Stev. 5.
V Trstu, v četrtek 17. Junija ISIS.
O *__."''-» VI
! r =a v^ak dan, tudi ob nedelmh in praznikih, rb 5 /jiifraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne.
I ^d ^tv : L !tCj 5v. Frančiška AsiSegi št. 20, L n2dstr. — Vsi - - m pošiljajo t rcdnifivu li^ta. Nt frankfrana pt^ma ^e ne sprcjcrnajo in rckopi«i se ne vračajo. I. • 'i :r. cd^ovcrni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij : .' d:i .*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrage z (n ;< - T.: jen ^tveir v Trsta, u'ica Sv. Frančiška Asiskeg^ 5t. 20.
Ttiefon uredništva in t:prave štev. 11-57. N'2rr inira zna?a Za ce!o leto ........ K 24.—
7* pol leta ............. ... 12.—
za tii mesece ........................—
za n ed eI j < V o izdajo za celo leto . . ......5.20
za pol leta .... .............2 60

Posamezne številke .F.dino-h* se pivd.ij.JjV> po 6 v in.rje v. zastarele štovilkc po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo •:<! :ni lini etre v ^irol^ost'1 ene .ie.
Cene: O^- i : trgovcev :n (' rtnikov.....nm ;»<-> vili.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oghsi denarnih zavodov ...............m m po 20 vin.
Oglasi v tekstil lista do pet \r i........ K 'JO.—
vsaka nadalina vrsta.......:..„.. „ —
Mali oglasi po 4 vinarje b-seda. najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema i n s c r a t n» oddelek „EdinostiNaročnina in reklamacije se po.šiijajo u p r a v i list?.. Plačuje ->e izključno upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega žl 20. — Poštnohranilnični r;:čuu št. 811.652
V Galiciji se umikajo Rusi na vsej črti, mestoma se boji še nadaljujejo. - V juniju ujetih 122.000 mož
in uplenjenih 53 topov, 187 strojnih pušk in 58 municijskih vozov.
Veliki boji v Flandriji in v Vogezih. Angleški in francoski napadi povsod odbiti.
I antiijMaliiaiskii lop.
DUNAJ. 16. <Kor.) Uradno se objavlja:
16. junija.
Italijani so poskušali z novimi posamičnimi napadi, a so bili povsod odbiti. Tako ob Soči pri Tržiču. Zagraju in pri Pfavab. na koroški meji v ozemlju vzhodno Ploeckna. na tirolskem mejnem o-zemlju pa pri Peutelsteinu.
Namestnik šeta generalnega štaba, pl. Hofer. t mL
Vojni poročevalci na italijanskem bojišču.
1 t NAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Oddelki vojnega
ča likarskega stana so odšli na jugoza-pu ino bojite.
švicarski odposlanec na italijanski fronti.
BfcRN, lb. (Kor.) Zvezni svet je odposlal polkovnika Bibersteina v Avstrijo na itafiiansko bojišče.
* Železniška nesreča pri Fiorenci.
\ L O ANO. 16. (Kor.) Pri Klorenci ie zopet ponesrečil velik železniški tovorni vlak" Pet oseb je b;lo ranjenih. Materijalna škoda je znatna.
2 avstmsKo-rasfeefia bojišči
" ULNAJ. {6. (Kor.l Uradno se objavlja: 16. ;u-!ifa.
v Galiciji Rusi ktjuh skrajno žilavi p-o-tiobrambi niv>	v/držati spiosnega
napada zveznih armad. Po naših zmago-vhili četah močna zasiedovani, se umikajo ostanki poiolčemh ruskih ijrmadnih zborov preko Cewkowa. Lubaczo\va in Ja-vt orowa.
J-ižro Ivovske ceste je armada generala liofim - Ermollija danes ponoči zavzela z naskokom ruske postanke na vsej fronti '.n \ryia sovražnika preko lr;?ie Sadowa U iszitija in Rudki.
..užno Dnjestra se vrše pred predinostii boji. Ćete armade generala Pflanzerja so včeraj zjutral zasedle Nizniovv.
D"-edanie bitke in boji tekom meseca i«:ni?a prinesli b<»gat plen Od I. do 15. junija je bilo ujetih sfcupno i OS oficirjev in !22..*00 mož in uplenjenih 53 topov, 187 stro-nih pušk in munici^kih vozov.
\aiestnik šefa generalnega štaba, pl. hofer. frnl.
I nemšlio-rusKeta Uojišcc,
BERLIN, 16. (Kor.) Veliki glaMii stan. 16. junija:
V /hodno bojišče.
Ru-ki napadi p^oti nemškim postojankam jugovzhodno Marjan!polja, vzhodno \v<*u4towa in severno Bolimowa. so bili «;<Jb»?i. Naš napad na fronti Lipowo-Kal-vi-'-ja. je zopet pridobil na prostoru. Za-" /♦•tih je bilo več krajev, ujetih 2040 mož in i plenjene tri strojne puške.
neverno gornje Visle so bili ruski na-paJi na postojanke, ki smo jih odvzeli Rt-som dne !4. iuniia. odbiti.
lugovzhodno boiišče.
Včmagane ruske armade so poskušale Vwtruj na vsej fronti med Sanom in mo-Cvirji ob Dniestru ustavili zasledovanje z\e/nih armad. Zvečer so bile po hudem
boju povsod vržene iz njihovih postojank pri Cieplicah (severno S":eniawe), jugozapadno Lubaczovva, zapadno Jaworowa in zapadno Sadov e \\ isznije. Zasledovanje se nadaljuje.
Med močvirji ob Dnicstru in Zuravvnem so pridobili Rusi nekoliko na prostoru. Splošni položaj je tamkaj neizpremenjen.
Vrhovno arinadno vodstvo.
Pobožne želie »Novoje Vremje«.
HUNA J, 16.. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Ravnotako ostudno kakor smešno trditev priTiaša »Novoje Vremja < z dne 19. maja iz Varšave. Kakor poroča vodilni ruski list, so se baje odnošaji med avstrijskimi in nemškimi vojaškinii oblastmi na Rusko - Poljskem poostrile«. Čeprav je bila vplivna sfera obeh držav določena s pomočjo linije Varšava - dunajska železnica, Nemci baje nikakor ne morejo prenehati z vmešavanjem v avstrijske zadeve in gospodarijo a avstrijskem ozemlju tako kakor v domači deželi. Pred kratkim da so Nemci prisilili svoje zaveznike k izpraznitvi No-woradotnska, zased!: mesto, razpustili vse tamkajšnje pomožne komiteje, preiskali sranovanja. kjer so stanovali avstrijski o-ficirji in aretirali celo vrsto oseb, nd katerih da je bilo 17 ustreljenih.
