8354 AA 60100200 OSRCDnJA KiMJ 1 Ž.NI CA PRIiviukSKI dnevnik *2B5»£ainJri)StovilS Cena 400 lir TRST, sreda, 12. avgusta 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* HIovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Leto XXXVII. Št. 190 (11.012) zaskrbljujoča izjava ameriškega obrambnega ministra weinbergerja TUDI NA NAIROBIJSKI KONFERENCI KONFRONTACIJA SEVER-JUG AMERIŠKA NEVTRONSKA BOMBA ŽE V PROIZVODNJI ENERGETSKI MONOPOL RAZVITIH DRŽA V POTISKA REVNE V PODREJENI POLOŽAJ Zaradi krčenja gozdov leta 2.000 druga energetska kriza • Manifestacija pred kongresno palačo v NEKAJ URAH JE LAHKO HA EVROPSKEM BOJIŠČU Jugoslavija obsoja oboroževalno tekmo - Francija predlaga revizijo odnosov v atlantskem zavezništvu - KPI zahteva predčasno sklicanje parlamenta , VASHINGTON — Ameriški obrambni minister Caspar VVeinberger »a predsinočnji tiskovni konferenci izjavil, da so ZDA že pričele s j* “tvodnjo nevtronskih bomb, ki Jih skladiščijo na ameriškem ozem-ikna*8 Pa Je, da bi jih lahko »že v nekaj urah z letali prepeljali v aaodno Evropo, če bi to opravičevala sila razmer*. Položaj je torej še slabši, kot se je lahko sklepalo iz agencijskih v prejšnjih dneh, ko je svet z jasnega pretresla vest, da je ame- Predsednik pristal na izdelavo------------------- *Ufonske bombe. Novo smrtonos-orožje se torej že nahaja na ^vodnjih trakovih ameriške voj-/."•dustrije. Njene količine so za J'®aJ omejene, zato ni še po Wein-p*t«rjevih besedah «operatlvna». ^.rav tako zaskrbljujoča je izjava, JJPotrjuje ocene vseh vojaških iz-^foencev, da je novo orožje name-^o Predvsem evropskemu bojišču. j Svet z zaprepadenostjo ugotavlja, j* te Reaganova administracija .Pfcrzila kakovostni skok v oboro-U'*™ tekmi prav v trenutku, ko j/ Mednarodno skupnost pesti hu-gospodarska kriza, ko je popu-c ^te napetosti zašlo v slepo uli-s-' ko so se izjalovili vsi posku-v, Mednarodnih forumov, da bi Postavili pretrgani dialog med Za- hodom in Vzhodom. V svetu porabijo dnevno za oborožitev in vojske preko 1,2 milijarde dolarjev, kar znaša letno približno 600 milijard dolarjev. Po starih podatkih prejšnje Carterjeve administracije, ki je pod pritiskom javnega mnenja leta 1978 preklicala sklep o izdelavi nevtronske bombe, bi stala priprava, izdelava in namestitev prve nevtronske bombe preko milijardo dolarjev. Cena se je verjetno sedaj dvignila, a ko bo proizvodnja masovno stekla, se bodo proizvodni stroški občutno znižali. ZDA so torej najdražjo fazo načrtovanja in prvih izdelav že premostile. Nova oboroževalna tekma jih kot kaže ne skrbi; upali bi si celo trditi, da si tako tekmo želijo, saj bi mo- , Haagu je veliko število mladincev demonstriralo proti nevtron-®ki bombi (Telefoto AP) rala Sovjetska zveza korenito spremeniti svoje razvojne načrte, če bi hotela uresničiti svoje grožnje in sprejela izziv ter tudi sama izdelala nevtronsko bombo. Zaskrbljene in kritične pripombe o novi oboroženi tekmi prihajajo iz vsega sveta. V Jugoslaviji ocenjujejo iskanje iluzornega ravnotežja sil kot izhodiščni in končni rezultat v politiki velikih sil in antagonističnih blokov, ki to vsiljujejo kot o-snovo mednarodnih odnosov. Vzroke za to je treba iskati v nedopustni politiki, ki izhaja iz pozicij sile in ki teži k nadvladi, kot tudi iz nespremenjenega prepričanja, da večje količine orožja pomenijo tudi večjo varnost. Zaradi tega smatrajo uradni jugoslovanski krogi, da tako stanje obvezuje vse države in OZN, da vlagajo stalne napore v uresničevanje skupno sprejetih odločitev in obvez. Ker brez novih političnih in gospodarskih odnosov, bodo vsi dosedanji rezultati nepomembni in krhki. Pred dvema letoma so na 6. vrhu neuvrščenih v Havani sporočili svetu, da nevarna oboroževalna tekma neposredno grozi miru in da je ustvarjanje takih pogojev, ki bi omogočili razorožitev in izkoriščanje teh sredstev za potrebe svetovnega razvoja eden od glavnih ciljev mednarodne skupnosti. V tej igri terorja med obema velesilama pa se Evropa nahaja v nezavidljivem precepu. Komaj je s pomisleki in z negodovanjem sprejela odločitev o modernizaciji evropskega jedrskega raketnega sistema srednjega dometa, že ji zavezniki z druge strani Atlantika ponujajo novo smrtonosno orožje, še več: tokrat so jo postavili pred izvršeno dejstvo s trditvami, da je novo orožje ameriško notranje vprašanje. Vsem pa je na dlani in Weinberger je to predsinočnjim potrdil, da je nevtronska bomba uporabna samo v Evropi. Ugledni «\Vashington Post* se, V izredno kritičnem komentarju upravičeno sprašuje, ali je predsednik Reagan upošteval morebitr.e reakcije evroplldh zaveznikov. Upravičenost takih ameriških skrbi je včeraj neposredno potrdil francoski obrambni minister Charles Hemu, ki je izjavil, da morajo Francija in druge države zahodne Evrope ponovno določiti vezi Atlantskega zevezništva, da bi točno ugotovili, kje je meja jamstev in varnosti. »Zaključiti moramo z obdobjem, ko se obe velesili in samo onidve med seboj dogovarjata ali pa napadata,* je poudaril francoski minister. V Italiji pa se medtem izjasnuje-jo stališča. KPI zahteva sklicanje poslanske zbornice, PDUP zunanjepolitične komisije, KD pa z besedami predsednika senata Fanfanija miri duhove in trdi, da navsezadnje ni vse tako tragično. Portugalski premier Pinto Baisemao je včeraj odstopil L1SBONA — Portugalski ministrski predsednik Francisco Pinto Baisemao je včeraj formalno odstopil, kot je bil že napovedal v ponedeljek. Do odstopa je prišlo zaradi notranjih sporov v socialdemokratski stranki, ki so mu, kot je izjavil, preprečili, da bi mirno vladal. Njegova vlada je bila že trinajsta po padcu fašističnega režima leta 1975. Manifestacija v Nairobiju z zahtevo- po zaščiti afriških gozdov (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NA1ROBI — Medtem ko se je na konferenci OZN o novih in obnovljivih virih energije začela splošna razprava o sklepnem dokumentu, to je programu akcij na energetskem področju za prihodnja desetletja, pa je bila včeraj pred vhodom v Kengattov konferenčni center velika. Večtisočglava demonstracija proti krčenju gozdov za osnovno kurivo dežel v razvoju, za drva in oglje. Demonstrantom so s stopnic centra spregovorili generalni sekretar OZN dr. Waldheim, kanadski premier Trudeau in predsednik vlade Jamajke, Edtvard Seaga. Vsi trije so demonstrantom, ki so si oprtali na hrbet velike butare drv ter držali v rokah sadike mladih drevesc, izjavili, da oloboko občutijo s tem temeljnim problemom polovice človeštva v deželah v razvoju. Dejstvo je namreč, da pomenijo drva in oglje 43 odstot-kot celotne energetske porabe v deželah v razvoju ter 15 odstotkov •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinii V VARŠAVI SEJA CK PZDP, V GDANSKU ZASEDANJE VODSTVA SOLIDARNOSTI Kania: Napeti je treba vse sile da se stanje še bolj ne poslabša Zahteval je, da ^postanejo poljske ulice spet mirne» - Mogočni manevri na Baltskem morju VARŠAVA — Kako iz težkega kriznega stanja, ki vedno bolj duši Poljsko? Kako nadaljevati s politiko sporazumevanja, ko je tako v vrstah partije kot Solidarnosti veliko pritiskov za radikalno reševanje, se pravi za odkrit spopad? To so bila osrednja vprašanja, ki so jih včeraj poglabljali tako v Varšavi, kjer je zasedal CK PZDP, kot v Gdansku, kjer je bila za zaprtimi vrati seja KKP Solidarnosti. Med razpravo CK so privrele na dan dramatične resnice. Sam glavni vajnik Kania je ugotovil, da je e-dini novi element po 12 mesečih od družbenega sporazuma dejstvo, da «poljska ulica ne pozna več miru. Napeti je treba vse sile*, je nadaljeval, »da zaustavimo nadaljnje poslabšanje položaja. Logika razvoja dogodkov namreč lahko pripelje do največje narodne tragedije ..........1,ll„1„|iin„i„im,iMiiiiiilliiiimiiiiiiiiuimiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiii.iiiiitiMmiin.iiim«ilnlliMiimiillH.iiiiniiiiiiiiinmi».tiu..~miiuiiiimiiin.mil«liiuiMHiNiiiiiiiiiniiMI PROTEST SFRJ OBČUTNE POSLEDICE SOUDARNOSTNECA NASTOPA KANADSKIM KONTROLORJEV PROTI BELGIJI gREOGRAD — Pomočnik zvezne-Voii s.ekretarja za zunanje zadeve ^ J slav Pekič je včeraj začasne-I* "Javniku noslov Belgije Carsko, ^eveveru izročil noto vlade v kateri je izraženo veliko ji j-i °V°I jst v o zaradi tega, ker belil)^e oblasti niso upadle potrebnih da bi onemogočile tero-*ke in druge protijugoslovan-V ,, a(eiayno.sti na ozemlju Belgue. boDl, ' le posebej poudarjeno, da da rj -Uvo stališče belgijske vlade toH^^danie protijugoslovanske te-5he dejavnosti krši osnovna sg1,_____________mm diDu!J pa dunajske, a dogovora o DfgJ^^skih odnosih, konvencije o ik™ečevanju in kaznovanju proti-bam dejanj proti tistim ose-to, uživajo mednarodno zašči- jsljučno diplomotsldm pred njokom, je pa 'tudi kršitev sklep-dosti .ki-tnvnta konference o varati) kM sodelovanju v Evropi S iwDe‘Kijska vlada prevzema vso hitr,, a'°dn° odgovornost za more-»lcv, aeaativne posledice v iugo-Usko-belgijskih odnosih, (dd) Polete! ~~ Obveznost brezobrestnega 30 odstotkov vrednosti pri Jo u ,aR nakupu tuje valute, ki vlada s,ai...-Ta uvedla 27. maja za 'ph.ie uvoza in obrambo te-v*dih b° po vztrajnih natio-? dobro obveščenih krogov 150 Predv‘denem roku 30. J°žilec zahteval ^ let žapora španske golpiste — Vojaški tožilec je v lfe . v Španiji 23. februarja letos. i. P°dpolkovnika Antonia Te-ski L! te izvedel napad r,a Španca niM,nent, ter za generala Jai-*s do* Boscha in Alfonsa dlkj • Vest so sporočili zagovor-da Vrv, | lst°v, ki imajo od včeraj akte preiskave in zahte-v0f, i Ca> da pripravijo svoj zago-^htev^, 0stale obtožence je tožilec 1 zaporne kazni od 5 do 20 LETALSKI PROMET ZDA Z EVROPO: 96 LETOV NAMESTO OBIČAJNIH 450 Na pritisk Washingtona pa kanadska in avstniska vlada skušata prisiliti svoje kontrolorje, da bi se odpovedali pomoči ameriškim kolegom NEW YORK — »Zamude pri čezoceanskih poletih se bodo nadaljevale. Priporočamo zato vsem našim potnikom, da so v stalnem stiku s svojimi letalskimi družbami v švrho obveščanja*. Tako se je izrazil včeraj glasnik ameriške zvezne letalske uprave (Federal avia-tion administration); ko je komentiral stanje letalskih povezav med Evropo in vzhodno obalo ZDA, potem ko so kanadski kontrolorji letov sklenili bojkot letalskega prometa z ZDA. Številna letala so prispela včeraj iz Evrope na letališče Kennedy s približno 10 urami zamude poprečno. Neki funkcionar letališča pa je izjavil da ne predvidevajo zamud pri odhodih. Vendar pa je vsaj letalo »Alitalie* let AZ 611 odšel s poltretjo uro zamude. Včeraj zjutraj se je nekaterim letalom posrečilo preleteti kanadski zračni prostor, ker kontrolorji niso spoštovali bojkota povsod soglasno. Amerikanci so izračunali, da bo mogoče sedaj odpravljati vsako uro 4 lete za Evropo, kar pomeni 96 letov vsak dan. V normalnih dneh je bilo dnevno 450 letov. To stanje je začelo skrbeti letalske ameriške družbe. Njihovi voditelji so se včeraj srečali z državnim tajnikom za prevoze Drew Lewisom. Letalske družbe pravijo, da je zmanjšanje števila letov res povečalo število potnikov v letalih, toda to je le delen prihranek pri mnogo večji izgubi. Zato družbe zahtevajo čim hitrejšo normalizacijo. Sodeč po ugotovitvah strokovnjakov se bo stanje lahko normaliziralo šele čez dve leti, ker toliko časa bo potrebovala zvezna administracija za vežbanje novih kontrolorjev. A-meriška vlada pa medtem vedno bolj odločno zahteva, da bi sodnij-ske oblasti prepovedale sindikat «P*tco». V zadnjih urah se je položaj na kanadskih letališčih nekoliko popravil. Kanadska vlada je namreč zagrozila hude denarne in celo zaporne kazni neposlušnim kontrolorjem. Vendar pa kontrolorji v Gan-derju (Nova Fundlandija — važno oporišče pri čezoceanskih poletih) in v Vancouver ju še vedno bojkotirajo ameriška letala. Kanadska vlada je kasneje zaprla za nedoločen čas kontrolni center na Novi Fundlandiji (Gander), ker so se pogajanja s kontrolorji razbila. Tudi avstralski kontrolorji so bili sklenili, da ne bodo nudili pomoči letalom iz ali v ZDA. Na pritisk iz Washingtona je tudi avstralska vlada sprejela stroge ukrepe. Angleška «British Ainvais* je včeraj odložila vse polete v ZDA iz londonskega letališča Heathrovv. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Franciji. španski kontrolorji pa ravnajo tako: noben problem ne obstaja za letala, ki prihajajo iz ZDA, za tista pa, ki letijo v ZDA se postavlja vprašanje varnosti v ameriškem zračnem prostoru. Zato beležijo tudi v Španiji precejšnjo negotovost in zastoje. Iz otokov Fidži (Tihi ocean) je prišla vest, da tamkajšnji kontrolorji ne bodo nudili tehnične pomoči letalom, ki prihajajo oziroma potujejo v ZDA. Poljske*. Partijskim voditeljem je nato o katastrofalnem položaju na gospodarskem področju spregovoril podpredsednik vlade Obodoivski, ki je ponovno poudaril potrebo po zvišanju cen. To velja še posebno za kruh, moko in slične proizvode, kajti v primerjavi z lanskim julijem se je letos proizvodnja, cenovnih živil znižala za 17 odstotkov.? Politično poročilo je podal tajnik CK Barcikowski, ki se je zaustavil pri analizi sektaštva v partiji in tistih sil, ki se zbirajo na čelu Solidarnosti, da bi spodkopale moč poljske partije- Zahteve, kot so predčasne volitve, je ocenil kot cneraelne in škodljive za poljsko družbo*. Splošno vzdušje med zasedanjem CK daje za sedaj misliti, da so voditelji partije še vedno odprti do sporazuma s Solidarnostjo, ki pa ne sme zaostrovati položaja. Med zasedanjem KKP Solidarnosti v Gdansku je vladni predstavnik Ciosek, ki se je seje udeležil na povabilo sindikata, v ponedeljek še posebej pozval sindikalne voditelje, naj ne podprejo pohodov za »osvoboditev političnih jetnikov*, ki so jih napovedali za prihodnje dni v Varšavi, te povežemo ta poziv z včerajšnjimi trditvami Kanie, je povsem jasno, da so sedaj vladi razne protestne manifestacije in poulični pohodi, ki dramatično opozarjajo svetovno javnost na krizo, velik trn v peti. Kot so napovedali na seji ministrskega sveta v ponedeljek, bodo oblasti «na vse načine preprečile podobne manifestacije*. Iz redkih informacij, ki so včeraj pronicnile med zasedanjem vodstva Solidarnosti, se da s tem v zvezi razbrati, da je večina delegatov proti nadaljnjim stavkam. Zahodne agencije so medtem včeraj obširno poročale o mogočnih manevrih članic varšavskega pakta na južnem delu Poljske in ob Baltskem morju. Po virih NATO naj bi Sovjetska zveza koncentrirala ob Baltiku svojo najštevilnejšo vojaško prisotnost po drugi svetovni vojni. RIM — Verjetno bo papež Janez Pavel II. že jutri zapustil rimsko polikliniko Gemelli in se podal na daljši oddih v poletno rezidenco v Castelgandolfo. Premier Jaruzelski in sekretar zasedanju PZDP Kania na včerajšnjem (Telefoto AP) iiiitiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiittiiiNniiimviiiiiiitititMiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiitii DIPLOMATSKI ZAPLETI tVINSKE VOJNES FRANCUO Protest italijanske vlade zaradi incidenta v Seteu Zahteva po odškodnini in po posredovanju izvršne komisije EGS ■ Ogorčenje na Sicil ji MMI Potniki na frankfurtskem letališča zaman čakajo na odhod v ZDA RIM, PARIZ — «Vinska vojna* francoskih kmetov proti uvozu iz Italije (in iz drugih držav) je že prepasla značaj spora med vinogradniki in