi vladi je nemogoče, da bi s* department hoče končati z nava- j štvo tudi ni dokazalo, da je imel " - -- -do, da bi možje, ki so dobili vo-1 obtoženi namen ubiti Szabo. Okro-jaško in liavtično izobrazbo in si- j žni pravdnik "Wilson, jr. je označil eer brez stroškov v Annapolis, ( Gibsona kot morilca Szabo ter pri prvi priliki zapustili službo, rekel, da dejanja Gibsona po ža-kadar se jim obeta višja plača. j loigri v Gremvood Lake nikakor ---i ne kažejo njegove nedolžnosti.
v } žiti in armada v marsičem reformirati.


Krasni |n brzi parnlkl (Avstro-American proge)
MARTHA WflSHIHGTOa
odplnjc t soboto dne 14. junija
Kaiser Franz Josef I.
odpluje y soboto doe 21. junija
vožnja do Trsta mom 13 dal.
do Trata ali Reke - - $37.00 Cena ▼osnih LUtkon do Ljubljane - - - $38.18
do Zagreba • • • • $38.08
Za potobna tMbinm (oddelek med II. ia III. razredom) stane roinja hiVii^T^ofnT■ n^ru otroke polovica. Ta oddelek poeabne
Vofaftjo listke 4obiti pri TU. 8AKSEB, tt Cortland t St., Hew York.
Obsodba senatorja Stilwella.
Bivši državni senator R. J. Stil-vell iz Bronxa, N. Y., je bil včeraj obsojen na štiri do osem let zapora v Sing Singu in sicer radi podkupovanja. Na predlog zagovornika se mu je kazen odgodila in sicer zato, da uredi svoje posle in
Neodvisnost Filipinov. . Washington, D. C.. 28. maja.
Nev/voHski poslanec Francis Burton je danes pozval predsednika Wilsona, da naj takoj proglasi Filipinsko otočje za neodvisno.
vloži priziv. Ako se mu dovoli j Po njegovem mnenju so Filipini priziv, bo proti kavciji izpuščen j velika nevarnost za Zdr. države
.na prosto.	v siu£aju vojne, razen tega je pa
\ sodni dvorani so bili navzoči . „	.	,
prijatelji in politični pripadniki! ^ P^^^tvo popolnoma spo-! obsojenega senatorja. Gnetli so se j Sobno' (la zasluzi obljubljeno ne-krog njega, da izvedo, kaj pore- odvisnost. Predsednik še ni iz-če. a on se je le smehljal ter sle-; rekel svojega mnenja.
*,dil pomožnemu šerifu, ki ga je:	--- —
I odvedel zopet nazaj v Tombs-
zapore.
Mi
■
Wilsonov brat.
t
Baltimore, Md., 28. maja. — j Joseph R. Wilson, brat sedanjega i predsednika Združenih držav, je stopil v službo k neki veliki tukajšnji banki.
m
Nov rekord.
Berolin, Nemčija, 28. maja. — Na postaji brezžičnega brzojava Na u en je bral telegrafist pol ure na glas časopis in telegrafisti na postajah, ki so oddaljene od te do 400 milj, so razumeli vsako besedo.
■■PP|p
še nadalje d/'zala. Antagonizem proti njej je v Mehiki vsaki dan večji. Pravi voditelj ljudstva je po zatrdilu merodajnih oseb general Cayanza in najbrž bode on prihodnji predsednik Mehike.
Neki Perez, organizator delavstva v Mehiki, je izjavil, da je pričel po uspešni revoluciji Madera proti Diazu. z dovoljenjem Madera, z organizacijskim delom ined mehiškim delavstvom. Ustanovil je delavsko stranko, ki bo po njegovem mnenju igrala v prihodnji revoluciji veliko ulogo. '
Pristanišče Smirne zopet varno.
Smirna, Mala Azija, 28. maja. Redni promet parnikov v zalivu Smirne se je zopet pričel potem ko so turški izvedenci preiskali pristanišče glede morskih min. Izvedenci pravijo, da se nahajajo vse mine izven kanala, ki služi prometu parnikov.
Pomiloščenje.
Washington, D. C., 28. maja. Predsednik Wilson jo pomilostil Mariona Cooka, ki je bil obsojen v dveletno ječo, ker je naskrivaj kuhal žganje. Pomilostil ga je zaradi njegovih nepreskrbljenih o-trok, ki bi zelo pogrešali očeta.
! ja. se jo bo Avstrija.
Lcndon, Anglija, 28. maja. — Iz Sofije poročajo, da je srbska vlada sestavila ultimatum, za katerega se pa Bolgarska gotovo ue bo nič brigala. Srbi se zbirajo v velikih množinah na bolgarski meji, a tudi Bolgari ne držijo rok križem. V bližini Sofije je pripravljeno 80.000 mož, ki bodo od-koiakali takoj, kakor hitro dobe povelje.
Solun, Macedonija, 28. maja. —
V	.mali oddaljenosti odtukaj tabori grško in bolgarsko vojaštvo. Med predstražami se' vrSe danza-dnem mali spopadi. Bolgari so že zasedli višine okoli vasi Bajutka. ki je grška last.
Lcndon, Anglija, 28. maja. — Kakor poroča " Keichspost"' se je sklenila Bolgarska vlada v vseli ozirih pokoriti zahtevam velesil. Časopis pristavlja, da je to le zahrbtnost, ker se hočejo Bolgari na vsak način združiti z Grki proti Srbom.
London, Anglija, 28. maja. —
V	soboto se bosta sestala na meji srbski in bolgarski ministrski predsednik in se še enkrat pogovorila o položaju. Gotovi krogi sedijo, da bosta Grška in Srbija podpisali mirovno pogodbo s turško vlado.
Tovarna za oklopne plešče.
Washington, D. C., 28. maja. Pred senatnim odsekom za morna-rične zadeve se je izrazil danes rear-admiral Tining, da bi bilo mogoče zgraditi s svoto $8,000.000 tovarno, ki bi proizvajala na leto za 8000 ton oklopnili plošč. Obratni stroški bi znašali* vsako leto približno $1,000.000.
Nemški avijator se ponesrečil.
Hanover, Nemčija, 28. maja.-Danes je padel nemški avijatik A. Horn iz višine 500 erevljev ter je
Posnemanje Mrs. Pankhurst.
London, Anglija, 28. maja. — Notorična zločinka, Alice Hall, hoče posnemati Mrs. Pankhurst. da pride zopet na prosto. Obsojena je bila na tri leta ječe. Angleška javnost pričakuje sedaj z nestrpnostjo, kako se bodo vedlo oblasti v tem slučaju.
Pcnesnaženi konzulat.
Ncgales, Ariz.. 28. maja — Danes zjutraj so našli vrata ameri-kanskega konzulata v Nogale, So-nora, vsa ponesnažena. Konzul Frederik je takoj obvestil mestnega župana, ki je trdil, da tega ni nikdo drug naredil kot sovražniki ustaške vlade. Konzul je najel posebne detektive, ki bodo noč in dan stražili konzulatsko poslopje.
Odločba glede plzenskega piva.
Zvezni okrožni sodnik Julius M. Mayer je včeraj odločil, da se sme kot plzenslo pivo imenovati le o-no, ki je bilo v resnici varjeno v Plznu.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.
5....
10....
15....
20____
25...,
30____
35....
40____
45....
50....
55....
60....
65....
70....
75____
80____
«5....
90....
100....
110____
120....
PoStarina je všteta pri teh rro-tah. Doma te nakazane svoto is« plačujejo popolnoma, brez viaarfr odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpfr šil j a na zadnje pošte o. k. poštno hranilnični urad na Dunaju ▼ aaj-krajšem času.
Denarje nam poelati Je nkjpri-ličneje do $50.00 t gotovini ▼ pri-
$	K.	$
1.10	f 130...	. 26.60
2.15	140...	. 28. G5
3.15	150...	. 30.70
4.20	160...	. 32 75
5.20	170...	. 34.JO
6.25	180...	. 36 t 5
7.25	190...	. 38 90
8.30	200...	. 40.90
9 SO	250...	. 51.15
10.30	300...	. 61.35
11.35	350...	. 71.60
12.35	400...	. 81.80
13 40	450...	. 92.00
14.40	500...	. 102.25
15.45	600...	. 122.70
16.45	700...	. 143 15
17.46	800...	. 163.60
18.45	900...	. 184,UC
20.45	1000...	
22.50	2000...	«. 407.00
2-i. 55	5000...	. 1017.00
bil na me»tu mrtevr. Horn je 26D./valed cesar se sklepa, da je bil žrtev avijfttik«.	| nspad delo bojevitih sufragetk.
Napad na vlak.
Reading-, Anglija, 27. xuaja. — Ko je peljal danes med Londonom in Bristolom vozeči ekspresni vlak krog poldne skozi to postajo, sta nastali dve močni eksploziji. Močni oblaki dima so zakrili________T iVlVTMU T
postajo. Nekega delavca je zadel I poročenem ali registriranem pie-
kos metala na vratu; drugače pa'—	---*
ui zaznamovati nikake škode. Pod peronom so našli letake sufragetk,
mu, večje zneske pa po Postal Money Order ali p« po Now Yorif Bank Draft.
m
h
lina