K.i,M»r je ta vest neumno in debelo iz-misljena, tako karakteristična je za obupna j rizadevanja sovražnega časopisja, da b' zastrupila naše V viharjih preizkušeno jekleno zvezno rzmerje z Nemčijo m jo diskreditiralo pri nevtralnih državah. Zato nai se takih vesti sploh ne upošteva.
+ Veliki knez Konstantin Konstantinovič.
l^TROORA!), 16. (Kor.) Predsednik akademije znanosti, veliki knez Konstantin Koiistantinovič je danes umrl.
Z zupifiM bojišča.
BtRLžN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan,
16. iumja:
Zapadno bojišče.
Pod vpfivom ruskih porazov so Francozi in Angleži včeraj na več mestih zapadne tr »nte izvršili napade z močnimi si-ičrr.i. Angležem se je pri Vpernu posrečilo potisniti na5o postojanko severno ribnika Bellevvaarde nekoliko nazaj, dočim sca se dva napada štirih angleških divizij med cesto i;staires - La Bassce in prekopom La Bassee, popolnoma izjalovila. Sovražnik je ime! težke izgube in je pustil na bsiišču več strojnih pušk.
Sovražnk predorni poizkus v Vogezih med dolinama potokov i eeht in Lauch, se je izjalovil.
Vrhovno arinadno vodstvo.
COMPIEGNE, 16. (Kor.) »Agence Ha-i vas |)oroča: V pondeljek med peto in sedmo uro zvečer je bilo slišati dve stra-! hoviti eksploziji. Spočetka se je domnevalo. da so sovražili letalci vrgli bombe, vendar pa se je pozneje pokazalo, da so bili to streli nemških baterij, ki so bili od-j dani 24 km od Compiegna. Toda kroglje i so padle v neki gozd. Vsak projektil je napravil do 1P m globoko luknjo. Povzročena materijalna škoda je neznatna. Zadet ni bi! nihče.
BloKndd angleškega vodovja.
KRISTIJANI J A, 16. (Kor.) Švedski par-nik Verandi« je bil jugovzhodno Oxoe
PODLISTEK
GRESNICE.
Ro.T»«a. — francoski spisal Xavier de Montćpia
XV.
Maščevanje.
Srari golobnjak je bil nekak okrog'el s? •'p. visok poldrugo nadstropje in odda-ijen kakih pet minut od pristave.
(iolobe so pred nekaj leti premestili cinkam in stari stolp so uporabljali v slu-Caii« potrebe kot senik. Će je bila dobra letina za seno, so hranili tamkaj slabejše seno z močvirnih travnikov v Ajoški dolini.
" ajhno, okroglo okence, kakih dvanajst »etnaist črevljev nad zemljo, in pa zelo n čna vrata ste bili edini odprtini.
ikaj je naročila Mignonne svojega ir u t ranca Petra Nicota.
Kakor hitro se je stemnilo in je zaprla svoje koze v hlev, je zapustila pristavo z lahko lestvico, ki jo je poleg golobnjaka položila na tla v visoko travo.
Potem se je vrnila in je stopila v družinsko sobo, ne da bi bil kdo opazil njeno kratko (Kisotnost.
Vsedli so se k večerji.
izvzemši Jeronima Nicota, ki je veliko govoril o raznih vsakdanjih stvareh, so bili vsi drugi zelo tiho. Mignonne je molčala popolnoma in ni jedla. Peter je jedel veliko, izpregovoril pa tudi ni niti besedice. Gospodinja Monika, hlapec in dekla so pa tudi le tupaiam izpregovorili kako besedo.
Malo pred desetimi je odšel Peter, spora ^>.'ievši se s pogledom z Mignonno. Oči mlade deklice so se lesketale v mrzličnem ognju.
— To je ljubezen! — je mislil Peter.
Kmalu nato so odšli tudi ostali in kmalu so ugasnile potem vse luči v hiši.
Nekaj minut pred enajsto uro se je splazila Mignonne iz svoje sobice in je pohi-
torpediran od nemškega podmorskega čolna, ki je bil spremljan od nemške pomožne križarke. Nato je bil parnik od pomožne križarke, ki je sprejela posadko na krov, s streli potuljen. Po drugem poročilu ni bilo nobenega podvodnika tamkaj. Pomožna križarka ie položila na krov mino, ki je eksplodirala, nakar je križarka otvorila ogenj.
LONDON, 16. (Kor.) Angleška ladja »Dasabia« je bila pri hirthoftay potopljena. Parnik > Nordsee je bil istotako potopljen.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON. 16. (Kor.) Pri predložitvi dopolnilnega proračuna v znesku 150 milijonov funtov v spodnji zbornici, jc ministrski predsednik Asquith naznanil, da so znašali dnevni vojni izdatki v preteklem letu poldrug milijon, sedaj pa so na-rastli na 2'6 milijona. Pričakovati pa ie, da se bodo dnevni vojni stroški zvišali na tri milijone funtov.
Turško bojišče. Boj za Otirdnncie.
CARIGRAD, 16. »Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Dne 13. junija je naša, nasproti Ariburnu se nahajajoča artiljerija uničila postojanke sovražnih strojn'h pušk. Ponoči dne 13. junija je poizvedovalna patrulja udrla v sovražne z&kopc .jri Seddii Bahru, uplenila eno strojno puško. !5 pušk in veliko množino patron.
Dne 14. junija je izvršilo turško letalo uspešen polei preko imbra in Lemna in vrglo na sovražno taborišče na Leninu bombe.
Dogodki v Albaniji.
Črnogorci zasedli Taraboš.
LUGANO, 16. (Kor.) »Giornale cf Ita-lia« poroča iz Skadra: Črnogorci so zasedli več točk ob albanskem ~obrežju reke Bojrne, kakor tudi veliki in mali Taraboš in ga oborožili s topovi. Istočasno so se s strojnimi puškami oboroženi parniki pripravili z jezera za boj proti Skadru. Dalje so zasedli Crnogorci predmostje, ca-rirski urad in albansko vojašnico, k;;kor tudi Krasnik, Sece in Klementi. Albansko prebivalstvo je v očigled temu ogroženju Skadra, naprosilo italijanskega konzula za pomoč Italije, ki naj bi zasedla Medovo, Lješ in Skader in tako prehitela Crnogorce.
