"A mei ikanski Slovenec" DELA ŽE 51 LET ZA SVOJ NAROD " i] ■ V AMERIKI. ■M PRVI SLOVENSKI LIST V AM Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do smagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) STE V. (NO.) 79 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. APRILA — THURSDAY, APRIL 23, 1942 LETNIK (VOL.) LL m - Laval vnet za Nemci PO RAZNIH IZJAVAH JE NAPAD NA EVROPO BLIZU Ameriške vodilne osebnosti ne prikrivajo zavezniškega načrta o bližnjem zavezniškem odločilnem udarcu. — Domneva se, da bo napad sledil nemškemu sunku na vzhod. Washington, D. C. — V tukajšnji prestolici je že docela ukoreninjeno prepričanje, da boste Anglija in Amerika enkrat tekom prihodnjih mesecev pod vzel i ofenzivo na evropski kontinent, zaseden od nazijev. To prepričanje ne izvira le iz želj kaltih privatnih oseb, marveč temelj naravnost na raznih izjavah vodilnih osebnosti; te izjave sicer ne govore direktno o ofenzivi, pač pa so tako zasukane, da nudijo dcvol; povoda za domneva, da je taka ofenziva v načrtu. Za zelo značiino se smatra v tem oziru izjava državnega tajnika Hulla, ki se je po dva-inpolmesečnih zdravstvenih počitnicah vrnil zadnji ponedeljek na svoje mesto. V četrtek je Hull pri konferenci s Časnikarji dejal, da bi odlašanje z odločilnimi udarci imelo za posledico "nepreračunljivo in nepotrebno povečanje v trpljenju in v izgubah." Posebej je pov-daril, da je geslo Amerike in vseh Združenih narodov le eno, namreč: "Korakati naprej danes in ne jutri." Dočim se iz te izjave razvidi, da ima Amerika v načrtu neke odločilne korake že v bližnji bodočnosti, potrjujejo to domnevo tudi besede raznih drugih vodilnih osebnosti. Tako je na pr. vojni tajnik Stimson pred nekaj dnevi dejal, da je ameriška armada pripravljena za akcijo, kakor hitro se bo pokazal praktičen trenotek. In general Marshall, načelnik armad-nega generalnega štaba, ki se je koncm tedna povrnil z obiska v Angliji, se je pred odhodom iz Londona izrazil: "Cas za nastop je blizu." Na podlagi vsega tega se lahko sklepa, da se bodo govorice o napadu na Evropo izpre-menile v gotovo dejstvo. Kdaj se podvzame ta ofenziva, je seveda vojaška tajnost. Domneva na se, da bodo zaveznice počakale toliko časa, dokler Nemčija ne podvzame svojega velikega pričakovanega sunka proti vzhodu. PLACE ZA 2ENE VOJAKOV Pred kongresom predlog za podporo družinam vojakov. Washington, D. C. — V kongresu je bil stavljen predlog, po katerem bi imelo družine tistih, ki so poklicani v vojaško službo, podporo od vlade. Ta podpora bi znašala po $20 na mesec za ženo in po $10 za vsakega otroka povrhu. Poleg tega pa bi vojak od svoje plače sam prispeval po $20 za ženo; da bi ta torej dobivala za se po $40 na mčsec. Podobne podpore bi bili-deležni tudi starši vojakov, oziroma bratje ali sestre, ki so bile prej odvisne i-d njega za preživljanje. VLADA ZASEGLA TRI AEROPLANSKE TOVARNE Washington, D. C. — Na podlagi predsednikovega ukaza je mornariški department zadnji ponedeljek prevzel v svoje roke obrat v treh tovarnah Brewster Aeronautical Corp., pri kateri je vlada naročila za 20 ' milijonov dolarjev bojnih aeroplanov. Posebnega pojasnila za ta korak ni bilo. marveč je prišla iz Bele hiše le izjava, da obstoja "nezadovoljstvo z vodstvom' korporacije, mornariški department pa je še dostavil, da poslovanje družbe ni bilo tako, da bi zasiguralo dostavljanje potrebnega materi-jala. Tri prizadete tovarne, ki so prišle zdaj pod# vladno kontrolo, so v Long Island, v Newark, N. J., in v Johnsville, Pa. -o- REGISTRIRANJE ZA SLADKORNE IZKAZNICE Chicago, 111. — Tekom prihodnjih dni se bo morala vsa-oseba v Zed. državah registrirati za izkaznico za sladkor. Ta registracija bo dveh vrst in se bo tudi vršila v dveh dobah. VIDI POTREBO ZA NADALJNJIH 13 MILIJONOV DELAVCEV Washington, D. C. — Kot načelnik novega vladnega urada, namreč vojne komisije za človeško silo, je Paul V. McNutt :adnji ponedeljek pri konferenci s časnikarji podal izjavo, da bodo potrebe vojne produkcije tako narastle; da bo vojna industrija tekom prihodnjega leta zahtevala nadaljnjih 13 milijonov človeških moči. Na kak način se bodo