m
m
M
m
__
v.' ST -■ K. 4' h1*««»' '^WH '-puF™.
\
GLAS NARODA, 29. VEL. TRAVNA, 1913.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.) Owned and published by the
Slovenic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corooration and
addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado -.
pol leta.....................
leto za mesto New York ......
leta za mesto New York .
vropo za vse leto.........
" pol leta...........
" četrt leta..........
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") issued every day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on asreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov! "GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., New York City.
Telefon 4678 Cortlandt.
Decoration Day.
Med različne postavne praznike, katere obhajamo tekom leta v naši mogočni Uniji, se mora prištevati "Decoration Day" ali praznik "kinčauja grobov" v pomenljivo vrsto. Ta praznik obhaja jutri, to je dne 30. maja na milijone in milijone stanovnikov Sirom 40 držav; "Decoration Day" ni postavno zapovedan praznik v sledečih državah: Florida. Georgia, Louisiana, North Carolina, South Carolina, Tennessee in Texas.
Vsak izmed številnih ameriških praznikov ima svoj posebni pomen in naj hi vžigal v srcih ljudstva ljubezen in spoštovanje do domovine ter onih slavnih mož, koji so storili največ dobrega za procvit Zedinjenih držav. Izmed vsem praznikov ima edi-nole "Decoration Day" dva pomena. Prvič se spominja ta dan naša država onih junakov, ki so darovali za domovino svoje življenje v vojski; iz hvaležnosti in blagega spomina jim bodo jutri okinčali grobove s evetjem in ameriškimi zastavicami, vsled tega je nastalo ime praznika 4 4 Decoration Day" ali "Kinčanje grobov". Tudi med ljudstvom se je v<jomačila zadnja leta lepa navada, da se spominja ta dan svojih pokojnih sorodnikov, prijateljev ia znancev kakor pri nas v starem kraju na Vseli vernih duš dan.
Tako bo pohitelo zopet jutri na razna pokopališča na milijone žalujočih sorodnikov, da okin-čajo z raznimi cvetkami grobove svojih prerano umrlih. Marsika-ka gorka solza sočutja bo kanila jutri na grob pokojnega očeta, matere, sina, hčere, brata, sestre, znanca, dobrotnika itd. Žalujoči se bodo spominjali dobrih del in zlatih naukov svojih pokojnikov ter bodo zajedno pošiljali k Stvarniku goreče molitve za pokoj njih duš. Pač srečni so oni, katerim ni potreba kinčati jutri grobov svojih morebitnih pokojnikov !! —
Američani res; niso zamogli določiti za kinčanje grobov lepšega in bolj primernega meseca, kakor cvetoči majnik! Vsa narava je prebujena, oživljena in o-deta z zelenjem. To nas nehote spominja na upanje, da se bomo tudi mi enkrat prebudili v družbi naših blagopokojnikov tam daleč — — nad zvezdami!
Ameriški Slovenci se tudi lahko ponašamo s številnimi pijo-nirji našega rodu. ki so žrtvovali svoje življenje na oltarju domovine ; to pa ne z mečem ali orožjem v roki, temveč z uma svitlim mečem. Zgodovina nam kaže na-
može, ki so delovali, neprestano za procvit naše svobodne domov ipe. ki so pretvarjali puste kraje v sedaj cvetoče naselbine in mesta. To je bil naš pokojni Baraga, Pire in drugi. Cast in slava tem domoljubnim možem!
Žal pa, da moramo ameriški Slovenci prištevati poleg gori-označenih domoljubnih pijonir-jev stokrat veojo vrsto in število
onih mož, ki so dali svoje življenje na oltarju kapitalizma. Prišli so semkaj iskat sreče, a nemila smrt jih je zadela globoko v podzemeljskih rovih pri raznih katastrofah. V britkem spominu so nam še nesrečne slovenske žrtve iz Cherry, 111., Primero. Colo., kjer je zahteval kapitalizem toliko nadebudnih, pridnih in delavnih rojakov. Pa tudi po drugih državah počivajo na raznih pokopališčih ponesrečeni naši rojaki, kojih natančnega števila sploh ni mogoče seznati in se ga ne bo seznalo nikdar! — —
Vsem tem mučenikom dela za-kličimo torej danes:
Blag Vam spomin! in: Lahka Vam tuja žemljica! .
Merjenje moči.
Slovenske vesti in dopisi.
Pot v Črnogcro: Pogled na
Kfttor s cesto, ki se vije v serpentinah proti Njegušu in Ceti-n"u; odstavljeni portugalski kralj Emanuel s svojo nevesto ,-iz Seine vlečejo avtomobil sveto v nožna ne plesalke J. Dueano-i ve, v katerem sta se potopila njena otroka; predsoba Essad paše v Skad.ru; prikupljivi tipi Ar-navtov; pevovodja g. Z. Prelo-vec; solopevka gdč. 1. Hrastova in g. M. Dežela, umetnik na gosli; zlata poroka v Skednju pri
Dr. Dimnikova afera pred sodiščem.
Afera krškega odvetnika dr. Dimnika je čuden konglomerat različnih nastopov, katerih tudi po vseli zaslišanih pričah ni možno spra\iti v jednoten sklad kot
razpravi, namreč oba prostovolj-j f ca, dr. Riha in dr. Komorans. pod, prisego nista več vztrajala, da bi j bil ilr. Dimnik se izrazil: "'Ihr1 seid nieht im Stande uns gegen die Serben zu verteidigen". marveč da je samo rekel: "Ilir seid nieht im Stande uns zu verteidigen..." Senat ni v objektivnem ne v subjektivnem oziru našel
sliko eelega dogodka. Vendar je j kaznitev po -*5< kaz. zak. in je' v tej raznoličnosti toliko jasno, j vsled tega dr. Dimnika popolno-1 da je dr. Dimnik postal žrtev | ma oprostil. Državni pravdnik se! svoje po drznih nastopih opni-! je pritožil.	1
Nastop francoske vlade proti antimilifaristični agitaciji zadru-garjev in soeijalistov. ki se sedaj ne obrača toliko proti militarizmu v splošnem kot proti podaljšanju službene dobe od dveh na tri leta, bo imel najbrž posledice, o katerih se sedanjim mogočni-kom niti ne sanja. Ogorčenje proti vojaškim zahtevam in šovinističnemu hujskanju se ne omejuje na radikalne kroge, temveč se je polastilo eelo širših ljudskih mas, katere je v normalnih razmerah le težko spraviti v gibanje.
Vodilni možje Francije so si svesti tega in to tem bolj, ker se obsodbe revolucionarnih vojakov vedno bolj množc, ne da bi .se vsled tega vojašnice pomirile. V tem slučaju se gre za globoko razburjenje, ki mora priti na dan in ki bo našlo izhoda, ako bo nadaljevala vlada z neumnimi poizkusi, da ga zatre.
Podaljšanje službene dobe je v resnici nekaj tako nezaslišanega, nekaj, kar bi bilo pred dvemi leti povsem nemogoče, da bi bilo za francosko delavstvo slabo, ako bi pripustilo tako nazaduj a-štvo. Ako se francoskim militii-ristom posreči izvršiti svoj na-i men — brez velike nevarnosti za j deželo — potem lile bo dolgo tra-', jalo, da slede francoskemu vzgle-1 du tudi druge vojaške sile. Boj j francoskega delavstva je torej kuitumi boj v pravem pomenu besede.
Drugo vprašanje pa je, ako niso francoski sindikalisti pričeli tega boja s taktikami in metodami, ki že vnaprej izključujejo vsaki uspeh. , Pazen opazovalec bo moral potrditi to vprašanje. In ne le samo radi tega. ker je antimilitaristična agitacija na Francoskem vedno bolj podobna raketnemu ognju senzacijonalnih posameznosti, temveč tudi zato, ker se ta agitacija ne vrši potom vzgojne propagande. Agitacijo •Se je zaneslo v vojašnice in uprizarjalo se je proti vojaške demonstracije vojakov.
Nov dokaz za čudno taktiko francoskih autimilitaristov nam daje knjiga Gustava lLarve: Al-zacija-Lotarinška, v kateri je poseben odstavek namenjen mednarodnemu kongresu v Baselu. ki se je vršil lansko leto. V tem odstavku pravi Harve čisto odkrito: "Ne bi bilo častno, ako bi se hotelo po tem kongresu še nadalje za molčat i, da ni prevzela nemška socijalna demokracija napram francoski nikakih obveznosti, da namreč poizkusi na dan mobilizacije uporno gibanje."
'Slo se je pri tem za vprašanje me dna rodnega soe i ja list ičnega zavoda, v koliko so soeijalistične stranke posameznih dežel za to, da se na dan izbruha vojne proglasi generalno stavko. Vprašanje zavoda je bilo le nekak poizkus. da se ugotovi mnenje posameznih narodnih delavskih organizacij. Namen se je povsem izjalovil. Nemški soeijalui demokrati so si svesti dejstva, da bi v slučaju izbruha vojne ne mogli premagali sile patrijotienega navdušenja. Z generalno stavko bi pričeli le v slučaju, ako bi bili vsaj nekoliko gotovi svoje zmagi". —
j Trstu: črnogorski Sokol itd.; to j je vsebina lil), št. "Slovenskega ; Ilustrovanega Tednika". Pripo-| rocajte ga!
New York, N. Y. — Vabilo na drugi letni pic-nie. katerega priredi Slov. sam. bol. podpor, društvo za Greater New York in o-kolieo v nedeljo dne 8. junija 1.1. v "Tivoli Parku", vogal Myrtle in Woodhaven A ves., Olendale,
čar-skill enoletnih prostovoljcev povzročene razburjenosti, ki so jo vojaški kavalirji izrabili v de-nuucijaeijo. Celotna slika teh različnih prizorov v Sehonerje-j
Statistika stoletnih ljudi na
svetu.	j
Stoletnih ljudi v celi Evropi je! vi gostilni hi bila kratko poveda-i P° statistiki 7.000. Od teh jih živi; na-bistveno sledeče:	> n;! Bolgarskem :i888, na Roinun-
l)r. Dimnik stanuje v hotelu fskom 10v	573, na Špan-
Sehiiner. Tam je bilo januarja j skem 41 na Francoskem 213, v nastanjenih tudi več topničar- j Itali 'i 1;'7>" v Avstro-Ogrski 113, škili prostovoljcev in častnikov. | mi Angleškem 92. Da laki gospodje, če so mi "de-j
želi", niso preveč obzirni, to je i	^ zaporu,
jasno. Dr. Dimnik je postal vsled ! Nadzornik: "Zakaj se zaprt?" Long Island. Vstopnina za osebo I Vt čilega hrušča silno nervozen. V ~ Jetnik: "Zato, ker sem imel
15c. Pričetek ob 2. uri popoldne, j nwi dne 27. januarja so enoletni! P™ v neumnega zagovornika!___
Izžrebala se bodeta 2 krasna do- |»i'Ofitovoljc-i bili posebno dobre j bitka: 1. zlata ura za možke, 2. ! volie- Dr- Dimnik je prišel okrog j zlata (»vratna verižica s prive- j polnoči i/, kavarne domov in šel skom. Kegljanje za "cash" do- j v gostilniško sobo. ker bi zgo-bitke. Igrala bode domača slo- j raj vsled hrupa v spodnjih pro-venska godba, ki bode pri tej ! ^onh ne mogel prebivati. Kazim-1 prireditvi stopila prvič v jav- j ril SJ* j«* ll!(1» v kavarni, kj^r j,-j n ost. V slučaju slabega vremena j '*" <it4 prostovoljcev razbijal ši- j je eenjenim gostom velika dvo-j 1K'- prevračal stole, sploh se ob-' rana na razpolago, tako da tudi |naSal v "»1(,ju nemške vojaške
kulture. Zdaj pride domov, zopet j liiose. Sedel
Heiiitertja j.- prisedla k njemu katera obeh natakaric. Tem na-
S1 ovensko katoliško
svete Barbare
slabo vreme lic bode oviralo vsestransko zabavo. Za obilen obisk s*' najvljudneje priporoča odbor. Opomba: Bnshwick in Myrtle
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo sv. Alojzija št. 1:1 .1SKJ v Baggalev. Pa., v sebete dns 14. junija
v prostorih g. Antona Mauser v Hostet ter, Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. Tem uotom vljudno
2a Zedinjene države Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dn« 31. januarja 1902 v državi Pennkylvam*. ODBORNIKI:
Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box «S*. Forest City,
Podpredsednik: JOSEF PETER N EL, Box 95 WUlock. P».
I.	tajnik: IVAN TEL KAN. Bor 707. Foreat City, Pa.
II.	tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pm, Blagajnik: MARTIN MUHIC. Box C37. Foreat City, P».
NADZORNIKI:
Predsednik nadzornega odbora: KABOL ZAI^AR, Box B47, Forest City, P*. ». nadzurntk: IGNAC PO DVA SNI IC, 4734 Hatfield St-. Pittsburg, Pa.
II.	ciidzornlk: FRANK SUNK. 50 Mill St., Luzerne, Pa
III.	nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. -- Srd 8t., Rock Bprlng«, Wyo.
POROTNI IN PRJZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odboru: PAlTL OBREGAR, Box 402. Witt. I1L
I.	porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, Mineral, Kana.
II.	porotnik: ANDREJ SLAK,, 7712 Issler St., Cleveland. Obla.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SE LIS K AR, 8127 St. C!a!r Ave., Cleveland, Ohio.
Doplal naj ae pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Boa 701 v Foreat City, Pa.
Društveno glaailo ja "GLA8 NARODA".
OGLAS.	VABILO NA VESELICO,
Luka Tomšič, posestnik v Mo-J	.
I	katero priredi
društvo sv. Mihaela št. 27 J. S.
siaii pri Ljubljani, je radi raznih : žalostnih družinskih razmer, k:i-i i i i e mu je povzročila njegova u-i begla žena, baje podlegel smrti,