Hrvatski sabor, -
ZAGRLB, 16. (Kor.) Na današnji seji sabora je ban baron Skerlecz odgovoril na interpelacijo Stjepana Radića glede postopanja s hrvatskimi vojaki o priliki njihovega pohoda skozi Reko. Izjavil je, da je ukrenil potrebne korake pri ministrskem predsedniku in da je bila odrejena odredba, da se preprečijo taki dogodki. Glede nadaljnih izvajanj Radića, ki se tičejo Dalmacije, je ban izjavil, da se z o-zirom na nagodbeni zakon ne more spuščati v to vprašanje.
Prihodnja seja v soboto.
Volitue na Grškem.
ATENE, 16. (Kor.) »Agence d'Athe-nes« poroča: Pri zborniških volitvah je bilo od 316 poslancev izvoljenih: 193 pristašev Venizelosa, 100 vladnih kandidatov, ostali Rhallysti. Theotokisti in neodvisni. Te številke se zamorejo še iz-premeniti po še nedognanem volilnem rezultatu iz Macedonije.
Apel na slovenske In hrvatske prvake In poslance.
tela k staremu golobnjaku. Cim bliže je prihajala, tem bolj si je prizadevala, da bi stopala kar najtiše. Ko je dospela do golobnjaka, je začela stopati počasi in previdno, da bi mislil človek, da se boii pohoditi rosno travo.
Meseca ni bilo in črni oblaki so plavali po nebu. Bilo je tako teinno, da MiVnonne ni mogla videti golobnjaka in je opazila, da je pri njem, šele tedaj, ko se je z roko, ki jo je držala pred seboj, zadela vanj. Plazila se je nato ob zidu dotlej, da je našla vrata, ki so bila samo priprta. Ključ je bil od zunaj vtaknjen v ključalnico.
Mignonne je prijela za ključ, nekoliko odprla vrata in vprašala tiho:
—	Bratranec, ali si tu?
—	Seveda sem tukaj! — je odgovoril Peter. — Pridi hitro noter!
—	Takoj pridem! — je odgovorila Mignonne.
Namesto pa, da bi bila vstopila, je za-drlešnila vrata in dvakrat obrnila ključ.
—	Kaj pa počenjaš, sestričina? — je zaklical Peter znotraj.
Sedaj je čas, da se otresemo te gube na našem narodnem telesu. Prejšnji, današnji in bodoči narodni spori v notranjosti monarhije nas ne morejo ovirati v tem prizadevanju: ne Nemec, ne Madjar, ne Ceh, ne Poljak nič ne izgube s tem, ako bodo v svojih časopisih naše kraje imenovali tak^ kakor jih imenuje ogromna večina naroda, ki biva v njih. Ne Ie, da nič ne izgube, marveč bodo kazali svetu, da ptuje spoštujejo in s svoiim da se ponašajo. Na ta način ne bodo koristili samo nam Hrvatom in Slovencem, ampak tudi vsej državi in v tem, naravno, v prvi vrsti tudi sami sebi.
Na delo torej! Naj ne bo občine, ki se ne bi na ta ali oni način obrnila do kompetentne vlade, ali ki se ne bi pridružila splošni akciji, da se neha potajev<tnje slovenskih in hrvatskih krajevnih imen, kakor je bilo v navadi dosedaj, in to na u-slugo zaveznika do — včeraj. Le zaradi — ljubega miru, a na škodo države, ki jej kraji pripadajo po božji in narodovi volji.
Potoki krvi, ki jih sedaj prelivajo slovenski in hrvatski sinovi na bojnih poljanah, zahtevajo tako zadoščenje — ki, hvala Bogu, ne zahteva nikakih žrtev, ampak samo zavesti, dobre volje in odločnosti onih, ki so prvi poklicani v to. A to so prvaki hrvatskega in slovenskega naroda, oziroma poslanci v zakonodajnih zasto-pih, kjer ni prenehalo ustavno življenje. Ti naj prvi povzdignejo svoj glas in imeli bodo za seboj ne Ie vse Hrvate in Slovence, ampak tudi vse poštene kroge v tej monarhiji.
Razne politične vesti.
Povodom zasedanja hrvatskega sabora
piše »Obzor< : Zaupanje, ki sta je hrvatska in skupna vlada, a v prvi vrsti vladar iz-
kazal narodnemu zastopstvu, moramo ne le visoko ceniti, ampak tudi opravičiti s tem, da res ^dajemo cesarju, kar je cesarjevega«. Ne dvomimo na tem, da bodo državne potrebe tudi sprejete brez vsakega oporekanja — še več: mi smo uver-jeni, da bo slika hrvatskega sabora povsem drugačna, nego je bila pred letom dnij... pred vojno.
Ne le, da so vse stranke prešle veliko izkustvo vojnega viharja, ampak je gotovo jasno tudi zadnjemu strankarju, da se v tej v eliki svetovni krizi, kjer gre spe-cljelno za ekzistenco južnih Slovanov, ue sme nadaljevati malenkostna strankarska politika, marveč je najpotrebneje edinstveno umevanje narodne volje, narodnega cilja in narodnih želja.
Naši poslanci imajo gotovo ta občutek, da ves narod, tako oni doma kakor oni, ki dan na dan gleda smrti v oči, gleda na hrvatski sabor in pričakuje od njega geslo — pričakuje, da sabor zavzame stališče nasproti tej krizi, složno in odločno. In mi mislimo, da narod ne bo prevaljen. Hrvatski narod je bil v svoji tisočletni zgodovini večkrat v najgrozueji nevarnosti, ali vselej se je znal vzdržati in ohraniti svojo domovino pred pogubo. Izbra vsi si Habsburžane za vladarje, ni imel hrvatski narod nikakih aspiracij izven monarhije; vse njegove nade in želje so bile v skladu s cilji in interesi dinastije. (Tu sledečo pasažo je cenzura zasegla). Saj mi nočemo nič drugega, nego da se pod žezlom Habsburžanov svobodno razvijamo in da ne bomo pod ptujim gospodstvom. Mi smo si v svesti — in smo vedno naglašali to — da interes dinastije in države kategorično zahteva, d-« <e u-streže našim zakonitim težnjam.
Mi smatramo za potrebno, U a ravno v tem kritičnem času tudi Evropa čuje naš nedvomni sklep, a hrvatski sabor je gotovo pooblaščen, da z vso svojo odločnostjo naglasa ta narodni cilj. Overjeni o patrijotizmu vseh naših strank, pričakujemo tudi enodušnost saborskih sklepov, pak izrekamo nado in željo, da hodi to zasedanje važen in odločen korak k dosegi našega narodnega cilja.
I Obletnica kronanja. Dne 8. t. m. je mi-t nilo 40 let, odkar je bil cesar Fr.in Josip v ; bud mpeštanski cerkvi sv. Matije kr nrm. j Tem povodom je bila v rečeni cerkvi slovesna maša.
