PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana ▼ gotovini Z'1,,,, „ Oft ■ • Abb postale I gruppo “ LiCDH OU lir
Leto XVI. - St. 137 (4600)
TRST, sreda 8. junija 1960
Včerajšnje nadaljevanje razorožitvene konference v Ženevi
Vsi delegati so pokazali dobro voljo Eaton noče razpravljati o poletu «U-2»
Zorin je izjavil, naj bi do sporazumne kontrole prišlo po morebitnem podpisu razorožitvenega sporazuma - Italijanski delegat Martino pa je predlagal, naj se v resoluciji OZN poiščejo tista načela, s katerimi se vsi strinjajo, nato pa naj se pogajanja in sklepi dosežejo postopno
ŽENEVA, 7. — Deset delegacij razorožitvene konference se je sestalo danes ob 10.30 pod predsedstvom kanadskega delegata generala Burnsa. Sestanek je trajal eno uro in pol. Govorili so: ameriški delegat Eaton, ^vjetski delegat Valerijan Zorin, in italijanski delegat Martino. Vsi trije so ponovno poudarili željo svojih ^ad, da se doseže sporazum, pa čeprav bi bil samo °elen, glede določenih točk razorožitve. Izjavili so, da “°do proučili nove sovjetske Predloge, ki predstavljajo Ugoden teren za novo razpravljanje«.
Eaton
Ameriški delegat je naj-Prej dejal, da konferenca Pa najvišji ravni ni mogla Qati želj ene spodbude za na-Paljnji ugodni razvoj kon-Iftrence, toda poudaril je Prepričanje, da je treba sto-Jti vse napore, ki so možni,
Pa bi se izognili poslabšanju položaja, pri čemer se 116 sme prezreti katastrofal-|u značaj, ki bi ga mogla “Peti vojna. Dodal je, da je ,&radi tega potrebno preneha-
M
Valerijan zorin
ti
,. * propagandističnimi gesli, ** jih že vsi poznajo, in da treba namesto tega začeti * Potrpežljivim pogajanjem, ®a hi se dosegli tisti sklepi,
1 «o potrebni za uresničenje •Plošne in popolne razorožit-
Ko je govoril o sovjetskih 'tedlogih, je izrazil mnenje, ie potrebno proučiti pred-,'Sem tiste točke, ki v največ-‘meri predstavljajo element ' hžanja med nasprotnimi te-JSIM in nato nadaljevati s po-M izčrpnih pojasnil z iska-JeM podlage za skupni spo-tieUm' “Ne bomo opustili no-n n®8a napora, je zaključil »-tfteriški delegat Eaton, da bi “hi dosegli.«
Zorin
n^°vjetski delegat Zorin je 3e enil Propadle upe, ki jih J, Ves svet vlagal v konferen-tjn 9ajvišjih. Poudaril je, da Wetska zveza pripisuje po-v,1" konference ameriški naivnosti. Ko je Zorin govo-0 novih sovjetskih predlo-dejal, da je hotela SZ hiik vati rezultate doseda-tpv razprav, namene, ki so iz o, razprav izhajali, kakor tu-|{, Predloge, ki jih je predlo-Zahod, zlasti pa predloge ‘“bcoske vlade. Poudaril je ,, a obstoj določenega sklada d sovjetskimi predlogi gl«; % razorožitve in predlogi, ki r.tSe jih dotaknili v razgove n med gen. de Gaullom in »r»aSčevom> z.lasti kar zadeva “unosti odstranitve atomske-, orožja. Glede vprašanja ^ dzorstva, ki predstavlja ele-V,.nt največje razlike med „vn.odom in Zahodom, bi po In Jotskem mnenju lahko pri-«tv do sporazumnega nadzor-kisii Sam° P° morebitnem pod-ha razorožitvenega sporazu-Meš ^°rin je poudaril, da bi U >o nadzorstvo moralo bi-q0v okviru Združenih naro-
besedila naših predlogov dejal Zorin — jasno iz-,UJ». da namerava ZSSR u-n() poviti takoj po podpisu po-
2 at)e pripravljalno komisijo nt aa|ogo, da se uresničijo t«.. t’“ni ukrepi za ustanovi-
Med drugo fazo bo kontrolna organizacija lahko nadzorovala «in loco* likvidacijo vseh rezerv jedrskega orožja. Organizacija bo imela pravico nadzirati vsa podjetja, kjer se proizvajajo jedrske surovine kakor tudi tista podjetja, ki proizvajajo ali izkoriščajo jedrski material ali energijo. Med to fazo se bo izvajala mednarodna kontrola «in lo-cc» tudi med demobilizacijo oboroženih sil in likvidacijo orožja Končno je Zorin izjavil, da se bodo tudi med tretjo fazo izvajali ustrezni u-krepi.
Martino
Tretji govornik je bil italijanski delegat Martino. Dejal je, da je prišlo do obnove razorožitvene konference v težavnem trenutku zaradi pomanjkanja navodil, ki bi morala predstavljati skupno točko sestanka na vrhu, in v o-zračju povečane mednarodne napetosti. «To ponovno dokazuje, je dejal Martino, nujno potrebo, da se s pogajanji dosežejo sporazumi, pa čeprav bi bili samo delni, ki bi povzročili medsebojno zaupanje, brez katerega ne more biti obnove pogajanj med štirimi velikimi. Zaradi tega je ta konferenca še bolj važna in njena odgovornost še večja«.
«Med prejšnjimi pogajanji, je nadaljeval Martino, je postalo popolnoma jasno, da sta tako sovjetski kot zahodni načrt nesprejemljiva za eno o-ziroma za drugo stran. Zato je Zorin predlagal, naj se poišče skupna podlaga za sporazum na načelih, ki izhajajo iz resolucije OZN, ki so jo vsi odobrili. To delo, ki se je začelo že med zadnjimi sejami, je treba sedaj nadaljevati in potrpežljivo načeti nalogo ugotavljanja splošnih načel resolucije ter jih nato postopno
le«
{ten
ukrepi
Mednarodne kontrolne or-Sn‘j1?acije, katere dolžnosti o določene v sporazumu
h, »hi in popolni razorožit-lj..’ Nato je Zorin naštel ne-j|hBre kontrolne ukrepe, ki
Predvideva sovjetski na-Ho ’ inšpekcije «in loco* za stN,,?v'i srnje likvidacije iz-C'koVi vojaških letal povr-rjrif .'h ladij, podmornic tn Hi R . sredstev za prevoz ter-tii^h.klearnega orožja. Orga-ž,ir®cUa bo imela pravico nad-S1 “vati brez ovir vse indu-.naprave, delavnice, lad-!>i», ce- ki izdelujejo pa če-iH , samo delno — izstrelke, a*i druga prevozna Stali a jedrskega orožja. bcdne nadzorstvene skupine t)„d? lahko ustanovljene na ne agi sporazuma za določe--Ovarne. Skupine medna-'Itn nadzornikov bodo po-tt,vjf v kraje, kjer se bo ugo-
i,.. *°, da se nahajajo opori-'aie U*1 čet, da bi likvidiral, oporišča 'n nadzoro-“4tbia*^hod čet in vojaškega
GAETANO MARTINO
spremeniti v norme sporazuma. Toda pri tem se je treba izogibati, da ne zapademo v oblast zakona evse alt nič«, ki je onemogočil iskanje sporazuma v prvi fazi konference. Samo postopno delo je lahko koristno; obravnava in o-dobritev posameznega načela ali posameznega ukrepa, ne da bi zanj postavljali pogoje za sprejem vsega kompleksa predlogov, prehod na proučevanje nadaljnjih predlogov, naj se izvrši vedno le po doseženem sporazumu o prejšnjem predlogu«.
Kar se tiče predlogov Hru-ščf je italijanska delegacija ienila, da jih bo proučila v konstruktivnem duhu z namenom, da podčrta tiste dele, ki predstavljajo napredek v primerjavi s prejšnjimi predlogi. 2e sedaj pa se lahko poudari, da vsebuje sovjetski predlog izboljšave glede vprašanja kontrole in časa izvršitve Toda tudi pri proučevanju novih sovjetskih pred. logov je treba zavreči zakon evse alt nič«, ki tvega pripeljati konferenco v isti zastoj, do kakršnega je prišlo v njeni prvi fazi.
Martino je nato izjavil, da je glavna naloga konference še vedno splošna in popolna razorožitev, podčrtal je veliko važnost morebitnih začetnih ali delnih ukrepov za razorožitev, zaradi katerih pa se ne sme zanemariti iskanje sporazuma. Kot primer je navedel vprašanje preventivnega preprečevanja nenadnih napadov.
«Zaradi vsega tega — je zaključil Martino — italijanska delegacija ponovno potrjuje, da po njenem mnenju sporazumi o posameznih ukrepih ne bi bili v nasprotju z vzporednim nadaljevanjem pogajanj o splošni in popolni razorožitvi. Ravno nasprotno, ti ukrepi bi predstavljali ugoden činitelj tudi za splošna pogajanja, ker bi odstranili medsebojno nezaupanje in bi hkra. ti služili za ustvarjanje ugodnejših pogojev za morebitno obnovo pogajanj štirih velikih o vprašanjih, ki ločijo svet«.
Prihodnja seja bo jutri zjutraj.
Komentatorji poudarjajo, da so bili vsi govori prežeti z dobro voljo, vljudni in pomirljivi.
Opazovalci ocenjujejo govor ameriškega delegata kot pomirljiv, čeprav se po drugi strani poudarja, da je takoj izjavil, da ameriška delegacija ne bo razpravljala v Ženevi o sovjetskih obtožbah zaradi vohunskega poleta letala «U-2».
Na konferenci sodelujejo naslednji delegati: za ZDA Eaton, za Francijo Moch, za Veliko Britanijo Ormsby-Gore, za Kanado Burns, za Italijo Mar-tino, za ZSSR Zorin, za Poljsko Nazkowski, za CSR Nosek, za Bolgarijo Tarabanov in za Romunijo Mezinescu. Pred začetkom današnje seje so se zahodni delegati sestali, da bi primerjali svoja stališča glede novega sovjetskega načrta
Iz Washingtona poročajo, da je veleposlaništvo ZDA v Moskvi izročilo sovjetskemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri je rečeno, da bo «vlada ZDA zelo natančno in zelo resno proučila razorožitvene
predloge, ki jih je poslal predsednik vlade ZSSR 2. junija v pismu, naslovljenem na predsednika ZDA«. Vlada ZDA izraža nato upanje, da bo vlada ZSSR s svoje strani prav tako «natančno in v konstruktivnem duhu« proučila zahodni načrt od 16. marca t. 1. «ZDA — je rečeno v ameriški noti — so mnenja, da je komisija desetih držav za razorožitev prikladen organizem za proučevanje sovjetskega predloga. ZDA so mnenja, da je nadvse važno za varnost vseh držav, uresničiti napredek na področju razorožitve. Prav tako so mnenja, da je potrebno podvojiti napore, da se najdejo sredstva za prvi korak na poti zmanjšanja u-ravnovešene in kontrolirane o-borožitve. V tem duhu bodo ameriški delegati sodelovali na ženevskih pogajanjih«.
Izvedelo se je, da so tudi vse ostale države, katerim je
SZ poslala novi načrt za razorožitev, odgovorile pismeno preko svojih veleposlaništev zunanjemu ministrstvu ZSSR. Angleška nota je zelo kratka in v njej je rečeno samo, da morajo biti novi predlogi obravnavani na ženevski konferenci.
V Parizu je zunanji minister Couve de Murville danes izjavil, da se je Sovjetska zveza uštela, če je «s svojimi računi nameravala i-zolirati ZDA od njihovih zaveznikov, v prvi vrsti pa od Francije«. Dejal je, da je po njegovem mnenju SZ že prej sklenila, da ne bo konference na vrhu, t. j. že pred 16. majem. Nato je Couve de Murville izjavil, da ostaja razorožitev še nadalje glavna naloga zahodnih držav in poudaril: «Imeti moramo čas in potrpljenje, prilagoditi moramo svo. je metode in sprejeti moramo vse previdnostne ukrepe«.
Poslanska zbornica in senat na daljujeta z debato o proračunih
Meščanski odbor (comitato civico) v Bocnu obsodil resolucijo mladinskega gibanja KD
Senator Menghi (KD) predlaga desetletni «modri načrt» za razvoj ribolova - Crollalanza (MSI) in Cerve llato (KPI) kritizirata vladno politiko zapostavljanja jadranskih pristanišč - Pieraccini odgovarja Togliattiju
(Od našega dopisnika)
RIM, 7. — Poslanska zbornica je najprej sklenila upoštevati predloge o parlamentarni preiskavi o stanju bolnišnic in zdravilišč v Italiji, za kar so dali pobudo Bar-bieri in drugi (KPI), prav tako pa bo upoštevala zakonski predlog Romana Bruna (PDI) o odpravnini rezervnim častnikom, pa tudi predlog Barbierija in drugih o ureditvi zbiranja, hrambe, razdeljevanja in
transfuzije človeške krvi ter o priznanju družbene vloge združenju dajalcev krvi; nato je nadaljevala z diskusijo o ureditvi prejemkov o-sebja izvenmestnih avtobusnih prog. Bettoli (PSI) in Maglietta (KPI) sta podprla ukrep, medtem ko je Re-sta (KDj bil mnenja, da bi ga bilo treba ponovno proučiti. Donat-Cattin (KD) je zavrnil kritike prejšnjega govornika in zahteval, da ga zbornica odobri. Tudi minister za promet Ferrari Ag-gradi je zavrnil vse kritike, nakar je na začetku popoldanskega zasedanja zbornica odobrila ukrep.
Po tem se je začela diskusija o proračunih finančnega
ministrstva. Prvi govornik je bil Colitto (PLI), ki je omenil obvezo vlade KD pred dvema letoma, da bo davčni sistem uporabila za gospodarski razvoj dežele, hkrati pa da ga bo vskladila z ostalimi deželami evropske gospodarske skupnosti. Glede prve točke se je Colitto pritožil zaradi prevelikega davčnega pritiska in dejal, da v primerjavi z 51 vrstami davkov v deželah EGS, Italija prednjači v 41 vrstah davkov (med temi je navedel davek na plin, na električno energijo in zemeljski plin), kar da vpliva negativno na konkurenčno sposobnost italijanske industrije. Naslednji govornik Villa (KD) se je strinjal s poročilom ministra za državni proračun Tambronija in dodal, da bi bilo treba u-goditi nekaterim zahtevam bivših bojevnikov, ki jih je
  ................................................
Sinoči ob 20. uri v New Jerseyu prvič v zgodovini ZDA
Smrtonosna	eksplozija
Vlada	<<izkljutujenevarnost
Toda kljub temu je bilo vojaško osebje	takoj	odstranjeno	z	nevarnega področja - Po zadnjih vesteh je	neki	jedrski strokovnjak
izjavil, da «je atomski naboj le zgorel	brez	eksplozije»	-	Požar
v newyorški podzemni	železnici
LETALSKO OPORIŠČE V MCGUIRE <New Jersey, ZDA), 7. — Policija je sporočila, da je atomski naboj izstrelka tipa «Bomarc» danes eksplodiral in s tem povzročil smrtnonevamo žarčenje nad vsem področjem. Poročilo policije dodaja, da je do eksplozije prišlo na področju, kjer se nahaja 46 enota protiletalskih izstrelkov ter da do 22.30 (po srednjeevropskem času) niso ugotovili še nobene žrtve.
Policija je zaprla vse ceste na tem področju in razglasila alarm za vso državo New Jersey.
46. enota izstrelkov se nahaja v Jacksonu, vzhodno od Mcguire, okrog 32 km jugovzhodno od Trentona (New Jersey) in predstavlja člen obrambne verige področja New Yorka, Bostona in Filadelfije, ki so zelo gosto naseljena.
Okrog 23. ure je obrambno ministrstvo vlade ZDA sporočilo, da «žarčenje ne predstavlja nevarnosti za prebivalstvo«.
Toda to uradno sporočilo je precej protislovno. Glasi se namreč takole:
«V napravah za izstreljevanje izstrelka «Bomarc» tipa «99-A» je ob 20,15 uri popoldne danes v letalskem oporišču Mcguire izbruhnil požar. Ob 21. uri (po srednjeevropskem času) so požar pogasili. Vojaško osebje področja je bilo .z previdnosti takoj evakuirano.
Med osebjem ni nobene žrtve.
Za publiko ni nevarnosti žar-čenja. Majhna količina radu-
iiiiiiiiiiiimiiiiMHiiiiiimiiiMiiiiiitiiiiiiitiiiitmiimiiiiiHMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiumimiiiiiiiiiiiiiifiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiMiiiitiiiiiiiiintiiiiiii
100.000 študentov bo na ulicah ob prihodu Eisenhowerja v Tokio
Herter poudarja, da bo Eisenhotror kljub demon-strucijam odšel na Japonsko
WASHINGTON, 7. — Državni tajnik ZDA, Christian Herter, je danes izjavil, da je cstal namen predsednika Ei-st-nhowerja, obiskati prihodnji teden Japonsko, nespremenjen. To izjavo je dal na seji senatne komisije za zunanje zadeve in pristavil, da bo podrobnosti o vsem tem obrazložil za zaprtimi vrati. Herter je tudi izjavil, da mora ameriški senat ratificirati japon-sko-ameriški sporazum o sodelovanju in vzajemni varnosti ter da predstavlja ta sporazum prispevek ameriških naporov za okrepitev .temeljev miru in mednarodne varnosti. Poudaril je, da bi pomenilo »odlaganje rafitikacije tega sporazuma negativno postavko s psihološkega vidika*. Nato je nadaljeval s svojimi izjavami ob zaprtih vratih.