vabimo' '-apustivši v niijveeji bedi štiri >1 j, sam pri mizi. ; vse rojake^ in^ rojtikirije, posebno | nepreskrbljene otroke. Ker ni .....^..i-. i.	^ sosedna društva, kakor dni-! znano, kje se njegova žena sedaj
. .	.	, št v« "Veeermca" in društvo svJ, "ahaja in se radi zakomotanih
Aves. kare ter Ridgewood Train i sI,roU	ozirom na vedenje ■ Biu-bare d-i se naše veselice pol- i razmer ne more zapuščinska ob
vozijo do Ridgewood Depot, tam j prostovoljcev inipravljal	j no«ieVilii«> " ucleležiti bfagovolijo 1 ravnava vršiti, zato bi bilo u
se prestopi na Richmond Hill ka- brezpomembne opazke.	f y wiaki|| fi|nr.ajih bofle 1|a&
ro, katera vozi naravnost do par- j v riiunec razburjenosti pa je ka. Vožnja iz New Yorka ali ! P^zroeil nastop prostovoljcev
Brooklvna samo 5e.
| nasproti aomaeeiuu godcu, ki je
Pelletown, N. J. — Tukaj mu ! 1,a	,lr- Dimnikarja zaigral
je f) Slovencev in (i Slovakov, ki se pa prav dobro razumemo med seboj. Ljudje se večinoma bavijo s fannami, Slovani smo pa .zaposleni pri L. N. K. R. R. Co., kjer 1 čeli metati kozarce z vinom ter delamo ograjo ob železnici. Ža- i jf^sivajoee klicati svoj "He:] und služek ni ravno jn-eslab. še ječ-
tudi slovensko pesem " i^epa n:i-ša domovina Pri tem je nemška in laška kri prostovoljcev vzrojila tako. da so v godca za-
diiištvo vedno pripravljeno priti na pomoč.
Vstopnina za možke ^1. dame so vstopnine proste; pivo prosto. Obenem naznanjam članom na-
mestilo. da se žena Luka Tomšiča zglasi in vse potrebno ukrene triede zanušeine.
icnovec bi lahko j>ili, če bi gi;
Sieg". Prostovoljec dr. kilia pristopi k dr. Dimniku ler zahteva
NIKJER DRUGJE,
ne v Texasu, ne. v Missouri, ne v šega društva, da smo pri zadnji j Kloridi, ne v kateri drugi sloven-reilni seji sklenili, da daruje ski 1'arinurski naselbini, ne dobite vsak član po v društveno bla- tako zdrave, kot kristal e iste stn-gajno. akoravno se ne udeleži ve- j denčne vode, kot ravno v prijaz-selict*. To velja za vse člane, tudi uem
one. k: so oddaljeni, izvzeti so le bolni člani. Društvena blagajna
irn -li. Najbližje mesto je od nah | Pojasnila na neko njegovo or»az-jse vedno manjši/radi izplačeva-
oddaljeno 4 in pol milje. Par krat ' sem bil tam, pa se mi ni uopadlo. ker imajo tako male kozarce, da bi jih človek lahko s pijačo vred požrl. Semtertja si privoščimo kvart mleka, ki je zelo poceni. Večkrat zapojemo kako domačo, ali tudi slovaško, pa pravega veselja vendarle ni. Rožice ni 110-
ko. Tedaj naj bi se bil dr. D
...	,. . ,	1!n" {nja bolniške podpore in isto tudi
nik izrazil: "Ihr seid nieht mi'
Stande uns gegen die Serben zu j verteidigen, Sie sind nieht unse-res Bluttes und werden daher auch unsere Interessen nieht ver-t ret t en.' Dr. Riba pa da ga je zavrnil: "Pardon, \vir ais oster-' reiehische Soldaten werden wis-!
vsak zahteva, oddal jeni.
bodisi bližnji ali
K. J. v Diamoudville, Wyo., dne 15. junija v prostorih fig. Frank Hlaeun in Philip Kolar.
Začetek je ob 7. uri dopoldne in bode trajalo do 7. ure zjutraj prihodnjega dne.
Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje, kakor tudi posamezna društva, da se te naš«* veseli-ee polnoštevilno udeležiti blago-\ olijo.
Na svidenje lf>. junija!
Josip Motoh. tajnik.
(28-31—5)
Pozor prijatelji lepega Ctiva!
bene tu, zalo pa gremo ob nede-1 St n- was wu' tua ^erden.* ljah ribe lovit, eden pa mora o- ,mu (ir- Dimnik odgovoril: stati doma, da nam barake ne u-I Si<4	sehon sehvn, wie
kradejo. Jaz sem največkrat na weit ''s lloc'11 kommt. \Vir Slove-vrsti in ob takih prilikah prebi- | Jlyu' Kroaleii und Serben sinil ram kaj rad "Glas Naroda", ki oi,ls' eiue Set!t'- Herz. Di
Se lili je zelo priljubil. Lep pozdrav! — F. Batich.
Wocdside, Pa. — Ker se redko-kedaj kdo oglasi, sem se jaz namenil nekoliko sporočiti. Vreme imamo lepo in prijetno. Z delom se ne morem kaj pohvaliti, ker nam primanjkuje vozov. Premog je visok f>—8 čevljev, rojakom pa Ue svetujem sem hoditi, ker si
WAUSAUKEE, WIS.,
kii r je trg eden najboljših in kjer se da vsak farmarski pridelek brez vsake težave spečati v denar, kjer je podnebje slično podnebju v si ari domovini, torej Torej rojaki in rojakinje, na! tudi najbolj rojakom prija: je svidenje dne 14. junija! Bodimo! zdravo in ugodno, složni in pokažimo drugim naro-1 Zapomnite si: MRZLICE in dom, da smo v resnici vsi za ene- i ŽIVIXSKF Kl'UR tu ni. Zemlja
ga in eden za vse.	I j«1 rodovitna in dobra, lega iste ! poštnino vred $2.20
Za dobro postrežbo, izvrstno, je ravna, po nekaterih krajih j "Mati." Socijalen roman, spi-p,jačo in najboljši prigrizek skr- J uianj ali več valovita, kamenja t ^[aksira Qorkij Ta času pri-
in močvirja m. Dva potoka tece-r^ romau je vzet iz d^lavske.
ta skozi to zemljo. Mnogo stu-La življenja. Velja s poštnino dencev. Kavno isti poljski prnu4-jvre(j gQc
ki kakor v starem kraju rastjo |	rodovi „ Do dki iz
tu, kakor tudi sadje in vinska i
Pri Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y., je dobiti sledeče zanimive knjige po znižanih cenah:
"Rodbina PolaneŠkih." Roman i/, življenja, spisal slavno-znani poljski pisatelj H. Sienkie-wicz. Knjiga obsega 1065 strani in ima več lepih slik. Cena s
bel bode
od o or. Ivan Arh, I. tajnik. , 29-5—2-(>)
ROJAKOM v Pennsylvaniji in W. Virginiji
NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji
Slovenen werden wLssen, was sit zu tun liaben werden. Ihr werdet noch gerne sloveuiseh reden."
Iz stilizacije obtožnice se vidi. j West Virginiji naznanjamo, kako se je državni pravdnik tru- jih obišče naš novi potnik dil, da je iz teh medseboj očivid-' no nevezanih, morda le semtertja pobranih izrekov trudil jih spravili v organično celoto in smisel. Cc še uvažujemo, da so
lil. Kil ko i nun sauje in \ in-uu	»	t • n i	•
iii'1 .	- Tfu'<r> • viti \ i? nekdanjih dni. Zelo zanimiva po-
IJ1itrta. Sl SJ-, m <)( I'j in \ »UAK-i . • , ,, ,, .	.
j JFV .	vest; spisal Lngelbert Gangl. Ve-
;„!' ). !U* , 4 v	I Ija s poštnino vred :J0c.
III • [ i.ti-i •*1.'»M1 nt 'iiio vit »o 1 il !<>-! _
da
Opij na Francoskem.
Matin" poroča, da so zaceli v vojnih pristaniščih Sredozemskega morja tako zelo kaditi opij, da smatrajo to direktno za narodno nevarnost. Samo v Toulonu je 168 kadilnic opija. Značilno je, da opij večinoma dobavljajo iz državnih tvornie opija v Indoehini, kar donaša državi letni dobiček deset in pol milijonrf: Razen tega pa izdelujejo opij tudi skrivoma in ga predvsem uvažajo v Marseille.
mora skoraj vedno celi dan ča-1 P)'°stovol iei sami priznali, da so kati na dva ali tri vozove. Kej^■! "aiigi-heitert-" (eden je rabil imamo dve podporni društvi, bi	<loluč< no obliko "besoften") i
opozoril rojake, naj pristopi- 111 s,> 1a dogodek vršil okrog i jo, dokler je še čas. — Anton mv y-i»traj. potem si lahko Rodica.	predstavljamo, kako je z natanč-
Oleveland, Ohio. — Mr. Geo. Travnikar je že večkrat preskrbe! Slovencem k.-^co lepo veselico in tako je tudi letos obljubil da naredi nekaj posebnega. Najel je največji potnilki parnik ki plove po jezerih, z imenom "Eastland", in je sklenil prirediti Slovencem lep izlet na tem painiku na Cedar Point, sicer 15. junija. To je nekaj izvanred-uega, česar piej še nismo imeli. Cdeleži se lahko 2500 oseb. Za vse bo prostora dovolj. Na painiku samem bo že fina zabava ker bo igrala ves čas godba it. tudi plesalo se bo lahko. Parnik odplove ob pol devetih zjutraj iz Clevelanda, i/ Cedar Point pa se vrne ob pol petih zvečer, torej je na otoku več kot pet ur časa z a zabavo. Vožnja tja in sem stan« samo $1. Želimo, da se vzbudi med Slovenci zanimanje za ta iz van redni izlet, kakor ga še nismo imeli. Tikete lahko dobite pri Travnikarju. Za otroke ji vožnja samo 50c.
Zbirka znamk vredna 500.000 kron.
' Budimpeštanski stavbni mojs-ster Robert Hollitseher je prodal svojo zbirko zmank tvrdki: Pe-štanska borza za poštne znanilce — za 500.000 K. Zbirka vsebuje znamke Španije in njenih kolonij in je.bila največja specialna zbirka na svetu. Posamezne znamke v zbirki so vredne do 30.000 K.
nostjo teh izrekov. Prostovoljci sami so priznali, da za doslov-nost iz Dimnikovih besed ne mo- I rejo jamčiti, priznajo jih "nur ' iiein Sinne naeh (samo smisel-i no, torej nekaj, pri čemer je lah-; ko največ izmišljeno). V prvi o-vadbi pri vojaškem raportu tudi še niso nič vedeli, da hi bil dr. j Dimnik rabil besede "uns gegen die Serben zu verteidigen". Ravno tako je tudi v stavkih, tičočih se nas Slovencev, še mnogo takrat ostalo neznano. Vs<\ kar ! holj diš; po § .{05. kaz. zak., je ! Mr. LEO ŠTRUKELJ, šele pozneje prišlo na vrsto. ( el , ki je zastopnik Slovenic 1'ublish-dogodek je hil pravzaprav oseb- ing Company i" pooblaščen pobi-uega značaja, ker se je tudi med \ rati naročnino za list "Glas Na-obema strankama govorilo "vom roda", kakor tudi druga naroči-Schiesseji". iorej po kavalirskem j la. Vedno in povsodi so šli naši zadoščenju. Dr. Dimnik se drugi rojaki na roko našemu potniku dan ni nič zavedal dogodkov te- hi ga lepo sprejeli, zato smo u-
Cena akru ostane še za 1a teden od 15 do 20 dolarjev. Lahki kupni pogoji. Vsakemu kupcu povrnem vožnje stroške za sem in nazaj.
Dolžnost me veže, da omenim, da to zemljo prodaja SLOVE-: NEC SLOVENCU in da posredo-j
Dalje je dobiti tudi po znižani ceni pero, napoljeno s črnilom (Fountain Pen). Vel j« simo 25c s poštnino vred.
SKRBITE ZA BODOČNOST.
Kdor hoče, da bode imel Živeti valuih čifutov ni med nami. to-;0<j £eSa ua slare dui> mora ^
Kupi in odplačuj polagoma zemljo, pa boš kdaj ua svojem. Prodajava svojo zemljo od 15 dolarjev naprej za aker.
I rej se z vsakim pogovorimo v ma- zdaj skrbeli za SV0j0 bodočnost, j terinein jeziku in vsakemu poka-j Ni je ]epSe pi.ilike> kot yam jo jzem vsako ped zemlje, brez vsa- j Qudiva midva Kupi iu odplačuj kili stroškov potem ee zemljo kupi od mene ali ne.
Vsakemu kupcu jamčim osebno, poleg Grimmer Land Co. zalo, , . . , Y „ . . , Cl E Vli ' T1TLF in ČISTOST1 dolarjev plačaš takoj, ostalo
BREMEN. Pogodb- tako izde-1 luese^no deset dolarjev. Če si ; lain, da jih vsak navaden dela- bolan ah ulloaš	Počakava,
vec lahko razume iu ni v njih Ce kuPl5 40 akrov' Plačava vož-nobenega zavijanja. Rojaki, po-	Prodava samo tistim, kateri
godba je važna stvar, dajte si! pridejo sami pogledat. Jamčiva, pozor!	f da pridelate ua vsak aker naj-
Vsak, ki je prišel to zemljo po-	toliko čistega vsako leto,
gledat, je tudi kupil in lo je mo-1 kolikor plačate za ves aker. Izje najboljše spričevalo, ker mi i čistite lahko nekaj akrov na te-jr* dokaz, da je vsak zadovoljen. 1 den. Do železnic in mest od eue Ce ste se odločili kupiti farmo, do štirih milj. Kmetije vse na tedaj pomislite na sledeče stvari:: okoli. Zdrav zrak, nobenega moč-1. Kaka je zemlja? 2. Kak je j virja, polno studencev. N imava kraj? :>. Kaka je voda? 4. Kako nobenih agentov in zato ne zame-je podnebje? 5. Kaj raste na j njujte naju z drugimi, ki proda-zemlji? 6. Kake ugodnosti nudi	rlrtn^« inlr^i i,,^; i«m a-
ga večera. Ko so mu na njegovo j ver j en i, da bode tudi novemu kdo je lastnik, začudenje pripovedovali, kaj pri-1 potniku na prvem potovanju ta-bližno naj bi se bilo zgodilo, je : ko. Rojaka našega novega potni-z gotovostjo čakal, da bodo oseb-• ka kar na j topleje priporočamo, no žaljeni kavaleristi prišli k j	Slovenic Publishing Co.
njemu po zadoščenje. No ti so	---—————
krenili drugo pot. Ovadili Jo ga j MCEM0 ^MOGAEJE. službenim potom. Kot značilen 20 nakladalcev za strojem, u-
goilnost
kraj iu.kak je trg. 7. S kom imate opraviti in kako je pogodba narejena. 8. Je-li zemlja čista in
e hočete biti tako postrežem * , J. . 4 ... ' ' F. * "
. u ,	ampak trisrat toliko. Najboljša
»rez vsake skrbi se vleei v po-1 •[.,	. .	J J,
akt verodostojnosti naj še to o- i ni j ska plača, brez sitnosti, suhi menjamo: Dr. Riba v preiskavi i rovi, dober strop, brez plinov, 9-
v p rasa n glede kritičnih (?) o-paz ("Gegen die Serben") je izpovedal: " Wenn der Zeuge (dr. Komorans, njegov tovariš, kateremu je dr. Riha povedal Dim-
urno delo. 14dnevna plača, dobre hiše, dobra voda. nizka najemnina, stalno delo jaračeno.
Columbus Iron & Steel Co., Martin, Fayette Co., TV. Va.