trgovci z vinom sosednjih dežel in se usmerja v odkrit pravni in diplomatski spopad na uradni ravni. Po zadnjem, doslej najhujšem incidentu, ko je nekaj desetin francoskih vinogradnikov predvčerajšnjim najprej zasedlo v pristanišču Set j tanker «Ampe-los*. nato pa uničilo njegov tovor 8.750 hektolitrov sicilskega vina, sta včeraj italijanski ministrstvi za zunanje zadeve in za kmetijstvo naslovili prek veleposlanika v Parizu Gardinija francoski vladi precej o-stro protestno noto, zahtevala pa sta tudi posredovanje izvršne komisije EGS. Italijanska vlada izraža «veliko zaskrbljenost* nad razvojem dogodkov v zvezi z izvozom italijanskega vina v Francijo, zahteva povračilo škode, in ugotavlja, da so taki incidenti «v nasprotju s svobodno izmenjavo ter s črko in duhom kmetijske zakonodaje EGS*. Obe ministrstvi sta obenem naslovili izvršni komisiji Evropske gospodarske skupnosti zahtevo 1» »ustreznem nastopu*. Vodilni organ EGS pa je že neuradno odgovoril, da je z nedavnim dovoljenjem za izredno destilacijo 2 milijonov hi vina iz južnih predelov skupnosti storilo vse, kar je v njegovih močeh za ublažitev »vinske vojne* med Italijo in Francijo. Sedaj naj torej posežeta obe vladi: francoska, da prepreči ponavljanje nasilja, italijanska pa z morebitnimi podporami svojim vinogradnikom. Dejstvo je namreč, da je vinski trg v krizi v obeh državah, kar spravlja v velike težave oboje vinogradnike. V nevarnosti ie težko I prigarani dohodek, zato vznemirje-(Telefoto AP) I nost narašča in povzroča incidente, ki postajajo v zadnjih letih čedalje hujši. Zasedba ladje in uničenje vina sta vzbudila na Siciliji veliko ogorčenje, saj označujejo dogodek za «gusarstvo». Socialistični župan Maršale, od koder ie «Am-pelos* odplul, .ie sklical za iutri nujno sejo odbora za vinogradništvo s krajevnimi deželnimi poslanci, že za danes pa ie zahteval nujen sestanek s predsednikoma deželnega odbora in sveta. Izvoznik zahteva 250 milijonov odškodnine za pokvarjeno vino ter še nekaj za očiščenje tankov. Francoski komunistični župan Setea pa podpira domače vinogradnike, češ da se ni treba čuditi njihovim reakcijam, ko so postavljeni ob zid. Zahteval je zato od vlade, naj zaustavi ves uvoz vina v Francijo. Razmere se torej očitno zaostrujejo, k čemur je prispeval tudi včerajšnji novi incident, ko so francoski vinogradniki v Seteu napadli vlak z alžirskim vinom in ga razlili nekaj desetin hi. Na poti v to francosko vinsko luko je pa še 5 tankerjev, ki so odpluli v preteklih dneh iz Maršale, kar odpira možnost nadaljnje zaostritve. Nikola Ljubičič sprejel Lagoria DUBROVNIK — Zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič je včeraj sprejel italijanskega obrambnega ministra Lelia Lagoria, ki je z družino na krajšem oddihu v Kuparih. Pogovarjala sta se o nekaterih vprašanjih s področja sodelovanja armad obeh prijateljskih držav. (dd) svetovne. Prav tako pa je znano, da grozi svetu zaradi velikega krčenja gozdov druga, še hujša energetska kriza: izračunali so namreč, da bo leta 2000 verjetno izginilo kakih 40 odstotkov danes prostranih tropskih gozdov zavoljo naraščajoče sečnje kmečkega prebivalstva dežel v razvoju. Problem ie eden izmed temeljnih na sedanji energetstci konferenci v Nairobiju in najlepše prikazuje podrejeni položaj dežel v razvoju na energetskem področju, hkrati pa najbolje utemeljuje njihove zahteve po pravičnejši mednarodni e-konomski ureditvi. Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je najostreje napadla bogate dežele, ker z ene strani neomejeno izrabljajo obstoječe energetske vire. z druge strani pa si hočejo še naprej zagotoviti nadzorstvo nad energetskim monopolom. Ta monopol razvitih nad energetskim potencialom — tako pri izkoriščanju konvencionalnih virov kot pri razvoju tehnologije za nove vire — potiska revne v podrejeni položaj, zavira njihovo rast in pelje k nestabilnosti in negotovosti v svetu, je opozorila Indira Gandhi. Tudi zunanji minister Šri Lanke Hamid je na nairobijski konferenci nastopil proti temu. da bi kmečki ljudje dežel v razvoju za večno ostali uporabniki drv, oglja in živalskih odpadkov, to je. da bi bilo mogoče njihove razmere izboljšati samo tako, kot predlagajo razviti, da. bi sadili več drevja, izboljšali njihovo posodo za kuho in podobno. Dežele v razvoju imajo isto pravico, je rekel Hamid. tako kot razvite dežele do vseh virov energije. . obnovljivih in neobnovljivih, da bi si zagotovile ustrezen razvoj. To vprašanje enakopravnosti v izkoriščanju energetskih virov je načel tudi Jusuf al Širavi, bahrein-ski minister za razvoj in industrijo ter hkrati predsednik arabskih izvoznic nafte. Glede na dejstvo, da bi ob sedanji stopnji porabe nafte lahko njene znane zaloae docela izginile okrog leta 2010, je al širavi omenil, da si arabske države prizadevajo pridobiti jedrsko energijo, da pa jim razvite države pri tem postavljajo omejitve. Nastopil je tudi proti predlogu, ki na je Izrael razgrnil pred nairobiisko konferenco, o izgradnji kanala med Sredozemljem in Mrtvim morjem, češ da bi to spremenilo geo politično stvarnost okupirane Pale m ne. Predstavnike razvitih dežei, ki so doslej sodelovali v splošni razpravi, to je kanadski premier Trudeau, državni sekretar ZRN Haunschield, avstralski minister za industrijo in trgovino Lvnch in drugi, so sicer objavili, da so pripravljeni deliti svoje tehnološke izkjušnje v izrabljanju novih energetskih virov z deželami v razvoju, napovedali so. tudi dodatne vsote — od milijona do dveh milijonov dolarjev — za pomoč tem deželam in priznali, da so energetski problemi globalni ter tesno povezani z vprašanji razvoja. Toda nastopili so proti temu, da bi ustanavljali kakšno novo. nadzorno telo, ki bi bedelo nad u-resničevaniem sklepov konference, ter proti temu, da bi za energetske potrebe nerazvitih dodelili kakšna dodatna sredstva. V bistvu so za to, kot ie rekel neki predstavnik nerazvitih da bi »denar prestavili iz enega žepa v drugega», to je, da bi sedanja sredstva raznih agencij OZN uporabili v druge, energetske namene. Večina dežel v razvoju sicer ne predlaga ustanovitev kakšne nove agencije zg. nove in obnovljive e- • nergetske vire, razen premiera Jamajke Seage. ki se ie na konferenci zavzel za ustanovitev centra za . raziskave in razvoj novih virov, da bi tako pospešili transfer tehnolo-1 gije r dežele v razvoju. Toda po njegovih besedah nai bi ta center priključili že obstoječi mednarodni agenciji za atomsko energijo. Toda dežele v razvoju, združene v csku-pini 77», zagovarjajo idejo, da bi moralo nad uresničevanjem sklepov nairobiiske konference bedeti posebno nadnacionalno telo, ki b\ znalo usmerjati finančna sredstva v dežele v razvoju. Na ta način bi ohranili globalno odgovornost za energetska vprašanja, čemur pa razviti nasprotujejo in so bolj naklonjeni investiranju v posamične države. Vtem sta začela z delom tudi oba komiteja konference, ki i odpravljata o posamičnih delih sklepnega dokumenta, to ie programa akcij. Že v času priprav na nai-robijsko konferenco so oblikovanje sklepnega dokumenta označili za tvorno oklepajev», ker so se v njem nakopičili oklepaji. pripomb različnih držav, ‘ zlasti še dežel o razvoju. Dogovora torej ne bo lah-ko najti, toda, kot ie opozoril v splošni razpravi generalni sekretar konference Enrigue Iglesias. gre v Nairobiju za «zgodovinsko priložnost», da bi razrešili »ključni problem človeštva, to je energetski>, brez katerega ni razvoja. Konferenca mora odpreti dialoa. je rekel Iglesias. pomeniti mora začetek nekega procesa, v katerem bodo enakopravno sodelovali vsi. TIT DOBERŠEK V TRŽAŠKIH BOLNICAH Vedno v ospredju pereč problem pomožnega zdravstvenega osebja Predstavniki enotnega sindikalnega tajništva za zdravstvo bodo na današnji tiskovni konferenci orisali razvoj tega položaja Dne 17. julija je enotna sindikalna zveza sklicala tiskovno konferenco, na kateri je javnost opozorila na že skoraj nevzdržno stanje v tržaških bolnicah, kjer postajajo problemi zaradi pomanjkanja pomožnega zdravstvenega osebja iz dneva v dan večji. Od tistega dne pa se zdravstveno stanje, oziroma vprašanje pomožnega osebja. v bistvu ni spremenilo. Zaradi tega je enotna sindikalna zveza CG IL - CISL - UIL sklicala še drugo tiskovno konferenco, na kateri bo javnost seznanila o razvoju dogodkov v tem sektorju, ki so si sledili v zadnjih tednih. Sindikalna zveza je na tiskovno konferenco povabila tudi predstavnike političnih sil ( z izjemo misov-cev) in drugih organizacij, ki so vezane na zdravstveni sektor. Po zadnji tiskovni konferenci, ki je. kot rečeno, bila 17. julija, so se sindikalni predstavniki srečali (v sredo, 5. avgusta) z deželnim odbornikom za zdravstvo Antoninijem, sestanek pa ni privedel do nobenega konkretnega rezultata, tako da je bila vsaka odločitev odložena na 15. september, ko je predvideno ponovno srečanje med pristojnim deželnim odbornikom in zastooniki e-notne sindikalne zveze CGIL - CI SL - UIL. Že gole številke, ki jih je sindikalna zveza navedla na zadnji tiskovni konferenci, zgovorno pričajo o sedanjem nevzdržnem položaju v tržaških bolnicah: da bi le te učinkovito opravljale svoje naloge, bi morale imeti zaposlenih skupaj 1752 bolničark in bolničarjev z višjo ali nižjo strokovno u sposobnostjo. Trenutno pa je zaposlenih le 1541 uslužbencev, kar pomeni, da jih primanjkuje 211. Najhuje je seveda v glavni bolnici, za katero organik predvideva 1129 uslužbencev, v službi pa jih je 1032, torej 87 uslužbencev manj, kot bi jih bilo treba. V bolnici pri Magdaleni nadalje primanjkuje 28 pomožnih kadrov, v bolnici Santorio pod Obeliskom pa 35. V sindikalnih krogih opozarjajo na nevarnost da bo treba zapreti nekatere oddelke, v kolikor bi ne za jg ta krizni položaj proučila v vseh podrobnostih in prišla do zaključka, da je treba poiskati neko vsaj začasno rešitev: zato je predlagala uvedbo nove kvalifikacije bolničarja pripravnika, ki so jo svoj čas ukinili. Upravni svet bolniško - zdravstvene ustanove je predlog sprejel, nastopile pa so komplikacije, ker se pokrajinski nadzorni odbor ni hotel izreči o tem sklepu in vso zadevo kratkoma-lo predal pristojnemu deželnemu odborniku Antoniniju, ki že od samega začetka ni pokazala velikega zanimanja za to pobudo. O razvoju dogodkov, ki so si sledili po prvi tiskovni konferenci bodo predstavniki sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL poročali na današnji tiskovni konferenci: vodstvo bolnic in politične predstavnike pa bedo postavili pred točne odgovornosti, da bi le prišlo do čimprejšnje rešitve teh problemov v zdravstvenem sektorju, katerih posledica v prvi vrsti nosi prebivalstvo. Prizadevanja dežele za vprašanja skrbstva Deželni odbornik za finance Zan-fagnini se je včeraj v Trstu sestal s predstavniki občin, ki so zainteresirane z vprašanjem prenosa funkcij in struktur, ki so jih svoj čas imele in upravljale sedaj ukinjene u-stanove (ukindi so jih na osnovi državnega zakona štev. 641 z dne 21. oktobra 1978). Na sestanku, katerega so se udeležili tudi funkcionarji generalnega tajništva deželnega odbora in deželnega ravnateljstva za delo ter krajevnih -ustanov in administrativnih služb, je odbornik Zanfagnini poglobil kompleksno problematiko občinskega upravljanja tistih služb, ki so jih že vodile ukinjene ustanove. Medtem pa je vprašanje socialnega skrbstva (med ukinjenimi ustanovami so na primer tudi bivše občinske skrbstvene ustanove — ECA) vedno v središču pozornosti deželnega odbora, ki si mora stalno prizadevati, da bi z deželnimi zakoni zagotovil pokrajinskim in občinskim ustanovam (le te so s 1. julijem prevzele pristojnosti ukinjenih skrbstvenih ustanov) finančne prispevke, s katerimi kriti rame obveznosti skrbstvenega sektorja. Na eni svojih zadnjih sej je tako deželni odbor na predlog pristojnega odbornika Renzullija, sprejel štiri sklepe, s katerimi je v skrbstvene namene nakazal pet milijard in 729 milijonov lir. NA PRIRIDITVtNIM PROSTORU V BOLJUNCU Praznik ob 40-letnici OF obeta še bogat program Današnji dan bo posveten aktivistom V petek bodo igrali na stare harmonike Za marsikoga so poletni dnevi dolgočasni in dolgi. Zato pa si tudi marsikdo zaželi, vsaj zvečer, ko zapiha poletna sapica, malo družbe in razvedrila, kot ga nudi v Boljun-cu »Poletni praznik*, ki ga prirejata krajevna Zveza borcev in skupina »Veseli godci*. Do sedaj je praznik dobro uspel in vsak večer je bilo na prireditvenem prostoru mnogo ljudi. Praznik bo trajal do nedelje. Pa oglejmo si spored preteklih dni in napoved za prihodnje. V ponedeljek zvečer je Sergij Cesar predvajal film »Naša zemlja in ljudje*. Film je tudi sam komentiral in zato je bila društvena dvorana polna gledalcev, ki so filmu z zanimanjem sledili. Včeraj se je takoj popoldne pričelo tekmovanje v «briškoli» in »trešetu*. Priča smo bili res dobrim kvartopircem, najboljše bodo nagradili v petek zvečer. Danes bo na prazniku dan posvečen aktivistom. Za razvedrilo bosta poskrbela vaška humorista »Va- V ZADNJIH ŠESTIH LETIH NA TRŽAŠKEM Število zaposlenih v industriji nazadovalo za skoraj6.000enot Najbolj prizadeto ladjedelstvo, pa tudi prehrambena in tekstilna industrija - Malo možnosti za . stavljene gobe iz vseh lesov, ki jih ima Albert na svojem vrtu: iz brinja, akacije, iz figovega lesa. češnje, oreha in drugih vrst lesa. Posebno privlačnost predstavljajo tudi leseni krožniki. Albert Doljak in njegova žena Bogomila bosta razstavljala še mnogo drugih rekvizitov, vedno na kra- S— ‘'i/tšlJBl/k t C ti'..r.-'. "■ Včeraj je prispela v tržaško kj šolska jadrnica italijanske V°1 a mornarice «Amerigo Vespucci*. ^ dja je zelo znana in vsekakor na videz lepa, zato ni čudno, da u je že v zgodnjih popoldanskih rah zbralo na pomolu ob P°m<\L postaji veliko število radovedn« ' Naj takoj povemo, da bo ladja * sidrana v naši luki do nedelje traj, pred tem časom bo o°Pr : tudi za ogled obiskovalcev; v^r,a smo lahko stopili na krov od 15, 19. ure. Danes in v petek bo 9“ prta obiskovalcem od 10. do 12- u.