500-letnica smrti Jana Husa. V proslavo 500-letnice smrti rektorja praške univerze, magistra Jana Husa je priredilo Kari Ferdinandovo vseučilišče v prostorih muzeja kraljestva češkega znanstveno razstavo, ki bo trajala od 16. junija do 15. julija in bo vsebovala:* Dozdevne ali resnične avtografije Husa, kakor tudi pismene dokumente o njegovi osebnosti; rokopise in stare izdaje Husovih spisov pred bitko na Beli gori; ikonografijo Husa do bitke nu Beligore ki kaže razvoj domnev o osebnosti Husovi in umetnosti sploh in v ta namen vse dosegljive spomine te vrsti iz označenega razdobja: razglede znamenitih krajev in krajin iz življenja Husovega.
t Poslanec Rataj. Te dni je umrl v Vražu pri Sisku mož, čegar smrt pomenja hud
—	Le potrpi, bratranec, — je odgovorila Mignonne, — takoj boš videl.
V tem ko'je Peter nejevoljno bobnal po vratih, je Mignonne vzdignila lestvico, ki jo je preje skrila v travi, in jo je pristavila h golobnjaku na tisti strani, kjer se je nahajalo ono malo okence. Natrgala si je potem še šop suhe trave in plezala po lestvici navzgor.
—	Poslušaj me sedaj, Peter Nicot, — je rekla potem, pomolivši glavo skozi o-kencc.
—	Najprej me pusti ven, sestričina! — je zaklical Peter in nehal bobnati po vratih. — Vem, da se hočeš pošaliti z menoj, in ta šala je res imenitna----zelo imenitna____toda trajala je že dosti dolgo!...
—	Rekla sem ti. da me poslušaj, Peter Nicot« — je ponavljala Mignonne tako svečanostno in resno, da je Peter umolknil in jo poslušal.
—	Božja volja te je morala oslepiti in ti odvzeti pamet, — je nadaljevala Mignonne, da si se nocoj tako lahko izročil v moje roke. Hotel si umoriti mojega
ljubimca in si ga v resnici obstrciil >koraj do smrti, posilil si me in me onečastil, pa si mislil vkljub temu, da te ljubim? Mislil si, da sem te naročila semkaj, da ti dokažem to!.... Priporoči svojo dušo bogu, Peter Nicot, in prosi ga, da ti odpusti on, kajti jaz ti ne morem odpustiti!
—	Ha! ha! ha! - se je posmejal Peter, toda glas se mu je tresel, kar je očitno kazalo, da je bila njegova veselost le prisiljena. — Pripoveduješ mi smešne stvari, Mignonne; toda sedaj, ko si mi jih povedala, hitro odpri in me pusti ven. sicer >e moram zadušiti tu notri, in ne vidim nič.
—	Le počakaj bratranec, ti že posvetim! — je odgovorila Mignonne in se ie tudi prisiljeno posmejala.
In ne da bi se zmenila za vedno silnejše Petrove khce, je vzela iz žepa svojega predpasnika krmilo in je užgala količek £obe. Potem je stisnila v roki spodaj natrgano suho travo, vteknila vanjo tlečo kresilno gobo in pihala toliko časa vanjo, da je trava zagorela s plamenom. Nato je vrgla gorečo travo v golobnjak.
Siran k	„EDINOST" štev. »<>6.	V Trstu, dnfc 17. junija 1915
*	" _ __ ________ - -—______-_.___-,— —■------------- ■	—-----.-—iT
udar c za ^nanko :rcev ra Ceskem: Ivan Rata^. Žc v mladeniči dobi se je začel ude-lezevr-ti javnega življenja kot inteligenten
poses*n k 7 upanje i;udstva ga je poslalo v občili svet, "potem v okrajni odbor, J. 1889 v deželni zbor, a 1898 v državni zbor. V družbi z tirugirni branitelji agrarrih interesov je ustanovil .Češko kmečko ?vezo" („Selška Jedn^la"), kf se je pozneje izprcmcni'a v .Udruženje poljedelcev", ki je postala temelj vs^ga če-kega agrarizna. Vstopivši v državni zbor je fcr prvi predsednik č^kega državno-zborskega k'uba in je pripadal nepretrgoma tej vplivni pr^amentarski skupini. Ime Rata je v) je nerazdružno spojeno z agrarnim giban cm v deželah čepkih. Sicer odločen zast pnih interesov sirirje, ki jej je pripadal.: je v žival soio^no spoštovanje v češkem narodu. Poljedelski sloji pa so izgubili r njim moč, ki je vsikder zves o in odločno t'elo-vula zanje. Sožalje sta izrekla rodbini ekse- ; ku i.ni odbor .eške agrarne stranke in klubi poslancev v državnem zboru. Bivši minister I Prašek pa K mesto verca poslal 200 kron za nagrobni spomtn k.
Minister ?r«f Teodor Pejaćević. Kakor znan . j? Tinister za Hrvatsko v ogrskem kabinetu grof Teodor Pejaćević, že od začetka vojne intemran na Francoskem, kier se \c bil nahajal ob začetku vojne. Krna u na to so listi poročali, da je minister težko b dar. ir. d ;e operacija neizogibno potrebna. Kmalu p so poročali tudi, da francoske ob?a;: p stopaj i ž njim tako, kakor bi moral ^e z ozirom na njegovo dostojanstvo, pc< bno pa iz czirov na njegc\o zdravstveno , stanje. «.e bi bilo vse resnično, kar so poročali listi, bi biia to prava sramota za Fran-djo. Nu, nato so začele prihajati v javnost kra;kc vesri od sorodnikov g. ministra samega in p* kazalo se je, ds or,e vesti niso b:Ie v so,; a-ju z resnico. Na g. ministru so i r di d bru uspelo operacijo in nastanjen je' b i v primernem hotelu in s primernim nego-v n]e n. ^ar, minister je spo oči I. c!a ni pre-trp od s ni ob:asi nobenih neugodnosti razi a onih, ki so reizo. nno spojene z in-t nir n v takih vasi" (Omejevanje svobode g anja). PreJ par tedni pa so i-ti iii "i est. da se grol Pejaćević skoro vr. e v d movino, ker so imela tozadevna po-gaj-na s frarc s ko vlado ugoden u^peh. j Sedaj pa javlja „ Obzor* na podbgi vesti iz j d.bro inf • rmifanih krogov, da ti zadnja vest ne odgovarja resnrei. ker pogajanja s! fnncosk.-' vlad za izročenie minis Peja če vica r so še zak'jučena.