Mis
nikove opazke) es behanptet. so; 20 milj vzhodno od Charlestona glaube ieh, es war so." In znači-1 blizo Montgomery, W. Va. len je bil tudi konec pri glavni i	(26-5—2-6)

C in br
stelj, ko enkrat kupite farmo, tedaj mi pišite ali pa pridite.
Knjiga "ZEMLJIŠČA V WISCONSIN!*" se dobi zastonj in poštnine prosto.
ADOLF MANTEL, ' r Grimmer Land Co., 133 Washington St., Rocm 1007,	Chicago, 111.
jajo danes tukaj, jutri tam, danes za to, jutri za drugo kompa-nijo. Ne silite v kraje, kjer gre samo živinoreja, ker za živino ne potrebujete 40 akrov, kot pri nas,
prilika za tiste, ki se nameravajo to pomlad naseliti. Če ne mislii let-»s iti gori, kupi letos, kupi takoj, pa boš že nekaj odplačal do drugega leta. Vedi, da delo ni stalno, da pridejo krize — pa če imaš svoj košček z-emljc, se lahko
umakneš iu v vsaki krizi napraviš življenje. Piši ali pridi Se da-P. S. Tistim rojakom, ki so že nes na naslov: Krže Mladič Land farme kupili od mene, na zna-1 Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chi-njam, da se v kratkem sam na-jeago, IU. Telefon: Lawndale sel i ni v VVausaukee, tako da jim j 7440. Začni danes, če hočeš kaj bom lahko v pomoč, ko se sami j imeti jutri. Če pa odlašaš vedno I naselijo.	)Da jutri, ne boš imel nikdar nii.
GLAS NARODA, 29. VEL. TRAVNA, 1913.
Sestanek.
Milan Pugelj.
Trije ali štirje dnevi so še manjkali do moje svatbe, ko sem korakal neko davno noč proti svojemu stanovanju. Lepa noč je bila, po ulicah prijeten hlad, vse tiho. samo tuintam korak zakesnelega veseljaka, nekakšna mrmrajoča pesem, ki se zdi, da smukne senci podobna mimo vogla, pod sve-tiljko blesk policajevega polumes ca, sijaj kavarniških oken, ki se bleščijo ponekod sredi ulice ali trga kakor zlate plošče.
Ko sem zavil v osami jene jse kraje, sem takoj začul pesmi slavcev, ki so peli pod grmovjem nad cesto in kakor vsak večer, tako sem tudi takrat ustavil korak, poslušal, premeril počasi par metrov tro-toarja, zopet stal in vnovič nada* ljeval svoje nočno romanje proti domu. Vse mi je bredlo ob taki uri po glavi Šale in dovtipi, ki *in<> »>i jih privoščili tisti večer po kavarnah in gostilnah, zanimiva dogodba, ki jo je povedal prijatelj Julče il svojega potovanja, lepa tujka, ki je sedela ves večer pri nasprotni mizi in se ozrla v Pasih name s čudovito živahnir>; očmi, pijani drug Pogačar. ki je splezal sredi trga na kondelaber in ugasil za kratek čas svetiljko in moja lastna minulost, lepi časi, ki so nekoč cveli pa odeveli.
Slavci so torej peli nad mano, grmovje je od časa do časa pošu-mevalo, zvezde so gorele na višavi v taki množini, da je bilo neba skoro bi dejal, več zlatega kakor temnega, jaz pa sem se domislil davnih časov, povečini tistega kar bi bil rail imel, a nisem nikoli ne bom, kar pa je nemara baš za-®e bom, kar pa je nemara baš zaradi tega tako lepo in očarljivo in nebeško, da mi manjka besed, da nimam izrazov, ki bi se jih lahko poslužil za dostojno in vred.no o-pisovanje. Recimo Gizela. Kako je bila lepa, če s»e to pomisli, kako je gledala s svojimi velikimi očmi kakor čarodej, kako je hodila po dre voredu in zasmehovala mene, T*-ne, svojega ponižnega trubadurja ! Kar sem napravil, kar sem govoril, vse je bilo smešno, vse se ji je zdelo tako malenkstno, da ni zaslužilo njenega uvaževanja, premišljevanja, še celo ne odobravanja. In jaz vem in sem takrat vedel, da ji ne želi in ne more nihče dati toliko, kolikor bi ji poklonil jaz, če bi hotela razprostreti roke, samo geniti z mezincem, reči prijazno besedo! Naj kdo verjame ali naj ne verjame, ampak to je resnica! Takrat »eni bil mlad, poln moči, tedaj je bilo lahko okreniti pot pred seboj, tako lahko, kakor dandanes pobrati šibo, če je prej le/ala počez, pa jo zdaj obrniti po dolgem in vreči na popolnoma drugo stran! I)a l>i mi bila rekla, postani zdravnik, postani advokat notar profesor, minister ali pa ig-
ralee in tenorist - jaz mislim,
da bi bil že zaradi moči sugestije vse postal.
Stopa in tedaj počasi pod grmov jem in slavejimi pesmimi in mislim na Greelo in tisti majhni košček življenja, ki sem ga prebil v njenem obližju ali vsaj v zavesti, da in i bo ona kdaj bli7#. Spomnil sent se samotnih krajev in okolice daljnega mesta, kjer sem jo čakal po dve tri ure, hodil gorindol, naj prej božansko zadovoljen, pozneje po malem obupajoč, nazadnje brezupen, pobit, nekako duševno izmučen in truden In odhajal po navadi, kakor sem prišel: čisto sam po temi, po skrajno nerodnih potih, opraskan vsled robid in tr-lijevega grmovja, ki mi je sililo v roke in v lica. Nepopisnokrat sem jo pričakoval, prišla pa je redko, redko. In ob takih slučajih je pripeljala s seboj starejšo sestro Julo, ki se je vselej zasmeja-la, kadar je pogledala v moj obraz ali pa majhnega bratca Milčka, ki ga ni bilo mogoče podkupiti in vsaj za trenotek odpraviti z vsemi sladkarijami tega sveta. Po kolenih se mi je speujal, hotel vleči poganjajoče brčice, češ, da njegov otec take stvari rad prenaša, me tepel po licih, ker se mu je rdelo, da sem prebled, vsakokrat pohodil vse čevlje in odločno zahteval. da sem ga gugal, kolikor so dovolile mlade moči.
Ob času dogodbe, ki jo opisujem, je bilo že vse to minilo. Gizela je živela daleč od mene, meni se je zdelo, da živim še dalje od nje, leta so mejila minulost od sedanjosti, mnogo, silovito mnogo se je bilo izpremenilo. Slikarsko akademijo sem bil že davno dovršil, domače ljudi je pokosila smrt, dogodki so prihajali nadme veseli in grenki, radostili in žalostili, atrojili in strojili tako dolgo, dok-ae niso do dobrega ustrojili.
In takrat je imelo življenje malo lepega zame. Dan je bil podoben dnevu, teden tednu, mesec mesecu hrepenenje po prihodnjosti, ki baje pride bogve kako lepa in bogata, je nekako zastalo, obtičalo nek je sredi pota kakor zdrobljeno kolo Življenje se je bilo do dna izpremenilo. Še smo imeli dekleta, še smo z njimi šetali po jesenskih in samotnih drevoredih, kjer rumeni in odpada listje in pleše v moči mraznih sap, ali ljubezni je bilo malo in koprnenja nič. Govorili smo, zabavali, objemali, če je bilo tako prav, poljubljali, če smo vedeli, da na tak način ustreže-mo, ali srce, tisto srce, ki je včasi davno pri takih prilikah drhtelo in trepetalo kakor v vetru topolov list, tisto srce je bilo zdaj nekje daleč, nekje globoko v nedos-sežnem kraju, kakor obrabljeno, založeno in staro. Dekleta, ki smo jim bili svoje dni v kratek čas, smo zdaj mi smešili, vabili jih tja. kamor nas ni bilo, opravičevali se pri njih z vidnimi lažmi, obljubljali jim sam sveti zakon z zasme-hom na obrazu. Zadeve so se torej popolnoma zasukale. Samo tisti spomini, ki so kazali duši nežno in obenem t-ako jako mladost, par let iz prejšnjih časov, solnčna proga sredi mračnih in meglenih živ-ljenskih njiv, ta je še podprla o-magujočo zavest, zanikala revščino, odkupila vso vsakdajnost in grenkobo s solnčnimi žarki. Ce mi je prišla pod roke stara slaba ri-sarija iz onih dni, pa me je prijetno izpreletelo po notranjosti ob prvem pogledu, če je zaigral zapit in osivel muzikant ulično popevko ki smo jo peli v tistih letih, pa mi je bilo mehko in milo pri srcu kakor stari majki, ko ugleda po dolgem čajsu svojega sina. In ljubezen in spoštovanje do vsega, kar mi je bilo tistikrat, sveto, je ostalo enako in živi še dandanes v meni nedotaknjeno in neizpremenje-no. Kda,j me je že minilo zardeva-nje, kd^.i sem bil zadnjič v zadregi pred žensko, ki je slučajno lepo zrašče/ia in ima oči črne in svet le kakor dva uglajena kamena? Davno ne, nikjer ne, samo enkrat samkrat in takrat, ko sem srečal v gledališkem hodniku med predstavo čisto nepričakovano in nena doma Gizeloi Zardel sem — čutil sem natančno toploto v svojih licih — in bil v zadregi.
"Vedno ste enaki!" — je rekla in se mi smejala. "Ali se še do danes niste navadili žensk?" In ko je stala pred menoj in govorila, je bil njen glas tako malomaren, kakor bi mislila nekaj docela drugega. kar ni z menoj v nobeni stiki, mimoidoče je gledala, vedla se tako, kakor bi se ji mudilo proč, kakor bi jo vleklo drugam, drugam !
Tisto noe sem skrivaj pobegnil iz gledališča domov v svojo sobo, oblečen sem legel vznak na posteljo in čul skoro do jutra. Ali taka premišljevanja samo mamijo duha, trpinčijo srce, kradejo čas, napravi ja jo posameznika nesposobnega za delo. Čemu želeti zvezdo z neba, če pa je vsakomur znano, da je nedosežna. Čemu hrepeniti tja, kamor bi radi, in smo prepričani, da nikoli ne pridemo?
Naveličal sem se bil burnega življenja, prečutih noči. pijani družb in zahotelo se mi je miru. domačega pokoja. Dom bi bil rad imel, svoj lastni dom, ženico, ki bi skrbela zame tako kakor včasi mati, prijetno in toplo izbo, kjer bi sedel ob zimskih večerih, povabil pri jatelja iz mladih let. na polič vina, pa se pomenil z njim o solneni minulosti. o dnevih cvetja in luči. In zato sem se bil zaročil z mirno, sila pohlevno blondinko, ki je poslušala moje besede kakor dete bajke, gledala z vdanimi in modri mi očmi v moj obraz, se veselila mojih obiskov in bila z menoj — kakor je sama trdila — povsem zadovoljna in srečna.
Tudi na ta večer sem bil pri njpj, od nje sem šel v gostilno med prijatelje, z njimi še v kavarno, in zdaj — že skoro proti jutro — nod grmi in slavčjimi pesmimi po beli cesti proti domu
Ko sem odklenil stanovanje in napravil luč, sem ugledal na miri, ki je stala temnordeče pregrnjena sredi sobe, majhno pisemce. Prvi trenotek sem spoznal pisavo in bilo je prav tako kakor tedaj v gledališkem hodniku. Kri mi je tiščala v trlavo, razbijala po sencih, gomazela po lobanji kakor mravljinci, roke so se mi tresle, žveple-ke ki sem prižigal z njimi luč, so mi padle iz roke in sc razstresle po preprogi. Nervozno sem raztrgal kuverto, privlekel iz nje list s
pravcato težavo in cit&l, ne da bi spočetka razumel.
"Dragi gospod! Jutri se peljem skozi vaše mesto. Če se vam zdi, pa čakajte ob desetih dopoldne na osebni vlak. Vas pozdravlja Gazela
( Trikrat, štirikrat sem prebral in takrat sem v skrajni zmedenosti šele spoznal, da se pripelje Gizela, prava, davno znana Gizela, jutri pred poldne ob desetih jo lah ko vidim, govorim z njo, ostanem v njeni družbi.
II.
Pridno sem odšel drugo jutro na postajo, sem prejel brzojavko, da je ne bo. Bilo ji je predpoldne nemogoče in zaradi tega pride popoldne ob treh. A tudi ob treh je ni bilo in zato sem čakal pri prihodnjem vlaku, ki je prihajal od iste strani ob šestih, in tedaj je prišla. Ko je vlakobstal na peronu je pogledala krog sebe skozi okno drugega razreda in me takoj ugledala. Nasmejala se mi je, meni se je zdelo, da se mi ni še nikoli do tistih dob tako prijazno in ljudo-milo nasmehjala.
"Ne izstopim", je spregovorila v pozdrav in naprej skoro zahtevala : "Kupite karto in peljite se z mano!"
S klobukom v roki, ki sein ga pozabil po pozdravu posaditi na glavo, sem hitel v notranje prosto re, kupil vozni listek in tekel nazaj na vlak in k njej. S trenotnim pogledom sem ocenil njeno zunanjost, ki se mi je zdela ravno taka kot v prošlih dnevih in deloma še vplivnejša in bogatejša. Kar je bilo prej mlado, nerazvito, vse tisto je dozorelo tekom časa, se razvilo do popolnosti in mamilo kakor ot-rov.
Govorila je malo in čisto vsakdanje. Jutranji vlak je zaspala, za mudila, s popoldanskim se pripeljala po obljubi. Oče njen je umrl, mati še živi, pa zelo malo vidi in sliši. Tisti mali Milček, njen bratec, jako slabo napreduje v šoli, ker je vedno zaljubljen in piše pesmi pod takim in takim psevdonimom.
Jaz sam sem se čutil pri njej čisto mladega, boječega, pohlevnega in hrepenečega kakor v minu-Iirh letih. Dolga doba, ki je ležala med minulostjo in sedanjostjo, se mi je zdelo, da je do malega izginila, splahnila, nekako razkrojila se kakor megla v solnči svetlobi. Včeraj je bilo to, ko sva se srečala v gledališkem hodniku, in ne pred dolgimi meseci, prošli teden sem se poslovil od nje, ko sem odhajal iz domačega mesta, in ne pred petimi, šestimi leti. Vedno sva bila skupaj, ob njej se je rodilo in razvijalo vse moje življenje, kar je bilo stran od nje, to ni bila resnica, to so bile sanje, domišljija, take misli, ki se priklatijo v dušo kakor potepeni psi v tujo domačijo. Cilj njene vožnje je bila majhna postaja tik morja, kjer so prebivalci, sama je tako pravila, popolnoma slični sveto-pisenskim očakom, gozdovi pa so enaki po svoji gošči in visokosti pravim pragozdom. Daljni sorodnik, ki se je zatepel pred leti in v tisti kraj in pri katerem ona stanuje, se že veseli nanjo in ze davno veleva pisati svojim vnukom in jo povabiti. Slep je, sedi pred hišo in gleda tja kvišku nekam, kjer sluti, da stoji solnce, veliko in svetlo, silno svetlo. Nanjo misli in čaka, kdaj pride, kdaj mu prične citati dolgo zgodbo, ki jo bo on od kraja do konca pozorno poslušal in primerjal s povestjo svojega življenja.
Vozili smo se. dolgo vozili preko polj in travnikov, ob ravnih cestah, ob potokih in vodah, skoz hribe in griče, nazadnje po ozki soteski, preteči od desne in leve z nevarno visečimi skalami, ki je izginila tako nenadoma ta naKom da se je zdel trenoten val luči, ki je plusnil skoz okna in potnikom v obraz, kakor blisk. Očem se je pokazala brezkrajna zelenosi-nja. vsepovsod nalahko nagubana planota, ki ni imela konca ne v dalji, ne na desni, ne na levo. Mor je je bilo to, in ko ga je Gizela u-gledala, je vstala, strmela po njem z nekako drhtečim in mok-rotnim pogledom, z zardelimi lici, nalahko razprtimi ustnicami, vidno se topeča v vplivu njegove mogočnosti. Ona je ljubila morje, kakor jaz, poslušala šumenje njegovih valov, umela golčeco govori co, ki jo je čula izpod votlih in bobnecih obrežnih skal, njena duša je bila kakor moja. samo ona je ni našla, jo je komaj slutila, ker ni bilo moči ne pod nebom ne pod zemljo, ki bi jo bila razgrnila pred njo kakor knjigo, pokazala vso do zadnje strani, in ker je bilo usojeno tako.
Iztopila sva v mraku na obrežni postaji, obstala in se oba hkrati zamislila. Kje sera zdaj v življenju pravzaprav, sem se vprašal, kje stojim? Pred mano je ona in prilika se mi nudi, da ji povem še enkrat vse tisto od kraja do konca, kar sem ji že tolikrat povedal. Ali jaz ne znam praviti tistega, kar mi leži v srcu. Kolikor-
krat sem v življenju pred njo poskusil, se mi je smejala. Smešen sem bil torej! Kdor ne najde mojega srca v očeh, v potezah mojega obraza, v glasu izgovorjenih besed, njemu ne morem dopovedati tega, kar zanj čutim.
"Pojdite z mano!" je velela in šla sva. Pod ofjkinim drevjem in vedno ob bregu. Mrak se je gostil okrog naju, nebo je bilo čisto po-temnelo, zvezde so se prižigale vsepovsod po njem, trepetale, po-mežikovale, ponekod se utrinjale, padale v svetlih curkih,za obzorje, kakor raztopljeni cekini. Nama ob levi so šumeli po bregu morski valovi, zaganjali se po produ više in više, vzpenjali se, plazili, zaletavali, raztezali na vso moč, kakor bi hoteli za vsako ceno do naju. In vse nazaj za njimi se je zibalo v temi črno mogočno morje, daleč tja pod mrakom, ki ga ni bilo več mogoče prodreti očem in še daleč in daleč onstran mraka brez kraja in konca. Iznad njegove gladine je dihal prijetno hladen vetrič, pošepetaval z listjem na oljkah, se dotikal lic, kakor blažeča in nevidna roka.
"Ostaniva tukaj!", je rekla, "in sediva!" Na skalo sva sedla, ki je ležala črna in dolga na bregu in govorila sva. O življenju, o minulosti, ki se je v njem potopila in nama ostala, v spominih. O neki pesmi, ki smo jo nekdaj prepevali in ki pričenja:
Vse zvezde bi dala zate,
vsa morja in vse gore
in ptice vse krilate"
in ki končava:
"pa nimam reva drugega
kakor ljubeče srce!"
In o drugi, ki poje, kako
"zvončki iz doline
zvonijo bimbambom!"
Na rajnega njenega očeta sva se domislila, ki me ni maral, o njeni stari majki, ki še vedno ve in trdi, da sem zgrešil svojo pot, o njej sami, ki je postala zadnja leta po njenih mislih vsa drugačna. resnejša in mnogo, za čudo mnogo starejša in ko se je bilo že čisto stemnilo, sem se stisnil k njej, jo objel in poljubil.
"Ti", mi je rekla, tisti sladki prvi "ti", pod katerim se tope srca ljubečim fantom, ko ga slišijo prvikrat iz cvetočih in vročih ust svojih ljubljenk, "ti — ti — nehaj!"
Morje je bučalo pod nama, zdelo se mi je, da se je nenadoma o-glasilo, da se je silovito vznemirilo, da vali ogromne valove od obal do obal, da jih meče do neba, uga-suje z njimi zvezde in jih raztepa, da beže plahe po grebenih gora, po vrhovih visokega drevja in se skrivajo po votlinah in prepadih. Veje oljk so se sklonile do "naju, segle do lic, majhna vejica se je stisnila med najin objem in se spo jila s slastjo in srečo. Pijana ljubezni je mahala nad nama, viharno se gibala, vztrepetavala z listi in se zaganjala ob deblo.
Svojo notranjost sem čutil vso razdivjano. Prepad sem menil, da ima;n v prsih, veliko in temno votlino, po kateri stoje skale, mole kvišku, sc iztezajo od vseh štirih sten druga k drugi in vise navpično od stropa dol v tisto noč in praznoto. Zdaj so se pričele nenadoma trgati. Od vrha se rušijo, iz sten se valijo, dno se poglablja, leze niže in niže. izginja v globo-čini nekje in namesto njega se širi rožnato polje, namesto noči si je solnce, namesto skal cveto rože, namesto praznote odmevajo pesmi. Veliko srečo sem zaznal v svojih mislih, kakor Šumeča reka je drla po njih in njih do dna pre-pajala.
"Ti!" je rekla Gizela in še vedno ponavljala tisti nad vse sladki "ti "Jaz sem se vedno domislila nate, kadar sem hodila po teh krajih. Želela sem, da bi me poa temi oljkami, na teh skalah, ob tem morju enkrat objel. Tako lepo je tukaj, vse mogočno, veliko, božansko in tvoj objem je ves pobožen in plah in ti si še ves tak kakor pred davnimi leti, ti še tre-pečeš v moji bližini, žariš v lica, vznemirjaš se kakor ptica v nočnem šumu. Tvoji vrstniki pa so se postarali, izpremenili, odživeli so!"
Sama se me je oklenila še en-j vozi tod mimo vlak, s tistim se krat, vstala, prijela me za roko in j odpeljete. Posloviva Le!" Ponudi-me peljala nazaj po bregu skozjla mi je roko. ozko, drobno in mr-noč in pod oljkami. Zdaj so se bili] zlo, jo odmaknila, prijela z njo valovi ojačili, večji so postali in j krilo, ga nalahko dvignila, prijela močnejiš, više, mnogo više so se j se in odšla za oglom, iztezali po produ, nekako jezno si-j Jaz sem se odpeljal, kakor je kali in završevali, ponekod se ta- j rekla: opolnoči. Skoz noč je bežal ko visoko zaganjali, da so oplak- in puhal z mano stroj, vse temno
nili najine noge. Morje je bilo ne mirnejše kakor prej. Koder je bilo obrežje skalovito, tam je grgrato, golčalo po izdolbinah, kotanjah in kamenitih zajedah, zunaj po površju samem je šumelo in bučalo, kakor bi se sredi teme in noči teplo in togotilo v divji in nečloveški jezi. Sapica, ki je dihala prej [sem iznad morja, je ostala enako rahla in .nežna, lahno šepetanji
je bilo okrog, po temini so letale na desno in levo večje in manjše iskre, se vzigravale, izgubljale v grmovje, plesale v nočni sapi kakor goreče veše. Vozili smo se. kakor bi se vozili na .življenje in smrt. Dalje in dalje, brez konca naprej, brez počitka, b>vz miru.
vno tako, kakor sem tukaj napisal. Natančno tako se vrste pred mano dnevi, dogodek se kaže za dogodkom, lazim za Gizclo, peljem se z njo v vlaku, sedim z njo na skali ob morju, tisto pesem čujrm iz njenih ust, ki smo jo peli v fiila-dih letih:
"Vse zvezde bi dala za te, vs« morja in vse gore in ptice vse krilate. . "
In ki končava:
"pa nimam reva drugega kakor ljubeče srce."
Ali je bilo vse kd:vj res tako ali j ni bilo res, kaj je meni do tega, Uf-	j kaj komu drugemu! Mar ja treba,
Po dolgi nepretrgani vožnji sem | da bi bdo na svetu vs, resnično in
.	JI.--	•	<	----.i- *■• i	"	i oi i v .um iiu ju
, listja oljk, pod katerimi sva se I takrat obtičal v dalnjem nemškem j samo resnično, ko so včasi laži .vračala, pa se je izgubilo m uto-'( mestu in ostal tam leta in leta. Ko
■ nilo v šumenju valov.
Tam delač visoko v temi in na
vse lepše, vse prijetnejše in mnogo milejše, a resnica, trda, grenka ill sirova eelo tried jato spominov?
Ob spomladuih in jesenskih večerih i:i v sredi dolgih zimskih nočnih ur. ko nočejo trepalnice pre-
sem se vrnil, so moji lasje že dav no siveli, koža po obrazu se je gr-morju so se prikazale rdeče luči, , bančila, potezi krog ust sta se za (neznana ladja je priplavala od čudo poglobiti. Sam živim zdaj. I bogvekod in plula bogvekam in j samotarim torej, zanimam se za
imeni je postajalo ob povratku tež malokaj na svetu. In včasi jeseni ko oči. takrat torej mi pridejo na !ko 111 žalostno pri srcu.	j ali spomladi, ko pridejo taki ve- | pamet mladnostui "dogodki iuvse-
"Glej", sem ji rekel in pokazal 7. roko v tisto smer. "pogelj, Gize-I la, tisto ladjo !"
"Kakšen glas imaš, kakšen j glas!" Začudila se je in zasmejala j obenem, ko sem ji hotel povedati, , da sem jaz brez nje tak, kakor bi bila tista ladja brez krmarja. Brez ! , ciljev in cest in zvezd,, prodam! ! življenje valovom in viharjem, ki i i me nosijo in ženejo in tirajo po j voljiSmejala se je mojemu glasu, i i ničesar ni našla v njem, ne naklo-1 injenosti, ne ljubezni, ne hrepenenja po njej, sploh nič srca, nič
t duše.	i
i
Molčen sva nadaljevala pot in j tam so že pogledale luči iznad dre vja, tam je že stala železniška postaja. s svetil.jkami kot s svetlimi j očmi zroca po gošči in temi. Ko sva dospela v njeno obližje, je! vzela Gizela izza pasa majhno zlato uro, gledala nanjo, vtaknila jo nazaj, se ustavila in mi pogledala v lice.
"Čas bo!' je dejala. "O polnoči j
čeri, ki so meni dragi in ljubi, ali j le j sem takih misli, da je mladost tudi semintja v dolgih zimskih no- i četudi grenka in ponesrečena in čeli, ko zavija burja po ulicah in j bolna vsled neizpolnje nih želja in stresa šipe z ledenimi prsti, ko no- j hrepenenj, vedno, vedno lepša kače spanec na oči in se podijo po! kor vse veselje in zabave starih glavi misli, spomini iz minulosti, I let. SijHo je solnce. pa odsijalo. pa se domislim nekdanjih časov ra 1 Bog z njim !
SLOVENSKI POGREBINIK,
Kadar potrebujete pogrebnika obrnite sc na me. Pri meni dobite vse potrebno, krste, vozove, vence, sveče i. t. d. po najnižji ceni. Pokličite me po City telefon štev. 2201 B.
Kadarkoli me potrebujete, bodisi ponoči ali podnevi, takoj bom doŠel na lice mesta. Pri meni dobite najlepše vozove za svatbe in po najnižjih cena.
Cenjenim slovenskim društv am in posameznikom se toplo priporočam.
MARTIN BARENTINČIČ
324 Broad Street, cor. 4th At«.. Johwtowo, Pa., Camtria City.


FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, s s New York, N. Y.
■ ■■■ PODRUŽNICA: ■■■■
6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O.
Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka.
Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. T
V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postrežem.
m	m
Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati.


-čri


i
HOMESEEKERS EXCURSION WAUSAUKEE, WISC.
POSEBEN VLAK ZA SLOVENCE NASELNIKE, dne 30. maja.
Na ta dan bode razprodano edino Slovencem nad 10 tisoč akrov rodovitne zemlje v bližini cvetočega mesta Wau-saukee, Wise. Kdor kupi zemljo na ta dan dobi prosto vožnjo in eno dobro kravo zastonj.
Kaj je Wausaukee, kaj so ondotne farme in kak je svet? Vse to najdete popisano v knjižici, katero Vam pošljemo proštnine prosto.
Če hočete postati samostojen, pišite še danes za pojasnila, da Vam naznanim podrobnosti in za ta dan posebno nizke cene ter tudi odhod posebnega vlaka iz Chicage v Wausaukee,, Wise.
Pridružite se rojakom, ki so že naznanili svoj prihod in ne zamudite te ugodne prilike, ki Vam pripomore priti do samostojnosti in neodvisnosti življenja na lastni zemlji.
ADOLF MANTEL, % Grimmer, Land. Co. O. N. 133. W. Washington Str., Chicago, 111.
rsfe

GLAS NARODA, 29. VEL. TRAVNA, 1913.
Cod
c z.
Po francoskem viru priredil G. P.
Cisto počasi je bilo prišlo. Spočetka se mu je zdelo, kot da mu visi pred očmi koprena, pozneje je Pa senca zagrnila vse pred njim. V prvem času je polagal roki na trepalnice ter se ni nadalje brigal za to, ker je mislil, da je vse to povzročalo delo v močni svetlobi.
• Nekega večera, ko se mu je zdelo vse v sobi, kljub prižgani svetil-3ci, temno in mračno, je rekel svoji ženi:
"Privij vendar nekoliko stenj; saj se vendar nič ne vidi. . "
"Nič ne vidi?v je vprašala žena. "Svetlika sveti dosti svetlo".
On je rekelO!" — ter pričel jokati.
Preplašena ga je vprašala : 4<TKaj ti je?" • Zaplakal je:
"Oslepel bom!" s Nato se je pričelo pravcato romanje k zdravnikom. Nikdo ni mogel ustaviti bolezni in kmalu je nastopila popolna oslepelo*t.
Odšla sta na deželo in tu se je »•util deloma srečnega. Ijc pored-koma je sanjal o čudežu, ki mu bi povrnil luč oči.
Ko je sedel nekega dne pred hišnimi vrati, je obstala pred njim stara ženica ter mu rekla:
"No. dobri gospod, ali še vedno ni boljše?"
"Ne.. Vsega je konec.. Nobenega upanja več!"
In kaj pravijo zdravniki?"
"Nič'.. Neumnosti!"
"Jaz sem pa poznala enega, ki bi vas lahko ozdravil, velikega učenjaka. je rekla starka. "Ko je oslepel moj pokojni mož, ga je jpreiskal ter mu rekel: "Ničesar vam ne obljubim, dragi., a vse-, eno.. poskusimo lahko!" — 'O!' je odvrnil moj mož, "ako mi pri
stave, obraze. Nič več ni tipal in njegove kretnje so postajale sigur ne. A kljub temu se ga je jel po-laščati velik nemir.
"Gospod doktor! Popolnoma zdrav sem.. Pustite me domov."
"Ne! Še ne!"
"Kedaj pa?"
"Radi odloga par dni ne smemo vsega postaviti na eno kocko."
Ker ga je pričakovanje močno razburjalo ter mu napenjalo živce, so ga odpustili. Ilotel je vzeti voz ter priti čisto sam domov.
Ko je zapuščal kliniko, ga je o-pomnil zdravnik:
"Ne pozabite priti vsaki teden in predvsem ne odložite črnih očal dokler sveti solnce. Solnce je vaš najhujši sovražnik Ako se vam bo lezen povrne.. "
"Le brez skrbi bodite, gospod doktor!"
In odpeljal se je.
Bilo je krasno pomladno jutro. Krajec klobuka je potegnil na o-či. da se zavaruje pred svetlobo. Pot se mu je zdela brez konca in kraja. Konečno so se prikazale hiše vasi. Ko se je pričela dvigati cesta, je velel vozniku, naj obstane.
"O. prijazna, mala hišica!" je mrmral.
Predstavljal si je udobne, hladne sobice v njej ter govoril tiho predse:
"Moj Bog, kako lepo je vse to! Kako lepo!"
Že je hotel zaklicati: "Jeanetta, tu sem! Pridi!"
A premagal s«' je. Da napravi presenečenje še bolj popolno, je hotel potrkati na vrata ter jo priviti na prsa, ko mu odpre vrata. Ta trenutek si je tolikokrat iz-slikal. da je poznal vse posameznosti. Sen je postal sedaj resnica od svetlobe in sreče obdana resnica, vsa slična senu.
Pred hišr> je stala klopica, prav nod oknom. Pot in razburjenje ga je zmučilo. Zato je nekoliko sedel.
pojdite". Po preteku dveh mesecev je pričenjal videti, prav zares! 1'tnrl je potem nenadoma na srčni kapi.. Ako bi bila jaz na vašem mestu.. ".
Nasvet stare kmetice ga je navdal s tolikim zaupanjem, da je še isti večer odpotoval. Prevevala ga je velikanska nada in svest si je bil, d« je našel svojega rešitelja.
Zdravnik ga je dolgo časa preiskoval ter rekel nato, prav kot o-nemu prvemu:
"Ne obljubim ničesar.. a upam vendar. Na vsak način pa bo dolgo trajalo, zelo dolgo. . " Vskliknil je:
"Kaj za to, ako le ozdravim!" Ko se je preselil v bolnico, je vprašal:
"Ali smem obdržati ženo pri n
pomorete zopet do vida, vam dam da se spočije.
nolovico svojega posestva!" —j Na uho mu je zadonel tih šepet. "Saj ničesar ne zahtevam," je j Za oknom se je šepetalo.. smeja-odvrnil zdravnik, "le v moj zavod lo.. Prisluškoval je.. Posamezne
besede. . dva glasova.
"S kom pa govori moja žena? Aha. moj prijatelj Sournizc je tu tu. . Morda sta kaj izvedela. . "
Dvignil se je ter pogledal skozi špranje žaluzij v sobo. Glasova sta utihnila. A kmalu se je zopet pričelo ščebetanje. Njegova žena je 7-ekla:
"Sedaj pa bodi pameten in pusti. da pogrnem na mizo."
Naenkrat pa ju je videl stati oba v dnevni svetlobi. Ona se je sklonila nazaj, držeča v rokah namizno perilo, ter se smehljaje naslanjala na prsa svojega prijatelja ki je pokrival njen tilnik, njene oči. njene ustnice z vročimi poljubi .pod kojiini je drhtela.
To mu je torej nudil njegov po-vratek v domaČo hišo! Dočim je trpel peklenske muke slepote, sta ga varala žena in njegov najboljši prijatelj !. . Lahko sta se mu roga-la v obraz, lahko sta mu lagala v brezizrazne oči!"..
Besneč jeze se je dvignil, s stisnjenimi pestmi,--pripravljen
na umor. — A ko se je hotel vreči proti vratom, je čutil, kako se mu šibijo kolena. V spominu sta mu vstali dve mirni leti, kateri je bil preživel v temini. In pričel se je zavedati svoje slabosti, svoje du-ševue in telesne onemoglosti, dejstva. da ni popolnoma ozdravljen, da bo prej ali sleje izgubil pogled za vselej. Potem bi moral živeti sam, kot žival, ki se skrije, kadar
"Ijvojiti.. Zm. danes je dosti."
Pustil se je odvesti zopet nazaj. Celo noč je cul ter odpiral in za-
piral oči le za toliko, da je videl glavo čakal, da mu je solnce pp-gvetljobo majhne nočne svetilke. 1 pilo oči.
Ko se je poleglo prvo veselje, je j Sprva ga je svetloba slepela, na ji i premišljevati, ali naj piše svoji to se je poveznila velika, rudeča
To in eno.
Na Švedskem so vse gostilne ob sobotah zaprte, ker je ob sobotah plačilni dan; pač pa so odprte on-di ta dan hranilnice in banke zvečer do 12. ure.
Za smeh in kratek čas.
Po izgledu Zjedinjenih držav nameravajo odpraviti tudi v Cana di vse aristokratske naslove: zbor liica je tozadevno predlogo v parlamentu že odobrila.
Previden.	Šaljiv
Baron: "Stvar je torej urejena. Jutri nastopite lahko službo. Ali imate še kaj pripomniti?" — Stre : žaj: "Ali igrate, gospod baron,! na borzi .'" — Baron: "Zakaj to t | vprašate?" — Strežaj : "Zato. ker bi potem prosil, da mi naprej pia- \ čate!"
Svoj delež.
Lawn Tennis" prizor iz cirkusa-.
Prvo sladkorno trsje se je preneslo v Zediujene države leta 1751 iz španskega kjer so ga nasadili v Louisiani. Dandanes pa znaša površina sladk. trsnih nasadov v tej državi že 329.684 akrov sladkorno peso se pa prideluje v La. na 420.262 a krili.
sebi T
"Ne!.. Ker boste morali več kot dva meseca prebiti v temini, vam bi žena sploh ne mogla delati druščine. Razventega pa potrebujete miru, absolutnega miru. Soproga vas bo vsaki teden enkrat obiskala, in ako želite, ji vsaki dan sporočimo o vašem stanju."
Rekel je: "Dobro." Prevzel ga ja naenkrat divji egoizem in pozabil je na vse ob misli, da bo zopet zadohil vid.
Ko je dobil po treh mesecih dovoljenje. da sme zapustiti temno sobo, je obstal nekaj trenutkov ter se ni upal dvigniti trepalnic. Ko je konečno odprl oči, je vskliknil: | čuti, da ji prihaja zadnja ura. Vse
"Vidim.."	lie tega ne!
S smehom in jokom obenem je j Kaj mu je branilo, da stopi se-požiral blaženo dnevno svetlobo, daj notri in se dela, kot da ni ui-Razločil še ni ničesar kot ned<Jo- česar videl niti slišal?.. Najraje cen avit. Nato pa .je razburjeno, bi si razbil črepiujo ob zidu. A ne! za vpil:	Ni znal hliniti.. In kaj sedaj?..
"Pustite me proč!.. Pustite me Ko je iz zvonika bližnje cerkvi-proe!	' ce pričela biti dvanajsta ura in je
"Le ne tako hitro," je rekel raz neba sijala poldanska. blesteča »dravnik ter ga potrkal po rami. solnčna svetloba, je utrujen zopet "Sedaj je treba previdnost še po- sedel na klopico.
Narodna zveza tovarnarjev v Detroit, Mich, je podarila svojemu večletnemu predsedniku .$10.000 nagrade za za njegovo uspešno! večletno! bojevanje z delavskimi unijami!
Slov. samostojno podp. društvo SS'PBBS	"EDINOST"
V LA SALLE, ILL.
U«tuoTl;eno 9. maja 1909.	lakarporiraBO doe 18. >T(BtU 1911
v državi Illinois.
Glavni odbor: IVeiteednlk: Ivan Novak, Box 173, La 8all«, m. Podpredsednik: Lavoalav Zevnik, 1037 2nd St., La Sail«, m. Tajnik: Fran Lepich. 1355 3rd St.. La Salle, ill.
Blagajnik : J o i. Barboricli. 1202 1st St.. I .a Salle, lit.
Zanisni^ax: Rlajk Kr. KcLal. 1<£6 - let St., La Salle, ill.
Zasiopnik ii cgtesLy; tran Jerica at., Bo* 88, Ogl^sby, I1L
NADZORNIKI: Franc Pet»k, 147 T.'nion St., La Sai:e. ni. Turn liolobi«. *0S Union St.. La S*H«\ lit. Matevž Urbanija, - ird St . La Satir. III.
t	k_______	V
Bolniški odbor:
Jo- Na k
Joe Fr Grgrle«, 1227 - 3rd St.. La Salle, 111. Vine. Klausek	•
Poslmec: Janez Golobi4. 200 Union St. La Sa'1®, 111. Zastavone^a: Anton Štrukelj, — 1st. St.. L i Salle. III.
Redne mesečne seje ee vršijo vsako arugo nedeljo v mesecu ob anl wrt popoldan v dvorani sobrata Mat. Kom pa.
Rojaki v La Salle in okolici b«i vljudno vabljeni k obilnemu pristopu.
Prijetna vest
Zgodovina nam kaže, da so se bavili na Kitajskem z zvezdo-slovjem že Teta 2352 pred Kr. r.
Število brezvercev na Nemškem vedno bolj in bolj narašča. Leta 1<>07 je živelo ondi 17.000 brez ka kega veroizpovedanja; dandanes je pa naraslo to število že na 206. 000.
Prvi privatni, ali hišni telefo-nični aparat so postavili leta 1878 v gradu Marlborough na Angleškem.
V Denver, Colo, so našteli zadnjič 8000 avtoinobilev in 11.212, konj: sadnih dreves po ondotnili vrtovih raste 3819.
(Jospa. kuharici : A tako Tončka ? j Vaš zaročenec skubi že danes kar celo gosko?
— Ne inilostiva. Oskubi! bo sa- * in o levo bedro, katero je zanj namenjeno.
I
i
Prijateljski svet.
Lajtnant pregleduje omaro, predno dobi novega postreščka. Notri najde listek, ki ga je pisai njegov prednik. Napisano je ! bilo tole : Ljubi Matevž, Ti bos imel . prav dobrega j gospoda, in če boš čevlje in gumbe J lepo snažil, ne boš nikdar krega n in Ti bo prav dobro. Smodk pa nikar ne jemlji — ta vrag ima seštete!"
ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-:

DOBESEDNO RAZUMELA.
Newvorska bivali j ^e ime
družba za varstvo a leta 1IH2 v svoji bolniški* oskrbi 81JJ27 konj; vsled j trpinčenja konj je pa dala aretirati v tem času 2478 voznikov.
Prodaja pasjega mesa se je na Nemškem postavno dovolila leta 1896; prvo mesnico so otvorili tedaj v mestu Dessau. Leto kasnejl se je použilo na Saksonskem že 400 psov, leta 1902 2500: leta 1909 pa 50.000. Pasje meso je tudi Ki-', tajcem in Tartarom posebno? pri-j ljubljeno.
V	mestu Pontiac, 111. je bila pred kratkem imenovana pomožnim šerifom komaj 18 let stara Miss Roxauua Hill.
V	Los Angeles, C al. pristanišču se je uvozilo leta 1912 blaga za $2,710.127; izvozilo pa samo za $2:15.460.
Vodstvo pennsvlvauske železnice bo izdalo letos 16 milijonov dolarjev za podaljšanje svojih prog; poleg tega je naročilo tudi 12.300 novih tovornih vozov.
Minulo leto se je zgradilo v Ze-dinjenih državah 1727 raznih ladij in para i kov.
V	Bostonu, Mass. je 559 družin iz aristokratskih ali "višjih" krogov, ki nimajo nič otrok.
S trudno kretnjo je vrgel klobuk proč, snel očala, ua široko od pri oči ter s proti solncu obrnjeno
Slab izgovor,	,
A: "Že dva tedna je. kar sem ti dežnik ]K>sodil, pa ga še nisi vrnil" — H: "Kako, ko je ves čas deževalo!"
Kratki dnevi
A: '"Zakaj pa nič ne delaš?'" — Ji: "Dan je zdaj pozimi tako kratek, da se ne izplača, da bi z delom pričel!"
Huda želja.
Kibničan: " Taka predrtii si žleht, de b' ti jest pervošču, de h* ratau 'taužentnuogu' iu na usaki i nuogi kurje uku!"
' ' ' ■■ 1 K •
slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom.
Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor, koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene.
Prva slovenska unijska tiskarna
ti K*
i£
P
14
tm
I f
CLEVELANDSKA
AMERIKA,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
LA mM
PI
Phone: Canal 1631
Gospa : Ti neumnica ti, čemu si poklicala živinozdravnika, ko je vendar moj mož bolan?
Hišna: Gospa, jaz sem se ravnala natanko po Vašem naročilu; sa.j ste mi rekli: teci po zdravnika, ker je inoj stari osel zopet obolel.
MED.. OTROCI.
SW Denar mečete proč!
ako ne podpirate svojega rojaka.
Pri meni dobite
izvrstno domače vino
galon po 75c. in več.
Pri odjemu več kot 10 galon dajem pc-pust, terse posebno priporočam slavnim slovenskim društvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe.
V zalogi imam izvratne domače klobase in vsakovrstno giocerijsko blago, kateiega ljubi naS narod. Pofciljmm denar na vse strani sveta in parobrodue listke za vee proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kupujem avstrijski derar. S tvroko Frank Eakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vse v notaraki posel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.)
FRANK 1801 W. 22ad Street,
JURJOVEC Chicago,