„’ jutri in v petek pa od 15. do ure. V petek pričetek «Tabora» na Opčinah Letos manj protestov zaradi velikošmarnih zapor trgovin Največje težave imajo upokojenci • Pogovor z načelnikom odseka SDGZ za trgovino na drobno Rorivojem Švagljem Koncert v cerkvi na Starem trgu V okviru poletnih prireditev v O Od 15. t.m. bodo naročniki trža- Trstu bo jutri s pričetkom ob 20 30 škega telefonskega omrežja lahko v cerkvi Marije Device na Starem neposredno klicali tudi naročnike v trgu koncert s klasično kitaro, Luksemburgu. Naročniki bodo mo- oboo, orglami in petjem. Igrali borati pred zaželjeno številko zavrteti do Fabio Cascioli. Fiammetta Zu-medna rodno predštevilko 00352. . liani in Maria Puieddu. pela pa Po podatkih telefonske družbe SIP bo Elisa Arreghini. Fiammetta Zu-bodo lahko v Luksemburg neposred- liani poučuje na konservatoriju no telefonirali tudi naročniki z Go- Tartini v Trstu. Igranje oboe ie riškega. I izpopolnila pri Lothariu Kochu. Tudi letos je v tednu pred velikim šmarnom večina tržaških trgovin zaprtih, vendar vse kaže, da so se letos tržaški trgovci na drobno bolje pripravili na množične dopuste. Večina trgovin, predvsem z živili, je namreč zaprtih le popoldne, to še posebej velja za Kras. Protestov zaradi slabe oskrbe je letos manj, zabeležili smo jih le v nekaterih novejših predmestnih naseljih, v katerili je le večja samopostrežna trgovina in še ta zaprta. Prebivalstvo teh naselij je zato prisiljeno opravljati nakupe v mestnem središču. Z največjimi ovirami se srečujejo upokojenci. Nekateri med njimi morajo prepešačiti tudi več kot kilometer, da pridejo do najbližje odprte trgovine z živili, obenem pa se pritožujejo predvsem nad zaprtimi večjimi samopostrežbami, ki so navadna cenejše. »Veste, z najnižjo pokojnino je prav težko priti do konca meseca*, nam je dejala upokojenka od Sv. Jakoba. »Paziti moram predvsem pri nakupu hra- HItllllMIIIIIIIIIIHIIIMimifIMmHMItUllllllllllllllllllllllllllllinHIIIIIIIIIMIIIIHIIIinilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIllllimMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIflllllllllllMIItlllimiHIIIIII OB POJAVU, KI JE ZLJEL VSO EVROPO Tudi na Tržaškem veliko naturistov Pri kriškem portiču in na boli znani plaži pod Nabrežino se zbira vedno večje število ljudi, ki se radi kopajo in sončijo na naibolj naraven način, to ie goli. Nič čudnega, če ne bi bilo prav v Trstu, ki je že v obdobju pred prvo svetovno vojno in hitro po njej štel številne naturistične klube z lastnim glasilom, s tem v zvezi toliko polemik. Prav v teh dneh so soditi trem mladeničem, ki so se kopati brez kopalk ob treh ponoči na miramarskem obrežju pri kopališči h »Topolini*. Ravno tako so sodili in obsodili, čeravno milo, tri osebe, ki so bile gole na čolnu, ki ie bil oddaljen od obale poldrugi kilometer. Vse tovistne oriiave sodnim organom so se slabo končale za *kršitelie javne morale*. To se dogaja le v našem lepem in majhnem Trstu, medtem, ko v drugih deželah Italije, ki to po tra- diciji boli «tradicionalne», ni več tovrstnih primerov. Naj spomnimo bralca še na «desant orožnikov* na *costa dei bar bari* izpred nekaj let. ko so prijavili manjšo skupino številnih naturistov, ki so se takrat povsem mirno kopali, ne da bi s tem motili ostalih prisotnih, ki so bili oblečeni. Tržaško sodišče ni upoštevalo pri sojenju že ustaljenega o-bičajo na drugih sodiščih na polotoku. da naturizem, ki ne teži k razkazovanju, ne predstavlja kršenja javne morale. Kljub tem težavam se naturistična društva na tržaškem množijo iz dneva v dan. Najbolj obljudena plaža, na kateri se gnete preko tisoč golih kopalcev, se nahaja pri zunanjem valobranu kriškega mr-tiča. Na petsto metrov dolgem in težko dosegljivem obrežju se zbirajo člani novoustanovljene slzvir-ne. skupnosti*. Hitro po lem kotič- ku ima društvo sLiburnia* koncesijo za tristo metrov plaže in prav na koncu le plaže se nahaja *Skup-nost Dedenca». Za vse naturiste je značilno, da spoštujejo naravno o-kolje in ne motijo svojega bližnjega. če se podamo na kako njihovo plažo opazimo hitro, da ni običajnega hrupa, kljub živahnosti golih kopalcev. Tudi obrežje je zelo čislo, saj se ie skupinica mladeničev obvezala, da pazi, da vsi kopalci odnesejo svoje smeti. Radijski sprejemniki, magnetofoni in kričanje so prepovedani. In da ne bomo preveč razburili duhov, nai omenimo, da se ie tudi papež Janez Pavel II pozitivno izrazil, ko je govoril o nalurizmu. Zdi se. da ie tudi katoliška morala prekosila starokopitnost določenih tržaških krogov, ki sploh nočejo sprejeti tistih pojavov, ki pričajo o razvoju družbenega mišljenia. (dgg) ne, za katero porabim največji del pokojnine.* Vendar se s težavami srečujejo tudi sami trgovci na drobno. Načelnik odseka SDGZ za trgovino na drobno Borivoj Švagelj nam je v telefonskem pogovoru dejal, da si tudi trgovci želijo dopusta v teh najtoplejših dneh v letu. To seveda prihaja najbolj do izraza pri večjih trgovinah; v njih zaposleni prodajalci namreč želijo na dopust, ko ga i-majo tudi ostali njihovi družinski člani. Poleti se določena potrošnja omeji V mestu se močno zmanjša število aktivnega prebivalstva in tudi tisti, ki ostanejo, navadno zmanjšajo nakupe. Pri tem velja omeniti še uveljavljanje navade, da se ženske in otroci poleti preselijo v bližnje turistične kampe, premožnejše družine pa v letoviščarska stanovanja v Gradež in Lignano. Tradicionalnemu poletnemu nihanju prodaje sta se letos pridružili še zaostritev gospodarske krize v tržaški pokrajini in še posebej zmanjšanje dotoka jugoslovanskih kupcev, kar bo po vsej verjetnosti dolgoročneje vplivalo na povpraševanje. To se ne opazi le v trgovinah z oblačili in avtomobilskimi rezervnimi deli, ampak tudi v trgovinah z živili. Nekateri trgovci so na to zmanjšano povpraševanje odgovorili z daljšimi dopusti. Trgovinska zbornica in združenje tržaških trgovcev na drobno, v katero je včlanjenih približno 2000 trgovin si sicer prizadevata omiliti težave z nakupi za veliki šmaren, vendar se je doslej le nekaj več kot 300 trgovin odzvalo njihovi pobudi za u-reditev učinkovite poletne trgovinske mreže in sporočilo datume dopustov. Zato združenje trgovcev na drobno sploh nima pregleda nad dejanskim položajem v mestu in ce- lotna organizacija poletne oskrbe je prepuščena osebnim pobudam trgovcev. Razstave terana letos ne bo Ob praznovanju 25. obletnice poroke ERVINE in SERGIA LUDVIKA od Domja jima iskreno čestita in žeti še mnogo srečnih let v skupnem življenju družina Sergija Pangerca Soiazmerno slaba zadnja vinska letina, tako s količinskega kot s kakovostnega vidika, je prisilila re-pentabrsko občinsko upravo, da je v soglasju z domačimi vinogradniki sprejel sklep, da letos ne priredi o-bičajne razstave terana. Na osnovi predselekcije so namreč strokovnjaki ugotovili, da imajo le maloštevilni vzorci vse lastnosti terana, da bi jih lahko pripustili na razstavo. Zato so se odločili za alternativno rešitev, da bo v tednu pred Kraško ohcetjo, se pravi od 24. do 30. avgusta, v repentabrskih osmicah pokušnja domačega terana. Vsega skupaj bo na voljo 10 primerkov terana. B. S. Vsako leto pomeni velikošmar-ni »Tabor* na Opčinah lep u-speh. Tudi letos pripravljajo organizatorji pester program, ki bo prav gotovo privabil na dvorišče prosvetnega doma na Opčinah veliko število obiskovalcev. V petek bodo praznik »Tabor* otvorili, odprli bodo tudi razstavo »Narodne noše v izdelavi* in razstavo slikarjev-naiv-cev Klavdija Klariča in Gian-nija Kralja. V soboto bosta nastopili domači mladinski folklorni skupini KD Tabor, igral bo tudi ansambel narodno zabavne glasbe L. Furlana. V nedeljo popoldan bo nastopila godba na pihala i Nabrežine, našemu občinstvu se bo prvič predstavil tudi tamburaški mladinski orkester prosvetnega društva iz Železne Kaple. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski, vsak večer bo tudi ples z ansamblom Lojzeta Furlana. Včeraj smo si ladjo ogledali t mi. že od daleč nas je njen iz& . navdušil. Trije visoki jambori ^ eleganten trup skrivajo v sebi n romantični čar, ki ga sodobne to torne ladje vsekakor nimajo. Jas 5 je, da je stara ladja opremljen povsem modernimi napravami. Preden smo prišli na krov, s j morali čakati v dolgi vrsti. obiskovalci je bilo veliko turist italijanskih in drugih. » mornar? Ko stopiš na krov te ne vprašajo, le c ničesar ne vprašajo, le če kakšno torbo, te vljudno Pr°s1-^ da jim jo odpreš; so‘ pač nutek časi, ki zahtevajo previdnost. N8.11 senem krovu se ti prvi tren zazdi, da si napravil korak vsNj v času. Jambori se vzpenjajo soko v nebo, na krovu je P0!. ir* ravnili nanrau ' Vi lllfl * vrvi in raznih naprav, ki jiffl ( te pravi mornarji vedo za ime- rta fic* nnUiiVac v Ir n Hi nP H3 u veda, če pokukaš v kabine na veljniškem mostu vidiš, da so premljene s sodobnimi aparatura ’ kabine so tudi posebno pripf8^ ne ?a učenje kadetov. Nad t>0. visijo veliki rešilni čolni, že \ prvi pogled vidiš, da je ladja Fjv urejena. Dohod v kabine pod kjjj vom obiskovalcem ni dovoljen, - ,e da si lahko ogledaš le to ka' na krovu. ško tematiko, ki sta jih sama izdelala. Razstavo v Sesljanu bodo odprli jutri ob 19. uri. Z avtom v morje Sinoči, nekaj pred polnočjo, so tri je mladeniči končali z avtom v morje. Do nesreče je prišlo v portiču pri Lazaretu, kamor so prihiteli gasilci, da so Izvlekli vozilo iz vode in osebje Rdečega križa, ki je mladeničem nudilo prvo pomoč. Kaže, da se je le eden huje poškodoval. Zaradi pozne ure nimamo podrobnejših podatkov. Naj napišemo, da jadrnice rigo Vespucci* ljudje niso obcu . vali le s kopnega, ladji se je P* bližalo tudi veliko majhnih zaseh čolnov; od jadrnic do gliserjev-Naj tu zapišemo še nekaj P0®,;, kov o sami ladji: jadrnico Anj1, go Vespussi so zgradili leta 1 j, splovili pa so jo leta 1931, ne. ^ krat so jo seveda že preuredil^ posodobili. Od krme pa do pre nJ je jadrnica dolga 70 metrov, ^ najbolj širokem mestu meri metrov, tehta 4.100 ton. Pdola por. Plani, 65-letni Vito ^mbara. 87 letna Adele Ossich vd. a.^°, 80 letni Ademo Nigris, 54-letni j uo Lavorino, 94 letna Elvira Me-»i Lvd- ?otta. 68 letni Alfredo Bas . »3-letna Ada Parenzan vd. Trevi-siri ^^(oa Paola Perkovič vd. Bu-rvh' 79 letna Antonia Renčelj vd. 57i?au(uch, 83 letni Ugo Franchini. Q.‘etni Danilo Bisiacchi, 80-letni pjuvanni Vascotto 77-letni Drago rvUL 85 letna Marija Mahnič vd. letni Giovanni Dandri, 80-vR„ . Giovanna Gracogna por. Gio-letn ln*’ TO letni Miroslao Turchi, 77- a. AlKn DlKntd/nU n/I eompvn Gledališča vijo in še zlasti s Slovenijo in Hr-vatsko, v zadnjih letih pa se je o-krepila tudi njihova prisotnost na raznih sejemskim prireditvah v sosedni republiki, tako zlasti na sejmih v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu. To sodelovanje namerava zdaj videmska delegacija mešene zbornice še znatno okrepiti, poleg tega pa ima v načrtu tudi vrsto drugih pobud, med katerimi naj navedemo zlasti posvet predstavnikov obeh mešanih zbornic iz Milana in Beograda, ki bo v Vidmu v letošnjem novembru. Deželna ustanova CGIL za raziskavo je izdala knjigo o kroniki delavska organizacije na Tržaškem od leta 1943 do leta 1P7S. Avtorja knjige, ki bo na razpolago v kratkem in ki stane 13.000 lir. sta Paolo. Šema m Claudia Bibalo. Uvodno besedo je napisal Arturo Ca-labria. V zadnjem času precej uspešna akcija goriške policije proti razpečevalcem mamil Kvestor dr. Forino in funkcionar dr. Sannino sta novinarjem obrazložila številne uspele udarce policije tihotapcem iu razpečevalcem mamil Razstave VERDI Jutri ob 20.30 bo na sporedu peta predstava operete «Tiha voda« («Acqua cheta*) skladatelja Giu seppa Pielrlja*' TllavnT interpreti so: Daniela Mazzucato, Sandro MassiminLrl MSrikiLLofedan. Anna Campori,. Giampiero Becherelli. VVil-Uam Matteuzzi, Orazio Bobbio. Gianfranco Saletta. Franco Jesu-rum, Fulvia Gasser in Giorgio Val-letta. Režiser in koreograf je Gino Landi. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Guerrino Gruber, novo po stavitev po osnutkih Wilyja Orlan dija so izdelali v delavnicah gledališča Verdi, kostume po osnutkih Sebastjana Soldatija pa sta izdelali krojačnici gledališča Verdi in Arrigo iz Milana. Kino l"?a Alba Ribarich vd. Straniero, tetni Renato Smilovich, 89-letna argina Micheli por. Reiner. 79-jya Edvige Rozina vd. Fabbroni, ‘■'etna An.r !*na Antonia Prodan vd. Urba-. 72-1 " ■ ‘ ' -uiton I? Gulič"vd. Bidpii. 64 letni Giorgio p__________________ z; 72-letnj Giovanni Babic, 80-let-Antonio Ruzzier, 87 letna France I “»‘ic va. tsionu, os-ieuo uiuigiu ’ ®3 letna Ernesta de Gironco-d. de Nordis, 87-letna Maria Val-™ vd. Beccari. Dnevna služba lekarn ]v (od 8.30 do 20.30) Spyored XX septembra 4. Ul. >v,;n‘ “*■ Ul. Commerciale 26, Trg (Mo aprila 6. ,„8-30 do 13. in od 16. do 20.30) Settefontane 39. Trg Unitš 4. nočna služba lekarn Tn (od 20.30 dalje) Settefontane 39. Trg Unitš 4. Bn,. lekarne v okolici tal °'junec; tel. 228-124: Bazovica: I>P‘ 226-165; Opčine: tel. 211001; tel. 225-141; Božje polje 2§TVit: tel. 225 596; Nabrežina: tel. tel Sesljam tel. 209 197; Žavlje; 213-137; Milje: tel. 271 124. Z^iVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA tel služba od 20. do 8. ure 2i' ‘J2-627, predpraznična od 14. do Ute 5e, lu praznična od 8. do 20. ■ ’ 68 441. Ariston 21.30 (na prostem) «Saran-no famosi». Režija A. Parker. Eden 17.00 «L'ultima follia di Mel Brooks*. Grattacielo 17.00—22.15 VGuerra tra * polizies.. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 17.00 «La nona configurazio-ne». Cristallo 17.15 «Agente 007 Thunder-bal: operazione tuono*. Aurora 17.15 «Agente 007: vivi e la scia morire*. Capitol 18.00 «Uno sparo nel buio». P Sellers. Moderno 17 00—21.30 «Qualcuno vo-16 su) nido del cueulo». Prepovedan mladini pod 14. letom Mignon 16.30 «La strana signora della grande časa*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazlonale 16.00 »American porno stor.v*. Prepovedan mladini pod 18 letom Fiiudrammatico 15.00 »Ultra orno sexy party». Prepovedan mladini pod 18. letom. Rad’o Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto 17.00 «11 elan de) terrore*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «11 rollerboy». Valmaura (poletni kino) 21.15 «L’in-fermiera nella corsia dei militari*. Razna obvestila V okviru »Poletnega praznika« v Boljuncu, se bosta danes predstavi la vaška humorista «Vanek in Drej-ček». Nadaljuje se tudi razstava OF Kuhinja nudi danes «tripe». SKD Tabor - Opčine. Vaje srednje in stareiše folklorne skupine bo do jutri, 13. avgusta, ob 19. uri. Starše učencev osnovne šole Ka rel širok In bivše Donadonl ter vrtca v Dijaškem domu obveščamo, da bo taborjenje s kopanjem od 14. avgusta dalje. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 040/911119. Zveza vojnih invalidov NOV ob vešča svoje člane, da bo urad za prt do 17 avgusta 1981. NŠK obvešča, da bo knjižnica za prta do 2. septembra 1981. Na Gradu sv. Justa je še vedno odprta razstava »Perujsko zlato«. Obiskovalci si jo lahko ogledajo vsak dan od 10. do 19. ure V občinski umetnostni ga'criji v palači Costanzi je odprta antološka razstava del tržaškega slikarja G. Baritona Razstavo je ob 50 letnici smrti tržaškega umetnika organizira! muzej Revoltella. Tržaška občina sporoča, da se bodo v tem mesecu v občinski umetnostni galeriji zvrstile naslednic razstave: od danes, 12. do 20. avgusta bo na vrsti ex tempore, od 21. do 28. avgusta hodo' razstavljena dela Brune Bertotti - Frausinove in Luigija Forgihija ter od 29. avgusta do 6. septembra dela Renate Velicogna Bliznakoffove in Lucia Covre. V občinski umetnostni galeriji raz- j stavljala svoja dela Laura Perez in Marcello Goitan. Namesto cvetja na grob Draga Curka daruje družina Milana Švaba 40.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Albina Guština darujeta Vilma in Zdravko Bizjak 10.000 lir za KD Kraški dom. Ob obletnici .rojstvu pokojnega I-vana Riose daruje žena Lojzka 10 tisoč lir za Društvo slovenskih u-pokojencev in 10.000 lir za šolo Jo: sip Ribičič pri Sv. Jakobu. V spomin na dr. Žaromira Simoniča daruje trgovina Rudija Križ-mančiča 25.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na prijatelja Žarka Simoniča darujeta Livio tn Mira Stoc-ca 30.000 lir za SK Devin. Namesto cvetja na grob Elvire Koren daruje Boris Možina 20.