Po njegovem govoru je senator Fullbright, predsednik senatne komisije za zunanje zadeve, izjavil novinarjem, da ima po Herterjevih izjavah vtis, da Eisenhoiver namerava še vedno odpotovati na Ja-Donsko. Izrazil j« tudi zvoje
pridržke glede potrebe tega potovanja zaradi sovražnih demonstracij na Japonskem, vendar pa je dodal, da je Herter obrazložil »na prepričljiv način. razloge, zaradi katerih mora Eisenhower svoj načrt izvesti.
Eisenhovver jutri ne bo imel običajne tiskovne konference kot vsako sredo. Sicer pa ni imel še nobene tiskovne konference po tisti, na kateri je obrazložil neuspeh pariškega sestanka.
TOKIO, 7. — .Med morebitnim Eisenhowerjevim obiskom v Tokiu bo po ulicah glavnega mesta Japonske protestiralo in demonstriralo najmanj 100.000 študentov, ki so pristaši levičarske zveze .Zenga-kuren«.. Tako je izjavil na tiskovni konferenci predsednik zveze Moboru Kato. Polovica teh študentov bo demonstrirala na letališču, druga polovica pa bo poskušala na poti, po kateri se bo premikala u-radna povorka, izročiti Eisen-howerju zahtevo, naj takoj odpotuje iz Japonske. Kato je
dodal, da ne bo prišlo do nobenega nasilnega dejanja proti Eisenhovverju, vendar pa je pojasnil, da se študenti ne bodo smatrali za odgovorne zaradi dejanj, ki bi jih posamezniki mogli izvršiti na lastno pobudo in v svojem osebnem imenu. Izjavil je dalje, da bo več desettisoč študentov demonstriralo že prihodnjo soboto v bližini japonskega parlamenta. Ti študenti bodo podprli protestno stavko, ki bo 15. junija. Kato je končno poudaril, da imajo vse te demonstracije namen preprečiti ratifikacijo japon-sko-ameriškega sporazuma.
Predsednik japonske vlade Nobusuke Kiši je na svoji tl skovni konferenci prosil ja penske novinarje, «naj sodelu jejo z njim, da bi bii pred sednik Eisenhower mplo sprejet med svojim obiskom na Japonskem«. Dodal je, da je do tega obiska prišlo »spora zumno z namenom, da se z njim proslavi začetek japon-sko-ameriških odnosov, in da obisk nima .nobenega političnega značaja*.
aktivnega materiala se ja. razpršila na ozkem področju naprav za izstreljevanje, toda ne obstaja večja nevarnost kar zadeva zdravstva ali pa vprašanja okuženja. Obrambno mi. nistrstvo in komisija za jedrsko energijo sta ukazali izvajati stroge kriterije in varnostne postopke za ta in vse druge vrste orožja, da bi se preprečila možnost kakršne koli jedrske eksplozije v primeru podobnega incidenta.«
Najnovejša vest pa vsebuje izjavo nekega «jedrskega strokovnjaka obrambnega ministrstva v Washingtonu, da dejansko ni prišlo do nobene eksplozije in da je tudi količina tri-tola, ki jo vsebuje vžigalnik atomskega dvoboja, enostavno zgorela brez eksplozije«.
Toda vest je v vsej državi New Yersey povzročila razumljivo ogromno razburjenje, saj vendar tudi uradno poročilo omenja, da se je smrtonosni radioaktivni material razpršil po področju in da so morali zaradi tega vse vojaško osebje odstraniti. Druge vesti pa pra. vijo, da so oblastj izolirale 24 kilometrov obsežno področje, kjer se nahaja med drugim tudi mesto Jackson s 3.500 pre. bivalci. Ni nobenih poročil, da bi te prebivalce evakuirali.
Po drugi strani pa je ameriška letalstvo sporočilo, da je prišlo do eksplozije in do požara, toda brez žrtev. Isto poročilo poudarja, da se pravzaprav še ne ve, ali je eksplodiral jedrski naboj. Tudi predstavnik letalstva, ki so ga vprašali, kaj se je zgodilo, ni hotel potrditi prve alarmantne vesti policije, ki je sporočila, da je eksplodiral atomski na^ boj.
Strokovnjaki so takoj začeli z nadzorstvom žarčenja na vsem področju.
Neki predstavnik oporišča v Mcguire je izjavil, da v oporišču samem sploh niso slišali nobene eksplozije in tudi da niso videli nobenega oblaaa v obliki gobe.
Iz New Yorka pa poročajo, da je v podzemski železnici izbruhnil danes hud požar, zaradi katerega se je več tisoč meščanov New Yorka laže zastrupilo, tako da so jih 30 morali pripeljati v bolnišnico. Do požara je prišlo prav ob tisti uri, ko je podzemska železnica najbolj preplavljena z ljudmi, in sicer na postaji »Grand Central«, ki je ena izmed glavnih prometnih vozlov mreže podzemske železnice.
Gasilci so požar kmalu pogasili, toda dim je zajel vse predore, tako da se je več vlakov moralo ustaviti. Očividci pripovedujejo, da med potniki ni bilo panike. Požar :e povzročila iskra, ki je zažgala skladišče papirja in starih cunj, in sicer okrog 9.30 ure
po ameriškem času. Požar je zajel kar dve postaji.
Potniki so mirno odhajali iz predorov in na svežem zraku so jih čakali bolničarji in gasilci z avtomobili in jih prepeljali v bolnišnice. Takoj so organizirali skupine za reševa-nej in zastrupljenim potnikom nudili kisik. Po najnovejših vesteh se je huje zastrupilo okrog 50 potnikov.
 —« »------
Naser v Grčiji
ATENE, 7. — Danes je prispel na uradni obisk v Grčijo predsednik ZAR, Naser. Dobrodošlico mu je izrekel kralj Pavel. Pozno popoldne se je Naser sestal s predsednikom grške vlade Karamanlisom. Razgovorov sta se udeležila tudi zunanja ministra Favzi in Averof. Po razgovoru je Karamanlis izjavil, da je s prvim srečanjem, na katerem so obravnavali »regionalna vprašanja«, zadovoljen.
Pred tem je bil Naser na kosilu pri kralju Pavlu. Zvečer mu je kralj priredil svečano večerjo. Naser potuje s soprogo in s štirimi otroki. Iz Grčije bo prihodnji teden odpotoval v Jugoslavijo.
Grčija je prva država članica NATO, ki jo je Naser obiskal.
 «»--------
Gen. Gursel bo ustanovil svojo stranko?
ANKARA, 7. — Včeraj ponoči so z letalom pripeljali ob vojaškem spremstvu 190 zapornikov iz Ankare v Istanbul, od tu pa z vojno ladjo na Jassadi Ada, mali otok v Marmarskem morju. Med zaporniki so tudi štiri narodne poslanke, ki so v starem parlamentu predstavljale demokratično stranko. V Ankari je ostalo še 29 oseb starega režima; bivši predsednik republike Bajar, člani Menderesove vlade, bivši predsednik parlamenta, bivši guverner Ankare, bivši ravnatelj policije in nekateri vidnejši parlamentarci in šest generalov, ki so jih izključili iz vojske in ki jih bodo postavili pred sodišče.
Poglavar turške države, general Cemal Gursel, je na tiskovni konferenci izjavil med drugim: «Ce bo korist naroda zahtevala, bom prevzel tudi vodstvo politične stranke, ki bo izvajala načela revolucije«.
2e več dni namreč kroži po Ankari govorica, da bi mo gli vojaki ustanoviti «Stranko nacionalne enotnosti« V tem primeru bi izstopili iz vojske. To bi bila «tretja sila«, ki bi predstavljala «obnovljeni fce-malizemv.
Zarota v Nikaragui
MANAGUA (Nikaragua), 7. — Vojaški poveljnik Ciudada, Leon, je sinoči sporočil, da so odkrili zaroto proti vladi Ni-karague ter da je policija izvršila več aretacij.
Industr. delegacija FLRJ
BEOGRAD, 7. — Na vabilo generalne federacije italijanske industrije, katere delegacija je nedavno obiskala Jugoslavijo, bo jutri odpotovala v Italijo skupina zastopnikov jugoslovanske industrije pod vodstvom tajnika Zvezne industrijske zbornice inž. Vla-dimira Vujoviča. Jugoslovanska delegacija bo med 14-dnev-nim bivanjem v Italiji obiskala razne italijanske tovarne in se razgovarjala z zastopniki italijanske industrije o možnostih nadaljnje razširitve gospodarskega in tehničnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo.
nekaj milijonov. Za njim je Amendola (KPI) sicer vzel na znanje izjave Tambronija in dejal, da je bilo leto 1959 leto «debelih krav« italijanske buržoazije, da pa je žrtve italijanskega gospodarskega čudeža plačal delavski razred ter da je sedanja gospodarska ekspanzija poglobila nasprotje med industrijskim razvojem in krizo v poljedelstvu. Ob zaključku je Amendola postavil delavskemu razredu naslednje borbene cilje: na temelju povišanja mezd in znižanja profitov naj se uresniči demokratična kontrola nad monopoli, nacionalizacija električne energije, preobrazba poljedelstva, ki naj jo vodi država s potrebnimi investicijami za izvedbo agrarne refoi” me; okrepitev državne industrije in demokratična kontrola nad državnimi podjetji; razvoj šolskega sistema, program obsežnih javnih del za hidrološko ureditev državnega o-zemlja in uresničenje deželnih avtonomij. Zadnji je govoril Servello (MSI), ki je izjavil, da se njegova skupina v glavnem strinja z gospodarskim poročilom Tambronija, in izrazil željo, da naj bi vlada nadaljevala s politiko znižanja cen, hkrati z zmanjšanjem davčnega pritiska predvsem na energetske vire, kar da bo povečalo potrošnjo in izvoz. Nato so zasedanje preložili na jutri.
V senatu so začeli z diskusijo o proračunu ministrstva za trgovsko mornarico. Menghi (KD) je poudaril važnost ribolova za prehrano italijanskega prebivalstva in dejal, da mora Italija uvažati iz tujine 130.000 ton rib na leto. Zavzel se je za to, da se z državno podporo poskrbi za motorizacijo ribiškega ladjevja, hkrati pa organizira ustrezne strokovne tečaje. Biologi so mnenja, da italijanska morja ne morejo dati večjih količin rib, zato je treba na ribolov drugam, je podčrtal Menghi. Hkrati je obsodil okoliščino, da se ribe, ki jih kupijo na dražbi ob obali po 300 lir kg, prodajajo potrošnikom po 1500 lir kg. Predlagal je ustanovitev zadrug, da bi se tako ognili prekupčevalcem. Nato je govoril o težkočah ribolova v Jadranskem morju in v tuni-zijsKih vodah in obravnaval vprašanje teritorialnih voda z juridičnega, političnega in socialnega stališča, pri čemer je omenil ženevske konvencije, izdelane na pobudo ZN, ki pa jih njene članice ne priznavajo, še manj pa uveljavljajo. Ob zaključku je senator Menghi zagovarjal stališče, da je treba tudi za ribolov, kakor se je za poljedelstvo pripravil »zeleni načrt«, pripraviti desetletni «modri načrt«, za katerega naj bi določili 100 milijard lir. Bivši fašistični minister Crollalanza (MSI) je izrekel nekaj kritik, predvsem pa podčrtal potrebo, da se ponovno vzpostavi ravnovesje med jadranskimi in tirenski-mi pristanišči, medtem ko je Cervellati (KPI) dejal, da se
iiimiiiiiiiMiHiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiimiiiimiiii
Nova verzija o Hitlerjevi smrti
Hitlerjevega niso utegnili
Izjave poveljnika sovjetske mitraljezne čete, ki je osebno videl Hitlerja s prestreljenim čelom
MOSKVA, 7. — «Kazakstan-«ka Pravda« je objavila senzacionalno vest o Hitlerjevi smi-ti. Poleg članka je objavljena fotografija, ki predstavlja dokument, ki dokazuje, da Hitlerjevo truplo, ko so ga našli med ruševinami Reichstaga, ni bilo zoglenelo, kot se je doslej mislilo, temveč nedotaknjeno. Posode z bencinom, ki so bile pripravljene za sežiganje Hitlerjevega trupla, so vojaki poleg trupla našli popolnoma nedotaknjene.
Vse to je poveda. Ilija Jakovljevič Sijanov, ki je poveljeval četi mitraljezcev, ki je sodelovala pri napadu na Reichstag. Sijanov je namreč videl Hitlerjevo truplo ležati v bunkerju. Po njegovem mnenju se je Hitler sam ustrelil s samokresom v čelo.
»Videl sem Hitlerjevo truplo«, je pripovedoval Sijanov. »To je bil reven in nepomemben Hitler s prestreljenim čelom. Njegove oprode, ki --o slavili svojega Fiihrerja, so pobegnili kot miši, ki zapustijo ladjo pred potopom. Niso imeli niti časa, da bi truplo se žgali, kot jim je bilo ukazano.«
List dodaja, da prav v teh dneh vrtijo v Kazakstanu d'i-kumentarni film pod naslovom «Dvignili so prapor zmage« Sijanov pa se je udeležil bitke za Berlin v brigadi Kustanaj 176. divizije. Doma je iz Alma Ate, glavnega mesta Kazaksta-na. List objavlja njegove izjave v obliki intervjuja ob priliki prvega predvajanja filma,
s proračunom zagovarja neracionalna politika in da v njem manjka organski in enoten pogled na vprašanja italijanskega pomorstva. Na Jadranu, je dejal Cervellati, gospodarita Jugoslavija in Grčija, medtem ko je tržaško pristanišče padlo z drugega na sedmo mesto, Benetke pa je presegla Raven-na. Lastniki pomorskih prog dajejo prednost Reki, pred Trstom, v Brindisiju pa gospoduje grška zastava. Po mnenju Cervellata je to posledica dejstva, da se favorizirajo veliki zasebni lastniki ladij, namesto da bi se branili interesi Finmare, to je državne skupnosti.
Barbareschi (PSI) je obžaloval okoliščino, da je proračun trgovske mornarice tako malo ohrabrujoč in da je to posledica dejstva, da se ne podpirajo perspektive vedno večjega razvoja pomorskega prometa. Senator Ruggeri (KPI) je obrazložil svoj predlog v korist pristanišča v Anconi.
Spričo okoliščine, da je na zborovanju mladinske organizacije KD (ki je v celoti levičarsko usmerjena), zmagala sklepna resolucija Fanfanijeve struje, ki zagovarja politiku levega centra, je meščanski odbor (comitato civico) v Bocnu javno obsodil to resolucijo in izjavil, da je «v očitnem nasprotju z jasnimi in točnimi določili cerkvene hierarhije«. V tem sporočilu meščanskega odbora se omenja tudi nedavno sporočilo kardinala Montinija in navajajo nekateri odstavki iz zloglasnega članka vatikanskega glasila «Osservatore Romano od preteklega 17. maja, nakar se zaključuje.^ «Spričo tako točnih in odločnih navodil Cerkve, meščanski odbor v Bocnu smatra za svojo dolžnost izjaviti, da sklepne resolucije vsedržavnega zborovanja mladinskega gibanja KD ni moč sprejeti, ker pomeni hudo ki^ šitev katoliške discipline.«
Glasilo PSI »Avanti« ni čakalo z odgovorom na napade, ki jih je izrekel Togliatti v svojem govoru na deželnem kongresu KPI preteklo nedeljo v Palermu. V uvodniku «Vloga socialistov« Giovanni Pieraccini zavrača Togliattije-ve kritike, na podlagi katerih naj bi avtonomno stališče PSI slabilo delavsko gibanje znotraj dežele, socialistično gibanje pa na mednarodnem področju. Pieraccini hkrati poudarja, da je Togliatti, pri tej kritiki na račun PSI, v protislovju s svojo tezo o »policentričnem« sistemu socializma, iz katerega izhaja, da morajo rujno obs‘ajati različne poti v socializem.
A. P.
 «»--------
Izvolitev predsednika Trentinske-Gornjega Poadižja
BOČEN, 7. — Jutri se bo ponovno sestal deželni svet Trentinske - Gornjega Poadižja, da bi izvolili predstavnika deželnega odbora. Kandidat večinske stranke KD, odv. Odorizzi, ni dobil pred osmimi dnevi potrebne absolutne večine pri prvem glasovanju, zato bodo danes glasovanje penevili. Ce bi tudi pri drugem glasovanju ne dosegel absolutne večine (25), bo pri tretjem glasovanju zadostovala navadna večina. S tem v zvezi javljajo, da so se vršila tajna pogajanja med SVP in italijanskimi opozicijskimi strankami, da bi postavili skupne zahteve KD, Ce KD ne bi pristala na te zahteve, bodo ustanovili tripartitni odbor, ki naj bi ga sestavljali trentinski avtonomist Bruner, liberalec Corsini in socialdemokrat Molignoni, in ki bi ga podprla SVP in italijanske opozicijske stranke. Ce bi pa KD na zahteve pristala, bi prišlo do deželne vlade, v kateri bi imela tudi KD svoje predstavnike. (Stanje v dežel, nem svetu: KD 21 svetovalcev, SVP 15, PSI 5, KPI 2. MSI 2, PSDI 1, PLI 1 in Tren-tinsko tirolska ljudska stranka 1).
aiiiiiiiuiiiitiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiianiiiiiiiiiiiiiiMl
Množična zastrupitev v vasici Pledran
trupla
sežgati
Iz Frankfurta pa poročajo, da je osebni Hitlerjev pilot danes izjavil, da so vse te vesti #gola bajka«. Ko so bivšega generala Hansa Bauna o tej zadev; po telefonu vprašali je povedal, da je bilo Hitlerjevo truplo sežgano »takoj po njegovem samomoru« in da to lahko trdi, ker je bil pri sežiganju navzoč in da je bilo hkrati sežgano tudi truplo Eve Braun.