—	Čemu ste pa imeli zopet da nes v vaši hiši tak ravs in kavs?
—	Moj oče se je vrnil prekmalu s piknika teinperenčnifiov.
SMOLA.
ieni. Kako bo vesela! Kako srečna bo sedaj i
Nato pa je sklenil, da jo preseneti. Kadar bo lepega dne toliko zdrav, da bo V6e razločil, ji bo z najbolj priprostim obrazom re-k«*:
44Poglej, »0» kako dobro ti pri-ta obleka!" ali pa: "Kako lep klobok imaš danes!"
Takrat bo mislila, da ni pri zdravi pwoeti. Potem jo bo poljubil ter rekel: "Ne! Nisem ncu-inea! Vidim.."
Prosil je zdravnika, strežaje, ki »o mu stregli« naj ničesar ne iadajte!" , Polagoma Je stvari, po-
plošča na njegov obraz.. Zdelo se mu je, kot da mu plamti nekaj nasproti.. Prišel je trenutek omahovanja. Iztegnil je roko, da prime za očala. Ni jih več videl..
Mila noč, ki utopi vse sovraštvo, se jc tiho in pomirljivo zgrnila čez njega kot umirajo trudni valovi na večer v drobnem pesku morskega obrežja.
Ta
Jozelj: "Ali znaš tudi poskoči
tit"
Mihel: "Pa še kako! Ce se mi kaj posebnega primeri, poskočim tako visoko, da se v zraku kar dol gočasita P'— nwm—	J
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.!
Delo prve vrsto,	Csno nizk«.
F. KER«E CO.
3616 S. LAWNDA1.B AVB.,	CHICAOU ILU
»tOTOSFF rFNTTCU! POSTI*! AIO 7 AKTOV J.
Phon« 246.
FRANK PETKOVSEK,
Javni notar - Notary Pobile,
718-720 Market St., WAUKECLAN, ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje Spanje te-izvrstne smo tke — palec tov Ui xdrm vila
PE<A> AJA volne listae vseh prekomor iklh Crt,
POŠILJA denar v star kzsj umesljlv« In poSteno
UPRAVLJA vse t notarski poaoi spada-joča dela.
, zunaj gre dež, jaz sem povabljeni nekam na ve-
_____.. , . .
_____ .. ... •
Zastopnik »GLAS NARODA", 8S Cortlandt St.. New York. J%» liniji M Vfr' I^MIPl 1 II	II W" M	*
. ......

GLAS NAD ODA, 29. TEL. TBAVXA, ]913.
S
Jugoslovanska

s
Katol. Jedneta
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik IVAN GERM, 607 Cherry Way or Box 67, Brad (Jock, Pa.
Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ. Eveleth, Minn. Box «41.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely. Minn . Box 424.
Poraoftnl tajnik: MIIIAEL MRAVINEC, Omaha. Neb.. 1254 So lttfc St.
Blagajnik: IVAN GOUZE, Ely, Minn., Box 106.
saupolk: A LOJ S VIRANT, Lorain. Ohio, 1700 K. Jlth It
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, JoUet, Ul., MO No. Chicago II	_ i
I
NADZORNIKI:
ALOIS K OST ELI C, Salldo, Colo.. Box 6S«.	" ;
MIHAEL KIX)BUCHAR. Calumet. Mich.. 116 — 7th Bt PETER S PEHAR. Kansas City, Kana., 422 No. 4th St.
POROTNIKI:
IVAN KERZIfiNIK. Burdlne, Pa.. Box 1M.	r
FRANK OOU2E, Chlaholm. Minn., Bo* 716.	'
MARTIN KOCHEVAR. Pueblo, Colo. 121» Eller AT*.
Val doplal taj a« poilljajo n* cl*Tne*a tajnika. *ae denarna pcilljatva pa na (lavnega blagajnika Jednote.
DruStveno »laallo: "GLAS NARODA".
Tako pa je na tleh ležečo ženo le eno kolo poškodovalo na nogi. Videč, kako splošna je nevolja zaradi nesreče, so gospodje pova
najbrže težko. Vzrok je opuščena za roku njene sestre Zore.
Nesramno odiranje nemških natakarjev na železniški postaji
bili ponesrečeno žensko v gostil-i Jesenice. Nek očividec piše: Slu-no k Štemburju. Oče Štembur je j čaj je hotel, da sem prišel v voz. predlagal, da ta 4'malenkost" ne kjer so ve peljali na dopust voja-pride v "eajtenge" in na »ho dr-! ki trdnjavskega polka iz Pulja. žavnega pravdništva. naj se go-j Ko sva sedla z mojim prijateljem spodje z žensko zlepa poravnajo.' nasproti vojakom, so se pogovar-
Af
Kje je LOUIS UEVSTIK p. d. j Iščem svojega sina JANEZA Šuštarjev i/. Travnika, občina j DEJAK. Jaz njegov oče po do-LoŠki potok? Pred enim letom je bival v Virginia. Minn., se- j
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
V ta namen je predlagal, naj ji;jali med seboj, kako oderuštvo da jo 20 K. Toda — katoliški go- \ da je na železniški restavraciji, spodje s tem niso bili zadovoljni Ker me je- stvar zanimala, vsta-in začeli so z žensko "glihati" in I nem in vprašam vojake, zakaj da so "priglihali
lrgima
daj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če-ke-do ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Louis Košmerl. Hox 73. Trenary. Mich. (29-5—3-6)
PROŠNJA.
Ker ni v Carlisle, W. Va., ni-kakih podpornih društev, ki bi koučno res na 10 L se tako hudujejo na restavrater-j mi potrdila, da sera v resnici po-kron! S tem so žensko milostno , ja in preklinjajo Slovence. Rekli i treben, se obračam tem potom na odslovili in se potem odpeljali v so, da je sramota za Jesenice, daj rojake, da mi pomagajo v moji
potrebi. Dne 10. maja sem pogorel in tej nesreči se je pridružila
mače Pustov iz Dolenje vasi že lini zvedeti za .njega, zato prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi. za kar bom zelo hvaležen. Pred 6. leti je prišel v Ameriko. Bival je v L'oloradi in potoni v Montani. — John Dejak. Box 909, Cliisholm. Minn. . (28-5—2-6)
Kje je moj brat FRANK KAU-&EK? Pred par leti se je nahajal nekje v Pennsylvaniji in sedaj ne vem za njegov naslov. Prosim cenjene rojake, če kedo ve. da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Kaushek, Box 25. Trail. B. C., Canada.
(28-5—2-6)
tam revne vojake, ki ima na dan 14 \in. plače, tako nesramno odirajo. Ker sem bil radoveden, kaj da je resnice na celi stvari, vprašam enega vojaka, za kaj da gre in ka j da so mu previsoko raču-
Belo Krajino. Noblesse oblige! V starih časih so grajščaki in njih valpti ošabno jezdili po dolenjskih vaseh in podirali kmečke ljudi, zdaj pa delajo tako deželni mogočniki z avtomobilom.
Nova vojašnica. Na svetu c. k. j nali, nakar mi dva vojaka naen-jmoji stiski.
*e i krat odgovorita, da sta morala i končal sebi
Kje se nahajata LUKA. in JANEZ GERBIČ ? Prosim cenjene rojake, da mi javijo nju naslov, ali naj se pa sama ogla-! sita. — Louis Pestotnik. I?. R. 1
NA PRODAJ
sta dve farmi, skupaj 160 akrov, dve milji od dveh mest in postaje. Dobro poslopje, rodovitna zemlja in dobra pitna voda. Proda se radi delitve takoj. Cena $2600.
kmetijske družbe na Poljanah se
še druga. Dne 17. maja se je pričela stavka in opravljati bom moral delo stavkokaza. ako mi ! slovenski narod ne pomaga v j Vendar bi pa raje i in družini življenje 1
4. Boone. Iowa.
OGLAS.
(28-:u—5) i
! Farma približno 90 akrov ob-
zgradi vojašnica za domobranske topničarje.
Dne 10.
KRANJSKO.
V obrambo kužnih bolezni razglašena j«1 ravnokar postava z dne 14. aprila 1913 št. 67 drž. zakonika. Pojav kake kužne bolezni (legar, difterija, koze, kolera, kuga, trahom, smrkavost, steklina itd.) naznaniti imajo hišni gospodarji, gostilničarji, strežniki bolnikov, zdravniki itd. takoj pristojnemu županstvu ali politični oblasti (eventualno brzojavnim potom), katero bo nemudoma vse potrebno v obrambo razširjenja teh bolezni ukrenilo po natančnih navodilih te postave. Malim obrtnikom, malim kmetovalcem, delavcem, kateri delajo proti dnevni ali tedenski plači, slednjič splošno vsem onim, kateri nimajo dohodkov v letnem znesku 1200 K in so osebne doho-darine oproščeni, dovoli država podporo <16 60% navadne običajne dnine, ako so imeli vsled oblastvenih ukrepov v obrambo kužnih bolezni kako škodo, katero imajo v :50 dneh po izdani oblastveni naredbi pri okrajnem glavarstvu naznaniti. Prestopke glede naznanila kužnih bolezni sme politična oblast kaznovati z denarno globo do 100 K. oziroma z zaporom do 8 dni.
Kako je lep vojaški stan! Narednik Potokar od 3. kompanije 17. pcšpolka v Ljubljani postopa jako sirovo z nekaterimi vojaki. Tako je zaradi malenkosti s sabljo udaril po hrbtu prostaka Vi-diea in ker je ta vsled tega hotel drugi dan k raportu. sta ga Po-tokar in rač. narednik Slapar enostavno spodila. Drugi dan je šel Vidic še enkrat k naredniku Po t o ko r j u, da ga vzame k rapor-tu, sieer gre k bataljonskemu raportu sam. Sedaj je bil narednik Potokar primoran vzeti ga k raportu. a komandant stotnije Kane je prisodil Vidieu — 10 dni "eincelna". Ce se tako postopa z vojaki, potem res ni čuda, da so gode samomori.
Stare stna preskrba delavca. Ljubljanska predilnica je delavca Ijovrcnca Lavriča, ki ji je garal od 5. junija 1871, odslovila. Za preskrbo so mu dali sledeče izpričevalo: "Zur Zufriedenheit gearbeitet nnd tritt heute gesund und lohnbefriedigt aus unserem Diensten." Ce se moža pogleda, se vidi, kako je ''gesund". Taka je usoda starega delavca!
Na binkeštne praznike so duhovniki po vseh cerkvah s priž-nic brali škofov pastirski list, v katerem se pod smrtnim grehom prepoveduje citati: Dan, Zarja, Slov. Dom, Slov. Narod itd. ftkof se torej še ni nriveličal tega hob-nanja. Lahko bi izprevidel, da nič ne pomaga. Takih stvari škofu namreč nihče ne veruje, zraven pa še kaj drugega ne. Škofov list je seveda najboljše priporočilo za napredne liste — dostavlja 4'Dan".
Dihurja ubili. Binkoštno nedeljo okrog D. ure dopoldan zapazi domača hčerka Kovačeva na Črnučah, ko je bila na dvorišču, dihurja, ki je skočil v klet. Deklica zapre takoj vrata in pokliče ljudi, da bi ga ubili. Pri sosedu je. bil slučajno tudi g. M. iz Ljubljane. kateri se napoti tja in ukaže prinesti svetiljko. V eni roki svetiljko, v drugi poleno, stopi z dvema fantoma v temno klet, zunaj pa ukaže vrata tiščati. Dihur »koči kmalu nato proti vratom, ga g. M. udari enkrat s po-
lenom ; z eno roko ga seveda ni mogel takoj ubiti. Vrata se spodaj niso dobro zapirala in mogoče tla bi bil še ušel, ako ga ne bi zunaj stoječi Fran Zaletov z gnojnimi vilami pritisnil za vrat k tlom, nakar so ga pobili. Žival je spuščala grozen smrad od sebe. aii vendar je moral poginiti.
Dimnikar poškodoval dečka. Dne 9. maja okrog 6. ure zvečer so pili dimnikarji v gostilni pri I Vitezu na Bregu. Zunaj so pustili kakor po navadi svojo opravo. Tjakaj je prišel neki deček, ki se je začel igrati z železno krogi jo. j Takoj nato pridrvi iz gostilne j neki dimnikar, pograbi železno j krogljo in jo vrže za dečkom, ka-j terega je zadela v nogo pod kolenom ravno na kost. 1'bogi de- j čok pade zadet na tla in se začne i valjati od bolečin po tleli. Takoj se je nabralo mnogo občinstva, ki se je ogorčeno zgražalo nad divjakom. Neka gospa, ki ga je posvarila. bi bila kmalu sama dobila svoj delež za to. Ljudje so ta-J koj poklicali stražnika, ki je dečka in divjaka odpeljal na straž- j nico. Dimnikar je medpotonia še \ vpričo stražnika dal ubogemu o- [ t roku zaušnico. Občinstvo bi dim-j uikarja najrajše linčalo in je govorilo, naj so mu ne da nobenega zaslužka. S tem se ga ukroti! Zaslužek naj s«1 pa privošči drugim poštenim dimnikarjem, katerih je mnogo v Ljubljani. Čudno je pa. zakaj ni stražnik preprečil nadaljnega pretepanja dečka. kar bi se gotovo ne bilo zgodilo pri prejšnjih mestnih stražnikih.
Avtomobil bi ga bil kmalu povozil. Dne 10. maja krog 5. ure popoldne sc je peljal dijak Hafner I. drž. ginm., doma iz Črnuč, s kolesom po cesti. Za njim je pridrvil z vso silo neki avtomobil tako, da se dijak ni mogel nikamor več umakniti. Avtomobil, katerega jo šofer k sreči še pravočasno ustavil, je obstal poleg dijaka. Lahko si mislite strah, katerega je dijak prestal, ko je viselo njegovo življenje na lasu. Ljudstvo po deželi je pa do skrajnosti razburjeno radi te divjo gonj«' avtomobilov ter pravi: "Naši poslanci se ne zanimajo za nesreče. Ako oblasti ne naredijo konec temu, smo sami prisil jeni kaj potrebnega sebi v varnost u-kreniti."
Deželni avtomobil povozil žensko. Dne 10. maja zjutraj je dež. avtomobil, v katerem so sedeli dr. Jarc in Dermastija, pridirjal skozi Kandijo po hudem klancu navzdol, da se, preden nadaljuje pot v Belo Krajino, zglasi pri o-četu Štemburju. Medtem ko je avtomobil dirjal po klancu navzdol, jo vozila s konjem nasproti žena posestnika in gostilničarja Žagarja iz Birčne vasi. Konj se je avtomobila ustrašil in skočil vstran proti cestnemu kantonu ob nekadanji Jakšetovi gostilni. Žena je skočila raz voz ter se postavila pred konja, hoteč ga pomiriti. Konj pa. ki je bil že preveč preplašen, je ženo pahnil cd sebe, tako da je žena padla vznak na tla, oziroma ob -cestni ' kanton. Pri tem je konj potegnil voz naprej. Brezdvomno bi se bi-j la zgodila še večja nesreča, da ni v tem trenotku priskočil na pomoč pek in gostilničar Jos. Vovk, ki tam blizo stanuje. Temu se imajo žena in gospodje, ki so sedeli na dež. avtomobilu, zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča.
za eno klobaso plačati 84 vin. ali j kot pa opravljal skebska dela. 42 kr. Znano je, da stane ena j Ako mi rojaki drugače ne morejo Bemiški predor. Dne 10. maja i klobasa 38 vin., torej če se proda I pomagati, naj mi dajo vsaj toli-ob 4. zjutraj so prebili pri Semi-jza 84 vin.. 46 vin. dobička pri eni I ko. da se presMim na drugi pro-ču 1976 m dolgi predor na novi: klobasi. Ali ni to več kot preveč!! stor ter oblečeni svoje otročiče. železniški progi Novo mesto —| Tort-j je stvar resnična, da se,	Joseph Jekar.
Metlika.	j revne vojake tako nesramno ode- p. O. Box 9, Carlisle. AY. Va.
•Kaj bo z blejskim gradom? Zjre, ko imajo komaj par revnih j Pismu je priloženo potrdilo svoja oziram na vest Fremdenblattaj vinarjev v žepu za največjo po-j župnika v Searbro. W. Va.. kjer da bodo blejski grad res podrli! t robo, posebno sedaj v tej ne-j se potrjuje, da je Josip Jekar v in zgradili namesto njega mode-j znosni draginji.	resnici pogorel. Na istem listu
s.-gajoča in z dobrim poslopjem stane $1650. Vse te farme so fine, imajo dovolj pitne vode in veliko sadnih dreves.
Rojaki, ki nameravate kupiti farme, sedaj je priložnost.
Anton Hren, (24-5 4x v 2 d) Shohaire, N. Y.
ren hotel, poročajo z Bleda, daj Pcgozdcvalne premije. Kranj-! potrjuje tudi superintendent i gal.; belo vino iz Muskatcl
je popolnoma noosnovana in da i sko-primorsko gozdarsko društvo j Carlisle Waktnvood Mines, Mr. namerava Muhrova družba po- j je podelilo za leto 1912 za uspeš- j \\\ N. Regg. da je rojak Jekar staviti svoj hotel za dva iuilijona.no pogozdovanje goličev kmečke- j v resnici potreben podpore.
kron sredi parka in ne vrh skale. 5 ga posestva sledeče priznavalne Na cesti se je zgrudil. V Kolo-' diplome, oziroma denarne premi-tlvorski ulici v Ljubljani so je 13.' in sicer: priznavalne diplome maja zgrudil na tla 731otni kro- j posestnikom Ferdinandu Burger
iz j v Koških Poljanah pri Litiji, Kr. (Jostiš i/. Gor. Logatca in Juliju Lenasi v Gor. Logatcu; denarne premije po 40 K: posestnikom Franu Kol ar iz Konja pri Vačah, Valentinu Leskovec iz Gor. Logatca in Franu Spetič pri Postoj-
1'redništvo.
jaški mojster Anton Demšar ŠkoIje Loke ter obležal nezavesten. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v tlež. bolnišnico.
Vcdcvod iz Kranja na Cirčiče do Prebačevega se v kratkem prične graditi. Ko bodo ta dela končana, pričelo se bodi* s kana-
IZ URANA
društva sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S. K. J., Sheboygan, Wis.
Članom in članicam društva in K. S. K. J. vljudno naznanjamo, da bode priredilo društvo sv. Cirila in Metoda št. 144 v nedeljo dne 1. junija veliko slavnost o priliki blagoslavljanja svoje nove društvene zastave. Slovesnost so prične dop. ob 10. uri pri daritvi sv. maše. Dalje priredi dni-
ni; po 20 K: posestnikom Stefa-lizacijo v mestu Kranju, katera i na Hoje in Antonu Sedej iz Dol bode stala okoli 100,000 K.	| pri Litiji. Janezu Samsa iz Stare
Ne p c snemajte petelinovega I ,Susic<^ ter Mariji Laharnar iz Sa-1 žtvo označeno nedeljo pop. svoj
petja. Na Brodu, pol ure odda-j ve_£ri	prvi veliki izlet ali piknik v
! jenom'od Novega mesta, se jej. Umetna zveza med Ljubljano pripetila 11. maja znamenita | ln Rožno dolino bo odslej olajŠa-zgodbica. Neža Sušterčič je u-jlia- kcr so	graditi od Co-
kradia Jožetu Lojku, čevljarju v I ste na KožIlik do imenovane na-Regerči vasi, petelina. Za to tat-'selbine vožno cesto- Cesta<
HAi GOSPODA*.
edini slovenski magazim v Am*« riki. Izhaja na 32 ctraneb vsak mesec in velja za vse leto samo Cenjenim rojakom priporočam $1.00. Prinaša podučne članke za
gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gi-baujih in zanimivosti is eelegtf sveta. Pošlji denar na: Naš Qospodar. 2616 S. Lawn dal c Aveaa#,
Chicago, DL
NARAVNA VINA ii najboljšega grozdja.
f.anski rdeči Zinfandel
35 < in
Tokaj grozdja 35« gal.; Riesling 40* gal. Vino od leta 2911: Zin- (io-8 ▼ 2 d) fandel 40* gal.; belo vino Ries ling 45* gal.; staro belo viDo od leta 1910 50* gal. 100 proof močan tropinovec \x/2 Kal- $12, 10 gal. $25.
Vino pošiljam po 28 in 50 gal Vinarna iu distillerija blizo po sta.ie.
Pošljite vsa pisma na:.
S. Jakse Vinery. Box 161. Santa Helena. Ca I
Kje je JOSIP BRILEJ. po domače Planine iz Planinske vasi na Spodnjem štajerskem? (Pla-ninzdorf. Montpreiz.) Podpisani prosimo, če kedo ve, kje se nahaja, da nam naznani, ali naj se pa sam javi. — Frank Zupančič. Frank Meh in Franci. it-h. 293 Reed St., Milwaukee, Wis.	(22-29—5)
vino je izvedel dobrovoljček mizar Jernej Sitar in ie hodil v mraku pred nje hišo oponašati petelina. Ko je tako '*kikirikal je dobil p iT i dan od Neže Šušter-šič velik z vodo napolnjen pisker v hrbet. Pojavil pa so je zopet drugi dan. Kikirikal je že precej časa. Šušteršič je že spala, a to petelinovo petje jo je prebudilo. Vstala je in vzela 3 m dolg hTod Lil odšla pred hišo. Ko jo Sitar zapetelinčil, je udrihnila izza vogala po njegovem pregrešnem telesu in je odšla v hišo. Ko je pa ta hitel v hišo, ji je skočil na pomoč še njen mož Anton in sta z združenimi močmi s Sitarjem prav korenito obračunala. Drugi dan je uvidel Sitar, da ni več za delo. da mu jo oko rosno in zelo oteklo in da je po životu popolnoma črn. Zato se je podal v bolnišnico v Kandijo. Tam pa so mu rekli, da bo najbrže ob oko.
Piičetek delovanja državne policije v okolici. Z dnpm 6. maja jo začel policijski aparat funk-eijonirati tudi na Viču, v Šiški in v Mostah. Vse tozadevne agende sedaj tamošnjim orožniškini postajam odpadejo ter jih prevzame c. kr. državna policija.
Nesreča. Dne 9. maja sta kopala pri Čatežu na Dolenjskem na takozvanem kraju "Kineolj'' 50-letni Anton Smolič, posestnik, in 301etui hlapec Jernej Poznik iz Velike l^oke. Kar se je odtrgalo in ta dva pokopalo. Jernej Poznik se jo zadušil, Smoliča pa soj pravočasno rešili. Ta j«' zadobil J več poškodb in so mu zlomljena rebra.
Krvna osveta. V noči dne 12. maja je stopil na novomeškem trgu vseučilišču i k Emil Štefano-vič k avskultantu Jakobu Jermanu, ki se je s svojim prijateljem sprehajal, ter mu dejal, a hoče z
gulirana pot je bila že zdavnaj potrebna, če že ne za vozni, pa vsaj za osebni promet, zlasti pa pozimi!
Letina po poročilih z dežele lepo kaže. Sena bo obilo, kolikor se da po sedanjem stanju soditi. Trava je gosta in že zdaj precej visoka. Za sadje, ki je pozneje cvetelo, nista sneg in mraz nika-ke škode napravila.
prvi
Waldschloesen parku: zvečer se pa vrši v dvorani velika plesna veselica v korist društvene zastave.
Vsled tega opozarjam vse člane našega društva, da se mora udeležiti korakanja ali obhoda vsakdo. Ob 9. uri dop. se zberemo v cerkveni dvorani, oz. pred cerkvijo; od tam odkorakamo s slovensko godbo '"Orel"' na čelu na postajo, da sprejmemo in po-, zdravimo povabljena sobratska j društva iz okolice; temu sledi ko-i rakanje nazaj v cerkev, kjer bo , blagoslovil zastavo naš ljubljeni
---i so bra t Rev. Jakob Černe. Popol-
Trgovec s slatnino	i ti,1(. ^ L uvl s<i zbiramo zopet
M. POGORELO	: pred poštnini poslopjem (Post
29 E. Madison St. — Room 1112.! Office), odkoder sledi odhod z Chicago 111.	našo slovensko godbo na pikni-
Opomba: Pazite na oglas t so
botnih številkah.
so udeležite naše slavnosti že dopoldne. za kar vam bomo zelo hvaležni.
Priporočamo se torej najtople-
dalje iskati. Prosim cenjene i-'' 111 . , ,	-	zdrav«
rojake, da mi pomagajo dobiti
Največja in najstarejša notarska in t dvetniška pisarna.
KONZUL MX SHAMBERG
ustanovljena leta 1866. Lastniki: Dr. L. Friedfeld, avstrijski, odvetnik in W. Haberfeld' 416 Sixth Ave., Pittsburg, Pa,
Obrnile se na nas v vsih notarskih, tožbenih, dedinskih in konzularnih »»oslih.
HARMONIKA.
Piodam trik ra t podvojeno k m njsk o harmoniko na tri tone, lini glasovi, komaj tri lota stara. Prodam jo zato, ker potujem v stari kraj. Na Kranjskem sem plačal 75 gold, in jo sedaj prodam za :jc>."». Katerega veseli isto kupili, naj *«• oglasi na ta naslov :
Anton Rluth, 163.*» 6th St.. w. Barkeley, Cnl.
i	! -5)