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina gospe Elvire Koren daruje družina Gašperšič 50.000 lir za Bercetov sklad. V spomin na Elviro Koren roj. Gomišček daruje Milan Bolčič 15.000 lir za sklad A. Bubniča. Mali oglasi teleton (040) 79 46 7? ^Čestitke PRODAM Renault R4 letnik 1976 prevoženih 59.000 km. Telefonirati v večernih urah na št. 040/ 413881. OSMICO je odprl Darko Starc-Kon-tovel 113. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Legiša Kolmanovi, Mavhinje. Toči belo in črno vino. IŠČEM stare slovenske knjige, izdane v Trstu ali Gorici. Telefonirati na št. 040/54026. OSEMDESETLETNIK z ženo. bolan in skoraj paraliziran, išče stalno gospodinjsko pomočnico. Telefon 0481/30841. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Toči belo in črno vino. PRODAJAM pitke jajčance čiste pasme. Tomšič Sovodnje. Ulica Brenner št. 7. Telefon 0481 882064 SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu zaposli mizarja in vratarja Kulturnega doma Pogoji: italijan sko državljanstvo, obvladanje slovenščine. končana obvezna šola. odslužen vojaški rok Pismene prošnje sprejema uprava SSG. Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 15 avgusta 1981 ESTETSKI salon «Ružica» v Boljuncu obvešča cenjene stranke, da ho salon zaprt od L avgusta do 1. septembra zaradi letnega dopusta. Čez nekaj dni, sredi prihodnjega tedna, odpotuje iz Gorice v Rim, na novo službeno mesto, dosedanji go-riški kvestor dr. Mario Forino. V našem mestu je bil osemnajst mesecev, vzljubil ga je, ker je v njem življenje precej mirno. V Rimu bo sicer živel v bolj živahnem mestnem vrvežu, vendarle bo tam lahko imel pri sebi družino (v Gorici ni moč dobiti stanovanja, nam je povedal včeraj med poslovilnim pogovorom) ker ima tam svoje stanovanje, bo pa tudi blizu rojstnemu Neaplju, kjer ima še živečega 92-let-nega očeta. Zaključni stik z novinarji je kvestor dr. Forino izkoristil, da je napravil nekak obračun svojega eno-inpolletnega vodenja goriške kvesture. Precej dela so imeli policijski funkcionarji in vsi agenti prav pred dnevi, v soboto, ko je bil na obisku v Gorici predsednik vlade Spa-dolini. V varovalni akciji je bilo kar precej agentov javne varnosti in kvestor nam je dejal, da so on in vsi njegovi podrejeni zelo zadovoljni, da je ves čas obiska predsednika vlade v Gorici vse potekalo zelo mirno. Kvestor dr". Forino nam je potem skupno z načelnikom letečega od-delja goriške kvesture dr. Sanni-nom obrazložil akcije goriške policije za preprečanje širjenja mamil na našem območju. Že v lanskem letu so agenti policije opazili, da se uživalci mamil in nekateri razpečevalci zbirajo precej pogosto v Gradežu. Kmalu so ugotovili, da so prekupčevalci iz Verone tam odprli neko prodajno bazo in kmalu so policisti to skladišče tudi odkrili in uničili. V glavnem so tam mamila dobavljali videmskim uporabnikom. Kronika pa je prav v zadnjem času zabeležila pri nas na Goriškem štiri večje primere tihotapljenja mamil. Kvestor in načelnik letečega oddelka sta nam obudila te dogodke, V začetku letošnjega julija je policijska patrulja zalotila v Tržiču skupino treh ljudi iz Verone, potem je prišlo do avtomobilske dirke in pri Palmanovi so policisti trojico zajeli. Zaplenili so pol kilograma heroina. Nekaj dni kasneje so na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši zalotili dva Turka, ki sta skušala pretihotapiti v Italijo en kilogram čistega heroina. Nekaj dni kasneje je prišlo spet do zasledova nja tokrat skoro domačih tihotapcev, enega goriškega in dveh jugoslovanskih šoferjev. Policisti so jim zaplenili 13 kilogramov hašiša in 300 gramov morfija. Kot je zna no je bila trojica oborožena in zaradi tega že obsojena pred nekaj dnevi na goriškem sodišču. Zadnji dogodek je bil pred nekaj dnevi pri Redipuglii, kjer so policisti zalotili nekai ljudi iz Verone, ki so imeli v vozilu skoro pol kilograma heroina v vrednosti pol milijarde lir. Morda prav zaradi dosedanjega zatišja so prekupčevalci in tihotapci mamil izbrali v zadnjem času goriške obmejne prehode in gori-ško področje nasplošno za svoje akcije. Našli pa so budne policijske agente in sedaj čakajo v zaporu na • :dno raznravo Seveda se policija ni omejila samo na te štiri akcije. Stalno vr/i nadzorstvo nad razpečevalci in uživalci mamil in v zadnjem letu in pol so izvršili nič kaj pregledov in tudi preprečili drobno razpečevanje Imeli pa so seveda opravka še z drugimi akcijami, ki so lastne policiji, kot so ueotavl ian je zločinov man iše vrednosti. Sodi oač to v normalno poslovanje policijskih organov. Sicer pa. k sreči, ni v Gorici in n? Goriškem velikega kriminala. Na mesto kvestorja dr. Forina pride v Gorico 20. avgusta dr. Renato Capasso, dosedanji načelnik Criminalpola za Toskano, sedaj s činom podkvestorja. Včeraj, pred sestankom z gori-škimi novinarji, se je od kvestorja dr. Forina poslovil tudi goriški prefekt dr. Milizia. Ugodna turistična sezona na Goriškem V Primorskem dnevniku smo že poročali, da se v Soški dolini, na Lokvah, v Črnem vrhu in drugih turističnih krajih na Goriškem na- mnogo turistov. Novi prihodi gostov potrjujejo, da bo sezona izredno u-godna. Točnega števila turistov pa ne bo mogoče ugotoviti. Slednji so namreč napolnili hotele, zasebne hiše z ležišči za turiste, vendar pa tudi številni v tem času vročinskega vala prebivajo na prostem. Tako v Trnovskem gozdu, v okolici Nove Gorice, v Vipavski dolini ter zlasti na planjavah v Soški dolini. Cene za turizem so se tudi na Goriškem povečale, vendar so za tujce še zmeraj ugodne. Penzion na osebo v hotelih ali zasebnih gostiščih stane največ do 50 tisoč starih dinarjev, to pa je znesek, ki ga zlasti tujci radi žrtvujejo za oddih in počitnice v poletnem času. PREJŠNJO SOBOTO NA VRHU ZLATA POROKA ZOFIJE IN ANGELA JURNA Pred petdesetimi leti, točneje 31. junija 1931 sta si Zofija Frančeškin in Angel Juren z Vrha obljubila večno zvestobo. Veselo praznovanje zlatega jubileja sta zakonca lahko haja v tem počitniškem obdobju NAD 10.000 POGINULIH RIB Ekološka katastrofa v Hublju in Vipavi hujša od včerajšnjih predvidevanj V 10-krlometrskem pasu biološko mrtva voda ■ Prepovedano kopanje, uživanje vode ter napajanje živine ■ Brez kolavdacije delujoče nove čistilne naprave v Ajdovščini so bile pokvarjene Ekološka katastrofa v Hublju in v delu toka Vipave je hujša kot je izgledalo iz prvih vesti, ki smo jih objavili včeraj. Hubelj od Ajdovščine do izliva v Vipavo in ta tja do Brij, torej dobrih deset kilometrov vodnega toka. sta biološko mrtva in ribiči pravijo, da bo kar pet let potrebnih predno bo moč v teh dveh vodah dobiti pet kilogramov težke poslrvi, kakršne so našli mrtve na vodni gladini ko hec prejšnjega tedna. Tudi količina rib je nekol ko večja od te ki smo jo objavili včeraj; od 3.000 do 3.500 kilogramov mrtvih rib naj bi bili našteli. Kar 90 odstotkov teh je postrvi, med ostalimi pa je tudi precej iegulj. Medtem ko je biološko mrtva voda tja do Brij so mrtve ribe priplavale po Vipavi tudi v njen spodnji tok in nekatere so našli tudi pri Renčah, pri Mirnu in tudi na italijanski strani. Na izredno sejo se je sestal izvršbi svet občine Ajdovščina in poleg drugega odločil tudi. da je prepovedano kopanje v Hublju irr v ■gornjem’toku Vipave, prepovedano je uživanje vode, prepovedano je tudi napajanje živine. Analize vode in poginulih rib niso še znane. Vodo analizirajo v Zavodu za socialno medicino in higieno na Pristavi pri Novi Gorici, poginule ribe pa analizirajo v laboratoriju Zavoda za ribištvo Slovenije v Ljubljani. Novogoriški preiskovalni sodnik nadaljuje s svojim delom. Včeraj j'' določil izvedenca iz Ljubljane, ki bo ugotovil vzroke množičnega pogina rib, Že sedaj p: je ugotovljeno, da čistilna naprava v Ajdovščini, ki sicer deluje žc od letošnje spomladi in v katero se zbirajo vode iz kanalizacije mesta ter vseh tovarn, ki so v tem kraju, nima še uporabnega dovoljenja za delovanje. niti ni bilo še tehničnega prevzema. Ugotovili so včeraj, da so nekatere naprave slabo delovale, da so imeli težave s kompresorji. Kar trije od petih tam postavljenih kompresorjev niso prav delovali in ker kompresorji dovajajo kisik prenovljeni in očiščeni vodi, lahko velja domneva, da je očiščena voda odtekala v Hubelj brez kisika. Odtod morda pomanjkanje kisik" v vodi, tistega kisika, ki je nujno potreben ribam in vsemu drugemu življenju v vodi. Sodnik: bodo seveda morali skleniti delo analitikov in inšpektorjev. Ti ugotavljajo tudi ali je kaka tovarna prejšnji petek spustila kake škodljive odpadne vode v čistilno napravo. Če bodo ugotovili krivca bo ta lahko kaznovan, upoštevajoč zakone sosedne države, s kaznijo do treh let. Dokončno besedo je seveda težko sedaj izreči, vendarle je treba ugotoviti. da je bila napravljena velika škoda, ki se ne bo morda poznala v prej omenjenem desetkilometrskem pasu, marveč jo bo lahko moč čutiti tudi v spodnjem toku Vipave. Že več kot 10.000 poginulih rib pomeni veliko škodo, ekološka škoda pa je seveda večja. Urnik Rdečega križa *• Sedež pokrajinskega odbora Rdečega križa v UL Codelli 9 bo do 27. avgusta zaprt zaradi dopusta, od 28. do 31. avgusta pa bo odprt od 8.30 do 12.30. Ambulanta pa bo do konca meseca odprta le od 10.00 do 12.00. • Na trgovskem tehničnem zavodu Einaudi v Tržiču bodo z novim šolskim letom uvedli tudi specializacijo za operaterje v zunanji trgovini. Na goriškem zavodu Galilei uvedejo dodatno smer študija informatike. Izleti Slovensko planinsko društvo v Go rici sporoča, da je zaradi bolezni nekaj oseb odpovedalo udeležbo na štiridnevnem avtobusnem izletu od 4 do 9. septembra in da je torej še nekaj mest na razpolago. Prijave sprejemajo na sedežu društva najkasneje do torka, 18 avgusta. Prosvetno društvo Danica z Vrha priredi od 25. do 27. septembra av tobusni izlet v Muenchen. na Okto berfest. Izletniki si bodo ogledali zanimivosti bavarske prestolnice ter obiskali tudi zloglasno taborišče smrti v Dachauu. Cena izleta znaša 175 tisoč lir, ob vpisu pa je treba vplačati 50 tisoč. Pojasnila in vpis pri Dominku in Žarku Grilju. Slovensko planinsko društvo priredi 22. in 23. avgusta izlet v. Avstrijo z vzponom na Grossglockner. Prevoz z lastnimi sredstvi. Informacije pri predsedniku društva. V primeru majhnega števila interesentov, izlet v Avstrijo odpade. V tem primeru se bodo goriški planinci v zgoraj omenjenih dneh povzpeli na Škrlatico. Slovensko planinsko društvo nadalje vabi člane in prijatelje da se v čim večjem številu udeležijo delovne akcije za dograditev koče pri Krnskih jezerih. Akcija bo 5. in 6. septembra. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Trži ču dežurna lekarna Rismondo, Ul E. Toti tel. 72-701. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Dežurna lekarna z dnevno in nočno službo je Pontoni Bassi, Raštel 52. telefon 83 349. priredila le prejšnjo soboto, ko se je na Vrhu zbrala vesela druščina sorodnikov in prijateljev. Slavljenko so namreč dvakrat operirali na želodcu in je po dolgem okrevanju sedaj zopet zdrava. V marsičem je njuno življenje Ž9 od mladih nog teklo vzporedno. Angel se je rodil 6. avgusta leta 1906, Zofija pa 15. maja 1908. Oba sta Vrhovca. Tako kot mnoge naše ljudi j* tudi njih doletela zla usoda, da sta morala med prvo svetovno vojno -v begunstvo. Najprej sta z družinama romala v Nemčijo nato v Miind, na avstrijsko - madžarski meji, konec vojne pa sta pričakala na Štajerskem: Angel v Ptuju, Zofija pa v Ljutomeru. Ko sta se leta 1919 vrnila na Vrh sta pomagala staršem pri delu na polju. Slavljenec je bil tudi začasno zaposlen kot zidarski pomočnik, ko so leta 1922 na porušenem Vrhu gradili nove domove. Ker je bil edini sin v družini je Angel Juren opravil le šest mesecev vojaškega roka v Bologni. Leta 1931 sta se Zofija Frančeškin in Angel Juren poročila; v zakonu je Angelu žena povila tri hčerke, ki so jih starši vzgajali v zavedne članice naše skupnosti. Zofija, Angela in Marija namreč živijo na Vrhu in jima večkrat prihajajo v družbo pa tudi v pomoč pri hišnih opravilih. Med vojno je tudi Angel trpel pod naci fašističnim jarmom. Njega in štiri druge Vrhovce so namreč ob zori 13. februarja 1943 fašisti odpeljali v delavske bataljone, kjer je, najprej v Potenzi, nato na Korziki in v Marseillu, ostal do konca vojne. Vsakdanji kruh si je vedno prislužil z garanjem na kmetiji in .občasnimi zaslužki pri sosedih ali v Laškem; žena Zofija pa je dolga leta prodajala domače mleko v Gorici. Čestitkam njunih hčera, šestih vnukov in vnukinj ter ostalih sorodnikov in prijateljev se pridružimo tudi mi z željo, da bi preživela š« mnogo zdravih in srečnih let. HMiitiiiifiHiitMiiifiimiiiiiitiiiitiiiiiia RORATNI ENOLETNI POUK ZA UČITELJE ŠE VEDNO JE MOŽNOST VPISA V 5. RAZRED UČITELJIŠČA Z dodatno diplomo bi lahko učitelji nadaljevali šolanje ca vseh fakultetah ■ 1SIg1 HANCA Dl CREDITp Dl IHIESTl-: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. it A. TRST LJt-ICA E. Pli-ZI 90 - *£ 11. 8. 1981 Ameriški dolar 1.262,— Funt Herling 2.230,- Irski funt šterling 1.760.— Švicarski frank 570.— Francoski frank 202,— Belgijski frank 29,5 Nemška marka 490.50 Avstrijski šiling 69,50 Kanadski dola- 1.010.— Holandski l.orin* 440.— Danska krona 154 — Švedska krona 229 — Norveška krona 197.