dobile te nove delovne sile, na to se še ne more dati pravega odgovora. McNutt jc dejal samo, da sc bodo morate te osebe vzeti z nevojnih industrij, dalje, da se bodo re-krutirale iz mladine in žensk, ki niso zdaj zaposlene, iz upokojenih oseb itd. Kako potrebne bodo nove delovne moči je McNutt pokazal s tem, ko je dejal, da vzame 18 industrijskih delavcev, da opremijo enega samega vojaka. Za armado treh in pol milijonov mož bi bilo torej potrebno do 64 milijonov delavcev. Sploh se zdi, da bo ta urad napel vse sile, da spravi vse delavstvo iz služb, kjer ni neobhodno potrebno, v vojno industrijo. ci s sladkorjem, restavranli, pekarije, itd. Registracija za te bo prihodnji torek in sredo, 28. in 29. aprila. Tiskovine za to registracijo se že dobe in rep-: stracijski urad priporoča, na i bi si jih trgovci takoj nabavili ter jih izpolnil. Dobe se na 151 W. Wacker dr. — Za prebival stvo kot tako, torej za konsu-mente, pa se bo vršila sladkorna registracija 4., 5., 6 maja. in KEGLJAŠKA TEKMA POKA-ZALA SIJAJEN USPEH CHICAGO DOBI NOVO VELIKO TOVARNO Chicago, 111. — Na Južni strani mesta namerava Chrys-lerjeva korporacija zgraditi novo tovarno, katera bo naravnost ogromnega obsega, kakor se je razodelo zadnji ponedeljek. Graditev se bo pričela v kratkem. Tovarniški prostori bodo zavzemali 360 akrov in, ko bo tovarna dogotovljena, bo v njej lahko zaposlenih do 27,-000 ljudi ter se bo v njej izdelovalo hkrati za 120 milijonov dolarjev vojnega blaga. -0- , Z VZHODA ODSTRANIJO ' i TUJEZEMCE Philadelphia, Pa. — Z raznih strategičnih točk ob vzhodni obali nameravajo odstraniti 'sovražne tujezemce," podobno kakor ob zapadni obali. To je objavil v torek imigracijski komisar. DELOVAL BO ZA ZVEZO Z NEMČIJO KLJUB OVIRAN Novi načelnik francoske vlade povdarjal, da je v sodelovanju z Nemčijo edina rešitev za Francijo. — O svojih bodočih smernicah ni podal nikake določne izjave. VESTI 0 DOMOVINI Tiskovna poročila, kakor jih podaja "Jugoslovanski Informacijski Center" v New Yorku, nadalje opisujejo, kako so nasilna nemška postopanja na Gorenjskem zadela Slovence in rodila odpor. KRATKE VESTI — Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je zadnji ponedeljek poveril načelnika vojnega produkcijskega .urada Nelsona s pravico, ki jo je r.je-mu podelil kongres, namreč, da sme zapleniti vsake vrste maši-nerijo, ki jo vlada potrebuje v vojnem programu. — London, Anglija. — Kakor poroča neki tukajšnji list, so se v ■ Skandinavskih cežclah razširile vesti, da so nemške čete zasedle Spitzberške otoke, ki leže severno od Norveške. Te otoke so lani napadli Ar.g'ezi in uničili tamkaj premogovnike. — Berlin, Nemčija. — Po Najprej pridejo mt vrsto trgov- Izročilu iz Tokio, M se je na Lava! tukajšnjem radio objavilo v ponedeljek, je japonska vlada odredila, da *Se ustanovi obrambna organizacija iz pol milijona članov, ki bodo opravljali notranjo vojno službo. o- NEMCI BAJE UTRJUJEJO EVROPSKO OBALO London, Anglija. — Spričo nevarnosti, da bi Anglija in Zed. države ne utegnile napasti evropski kontinent in ustvariti tam novo fronto, je Nemčija na delu, da temeljito ojači celo obalo, od španske meje tja gori do skrajne severne točke na Norveškem, kakor se je izvedelo v ponedeljek. Iz več strategičnih krajev ob obrežju se je moralo izseliti veliko civilnega orebivalstva. : Bern, Švica. — Ob priliki, ko je v ponedeljek ustoličil svoji novo vlado, je načelnik te vlade Pierre Laval povdarjal, da bo popolno sodelovanje z Nemčijo edino upanje za Francijo, da se ponovno dvigne na mesto, ki ji gre. In na tem mestu mora biti vključena v prihodnji evropski novi red. Ta izjava je bila taka, kot se je od Lavala že v naprej'pričakovala, in torej ni povedala nič novega. Zato so pa tudi bodoče smernice Lavalove politike bolj ali manj v nejasnosti in zavezniške države bodo najbrž počakale še na kake nadaljnje Lavalove besede, p redno bodo bolj izrazito pokazale svoje bodoče stališče napram novim političnim razmeram v Franciji, (Dalje) -"BEKANNTMACHUNG" Oborožena komunistična banda, ki se je bila potikala po gozdovih kranjskega okraja, je zašla pred puške policijskih organov. Na poziv, naj takoj odloži orožje, se je uprla. Policija je odpor takoj zadušila in komunistično bando uničila. Pri tem je bilo osem ubitih. Tako bo nadalje kaznovan vsak odpor. Prav taka kazen ima zadeti vsakogar, ki bi dajal potuho /upornikom, zlasti če bi jim kdo nudil prenočišče, hrano ali obleko, jim prinašal poročila in podobno. Isto velja za take, ki bi vedeli za načrte upornikov, pa bi ne obvestili o tem policijskih postaj. 