irr-'«C. OMF
; kov prostor, kakor že omenjeno. | Tem povodom vabimo še en- (
__; krat vsa cenj. slovenska društva
Kje je moj oče JANEZ VODU-|iz Sheboygana, da nam pristopi-; ŠEK p. d. A n zel d iz Dol. Suhe |te P^ ^P-^tV! na pomocm pri Rečici na Štajerskem ? Jaz njegov sin sem prišel semkaj, j da najdeni svojega očeta, toda ;
zbolel sera in ga ne morem na- j .	, -	, . ..
jo in ostajamo z bratskim po-
ora
zy. odbor:
njegov naslov, ker jaz srčno i hrepenim še enkrat videti svojega očeta. — John Vodušck, j 832 Michigan St., Ottawa, 111. j (28-31—5)
Išče se DOGA'HJE pri: Math. Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn. i (28-31—5)	I
Cenjenim slovenskim in hrvataklm podpornim in ]>evski toplo priporočam za obilo naročil. — V zalogi imam kar p porne ali pevpk* droitT?. — Vzorer pomijam poštnino piosto : Pi
Florijan Virant, predsednik.
pevskim društvom se iotrebujej-1 poa-pfwiljam poštnino piosto : Pišite j»oii]. Moi no&tnl naalav i«: LOCK BOX 32*
FARME NA PRODAJ«
163 akrov, 18 krav, 2 konja, 150 kokoši, prešiče, teleta in vse pol jo-delsko orodje. Cena $4000. j Plačati $2000 in ostalo na obroke. Eno miljo od vasi in železni-, co. Jjastnik ne more več delati.
Potem 381/. akrov ob železniški progi 1 Vo milje od vasi. Cena $1200. plačati $500 in ostalo na obroke. Kupec lahko dobi delo ujiin govoriti. Ta, nič slabega pri železnici in se bavi na farmi, čuteč, mu to odkloni, Štefanovič Prevzame se takoj, pa ga v istem hipu lopne s palico Pišite na: po levem sencu, da se ta zgrudi.	W. H. Murdock.
Nezavestnega so potem odpeljali	Fly Creek, New York, j
k zdravniku. Poškodoval ga je	(28-31—5)
Prodajte več blaga.
Ako razsvetlite vaša okna s elektriko, priba-vite veliko več odjemalcev v vašo prodajalno. In ako vaše blago držite v najboljšem stanju ter istega razkažete pri električni razsvetljavi, prodali ga bodete največ.
Uprašajte vaše sosede, kateri rabijo električno luč, če ni res tako.
Pridite, pišite ali pa telefonajte po natanj-čneja pojasnila
The New York Edison Company
At Your Service
Phone Worth 3000
434 Broadway Spring 9690 126 D«Unc«r St. Orchard 19SO
Branck Office« for the Convenience «1 the Public:
Piton«	I	Addr*M	Ptxm*
Spring 9890 | 124 W. 42d St. Bryant 5262
Addr«« 27 E. 125th St. 362 E. 149th St.
Pbv«
Harlem 4020 Melroae 3340

Podružnice	-
Spijit, 6gi<wc8 Trst,	-
Ssrajuo, 6oricat Ctlje	-in Gradtž.
Delniika glavnica K. 8,000.000.
ljubljanska kreditna banka vjjubtjani StFilarj»ve alio 2
4i°lo
sprejema vloge na knjižice in rta tekoči račun »r j« obrestuje po čistih
Kupuje][in prodaja vse vrste' vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Nai dopiuyk sa Zjedfajene države je tvrdka
. FRANK SAKSER, 82 Cortiandt St, New York.
-	Podružnice
-	Spljet, Citoftc, Trst,
•	Sarajeio, Gorlsa, Celja
>g Bradiž.
•	, Rezervni fond
K. 1,000.000.
■'■i* "m iu 1
..........., ......s...,,:.	.....	v-..	.	......	:



---.-^.-^p,--
1 S?