— Draoma 19 — Mali dinar 27.75 Veliki dinar 27.75 V nedeljo je praznoval rojstni dan ERMINIO Iz Rlcmanj. Iskreno mu čestitata in želita mnogo sreče in zdravja Savina in Tanja. MENJALNICA vseh tujih valut MiiiiiiiiiiiiiiiinoiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiniiiiiiiimmiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiliiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiUMiiiiiiMMHHH*** IZ MAJHNE DELAVNICE PODJETJE EVROPSKIH RAZSEŽNOSTI Izdelke iz šempe trških « Vozil» kupujejo tudi m Zahodu Obrate imajo v Šempetru, Novi Gorici, Lokovcu in celo v Makedoniji - Zanimanje za Vozilove licence Ko je pred nedavnim predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner obiskal podjetje «Vozila Gorica* v Šempetru je naglasil, da je že dolgo želel spoznati to delovno organizacijo, ki uživa sloves v vsej Jugoslaviji in tudi na tujem. Vzpon tega podjetja je bil skokovit in ni veliko takih primerov. Začelo se je razvijati v obdobju po vojni iz prvotne servisne delavnice za popravilo avtobusov in kamionov. Zdaj je v tovarni zaposlenih skupaj o-krog 1 500 delavcev, in to v posameznih obratih v Šempetru, Novi Gorici, Lokovcu, pa tudi v Makedoniji. V «Vozilih» izdelujejo priklopna in druga specialna vozila z nadgradnjami. cisterne s pripadajočo opremo za prevoz vseh vrst tekočin, prahu in plinov in kolesne sestave za cestna vozila. V zadnjem času razvijajo tudi proizvodnjo dvigalnih naprav za vgradnjo na priklopna vozila pa proizvodnjo vozil na hidrosta-tični pogon. Kupljenih licenc tovarna nima, marveč je celoten tehnični razvoj sad lastnega domačega dela. Vseli zaposlenih je okrog L500, od tega 600 kvalificiranih kovinarjev, 200 delavcev ima štiriletno srednjo šolo, 30 pa visoko in 30 višjo izo- brazbo. Med delavci je približno 250 tistih, ki so prišli iz drugih republik in obeh jugoslovanskih pokrajin. Slednji so se postopno dobro naučili svojega dela. tako da kar zadeva delovni uspeh oziroma produktivnost ne zaostajajo za starejšimi izkušenimi delavci z industrijsko tradicijo. Naj poudarimo, da bi v «Vozilih» takoj radi zaposlili večje število kovinarjev in drugih delavcev, ki pa jih ni mogoče dobiti. Delovni pogoji so resda težki, vendar so zato plače ugodne. Povprečno zasluži delavec od 900 tisoč do poldrugega milijona starih dinarjev mesečno. Tovarna jim nudi tudi kosilo, ki stane 1.500 starih dinarjev, po večini za vse zaposlene pa je rešila tudi stanovanjske potrebe. Dobili so posojila za nakup ali zgraditev stanovanja, ali pa je tovarna posameznikom sama kupila stanova nja. V načrtu imajo tudi gradnjo samskega doma. »Vozila« bodo letos izdelala za o-krog 200 milijard starih dinarjev raznih vozil in drugih proizvodov. Od tega bodo izvozili za 16 milijonov dolarjev svojih izdelkov. Namenjajo jih po večini v industrijsko razvite dežele, pa tudi v države tako imenovanega tretjega sveta. Zu- nanjetrgovinska bilanca bo aktivna, saj bodo surovin iz tujine, ki jih potrebujejo za redno proizvodnjo u-vozili za polovico nižji znesek, namreč za 8 milijonov dolarjev. Naj dodamo, da so »Vozila* prodala licence za nove tovarne specialnih vozil in prikolic v Tanzaniji in Egiptu. Svojo tehnologijo, sredstva in usposobljene delavce pa šempetrska tovarna namenja tudi za napredek pasivnih območij v Bosni in Makedoniji. V GORIŠKI OBČINI Na voljo tri obrtnice za taxi avtomobile V Gorici so v zadnjem času nehali z delom kar trije taksisti. Zaradi tega nas obveščajo z županstva, da so tri obrtnice na razpolago tistim, ki to želijo Prošnje na kolkovanem papirju naj zainteresirani pošljejo na županstvo do 15. septembra letos. Veljavne so tudi prošnje, ki so bile poslane na županstvo lani. Vsekakor pa imajo zainteresirani možnost prositi pojasnila na poveljstvu mestnih redarjev v Mazzinijevi ulici. Pred časom, ob zaključku letošnje mature na slovenskih srednjih šolah, smo poročali, da so na slovenskem učiteljišču »Simon Gregorčič« začeli akcijo za ustanovitev 5. razreda te naše višje srednje šole. Za kaj gre, ko vemo da traja pouk na učiteljišču štiri leta? Z diplomo usposobljenostnega izpita na učiteljišču imajo možnost tisti mladi učitelji, ki želijo nadaljevati študij na univerzah, obiskovati le fakultete za tuje jezike >r tako imenovani magistero. Obstaja pa možnost, da na učiteljiščih začasno uvedejo tudi 5. razred in maturanti bodo potem imeli možnost nadaljevat' študij na vseh fakultetah v državi, enako kot maturanti drugih višjih srednjih šol. Na številnih italijanskih učiteljiščih so možnost takega dodatnega razreda velikokrat izkoristili, nekajkrat so to možnost izkoristili tudi na slovenskem učiteljišču v Trstu. Tja so šli nekajkrat tudi komaj diplomirani goriški učitelji na dodatno študiran je. Ker je letos napravilo na goriškem učiteljišču usposobljenosti izpit 23 ljudi so menili, da bi bila dana tudi za goriško slovensko u-čiteljišče možnost uvedbe takega dodatnega razreda. Nekaj učiteljev se je za tak enoletni dodatni pouk zares vpisalo, vendarle je njih število za sedaj majhno. Tako so nam povedali včeraj na tajništvu. Vpis pa je še vedno možen in v že omenjeni šoli upajo, da se bo število vpisanih povečalo, tako bi ti dobili možnost imeti ta enoletni dodatni pouk kar na goriškem učiteljišču. Zaradi tega tudi s tega mesta še enkrat obveščamo vse zainteresirane naj se nemudoma, še ta teden oglasijo na tajništvu učiteljišča »Simon Gregorčič* v Ulici Alviano. Lažja nesreča v Gorici Na križišču med ulicama Terza Armata in Vittorio Veneto se je včeraj zjutraj malo pred osmo uro pripetila lažja prometna nesreča. Do trčenja je prišlo ker upravnica avtomobila fiat 850 special goriške registracije, 49-letna Sonia Ciarret-tino ni na omenjenem križišču dala prednosti tovornjaku, ki ga je u-pravljal 23-letni Goričan Flavio Ca-prara. Pri trčenju se je Ciarrettini-jeva lažje poškodovala na obe nogi zaradi česar se bo morala zdraviti ostm dni. Manj sreče je imela njena sopotnica, 45-letna Marie The-rese Wojtynia iz Lecceja, ki bo zaradi zloma večjega števila reber zloma ključnice in drugih udarcev po celem telesu okrevale v 25 dneh. Kino (iortcu CORSO Danes zaprto. VITTORIA 18.00-22.00 »Belle, ero-tiche, maliziose*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Triid EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Agent* 007 al servizio di sua maesta*. PRINCIPE Danes zaprto. /V»pm (.urico tu okolico SOČA 18.00—20.00 »žandar proti marsovcem«. Francoski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Vsi gremo na smučanje«. Francoski film. DESKLE 19.30 »Zmagovalec vzame vse*. Ameriški film. U MM Ob 15. obletnici smrti Oskarja Vižintina daruje družina 30.000 lir z* Kulturni dom v Sovodnjah. V spomin na Emo Lavrenčič por. Briško darujeta Stanko in Helena 30.000 lir za spomenik padlim v Štandrežu., V 80. letu starosti je preminila naša draga ANGELA COTIČ (UČITELJICA V POKOJU) Pokopali jo bomo danes, 'sreda, ob 10,30 iz bolnišnice v Ulici Diaz v cerkev sv. Ivana in na pokopališče v Gorici. Žalostno vest sporočata brata Jožef in Peter ter drugo sorodstvo Gorica, 12. avgusta 1981 V DOBI IZREDNEGA PRITISKA NA PRIMORSKEM IN ŠE POSEBEJ V TRSTU UČITELJSKO DRUŠTVO ZA TRST IN OKOLICO JE OPRAVILO ZARES ZELO POMEMBNO VLOGO Italijanske oblasti veliko obljubljajo, vendar obljub ne držijo-Še pred nastopom fašizma preganjajo učitelje in jih selijo - Učiteljski list - Zadušitev vsega Leta 1918 je italijanska okupacija ločila Primorje od Jugoslavije. Slovensko učiteljstvo v novi državi se je zavedalo, da mora varovati pravico do izobrazbe v materinem jeziku. Čeprav so italijanski oblastniki zagotavljali, da bodo dali Slovencem več šol, kakor so jih imeli pod Avstrijo in da bodo spoštovali vse pravice slovenskega jezika, so učitelji le delno verjeli tem obljubam. Spoznali so, da se morajo spet reorganizirati in dosledno slediti šolskim in stanovskim problemom. V Trstu je spet zaživelo učiteljsko društvo, na čelu katerega je bil neuklonljivi učitelj Anton Grmek. Grmek je nato načrtno obiskal vsa okrajna učiteljska društva ter širil misel o ustanovitvi skupne organizacije. Na njegovo pobudo je bila 20. februara 1920 ustanovljena «Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, ki je bila nasilno razDuščena 3. avgusta 1926. Učiteljstvo je vodil Grmek, ki je bil vse do razpusta «Zveze» njen predsednik. Za tajnika je bil izvoljen Stanko Rode, za blagajnika pa Karel Gruntar. Upravni odbor je bil sestavljen še iz vseh društvenih predsednikov. V letu 1923 je bil namesto Rodeta izvoljen za tajnika Jože Pahor. Zveza je združevala devet učiteljskih društev, med katerimi je izstopalo «Tržaško u-čiteljsko društvo*. Zveza je štela skupno 808' članov, od katerih je bilo 152 tržaških učiteljev. Predsednik «Tržaškega učiteljskega društva* je bil na začetku Jožef Gorkič, nato pa aktivni učitelj pri Sv. Ivanu Ivan Daneu: Na ustanovnem občnem zboru Zveze sta bila ustanovljena za boljše delovanje dva odseka: organizacijski in šolsko-poiitični. Organizacijski odse’: je imel nalogo, da skrbi za notranje poslovanje Zveze in za tisk; šolsko-poiitični odsek pa je sledil gibanju in spremembam na šolskem področju ter je dajal nasvete gleda ureditve šolstva. Pozneje so bili ustanovljeni še naslednji odseki: za. pevski zbor, za samoizobrazbo, za sestavo knjig ter Samopomoč. Samoizo-braževalni odsek je organiziral izobraževalne tečaje po posameznih društvih, kjer so učitelji študirali sodobna vprašanja. Na skupnem počitniškem tečaju pa so u-deleženci razpravljali o predelani snovi. Največje zasluge za to samoizobraževalno dejo imata sežanska učitelja Alojz Hreščak ter Jože Pahor. Zaradi vedno večje brezpravnosti in zatiranja je delovala v Zvezi Samopomoč; ta odsek je ščitil in gmotrio pomagal potrebnim u--čiteljem. V Zvezi je še z velikim uspehom deloval učiteljski zbor, ki je prirejal številne koncerte pod vodstvom pevovodje Srečka Kumarja. Vez med članstvom je predstavljal časopis »Učiteljski list*. Glasilo Zveze je začelo izhajati 1. marca 1920. Urednik časopisa je bil Janko Samec, nato pa Jože Pahor. List je v začetku izhajal dvakrat mesečno, nato pa trikrat vse do meseca avgusta 1926, ko je fašizem zamoril ves slovenski tisk. Italijanski reakcionarni krogi so sprejeli ustanovitev učiteljske organizacije kot sovražno dejanje proti Italiji in Učiteljski list je že avgusta 1920 tako zapisal: «Naša šola je postala torišče neslavnih eksperimentov in samovoljnih odredb nekompetentnih činiteljev. Na tisto avtonomijo, ki smo jo imeli v reakcionarni Avstriji in jo smatrali za popolnoma nezadostno gledamo danes v režimu svobode s hrepenečimi očmi. Zatrli so nam sleherno samoupravo, poitalijančujejo naše šole in našo mladino, premeščajo učitelje na čisto nezakonite načine, vlačijo jih v tuje kraje, od koder se vračajo često bolni in strti na duši in telesu, kaznujejo brez vzroka,' brez preiskav in zakonite razsodbe, šikanirajo po vojaških in organih javnega varstva ...». V nastalih razmerah so začeli levičarski učitelji iskati zoper porajajoči se fašizem oporo v italijanskem delavskem gibanju. Na delegacijskem zborovanju leta 1920 je učiteljstvo na prigovarjanje Jožeta Pahorja in Alojza Hreščaka sklenilo, da vstopi v socialistično Delavsko zbornico v Trstu. Ta sklep je razburil slovenske meščanske politike, ki so začeli u-govarjati proti temu sklepu, češ da je Delavska zbornica politično obarvana in da je vrh tega še v italijanskih rokah. Učiteljstvo se je izreklo za načelo in taktiko razrednega boja, čeprav je bilo hudo razočarano, ko Delavska zbornica ni sprejela v svojo sredo Zveze. Jože Pghor je zapisal, da to je bil dokaz, da so bili v Delavski zbornici tudi italijanski social patrioti. Slovenski komunist Ivan Regent pa je v tržaškem Delu I. septembra 1920 nekoliko drugače pojasnil, zadevo, če bi začela Delavska zbornica priznavati pri e-ni stroki princip organizacije po narodnosti in bi pričenjala sprejemati v svojo sredo po več orga-n;zacij ene in iste stroke, bi zašla, po mnpnju Regenta, v velike težave. Očividno se je Regent zavedal, da bi vključitev Zveze v Delavsko zbornico predstavljal možno cepitev v vrstah delavstva, ki je bilo takrat enotno. Po tem razočaranju je Zvezo pretresla še poniževalna izjava u-citelja Kleinmayerja na deželni šolski konferenci, ki se je vršila v Trstu meseca aprila leta 1921. Kot delegat Zveze je Kleinmayer namreč v imenu slovenskega učiteljstva izrazil vdanost domovini Italiji in zvestobo zakonu ter obljubil sodelovanje za bratsko sožitje obeh narodov. Napredni u-čitelji so to izjavo hudo kritizirali in Kleinmayerju očitali, zakaj ni na konferenci govoril o številnih krivicah, ki se dogajajo slovenskemu učiteljstvu. Ta zadeva je močno omajala temelje Zveze. Poleg tega je Zvezi že grozil razkol, ker so-nekateri učitelji, iz o-portimizma hoteli, da bi bila organizacija samo pedagoška, drugi pa so zahtevali, naj brani tudi stanovske in materialne koristi. Na delegacijskem zborovanju v Vipavi leta 1921 pa so bili oportunisti potolčeni in zmagalo je prepričanje, da se učiteljstvo ne bo uklonilo fašizmu in da bo z vsemi močmi branilo svoje pravice. Po Vipavi je delovanje Zveze spet zaživelo in Zveza je krenila na pravo pot, Čeprav fašizem še ni prevzel vlade so italijanske oblasti že začele preganjati slovensko učiteljstvo; nezakonito so premeščali napredne in ugledne slovenske učitelje. Medtem pa so italijanski šolniki pripravljali šolsko reformo. Ko pa je oktobra 1922 fašizem prišel na oblast, se .je začelo zadnje tragično poglavje slovenskega šolstva. Jasno je bilo, da hočejo fašisti popolnoma zatreti slovenski narod. Gentilejeva reforma je prinesla uvedbo državnega jezika v vse šole in postopno odpravo slovenskega šolstva. To je hudo prizadelo slovenske učitelje in le med najšibkejše se je vrinil oportunizem. Zveza je ošibela. Tako je tudi Tržaško učiteljsko društvo od 152 prvotnih članov štelo leta 1923 le 132. Fašisti so nato začeli z ustrahovanjem pritiskati na slovenske učitelje, naj opustijo Zvezo in naj se vključijo v italijanski fašistični učiteljski sindikat. Posebno so preganjali tiste učitelje, ki so se borili za neodvisno organizacijo. Fašizem je postopoma onemogočil vsako delovanje in razpršil je slovensko učiteljstvo na vse strani; nekateri so bili odpuščeni ali predčasno upokojeni, veliko število učiteljev je bilo premeščenih po Italiji, del učiteljstva pa se je zaradi preganjanja zatekal v bližnjo Jugoslavijo. Zveza je bila razpuščena prve dni avgusta 1926 in prav tako tudi Tržaško učiteljsko društvo. Čeprav je slovensko učiteljstvo izgubilo svojo matico, je bilo vseeno ilegalno povezano vse do leta 1929. Povezavo je vodil Ciril Drekonja. Najpomembnejši in najbolj aktivni učitelji Tržaškega učiteljske- ga društva so bili: Anton Grmek. Ivan Daneu, Ferdo Klein-mayer, Karol Pahor, Albert in Karel Širok, Janko Samec, Silvester Rode, Josip Ribičič, Amalija Čok, Andrej Čok, Jožef Gorkič, I-van Grbec, Pavla Hočevar, Miroslav Logar, Iva Sabadin, Ferdo Starc, Fran Venturini, Ivan Volk ter še številni drugi. To bi bila v glavnih obrisih zgodovina Zveze ter obenem tržaškega učiteljstva. Tako delovanje, angažiranost, politična zrelost in zavednost slovenskega učiteljstva v tistih hudih časih nam morda ne postavlja vprašanje, ali bi bili danes, ko je praganjanje in osebno izpostavljenje mimo, mi slovenski šolniki še zmožni tako požrtvovalnega delovanja? Danes je naše šolstvo na veliko boljšem predvsem po zaslugi zmagovitega narodnoosvobodilnega boja, v katerega se je vključilo tudi naše učiteljstvo, ki se je že od vsega začetka upiralo fašizmu. Ta bojevita preteklost našega u-čiteljstva na šolskem in narodnostnem področju naj nam bo za zgled in bodrilo v boju za vedno večje svoboščine in pravice Slovencev v Italiji. MAREZA ŠKERK-KOSMINA Zveza borcev in ansambel Veseli godci iz Boljunca sta priredila osemdnevni Poletni praznik, katerega osrednji dogodek je bila proslava 40-letnice OF, ki je bila v nedeljo. Bivši borci, taborniki in praktično vsa vas, mladi in stari so se zbrali «Na gorici*, se zvrstili v povorko, odnesli vence pred spomenik padlim, nato pa so spet v sprevodu prišli pred Prešernovo gledališče, kjer je bila proslava OF OB NEPRIČAKOVANI NAPOVEDI AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA REAGANA KAJ PR A VIAPRA V JE NEVTRONSKA BOMBA ALI «PR0DUKT MENTALNE PERVERZNOSTI Bomba, ki je namenjena sovjetskim tankom, bo uskladiščena v ZDA, tolaži Reagan Najpreprostejša obramba proti tej bombi je voda - Zadostna zaščita je že sod vode Ameriški predsednik Reagan se torej kaže v vsej svoji umski in moralni »veličini*. Na konferenci »bogatih* je v zvezi z izredno «ras'ijo» dolarja svojim bolj moledujočim kot očitajočim zaveznikom odvrnil, da gredo ZDA svojo pot, oni pa naj uberejo svojo, ZDA se na njih ne bodo ozirale. Sedaj pa je celo proti razpoloženju svojih najožjih sodelavcev, celo proti mnenju svojega zunanjega ministra, vendar pa v skladu z mnenjem svojega ministra za oboroževanje dal vojni industriji ukaz, naj začne sestavljati nevtronsko bombo. Njegovi zavezniki, mislimo na zahodne zaveznike iz Atlantske zveze, se nad tem hudujejo, kajti kakšen zaveznik., je to.'da počne vse na lastno pest, ne da bi se z njimi posvetoval. Toda Reagan in njegove užaljene zaveznike