Cenzura v Italiji. Ka or k:že o mno^a fceia mesti po nekaterih listih — „Av^nii*, ,Počelo d'ltalia* — je začeli cenzura v Ita-ak ojstrj poslo\ati. Celo nekatera krji-žv.a poročila so b.la deloma zaplenjtna. Dru^; ča opisi, n. pr. „S an^a", niso mogli čez mejo. ud uvodu ka v , Popolo d' Ifalia" po ' na=lovotn ^Neiz »ovorjeaa beseda",— ki . zavzema! tri kolone — je cenzor do-pus-il le citat iz govora nen^ktga državnega j »a.ictLrja: »Pri svojem napadu na A\stro-Ogrsko se Ita^an* spopadejo z nemškimi ctt m \ Cenz r ni dopustil niti privatne iz-fave Salmire, čes, ca je nemški poslanik v Rimu, Floto«*, — totojei človek. To Izjavo je potki Salandra neposredno po svojem kapi oij< :e.n govoru.
»Uradno- poročilo o koncu vojne. „Gduloi- priobCuje naslednjo anekdoto, ki bolj kakor vsi drugi članki francoskega časopisja pretiočajo razf o'oženje med Ijids/cm na Francoskem. Nekega stJrega uradnika v ministrstvu, ki kot uradna oseba v svojem sosedstvu uživa ve! ko spoštovanje, oblegajo vsak d^n. ko se ntčn iz ur da domov, z najrazn. vrs nv^i ni \pra~s:rji o vojn:, posebno pa, kedai se bo k-~n n!a vojna. „Po-veje ram, kedaj se k-nča *. i ar Aii se to zgodi seJaj ko je p segla vmes It lija? V! da T-rra vendar vedeti tc?" Sta i gospod ni v.Jel. kako bi se uneti! vpraša cev in lep?ii vr a a k, in 'im je rekel nekega dne: „Veselite se, drace dime, 18. septembra bo k t. n.. c vc ne!- Med Pari/a o kan i je nastalo s p! osn » navdušenje Objemale so se ii polj ■ a"e. V U.a radostnem Vihi^\njj se je fiftfTir? jasen cblič mae deklice, ki j - za-; k iciii: rSe jokajte več, mati Antonija (ta le.i ima na bojišču sina in a\a vnuka). \ jna te konea !8. septembra. To je uradno poročilo !*"
Ru>k j ravnanje v Galiciji, iz v »nega tiskovnega stana poročajo: Za premišljeno ra n n;e R sov v onih delih Galicije, k j h ima^ zasedene, je značilno poroti o, ki je pr spel iz Dubrovnika. Po tem poroulu so Rusi izkušali tekom svojega bivanja tamkaj z vsemi mogočimi sredstvi pridobiti simpatije kmeiskega prebivalstva. Ruski civilni pomožni odbor ]e vsak dan dvakrat prehranjeval otroke in ženske, kakih 1600 oseb, kme e pa so dobivali žito za posetev, era-rične kon e in vojake za obdel vanje polja. Pohištvo Židov in sploh bol^e urejenih stanovanj so razdeljevali kmetom in jim obljublja i zt m jo graSčakov. V resnici se je dobilo po kmetskih hišah pohištvo in druge stvari iz imovitejših stanovanj.
Prodajo mesa.
Deželna oblast je nakupila v svrho a-prov /acije večjo množino ovac. Za poskušajo se proda danes 17. junija 50 kosov v mesnici ul. G. (iailina 6 po sledečih cenah: sprednji deli po K 1"40, zadnji deli po K drob po K 1*50 kg; glave po 30 v.___
Ecmače vesti.
Odredbe na korist beguncem. Občinski zavod za manjša stanovanja je dal na razpolago za begunce z Goriškega in Istrije tri posloria s 50 stanovanji. Istotako so dali gospodje nasledniki Viktorja Polacco brezj Učno na razpolago za begunce III. in IV. nadstropje v hiši št. 42 v ulici Bec-cherie Jrsar -ki komisar se iskreno za-
hvaljuje za te plemenite ponudbe in je in-fruniral intcresirance, Ja je bilo Javne-mu dobrodelnt-niu društvu naročeno, da ' naj nastani rodbine beguncev v dotičnih ' stanovanjih.
Pojdite v Ljubljano! Tukajšnji „Lavora-, , tore: je v svojem izdanju od minule nctlelje priobči! dopis iz Ljubljane, ki tvori n jlaska-veji dokument za glavno m|sto nase slovenske domovine. Pravi slavospev je to za Ljubljano, njeno prebivalstvo, njega gosto-; ljub je in poštenje. Ljubljana nudi sedaj tako pripoveduje ' vsled pritiska ptujcev ; sliko velikega mesta. Vendar pa piebival-stvo ne izkorišča te prilike inje, kar se ti e cen živi! in stanovanj, onestissimo. Na vsaki ulici in v vsakem lokalu se sliši italijansko govoriti, a povsod so /- Italijani vljudni, prijavni in postrežljivi — Kako se menjajo časi in ljudje žnjimi! Ni še dolgo temu, ko so pri nas v Trstu vsakemu Slovencu, čim je dal kak znak svojega slovenstva .od sebe, klicali rande a Lubiana I*1, in to tako zani- j če>alno, kakor da ga pošiljajo kam v divje kraje, oddaljene od človeške civilizacije. Danes pa oni sami iščejo v tej Ljubljani zavetja in gostoljubja in so polni hvale o prebivalstvu tega mesta. Dajajo nam torej j na;iepše zadoščenje. No, to bi bila bolj stran čutstvenosti, ali če hočete, občutljivosti, ako j nam je to v zadoščenje. Toda stvar ioial tudi svojo realno vrednost. Kajti, mnogo-kateri je zaničeval le zato, ker je imel povsem krive pojme o naših krajih in niših ljudeh i in si domneval, da žive tam zunaj sami slovenski divjaki in barbari. Sedaj pa se je prepričal na svoje oči in vidi, da žive na slovenski zemlji civilizirani ljudje, ljudje v pravem smislu beseda, ki v težkih časih radi pozabljajo na narodna navskrižja, slede i pravilom nrrodne tole ance, ker vidijo v človeku — sočloveka. To častno izpričevalo je dal slovenskemu ljudstvu dopis v „Lavo-ratore' od mino!e nedelje. To pa ni v čast samo tistemu, ki se mu izreka priznanje, ampak tudi ti temu, ki je iz;eka < dkrio in pošteno!
Razlikujte! V hrvatskih listih čilamo sk ro dan na dan, kako se bo vršii „pa-rr.stos" na pravoslavnem pokopališču za ka'- ega p^diega junaka. Beležimo to v j opomin enim, ki še ne morejo razlikovati; n ed srbsko državo, s katero smo v vojni, in srbskim narodom, e;gar velik del tvori pri, adništvo k naši monarhiji in čegar sinovi se bore v vrstah nase vojske.