SAINT-BREUC (Francija), 7. — 200 oseb (od katerih je 19 v resnem stanju) se je zastrupilo s tortami. V vasici Pledran je bilo včeraj veliko slavje, ker je 50 otrok pristopilo k prvemu obhajilu. V vseh hišah to priredili banket in vaščani so se vsi strinjali v tem, da vaški slaščičar ni bil pripravil še nikoli tako dobrih slaščic.
Pozno popoldne je bila vsa vas pri večernicah. Nenadno je neka žena opazila, da je bil njen mož izredno bled: »Zelen i,n rumen si, mu je dejala. pojdi na zrak«. Mož :e šel iz cerkve, sledilo pa mu je dvesto o»eb, ki so vse ču-
tile grozne bolečine v trebuhu in želodcu.
Pozno v noč je vas živela v paničnem strahu. Nekaj am-bulančnih avtomobilov je prepeljalo zastrupljence v bolniš. nico v Saint-Breuc, kjer so jim izprali želodec, 19 oseb pa so pridržali.
Slaščičar, ki živi v Pledranu že dvanajst let, je ves obupan. Vsesplošno ga smatrajo za poštenjaka in sposobnega obrtni, ka. Pri izdelovanju slaščic mu je pomagala žena, in nikakor si ne ve razložiti, kaj se j« zgodilo. Policija je zaplenila preostale slaščice in uvedla preiskavo, da bi ugotovila vzrok zastrupitve.
Vreme včeraj:	najvišja dnevna
temperatura 26.5 stopi nje, najnižja 18.2, ob 19. uri 23.4 stopinje. Zračni tlak 1017.4 narašča, veter 3 km na uro, vzhodnik, vlage 7i odst., nebo 9 desetin pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 23.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, ». junija
Medard
So' i c e vzide ob 4.15 in zatone ob 19.52. Dolžina dneva 15.37. Luna vzide cb 18.30 in zatone ob 3.37. Jutri, ČETRTEK, 9. junija
Primož
Razprava o obnovi konvencij PIN
Danes v Ravenni sestanek Zveze jadranskih pristanišč
Zaskrbljenost zaradi vladnih načrtov - Okrepiti je treba pomorske proge
Danes bo v Ravenni sestanek Zveze jadranskih pristanišč, na katerem bo zastopal Trst podžupan prof. Cumbat, obširno pa bo poročal predsednik komisije za proučevanja prof. Roletto. Na zasedanju bodo proučili pomorski položaj na Jadranskem morju zlasti v zvezi z vestmi o obnovi konvencij med državo in med državnimi pomorskimi družbami.
Glede obnovitve teh konvencij so se čule že številne med seboj nasprotujoče si govorice, ki so vzbudile tako v Trstu kot v Benetkah in drugih italijanskih jadranskih pristaniščih upravičeno zaskrbljenost. Značilna je na primer izjava predsednika študijske komisije zveze prof. Rcletta, ki jo je dal na zasedanju posvečenem temu vprašanju na sedežu PSDI, češ da se mora znanstvenik preleviti v policaja, če hoče karkoli izvedeti o resničnih namerah. Očitno gre za prikrivanje stvarnih namer, za katere se ve, da bodo naletele v javnosti na ogorčene proteste. Znano je namreč, da so že pretekle vlade skušale izvesti konvencije na tak način. da bi oslabile državne pomorske družbe v korist privatnih brodarjev. Ni tudi dvoma, da bo to v še večji meri skušala storiti sedanja vlada, ki je odvisna od odkrite podpore desnice in ki berači za podporo prav pri nekaterih velikih brodarjih, ki imajo veliko besedo v parlamentu.
Istočasno pa ni dvoma, da je nujno potrebno okrepiti redne pomorske zveze iz Trsta, Benetk in drugih jadranskih pristanišč, saj predstavljajo prav redne proge osnovo za razvoj pomorskega prometa Število teh rednih odhodov pa se je po drugi svetovni vojni v primerjavi s predvojnim razdobjem bistveno znižalo. Državne pcmorske družbe so tako iz Trsta proti Vzhodu in Levantu vzdrževale 1939. leta 24 prog s 664 odhodi sedaj pa 14 prog s 264 odhodi; proti Ameriki so vzdrževale 92 odhodov, sedaj pa le 45 odhodov.
V takih pogojih se razumljivo krepe pomorske zveze, ki jih vzdržujejo druge trgovinske mornarice, kar je same- po sebi pozitivno, saj priča o pomembnem prometu, kar pa seveda tudi odraža slabosti lastne mornarice. Upoštevati pa je seveda tudi treba. da tuje ladje služijo predvsem potrebam lastnih pristanišč in seveda v manjši meri potrebam tujih pristanišč. Tako je marca priplulo v Trst n? prekomorskih progah 142 ladij z 295.943 netto tonami, pri čemer je udeležena italijanska zastava samo z 52 ladjami, ki so imele 108.170 netto ton in se je njih delež v primerjavi z lanskim letom znižal.
dranskih pristanišč (Trst, Benetke, Ancona, Bari in Brindisi), kjer so ladje s tujimi zastavami pripeljale in odpeljale 1938. leta le 21.6 odst. blaga, medtem ko se ie ta odstotek povečal 1958. leta na 38.3 in pri čemer je /lasti občuten visok odstotek tujega ladjevja udeleženega pri prometu Trsta.
Zveza jadranskih pristanišč do sedaj še ni sprejela enotnih stališč in ukrepov, ki bi jih lahko in ki bi morala služiti za enotni in odločni pritisk na vladne kroge, da se ta vprašanja urede. Jadranska pristanišča pričakujejo, da bo sedanje zasedanje bolj plodno in da bo na njem prišlo do enotnega stališča, ki bo nedvomno imelo pomembno težo pri reševanju tega vprašanja.
V okviru načrta občinskih javnih del
Obnovitev cesti££a ulic v središču mesta
Včeraj izročena prometu obnovljena Ulica Palestrina
V okviru gospodarskega načrta občinskih javnih del so določili tudi okrog 11 milijonov lir izdatkov za prenovitev in popravilo cestišč in pločnikov v Ul. Palestrina, Zanetti in dela Ulice XXX. oktobra. Pri tem je prišla pred dvema mesecema najprej na vrsto Ul. Palestrina, ki je bila tlakovana še s kamnitimi ploščami, ki so bile vse razmajane in je bil tlak zato poln lukenj. Včeraj pa so Ulico Palestrina popolnoma dokončali in jo izročili prometu. Hkrati pa so zaprli Ulico Zanetti od Trga sv. Frančiška do Ulice Coroneo, ker jo bodo začeli prenavljati. V Ulici Palestrina so obnovili tudi kanalizacijo.
V Ulici Palestrina je bila prej predpisana enosmerna vožnja. Poveljstvo upravne policije pa je sedaj odredilo dvosmerno vožnjo, dokler bo-
Še bolj značilni pa so po> datki za pet najvažnejših ja-
iiiiiieHiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmtiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiKiiiiiiK
Razna vprašanja svetovalcev na zadnji seji občinskega sveta
Dr. Dekleva opozoril na pomanjkanje opozorilnih tabel na cesti v Bazovici - Škodljive snovi za pobijanje mrčesa v sadju in zelenjavi
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je podžupan prof. Cumbat odgovoril na piejšnje vprašanje dr. Jožeta Dekleve, v katerem je orisal zahtevo Bazovcev, da se postavijo na cestah table z opozorilom, da se mora zmanjšati hitrost vozil zaradi prehoda živine.
Prof. Cumbat je odgovoril, da je v ta namen potrebnih pet tabel z opozorilom, da je dovoljena vsaj brzina 30 km. Toda za postavitev teh tabel sta pristojna ANAS in pokrajina, ker so ceste državne in pokrajinske. Zaradi tega je občina opozorila ANAS in pokrajino na zahtevo bazoviških živinorejcev oziroma na vprašanje dr. Dekleve.
Dr. Pincherle (PSI) je vprašal odbornika za zdravstvo dr. Adovasia, ali je komisariat za higieno že odredil preiskavo,
da se ugotovi, ali so v sadju in zelenjavi na tržaškem trgu kemične snovi, ki jih uporabljajo za zatiranje mrčesa. Kot je znano, se te snovi, če presegajo določeno količino, škodljive zdravju potrošnikov. Mea kemičnimi preparati je najbolj škodljiv Parathion, ki škoduje jetrom, ledvicam, živcem in ožilju. Generalno ravnateljstvo javne higiene je že večkrat opozorilo krajevne organe na to nevarnost in na potrebo pažnje, da ne bodo sadje in povrtnine vsebovale omenjenih snovi v preveliki meri. Toda v Rimu so pred kratkim ugotovili, da je vsebovala povrtnina trikrat več Parathiona kot bi ga smela. Dr. Adovasio je dejal, da bo odgovoril na to vprašanje drugič.
Svetovalec dr. Senigaglia (PSI) je omenil opravljena
tmiimiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiuiimii
Izpred kazenskega sodišča
Začetek razprave veliki tihotapski skupini
Iz prostega pristanišča so tihotapili etilni alkohol, antracenovo olje, terpentin in fluorescentne cevi
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, se je začela včeraj sodna razprava proti dvem skupinam 18 oseb. ki so obtožene tihotapstva. Gre pravzaprav za dve obravnavi, ki bi morali biti ločeni. Ker pa sta glavna obtoženca na obeh obravnavah ista, so ju združili v eno samo. Da gre za dve ločeni zadevi dokazuje tudi dejstvo, da sta se skupini pečali s tihotapljenjem različnih vrst blaga. Prva je obtožena, da je tihotapila iz proste luke večje količine etilnega alkohola, antracenovega olja in terpentina. Drugo skupino pa obtožujejo, da je spravila v promet na nedovoljen način velike količine fluorescentnih cevi.
Prvi skupini pripadajo: Li-vio Poso, Ul. Lorenzetti 24, u-ladnik; Dovilio Ferin, star^ 56 let iz Milana, trgovec; Gio-vanni Rossmann, star 65 let, Trg S. Giovanni 3, špediter; Arturo Valdemarin, star 545 let, Ul. Murat 8, trgovec; Claudio Poso, star 31 let, Ul. Lorenzetti 24; Ernesto Mazzalors, star 64 let, Spodnji Rocol 716, težak; Stefano Schillani, star
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 8-11. TELEFON »3-808 IN 94-638 Poštni predal 589
PODRUŽNICA GORICA Ulica C. Pellico 1-IL rr Tel. 33-83
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA M. 20 - Tel. it. 37-838
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v ilrini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnica 90 lir. — Mali oglasi 90 ltr beseda. — Val oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir. polletna 2300 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 (lin — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst U-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-828, tekoči račun pri Komunalni banki » Ljubljana 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiakarski zavod ZTT Trat
^  *
44 let, Trg Giarizzole 44, težak.
Drugo skupino pa sestavljajo: Giovanni Rossmann (kot zgoraj); Livio Poso (kot zgoraj); Elena Bon, stara 48 let iz Milana; Franco Guarnieri
Na včerajšnjem jutranjem zasedanju, kjer sb bili prisotni skoraj vsi obtoženci, so razni odvetniki postavili več zahtev v pogledu teritorialne pristojnosti, kakor tudi zakonitosti enega izmed pozivov.
star 29 let, iz Milana, urad-ISodiše je po dveurni seji od-nik: Ivo Cantoni, star 36 let, bilo vse te zahteve, prav tako iz Milana, šofer; Li- Na popoldanskem zasedanju vio Paolo Michelazzi, star 32 je predsednik dr. Boschini polet, Ulica dello Scoglio; Vmi- dal kratek oris dogodkov, ki
cio Poso, star 26 let. Ul. Lorenzetti 24, uradnik; Paolo Dragovina, star 51 let, Ulica Fabio Severo 3; Ettore Pertot, star 57 let, Ul. Tiziano Vecel-lio 18, težak; Carlo Šinigoj, star 45 let, Trg sv. Katarine 3, uradnik; Giuseppe Buoro, star 40 let, Ul. C. de Rittme-yer 14, elektrotehnik; Luigi Dick, star 53 let, yi. del Pra-tello L trgovec; Antonio Ge-rini, star 48 let. Ul. del Pra-tello 1, trgovec.
Vsi člani prve skupine so obtoženi, da so se domenili 18. septembra 1954. leta s finančnim stražnikom Schillani-jem, da prepeljejo preko bloka št. 10 v prosti luki določene količine neocarinjenega blaga. Tako so prepeljali iz pristanišča 92 sodov etilnega alkohola (skupno 18.960 kg) in dva soda antracenske-ga olja (499 kg). Poleg tega so obtoženi, da niso plačali predpisanega davka IGE.
Ferina pa dolžijo posebej, da je skušal pretihotapiti 91 sodov etilnega alkohola (16 tisoč 216 kg) in en sod antracenovega olja (225 kg) ter da ni plačal predpisanega IGE. Vsi skupaj so obtoženi še, da so prekršili ali pa poskusili prekršiti predpise v pogledu uvoza.
Vse te prestopke so finančni organi ugotovili v Turinu 29. oktobra 1954. leta.
Kar se pa tiče obtožencev druge skupine, obtožnica dolži posebej Roismanna in Livia Posa, da sta vtihotapila na i-talijansko carinsko ozemlje 19 tisoč 236 fluorescentnih cevi (179 so jih carinski organi zaplenili), v skupni vrednosti 9 milijonov 618.000 lir. Poleg tega ju dolžijo tudi, da nista plačala predpisanega davka I GE. Eleno Bon, Guarmerija in Cantonija pa dolžijo, da so sodelovali pri tihotapstvu z zgoraj omenjeno pošiljko cevi, in sicer z najnižjo količino, ki so jo mogli ugotoviti, 750 kosov, v vrednosti 350 tisoč lir. Vini-cio Poso in Dragovina so prav tako obtoženi sodelovanja pri tihotapstvu z isto količino cevi kot prejšnji trije obtoženci. Pertota, Šinigoja, Buora in Dicka pa dolžijo tihotapstva s 168 cevmi, v vrednosti 115,000 lir. Gerina pa dolžijo še, da je vtihotapil 12 cevi (od teh so jih zaplenili 11), v skupni vrednosti 6.000 lir. Tudi zadnji obtoženci so obtoženi, dij niso plačali IGE.
so pripeljali obe skupini pred
sodišče.
Sredi novembra 1954 so finančni organi zvedeli, da je v teku obširna tihotapska akcija z alkoholom, ki naj bi bil prišel v Trst iz Francije čez Švico in Avstrijo. Tovor je bil menda poslan po železnici čez Trbiž. Blago je biio odposlano pod etiketo «antra-cenovo olje« in je bilo naslovljeno na tvrdko Rossmann.
Kasneje so finančni organi zvedeli, da je še en vagon spremenil smer, ki je kasneje prišel v Turin.
Tovor, ki je prišel v Trst, so preložili iz železniškega vagona na kamion Alfa Romeo. Zdi se, da je obtoženec Livio Poso pokazal finančnemu stražniku Schillaniju dokumente, ki so spremljali blago ter povedal, da so malo prej pripeljali po pomoti blago skozi blok i v prosto luko, namesto, da bi ga odposlali na tovorni oddelek glavne postaje. Schillani, so trdili nekateri, je telefoniral odgovornemu finančnemu stražniku na bloku 1 in ta naj bi potrdil to o-koliščino. Vsekakor se zdi, da je Schillani odobril odhod kamiona iz proste luke
$e bolj zapletena se zdi zadeva s fluorescentnimi cevmi. V tem primeru je šlo za čez 500 zabojev, ki so vsebovali čez 19 tisoč kosov. Zadeva je prišla na dan, ker je bila nekega dne v marcu 1955. leta odposlana pošiljka 13 zabojev v Chiasso (Švica). Tamkajšnje železniške oblasti so ugotovile, da so samo v 8 zabojih bile cevi, medtem ko je ostalih pet bilo natlačenih s krpami. Rossmann in Poso sta tedaj prijavila zadevo sodišču, češ da je bilo blago u-kradeno. Carinski organi pa so trdili in trdijo še danes, da sta obtoženca tako ravnala, da bi prikrila tihotapsko dejavnost.
Treba pa je poudariti, da od celotne pošiljke čez 19.000 fluorescentnih cevi, finančnim organom ni uspelo zaslediti kam je izginil glavni del.
Obravnava se bo nadaljevala jutri in v soboto. Ni pričakovati, da bi sodišče izreklo razsodbo pred koncem tega meseca.
dela v Ulici Palestrina in dejal, da vozijo po tej ulici težke železniške tovorne vagone, ki jih ustavljajo včasih celo na pločnikih, kar kvari tlak. Dr. Senigaglia je dejal, naj občina posreduje, da se to ne bo več dogajalo.
Isti svetovalec je tudi omenil zadevo 25 upokojenih učiteljev, ki so bili med leti 1923 in 1933 v občinski službi, zatem pa so prešli v državno. Učitelji se pritožujejo, da se jim je zgodila pri odmeri pokojnine krivica, ker jim ni občina priznala dooolnila k pokojnini, kot ga predpisuje zakon. Učitelji so že pisali o tem županu in pristojnemu odborniku, toda niso prejeli nobenega odgovora. Upoštevati je treba pri tem, da gre za stare ljudi, od katerih jih je nekaj tudi to zimo umrlo.