5. pvgusta 19 | FILIPINSKO OTOČJE Vodstvo kegljaške tekme KSKJ, ki se je vršila zadnjo nedeljo v Waukeganu, nam je pravkar dostavilo rezultate, ki so jih dosegle razne kegljaške skupine in posamezniki. Po teh podatkih je prvenstvo med ženskimi skupinami * odneslo društvo sv. Ane iz Waukegana, in sicer skupina Marty Svete tavern. V oddelku za moške je dosegla prvo mesto Zeleznikar-jeva skupina iz društva sv. Štefana v Chicagi. Pri tekmovanju v parih sta zmagala J. Mer- var in J. Brickner iz Sheboyga-na, dočim je v igrah posameznikov odnesel prvenstvo John Jeray iz Chicage. Društvo, sv. Ane iz Waukegana ima še drugo skupino prvakinj, namreč ženske preko 40 let. Med skupinami moških preko 45 let pa je odnesla prvenstvo skupina Johna Kochevar-ja, dr. sv. Štefana iz Chicage. Waukegan ima povrhu vsega tudi prvake med mladinskimi kegljači, in sicer je zmagala "ŠIRITE AMER. SLOVENCA' skupna dr. sv. Jožefa. Celotna kegljavska tekma je bila naravnost sijajna afera za KSKJ. V Waukegan je prihitelo te dni par tisoč kegljavcev in posetnikov iz celega osrednjega zapada in tudi iz bolj oddaljenih krajev. Ljudstvu so šle na roko in jim pripravile prijetno bivanje v waukeganski naselbini ne samo domače organizacije, marveč tudi mestne oblasti same, in oba župana, iz Waukegana in iz No. Chicage, sta prišla obiskovalce osebno pozdravit. Od Filipinskega otočja, ki ga kaže gornji zemljevid, so Japonci doslej zasedli skoraj docela najbolj severni olok. Luzon, ter kos južnega otoka Mindanao. Zadnja poročila govore, da so izkrcali svoje čete tudi na otoku Cebu, ki je eden manjiih otokov. /sti dan je spet poslovalo izredno sodišče v Begunjah. Zo-| oet so bili štirje obsojeni na smrt. Javni lepaki so razglašali stvar že isti dan. BEKANNTMACHUNG. Izredno sodišče, ki je bilo postavljeno od civilne uprave za Koroško in Kranjsko, je dne 6 avgusta. OBSODILO NA SMRT štiri. Obsojeni so bili radi udeležbe pri komunističnih shodih, kjer so se kovali načrti za teroristične nastope. Dalje radi pomoči pri nameravanem poškodovanju javnih naprav in napeljav. Tudi radi zločinov, naperjenih proti varnosti življenja in imetja prebivalstva. Končno radi prepovedane nošnje orožja. Imena obsojencev so sledeča: 20 letni slikar Milan Kolarič iz Perovega, 28 letni strojnik Stanislav Kališnik iz Perovega, 30 letni strojnik Kazimir Černe iz Kamne Gorice, 31 letni zidar Janez Finžgar iz Javornika. Usmrtitev je bila takoj izvršena. Bled, 6. avgusta 1941. KUTCHERA, " načelnik civilne uprave V prvih dneh avgusta je bilo nekaj ubežnikov že tudi na Možaki ji nad Jesenicami. Ljudje so jim donašali hrano in seveda tudi razna poročila. Tako je zahajal na Možakljo tudi Ivan Finžgar z Javornika. Na taki poti so ga zasačili nemški policaji, ga ranili v vrat in ujeli. Ranjenca so potem ustrelili. Jelovico, Možakljo in Pokljuko so Nemci pogosto preiskovali. Tako je odšlo nemško vojaštvo na Jelovico v noči od 7. na 8. avgusta. Bilo jih je okoli 3,000. S seboj so imeli tudi topove, ker so pričakovali velik spopad. Preganjanje ubežnikov so raztegnili tudi na Možakljo in Pokljuko. Na Pokljuki so Nemci ubili dva drvarja, ki sta bila pri delu v gozddVih že ves teden. Padel je pa v nekem spopadu tudi nemški publicist. Mrtva drvarja sta potem ležala v mrtvašiJci na Bledu, nemška ohlast pa ni izdala o njuni smrti nobene objave. Glede nemškega policista je pa izšel 9. avgusta naslednji proglas: "BEKANNTMACHUNG" Od komunistične morilske roke zadet je padel med izvrševanjem službene dolžnosti, član nemške varnostne policije. Za ta umor je bilo danes ustreljenih deset komunističnih rovaije>»> —« ■■--<— - Tako bomo nadalje kaznoval! vsak umor, ki bi se dogodil nad onimi ki imajo skrbeti