Nekaj duhovnikov iz Istre se je ob nilo na 2 grtbški ordinarijat s prošnjo, da bi jim i v slučaju evakuvaci.e Istre podelil kako zavetje v zagrebški nadškofiji. Tem povodom je izO-i gen.rz r i vikar dr. Premuš okrožnico n i župnike s pozivom, naj priobčijo nadškofi ki pisarni, da-ii bi bili voljni spreleti p d s vejo streho kakega duhovnika iz Istre, j
l— hailjčinsko mesto! Reski guverner gro t Wic enberg je telefoničnim potom ; obvesti og skega mii.i trškega predsednika
0	bombardiranju R'. ke po italijanskih zrako- i p' \ih. Na t » por«3čiio je poslal grof Tisza n stopno brzojavko: „Zahvaljevaje si ti na d tnern mi p r či!u o atentatu, ki ga je ita-i lij,i ct ii.i proti mestu Reka, prosim te, iz- j r«-!zi m je soču'je meščanom, ki so bili po- j
k o l'-. van;, k kor tudi moje ozlovoljenje pred vs.m m.ščansivom radi razloga, da je ita-1 lij in ko zapoved^ištvo italijansko mesto f r.cbr njeno in odprto, izbralo za polie svojih jin a kih gest. Nadejam se, da meščanstvo s pa' i otis-no odločnost o prenese tak izraz | iSArtaega br tstva, kakor mu ga je odkrila ! lt lija. Na k ncu ti sporočam, ako bi žrtve ie.a ali ra a en tatov, ki bi se mogizgjditi v bodotnr*sii, pot ebovale kako pomoč, poskrbi 1 ra je - inski odbor za pomoč v vojni toliko z.i njih, kolikor za dotične re^ence".
Og Renje grofa Tisza je razumljivo in njegovo sočutje z žrtvami, skupno z objav-
1	no pomoč j lepa stvar, ki jej ne bo rikdo od e' ?! h\aic In priznanja. Ali tist= argument z i t j I i j a n s t v o m mesta reškega postaja že nekoliko rerazumljiva stvar. Je to er i ti-tii neskladno.ti, ki jih mi navadni ljudje se svojimi priprostim! možgani res j t ko razumemo. Tako n. pr. dejstvo, da se! v uradnih p »ročilih za slovenske kraje, ki bi jih 1 uba sosedinja hotela pritegniti v imenu narodnega principa — rabijo še vtdr.o italijanska označenja !!! Te prakse ne moremo razumeti že zato, ker vzbujaj v^ j neko dozdevna s t, kakor da bi nirodr.i pri cip res dajal tu sosed n i neko prav co,! ki jo jej topovi in junaštvo avstrijske vojske odločno cd ei;ajo!! Zato pravimo, da s^ to nes kladnosti, ki jih navaden č!o . ek ne more razumeti.
Devin.
„Slovenski Narod" je prioocu nastopne podatke o zgodovini tega gradu:
Ob Jadranskem morju, med Trstom in Gradežcm, je stal na visoki skali tik morja stiroda.ni ponosni grad Devin. Iz Valvazorja vemo, da je bil še v 17. stoletju večji in obsežnejši, Kakor v naših časih in da je takrat stalo mogočno zidovje ne le okrog gra- j du, marveč tudi okrog celega kraja. Najstarejši gospodarji na tem gradu, kar jih namreč pomni zgodovina, so bili iz rodovine Tybein in to ie v 13. stoletju. Eden devin-1 skih graščakov, ki so bili v neprestanih nasprotjih z oglejskimi patrijarhi, Hugon Tv-bein, je bil tudi deželni glavat kranjski. Okrog leta 1400 je red Tybeinov „elenci^lich abgestorben" kakor pravi Valvazor in je Rajipreht Wallsee ali Valsa dobi! fevda Devin in Senožeče. Ko je tudi ta rod izumrl, je gTad prišel v cesarsko posest in je na njem gospodoval cesarski kapitan, dekter niso dobili teh posestev grofje Thurn - Valsassir.a v 1. 1459. Gospodarji so se tudi še potem menjavali. Pred leti je na tem gradu gospodarila in živela dama izrednih duševnih lastnosti, princezinja Terezina Hohenlohe. Devin je nekdaj spadal h kranjski deželi, pa je potem prišel k goriški grof ji. Med drugimi, ki so obiskali ta kraj, je bil tudi Anten Aškerc in tudi nanj je napravil ta
grad z okolico najmogočnejši vtisk Kako tudi ne. Mogočen grad tik morja, okrog in okrog pa naš Kras, ki so ga Benečani opu-! stoŠili; okrog in okrog skalovje, iz katerega 1 ki šejo pridne roke najlepši temni mramor, tod in tam malo zemlje, kjer rasejo cvetlice,' ki dise lepše, kakor kjerkoli drugod in na- | prej vinogradi, kjer rase tako žlahtna trta, i da so že stari Rimljani trdili, da ta kapljica podaljša življenje in ga je, kakor pravi Val ! va:or, ^sonderlich Livia, die Gemahlin Kej-sers Augusti, eine siebentzigjahrige I>ame fleicsig z u trinken pflegen." Končno pravi, „Slovenski Narod" da je devinski grad slo- \ venska postajanka ob jezikovni meji — sta- j rodaven branik
Sladkor, lisovni oddelek ministrskega predsedstva tiatn javlja: Vkljub opetovanim pomirjevalnim izjavam vlade se dozdeva, da se iz izvestnih krogov noče umakniti bojazen, da se bližata splošno pomanjkanje in še večje naraščanje cen tega \ ažnega živila. V pomirjenje prebivalstva bodi povedano, da obstoječe za-loge na sladkorju popolnoma zadoščajo za potrebščino v tuzemstvu ter da se bo proti morebitnim poizkusom za neopraviče-! u o višanje cen mistopalo z vso energijo, j Tudi se najdejo poti in porabijo sredstva, da se prepreči vsako splošnosti škodljivo nakupičevanje zalog, naj pa že izhaja iz katerih-koli razlogov. V kolikor pa bi i se za sedaj v posameznih krajih z večjim konsumom pojavilo občutno pomanjkanje na sladkorju, se je že ukrenilo potrebno, da dado tovarne — ob sodelovanju mi- i iiis rstva za trgovino — občinam na razpolago množino sladkorja, potrebno za j bližnje štiri tedne. Občine sprejmo slad-i or v takih slučajih s sklepnim pismom, j
Spominjajte se naših vojakov na bojiščih! Urad za vojno oskrbo nam piše: Po izdajstvu našega nekdanjega »zavez-i sika je našim četam nastala nova naloga |
>edaj potrebujejo druge meje monarhi-® je zaščite proti razdevainemu besnilu na- j š'h sovražnikov. Z navdušenim patriotizmom hite sinovi Koroške in Tirolske pod orožje, da branijo svojo deželo proti iz-; dajalcem, in novi veliki oddelki čet so po-j IJicani. da na jugu in jugozaoadu rnonar- i Is i je množe slavo avstriiskega orožja.