Odbornik Gridelli je odgovoril, da si je prizadeval, da bi stvar uredil, da pa ni mogel storiti ničesar, ker zadeva ni točno pravno opredeljena-
Svetovalec Dulci (PSDI) je priporočil nekatere ukrepe glede parkiranja vozil v mestnih ulicah ter že četrtič prosil, naj bi pristojni odbornik dal obračun o upravljanju pokritega plavalnega bazena.
Gombač (KPI) je omenil podaljšanje nekega predpisa, ki se tiče ambalaže sadja in zelenjave in ki dovoljuje preveliko taro, tako da so potrošniki oškodovani. Ta predpis bi moral nehati veljati že s prvim majem, pa so ga podaljšali do konca leta. Po novem predpisu ne bi smela ambalaža sadja tehtati več kot 12 odstotkov teže blaga, medtem ko sme po starem predpisu tehtati 15 odstotkov celotne teže. Gombač je omenil tudi, da je pločnik v Ul. Conti pred poslopjem ECA, kamor hodijo reveži po tople obroke hrane, v zelo slabem stanju, tako da se starčki večkrat spodtaknejo ob njem. Odv. Agneletto je zahteval, naj postavijo na nabrežinski cesti opozorilo, da gre za slepe cesto, ki se konča pri mi-ramarski postaji. Svetovalec Babille je opozoril, da so zaradi novih prometnih predpisov ukinili ali premestili nekatera postajališča za avtobuse medkrajevnih zvez, kar je marsikje prizadelo potnike, ki zahtevajo ponovno vzpostavitev postajališč. Podžupan prof. Cumbat je dejal, da bo komisija za promet ponovno proučila to zadevo..
do trajala popravljalna dela v Ul. Zanetti, ker bi sicer močno trpel promet vozil na tem področju. Prepovedano pa bo v tem času v Ulici Palestrina parkiranje vozil. Izjema bo veljala le za tovornjake, ki se bodo lahko ustavljali tam kratek čas za nakladanje in razkladanje blaga, ker je v ulici večje število skladišč. Ko bodo končali a-sfaltiranje Ulice Zanetti, pride na vrsto še del Ulice XXX. oktobra, in sicer v septembru.
Splavitev vojne ladje v ladjedelnici Sv. Marka
V četrtek 16. junija bodo splavili v ladjedelnici Sv. Marka 1.400-tonsko protipodmor-niško fregato «Bergamine», ki ima konstrukcijsko številko 1.857 in katero grade za italijansko vojno mornarico. Gre za manjšo mornariško enoto, vendar pa istočasno za pomembno gradnjo, saj je to pr-ba vojna ladja, ki je bila zgrajena v tržaških ladjedelnicah po drugi svetovni vojni za italijansko vojno mornarico, odnosno prva vojna ladja sploh. S to gradnjo je torej urejeno vprašanje zaupanja, ki bi lahko imelo negativne psihološke posledice pri naporu ladjedelnice, da si zagotovi tu. di nevojaška naročila.
Ob tej priliki bo priplula v Trst skoro celotna italijanska vojna mornarica. 2e v sredo bo priplulo 15 vojnih ladij in med njimi: trije rušilci za visoko morje; «San Giorgio«, «San Marco# in «Indomito», torpedovki; »Aviere« in «A1-fiere», pomožna ladja, dve podmornici in 7 korvet. Ena izmed torpedovk se naziva «To-ricelli« in jo je pred kratkim v ZDA prevzel kapitan korvete Lino Ravalico, ki je doma iz Trsta.
Delavci ladjedelnice pa pričakujejo, da bodo ob tej slovesnosti pričeli tudi z gradnjo velike prekooceanske ladje in ladij, ki jih bodo gradili v CRDA na lasten račun.
Počastitev spomina Karla Debeljaka
Jamarska skupina «Karlo Debeljak« bo v nedeljo 12. t. m. ob 17. uri pri vhodu v jamo «Silvano Zulli« počastila spomin jamarja Karla Debeljaka, ki se je v njej pred 12 leti smrtno ponesrečil.
Dve	zelo	usp
prireditvi v	Saležu
Nastopajoči učenci na zaključni šolski prireditvi v Saležu
.
Otroci osnovne šole pri Domju, ki so z uspehom nastopili na šolski prireditvi
no pa moramo omeniti Rajka Pipana v vlogi škrata-vajenca, Miloša Budina v vlogi krojača ter Ivana Coljo, ki je bil na odru pravi stražar.
Ne smemo še pozabiti Ljubo Coljo iz IV. razreda in Miloša Budina iz V. razreda, ki sta ob vsaki točki sporeda prav dobro nastopala kot napovedovalca. Posebna pohvala pa gre šolskemu slugi g. Alojzu Pircu, ki je za to priložnost o-krasil telovadnico in pripravil oder, ter gg. učiteljem, ki so pripravili prireditev do dobrega uspeha.
Pri Domju
Tudi na osnovni šoli pri Domju so tamkajšnji učenci v nedeljo popoldne imeli zaključno šolsko prireditev.
Veliko število staršev in prijateljev otrok je napolnilo u-čilnico, da bi videlo in poslušalo, kaj so se najmlajši naučili.
Pozdravni govor je imel llliilillIliiittiitiHmiilitliitllilliliiimiiHilliiiluiiMllHltlMilllitlimiliitiiMmiliiiiiitiMtiiiitiiiimiiiiiimiiHiHiiilllllitlllliillililliiiliililllllllnili
V Saležu
V nedeljo popoldne so imeli učenci v telovadnici v o-snovni šoli v Saležu svojo zaključno šolsko prireditev. Med navzočimi, ki so napolnili telovadnico, smo opazili tudi župana gospoda Pirca.
Po kratkem pozdravnem govoru gospoda upravitelja je šolski pevski zbor zapel nekaj pesmi: «Na zeleni goriv, «Pridi Gorenjev, ttVečerni zvona. eRezjankica« in eNaš dedek«. Na odru so se pojavili učenci iz prvega razreda, ki so dobro podali dva kratka prizorčka: uPolžek in otroci« in «Ma-mica«. Potem so nastopili licenci iz II. in III. razreda s prizorčkom «Mucka tn ježek«.
Kot zadnjo točko so nam licenci vseh razredov uprizorili dvodejanko «Skrati». Ker jih v tej igri nastopa mnogo, ni mogoče ,da bi opisali vsakega posebej. Pohvaliti moramo vse mlade igralce, ki so se prav dobro počutili na odru. Poseb-
Zagonetna smrt 57 • letnega moža
Nesreča ali zločin ?
Našli so ga nezavestnega na tleh s prebito lobanjo
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Seja pokr. odbora
Pokrajinski odbor je na zadnji seji sklenil razpisati natečaj za gradnjo šole za u-metno obrt v Ul. Calvola.
Razpravljali so tudi o nekaterih drugih vprašanjih povezanih s šolskimi poslopji. Sklenili so združiti vse tehnične naprave psihiatrične bolnišnice, saj so sedaj te naprave raztresene na 51 prostorih.
Včeraj popoldne je nekdo poklical rešilni avto k Spod-n’i Magdaleni, kjer je pred hišno številko 702 ležal nezavesten na cesti 57-letni Attilio Angeli od Spodnje Magdalene 697. Uslužbenci RK so bili kmalu na navedenem mestu in so Angelija nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga ob 14.10 sprejeli na III. medicinski oddelek. Malo pozneje pa so ga premestili na I. kirurški oddelek, ker_ se je njegovo stanje poslabšalo in so ugotovili, da ima poškodbe na glavi.
Ob 19.30 .ie nesrečnež izdihnil, ne da bi prišel k zavesti in lahko povedal, kako se mu je pripetila nesreča, ali če ga je morda nekdo udaril po glavi. Angeli je imel namreč prebito lobanjo. Sele pri obdukciji bodo lahko ugotovili, na kakšen način si je nesrečnež prebil lobanjo. Policija je takoj uvedla preiskavo _ in začela izpraševati sosede; pokojnikovo truplo pa so sinoči prenesli v mrtvašnico bolnišnice.
 «n--------
Tri nezgode na delu
Pri delu v novem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 56-letni Mario Posto-
gna iz Ulice Industria 11, ki iz Ulice Costalunga 292. Vido-se bo moral zdraviti na I. ki- nis se je ranil levo roko s ko-rurškem oddelku 10 ali 40 dni. som železa, s katerim je delal, Postogna je pomagal pri na- nato mu je postalo slabo in ie tovarjanju plutovine na par- Psdel na tla ter se pobil po
nik «Teresa Cosulich«. Nena-doma se je utrgal zavoj plutovine, ki je padel na Postogno in mu povzročil poškodbe po čelu ter levi roki. Postogna si je verjetno tudi zlomil zapestje desne roke.
V mizarski delavnici Magno-ni v Istrski ulici 57 se je pri delu ponesrečil včeraj dopoldne 29-letni Ruggero Vidonis
Igrajte tako na Enalotto
BARI	1	X
CAGLIARI	I	
FIRENZE	2	
GENOVA	2	1
MILANO	X	
NAPOLI	X	1
PALERMO	2	
ROMA	1	X
TORINO	X	2
VENEZIA	2	
NAPOLI 2.	1	
ROMA 2.	X	
lil
'v
m
Šolski skrbnik dr. Pugliarello Je obiskal številne razstave slovenskih šol na Tržaškem. Na sliki ta vidimo, ko si ogleduje razstavo slovenske osnovne š"'e pri F'".' Ivanu
čelu. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden.
Na delu pri novem predoru v Miljah pa se je včeraj popoldne ponesrečil 29-letni Oli-vio Braico, ki stanuje v begun, skem taborišču pri Orehu. Kopal je s krampom, pa je nerodno stopil in padel na tračnice.	Pri	tem se	je	pobil .n
ranil	po	desni roki	in desni
nogi. Na I. kirurškem oddelku se bo moral zdraviti skoraj mesec dni.
Na trgu so jo okradli
Medtem ko je Angela Povia por.	Del	Sabato	iz	Ulice S.
Maurizio 2 nakupovala sadje na pokritem trgu, se ji je previdno približaj žepar in ji u-kradel iz koška zlat prstan ter nekaj kosov perila. Zenska je prijavila tatvino policiji.
iiiiliiiiiiiliiilutiiitiiiiimiliiiiiitiiiiiiftiiiiiim
OD VČERAJ DO DANES
RUJSTVA,	SMRTI	IN	POROKE
Dne 7. junija se je rodilo v Trauu to otrok, umrlo J e9 oseb, porok je bilo 12.
POROČILI so SE; dijak Giordano Lorenzi In uradnica Laura Blsiacehi, karabinjer Davide Pa-(Mzza in uradnica Bianca Zam-perlo, oficir trgovinske mornarice Claudiio Bonetti in uradnica Giuliana Ognissar.tl, pomorščak Serglo Rasln' In pletilja Ermeiie-gilda Scommegna, delavec Luigl Druscovlch in gospodinja Benita Altin, sluga Stelio Stievano in frizerka Gigliana Bassi geometer Adolfo Pizzul in uradnica Maria Pia Brugnone, mizar Daniele Maizen tn likariea Vivtona Visin-tin, električar Sergio Vidah in delavka Bianca Prlore. slaščičar Alberto Moro in prodajalka Lu ciana Perdetz, mehanik Bruno Spedloati in Šivilja Vittorina Vi-sintin, tehnični asistent Ottorino Pittia tn uradnica Nedda Avlam.
UMRLI SO: 73-letna Alma Resman, 79-letna Edmea Benevenla 67-letna Gabrijela Ferfila, 54-let-ni Giovanni Sodomacco, 69-letni Ferdinando Carli, 71-letna Maria Kredar vd. Bussolinl, 53-letna Maria Kenda por. Mundrosch, 74-letna Berta Polšak vd. Cavalieri, 81-letna Giovanna Colja vd. Pa-lese.
 «»---------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovls, 'trg Goldoni 8 in dr. Rossetti, Ulica
■'rrnhtj 1<|
Vladimir Berdon, učenec iz IV. razreda, nato je sledil odlomek igre aPogumni Ton-čeku, v katerem so nastopili skoraj vsi učenci vseh razredov. V drugi točki sporeda, so nam mali pevci zapeli pesem nCez tri gore«. Nato nam je Boris Bucaj zaigral na harmoniko nekaj narodnih in Avsenikovih popevk. Sledila je igra eRdeča kapica«, v kateri so nastopali v glavnih vlogah: Nadja Ogrin kot «Rdeča kapica«, Dorica Slavec v vlogi «Babice», Mileva Žerjal «Maman, Boris Bucaj eVolk«, Sonja Lukač «Lovec Jaka« ler Lucijan Derganc v vlogi «Zajčka».
Po igri so nastopile učenke vseh razredov z ritmično vajo »Štirje letni časi«. Za zaključek sporeda pa nam je Valter Savarin, učenec I. razreda podal deklamacijo eNa počitnice«.
Prireditev je zelo dobro u-spela, če pomislimo, da so u-čitelji nameravali prireditev preložiti zaradi bolezni treh učencev. Zato pa so sami u čenči s pomočjo svojih staršev prepričali učitelje, da bi slovenski otroci spodobno zaključili svoje šolsko leto.
Pohvaliti pa moramo zares vse otroke in njihove starše, posebno pa gg. učitelje, ki so v zadnjem trenutku naštudirali drugo igro in to z dobrim uspehom.
M. M.
 «»-------
Maurice Bejart «ORFEJ»
Balet in konkretna glasba
Predvčerajšnji nastop Mauri-cea Bejarta z njegovim baletnim gledališčem je bil prav gotovo nad pričakovanje lepa prireditev. Mogoče je marsikoga plašila napoved o konkretni glasbi za ta večer. Toda ta glasba se kar prijetno posluša, čeprav se prečesto znajdemo ob glasovih, ki jih lahko vsak dan v življenju slišimo, pa nikoli nismo pomislili, da bi mogli biti ti zvoki, šumi in ropoti že tudi glasba.
Maurice Bejart, ki je na konkretno glasbo Pierra Hen-ryja ustvaril koreografsko dramo v treh dejanjih ((Orfej«, se je pokazal ne samo kot' koreograf, temveč tudi kot vrhunski plesalec. In vsa njegova skupina pleše izredno dovršeno. Vsi plesi so se. stavljeni iz težkih elementov, izvajani pa s presenetljivo lahkoto. Maurice Bejart sam, Michele Seigneuret, Tania Bari, Marie-Claire Carrie, Lise Pinet, Jorg Laner, Antonio Cano in Germinal Casado imajo popolnoma v oblasti vsak posamezen del svojega telesa. Dostikrat ima njih ples že tudi nekaj akrobatskega na sebi. Tudi ostala plesna skupina se je sijajno izkazala.
Lepo so učinkovale scene Rudolfa Kuefnerja, ki je obenem poskrbel za kostume.
Občinstvo je zlasti na koncu nastopajoče nagradilo z mnogimi aplavzi. Skoda, da je skupina nastopila samo enkrat, kajti vsem tistim, ki jih včeraj ni bilo v gledališču «Verdi», jim je za to prireditev lahko žal.
C
ŠOLSKE RMSTAVE l!\l PRIREDITVE
)
Slovenska osnovna šola v Rojanu ima šolsko razstavo 9. junija.
Slovenska osnovna šola na Ka. tinari ima šolsko razstavo dne 11. in 12. Junija.
Cjl
A Z S T A V E
V baru Moncenisio — Ul. Carducci 27 — razstavlja sedaj nekaj svojih del slikar Sabino Coloni. Kot je znano, vise v tem baru stalno slike kakega slikarja.
(Ji
IIDSKA PK4INVIITA
Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo tmel »ejo v petek 10. junija t.1. ob 18. url na sedežu v Ul. Roma 15-11.
GLEDALI
TEATHO NIJOVO
Danes 8. t. m. ob 21. uri W nastopila igralska skupina m , ka tržaških železničarjev s pice stavo ■;<Večna iluzija« Kaufmaw in Harta. Režija Eugenio Artco.
Proaaia vstopnic pri gledaus« blagajni.
K I N
Fenice 16.00 «Tolpa Zelen«’ zmaja«, Jackie Kelly. Excelsior 16.00 «Noč in megi**-Filodrammatico 16.00 «VoIkovi
globinah«, Massimo Girotti Folco Lulli.	j,
Grattacielo 16.00 «Jaz tn Honor Blackman, Norman v*'
Supercinema 16.00 «Crne ce, tople noči«, Cora Ron.L in Haris Heinrich. Jutri: in družabniki v 6. rund!«. (9 sanke 1960. 2 Oskarjevi nag'
Arcobaleno 16.00 «Grešni koze1*' Igrata odlična igralca Alec rress in Bette Davis Aurora 16.30 «Fronta nasilja*., Alabarda 16.30 «Joselito» z 1,1 dim igralcem TV	.
Capitol 16.00 ((Zapeljivka«, •)•” Mansfielri.	,id,
Cristallo 16.30 ((Potisnjen ob n0’ Jeanne Moreau.
Garibaldi 16.30 ((Hanibal in JT stalka«, William Hogat, tecnn color.
Im pero 16.00 «Ljubavna presen čenja«.	-
Italia 16.30 «Plamen in čutnos«;
Technicolor. Lana Turner, los Thompson. Prepoved^0 vstop mladoletnim.	j
Moderno 16.00 «Bil je nekoč J1" kanal«. Jerry Lewis, Dina Me • ril.	t
Massimo 16.30 ((Zadnji car«. J Purdcm, J. Barrvmore, G. Ca-nale. Zadnji dan.	M
Vittorio Veneto 16.00 «Sola za hune«.