GLAS NARODA, 29. VELr. TRAVNA. 3913.
• •
► • •

so neko
Spini D. Simmtk. — Za "Glas Naroda" poslovenil J. T.	§
^	(Dali«. I
Za hrepenel je po toploti in po materinski ljubezni. Iz jokat i je hot«-1 solze, ki so ga pekle, za hrepeni-1 jo po človeku, ki bi pa razuma 1, kat.-nmu bi rnop-1 zaupati vse. Vedel je da se ran bodo čudili vsi, kamor bo prišel, toda pomilovali ga ne bodo. ker ima dovoli denarja in ker ima vsak kopa. katerega ljubi. Nikoga ne nr>re tako strastno objeti, kot bi želel.
Začel j.' plašiti samega seb<\ misleč, da bi nikdo drugi ne delal tako, č.- bi bil na njegovemu mestu. Spraševal se je, zakaj da trpi iz vzrokov, katerih nikdo ne vidi. Kakor slabič je, vsakega se* boji. če ga sreča. Spomnil se je Anp-le in drugih žensk, ki htale kot levinje na svojem pragu, in tudi vsi drugi imajo neznano silo, kat< iv njemu manjka.
Ko se j«- približal r^ki se je že precej zdanilo. Ni vedel kaj bi počel, kam bi m- obrnil. Dan bo postal, tema bo izginila, kam naj sc skrij«- pred ljudmi. Oprostiti se bo moral in to vsakemu izmed onih ki je bil prejšnji večer z nimi skupaj. Premišljeval je kako hi na najpreprostejši način vse popravil in prišel je do prepričanja, da mora najprej samega sebe spremeniti.
—	Od kedaj sem pa tak?
I)o«pel je bil že do glavn«- crste, ki se je vila okoli Reških vasi, in do mlinov. Stali so mirni, kakor izumrli.
—	Tak sera že vedno — si je odgovoril — ne spominjam se, da bi Imel kedaj kaj moči, ker...
Na misel s<> mu prišla mlada leta iu stariši, ki so pa prenašali j/ kraja v kraj, i z vasi v mesto, iz mesta v vas... Koma; se je mulo udomačil na kakemu prostoru, so pa že peljali drugam, kjer je bilo zopet vse pusto in mrzlo. Ljubezni ni nikdar poznal.
Kolikor se spominja, sta s^ oče iu mati vedno prepirala. Mati je že /podaj umrla, oče je bil pa človek posebne vrste. Živel je «-<! uo b• /a denar in hotel dati sinu priložnosti za lepše življenje.
Vse kar j«- spravil skupaj, je bilo sad napornega eb-.lo.
—	Toda ni mislil, tla sreče ni potreba iskati, ampak sreča pri-[ ed sama, če je komu namenjena.
Na misel mu je prišlo, kako ni hotel oče nekdaj na Rožič, da r bi nažpali luči, kako se je nekoč razjezil nad svojo ženo. ko je v Jaliloueu razsula po hiši nekaj slame in hotela dati na ogenj par debel ill pajnov, rekoč: — "Saj je tudi za nas Božič!" — Oče je. jei kričati, da se mora pomesti slama in panji preeepiti. Oni bo-ytfni večer s** je končal z jokom. je spat z materjo, ne da bi kaj večerjal, oče v- je pa napotil v postilno, kjer so bili vsi oni, ki so bili zaposleni pri zidanju nove cerkve. Nadalje, ni oče hotel I« Nt i o Veliki noči blagoslovjenepa kruha, na Veliki petek je pa jedel namesto ribe kos pečenega mesa. Nobene stare navade ni spoštoval.
Kmetom se je posmehoval, kfr ni mogel trpeti pravznover-jiosti. Po njvgovih mislih bi morali biti vsi tako pametni kot on, vsi bi morali biti bogati, kar pa seveda ni mogoče.
Seli- po dolgem času je sprevidel Stanko, da ni tako, jel je slutiti vzrok materinih solza, ki so mu bile tedaj tako zagonetne.
Včasih mu je pripovedovala mati lepe in čudne pravljice: — "Bila sta dva brata, ki sla imela edino srstro ... pri tem se je pa prestraieno ozirala okoli, da bi jo ne slišal oče. On je namreč hotel sin:) sam odpojiti, želel j«-, tla bi postal iz njepa razumen in delitven človek.
Iu njegova dijaška leta... Tu cel semester, tu samo polovica, — povsod in nikjt-r. Neprestano romanje iz kraja v kraj.
Spomini so s.- borili v njegovi duši kakor senca in svetloba v znožju strmih pečin, ki so se vzdigovale nad izvirom reke.
Vstavil se je sredi železnega mosta in opazoval par čolnov, ki so pluli po reki. šumenje velikega vrelca, ki ga je metala zemlja na suho. pa je nekako opajalo.
Toda v srcu mu je postajalo vedno težje in težje, čimbolj se je delal dan. Dozdt-valo se mu je, da iz drupepa človeka opazuje samega sebe, svojo izgubljeno mladost in svojo dobroto. Prepričan je bil namreč, da je zelo dob»-r in da je ravno zaradi svoje dobrosrčnosti tako nesrečen.
Jutranja svetloba je napolnila vso dolino, vrhunce pora so obsvetili solneni žarki. Roke so mu otrpnile na mrzli ograji. Zavzdihnil je in nehote pogledal ograjo, ki je bila polna imen in podpisov Še celo kitico sebi dobroznanega pesnika je zasledil: Oj reka ti, postoj, postoj. Mogoče veš kaj naše so bridkosti? Ko zgine v večnost zadnji sen mladosti, Še srce moje vzemi s seboj !
(A. Kriletie.)
—- Kriletie!,.. Oni sklonjen in zamišljen pesnik, katerega je tolikokrat srečal ob morju, kjer je užival lepoto prirode in skrivnosti življenja.
Kako lepo je rečeno: Ko zgine v večnost zadnji sen mladosti, še srce moje vzemi s seboj! Koliko priprostosti, moči in toplote je v teh dveh vrsticah!
-— In kaj naj bi jaz povedal? Duša moja mi je polna čustev, žalosti... Toda nikdar še nisem zložil dveh vrstic, da bi mi odleglo, via bi pokazal, da tudi jaz nekaj znam. In kake misli sem imel, pa jih nisem hotel napisati.
.... Na misel mu je prišel star, nesrečen učitelj, kateremu je žena z drugim pobegnila. Dali so mu v vzgojo mladega dekleta, da bi postala poštena nevesta. Sam. pri sebi se je spraševal: Zakaj jo odpajam. kaj imam od nje? Drupemu dajem veselje in sre-4 eo. in še pomislil ne bo name ...
—	Vsi se umešavamo v tuja čustva, hoteč vse razumeti, vse oprostiti... Kmet or je in opravlja edino pametno delo, ki ga v resuici osrečuje. 1 ravno kmet mu je rekel ob neki priliki zelo čudne besede, katere bi že kmalo pozabil: Kdor gre mimo ljudi in ne občuti potrebe, da bi jih spoznal, ni človek.
—	No. kako je bil že rekel? Nekoliko drugače, veliko lepše!
Nato mladenič, kateremu je ljubica zbolela in zopet ozdravela na nek čudežen način. On je pa ni hotel več, jenjal jo je ljubiti, ker se ji je bal približati.
—	Kaj premišljujem? Menda vendar še nisem blazen?... Ni mi mar kaj boni storil, ne kam bom šel, samo te blazne misli mi rojijo po glavi!...
Stresel se ie. prebral še enkrat Kriletičevo kitico, zavzdihnil in sklenil oditi uazaj v Sadijev dvorec.
—	Sadijev dvorec?... Ali je še Sadijev, ali je moj? ..
Šel
je opotekaje, kot da bi ne hotel itir a je nekako prisiljen.
da gre.
—	Moj Bog, kaj se godi z menoj! — je vzkliknil na glas.
Motril je modro vodo, bleščeče morje v daljavi, v duši mu je
postalo težko, ker je mislil, da ta lepota ni zanj, ampak za drugo. V senci visokih strmih gora, kraj hladne vode ki ga je plaši-la s svojim ledenim odsevom mu ni bilo jasno, kdo so ti "drugi."
Kakor zločinec se je priklatil do dvorca. Hotel je biti kot berač. ki prosi vbogainie v tujem, neznanem svetu.
—	6e več sramote naj bo, še več ponižnosti, samo da bom videl, koliko morem prenesti.
Ko jc pogledal na malo dvorišče, je zapazil gručo ljudi, ki so na odhod. Nekako vesel je postal, ko je zagledal obraz.
, katero j<? dosedaj ie trikrat videl: v
trgu, v bližini Koviljevaških vasi in v Sabljarjih. Hotel je steči k njej, kot k svoji prijateljici in znanki, toda v istem hipu je že ona stala polep njepa. Njepov obraz je zadobil strope, mrzle poteze.
Vseeno ji je podu) roko. starka jo je oklenila, pogledala pa v oči in rekla:
—	Ali se še spominjate, gospod, ko sem Vam rekla: — ln tudi svojo hišo boste dobili ... z Vami se veselim in želim . . .
—	Da. hvala ti. spominjam se . . . Kako si vednar prišla sem?
—	Pri oni družbi se mi ni dopadlo, gospod, veste. . . malo smo se skregali... pridružila sem se tem. ki hodijo samo po mestih in poiposkih hišah . . . Čakajte, in še to . . .
—	Hvala — povej mi saino. kako si dospela sem?
—	Sem? Bog ve. kje sem že bila. Žalostno je naše življenje. Poglejte . . . denarja . . .
Stanko je bral na njenem obrazu da laže. in da se ji dobro godi.
—	Iz Ljubeča, iz Sahljarjev. od kje?
Hotel je reči od nas. pa se je samo prisiljeno nasmehnil.
—	Tam je vse dobro, gospod. Veselo. Jedo, pijejo, dobre postelje nikdo ne pogreša . .. Beatrica in Angela sta se oni ožil i... sedaj sta na toplem .. .
Hamburg-American Line.
l
X j
i

Edina direktna proga med
NEW YORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM
oskrbljena sparniki na dva vijaka: Kaiscria Aujnit« Victoria, Amerika, President Great, Preti deal Lincoln, ClereLud, Cincinnati, Pretoria, Patricia, PeasijlTutia, Graf Vaideriee,
Priaz Oskar in Prim Adalbert, katerim sledi v kratkem nov pamik na! etiri vijake in turbino
\AktiA.I4HlAlAllHkHUa.^ lltlaA, IALI4.A. lAiAiA 1AU
RED STAR LINE.
Plovitba med New Yorkom iu Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
LAPLAND 18,694 ton
FINLAND
] 2,185 ton
ZELLAND 12,185 ton.
KROONLAHD 12,186 torn
VADERLAND
12.018 ton
IMPKRATOR
319 Čevljev dolg, 50.000 ton, največji par- i mic na svetil.	j
Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite ee na:
Hamburg-Americas Line,
41-45 Broadway, New York City
ali lokalne agente.
rojak!!
Dobil sem Iz Washington* za svoje zdravila serialno številko. k to- ! ra jamči, da | »o s d r a vila
Krarka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko. Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji | razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
I
Cenjenim rojakom Sloveaceta in Hrvatom priporočam najboljše domače Californijako vino iu tropinjevec (Grape Blandly) kakor Port in Sherry vino.
Belo vino po 50c. gal. z pose do vred.
Črno vino po 40c. gal. z posodo vred.
Port vino po 70c. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred.
Sherry vino po 70c. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred.
Tropinjevec po $2.50 do $3.00 z posodo vred.
Zgoraj omenjene cen«1 za vino se zas topijo r.a ne manj kot 2Hgal Pri večjih naroČilih n. pr 5 barrelnov daifa popust, celi voz (Car Load) pa po iako nizki ceni po dogt v.jru.
Prosim gg. naročnike da priložijo pri naročilu denar oziroma U. S. Money Order.
Postrežba točna.
Za obilo naročila so priporočam.
NICK RADOVICH,
WHOLESALE LIQUOR DEALER
594 Vermont St.,	San Francisco, Cal.
Z a nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti »e je na:
RED STAR|iuIINE.
No. 9 BruJoii NEW YORK. 84 Slate Stmt. BOSTON, MASS. 709 Zod Aw..
SEATTLE. WASH.
1319 W.I,at Strcrt. PHIl ADEI.PHIA. PA.
1306 "F" Stw«. N. W. WASHINGTOWN. D. f. 219 St. Obari« Street. NEW ORLEANS. LA. N. W. ecr. WisfcioftoB i Lt Sail« CHICAGO. ILL. 990 Leeut Street.
ST. LOUIS. MO.
205 He Dermct Are-. WINNIPEG. HAN. 319 Gurr Street, SAN FRANCISCO. CAL
121 S«. 3rJ Str« MINNEAPOLIS. H1NN.
31 H »»pital Street, MONTREAL. Ql'EEfc.

ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJ.
« * n r » t lis r'T./. i ,
»rava in ko-! ( •1 »
rittna.	| -
Po dolKem: *asu w mi je j
..jti pravo j .jpen tin V tu- ' ro in Poisado j
tioI iznad«- (
nju in za raat j
.. ____.1 bil<t od kato-
, -___j.lu» 10 t*DU (tli ru*M iioUd lašje reanič- I
if no poooinoma '»rastejo ln ne bodo več Upadali, j m ter ne oeivell. Ravno tako moikim v 6. tndnlb j a i krtini hrkl popolooioa zrastejc. Koamatizem v T rektb nošah ln križičih v a dneh tx polnočna am- , šjj drmvim.kurja o£ana bradavica, potna noe*' In o»-* btine m popolnoma odanranfjo. Da j« to rcanica Z iaznfim ■ HOC. PUita po eenlk kataraaa Datljem \ 7 aa«toin. «9
IN NAJCKNKJSI ON::AtNTK
JAKOB VAHClC
P. O. Box 631
Cleveland. O- !
i LA
C0MPA0NIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.
Direktna črta
do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE.
Poštni Eksprea parnilci soi[ PROVENCE" /LASAVOIE" "LA LORRAINE" "FRANCE"
aa dva vijaka	j« dvarttafc.	u dva vtiak«	ma £«t*rl vit«v.
© «
&
S *
m



Dr. Jos. V. Grahek,
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG V PENNSYLVANIJI.
Zdravim vsp ruo/ke. ženske in otročje bolezni
soba 116—117 Bakewell Bdg. ~
blizo so Inijskega poslopja (Court House' ogal Grant & Diamond St., Pittsburg, Pa.
Obdržim pa tudi še svoj urad na 841 E. Ohio St.
, HARMONIKE !
™ | bodisi cakorSnekoIl vrste izdelujem it i
#	1 popravljam po najnižjih cenah, a delo . I* trpežno ln zanesljivo. V popravo xan& ' 'j, | sljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 j ! let tukaj v tem poslu tn sedaj v svojezr
*	, lastnem domn. V popraven vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te rs&unam po dela kakorino kdo vahteva brtt nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62ndStr.. Cleveland, O
| Hranite $10.00==$15.00 na leto.
katere plačate brivcu in brij-te se sami z
Gem. Safety Razorom
z 7 klinami kateri je za 10 let garantiran in z katerim se v trek minn-tik obrijete bolje nego Vas zamore najboljši brivec ter se absolutno ne morete vrezati. Pošiljajo se po pošti poštnine prosto za izvanredno ceno od
0
Q HWr~ VAŽNO ZA VSAKEGA ®	SLOVENCA!
Vsak potnik, kteri potuje skozi! ^■'Neiv York bodisi v stari kraj ali j x i pa iz starega kraja naj obišče % i PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI
gi HOTEL
g I	AUGUST BACH,
^ 1145 Washington St., New York, j 'Corner Cedar St.
Na razpolugo so vedno čiste ^f i sobe in dobra domača brana po ! nizkih cenah.
PoAtnl parnlkl aoi
"CHICAGO" ' LA TOURANE" "ROCHAMBEAU" "N1AGAJLA"
Qlsvoa agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebruitfh Raildlof, Ptrniki oJ'plaieio od sedaj naprej redao ob četrtki is pritfwitfi fttv. 57 •North River is ob tobotih pa iz prisUaišča 84 North Rirer, N. T.
fFRANCE	5. junija 1913. fFRANCE	26. junija.
$2.00
Pisma

ako se denar naprej pošlje, naslavljajte na:
|	A. PESTOTIN1K «Sr CO ,	$
| 747 Melrose Ave..	New York, N. Y . t
m*
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad.
Slovanle Publiahlns Company,
82 Cortlandt Street, New York
*LA PROVENCE SLA LORRAINE
12. junija. *LA SAVOIE 3. julija 1013. "10. junija. LA PKOVENTE 10. julija 191H.
POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
t ROCHAMBEAU odpl. s pom. 57. dne 31. maja 1013. ob 3 pop. •NIAGARA odpl. s pom. st. 57. dne 21. junija 1013. ob 3 popol. FLORIDE odpl. s pom. št. 84. dne 21. junija 1013. ob 3 popol. •CHH AGO odpl. s pom. št. 57. 28. junija 1013. ob 3 popoldne.
raram L Itciik ia«aru:otsBl liuai« I»»]a«a «t|U* Farziiki z-križem imajo p« ilki vijaka
A v «t o • A uif r i k a n s U a c r i %
jpreje bratje Cosulichj
^aiofiDravngiša (n naiceneisa parobrodna črt3 n SUvence m wrm
Pozor slovenski farmeiji!
Vsled občne zahteve, smo tudi letos naročili večje Število
^^ pravih domačih
KRANJSKIH KOS.
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz| najboljšega jelda v znani tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdrjo na kosišče z rinkcami.
<- Cena 1 kose jc $ 1.10. -
J-
Kedor narodi G kos, jih dobi po $1.00-
V zalogi imamo tudi klepalno orodje b finega jekla; « i	cena garnituri je $1.00.	1 —
Pristne "Bergamo" brusilne kamne po 30c.kos.
Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bližno felezuiSko.JJJ^j^J^^
Naročilu priložili je denar ali Postal]Monev'Order.
Sloveoic Publishing Cq;
82 Cortlandt Street, » New York, N. y. mmmmmmmmmmmmm 9 m mmmmmimmm
—_ - ■ _-_


i^OTt parnik na dva vijaka M*«Tiut Wjlskikotoi.'""
^gularna vožnja uned New Yorkom* Trstom In
Imt- vdcnil h»ow v Ke* Torlt« 8» SL nm&totim
Vsi spodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo
brezžični brzojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSEF L
TRSTA .......................................... $34.00
LJUBLJANE .................................... 35.18
REKE ........................................... 34.00
ZAGREBA ....................................... 35.08
KARLOVCA ..................................... 85.25
Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 ve€.
II. RAZRED do
TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef L Tj $65.00, drugi$60 do $65.
Phelps Bros* & Co* G* n.Agents, 2 Wa.hm«to» street new york __;______