S tem i
začenjajo nove skrbi tudi za nas. skrbi za blaginjo naših vrlih hrabril! vojščakov. Od strani vojne uprave se ukrepa vse možno, da se ojekleni odporna sila čet, da se opremijo proti vsem nadlogam — posebno proti vročini. Ali istotako kakor ka-: ka domačija — pa naj je gospodar še tako: temeljito in natančno preskrbel nje opra-j vo — še le po ljubeznjivem delovanju go- j spodinje zadobiva prijazno domačnost;! moramo mi vsi pomagati, da povspešuje- i uto veselje do boja naših čet. da jim dvi- | gamo in jačimo razpoloženje in veselje do življenja. Zato stopa urad za vojno oskrbo vnovič pred javnost s prošnjo za darove, Vse. kar more pomoči, se sprejema rado. \ prvi vrsti seveda prosimo darov v denarju in lahkem poletnem perilu, varo-valcih tilnika, okrepčilih in cigaretah. Darovi se moreio pošilja i raznim nabiralni-cam urada za vojno oskrbo vp rovinciji, ali pa centrali satni (Dunai IX.. Berggasse lb).Pakete, ki so izrecno označeni kot mi-■osrčni darovi za vojake in so adresirani na urad za vojno oskrbo, sprejema Jo teže 20 klg vsak poštni urad, da jih brezplačno pošilja dalje.
Frosta mesto v c. kr. vojaških vzgoje-valnih in tičnfh zavodih c. kr. deželne brcnibe. Da se za vojaško vzgojo spo-i sobnim moškim sirotam pred sovražniki m padlih ali vojnim naporom podlegli!1, častnikov, vojaških uradnikov in pod-či'srnikov po poklicu nudi možnost stani • nnerne preskrbe, je c. kr. ministrstvo za deželno hrambo ustanovilo na c. kr. v jaški nižji realki v Brucku ob Litvi, ki se otvori s pričetkom prihodnjega šolskega leta, mnogo prostih Tnest. Vrhu tega so taka prosta mesta na razpolago tudi na c. kr. vojaški višji realki in na c. kr. Franca Jožefa vojaški akademiji na Dunaju.
Do takih popolnih in polovičnih prostih mest pa imajo pravico ne samo sinovi vojakov, temveč tudi sinovi dvomih in civilnih državnih uradnikov, uradnikov c. kr. državnih železnic, zdravnikov in u-radnikov dunajskih c. kt. bolnic in po odlokih nastavljenih poštnih mojstrov.
Tudi sinovom drugih avstrijskih državljanov se izjemoma lahko podelijo prosta mesta, ako se izkažejo z odličnimi ali vsaj z zelo dobrimi šolskimi spričevali.
Rok za vložitev tozadevnih prošenj se je podaljšal do 31». junija t. 1.
Natančnejše določbe o sestavi prošenj,
0	potrebnih dokumentih in o drugih pogojih sprejema se nahajajo v razpisu natečaja za sprejem aspirantov v c. kr. vojaško nižjo realko v Brucku ob Litvi, v c. kr. vojaško višjo realko in v c. kr. Franca Jožefa vojaško akademijo na Dunaju. Ta razpis natečaja se dobi pri dvorni ni državni tiskarni ali pa pri dvorni knji-
f garni L. V. Seidel & sin na Dunaju.
Jadranska banka v Trstu in podružnice, izplačujejo, sporazumno s c. kr. fin. ministrstvom glasom odloka od 11. junija 1915 št. 36668, brez odbitka stroškov vse zapadle kupone avstrijskih državnih zadolžnic.
Samomor. Samomor, ta hipna duševna prenapetost, zavzema v tukajšnji tržaški kroniki eno prvih mest. Tako je včeraj 44 letni Alojzij Gregorin, stanujoč v petem nadstropju hiše št. 11 v ulici Com-! merciale, sit življenja, skočil skozi okno
1	svojega stanovanja na dvorišče in si pri tem razbil lobanjo in obležal na mestu mr-
tev. Na lice mesta došli zdravnik je za-mogel konstatirati samo smrt. Truplo samomorilca je bilo prepeljano v mrtvašnico k sv. Justu.
Nezgode. 74 letna Antonija Velsct, stanujoča na trgu Cornelia Romana št. 3, se je spodrsnila in si pri tem zlomila levo ioko. Prepeljana je bila v boin.šnico. - Enaka nesreča se je prepetila 4 letni Valeriji Zudič na stopnjicah domače hiše. Na zdravniški postaji so ji podelili prvo pomoč.
Nenadna slabost je napadla včeraj, ko je šla po ulici, 37 letno Marijo Meiamič, sta-nujočo v zgornji Kjarboli. Potem ko ji je bila na zdravniški postaji podeljena prva pomoč, je bila prepeljana v bolnišnico.
Pes je ugriznil ")4 letnega slugo Jakoba Geata, stanujočega v ulici Rena štev. 3. na desno nogo. Geat se je zatekel tak ij po pomoč na zdravniško postajo.
M! Iz Istre.
Iz Boršta. Umrl je \ tržaški bolnišnici včeraj naš rojak Valentin Družina, posestnik in mizar. Pokojnik je bil eden onih naših starejših mož, ki so se vedno zanimali za vsak slovenski napredek ter se ga veselili, in ravno tako je tudi tugoval, ko je moral nas narod trpeti bridke krivice. Bi! je več let vnet pevec in lepo narodno petje ga je kar oživ jalo. V svojem duhu je vzgojil tudi svoje otroke, od katerih so trije sinovi sedaj v vojaški službi. — Počivaj dragi Valentin v miru, sicejL na tržaški zemlji, vendar pa v oni lepi naši domovini, ki si jo tolikokrat opeval!
Darovi.