tolažijo, da bo to strašno orožje — ki bp sicer napravljeno za to, da ustavi sovjetske tanke, če bi hoteli prodreti v zahodno Evropo — da bodo torej nove, nevtronske bombe ostale doma, v ZDA. Samo ob sebi se razume, da je ta tolažba ne le proti vsaki logiki, kajti nevtronsko o-rožje, uskladiščeno v ZDA zares, ne more ustaviti morebitnega prodora sovjetskih tankov v Evropi. Toda tp spada že v nekakšno »politično alkimijo*, ki je zdravi možgani pe sprejmejo. Zato pustimo to plat tega problema, ker smo se namenili na kratko opisati nevtronsko bombo, nevtronsko orožje, ki je te dni na ustih vseh, saj gre vendar za sklepe Bele hiše, ki spravljajo v še večjo nevarnost ves svet — predvsem pa Evropo. Nevtronska bomba je bomba »vodikovega tipa», njena rušilna ali uničujoča moč temelji na delovanju naglih nevtronov z energijo 14 MeV. Ameriška agencija za energetska raziskovanja (Ener-gy Research and Development Administration) se že dolgo ukvarja s proučevanjem orožja z okrepljenim žarčenjem, pravzaprav z nevtronsko bombo. Fiziki te agencije so odkrili tudi, katera dva izotopa imata ustrezne lastnosti ža izdelovanje takšne bombe, to sta kurt)“245 iirkatifbrtilj - 253. Kritična mrsa kalifornij je osemkrat manjša od kritične mase urana, to pa pomeni, da je možno napraviti orožje s kritično maso, ki tehta samo nekaj sto gramov, kar je v procesu miniaturizacije atomskega orožja izredno pomembno. Toda obstaja tudi drug način izdelovanja nevtronske bombe. Gre za to, da se v plutonij - 241 z ogromnim pritiskom in s tako imenovanim udarnim valom milijardnega dela sekunde ustvari izredno velika gostota, ki bi krepko skrčila, krepko zmanjšala kritično maso. In tako bi se ustvarila nevtronska bomba, ki bi bila sestavljena iz treh koncentričnih delov. Srednji del, ki je pravzaprav jedro in detonator bombe bi tvorila klasična atomska bomba, okoli nje bi bil ovoj iz litijevega dev-terija, tretji del, to se pravi vrhnjo plast pa bi sestavljal klasični eksploziv. Teoretično vzeto se nevtronska bomba more izdelati tudi, če se upošteva načelo laserske jedrske fuzije in to tako, da kapljico tekočega devterija s tritijem bombardiramo z vseh strani z izredno mečnimi- laserskimi žarki. S tem se pridobi izredno visoka temperatura, ki je potrebna za reakcijo,-vse to pa celo brez atomskega detonatorja. Nagli nevtroni — glavni produkt nevtronske bombe — prodrejo skozi razne vrste materiala in rušijo oziroma uničujejo biološko tkivo živega bitja, človeka. Ti dajo vodikovim atomom neko pospe-ščnje, poženejo jih t 'rtjlhovih prvotnih položajev, da nastanejo molekularni radikali, čemur sledi bolj nagla ali tudi počasnejša, vsekakor gotova smrt, seveda zaradi večje količine žarkov. Pri tem pa se dogaja, da zgradbe, vozila, ostali objekti vojaškega in nevojaškega značaja ostanejb tako rekoč celi, razen v neposrednem središču eksplozije, ker je rušilno in toplotno delovanje nevtronske bombe zmanjšano v korist siber kratkotrajne, vendar intenzivne radiacije. Zaradi tega nevtronsko bombo imenujejo tudi «nečloveško bombo* ali celo produkt mentalne perverznosti*. Intenzivnost žarčenja nevtronske bombe je desetkrat močnejša, od žarčenja klasične atomske bombe. To pomeni, da nevtronska bomba ene kilotone razvije žarčenje kot klasična atomska bomba desetih kiloton, vtem ko je zaradi rušilne in toplotne sile uničenje na prizadetem področju za 90 odstotkov manjše od deset kilotonske atom- •niiiiHiiiiiiiniHiiiiimiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiinn.....................iiiiiiiiiiiiHiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiin«....Mihi...........................n.....um............................. ' M-Ž 'm ib Šli 'i F M ^ % Up 8 »A Hi-a !. i lil' f ♦, m )\ h s Č, m JLi J § tmm ■: ' V " Kornati - najgostejša otoška skupina Jadrana in Sredozemlja Brez zemljevida se na Kornatsko otočje podajo lahko le domačini. Vsi drugi morajo imeti s seboj natančne zemljevide, pomorske karte in po možnosti tudi Peljar Jadran-■keea moria Že bežen pogled na kurzno karto Jadrana nam kljub merilu 1:280.000 pove, da je to območje dobesedno posejano s pastmi za dopustniškega kapitana. Seklji bomo na Kornatih uporabljali predvsem specialne pomorske karte v merilu 1:50.000, za dnevno plovbo pa si pomagamo s starimi jug. specialkami «po Parizu* ske bombe. Z drugimi besedami, zelo močno žarčenje pobije vse, kar je živega, hkrati pa »prizanese* za 90-odstotkov več kot o-bičajna atomska bomba. Nevtronska bomba od ene Kilotone, ki bi eksplodirala v zraku, na višini 100 m od tal, bi uničila poslopja in vozila v, premeru kakih 200 metrov, pomorila pa bi ljudi in vsa živa bitja v krogu s premerom 12J0 metrov. Posadke oklepnih vozil bi bile podvržene za 20 do 30-odstotkov šibkejšemu žarčenju. Najboljša zaščita pred delovanjem nevtronske bombe je — voda. Že samih 30 do 50 centimetrov debel sloj vode zadrži nagle nevtrone in odbojne' protone, če bi- tanki in druga oklepna vozila imela oktep iz parafine. , ki bi bil debel 10 centimetrov in katerega vodikovi atomi ustavljajo nagle nevtrone in bi ta oklep imel tudi majhen sloj vode ter jeklene ali posebne keramične plošče, bi nevtronska bomba tankovski posadki ne. mogla do živega. Seveda, kako do takšnih tankov priti? Toda nekatere, dežele predvidevajo v okviru svojih programov civilne zaščite' za obrambo pred nevtronskim orožjem — množično uporabo sodov z vodo. Računajo pač z manjšimi sodi tako imenovanega individualnega značaja ter z večjimi sodi družinskega ali kolektivnega tipa. Neytronsko bombo vrste W-70 Mod 3 je možno izstreliti z raketami vrste «lance», ki imajo domet 120 km. Te rakete ima ameriška vojska v zahodni Evropi, z njimi pa so opremljene tudi za-hodnonemška, italijanska in angleška vojska. Lahko (m je uporabna tudi haubica, to se pravi tisti kratkocevni top s 150 milimetrsko cevjo. S takim topom se morejo izstreljevati nevtronski projektili, torej izstrelki ali po starem rečeno navadne granate. Takšne haubice imajo v ameriški in v zahodnonemški vojski. Nevtronsko bombo pa lahko nosijo tudi rakete «pershing 2» in pa tiste ameriške rakete, , ki imajo posebno «glavo», ki jo vodijo'od daleč, da lahko spreminja svojo pot. Pravzaprav je nevtronsko orožje — praktično. Ker je manjše in zato lažje, je več možnosti prenašanja Čeprav Reagan trdi, da bodo začeli sestavljati nevtronsko bombo sedaj, je znano, da Američani že raziskujejo tudi nove vrste nevtronskega orožja. Kot smo že rekli, je to orožje strašno, vendar pa je obramba proti njemu vsaj teoretično preprosta. Dovolj je pol metra vode. Toda ne oziraje se na to »praktično plat», je gotovo, da se na Reaganovo akcijo začenjajo druge akcije ali če hočemo reakcije. Sredstva proti nevtronski bombi se že delajo in če je res,, da je Reaganovi izjavi sledil val protestov je zelo verjetno, da imajo tudi izven ZDA kako še »popolnejšo poslastico*. Dokler pa o tem ne vemo nič, je nevtronska bomba najhujše zlo M. L. . KRITIČNA TEORIJA DRUŽBE. IZBOR TEKSTOV ; Slavoj Žižek in Rado Riha sta za zbirko Tokovi pripravila izbor filozofskih razprav in člankov raznih filozofov tki. Frankfurtske •šole, pri čemer sta z objavljenimi delj hotela slediti osnovni liniji razvoja kritične teorije. Pri tem sta poudarila pomen Theodora Adorna in nekoliko zanemarila Marcuseja, glede na to, da je že dostopnih večje število prevodov Marcusejevih del v srbohrvaščini.. 1 IfALIJANŠKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 1 13.00 Siracusa: vaterpolo 17.00 Sveže - sveže - poletni program glasbe, predstav in aktualnosti 17.05 Izgubljeni otoki - TV nadaljevanka 17.45 Tukaj P.im .. . 18.C0 Za vse zlato Transvaala - 1. epizoda 19.00 Dick Bartcn - posebni agent - 2. epizoda 19.20 Mazinga «Z» - risani film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 1 20.40 Sam in Sally - TV film 21.40 Quark - posebna oddaja Z nocojšnjim večerom bo tedenska cddaja Quark posvetila štiri oddaje prirodi. V programu so namreč štirje dokumentarci, ki spadajo prav gotovo med najboljše stvaritve družb National Geo-graphic Society in družbe Nova iz Bostona. Nocojšnja oddaja bo nosila naslov Gorila. in bo spremljala gledalca v velike gozdove Ruande. koder živijo zadnji tropi velikih gorskih goril. Čez teden dni, 19. avgusta, bo na sporedu oddaja z naslovom Kraj suhe vode. Gre za oddajo, ki bo govorila o življenju in boju za obstanek na sušnem robu jugozahodne Afrike. Nadaljnja oddaja iz tega programa, bo na vrsti 2. septembra. Tedaj bo na sporedu oddaja’z naslovom Leto gnuja. Ne gre morda za gnoj, pač pa za posebne vrste bivolov, gnujev, ki živijo v Keniji v A-friki. Teden prej in sicer 28. avgusta pa bo govor o davnem davnem izginotju dinozavrov, to se pravi onih velikih in, kaže, doslej največjih živih bitij na Zemlji, ki so tako rekoč čez noč, vsekakor v dobi nekaj sto tisoč let izginili in znanost še vedno ne ve, zakaj 22.20 Šuortna sreda Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Bruni Karmi 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.00 Astro Robot - Kontakt ypsi-lon - risanka 17.00 Zadnji v:"ki konjeniki na svetu: Argentina: »Gauchos*, Program za mladino 17.50 Pom - pom, risanke 18.C0 Pravljice 18.30 DNEVNIK 2 - športne vesti 18 50 Milord, ,li..si na vrsti, 3. nadaljevanje 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Glasba■, in družba, posebna 21.30 «Due cuori in cielo*. film. ki ga je režiral Vincente Mi-nelii - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretn Kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Dokumentarna oddaja 19.50 Jazz glasba 20.15 Vzgojna oddaja 20.40 Camilla, film Camilla je prišla s podeželja v mesto kot strežnica k Mariu in Giovanni. In s časom Camilla postane nekakšen angelček varuh njunega doma. Mario je vedno brez denarja, pa čeprav je zdravnik, toda zaposlen je pri bolniški blagajni, ki malo plača. In vendar bi se rad specializiral, rad bi pvalci najbolje uvrstil Da-arc, ki je zasedel petnajsto S St; Za Sireno je tokrat prvič tudi Miran Guštin, sploh l'0j.t a)ši udeleženec tekmovanja v NI I?0®'1*. saj je šele letos dopol-1» rKeri' let. Glede r.a to. da je bi-njegova prva preizkušnja (tednu Je. končal šele pred mesecem sagbilo pričakovati, da bo do-di p kako vidnejšo uvrstitev, pa tu-arriel Z°^aral še zdaleč ni, saj je opravka z veliko bolj izkuše- nimi nasprotniki. Tako v soboto kot v nedeljo so imeli jadralci ugoden veter, tako da so regate potekale po predvidenem urniku. Tekmovanje je organiziral domači klub Pl at iz Portoroža, ki se je lepo izkazal, saj je vse potekalo po najlepšem redu. LESTVICA »Optimist* 1. Darko P (Burja Izola) 2. Branko Juriševič (Jadro Koper) 3. Jure Orel (Jadro Koper) 15. Davorin Starc 17. Aram Bevilacqua 25. Maksi Ferfolja 47. Andrej Ferfolja 52. Miran Guštin, vsi TPK Sirena «470» 1. Ulcigrai - Perone (Milje) 2. K. Pletikos - S. Pletikos (Jadro Koper) 3. Komljanec - Petreš (Burja Izola) «Kadcti» 1. Volčič - Volčič (Pirat Portorož) 2. Jurkovič - Barbieri (Jadran 0-patija) 3. Makuc - Klun (Pirat Portorož) TENIS Ocleppo izpadel CLEVELAND — Na mednarodnem teniškem turnirju v Clevelandu, veljavnem za «grand prix», je Italijan Gianni Ocleppo (nosilec 4. skupine) že v prvem kolu nepričakovano izgubil proti doslej neznanemu Erniu Fernandezu iz Portorika. Fernandez je zmagal v treh setih z izidom 5:7, 7:6, 6:3. Drugo presenečenje je pripravil Američan Rod Harmon, ki je s 4:6, 6:4, 6:1 premagal nosilca 8. skupine , Avstralsa Rossa Casea. igrišču in uresničevanje taktične zamisli o »kratki igri*, ki jo namerava Buffoni uvesti v svojo ekipo. V bistvu ta «kratka igra* ni nič revolucionarnega. Gre za igro, ki ne predvideva za posameznega igralca točno določene vloge. Vsak mora v kateremkoli trenutku spremeniti svoj položaj na igrišču. Jasno je, da je za uresničitev te zamisli potrebna odlična kondicijska priprava. Ravno v predvidevanju novega načina igre je Triestina na tržišču kupila predvsem take igralce, ki se odlikujejo po dinamični igri. Sodeč po prvih nastopih kaže, da je tržaška ekipa kupila nekaj res dobrih igralcev. V obrambi sta nova branilca Costantini in Marlazzi dokazala, da znata odlično pokrivati nasprotnikove napadalce. Doslej zaradi poškodbe še ni igral desni branilec Dominissini, ki je lansko leto dosegel z mladinsko ekipo Udinese-ja naslov italijanskega prvaka in bi po predvidevanjih moral igrati vlogo branilca, ki se na položaju desnega krila udeleži napadov. Na sredini igrišča se je tržaška ekipa okrepila z veznim igralcem Dottom, ki je' lani igral v ekipi Vareseja v drugi ligi in s perspektivnima igralcema Feroletom in Saporitom. Dotto je v tekmi s Sevillo igral precej dobro, čeprav zaradi svoje teže ima nekaj težav, da bi prišel do najboljše forme. Takih probre-mov nima Dreolini, ki je po dveh tekmah že postal »ljubljenec* tržaških navijačev. Hitri srednji napadalec, ki je lansko leto igral za ekipo Pordenona je že sedaj dosegel zadovoljivo kondicijo in kaže, da je tisti, ki na najboljši način uresničuje zamisli trenerja Buffonija, V napadu se je Triestina okrepila tudi s krilama Ascagnijem in De Falcom, ki bi morala zagotoviti ekipi večjo učinkovitost. Triestina pa si je po koncu prestopnega roka zagotovila še veznega igralca Leonarduzzija, ki je že znan ljubiteljem nogometa v naši deželi, saj je imel mnogo zaslug pri napredovanju Videmčanov iz tretje v prvo ligo. Lansko leto je Leonarduzzi igral v drugi ligi pri ekipi Laneros-si Vicenza. Zaradi novega nakupa bo verjetno tržaška ekipa prodala veznega igralca Di Risia. V razgovoru, ki smo ga imeli v Dragi, nam je trener Buffoni iz javil, da je povsem zadovoljen s potekom priprav in z igralci, ki jih ima na razpolago. Po njegovem mnenju bi morala Triestina odigra ti v bližnjem prvenstvu pomembno vlogo in ne izključuje možnosti, da bi Triestina posegla v boj za napre dovanje, čeprav .je trenutno ekipa po mnenju mnogih izven kroga ožjih favoritov za napredovanje, ki so predvsem Atalanta, Vicenza. Monza, Padova in Piacenza. Buffoni je Izrazil svojo zaskrbljenost zaradi prostega branilca Mascheronija, ki je zapustil ekipo, ker ni dosegel sporazuma o novi ekonomski pogodbi. Vodstvo Triestine je v zvezi s tem izjavilo, da ne namerava popustiti, saj meni, da bi morali biti pogoji, ki jih društvo nudi igralcu zanj povsem zadovoljivi. Kot rečeno, Mascheroni ni istega mnenja, tako, da se je v nedeljo vrnil domov v Pavio. Triestina, ki trenira dvakrat dnevno n* bazoviškem igrišču bo jutri zvečer odigrala v Gradežu prijateljsko tekmo s prvoligašem Catanza rom. (I. P.) Kvalifikacije za SP DŽAKARTA — Kvalifikacijsko srečanje za svetovno nogometno prvenstvo 1982 (na azijskem področju) med Indonezijo in otočjem Fidži se je končalo pri neodločenem izidu 3:3. Lestvica te skupine je zdaj taka: Nova Zelandija ima 12 točk, Avstralija 7, Fidži 5, Tajvan in Indonezija pa 4. Conegliano ni več v krizi CONEGLIANO (Treviso) — Italijanski industrijec Teofilo Šanson, ki je vezan na nogometno društvo Conegliano, ki nastopa v C-2 ligi, je izjavil, da se je društvo rešilo iz finančne krize. Šanson je dejal, da bo nogometno društvo odslej vzdrževala finančna družba, v kateri bo deset ljudi, med katerimi tudi sam Šanson. Lov za abonmaje