Ideale 16.00 «Vdovec», Alber Sordi.	,
Marconi 16.00 «Zanna S1’ Technieolor. Dorothv M. GUI ' F. Farker. Sledi «Paperino«
S. Marco 16.00 eGol-a z ettmV' Michael Toth. Juliette Gr ec o Savona 16 00 ((Kalifom'isko z‘«-to«. Technieolor. R. Scott.
OdcoF)3 16 00 «DekIe iz Berlt'”’' Nadia Tiller.
A'tra 16.30 »Neznanec v mojen življenju«.
LETNI KINO Skedenj 20.15 «Andrea Cherier* Marconi 20.15 «Zanna gialla* »Faperino«.
BAZNA DltVKN
Til TJ
Seja tržaškega	pododbora S y
KZ bo danes 8.	t.m. ob 28.J*
Ulici Roma 15.
Danes 8. t.m.	redni sestanek
Slov. fotokluba ob 20.30 v K ski ul. 15-11.
IZLETI
društvo «S. Ska®Pev.
le« priredi 12. junija eu°2KOc-n; izlet s propustnicami jansko 'amo in okolico, v ob 6. uri zjutraj izpred » s, ivanske cerkve. Ob PO^JLiar-bomo ogledali tudi znano kou 0„ no v Lipici. Prihod v “Tjuče-
.	...	R.j	^
Prosvetno
22. uri. Cena 1.300 lir,
na je vožnja, ogled jarne. U' silo. Vpisovanje v sredah j,"
—ie • —"J?« ^
kih v društvenih prostoru 20. do 21. ure.	v
Prosvetno društvo »Andrej , t, z Opčin priredi v nedeljo1 ‘ 'lCo m. enodnevni izlet s propus ^ v Kranjsko goro, od kopm nC. odhod z vzpenjačo na	je.
Na povratku obisk BelopeSk p g. zer. Vpisovanje vsak dan karmi pri Draščkovih.
Prosvetno društvo v	tj.
priredi v nedeljo 12. jutUJ n> izlet v Vittorio Veneto 9* va. bližnje jezero S. Croce. VP‘ ve-nje od 3. do 10. junija vsa« čer od 20.30 do 21.30 v drus Jt_ nih prostorih Ul. di Servoia '24-1
Prosvetno društvo prof5 ,uni-tovel priredi v nedeljo *"• J goja mladinski izlet v Tolmm,’ barid, Bovec, Trento in k •* j. Seče. Vpisovanje na sedežu u 2l tva na Proseku vsak dan jj. do 22. ure vključno do sobote ju-mija. Vljudno vabljenil
( MALI OGLAS*.
VAJENCA za trgovino z Vinami išče Klun, Istrska u11
KINO ŠKEDEJU
danes 8. t.m. ob 20.30 ufj na prostem Technicoi film:
ANDREA CHENIER
Igrata R. VALLONE in A. LUALDI Operna drama Giordan*^
KINOPROSEK-KONTOVEl
danes 0. t. m. ob 20. ur* Globe film:
<Z0MBIES0V ZAČARAN 0T0K»
Igra BORIS KARL
IsI&lLL
predvaja danes S. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20.30 url na prostem zabavni film:
IŽ7RM1
Jtoto*
rtfYLVA K0SCINA FERNAND GRAl/EY i PHILIPPE CIAY
r	con
IAURETTA MASIER0 ', PAUL GUERS
■ er* IA DARUCIRUJONL Dl
MEMM0CAROTENUT0
MM QO MOMOIOUK IIAU> FH AMtttt
J0UY FILM ROMA
4 GALLUS FILM PARIOI
CAMIllOMASTROCINOUE
****«*«-******
A v Par
Razstava osnovne Sole v Saležu
| KOMPAS 1
KITAJSKA
STVARNOST
Kitajska je danes v središču mednarodnega političnega dogajanja. O njej se govo-ri v Washinatonu, v Parizu in Londonu. De Gaulle vsako-toliko straši z «rumeno nevarnostjo». kot da bi bili Maovi vojaki na mejah Ev-fope. Herter in Eisenhoioer v nekoliko manj dramatičnem tonu napovedujeta «po-večanje napetosti« v Aziji, Pripisujoč pekinški vladi izvajanje ((bojevitega pritiska)> na mejah s svojimi sosedi. Edini, ki ohranjajo hladno kri so Angleži, katere Kitajska »e zanima kot motiv za propagando, temveč izključno v funkciji uravnovešenja azijskega in svetovnega položaja, tesar si brez kitaiske udeležbe ni mogoče zamisliti.
Prav v oreteklih dneh se ie vrnil v London iz Pekinga maršal Montgomery, ki uživa nedvomno velik ugled in ka~ terega se je McMillan pogosto posluževal za neuradne, toda vendarle važne misije. Ob svojem povratku je stari dMontya povzel svoje vtisa v naslednjih točkah:
1. Ni mogoče primerjati sta-re z novo Kitajsko;
2. Kitajska je ena sama in *° je Maova;
3. Formoza je nedeljivi del ^■tajske;
4. Kitajska mora biti sprejeta v OZN in povabljena na bodočo konlerenco na vrhu.
Montgomerg ni povedal bistveno nič novega, vendar Po^se zdi, da v pravem času.
Herterja je Kaajsku od-Oovorna za neuspeh pariške konference in za poostritev Sovjetskega stališča ter predstavlja zato največjo agrož-rtjo» v prihodnjih mesecih, herter vztraja, da se mora Vojaški aparat SE ATO okiepi-£l in da mora biti ((svobodni svet» pripravljen da «z odločnostjo reagira na pritisk Ki-tajcev)). Lloyd je bil previden v napovedih in bolj Realističen in pozitiven v zaključkih. Meni, da je Kitajska sicer lahko odgovorna za Poostritev sovjetskega Stališča, da pa ima za to tudi svoje razloge. Preavsem gre
vprašanje Formoze in za obalne otoke, ki bodo predstavljali nevarnost za mir v ™*tji dokler njih vprašanje ne bo rešeno, in potem gre
. priznanje pekinške vlade \sr njen vstop v OZN.
Ta problem so Angleži remi pred desetimi leti z u-radnim priznanjem Maocetun-P°Pe vlade. Sedaj gre za to,
se tudi ZDA prepričajo, “a store isto. Toda zadeva n‘ lahka in McMillan hoče stvadi tega oviro obiti. Sku-!« vsiliti dejansko priznanje tnaove vlade v pričakovanju, “a dozorijo pogoji za vsilje-PJe tudi pravnega priznanja. Zahteva naj bo Kitajska pri-Paščena pogajanjem za raz-Orožitev in je ugodno sprejel Pedapni Hruščev predlog, naj ?* Kitajska skupno z Indijo 'n Indonezijo povabi na pri-apdnjo konferenco na vrhu. Altajska s svojimi 600 milijo-n‘ ljudi ima vsekakor pravi-c°i da se njena teža upošteva v pravi meri. Ce jo ZDA, ln druge države bolj ali stanj odvisne od nje, še na-^rej ignorirajo je sicer nevar-nn zadeva, ki P“ ne more *Premeniti dejstev. Kitajska °bstaja in z njo obstajajo Problemi, ki brez nje ne mo-,ej° biti rešeni. In to se *** sme pozabiti.
Sto let igralske strasti v Monte Carlu
Kazino še vedno dobro služi toda v igri s časom izgublja
Glavno besedo v delniški družbi ima znani lastnik ladij Onas-sis - Grofe, kralje in baronese so zamenjali drobni turisti
Zgodovina igralske strasti bo zabeležila letos poseben jubilej:	znani kazino v Monte
Carlu bo slavil stoletnico svojega obstoja. Čeprav ta najbolj poznana igralnica na svetu — ki je opisana v stotinah romanov in ki je služila za panoramo filmov mnogih režiserjev — ni več na višku u-speha in slave in čeprav se za bleščečimi fasadami skrivajo znaki ostarelega propadanja, se za njenimi igralskimi mizami še vedno premetavajo pomembne vsote.
Te dni so objavili podatke, iz katerih je razvidno, da je kazino v Monte Carlu zaslužil v preteklem letu 30 milijonov novih frankov. Pred nekaj meseci je bila najmanjša osnovna vloga, s katero lahko začne igralec na ruleti, dvignjena od 2 na 5 frankov, kar je prizadelo številne drobne rentnike in druge obiskovalce tako imenovanih navadnih salonov v kazinu, poznanih pod imenom «kuhinje». Toda maksimalna dovoljena vloga na ruleti je še vedno ista — 10 tisoč frankov.
Kazino v Monte Carlu se skuša prilagoditi «modermm časom«. Spoznal je potrebo, da ja treba tudi navadnemu meščanu omogočiti, da pusti nekaj svojih frankov ,v salonih igralnice, saj so ravno »kuhinje«, v katerih se igra na drobno, prinesle upravi kazina v minulem letu četrtino celotnega zaslužka. Resno pa se še vedno igra v boljših salonih, kjer dobitki in izgube po 200.000 frankov v eni noči niso nobena redkost, prav tako kot ni redkost vloga po 10.000 frankov na ruleto.
Dobitki so včasih zares slikoviti. Eden najbolj ekstravagantnih igralcev v zadnjih letih, neki italijanski tovarnar iz Venezuele, je pri igri na karte bakaraa že večkrat razbil «baule». Toda na koncu se je vendar pokazalo, da dobiva samo igralnica. Tovarnar je nedavno zapustil Monte Carlo, skupno pa je izgubil okrog 6 milijonov frankov. Neki drugi Italijan, tovarnar zdiavil. je nedavno dobil v dveh dneh 70U.0OO frankov.
Za visoko igralsko družbo, v katero se prištevajo znane o-sebnosti iz filmskega in igralskega sveta, bankirji, lastniki ladij, upokojenci, politiki in zrušeni kralji, še vedno obstajajo pravila, ki so nastala v
lllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllt
Italijanski umetniki razstavljajo v Jugoslaviji
V preteklih dneh sta bili v Jugoslaviji odprti dve razstavi italijanskih likovnih umetnikov.
V Ljubljani razstavlja kipar I.uciano Mingucci, profesor A-kademije za umetnost v Milanu. Otvoritvene svečanosti so se udeležili številni jugoslovanski slikarji in kiparji, ki so v tistih dneh prisostvovali v Ljubljani kongresu njihovega združenja.
V glavnem mestu avtonomne pokrajine Vojvodine v Novem Sadu pa je odpri svojo razstavo slikar Luigi Teodosi.
prvih dvajsetih letih obstoja igralnice. Moška obleka mora biti zjutraj bela, popoldne plava ali siva, od večera do jutra pa je obvezen frak ali vsaj smoking.
V Monte Carlu je bilo mnogo samomorov. Govorilo se je celo, da je v nekem izmed podzemnih hodnikov igralnice tajna grobnica za samomorilce in praksa, da se onim, ki so v igralnici izgubili vse, diskretno plača vozni listek, je bila ustaljeni običaj. Toda vse to pripada preteklosti, kot pripadajo preteklosti ruski vojvodi, madžarski grofi in avstrijske baronese. Danes bi reklamni oddelek igralnice navdušeno pozdravil kak samomor, toda senzacij noče biti. Dogodek, ki je sličil na senzacijo, se je odigral pred nekaj leti. Neki Nizozemec je umrl zaradi srčnega napada v trenutku, ko bi moral dvigniti precejšen dobitek. Jz spoštovanja do preteklosti igralnica skrbi, da je vsak dan rezer-
viran poseben stol za neko 90-letno francosko vojvodinjo, čeprav je ta medtem tako obubožala, da si ne more naročiti drugega kot skromen sendvič.
Minili so dnevi, ko so dobitniki na stopniščih kazina metali uslužbencem polne pesti zlatnikov. Čeprav je še danes precej bogatih igralcev, pa se ne dogaja, da bi počenjali nekaj takega; to bi dobitniku dalo nezaželeno publiciteto in kar je še važnejše, povzročilo bi pozornost davčnih oblasti. Tisti, ki tožijo, da je od starega sijaja ostalo prav malo, pravijo, da saloni za »navaden svet« sličijo železniškim čakalnicam in da v poletnih mesecih preplavljajo Monte Carlo «drobni turisti«, ki se malo brigajo za norme glede oblačenja, tako da je v kazinu mogoče srečati ljudi v pisanih srajcah in kratkih hlačah.
V Monte Carlu in bližnji Ni" ci živi večje število upokojencev, starih profesorjev mate-
matike s skromnimi dohodki, ki pa se nikakor ne morejo odreči upanju,, da se jim bo nasmehnila sreča na ruleti. Ob 10. zjutraj ko se odpro vrata kazine, že sedijo za ruleto o-skrbljeni z vsotico frankov, debelimi beležnicami in ošiljenimi svinčniki. To so ljudje, ki si zapisujejo vsako številko, ki pride na ruleti, in ki si prizadevajo, da bi v svoji igri na srečo odkrili zanesljiv sistem, ki bi omogočil dobivanje. Zaklinjajo se na zakon ravnotežja ali na pravilo velikih številk. Toda zanje obstaja eno samo stvarno pravilo: vsi, ki igrajo «po sistemu«, zapuščajo igralnico še revnejši kot so prišli.
Goljufov ni mnogo. Pod nadzorstvom ostrookih krupjejev je težko izpeljati tudi najbolj premišljeni trik. V stoletni zgodovini igralnice je bila zabeležena ena sama velika prevara, ko sta dva avstrijska i-gralca pretihotapila v igralnico veliko zalogo ponarejenih
»čipov«, ki služijo namesto gotovine. Uro pozneje je bila prevara odkrita in vsi čipi zamenjani z novimi. Toda medtem sta goljufa že pobegnila s 300.000 franki. To je bilo leta 1934.
Igralnica v Monte Carlu je sedaj delniška družba, v kateri ima glavno besedo znani grški lastnik iadij Onassis. On sam nikoli ne igra, toda vedno — dobiva. Obstaja prava industrija za izkoriščanje i-gralskih strasti. Kazino zaposluje nekoliko tisoč ljudi, a i-gralnica izdeluje svoje lastne stole in rulete, zelena pregrinjala in jeklene blagajne v delavnicah v podzemlju palače. S svojimi ogromnimi denarnimi rezervami lahko igralnica vzdrži dalje kot katerikoli i-gralec. Zmagati mora. Toda čas je edina igra, v kateri izgublja tudi igralnica. In čeprav turisti množično obiskujejo bleščeče dvorane, franki vedno bolj poredko kapljajo iz njihovih žepov.
IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIiriflllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIHIIIIIMIIItrrilllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Na robu III. republiške revije igralskih skupin Slovenije
Nič več za vozom
boginje Tatije...
Zapis, ki ni blagohoten - Spremenjena zunanja in notranja podoba slovenskega amaterstva na odrskih deskah
ja slovenskega dramskega a-materizma in vdanega ljubiteljstva iz polpreteklih časov: boginja Talija z dolgimi lanenimi lasmi, vprežena v kranjski koleselj ali še bolje •— lojtrnik, na njem pa tipična igralska skupina, po možposti oblečena v narodne noše. In tako naprej. Take rodoljubne slike so njega dni s ponosom razkazovali razni Cizlji in Be-nedeki, naši ljubi predniki pa z oholo vztrajnostjo dokazovali, da je bila potreba po odrski produkciji pri Slovencih že od nekdaj globoko vsajena, in to v orno zemljo.
Danes je boginja Talija že do tiste mere posodobljena, da se prevaža v avtobusih, njeni zvesti služabniki, igralci in režiserji, pa inscenatorji iz najbolj zagatnih vasi — imajo več ali manj za seboj strokovne tečaje, vedo, kaj je dikcija, spoznavajo, kaj je o-drska telesna kultura, odkrivajo tajnost mizanscene in z vnemo izbirajo kakšnega Priestlega, pa Fischerja, pa CNeilla, pa celo Schillerja in starega šaljivca Beaumarchais-ja za svoje repertoarje. Kajti podatek iz statističnih zapisov republiškega Sveta Svobod in prosvetnih društev, odkriva skoraj neverjetno sliko: v Sloveniji je (živih seveda in de-lujočih!) nad 700 igralskih sku Posvetil jo je «svoji deželi«, pin, ki letno uprizarjajo na
Večerniško zasnovana vizi-\1200 iger. In če ta podatek
/fitilif in leleuist/fi
Hreila, S. juniju lOHO
Nacionalni program
Radio Trst A
1.30: Jutranja glasba m koledar- 1210: Za vsakogar nekaj,
>2.45; v svetu kulture; 13.30:
Harmonija zvokov in glasov,
11.20; Pesem in pl®5', l800-začarane police — Ivanka Ceg-hair: »Kako so Butalci dobili luno«; 18.10; Bach: Koncert v d-molu za klavir in orkester,
1®40: Vokalni tercet	j	uoaaja	za m murnu;	so-
^ Se^vijfdrV Milan S^:	™	francosko	gledališče;
1520:	znane operne uverture,
30.30; Italijanske pesmi; 2LU0-•Kmet. milijonar« — romantična ^»vijica v petih slikah, nato ."»eoslovanske ritmične popev-
Celju; 8.30; Iz arhiva zabavne glasbe; 9.15: Slovenski samospe-11.00:	XLII1. kol. dirka po	vi; 9.45: Hammond orgle v rit-
Italiji- 11.10: Oddaja za učence	mu;	10.10: Orkestralna matine-
osnovnih šol na počitnicah;	ja;	11.00: Zvočni kalejdoskop;
11.45:	Operna glasba:	Rossini,	11.30:	Oddaja za cicibane; 12.00:
Donizetti; 12.10: Pojo Abbate, Dorelli, Testa; 13.10:	XLIII.
kol. dirka po Italiji; 13.30: Glasba mladih; 14.10:	XLIII.
kol. dirka po Italiji; 15.55: Na-
G. Puccini: Duet Turandot in Calafa; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45: Pet pevcev pet popevk; 13.30: Pozdrav
poved vremena za ribiče; 16.00:	iz Šumadiije;	13.50: Klavir v
Oddaja za mladino; 16.45: So- ritmu; 14.05:	Radijska šola:
17.40:	It.	glasbena	kultura;
18.30: Operni baleti in preludi-
14.35: Komorni zbor RTV Ljubljana; 15.40: Jayce Cary: Na milost in nemilost; 16.00: Kon-
ji; 19.25: Upodabljajoča umet- cert po željah; 17.10: Sestanek nost; 19.50: XLIII. kol. dirka po ob petih; 17.30: Zabavni potpu.