VI.	izkaz c. kr. namestništvenemu pred-sedništvu došlih darov za begunce iz Furla-nije in Soške c-oline: Sinovi Asciku K 30, osc-bje tvrdke M. Weiss K 100, profesor Josip Gelcich K 5, podružnica avstr. kreditnega zavoda K 1000, višji okr. zdravnik dr. Avgust Gregorich K 10, Anton Quintavalle K 30, zbirka ces. komisarja (4. in 5. izkaz) K 3140*60, osobje mehaničnega oddelka proste luke Franca Jožefa i. K 22, baron Viktor Roner K 50, Just Stransclak K 30, tvrdka Roth & Wi!lfort K 100, akcijska družba za i'delavo rastlinskega olja K 200, Hugon Kesel K 70, tvrdka Paolo & Fco. Tropeani K 20, zbirka ces. komisarja (6. i kaz) K 1990-69, svota K 6763 20, doslej izkazano K 41710 50, skupaj K 48478-70.
VII.	izkaz darov, poslanih cesarskemu komisarju na korist beguncem iz Furlanije in Istrije: Upravništvo „Lavoratore" K 70, upravništvo „Lavoratore" K 40, Josip Angeli K 200, Socrate in Luigla Cufodontis K 50. dr. Karel We s? de \Velden K 30, Albert Puschi in drug K 20, Anton Delies K 50, dr. Karel M cchia K 20, konsumno društvo državnih uradnikov K 100, dr. Tomaž Msr-chich in drug K 30, od v. Emil No bile K 20, tvrdka Hocrner in Honseil K 50, Friderik Lutherer in drug K 50, Pavel in Marija Prister K 50, Alfred Zanolle K 20, združene tovarne Godnig, Rizzotti, Rosada K 100, Ivan Tutto prej Michele K 10, inž Benve-nuto Pajer de Nonriva K 20, tvrdka Krocchi in sin K 50, Anton D' Agostinis K 10, ces. komisar de Krekich-Stras^oldo K 100, učenci ljudske šole v ulici Scuola popojare Ruggero Manna K 10, „Adriatica* Societa Anonima di spediziooi K 500. — Skupaj K 1670. Prej izkazanih K 24.346 70. - Skupno K 26.016-70.
:: MALI OGLASS a
i—ip-j <c računajo po 4 stot. besedo.	rni~|
1—Jt_J Mastno tiskane besede -j raču-	tJf—•
najo eafcrat već. — Najmanjša	—
I_ILJ : pristojbina 7.na5a 40 stotink. :	l_JLJ
aetja množina t™,
j Gepi>a -tev. G	211
Sadilne družinske peti i^jšriz
i K 7-2'modemi obešala za zaveso K	prodaj;*
j CESCA, Tr t., ul. Casenua štev. 14.	Lu.l
ZOBOZDRAVNIK
Dr. JoČermak
se je preselil In ordinira sedaj
v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zoliov brEzbolečine. Piomliiranje.
JOSIP STRUCKEL
Trst, vo^af ul. Nuova-S. Caterina i
Nov prihod volnenega blaga za moške, j in ženske, zeiir, batist in perljiva svila ; za jopice. — Svilenina in okraski zadnje j novosti, velik izbor izgoiovljenega pe- j rila in na nietre, spodnje srajce moderci. ■ Vezenine in drobnarije, preproge, za- j vese, trliž po izjemno nizkih cenah. J
Karmangelel Trese®
TRST, ulica Barrlera vecc&a 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trak- vi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd.
kdn^ufan^io cene.
j '-^' KiiJSg©¥© dila "s *"J
sposobe:;, Jimož^a bilance i.i voj;;m":. ie |-ivifst, £<s ! i^če za ts-govirso s	na dcJŠsrj na
' Seki> — l'ogoji : jiopolen korespouJent \ h. v.tt i skem in ucni-kcm event, i»al»janskem jeziku in
I hiter raču nar. — l'rositolji, če mosji če absolventi k.ike visoke trgovsk Solc, naj doposijejo ponudbe s priloženimi prepisi spričeval in zahtevami plate pol
j:: W. II. 6579 na Ridoif Rdses Onfiaj 1, Mm\m 2. ::
! I ■ HI I MMII m II I ■ I UMI	.. »C.-	• r-71	^Ti«
Bm%Mm Ceregato
I Trat	S. Siacoino 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojiS
traouiito mn\M\i !n solsKih pMttin
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst^
Prn-ioldo sc tudi mo^JCTffil v InzlKav
- -------- <- —r	—n-JT »uiu>-f?—ar r«
Najbolj zanimiv in naiboiiši slovenski ilusirovani tednik so:
j / ng B j
ki pri o h čuj f jo vsak teden mrtssgo 23RiFr<)vih slik z bojišč in o družit. vu>nih_ aktualnu: domačih in tujib dogodkih, ter bilo zauhrme^i čtiva pesmi, povesti, jskO zanimiv« lap detektivski roman, poučne članke io trtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, t^h-. nike in s loli vseh st-ok poljudnega znanstva.
.TEDENSKE SLIKE- so repolitičen in Eestrankar»ki iludtrovan tednik, ki je posveČe i
le zabavi in pouku.	.
TEDENSKE SLIKE" bi naj imela n.-sročena vsaka rodbina, vaaka eostiina, kavarna, briv-nica,"vsako (iruštvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" r-vsod in pridobivajte naročnikov.
.TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2 50. pol leU K 5— in celo let» K 1U —. Naročniki dobe kot nagrade veiik llustrovan kuledar. slike Prešerna. Jurčiča. Gregorčiča in Aškerca ter tudi lep- zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vso letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in j^ijemo Vam 1 Številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.	Upravništvo l^ta „TEDENSKE SLIKF"
Ljubljana, Frančiškanska ulica 101.
ASSICURAZiONf GENERALI U\j TR!E8T£
(Obena zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstvo tlne 31. decembra 1914. K 4*0,656 23 Glavnica za zavarovanje 2ivljenja dne 31. decembra 1914: K 1,295316,563. Plačana p dvraula od leta 1881 do 31. decembra 1914
K 1.212,012,598.55.
S 1. januvarjem 1907. ie društvo uvelo za življenski oddelek neve giavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti police:
I.	Veljavnih takoj od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo ^logo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske.	....... . ..
b)	ako plača zavarovanec !••/«> od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrži v teku 6 mesccev po preteku roka.
II.	Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja:
a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake »orn:yli«ete - potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodt dezc.i tega sveta. (Svek-.ne police). Društvo je zavezano plačr.ti celo vlogo, tudi v slučaju, cc pade zavarov. v dvo: - .:.
III.	Veljavnih po preteku enega leta po Izdanju police:
a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesvosobcu
za delo
IV Veljavnih po preteku treh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskušenega samomora.	... .
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4/» >.
Društvo sprejema zavarovanje tudi za
^r — -	živlienie, požar, prevažanje in utom.