FIRENCE — Vodsivo italijanskega nogometnega prvoligaša Fioren-tine je sporočilo, da bodo povečali število abonmajev ou prvotnih 18 tisoč na 20.000 abonmajev. Didi bo spet treniral RIO DE JANEIRO - Znani bra zilski nogometaš Didi, režiser prav gotovo’ najboljše brazilske enajsterice, in sicer tiste, ki je leta 1958 osvojila svetovni naslov na Švedskem, se ponovno vrača k nogometu. Izjavil je, da bo treniral ekipo Cruzeiro iz Belo Horizonteja. OBVESTILA 2. izredni občni zbor $D Primorje sklicuje danes, 12. avgusta 1981, na sedežu društva na Proseku ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju 2. izredni občni zbor. Obvezna prisotnost članov! Vabljeni tudi simpatizerji. vanju jasno premagala Sovjete. Že od nekdaj so Britanci znani kot izredni tekači na srednje in dolge proge. Poleg slovitih Coeja in O-vetta, ki sta razred zase, imajo vedno spretne dolgoprogaše in sploh se tu ne postavlja vprašanje imena. Na startu bo tudi sprinter Wells, ki daje Veliki Britaniji še dodatno jamstvo za nadaljnje točke. Presenetljiva zmaga v polfinalu pa je odkrila tudi dobre rezerve v metih in skokih, kar bo napolnilo precejšnje luknje običajnih britanskih garnitur. Tretje mesto Veliki Britaniji ne bi smelo uiti in ekipa bi znala celo zbrati ob koncu dveh dnevov tekmovanj razmeroma visoko število posameznih zmag. Nekoliko težjo nalogo bodo imele v ženski konkurenci Bolgarke v boju za tretje mesto. Konkurenca bo v bistvu namreč omejena na Sovjetsko zvezo in NDR in nekaj boljših uvrstitev enega ostalih taborov bo žp odločilno za visoko uvrstitev na lestvici. Bolgarke zaupajo v prvi vrsti v svoje metalke, med katerimi bo 18-letna Todorova privlač-post zase,, .Bclgarka je letos s kopjem že dosegla 69,66 metra, kar je četrti najboljši rezultat na svetu vseh časov. Dobro založena izgleda tudi razpoložljivost tekačic na srednje proge, medtem ko so Bolgarke drugod nekoliko slabše. Bolgarkam delajo danes družbo še predstavnice Velike Britanije in Madžarske. Prve imajo svojo najboljšo v Tes-si Sanderson, metalki kopja, ki sodi v sam svetovni vrh. Madžarke pa so močne v glavnem kot celota in so se na evropskem atletskem trgu predstavile kot lepo presenečenje in dokaz splošnega preporoda madžarske atletike, ki sicer še ni dosegla izrednih uspehov, je pa stvarna in občutljiva. BRUNO KRIŽMAN Sara Simeoni bo lahko nadaljevala s pripravami MILAN — Zaskrbljenost glede na stopa Sare Simeoni na atletskem tekmovanju za svetovni pokal, ki bo v Rimu od 4. do 6. septembra, je bila odveč. Simonijevo je namreč mučila neznana alergija, včeraj pa se je izkazalo, da gre za navaden ekcem, tako da bo svetovna rekorderka v skoku v višino lahko nadaljevala s pripravami. ROKOBORBA COLORADO SPRINGS - Jugoslovan Bogdan Postič je dosegel na svetovnem mladinskem rokoborb-skem prvenstvu (prostega sloga) v Coloradu Springsu odličen uspeh: v kategoriji do 87 kg je v finalu premagal Američana Koplovitza in o-svojil zlato kolajno. V celoti so bili na tem prvenstvu najuspešnejši Američani, ki so v desetih kategorijah osvojili kar šest zlatih kolajn. BOKS Martinese spet na ringu SENIGALLIA (Ancona) — Italijanski prvak v superlahki kategoriji, Giuseppe Martinese, bo drevi branil svoj državni naslov proti izzivalcu Giuseppu Russiju. Boksarja sta se doslej že enkrat pomerila. ZA SREČANJE PROTI ČSSR Trije Jugoslovani v evropski nogometni selekciji PARIZ — Jupp Derwall, trener zahodnonemške nogometne državne reprezentance, je izbral petnajsterico igralcev, ki se bo 18. avgusta pomerila s Češkoslovaško ob 80. obletnici u-stanovitve češkoslovaške nogometne zveze. Posebnega priznanja so bili še zlasti deležni jugoslovanski igralci, saj bodo kar tišje okrepili «evropsko» vrsto: Šurjak, ki trenutno igra pri pariškem St. Germainu, vratar Pantelič (letos je prestopil k francoskemu Bor-deauxu) ter branilec Stojkovič (beograjski Partizan). Italijo bo tokrat zastopal Antognoni (Fio-rentina). SELEKCIJA EVROPE Vratarja: Koncila (Avst.) in Pantelič (Jug.) Branilci: Kaltz (ZRN), Stojkovič (Jug.) Pezzey (Avst.), Micbel (Fr.), Dietz (ZRN). Vezni igralci: Breitner (ZRN), Nyilasi (Madž.), Kipiani (SZ). Antognoni (It.). Napadalci: Rumenigge (ZRN), Mavros (Grč.), Šurjak (Jugoslavija), Blohin (SZ). zmagal pa je Martinese, vendar je Russi vseskozi trdil, d-, so ga tedaj sodniki oškodovali. KOŠARKA Turnir v Llgnanu LIGNANO SABBIADORO — 23. in 24. avgusta bo v Lignanu košarkarski turnir »Lignano Basket*. Turnirja se bodo letos udeležili štirje italijanski prvoligaši in sicer go-riški Tai Ginseng, Latte Matese ix Caserte, videmski Tropic in Palla-canestro Trieste. AVTOMOBILIZEM Rally po Braziliji SAO PAULO — Finec Vaatanen je osvojil (na fordu escortu) letošnji mednarodni avtomobilski rally po Braziliji. To je bilo osmo tekmovanje za svetovno prvenstvo v ra!lyju. ODBOJKA SANTA CLARA — Na mednarodnem moškem odbojkarskem turnirju v Santi Clari na Kubi je Kuba premagala Jugoslavijo s 3:0 (15:9, 17:15, 15:7). Na mladinskem evropskem prvenstvu v smučanju na vodi se je izkazala Zagrebčanka Andreja Hus-jak, ki je zmagala v skokih. NAMIZNI TENIS Na evropskem naraščajniškem namiznoteniškem prvenstvu v Topolco-nyju (na Češkoslovaškem) je med posamezniki zmagal Sovjet Mazunov, med posameznicami pa Romunka Nemes. fiarkovljah postaja v poletnih mesecih vedno bolj priljubljeno zbirališče najmlajših zamejskih jadralcev Državno prvenstvo v maratonu PERGINE VALSUGANA - Italijansko državno prvenstvo v maratonskem teku na 30 km dolgi progi bo na sporedu v kraju Pergine Val-sugana v nedeljo, 23. avgusta. Doslej so se prijavili že skoraj vsi najboljši italijanski maratonci. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 8, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5.50 din, ob nedel|ah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374 Stran 6 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubl|an0 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900 legalni 800, osmrtnice 300. sozal|fl ,1, za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda.. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julljske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dezet v Italiji pri SPI. . . . t l,_ Član ttatlianska* Ir J*:» 'IT zveza časopisnih)[ In tiska ‘ ---" Oglas) 400 lir ”12. avgusta 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel založnikov FIEQ V ŽARIŠČIH^ NAPETOSTI ■ Piše Pavel Stranj Tri desetletja po Hirošimi je možnih milijon Hirošim Po nekaterih podatkih specializiranih ustanov, ki se ukvarjajo % zbiranjem podatkov o stopnji oboroževanja na svetu, hranita le SZ in ZDA ek-sploziv, ki jt po svoji rušilni moči enakovreden enemu milijonu atomskih bomb, kakršna je bila tista, ki je eksplodirala pred 31 leti nad Hiro-šimo. Poprečno pride torej na vsakega zemljana 3 tone razstreliva. Najtočnejše podatke o tem hranijo možje, ki delajo v enem izmed najbolj nedostopnih kotov Pentagona, ameriškega vojnega ministrstva. Na dveh nadstropjih, kjer se delo ne ustavi ne ponoči ne ob praznikih je centrala od koder se najbolje nadzoruje ameriške, a verjetno ne le ameriške, vojaške sile. To je Narodni vojaški komandni center. Na stenah je nekaj ekranov 2x3 m; na katere računalniki navajajo in rišejo stanje in položaje čet. S pritiskom na gumb se prikaže položaj raket, podmornic, strateških letal, letalonosilk in verjetno še kaj. Vsi ki nimajo dostopa do takih virov se morajo zadovoljiti s tem kar objavljajo omenjene specializirane revije in ustanove. Čeprav ti podatki gotovo niso popolni so tem bolj zaskrbljujoči, glede na sliko, ki izhaja iz njih. Leta 1980 so stroški za oboroževanje presegli vrednost 50 milijard dolarjev, kar je 6 odst. svetovne potrošnje. Ponekod je naraščanje hitrejše: države varšavskega pakta so v dobi 70-79 povečale stroške za oborožitev poprečno za 7,5 odst. na leto: dežele proizvajalke petroleja, članice OPEČ za 15 odst.; Južna Afrika za 16 odst. V istem obdobju se je vrednost preprodanega orožja povečala za 5-krat. Vrednost orožja narašča predvsem, ker orožje samo postaja vse dražje in vse bolj zahtevno. Pred par leti je tank XM1 stal toliko kot 3,5 shermana iz druge svetovne vojne, 1 bombnik BI kot 28 letal B-29 izpred 35 let, ena podmornica na jedrski pogon trident pa toliko kot 39 «starih» corsairov. Tank je stal leta '45 55.000 dolarjev, lani pa 1,1 milijona (vse nadaljnje cene bodo v dolarjih), reaktivni lovec je stal leta 1950 1 milijon, leta 1960 3 -4 milijone, deset let pozneje 8 milijonov, lani pa od 16 do 24 in nekateri celo 30 milijonov. Letalonosilka na jedrski pogon stane 2,2 milijarde dolarjev, in to brez stotih letal, ki so njen bistveni del. Kljub temu so v petletju 1971 - 75 države v razvoju kupile od štirih največjih proizvajalcev orožja (ZDA, SZ, Anglije in Francije): 10.325 tankov. 10.435 oklopnih vozil; 4.968 letal od tega 2.253 reakcijskih, 386 bojnih ladij in 15.145 različnih raket. Poleg tega je treba računati še dve dejstvi: sodobnejše orožje ima vedno krajšo življenjsko dobo in, drugič, vedno težje ga je upravljati, tako da marajo manj razvite države kupiti oz. plačati poleg orožja tudi vse osebje, ki ga bo upravljalo. Za vzdrževanje eskadrilje 18 lovcev F15 je na primer potrebno sodelovanje 260 kvalificiranih tehnikov. Poleg tega so potrebni radarski kontrolorji in podobno »pomožno* osebje. Leta 1978 je bilo v tujini, na primer 11.300 ameriških državljanov v vlogi dodatnega tehničnega osebja za uporabo ameriškega orožja. Kot omenjeno se prodaja orožja naglo razvija. Levji delež imajo pri tem ZDA, ki nadzorujejo 47 odstotkov tržišča; SZ sledi z 27 odst., tretja je Francija z 11 odst. m samo te tri države skupaj dobavljajo torej tri četrtine vse svetovne prodaje orožja. Na četrtem mestu sta Anglija in Italija s 4 odst.; sledijo Nemčija (2 odst.), druge zahodne države (2 odst.), države tretjega sveta (2 odst.), Kitajska (1 odst.), Izrael (0,8), Kanada (0,5), Avstralija (0,5), J. Afrika (0,4), Brazilija (0,4), Nizozemska in druge vzhodne države (0,3 odst.). ' Skupno je to tržišče leta 1978 veljalo 20.388 milijonov dolarjev, po njihovi vrednosti iz leta 1975. Držav proizvajalk orožja torej ni malo. Zahtevnejše orožje proizvaja 56 držav, ki nudijo kar široko izbiro: 125 različnih helikopterjev, 345 modelov različnih letal, 115 različnih oklopnih vozil, 113 raket in 178 različnih vrst bojnih ladij. Kar 24 od teh držav pripada tretjemu svetu. Med «mlajšimi» državami, ki si utirajo pot na to tržišče je treba omeniti Izrael, J. Afriko, Brazilijo, Argentino, Indijo, pa tudi Taivvan, Pakistan, Peru, Indonezijo in J. Korejo. O ZDA, ki so na čelu lestvice je treba dodati še, da je tam neposredno zaposlenih v proizvodnji orožja 700.000 oseb, v Angliji 280.000, v Italiji pa «le» 80.000 v 400 podjetjih. Obdobje po drugi svetovni vojni označujemo, površno, kot obdobje miru, ali »lokalnih vojn*. Takih lokalnih vojn je bilo naštetih 127 in v njih je umrlo menda 25 milijonov oseb. Tudi iz jedrskega vidika je bilo število razstreljenih bomb presenetljivo veliko: samo v letu 1979 so štiri tradicionalne jedrske velesile izvedle 53 jedrskih poizkusov in v tem letu se je »klubu* jedrskih sil zelo verjetno pridružila tudi Južna Afrika, ki zanika da je 22. septembra tistega leta izvedla, v sodelovanju z Izraelom, svojo prvo jedrsko eksplozijo, a temu njenemu zanikanju malokdo verjame. Skupno je '-o Hirošimi eksplodiralo še 1221 atomskih bomb; poprečno torej ena na teden. Še nekaj o preprodaji orožja: ustvaril se je mit trgovcev z orožjem, ki naj bi bili glavni igralci na tem pozorišču. Drugo, bolj razširjeno mnenje, pa je, da velika večina preprodaj ni odvisna od posameznikov ali tovarn, ampak neposredno od vlad posameznih držav, ker te imajo glavno, politično besedo, pri teh poslih. Najbolj znani trgovec z orožjem Samuel Cummings pravi: «če bi prodajal orožje tako, kot ga prodajajo vlade, bi bil že davno obsojen na dosmrtno ječo.* Kot zaključek; čeprav je orožje vse dražje, kaže da so vojske vseeno z njim vse bolj razsipne. Srhljiva statistika iz ZDA ugotavlja, da je ameriška vojska v drugi svetovni vojni porabila za vsakega ubitega sovražnika 1,1 tone razstreliva, v korejski vojni 5,6 tone, v Vietnamu pa 17,8 tone. MEDTEM KO JE VIDA ŽE BLOKIRANIH 10 BOMBNIKOV Reagan spet ukinil dobavo letal Izraelu Beginova vlada naj bi uporabljala ameriška letala v napadalne namene ■ Solidna pomoč VVashingtona v oboroževanju Egipta TEL AVIV — »Škodljivo dejanje, ki meji na nespoštovanje pogodbe*. Tako je včeraj glasnik izraelskega zunanjega ministrstva ocenil sklep ameriškega predsednika Reagana, da ne pošlje Izraelu nadaljnjih šest lovskih letal. Število vojnih letal, ki jih je Izrael kupil v ZDA in so sedaj blokirana, je tako naraslo na šestnajst. Po izraelskem napadu na iraško jedrsko postajo (7. junija) je Reagan ustavil dobavo štirih letal, po napadu na Bejrut pa še šestih. Kot kaže ni izraelski predsednik Begin prepričal Reagana, češ da je v obeh primerih šlo za obrambno akcijo. Pa dogovorih je namreč določeno, da nudijo ZDA Izraelu vojna letala le pod pogojem da jih le ta ne uporablja v napadalne namene. Razlogi za včerajšnji sklep niso znani, čeprav v nekaterih krogih trdijo, da se je zdelo Reaganu nesmiselno odposlati ta letala, ko je drugih deset blokiranih. Druge strune pa pojejo na ravni ameriško-egiptovskih odnosov. Kairski dnevniki so včeraj poročali, da so ZDA po srečanju Reagan - Sadat sklenile povišati svojo Domoč za oboroževanje na 1.300 milijonov dolarjev. Že prihodnjega januarja bodo odposlali 40 letal vrste F-16, medtem ko je že v teku dobava 311 tankov in 350 ‘oklopnih vozil. Vedno v okviru vprašania Bližnjega vzhoda naj še zabeležimo, da so ZDA sklenile predlagati varnostnemu, svetu OZN podvojitev števila čet OZN v Libanonu. Od sedaniih 6 tisoč naj bi njihovo število naraslo na 14 tisoč. Te vojaške čete, ki so jih odposlali v Libanon leta 1978, da bi preprečile spopade med Izraelom in Palestinci, nadzirajo sedaj le ozek jezik zemlje v južnem delu Libanona. ZDA se medtem tudi aktivno zavzemajo za ustanovitev večnacionalne vojske, ki bo nadzirala sinajsko področje ter spoštovanje izrael-sko-egiptovskega mirovncsa sporazuma ko se bo leta 1982 Izrael umaknil in bo nad področjem prevzel oblast Egipt. Predstavnik A-rabske lige Clovis Maksoua ie medtem, žc opozoril, da bo ustanovitev te «mirovne sile* za arabske države le «sovražno dejanje*. Britanska vlada načrtuje povračilo za škodo v nemirih LONDON — Britanska vlada je pripravljena nakazati 27 milijonov funtov kot povračilo za škodo, ki ,so jo povzročili raspi nemiri v raznih mestih Velike Britanije. Znesek pa bo kril le 60 odstotkov povzročene škode. Vlada je tudi izdelala načrt, ki bi moral vspodbuditi večjo zaposlenost v mestnih četrtih, kjer so izbruhnili neredi, BENETKE — Karabinjerji iz Me-ster so na neki kmetiji pri Marte-lagu v beneški pokrajini odkrili nasad indijske konoplje. Zaplenili so 158 rastlin in aretirali oba lastnika kmetije, brata Angela in Uga Marangona. Nič ni pomagalo izmikanje obeh, češ da ne poznata svoj-stev indijske konoplje in da sta rastline gojila samo, ker so po zobanju semen njihovi kanarčki lepše peli. Karabinjerji so ju kar odvedli v