v zasedenem ozemlju za rea in javno varnost. Bled, 9. avgusta 1941. KUTCHERA, nač. civ. uprave.x Glede teh desetih kaznjencev s j znane naslednje podrobnosti. Vseh deset so vzeli izmed talcev v begunjskih zaporih. To se je zgodilo ponoči, ko je vse spalo. Siromaki so morali naravnost iz spalnice na morišče. Zakaj ravno teh deset? Na to ne vemo odgovora. Uprava v Begunjah je dobila telefonično naročilo z Bleda, kaj ima narediti in kdo so tisti, ki imajo biti ustreljeni. To je vse. Imena vseh desetih niso znana. Kolikor se je dalo ugotoviti, je med njimi slikar Dačar iz Černivca pri Brezjah, neki Podlipnik iz Bohinja in neki duševno ne prav zdrav delavec z Goric, ki je bil svoječasno v Ameriki. Streljali so jih v nekem kamnolomu ob poti v Drago. Še dolgo po dogodku je bilo videti tam sledove krvi. Ustrelili pa niso vseh naenkrat, ampak so' morali nekateri pripravljati kole za svoje tovariše ter jih nanje privezovati, potem pa gledati, kako obsojenci umirajo. Nato so sami prihajali drug za drugim, na vrsto . . . Dne 7. avgusta je bil iz zasede na klancu pod novimi gospodarskimi poslopji na banovin-ski cesti Bled-Bohinj ustreljen Svetina Franc, plavalni mojster iz Mlinega. Dolžili so ga bili, da je Nemcem izdajal ubežnike. Kolikor je znano, ni bilo radi tega umora nikakih posebnih posledic. / (Dalje prih.) — Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako se ne, položite čim« preje m al dar, domovini na altar! ~ AMERIKANSKi SLOVENEC Četrtek, 23. aprila 1942 AMERIKANSKi SLOVENEC rrvi *» najstarejši tlovenski . m v Ameriki. lita mb nedelj, poe*- ««Uk»v ta Udsja in tiakai EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredntifoa {p uprave: 1849 W. Cermak R lir. Wagner je bil osupel, a je poravnal račun, Cosima pa je prosila Wagner j a, naj v bodoče opusti' tako dragocena darila za njen rojstni dan. -o- MEHIKA JIM PONUJA ODŠKODNINO ZA ZAPLEMBO Washington, D. C. — Mehiška vlada je pripravljena, da plača f odškodnine za oljne vrelce, ki jih je zaplenila v letu 1938 lastnikom iz Zed. držav, znesek nekaj manj kot 24 milijonov dolarjev, kakor je te dni objavil državni department. Ni še gotovo, kaj bodo lastniki odgovorili na to, kajti po njih trditvah je bila zaplenjena lastnina vredna do 200 milijonov dolarjev; mehiška vlada nasprotno pravi, da bi utegnila biti najvišja vrednost kakih 15 milijonov. •ŠIRITE AMER. SLOVENCA** IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani.) kakor narodno umreti za vselej, za to smo tudi mi tukaj dolžni, sedaj tem stati na strani in vse storiti, da soglašamo z slovansko mislijo, posebno še, ko je vse to tudi v zvezi z našo vlado tukaj, katera se je združila z največjo slovansko vlado Rusijo, da roka v roki bojuje onega, kateri hoče podjarmiti vse slovanske narode. Sedaj, ko razvidamo jasnost in razloge v resničnih pojasnil, je naša dolžnost, da se strnemo znjimi, gre se da si s tem ohranimo narodnost in govorico, ki nam mora biti prav tako sveta, kakor nam je sveta sv. vera. Ako bo nam sovražnik vzel narodnost in govorico, bo nam vzel tudi vero. Ako nam ne bo mogoče ohraniti enega, nam ne bo mogoče ohraniti niti drugega. Ako pa ne bomo tudi ničesar storili, da bi si ohranili eno in drugo, potem pa nismo vredni da bi to imeli in lasto-vali. Za to so pojasnila v teh propagandnih časih umestna in potrebna. Sovražnik slovanstva ve in zna, kako deliti in odvrače-vati narode od ujedinjenja, to je da nas deli in med nami sovraštvo neti.. Enemu pove to in drugemu drugo, da se sovražita, to je voda za njegovi mlin, mi mu sledimo v lastno škodo. Vsak Slovan nam mora biti bližje kot kateri drugi, osobito pa še tisti, ki javno naznanja v njegovih programih, da hoče in da gre za tem, da ztrebi slovanstvo. Ali ne beremo v srce segajoče pretresljive dogodke, kako tirajo naše domoljubne rodove iz njegovih hiš in jih tirajo kot sužne v tujino, da jih tako oropajo njih jezika in narodnosti! To je nakana in delo, ki se izvršuje odkar je Jugoslavija rekla: "Ne, mi se ne podamo, mi hočemo biti svoji na svojem!" Mi pa moramo reči: "Ker smo sinovi in hčere slovenskega rodu, hočemo ostati do smrti taki, posebno