I1«; 23.30: Do polnoči v
Italiji; 21.00: Koncert tržaškega ritmu tria; 2* 40: Sestanek petih; 22.30:
Dokumentacij: »Na gradu Fa-magusta«; 23.00: N. Rotondo in sti; njegov orkester; 23.25: Orkester p v. Armanda Fragne.
II. program
9.00; Jutranje vesti
18.00:	Kulturna	kronika;
18.20:	Iz slovenske solistične
glasbe; 1845: Domače aktualno-20.00:	Ali jih poznate?
10.00:
12.10: «Tretja stran«; 1420.
*Hr>jatelj cvetlic«:	pesem, na-
“v«, odgovor: 14.30: Prvo deja- ______________ ___________ ________
5?* Brlttenove opere «Peter	((I1 gjOCO	uelle dame« z	VVando
"fitnes«; 15.20: Lina Gasparini:	osiris;	11.00:	Glasba za	vas, ki
jjed sto leti v Trstu«: 15.35:	delate;	13	45:	«Severnica»	— mo-
da; 14.00: Veliki orkestri; 16.00
®Wtester Franca Vallisnerija
Koper
20.25:	Pietro	Mascagni: Caval-
leria rusticana; 22.15; Igramo za vas; 23.10: Kvintet Jožeta Kampiča; 23.30: V ritmu današnjih dni.
Ital. televizija
13.30: TV-šola: Zgodovina in državljanska vzgoja, Znanstve-Galerlja belkanta; 16.15: XLIII. na opažanja; 16.05: XLIII. kol.
kol. dirka po Italiji; 17.30: Re- dirka po Italiji; 17.15; TV za vija «Pic-nic»; 18.35: Glasbeni mladino: »Konjiček«; 18.30: TV-
,,113: Glasba za dobro jutro, v	20.10:	XLIII.	kol.	dirka	dnevnik;	18.45:	Enodejanka	«Ko-
Prenos RL; 12.00: upoi- ». ..
*>n®|<l koktajl; 12.45: Lahka *lasba;	12.50:	Operne	arije;
‘3-lS; »Kronike iz jug. življe-13.40: Kmetijski nasveti; };-43: Od melodije do melodije;
Kulturni! obzornik; 14 40: j^hiači ansambli; 15.20: Mladih
po Italiji; 20.45: »V dveh se	vanci od petih lir«; 19.35: I-
lažc zmaga«; 22.00: Koncertni	*ra Jose Iturbi; 19.55: Doku
program
III. program
bi; 18.00: Filozofija; 18 30: Dve
s|ti zbor iz Sežane- 15.40: Pre-	Brittenovl skladbi; 19.15: Pre-
RL 16 00- otroški kotiček;	gled	italijanskega periodičnega
®'30:	Armando Trovajol! In	tiska;	20.00: Vsakovečernl kon-
"JčEov orkester- 16 50- Združe-	cert:	Alblnoni, Mozart, Dvorak;
arabska republika; 17.00: Po-	21.30	Schumanova glasbena
J* kvial-ttol Palen. 17 Irt1 Ralet-	dTcMH
kvartet Cetra; 17.30: Balet glasba; 18.00: Prenos RL; Orkester RTV Beograd; V30: Prenos RL; 22.15: Trig-Jjf Alpert in njegovi ritmi; Sibeliusov »Koncert za olino in orkester«.
mentarnii film; «Abeceda ne zadošča »; 20.30: TV-dnevnik; 21.00: XLIII. kol dirka po Italiji;
as asau^T^as
22.35: Poljedelstvo v Italiji; 23.05: TV-dnevnik.
Jug. televizija
Beograd 18.00: Mladinska oddaja »Sestanek ob šestih«; 18 45: Telovadba in šport; 20.00; TV-dnevmik Ljubljana; 20.20: Aktualna tema Zagreb; 20.40: Dokumentarni film; 21.00: V. Milič: »Izginuli pomaga pri preiskavi«.
drama »Manfredi«; 23.10: »James Joyce In Italija«; 23.40: Chopinova •Fantazija*.
Slovenija
8.05: Posnetki z velike revije mladinskih pevskih zborov v
dopolnimo še s tem, da se je pred tremi leti prijavilo za I. republiško dramsko revijo v Velenju komaj 21 skupin, za letošnjo, koprsko III. revijo pa nad sto skupin iz vse Slovenije, dobi podoba slovenskega odrskega amaterizma zdaj že svojo dokončno, pravo barvo.
V podnaslovu sem poudaril, da gre za zapis, ki ni blagoho. ten: to pomeni, da sem že v konceptu moral spremeniti kri. tični odnos do posameznih izvedb na tej reviji. Da sem iz žepnega priročnika svojih čustev moral črtati nekaj svojih sentimentalnih variant: prizanesljivo razumevnost, ki jo na zunaj tako radi izražamo s pokroviteljskim trepljanjem po ramenu, pa odpustljivost, pa za celo doto koncesij režiserjem, igralcem, scenografom, lektorjem (ki jih povečini sploh ni bilo!) in ne nazadnje tudi okusu pri izbiri repertoarja.
Pred polnimi gledališkimi avditoriji se je v dneh od 29. maja do 3. junija zvrstilo deset amaterskih gledaliških skupin iz vse Slovenije in Dramske šole tržaškega gledališča, ki je na tej reviji sodelovala kot gost, torej «izven konkurence». O izvedbi Cankarjeve farse «Pohujšanje v dolini Šentflorjanski», ki jo je postavil na oder ansambel Svobode iz Zagorja, smo Že pisali. 30. maja smo v Kopru gledali Priestleyevo komedijo ((Inšpektor na obisku» v izvedbi velenjske skupine, iste. ga dne pa v Izoli Rose-Budjuh-novo znamenito dramo ((Dvanajst porotnikova.
Z mešanimi občutki smo sto. pali v dvorano, da bi si ogledali amatersko in «diletantsko•» izvedbo tega nesorazmerno zahtevnega dela, zlasti še, ker je v spominu čemela izvrstna predstava istega dela v izvedbi ljubljanske Drame in ker smo si tudi film že ogledali. Potlej smo dvorano zapuščali ne le veseli, ampak nekolikanj tudi razočarani, ker nam je amaterska dramska skupina iz Tolmina odvzela vnaprej pripravljeno razkošje tolažilnega posmeha, češ — taka dela pa niso za amaterje: to je bil namreč čist, svež in zelo pogumen amaterizem, tak, nad katerim smo lahko veseli, nad katerim ne bomo mogli nikoli prav zardevati, ker bi nas bilo sram.
31. maja je kranjska Svoboda prikazala v Izoli Fischerjevo komedijo «Prosti dana, istega dne pa v Kopru izolska a-maierska skupina Roksandiče-
vo komedijo «Babilonski stolpa: cem in pobudnikom tega bo-
obe predstavi sta zadovoljili. 1. junija pa si je jeseniško gledališče «Tone Cufara zagotovilo polno dvorano z izvedbo Schillerjeve ((Marije Stuarta: malo iz radovednosti, malo iz občudovanja nad drznostjo nekega amaterizma, ki se ne ustraši niti starega gospoda Schillerja! Predstava je bila dobra, motilo je neravnovesje v kvaliteti igralcev in tu in tam očitni nesporazumi med nastopajočimi osebami in starim blank-verzom.
Istega dne so v Izoli igrali Mežičani Reaumarchaisjevega ((Seviljskega brivca», 2. junija prav tam pa celjski Delavski oder Skufčevo pravljično igro ((Janko in Metkaa in jo na zahtevo občinstva morali ponoviti. Zvečer smo si v koprski gledališki hiši ogledali slovensko dramsko noviteto, in sicer dramo ((Mrtvi Kurenta Mihe Remca: v konceptu izvirno. pomembno delo, s poganskim atavizmom prastarega kurenlovanja in njegove simbolike prežeta snov, a napisana brez pravega občutka za odrsko dramaturgijo.
III. republiško revijo amaterske dramske dejavnosti Slovenije sta zaključila nastopa Dramske šole SG Trst s Pu-getovo komedijo aSrečni dne-via in amaterski ansambel DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice z novo dramo Vladimi-ra Pavšiča — Mateja Bora »Zvezde so večnea.
Mladim Tržačanom je čez mero uspelo dokazati hvaležni izolski publiki, da so Pu-getovi dnevi res srečni: predstava je tu in tam presegala okvir amaterske dejavnosti, saj pa v tem primeru tudi v resnici gre za dramsko šolo, ki jo spodbuja in vzgaja poklicni igralski kader in torej to vendarle niso aklasičnia a-materji, navezani le na svoj talent in predvsem dobro voljo. Uničujoča v dobrem smislu besede pa je bila zadnja koprska predstava amaterjev iz Slovenske Bistrice: amaterir zem, ki je z imenitnim in zdravim samoljubjem prebit okvir svojega ljubiteljstva in se nevarno približal tonu poklicnih gledališč. Dramski sosvet pri republiškem Svetrn Svobod in prosvetnih društev ter žirija, ki je spremljala vse predstave na reviji, sta soglds-no izbrala amatersko skupifio Slovenske Bistrice 2 Borovo dramo «Zvezde so večnea za zvezno jugoslovansko revijo a-materske dejavnosti na otoku Hvaru.
Ko sem po končani predstavi govoril z režiserjem, igral-
gatega dramskega življenja v Slovenski Bistrici, v mestecu, ki nima več kot 3000 prebivalcev, s prof. Ignacom Kame. nikom, mi je v dveh besedah izdal ((skrivnosti), da so vse do 52. leta računali na polpoklic-no gledališče (uporna ambicija, kaj?!), da ima Bistrica pisano tradicijo dramskega in zlasti še operetnega življenja in da so na pr. petkrat napolnili dvorano v domačem kraju, torej tam, kjer ni več kot 3000 prebivalcev. Spodbuden podatek, skoraj nauk za občinstvo, ki ga komaj zmoreta kak Trst ali bližnji Koper! Vodstvo tržaške Prosvetne zveze pa bi kazalo opozoriti, da bi Bistričani zelo radi pokazali to dramo t udi v Trstu in njegovi okolici, če bi od tam kaj kmalu prišla pametna pobuda.
Za ((Primorski dnevnika pa je ob zaključku republiške revije dal tov. Mavsar, predsednik okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev v Kopru, to-le izjavo: «Revtja amaterske dramske dejavnosti je bila za naš Okraj dobrodošla že zato, ker se na Primorskem še vedno poznajo posledice bližnje zgodovine. Upamo, da bo ta revija pripomogla k hitremu razvoju v borbi za kvaliteto slovenske dramske dejavnosti. Revija je pokazala, da so tudi v koprskem Okraju dani vsi pogoji za uspešen razvoj amaterske dramske dejavnosti in da bo imel odmev te revije na domače a-materske skupine uspešne rezultate.a
Boginja Talija, tista, ki je naklonjena amaterjem in — če jih imenujemo bolj zlohotno, a še vedno prav — diletantom, zdaj ni več vprežena v star, srednjeveški koleselj, pa tudi po zagatnih kolovozih ne potuje in ob čada-sti petrolejki ne predstavlja komedij, dram in spevoiger. Danes sedi Talija za volanom, svoje varovance prevaža v sodobnih avtobusih, na predstavah pa jim sveti z reflektorji. To je zunanja podoba slovenskega amaterizma na odrskih deskah. Notranjo podobo pa nakazujejo naslovi izbranih del v repertoarjih, kjer niso na zadnjem mestu domače novitete, novitete, ki odkrivajo košček slovenske preteklosti in sedanjosti. To pa je hkrati poglavitni uspeh III. republiške dramske revije v Kopru in Izoli, revije, ki je razgibala že v turistično sezono začarane prebivalce.
MILAN LINDIČ
  .........................  1............  mm..............................................im.....
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Obdobje intenzivne dejavnosti, ki bo terjalo vso vašo moč in
sposobnost. V ljubezenskih zadevah boste imeli največjo srečo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce bi morali na pot, se potovanju skušajte izogniti, ker ne bo dalo zažeicrih rezultatov. V čustvenih zadevah nobenih novosti. Lahek glavobol.
DVOJČKA (od 21. 3. do 22. 6.) Priložnost za osebno uveljavitev, kar pa ne pomeni, da se morate zriniti v prvo vrsto za vsako ceno. Pazite na prelahke čustvene uspehe
RAK -0(1 22. 6 do 22	7.)
Posezite v poslovno zadevo, kjer s.) vaši sodelavci odpovedali. Ne jemljite za resno vsako besedo na račun vaše Iju-bezn:.
LEV (oa 23	7. do 22. 8.)
Odlična .niciativnost, ki pa naj
HOROSKOP
 ZA DANES__
vas ne zavede v preveč drzna dejanja. Uie ničile se bodo sanje o nekem zelo vr '.čem prijateljstvu.
DEVICA (od 23. 8. do 22 9 ) Dobro delovno vzdušje, ki vam bo prineslo marsikaj po-ziuv-ega. opni se boste - i t ki ni iz vaše nejoližje družbe. Glavobol.
TEHTNICA (od 23. do 73 10.) Nepopustljivost sicer ni priporočljiva, vendar vztrajajte pri svojih zahtevah, saj so utemeljene. Ostrejši spor v di ožini.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22 11.) Neka vest, ki bo prispela dopoldne, bo napravila
zdraho v vašem okolju. Mnogo več sreče pa boste imeli z novim znanstvom.
STRELEC (od 23. 11 do 20 12.) Ce ne morete delati po svoje, ne sprejmite naloge, ki se vam ponuja. Razširite krog
prijateljstev.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne nasedajte preveč prijetnim obljubam. Možno je, da se za njimi nekai skriva. Otresite se ljubosumnosti, ki nikakor ni na mestu.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Le z drzno potezo bos"e prekrižali račune tistim, ki bi se radi vrinili v vaše poslovne uspehe. Držite besedo tudi če vas to veiiko stane
RIBI (od 29. 2. do 20	3.)
Popraviti boste morali napako, ki sicer ni vaš 1, ki pa bi vpli-vi.la na vaše pi slovne zedeve. Prijetno vzdušje v prijatelj-sitim krogu.
/7,aključne razstave na slovenskih šolah
Razstavo slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu so st ogledali tudi predstavniki
šolskAh oblasti
Razstava osnovne šole pri Domju
Razstava osnovne šole v Ricmanjih
Razstava osnovne šole Repentabor-Col
Goriško-beneški dnevnik
Stališče občinskih svetovalcev KPi
Kmetom naj razdele posestvo pri Pei»m8
Prednost pri razparceiiranju morajo imeti domačini, katerim je treba nuditi ustrezne pogoje
Občinska svetovalca KPI d-. Nereo Battello in Rodolfo Bat-ti sta poslala goriškemu županu dr. Bernardisu interpelacijo, v kateri zahtevata, naj se na eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta razpravlja o ustanovi Tre Venezie in njenem posestvu v Pevmi, da bi se javno mnenje, kakor tudi oblasti opozorile s sklepom občinskega sveta na naslednje potrebe:
1. Posestvo naj se čimprej razparcelira, prednost pri dodelitvi zemlje pa naj imajo neposredni obdelovalci iz Pev-me, ki so se pri obdelovanju te zemlje že toliko trudili in na katero jih vežejo ekonom-
ki, socialni in psihološki razlogi, prednost pri dodelitvi naj imajo potrebnejše družine, kot je bilo to storjeno za begunce;
2. Obroki, s katerimi bodo kmetje odplačevali svoj dolg, da bodo postali lastniki, naj bodo zmerni. Pri tem naj se upoštevajo olajšave, ki so bile zahtevane za kmete, katerim so dodelili zemljo v Fossalonu :n Boscatu (prva tri leta naj se ne plača noben obrok, da bodo kmetje laže premostili začetne težave.) Pri tem naj se ravnajo na podlagi izjave ministra za kmetijstvo Ferrarija Ag-gradija senatorju Pellegriniju t d oktobra 1958, da bo dohodek kmetije zadostoval za o-snovne potrebe kolonske družine in da bo omogočil tisto minimalno varčevanje, ki re potrebno za proizvodni napredek.
Volitve notranje komisije ATA
V avtoprevozniškem podjetju ATA so imeli te dni volitve v notranjo komisijo. Od 44 volivcev je bilo 39 delavcev in 5 uradr#kov.
Med delavci so sindikalne organizacije prejele naslednje število glasov; CISL 20, Delavska zbornica 13, CISNAL 5. Med uradniki je prejela CIS NAL pet glasov.
Notranjo komisijo sestavljajo Elio Fabbro, Guerrino Sandrin in Anna Benticci, ki predstavljajo CISL, Delavsko zbornico in CISNAL.
V primeri z lanskim letom ima CISNAL letos enega odbornika manj.