beneške zapore pod obtožbo, da sta gojila indijsko konopljo, iz ka-,tere pridobivajo marijuano in hašiš. PRIMORSKE VESTI Tudi brigadirji zadnje izmene na republiški MDR «Istrn 81» Na obali dražje posebne vrste kruha KOPER — Od danes so posebne vrste kruha v obalnih prodajalnah za 20 odstotkov dražje. Podražitev, ki sta jo predlagali Mlinotestova pekarna v Bertokih in pekarna »Kruh* Koper, so na včerajšnji seji potrdili člani sveta obalne skupnosti za cene. Kilogram filoncinov, bobolov in kometov bo po novem stal 26,40 dinarja, bige pa po 21,60 dinarja. Člani sveta skupnosti za cene so tudi sklenili, da morata pekami dnevno speči najmanj toliko osnovnih vrst kruha, kolikor sta ga spekli lanskega decembra. Člani sveta so tudi sklenili, da mora republiška skupnost za cene uskladiti razmerje cen med osnovnimi in posebnimi vrstami kruha (cene za osnovne vrste i > namreč v pristojnosti repu bliške skupnosti). Le tako bodo pe kame in trgovci zainteresirani za peko oziroma za prodajo tudi os nov- I. U. Trije karabinjerji žrtve prometne nesreče CASERTA — Trije karabinjerji, 33-letni brigadir Mario Di Lanna, 31-letni Nicola Cocchiarella in 31-letni Giuseppe Cerreti, so izgubili življenje pri neki hudi prometni nesreči blizu Caserte. Trije agenti so se vračali s patruljnim avtom na svojo postajo, ko so na nekem Ovinku trčili v tovornjak, ki jim je (prihajal nasproti. Bili so pri priči mrtvi. Alvaro Trinca aretiran zaradi namernega požara RIM — Restavracija Alvara Trin-Ce, znane osebnosti iz časov procesa zaradi goljufij v nogometu ((Trinca .je tedaj nastopil z vrsto senzacionalnih vesti o goljufiji ter se zaradi protislovnih izjav znašel tudi v zaporu) .ie včeraj zjutraj zgorela. Trinca je trdil, da .je v zadnjih dneh prejel več grozilnih pisem. Na podlagi ogleda strokovnjakov pogorišča in njihovih ugotovitev pa je policija prišla do zaključka, da ie požar povzročil namerno Trinca sam. Priznal je. da Še je zavaroval pri dveh zavarovalnicah tudi za primere atentatov in požara, ni pa vedel povedati ko-lišne so vsote, ki bi mu jih zavarovalnici izplačali. Zato je preiskovalni sodnik ukazal, naj ga priprejo zaradi utemeljenega suma, da ,je požar on sam zanetil. Boparji v vili filmskega producenta RIM — Neznanci so včeraj ponoči obiskali vilo filmskega producenta Franca Cristaldija (sedaj trenutno odsoten zaradi snemanja fil- KOPER — Včeraj in danes so si t nih vrst kruha, katere so sedaj dva prve žulje nabrali tudi brigadirji [ krat cenejše od posebnih vr;1 zadnje izmene na republiški mladinski delovni akciji Istra 81. V brigadirsko naselje v Šmarjah pri Kopru je tokrat prišlo 146 brigadirjev iz Slovenskih Konjic. Nove Gorice, občine Ljubljana center in postonj-ske regije. Brigadirje, nekoliko manj jih je prišlo kot je bilo planirano, čaka težka naloga in sicer z manj močmi dokončati nalogo, ki je pred letošnjo mladinsko delavno akcijo Istra 81 — zgraditi nekaj manj kot sedem kil metrov višinskega vodovoda. V prvih dveh izmenah so bili brigadirji uspešni in namesto planiranih 31 tisoč norma ur opravili okrog 40 tisoč norma ur ter tako za 28 odstotkov presegli plan. Kot poudarjajo v štabu brigade so to brigadirji dosegli z velikimi napori, saj bi bilo delo preplanirano, ker nihče ni pričakoval tako kamnitega terena s katerim se spopadajo brigadirji in tudi stroji, ki so letos priskočili na pomoč rokam mladih. Razen strojev pa brigadirjem radi na pomoč priskočijo tudi domačini, pri čemer letos ne gre prezreti u-damiških dni, ki jih ima:o brigadirji skupaj s prebivalci krajevne skupnosti Raven, Nova vas, Padna. V desetih dneh, kolikor so se v juliju brigadirji zadržali v tej krajevni skupnosti, so z domačini na deloviščih opravili kar 1600 delovnih ur. DUŠAN GRČA ma «Marco Polo* v Mongoliji) na Ulici «Flaminia nuova*, 14 km od Rima. Roparji so se pripeljali z avtom do bližine vile (blizu .je tudi vila igralke Claudie Cardinale) ter odšli peš do hiše. Po noti so srečali etiopsko igralko Zeudi Arayo, producentovo prijateljico, njenega brata in nečakinjo. Vse tri so zaprli v neko sobo v vili. pobrali vse dragocenosti ter se odpeljali z avtom igralkinega brata. Kolikšna je škoda se še ne ve. NALIVI V SEVERNI ITALIJI Neznanci ubili funkcionarja CGIL COSENZA — Neznanci so včeraj dopoldne v kraju Spezzano della Sila ubili funkcionarja CGIL v Co-senzi Salvatora Šerpo, ki jim je nič sluteč odprl vrata svojega doma. Preiskovalci izključujejo možnost političnega vzroka umora in domnevajo, da je bilo le mafijsko maščevanje. Šerpa, ki je bil član sindikata gradbincev in včlanjen v KPI, je že pred leti pretrgal vse vezi s svojo družino, ki je vpletena v mafijske pesle, a vseeno ga je doletela mafijska krvna osveta. .......mm,,..*.............................................". PO REAGANOVEM SKLEPU 0 IZDELAVI NEVTRONSKE BOMBE Zadržana kritika v Tokiu Ostri protesti predvsem iz Hirošime in Nagasakija (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) TOKIO — Bolj kot vest o proizvodnji nevtronske bombe je Japonce prizadelo dejstvo, da je Reagan dal zeleno luč za izdelavo novega atom-skegr. orožja ravno v času — ko se Japonska in z njo ves svet spominja Hirošime in Nagasakija. Razlog za dodatno nejevoljo pa i-majo Japonci še v tem, da se je zopet ponovila zgodovina — saj v Washingtonu po vsem sodeč — zopet niso imeli za potrebno — da bi jih informirali o njihovih namerah, vsled česar je novica o Reaganovi odločitvi, da v ZDA pričnejo kompletirati nevtronske bombe, prišla v‘Tokio po normalnih kanalih agencijskega obveščanja. Glavnemu tajniku predsednika vlade Kiichi Miyazawi tako ni preostalo nič drugega kot da je na tiskovni konferenci dejal — da gre očitno za ameriško notranjo zadevo, ki bi naj bila po njegovem v skladu z Reaganovo predvolilno kampanjo — v kateri je kritiziral Carterja — za njegovo ustavitev izdelave nevtronske bombe. S to razlago se je Tokio distanciral od zadnje ameriške poteze — posredno pa je na ta način naslovil očitek na ameriško administracijo, ki nadaljuje politiko samovoljnih korakov — pri čemer so ameriški zavezniki, med katerimi je tudi Japonska, prepogostokrat postavljeni pred gotovo dejstvo. Tako je bilo pred vzpostavitvijo diplomatskih odnosov med ZDA in LR Kitajsko. Takrat je namreč Kissinger naknadno smatral za potrebno da o tem pomembnem dogodku obvesti Tokio in tako je bilo tudi pred nedavnim — ko so se v Washingto'nu odločili — za dobave vojaškega materiala LR Kitajski. In čeprav sredstva javnega obveščanja v komentarjih kažejo s prstom predvsem na Evropo, češ saj gre za zadevo — ki nas neposredno ne zadeva, ker bi naj bila nevtronska bomba — kot orožje ka- ,or si ga strateško zamišljajo v VVashingtonu namenjena predvsem za ponovno vzpostavitev vojaškega ravnovesja na potencialnem evropskem bojišču, kjer bi naj sile varšavskega pakta imele občutno premoč v konvencionalnih sredstvih in to predvsem v tankih — je kljub vsemu občutiti zaskrbljenost na vsakem koraku. Ob sedanjem stanju duhov je bil uvodnik v sicer upoštevanem londonskem The economi-stu pod naslovom «Nikar ne prepovejte bombe* — kakor se je pojavil te dni — za Japonce prava prp-vokaeija. V vojaških krogih v Tokiu pa sodijo — da bo Reagan moral še v naprej slediti svoji logiki — ter predvidevajo, da bo v kratkem prišlo do odločitve o proizvodnji bombnika B-l in pa M-X raketnega sistema, ker kakor izgleda, v Wa-shingtonu izhajajo iz predpostavk — da so vojaško podrejeni Sovjet- ,&i zvezi. Iz te logike izhaja sla po vzpostavitvi, vojaškega ravnovesja — težava pa je v tem, da objektivnih meril za ugotavljanje tovrstnega ravnovesja ni — vsled česar sodijo v Tokiu — da se kaj lahko znajdejo v prav vražji situaciji. Izhod iz sedanje zagate pa vidi japonska diplomacija v prepovedi vseh nuklearnih poizkusov — kar je tudi bil predlog japonske delegacije na razorožitvenem komiteju v Ženevi. Japonska pa se prej ko slej ogreva za tako imenovani predlog bivšega ameriškega diplomata Georgea Kennana — po katerem bi istočasno in obojestransko zmanjšali vse zaloge atomskega orožja za polovico, ostanek pa pozneje za tretjino. župana iz Nagasakija in Hirošime sta poslala Reaganu zahtevo, da prekliče odločitev o proizvodnji nevtronske bombe. R. VIDETIČ .................................i. OB VČERAJŠNJI STA VKI TURISTIČNEGA OSEBJA Največje težave za goste dražjih hotelov in gostišč RIM — Učinke včerajšnje celodnevne stavke osebja gostinsko-tu-rističnih obratov so občutili predvsem najbogatejši tuji in domači turisti, ki so gostje luksusnih hotelov prve kategorije. Manjše posledice in težave so bile v manjših obratih in manjših turističnih agencija!:. ki jih vodijo v glavnem lastniki sami s pomočjo družinskih članov in sezonskih pomočnikov. Ponekod, kot na primer na Siciliji, osebje sploh ni stavkalo, ker so delodajalci pristali na večino sih- ■niiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiUHiiiitiiHiiiniiiiMiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiHiiMiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiirmiiiiiiiiii Kako deluje služba za nadzorstvo poletov G A N D E R Kanadčani nadzorujejo pole^ te nad svojim ozemljem in na glavnih atlantskih progah med Severno Ameriko in 30. stopinjo zahodne dolžine J^\Moncton New York * S H A N W I C K Britanci nadzorujejo polete nad svojim ozemljem in na glavnih atlantskih progah med raznimi evropskimi državami in 30. stopinjo zahodne dolžine i ISLANDIJA IN AZORI Na Islandiji in Azorih nadzoru jejo polete na srednjem Atlantiku ter severno in južno od glavnih prog ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Američani nadzorujejo pote te samo v svojem zračnem prostoru EVROPA Vse evropske države nadzoruje* jo polete samo v svojem zračnem prostoru /\p Skica nazorno prikazuje, sam člen te verige. kako delujejo kontrole poletov na Severnem Atlantiku. Takoj je jasno, da promet ohromi, tudi če odpove en (Telefoto AP) dikalnih zahtev glede obnovitve delovne pogodbe. Težav je pa bilo. v polnem razmahu turistične sezone in v pasji vročini teh dni, za domače in tuje goste vseeno kar precej, zlasti v velikih mestih in v večiih počitniških središčih. Posebej neprijetno je bilo turistom z zajetnejšimi denarnicami, ki so načrtovali počitnice v 46 luksuznih hotelih in v okrog 700 hotelih prve kategorije, ko so ugotovili, da si moraio znositi prtljago kar sami do sob (največkrat so se morali potiti kar po stopnicah, ker je stavkalo tudi osebje dvigal), v nekaterih primerih pa so morali poskrbeti tudi za do-spravljanje sob in kopalnic ter celo si sami postljati. Manjša .je bila zadrega v krajih, kamor se zliva masovni turizem, kot je jadranska in tirenska obala, kjer letuje v tem času okrog 15 mi lijonov domačih in tujih gostov. Te kraje označuje v glavnem turistična ponudba, ki sloni na manjših objektih v družinski režiji in ie zato postrežba bila skoraj povsod neokrnjena. Skoraj povsem redno so potekale turistične storitve tudi v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer so Večji obrati prav tako redki, medtem ko so velike težave imeli v Benetkah, kamor se tradicionalno steka bogatejši turizem. Enotna sindikalna zveza ie oklicala stavko 800.000 uslužbencev tega sektorja (polovica jih dela le sezonsko), ker so delodajalci zapustili pogajanja o obnovitvi delovne pogodbe in so celo zavrnili posredovanje ministrstva za delo. Napovedali so zato še eno stavko, razčlenjeno po deželah, v tem mesecu. 11. septembra, pa bo nova vsedržavna stavka. «Nilova zaroč(‘nka»: pregrešna prireditev KAIRO - Egiptovski muiti, ki je najvišja verska oblast v državi, je prepovedal prireditev «Nilova zaročenka*, neke vrste natečaja lepotic, ki je združen z vsakoletnim praznikom zgodovinske reke. Mufti je dejal, da gre za »pregrešno prireditev*, ki ni v skladu z islamom. Hotel Meridien v Kairu je bil tako prisiljen odpovedati prireditev z veliko žalostjo 70 tekmovalk. Hudo jezen pa je tudi Sadatov nečak, ki skrbi za javne stike v hotelu. GENOVA — V dveh urah in P®1 je včeraj padlo v Genovi 66 niu>’ metrov dežja. Mestna kanalizacy* ni vzdržala in ceste so se spre111®' nile v potoke in hudournike. Neuri« je povzročilo precejšnjo škodo * kleteh in na transformatorskih centralah. Nekaj časa je bil pretrgan tudi železniški promet proti Pieiocn-tu. Največ nevšečnosti pa so doživeli turisti v avtokampih. Nevihte in nalivi so bili tudi Lombardiji, kjer je temperatura «a-čutno padla. O nestanovitnem vremenu poročajo skoraj iz vse severne Italije. Tudi temperatura je skoraj povsod krepko padla, kjer P ni bilo večjih razlik, je zaradi vlage vročina še bolj nevzdržna. Meteorologi napovedujejo, da se ““ tako vreme nadaljevalo do ^etrt* • v petek in na veliki šmaren pa 00 ponovno toplo in jasno. Na sliki (telefoto AP): med včerajšnjim neurjem. Genov* VIDEM — Neokusna šala je P0] vzročila predsinočnjim enourni z®' stoj na progi Mestre - Videm. Strojevodja tovornega vlaka je Pier, Vidmom zaslišal udarec in ustav kompozicijo. Pod lokomotivo je ^ pazjl skrotovičeno kolo, železničar* pa s eno ur zaman iskali nesreča®] ga kolesarja. Nekdo je baje za s*" lo postavil na progo staro kolo, a* bi se smejal železničarjem. V Miamiju zagata v sodni mrtvašnici MIAMI (Florida) — Sodno zdravstvene oblasti grofije Daae n območju mesta Miamija so naj® ogromen tovornjak - hladilnik, bi vanj spravile vsaj del trup® iz prenatrpane sodne mrtvašnice-. V zadnjih mesecih je namreč <*■' močje zajel pravi val nasilja samomorov, ki jim sodno stvene strukture niso kos. zdrav Skrivnosten umor ratanskega odvetnika CATANIA — Skrivnosten uboj vjjjjj raj ponoči v Catanii: v odvetnis* pisarni odv. Piera Di Bartola ® Korzu delle province so našli * letnega odvetnika Benedetta munda. Neznanci so ga ubili s trami streli iz revolverja kal. 38. Asmundo je bil zakonito v ph Ncwyorška občina skrbi za konje NEW YORK - Newyorškd občinska uprava se nahoj° pred težko nalogo, kako VT pričati lastnike konjev, da <** sprejeli nova občinska določi' la. Mestni očetje so sklenil1’ da bo letni davek za vsakeC0 konja 25 dolarjev. Žival bo M0' rala imeti na uzdi dokaz 0 plačanem «prometnem davku*’ na levem kopitu pa številk0 *prometne knjižice». Občinska uprava pa je poskf' bela tudi za dobro počutje nerngorških konj. Pozimi b0' do morali biti v ogrevanih M* vi h, ali pa pokrili z volnene mi odejami. Vsak konj. ki 0a lastnik daje v najem, bo ral imeti kontrolno uro, s kfl' ter o bodo ožigosali odhod ,n prihod živali. Tovorni konji bodo lahko delali največ pa JO u' na dan, jezdni pa le osem °r: V' državi, kjer se zvezna tfdnjk nistracija ne briga več zd ot; lovne pogoje prebivalstva, Je občinska uprava poskrbela dobro počutje konj. sarni, kor je uporabljal prosto1^, skupaj z Di Bartolom, čeprav n* pj pravljal odvetniškega poklica-Bartolo ga je našel, čeprav n® pustu, ker so svojci pogrešali ■ . munda že nekaj dni. Mogoče -za uboj zaradi ropa, čeprav ie j di možno, da ie pokojnik P0^ morilca. Asmundo je bil poro* , z neko Švedinjo, vendar 1°“^ Občasno .je hodil v Taormino. I'1< živita hčerki dvojčki. Po naray][ j. bil veseljak, znan ški družbi. Njegov brat ie z letalom «piper» brez sledu dvema letoma. Govoričili so 0 govini z orožjem. v elitni Pjjfi pr*® tv