še, ko se nahajamo v deželi, ki je z nami v borbi 'a to, da pomaga rešiti ravnG naše Slovane in protektirati nas v naši novi domovini! Kje in kako naj bi mi vsi ne -trnili skupaj za slovanstvo in hiteli k bratom, ki imajo za nas cdprte roke da nas objamejo! Da,, vseslovanski kongres se -o vršil! Tudi naša organizacija Jugoslovenskega kulturnega vrta je sklenila poslati dva zastopnika na kongres, da tako prisostujemo pomenljivemu narodnemu kongresu vseslovan-stva. Naš namen, je pravi namen, ne oziraje se nt«. to, če bodo drugi delegatje in zastopniki tam iz drugačnih nazorov. Anton Grdina. POPRAVA ELEKTRIČNIH REFRIGERATORJEV Sedem let izkušnje v popravi in prebnovi elektr. refrigeratorjev. Vse delo in vsi deli popolnoma garantirani. Kedeie Refrigerator Service, 2628 So. Kedse we Tel. LAWndalc 2176 PAR VESTI IZ PENNE Imperial, Pa. Zopet je odšlo več fantov v službo Strica Sama iz tukajšnjega mesta in okolice, med njimi tudi dva slovenska fanta . Frank Zupančič in John Tome. i Bog daj, da bi se srečno in zmagovito povrnili zopet nazaj med svoje drage in ljube starše, brate, sestre in prijatelje ter znance! - V bolnišnico se je moralo od lukaj podati nekaj naših rojakov. Tako so odšli v St.* Mary's bolnišnico v Pittsburgh Mr. John Godeša, Mr. Anton Bonač in Miss Mary Eržen. Vsi so se morali podvreči operaciji. Dal Bog, da bi se kmalu zopet povrnili med svoje drage družine, prijatelje in znance! Aprilsko vreme dosedaj še kar dobro deluje, tako, da nam je 11. aprila zopet pokrila zemljo bela snežena odeja. — Drugače pa tukaj ni posebnih novic. — Končno pošiljam pozdrave vsem čitateljem in čitate-Ijicam tega lista, kakor tudi vsemu osobju pri Amer. Slo- vencu! John T \ Stran 4 amuuiuw56 mjoyihu Četrtek, 23. aprila 1942 V koci se je začul jecljajoči glas in ropot, potem so se vrata odprla in prikazala se je Cenca z razmršenimi lasmi in golimi rameni, prestrašeno strmeč v lovca. "Prignal sem ti tvojega privajača!" je rekel Hajmo. "Hotel me je požgati v moji koči, da bi tebe več ne sramotil!" Cenca je prebledela ko kreda, potem ji je žareča jeza zalila lica; s hripavim vzkri-kom se je vrgla na JurČeta in ga udarila, preden je mogel Hajmo zabraniti, s pestjo v obraz. Jurče se je opotekel, obraz se mu je skremžil, toda niti glasu ni dal od sebe in njegove oči so osteklenelo visele na dekletu. Hajmo se je bil obrnil in odšel. Tedaj je pritekla za njim Cenca in se ga z drhtečimi rokami oklenila za laket. "Hajmo! Hajmo!" je jecljala. "Prisegam ti pri vsem, kar je svetega v nebesih in na zemlji, jaz mu nisem ukazala in nič vedela o tem .. "Vem, Cenca." "Poglej, Hajmo, poglej, če bi se zgodilo, saj bi umrla tudi sama ..." Žalosten jo je pogledal, se rahlo oprostil njenih rok, ji prikimal v pozdrav in odšel po svoji poti. Kakor okamenelo je stalo dekle in gledalo za njim. Nato je potegnila roko čez čelo in se utrujeno vrnila h koči. Z nožem je prerezala vrv na Jurčetovih rokah. "Poberi se in mi ne hodi več pred oči!" Fant je zijal vanjo in se ni ganil. "Poberi se, ti pravim! In ko boš doli, povej očetu, naj mi pošlje drugega privajača!" JurČe je stal nepremično; le trepet mu je spreletel telo, ko je stopila Cenca v kočo ; potem je težko vzdihnil, zganil členke na rokah, segel po bič, ki je slonel ob steni in odšel za svojim dnevnim poslom. Opoldne ga je videla Cenca zganjati krave v stajo. "Ali si še vedno tu?" je vsa razkačena zavpila nanj. Zadel jo je žareč pogled iz njegovih oči. "Ne grem, planšarica! In če pride kdo pome z desetimi konji, ostal bom in ne grem." "Stopila je k njemu, mu iztrgala bič in zavegnila: "Boš šel ali ne?" "Kar udari, ne bom se branil! Ostal pa bom!" Tleskajoče mu je priletel jermen v obraz, da se je prikazala modro podpluta klobasa čez čelo in lice. Jurče se ni zganil; toda iz ostrmelih oči^so mu pritekle solze. Spet je vprašala: "Boš šel ali ne?" Stisnil je ustnice in odkimal. Spet je hotela udariti. Toda neki stud jo je spreletel — in ni vedela, ali je bil stud pred samo seboj ali pred tem napol živalskim bitjem. Vrgla mu je bič pred noge in odšla v kočo. Trepetajoč je pobral Jurče bič, potegnil jermen skozi prste in