——€ > ' ■
Pokr. sporazum za zaposlene v kinih
V zvezi s podpisom dodatnega pokrajinskega sporazuma za osebe, ki so zaposlene v kinematografih, je tajništvo delavske zbornice poslalo zvezi industrijcev v Gorici pismo, v katerem naglasa, da zahteva V skladu z določili vsedržavne kolektivne delovne pogodbe in na podlagi sporazuma z ostalimi krajevnimi sindikalnimi organizacijami, pričetek pogajanj za podpis zgoraj omenjene pogodbe. Delavska zbornica zahteva zvišanje mezd za 10 odst. kakor tudi raztegnitev periodičnih poviškov na osebe, ki pobirajo listke, in na postrež-nice.
 «»-------
Izlet SPD na Predil
Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira v nedeljo 19. junija enodnevni družinski
izlet z avtobusom na Predil. Vozilo bo odpeljalo iz Fodgo-re ob 6. uri, izpred kavarne Bratuš pa ob 6.15, Mejo bo prekoračilo na prehodu Rdeča hiša, odkoder bo nadaljevalo pot čez Tolmin, kjer si bodo izletniki ogledali muzej, v Kobarid in Srpenico. Ogledali si bodo Bovški Vintgar. Ob 13. uri bo v Bovcu skupno kosilo, ob 16. uri pa ogled znamenite trdnjave in mosta v Klju-žah, vasi Log pod Mangartom in Strumec. Odhod s Predila cb 18. uri.
Voznina za člane 600, za nečlane 700 lir. Vpisujejo v kavarni Bratuš nepreklicno do torka 10. junija. Planinsko društvo prosi, naj se zaradi rezervacije avtobusa in skupne-
ga kosila z vpisovanjem pohiti. Pri vpisu se plača na račun kosila 100 lir.
V maju 511 glob
Mestni stražniki so v mesecu maju zabeležili 511 glob: 437 kršiteljem cestnega prometa, 18 kršiteljem pravilnika mestne policije, 33 kršiteljem pravil pokritega trga 6 glob so zabeležili poljski stražniki, 9 glob so prisodili kršiteljem pravilnika o psih, 6 kršiteljem gradbenega pravilnika, 2 globi pa so prisodili prodajalcem rib na drobno.
V istem mesecu je psoderec ulovil 15 psov, ki so bili po mestu brez nagobčnika.
V maju prešlo mejo nad 90.000 oseb
Na obmejnem prehodu Rdeča hiša se je v zadnjem času povečalo število oseb, ki potujejo s potnim listom v Jugoslavijo. V mesecu maju je s potnim listom prekoračilo obmejni prehod skupno 2670 tujcev, od katerih jih je vstopilo 1156, 1166 pa izstopilo z našega področja. Poleg tega je prekoračilo mejo 3377 italijanskih državljanov, od katerih jih je izstopilo 2567, 810 pa jih je vstopilo.
Po podatkih, ki so jih izdali obmejni organi, se je število prehodov v zvezi z malim obmejnim prometom na gori-škem sektorju v primeri z mesecem aprilom nekoliko znižalo. Z dvolastniškim dovoljenjem je prekoračilo razne prehode 3895 italijanskih ter 10 tisoč 610 jugoslovanskih dvolastnikov. Navadnega dovoljenja se je v aprilu poslužilo 25.771 italijanskih ter 60.422 jugoslovanskih državljanov. Izrednega dovoljenja se je v maju poslužilo 6 ital. ter 10 jug. državljanov, tranzitnega dovoljenja pa 1816 jugoslovanskih državljanov.
•illiiiliiiiIlHimillilillitlfiililiHiiiiiiiiiiiiiitmumiiiiiiifiiimiiiiiMiiitiiitiiiiiiimiitiiiiiiiiiimuiiniilillliHiiiiiiiiillMliiiilltiHlHlIiiiltiillliMMll
Poučna ekskurzija ljubljanskih visokošolcev
V soboto zjutraj se je pripeljala čez obmejni prehod pri Ratečah v Italijo skupina dijakov filološke fakultete na ljubljanski univerzi s svojimi profesorji. Potovanje je imelo čisto študijski namen, saj so obiskali nekatere kraje ob zahodni jezikovni meji, ki so zaradi značilnosti zelo zanimivi.
Se isti dan so obiskali Rezijo, kjer so posneli na magnetofonski trak govorico domačinov. V tej govorici je še nekaj arhaičnih elementov, ki jih ne nahajamo več v nobenem slovenskem narečju. Zanjo se je na prehodu 19. v 20. stoletje zanimal Bouduin de Courtenay, ki je bil po rodu Poljak, sicer pa profesor na nekaterih ruskih vseučiliščih. Svoje izsledke je objavil v knjigi o rezijanski govorici in Rezijancih.
Cez Humin so prišli v Videm, kjer so se razdelili v dve skupini: ena je šla v Tersko in Karnahtsk0 dolino, druga pa v Nadiške doline, kjer je obiskala Klodič in Pod-bonesec in seveda tudi Čedad.
V nedeljo so bili na kratkem ogledu Gorice, potem pa So čez Doberdob nadaljevali pot v Oglej in Benetke, kjer so prespali. V ponedeljek zvečer so prišli v Trst, včeraj zvečer pa so se vrnili v Ljubljano.
Po Beitečiji sta jih spremljala Izidor Predan in Vojmir Tedoldi. V Gorici sta se poslovila od njih, prof. Logar pa se je v imenu skupine zahvalil vodičem, da so s svojim sodelovanjem omogočili dober potek poučne ekskurzije.
 «»------
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 26 stopinje ob 13. uri, najnižja 12,8 stopinje ob 4.30. Vlage 73 odstotkov.
Zaključek pogajanj na zvezi industrijcev
Zvišali bodo mezdo delavcem ki delajo v papirnici v Rupi
Nerešeno je še vprašanje polurnega plačanega počitka in krušne doklade
V ponedeljek so se na sedežu zveze industrijcev v Gorici zaključila pogajanja med sindikalisti in industrijci zaradi kršenja pogodbe in socialnih zakonov v rupenski papirnici.
Glede polurnega plačanega počitka se bodo znova sestali,-medtem pa bodo industrijci vprašali v Riu, kaj določa zakon. Sedaj imajo delavci pol ure neplačanega odmora.
Najvažnejše vprašanje, ki so ga rešili na tem sestanku, je bila mezda. Lastnik je do se daj plačeval delavcem po 160 lir na uro. S tem jih je vsako uro prikrajšal za 12 lir, kajti določila pravijo, da zna ša najnižja plača navadnega delavca 172 lir na uro. Temu primerno se bo zvišala tudi plača delavkam. Prejemki se bodo zvišali tudi z ureditvijo kvalifikacij. Medtem ko je še vedno sporno vprašanje 10 lir krušne doklade, so določili, da morajo v 6 mesecih urediti prhe, slačilnice in jedilnico. Za to bo poskrbelo nadzorniš-tvo za delo, medtem ko bo pokrajinski zdravnik pregledal, kako je z ventilacijskimi napravami in s strupenimi plini, ki škodljivo delujejo na organizem delavcev.
Jutri bo sejem v Ul. Cadorna
V četrtek 9. junija bo v Ul. Cadorna sejem, ki je po pravilniku dvakrat na mesec.
Krošnjarji sporočajo, da je mogoče na sejmu dobiti naj-
Gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta
STANDREZ,
10. junija:
11. junija:
12. junija:
V Standrežu bodo prireditve na vrtu Konzumne gostilne. — Pričetek prireditev ob 20.30.
Silni bič
Dnevnik Ane Frank Deseti brat
različnejše blago, in sicer o-blačila, gospodinjske potrebščine, rože, semena, rastline itd. po zelo ugodnih cenah.
Vidirajte obrtnice
Goriško županstvo opozarja vse trgovce, ki niso še prinesli na protokolni urad obrtnice, katero je treba vsako leto vidirati, naj to napravijo čimprej.
Nesreča delavca SAF0G
V civilni bolnišnici so včeraj ob 9.30 nudili prvo pomoč 33-letnemu delavcu Alfonsu Iepreju iz Fiumicella. Mož, ki je zaposlen v tovarni Safog, se je med delom ranil v levo rogo. Po prejeti zdravniški pomoči je lahko odšel domov.
Kino v Gorici
CORSO. 16.30: «Ognjena baronica«, D. Adams, M. Fuchs-berger.
VERDI. 21.15: Gostovanje tržaškega baleta.
VITTORIA. 17.30: «2ivljenje v dvoje«, D. Darrieux Fernan-del.
CENTRALE. 17.00:	«Upornik
Zoras«, E. Manni, M. Vitale. MODERNO. 17.00:	«Vzdolž
Rdeče reke«.
 «» —
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43.
Sprememba
preminule
ure pogreba
KRISTINE DOLJAK
Pogreb nase drage tete bo v Solkanu danes 8. junija ob 17. uri in ne ob 18. uri, kot je bilo včeraj javljeno
Dr. Igor Franko
!Č7
21. etapa 43. kolesarske dirke po Italiji
Po mirni in nezanimivi etapi zmaga	Belgijca
Anquetil in člani njegove ekipe grozijo z odstopom pred strmo cesto na prelaz Gavia?
Strah
TREDENT, 7. — V večernih urah se je po mestu razširila skoraj nemogoča vest. Sicer je Silvano Dalle Molle, ki ščiti industrijske in športne interese ekipe Fynsec, izjavil na TV, da si bo ogledal progo jutrišnje etape med Triden-tom in Bormiom in če	bo ta	v	slabem	stanju,	oziroma	če
je možno, da bi prišlo	zaradi	razrite	ceste	do	morebitnih
nezgod, bo njegova ekipa skupno z Anquetilom odstopila. Predvsem je Dalle Molle postavil zadevo precej čudno: ne zanima ga samo cesta, pač pa tudi, kot je sam izjavil, «da bi morala etapa ustrezati normalnim tehničnim in tekmovalnim pogojem«. Ce ti pogoji ne bi mogli priti zaradi nezgod do veljave, tedaj bi se Anquetil s celotno ekipo u-maknil.
Naravno je, da so nekateri videli v teh besedah poskus vodstva ekipe Fynsek, da bi izsililo spremembo proge in da bi kolesarji šli namesto preko prelaza Gavia, ki je neprimerno bolj strm, preko Stelvia, do katerega se pride po daljši, a bolj položni cesti.
Vidi pa se, da se Anquetil boji hribov in predvsem	Gaula,
ki do sedaj ni skrival	name-
, da svojega najnevarnejšega tekmeca napade prav na strmih ovinkih »strehe Gira«.
Skratka boji se, da bi moral v Bormiu prepustiti Gaulu ro-
VRSTNI RED 21. ETAPE BELLUNO — TRIDENT:
1. Daems Emil (GS Philco), ki je prevozil 110 km v 2 urah 40’4”, s povprečno hitrostjo 41.074 km na uro
2. Sorgeloos E. (GS Faema)
3. Boni Guido (GS Ghigi)
4. Peliegrini
5. Fallarin)
6. Cestari
7. Pellicciarl
8. Tosato
9. Ippolitj
10. Maule 2.4405”
11. Bamfi, 12. Galeaz, 13. Pintarelli, 14. Minieri 2.44T7”, 15. Gostaiunga, 16. Baffi, 17. Poblet, 18. Fantini, 19. Pado-van, 20. Mznzoni, 21. VanzePa, 22. Velucchi, 23. Van Est, 24. Falaschi, 25. Pizzoglio, 26. Ta-magni, 27. Mas, 28. Piscaglia, 29. Bui, 30. Pettinati itd.
SPLOSNA LESTVICA:
1. Anquetil 80 ur 50’41”
2. Nencini z zaostankom 3’02”
3. Hoevenaers 4’19"
4. Ronchini 5’49”
5. Gaul 7’32”
6. Massignan 7’3”
7. Delberghe 8’26”
8. Carlesi 8’28”
9. Pambtenco 8’41”
10. Adriaenssens 11’13”
11. Van Looy, 12. Coletto, 13. Couvreur, 14. Botella, 15. Zam-boni, 16. Pizzoglio, 17. Gismon-di, 18. Junkermann, 19. Brn-gnami, 20. Sartore, 21. Conter-no, 22. Cestari, 23. Benedetti, 24. Poblet, 25. Baldini, 26. Ber-tran, 27. Van Est, 28. Battisti-ni, 29. Defilippis, 30. Fornara.
C.MH
za majico in s tem častno prvo mesto. Zanj bi bila dirka torej izgubljena.
Ob uri, ko to pišemo, še ne vemo, kako je reagiral Gaul na to in kaj nameravajo prireditelji. Ce bo cesta do vrha odprta za promet, ni izključeno, da bo etapa potekala po zasnovani progi, pa če to ugaja ali ne vodstvu Fyn-sekove ekipe.
Današnja etapa je bila kljub številnim begom, brez pomena. «Asi» so jo izrabili za počitek. To je popolnoma razumljivo, saj jih čaka jutri najtežja etapa, ki bo odločala o končni zmagi.
9S kolesarjev se je danes popoldne odpravilo na pot proti Tridentu. Tudi danes ]e dež. motil kolesarje in ko je ta prenehal, so se začeli begi. Najprej je zbežalo sedem kolesarjev, to je Tosato, Casodi, Tamagni, Peliegrini, Bui, Ip-politi in Stablinski. Za njimi so se pognali Kazianka, Sorgeloos, Fallarini, Pellicciari, Boni, Casati in Daems. Pri Feltre sta se skupini združili, medtem ko je glavnina zaostala za 30”. Kasneje se je zamuda še povečala in pet kolesarjev je zaradi nevarnega spusta popustilo, še posebno, ker je dež neusmiljeno lil Pri Valsugani so hoteli Vanzella, Mazzacurati in Bamfi zbežati, toda niso uspeli. Zato so vsi skupaj nadaljevali pot in pri Castelnuovo so si nabrali 1’40” prednosti.
Kmalu zatem so se nekateri spustili v zasledovanje beguncev, kar je izrabil tudi Defilippis. Odgovor glavnine ni izostal in vsi, razen bežečih, so se ponovno združili. Prvih devet kolesarjev pa se je naglo bližalo cilju in so si nabirali minuto za minuto prednosti do glavnine, ki se za njih sploh ni menila. V Leviču si je Daems zagotovil nagrado letečega cilja in je bilo že tedaj jasno, da bo tudi končni zmagovalec. Bil je namreč v skupini bežečih
najhitrejši, kar je pokazal tudi na cilju v Tridentu.
BOKS
NEW YORK, 7. — Komaj 19-letnega portoriškega boksarja Tommyja Pacheca so morali nujno odpeljati v bolnišnico, kjer so zdravniki mnenja, rta je njegovo stanje zelo resno. Pacheca so odpeljali v bolnišnico po k. o., ki mu ga je zadel v 10. rundi Benny Gordon iz New Yorka. Po silovitem udarcu se je Pacheco oprijel vrvi, a se je kmalu nezavesten zavalil na tla. Čeprav so se zdravniki trudili najmanj pol ure, da bi ga obudili k zavesti tudi s pomočjo kisika, jim ni uspelo. Pachecu so ugotovili resen možganski pretres.
Evropsko košarkarsko prvenstvo ženskih ekip
Po zmagi nad Belgijo Jugoslavija v finalu
Danes se bo prvenstvo v Sofiji nadaljevalo s finalnimi borbami
SOFIJA, 7. — V zadnji izločilni tekmi v B skupini evropskega prvenstva v košarki za ženske, je Jugoslavija danes premagala Belgijo z rezultatom 57:39 (21:20). Jugoslovanke so zelo slabo pričele in so si šele v zadnjih 10 minutah igre zagotovile zmago.
Jugoslovansaa reprezentanca
je z zmago nad Madžarsko (56:50), Romunijo (59:46) ter z zmago nad Belgijo kvalificirala v finale, ki se bo pričel jutri. V današnji tekmi so 2a Jugoslavijo nastopile Kalušiče-va, ki je dosegla 15 košev, Baraga (8), Radovaničeva (15), Pešičeva (3), Mrakova (16), Radenkovič in Prelevič.
LAHKA ATLETIKA
WEIMAR, 7. — Med lahkoatletskim tekmovanjem so bili
lUiHliniiililiHiiliiiiiHiiiiiiiiHiiiimiiiiniiiiumiiiiMiiimiiiiiiiiiHiiHmmiiiiiiiiniiiiiimiiii«
Na sestanku olimpijskega odbora FIFA
Že določen razpored nogometnega turnirja
Tekme bodo v Rimu, Neaplju, Florenci, Pescari, Grossetu in v Aquili
RIM, 7. — Olimpijski odbor mednarodne nogometne tekme, ki se je sestal danes v Rimu, je dokončno določil razpored olimpijskega nogometnega turnirja, ki je sledeč:
I. SKUPINA	-	.--T----
26. avgusta:	v	Pescari	ob.GENTINA.
21. uri: JUGOSLAVIJA-ZAR;
v Grossetu ob 21. uri: BOLGARIJA - TURČIJA.
29 avgusta: v Florenci ob 21. uri: JUGOSLAVIJA-TUR-C1JA; v Aquili ob 16: BOLGARIJA - ZAR.
1. septembra:	v Kimu ob
21: JUGOSLAVIJA - BOLGARIJA; v Livornu ob 21.: TURČIJA - ZAR.
II. SKUPINA
26. avgusta: v Livornu ob 21:	BRAZILIJA - VELIKA
BRITANIJA; v Neaplju ob 21: ITALIJA - FORMOZA.
29. avgusta: v Rimu ob 16: BRAZILIJA - FORMOZA; v Rimu ob 21: ITALIJA - VELIKA BRITANIJA.