krenil spet na delo. Proti večeru je planina oživela. Prišla je družba mladih fantov, med njimi eden s citrami, drugi i iudo. Godca sta začela igrati poskočne viže, medtem ko so fan t j« med petjem in ukanjem nalagali grmado za kres. Nato so zravnali tir za igro s kolesi. Pod planinskimi pašniki je štrlela -travnata kopa nad strmo proti jezeru odsekani gozd; biti je moral trden v glavi, kdor je hotel s tega kraja brez strahu pogledati v zevajočo globino, v kateri je ležalo jezero. Spleten plot je obdajal mesto, da bi varoval živino pred nevarno strmino. Ta plot so zdaj fantje odstranili ter s koli stolkli in zravnali lahno vzpeta tla travnate kope, da bi dobili tako raven tir za vrteča se kolesa; imeli so s tem le malo dela, zakaj tla so bila prilično zravnana še od preteklega poletja. Na tej kopi, ognjeni skali imenovani, so fantje že od davnih časov, leto za letom, prirejali kresne igre. Narezali so več dolgih, upogljivih palic, posekali veliko smreko, jo sežagali v kolesa in iz vsakega režnja izbili stržen. Mračilo se je že, ko so bile vse priprave končane. Družba je naraščala; fant za fantom je prihajal iz doline, naznanjajoč se z glasnim ukanjem; z vseh planic, večkrat po cele ure daleč, so prihajale plan-šarice in vsaka prinesla z blagoslovljeno vodo poškropljeno poleno za kres ter dolgo borovo baklo, da bi odnesla domov sveti ogenj skozi temno noč. Ko se je na nebu zaiskrila prva zvezda, so zanetili grmado. Molče so stali vsi v krogu in pazili, kako visoko bo švignil prvi plamen: tako visoko bo zrasen lan v tem letu. Pokljaje in prasketaje je ogenj rastel in ni trajalo dolgo, ko je hrumeče zabuhtel visoko v zrak, da so se plameni prepletali in zvijali kakor sto žarečih kač. In tedaj so se v temni daljavi začeli vžigati kresovi po vseh vidnih vrhovih Latenbergov in Vacmana, Gela in Untersberga, da se je videlo, kakor bi bilo nebo razsulo svoje zvezde kot goreče utrinke na vse gore. Piščal je zapela, citre zaigrale, vsak fant je prijel svojega dekleta okoli pasu in v sklenjenem raju so zaplesali vriskajoči pari okoli ognja, dokler grmada ni začela razpadati in plameni pojemati. Tedaj so se pari razredih v dolgo vrsto. "Skačite, dekleta in fantje," je zaklical citrar, "da vas pri žetvi ne bo bolel križ." In fant, ki je stal prvi v vrsti, je zagnal klobuk kvišku ter zapel: " V zrak sem klobuk zagnal, dečli na znanje dal: Dečla, če maraš me res, skoči visoko čez kres! Razigrano mu je ponudilo dekle roko, v ubranem koraku sta stekla, ho hop! so kriknili drugi in v visokem zaletu je skočil par čez kres in skozi švigajgče plamene. Veselo ukanje je pozdravilo uspeli skok in fant je objel dekleta. "Mojadraga! Priskočila sva si srečno leto!" Par za parom se je pognal čez ogenj; ako je skok spodletel, se je usula ploha zbadnjivih besed nad oba nesrečnika, ki sta se s kislima obrazoma pomaknila za vrsto, da bi vdrugič poskusila srečo. Cenca je s prekrižariima rokama stala na pragu svoje koče in s temnimi pogledi opazovala veselo družbo. Tedaj je pristopil k njej fant. "Cenca, ali ne bi hotela skočiti z menoj?" Pogledala je; bil je podobar Ulej. Ni mu odgovorila; še odkimala ni; molče je stopila s praga, obrnila fantu hrbet in odšla počasi v temno noč. Zadnji par je srečno preskočil ogenj in začela se je igra s kolesi. Fant zk fantom si je nasadil na palico preluknjano ploščo in jo vtaknil v ogenj, da se je razžarila; potem je zapel k igri pesmico, postavil ploščo na izglajeno ravnino in začel teči proti kresni skali ; blizu prepada je s krepkim zamahom pognal vrteče se kolo s palice, da je iskreč se zletelo po zraku in ugašajoč izginilo v globino. Tudi to igro je spremljala pohvala in zasmeh, kakor se je pač zagon posrečil ali ne. (Dalje prih.) S prijateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, HHnois Stane letno za Zdr. države $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00 letno. L_____._____Naročite si ga Se danes! PREDSEDNIKOVO PISMO OBOROŽENIM SILAM Vsakem Članu oboroženih sil Združenih Držav, od potujočemu na inozemsko bojišče, Predsednik Roosevelt odpošilja sledeče pismo. Iz Bele Hiše v Washington«! Članom ekspedicijonarnim silam vojake Združenih Držav: Vi se vojak vojske Združenih Držav. Vkrcali ste se za daljne kraje, kjer se vojna bije. Od izida je odvisna svoboda vaših življenj; svoboda življenj onih, ki jih ljubite . . . vaših sodržavljanov . . . vašega naroda. Nikdar niso bili sovražniki svobode bolj tiranski, bolj Dsorni, bolj brutalni. Vaš narod je Boga-boječe, ponosno, pogumno ljudstvo, ki je skozi svojo zgodovino dal prednost svoji svobodi pod Bogom pred vsemi drugimi svr-hami. Mi, ki ostanemo doma, imamo svoje dolžnosti, da jih ispol-nimo . • . dolžnosti, ki jih v mnogih ozirih dolgujemo vam. Podpirala vas bo vsa sila in moč tega Naroda. Zmago, k! jo pribotfte, bo zmaga vsega ljudstva^. . . skupna za vse. Vi odnašate s seboj nado, zaupanje, hvaležnost in molitve svoje družine, svojih sodržavljanov in svojega Predsednika, (lastnoročni podpis) Franklin Delano Roosevelt O SPANJU Pravi odpočitek po delu daje le spanje. Mirni, zračni in ne pretopli prostori so najboljši za spanje. Ni prav, če otrokom pripravljajo pretoplo ležišče, še slabše pa je, če jih hočemo utrditi s špartanskim ležiščem. Otrokom je potrebno tudi dovolj spanja, bolj odraslim vsaj osem ur, šolski deci pa vsaj devet ur. Odrasli Človek si zagotovi v zdravih dneh zdravo spanje z rednim pričetkom dneva. Zajtrk naj bi jemal točno ob določeni jutranji uri, isto tako pa naj bi se držal točnega reda ** drugih dnevnih opravilih. Brez tega reda se z leti pokvari tudi najtrdnejše spanje. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI dragega nam soproga, ox. očafta ANTONA MALAVASltA, ki js umrl 23. aprila 1941. Minulo je že ano lato, odkar ti. dragi soprog in ljubi o£e> ▼ hladni zemlji spiš. Ob spominu na to pa občutimo ▼ srcih, kakor, damed nami ša širiš. Dragi soprog in ljubi oca, mi oalali ti šalimo na] ti svati večna luč. duša troja pa naj uživa večni mir in pokoj. ŽalujUi ostali: SOPROGA in SINOVI. North Chicago, I1L, v aprilu 1942. jU 8 knjig za polovično ceno Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letos, leo ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno. Te knjige so: "MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki ga uporabljajo v osnovni ioli___________30c "CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice________40c "NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič_____1_________30c "OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest)___50c ■OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)____50c "TARZANOV POVRATEK" (v sliki "in povesti 2. knjiga 45c -OD SRCA DO SRCA" (L in 2. zvezek) preje__50c "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest)_____25c Prodajna vrednost____________$3.20 Zdaj dobite te knjige, dokler tir m zaloga ne poide za SAMO- | ^^plt Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois Zelo J. M. Trunk: Tik pred dnevom, ko je bila Amerika prisiljena prijeti za orožje po japonskem napadu, je bilo dosti antisemitizma tudi v Ameriki. Da je bilo pri tem dosti rasnega antisemitizma, je na dlani, ker je za to poskrbela nazijska propaganda. Rasni antisemitizem mora vsakdo odkloniti, če mu je za pravičnost, kakor se mora odkloniti vsaka rasna mržnja že iz golo človeškega stališča. Ves antisemitizem pa ni bil le posledica propagande. Da Jude same antisemitizem najbolj skrbi, je pa naravno. Ko smo v borbi, mora prenehati * vsaka diskriminacija, vsako nasprotstvo, ampak antisemitizem se bo prikazal, ko preneha borba. To čutijo judovski krogi sami, in prav tem mora biti na tem, da se uzroki odpravijo. Rasni antisemitizem se mora odpravi-ti, o tem ni vprašanja. Ali se bo res odpravil tudi vsak antisemitizem? Želeti bi bilo, ampak odpravil se bo le, kadar se bodo odpravili uzroki. Za te gre. Tednik "The Saturday E. Post" je prinesel tri članke, ki obravnavajo razmere med sedanjimi Judi in obravnavajo o tem Judje sami. Članki so temeljiti in objektivni, v črno pa ne zadenejo. Članki obravnavajo pristno judovske razmere, kako je med Judi, kako bi imelo biti, kako bi ne smelo biti. Nekaj uzrokov, da je prišlo do an-tisemitskega mišljenja, je tudi pri tem, ker se pokazuje