1. septemDra: v Florenci ob 21.: ITALIJA - BRAZILIJA; v Grossetu ob 21.: VELIKA BRITANIJA - FORMOZA.
III. SKUPINA
26. avgusta: v Rimu ob 16.: POLJSKA - TUNIZIJA; v Rimu ob 21.: DANSKA - AH-
i
Mm«
tu CM
• m- »»
S«.' mi
Današnjo etapo vsi nestrpno pričakujejo. Treba bo namreč preko 2.621 m visokega prelaza Gavie, ki bo moral dosoditi, kdo je na tej dirki najmočnejši. Kolesarji bodo startali iz Tridenta ob 8.40. Prvi vzpon bo na Vezzano, po katerem bo spust do Rive. Sledila do valovita cesta z vzponi in spusti vse do 1.883 m visokega Tonala. Od tu dalje se bo odločala usoda Gira. Začel se bo namreč zadnji vzpon na Gavio, ki je le 29 km od cilja.
Proga današnje etape je dolga 229 km
29. avgusta: v Livornu ob 21.: POLJSKA . DANSKA; v Pescari ob 21.: ARGENTINA-TUNIZIJA.
1. septembra: v Neaplju ob 21.:	POLJSKA - ARGENTI-
NA; v Aquili ob 16.: DANSKA - TUNIZIJA.
IV. SKUPINA
26. avgusta: v Florenci ob
21.. FRANCIJA - PERU'; v Aquili ob 16: MAD2ARSKA-INDIJA.
29. avgusta: v Grossetu ob
21.. FRANCIJA . INDIJA; v Neaplju ob 21.:	MADŽARSKA - PERU’.
1 septembra: v Rimu ob 16 : FRANCIJA - MADŽARSKA; v Pescari ob 21.: PERU' - INDIJA.
Sirokogrudnost Milančanov
Za Inter-R. Madrid 30.000.000 lir
MADRID, 7. — Moštvo Real Madrida proučuje ponudbo In-terja, da bi se enajstorici srečali sredi poletja v Milanu. Italijansko moštvo je ponudilo za srečanje španskemu 50 tisoč dolarjev, to je približno 30.000.000 lir.
Predstavnik madridskega moštva je pripomnil, da bodo storili vse za sprejem dvoboja. «Imamo sicer malo prostih datumov« je še dodal «in mislim, da bi do srečanja prišlo lahko v septembru.«
PLAVANJE
RIM, V,. — Italijanska plavalca Federico Dennerlein in Christian Schollmeier sta bila povabljena na mednarodno plavalno tekmovanje, ki bo 11. in 12. t. m. v Hamburgu. Italijanska zveza je dovolila plavalcema, da se udeležita mitinga. Dennerlein bo nastopil v plavanju na 200 m metuljČKa in prosto, Schollmeier pa na 100 m hrbtno.
doseženi med drugimi sledeči rezultati:
Met kladiva: Kolotni (SZ) 64,11 m.
Met kopja: Krueger (Vzh. Nem) 73,52 m.
Skok v višino: Kusjarev (SZ) 2,00 m.
Tek na 100 m (ženske): Bir-kemeyer (Vzh. Nem.) 11 ”9.
Tek na 80 m zapreke: Bir-kemeyer 11”.
Tek na 400 m (ženske): Kra3tt (Hol.) 56”4.
Skok v višino (ženske): Fee ge (Vzh. Nem.) 1,67 m.
Skok v daljin^ (ženske)! Claus (Vzh. Nem.) 6,04 m.
Met diska (ženske): Press (SZ) 53,07 m.
Met krogle (ženske): PreiS (SZ) 16,32 m.
Za izpad iz B v C lig®
Dodatne tekme bodo 12., 16. in 19. t.m.
MILAN, 7. — Dodatne tekme za obstoj v nogometni B ligi oziroma za izpad v C bodo, kot so določili z žrebom, kakor sledi: v nedeljo 12. t. m. v Bolognn Simmenthal Monza - Venezia.
v četrtek 16. junija v Rimu-Venezia - Taranto;
v nedeljo 19. junija (igrisče bodo naknadno določili): Ta-ranto - Simmenthal.
Vse tekme se bodo začele o“ 17.30 in jih v primeru neodločenega izida ne bodo podalj-
ševali. Kot je znano, so
bile
te tekme potrebne za določite tretjega moštva, ki bo skupno s Cagliarijem in MJ-deno izpasti iz B lige.
Danes prijateljska tekma
Juventus ■ Partizan
TURIN, 7. — Danes zjatr3l so prispeli v Turin nogometaši beograjskega Partizana, v bodo jutri zvečer nastopu' prijateljski tekmj z Juvent som. V prvem polčasu bo be grajsko moštvo stopilo na j£r: šče v najboljši postavi BoJ, cer: šoškič; Sombolac, JusUJ';l Mitič, Pajevič, Vasovič; ~	«
nac, Kovačevič, Rodovič, Ga-
in Mihajlovič.
# * *
GENOVA, 7. — Sampd°r‘? bo edina italijanska enajsto ca, ki -se bo udeležila h16.'L rodnega nogometnega turnirj^'
ki bo od 18. t. m. dalje v
lo Ground« v New Yorku.
Turnir bo razdeljen na dv* dela. V prvem, ki se bo zap 18. t. m., bodo igrali še b grajska Crvena zvezda, dun ski Rapid, Bagn iz Rio de •' neira, Norkopping iz Stockn ma in Sporting club iz L'z. ne. 2. julija se bo začel °T del turnirja, medtem ko finalna tekma med zmag°v' cema obeh skupin 6. avgus ^
Sampdoria bo odpotovala^. Ameriko z najboljšimi >gra prvega moštva.
ROKOBORBA ^
BURGAS, 7. — Z ekip«® zmago Bolgarije se je ko_nC ^ prvenstvo balkanskih drža ^ rokoborbi. V prostem .sl0®vate-od najlažje do huj^Ub-nM.), gorije zmagali: Dimitrov (B ,V Agbas (Tur.), Velčev ' Agilev (Bol.), Garsev y Kotov (Bol.) in Ahme . (Bol.). Zaključni vrstni » ekip: Bolgarija 46 točk, 1	j
ja 42, Romunija 3, Grčija ’ in Jugoslavija 15,5 točke.
#9t **«*•»**I* ***»«*«»
ALOJZ RAVBAR:
Prve
dogodivščine
Co se človek primaje v ;najsto leto starosti, se često polotevajo razni ini nagibi. Nekateri, na liko, postanejo žrtve pr-t liričnih popadkov in si morejo kaj, da ne bi za-i skladati pesmi.
3oznal sem poba, ki je šestnajstem letu zložil kopico pesmi, ki jih je svetil svojim prvim lju-am. Rekel mi je, da je trdno sklenil, da posta-poklicni pesnik. Niti ilo nisem dvomil, da bo , postal pesnik. To je čalo ne le dejstvo, da je leverjetno lahkoto sestav-1 pesmi, ampak tudi nje-va zunanjost je potrje-la, da je rojen pesnik.
je dolg kakor kak hi-rkatalektičen verz v Ho-■rju, razmršenih las, ki mu segali čez zašpeham ratnik, in vedno je bil kam zasanjan kakor se sdobi pravemu pesniku, hsal je torej pesmice in i poklanjal svojim rni-nkam. Toda s časom so jih naveličale in jih ni-hotele več prebirati. Te-j se je strašno užaljen idušal, da ne bo več pes-
nikoval. In če ne bo postal pesnik kot je nameraval, so temu krive babe — popravim ga: ženske — ne, pravi: babe.
In namesto da bi postal pesnik, je postal krojač, škoda! S tem je bila domovina prikrajšana za velikega (vsaj po postavi) pesnika.
To je bilo v času, ko sem tudi jaz začutil potrebo po pesnikovanju. Često mi je kar cela kitica prhnila iz glave, kakor je prhnila Pa-lada Atena odrasla in oborožena iz Jupitrove glave, čutil sem, da bi tudi jaz z lahkoto sestavljal pesmi m v kratkem lahko postal pesnik. In to ne kak povprečen pešnik, temveč e-den takih, ki jim po smrti odkrivajo spomenike ali vsaj spominske plošče. Tedaj sem že vnaprej videl, kaj vse se mi obeta: slava, čast, denar... Tri sto brvin-cev, kaj hočem več! In po smrti mi bo hvaležna domovina postavila spomenik. Ob obletnicah moje prerane smrti pa bo neutolažljivi narod polagal k spomeniku vence in na a-
E KAJ
kademijah bodo najvidnejši predstavniki naše kulture govorili o meni kot o e-ni najsvetlejših plamenic v zgodovini naše poezije.
Solarji bodo seveda drugače gledali name in na moje delo. Ko bodo hodili mimo mojega bronastega kipa, ki bo stal na podstavku iz nabrežinskega ali repentaborskega marmorja, mi bodo naskrivaj kazali jezik, osle in fige. Vzrok za to njihovo nekulturno početje pa bo izhajal iz dejstva, da se morajo v šoli učiti na pamet moje pesmi, če jih pa ne znajo, jim u-čitelji navijajo ušesa in dajejo «cveke».
Nekega dne sem se torej odločil, da postanem pesnik. Ne da bi se spuščal v preučevanje tega, kaj je pravzaprav anakoruza ali hecnameter, sem se z vso vnemo vrgel na prebiranje pesmi. Ko sem prebral celo kopico raznih pesmaric, sem sklenil, da poskusim tudi sam zložiti kako pesem. Toda naj bi ne bila kak slinast izcedek, kakršne kvasijo s čustvenostjo nagačene cmere,
temveč nekaj resnega, nekaj takega, kar bi postalo temeljni kamen mojemu bodočemu pesnikovanju.
Usedel sem se torej za mizo z vzvišenim namenom, da napišem svojo prvo pesem.
Toda koga, kaj naj opevam?
Medtem ko sem razmišljal o tem, sem vse bolj čutil, da mi na koncu prstov obeh rok nekaj mrgoli, kakor mravljinci. Kaj pa to? Da ni navdih? Kaj pa naj bo drugega, če ne navdih? In res mi je tisto mrgolenje postopoma prešlo iz prstov v komolce, od tam v ramena in končno v tilnik. In glej čudo! Koj nato so se mi začele kopičiti v glavi rime. Pa kakšne rime! Bos, kos, nos! Kukavica, bradavica, krvavica! Neverjetno! To so bile rime, ki bi mi jih lahko zavidal Prešeren! In koliko! V nekaj minutah se mi jih je nabralo toliko, da sem se zbal, da mi bodo raznesle črepinjo. Moram jih čimprej lepo zložiti v kako pesem, sicer me bodo res raznesle, sem pomislil. Toda kaj, koga naj začnem opevati?
Ves zamaknjen v strop sem grizljal neošiljeni konec hardtmutha št. 3 in tuhtal. Vtem sem nehote prisluhnil tuljenju jesenske burje. In glej! Iz tega tuljenja se je nenadoma iz-
luščila — ideja. Burjo bom opeval, sem mahoma sklenil. Da, spesnil bom pesem o kraški burji. Pred mano je ležala pola papirja, snež-nobela kakor nova plenica, v katero sem nameraval poviti svojega pesniškega prvorojenčka. Nanjo sem zdaj z drhtečo roko napisal naslov svoje prve pesmi: BURJA. Pod tem mnogo obetajočim naslovom sem nato začel nizati besedo k besedi in po krajšem, a silnem možganskem naporu sem naposled skoval svojo prvo pesem. Sestavljena je bila iz dveh kitic, od katerih prva se je glasila:
Burja tuli, tuli, tuli,
Kakor volk burja tuli.
Tuli burja, burja tuli,
Burja tuli, tuli, tuli.
Druga kitica je bila do pičice enaka prvi, zato menim, da ni nujno, da bi jo pripisal na tem mestu.
Ko je ležal pred mano ta moj pesniški prvenec, sem bdi neznansko ponosen nanj in nase. Niti slutil nisem, da se v meni skriva tolik pesniški talent! Vse tiste kitice, ki so mi dotlej izprhnile iz glave, niso bile niti senca v primeri s to mojstrovino. Kar me je najbolj prevzemalo v tej pesmi, je bila rima. Ta rima se je skoz in skoz tako presenetljivo ujemala, da bolje bi se verjetno ne
mogla ujemati. Morda je vsebina tu pa tam malce šepala, toda kar se je tikalo skladnosti rime, je bila nedvomno neoporečna. In to je bilo važno! Zakaj: dober konec — dobro vse!
Ob pogledu na prvi plod svojega pesnikovanja me je navdajala zavest, da sem se s tem povzpel na prvi klin lestvice, ki drži v o-limpijske višave med nesmrtne pevce vseh časov.
Ko mi je nekoliko popustila vrtoglavica od tega tako nenadnega vzpona, sem začel misliti na to, da si izberem pesniško ime. Nikakor se ne bi spodobilo, da bi svoje pesmi podpisoval z imenom, ki ga uporabljam v vsakodnevne namene. Ne, dati si moram drugo, pesniško ime. In pesniški priimek, se razume. Priimek mora vsekakor spominjati na ime ka ke cvetlice in končati sc mora na «ov».
In začel sem počasi in s premislekom izbirati ustrezen priimek.
Jasminov... Oleandrov... Astrov... Tulipanov... Hija-cintov... Narcisov... Aha, ga že imam:	Krizantemov!
Da, Fedor Krizantemov bom kot pesnik!
In ko sem se pod pesmijo podpisal s tem čudovito lepim psevdonimom, sem se vprašal: Kam pa zdaj s pesmijo? Da bi jo obdržal samo zase, ni imelo
se
smisla. Kako bi potemtakem svet zvedel, da sem postal pesnik?
Po daljšem preudarku sem sklenil, da jo pošljem neki mladinski reviji, ki je izhajala v Trstu.
Čez teden dni ali kaj mi je odgovoril urednik:
«Dragi mladi prijatelj! Tvoja pesem me je globoko prevzela. Je prava redkost v naši poetiki; toda jaz takih redkosti ne objavljam.«
Strašno! Tudi mojega pesniškega prvenca je brezobzirno pogoltnil urednikov koš, ki je prizadejal že toliko srčnih ran tistim mladim ljudem, ki so kanili postati pesniki ali pisatelji, pa so morali po krivdi te nenasitne pošasti spremeniti poklic! Tako torej: slava, čast, denar, spomenik — vse je šlo rakom žvižgat!
Ko mi je poizkus, da bi postal pesnik, pogorel, sem nekaj mesecev obupaval nad življenjem, češ: saj ni smisla, da človek živi, če ni pesnik. Toda polagoma je dr. čas zacelil tudi to mojo rano. Tedaj me je začelo mikati, da bi se poskusil v pisateljevanju. In res sem lepega dne spisal neko smešno črtico in jo poslal isti reviji v upanju, da bom morebiti uspel na tem področju, čez nekaj dni sem prejel urednikovo
pismo. Takole mi je pisal:
«Sodim, da to zelje ni zraslo v Tvojem zelniku. Veš, ljubček, ni lepo, da se kitiš s tujim perjem! I-mam te namreč na sumu, da si to črtico prepisal o-ziroma jo priredil po svoje. Če mi misliš kaj poslati, potem pošlji kaj takega, kar je v resnici Tvoje. Nikar mi ne pošiljaj nekakšnih prepisov ali priredb! če misliš, da me boš s takimi podvalki preslepil, se motiš. Jaz imam vsa naša književna dela v mezincu, dragec moj! Torej: če misliš še kaj poslati, naj bo to vseskoz Tvoje delo.
No, če pa je ta sestavek res Tvoj, se s tem stvar prav nič ne spremeni, zakaj tako in tako ni goden za tisk. Napiši kaj dru?> ga! Pa tale moj nasvet poslušaj: Ne ukvarjaj se s humorjem! Mi Slovenci nimamo smisla za humor, zato rajši piši resne reči. čimbolj cmerave so, tem raje jih prebiramo. Pozdravljen!«
Dolgo sem razočaran in zagrenjen preboleval novi udarec. Ko sem si naposled nekoliko opomogel, sem sklenil, da mu pošljem kak prepis, morda bo verjel, da je to moje. In res sem iz neke knjige dobesedno prepisal Cankarjevo črtico SKODELICA KAVE, le da sem jo preimenoval v SKODELICO ČAJA in govoril o
čaju tam, kjer je v izvl niku govora o kavi.
Deset dni nato sem P~ jel naslednji odgovor:
«Tudi Tvoja črtica SKODELICA ČAJA ni zreia objavo. Je sicer nekol' boljša od prejšnje, veP“,jč tudi v njej ne opisuješ n takega, kar bi bilo vred .
objave. Vsebinsko se , nisi premaknil z mrtve t ke, priznati pa ti m°ra„J da si od zadnjič lepo n predoval v postavljanju . čil Vsa ločila v tej cTKe. so na svojem mestu. f stitam k napredku! ® ® . pa poslušaj se en moj svet: Ne ukvarjaj se s pisarijo! Zaba pač m lešnike.«
Tako torej!	9.
Priznam:	imel	sem	T
men postati slaven in, < gat, a hkrati sem m vzvišen namen, da Kor ,pl/ domovini, da služim nj® kulturi, da s svojim
tore)
tom obogatim njeno P° „ jo oziroma prozo — °n9,|a-me je razžalila in Ponl la, nehvaležnica!	f
Tedaj sem vzkliknil Scipionom:
«Ingrata patria, non bebis ossa mea! Nehva _ na domovina, ne bos n* la mojih kosti!«	«
In zatrdno sem skletn' da bom že naslednji 0 . odšel v Afriko in se ^ pohrustati prvemu levu, ga bom srečal.