na judovske napake, ampak o pravih uzrokih, da je antisemiti^fem obramba zoper kvarijiv moralen vpliv Judov na drugo prebivalstvo, o takih uzrokih ni dosti govora. In tu je točka, okoli katere se suče antisemitizem, ki ni ravno rasni antisemitizem, in tu se bo moralo iz-premeniti prav temeljito med Judi samimi, ako naj izgine vsak antisemitizem. * Pobiramo, nabiramo, kolek-tamo, hodimo s klobukom, kakor pravimo, napravljamo veselice in plese, rajamo in pijemo, uprizarjamo shode, vorimo, pišemo, člankarimo, dopisujemo, poživljamo, in — kritiziramo tudi. Gre za pomoč in mnogi se " Listen to * * PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a f rogram of * YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, I to2 P.M. STATION WHIP 1520 kftoeydes (Top of the Dial) vrlo hvalevredno trudijo, da bi oilo vsaj nekaj pomoči, morda že danes ali vsaj jutri. Vsako človeško delo je pomanjkljivo in popolnega ni ničesar pod soncem. S tem dejstvom je treba računati tudi pri pomoči, to-raj pri kolektanju ali pri shodih, toraj pri govorih. Če kdo da tudi le nikel, je žrtev in noben človek ni posebno vnet za žrtev, tudi to je kos človeške narave. Pa je še nekaj v človeku, morda ne v vsakem. Sam noče vedeti o žrtvi, postane kritičen in osast tudi, ko se drugi žrtvujejo, dajo in prinašajo žrtve. Nekdo je hudo pogledal in zagodrnjal, ko je videl žrtev, dragoceno mazilo. "Čemu ta potrata?" To je bil Juda, ki je izdal. No izdf.ja-mo, pač pa kritiziramo. Shodi se napravi j a jo. Ne gre za tistih par dolarjev, gre za potrebno narodno zavest, ko je ves narod pri umiranju. Tudi narodna zavest je nekaj nadležnega, ker vsebuje — dolžnosti, pa nihče rad ne sliši o dolžnostih, in ker so mu dolžnosti nadležne, kritizira ministre, ki napravljajo shode. "Splošna želja je, da se malo poneha s tratenjem prostora v listih v prid raznim ministrom. Če bi se ti gospodje tako zanimali za nas pred nekaj leti ' starem kraju kakor se zanimajo sedaj, bi gotovo imeli več kredita kakor ga imajo ..." tako glas iz naše metropole, iz Clevelanda. In še so hudo čudni pojavi pri vsem pojavljanju v naši javnosti. Člankar članka in dobro članka. Svari, poučuje, pojasnuje, razlaga, opominja, svari, poudarja bistveno . . . vse hvalevredno in dobro, ko gre za smrt in življenje. Tako na prvi ali drugi strani. Ampak na tretji strani ga dopisnik pufne po glavi in mu preti, da ne sme rabiti škarij in pristriči in črtati in krajšati in poleg urednika jih tudi ministri dobijo med rebra, vsaj v Ameriki ne umiramo, ko smo že davno imrli, in mora imeti prav vsaka kritika odprto pot. Kavi j i smo, ko komaj še dihamo. -o-- —Bay Defense Bonds and Stamps— DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oQ in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8;30 zvečer. _ i Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR praktična knjiga, žepne Broširan mehko---------$] 25 oblik*. II y NaroČila 8 potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 49 W. Cerm^feoad, Chicago, Illinois TA NOVI SLOVAR trna posebno poglavij« o ameriiki an-gleičjpi. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno—%] 30 ŠMARNICE Onim, ki se zanimajo za slovenske Šmarnice za Majniske pobožnosti javljamo, da imamo na roki po par izvodov spodaj navedenih slovenskih Šmarnic. Kdor jih želi naj se požuri, ker bodo vsak čas razprodane. Te so: Evharistične Šmarnice........................................$1.50 Lavretanske šmarnice..........................................$1.00 Lepa si, lepa, Roža Marija ................................$1.00 Marija vzor krščanskega življenja....................$1.00 Marija ▼ p red podobah in podobah......................$1.00 Na v. Goro, (Dr. Brumat)..................................$1.00 Rimske Šmarnice, (Dr. Opeka) ..........................$1.00 Sv. Marjeta Marija Alakok,...............................$1.00 Šmarnice Arskega župnika ................................$1.00 Znamenje na nebu................................................$1.00 Naročilom je pridjati potrebni znesek in istega poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, JD Chicago, Illinois