P osamez.ne Številke« Navadne Din lw ob nedeljah Din 1*50. •TABOR” mak do, nm nodalj« la pnmiko«, ik k mi m oatuaioui n—IMnjeg, dne ter iUh ■mmoo* p» potu D 11-50, »iao-(maliiji D 20-50, dortatrTsen 9* "Vin* »!*-> M bk*xnU r humS v* <•* Ttf6l6vInL Uto: IV. Številka: 170 Maribor, torek 31. julija 1923 mmmmmmmmmmrnmmmši Posamezne številke* Navadne Din 1'—, ob nedeljah Din 1*50l UREDNIŠTVO M athaji * U«^ bara. JurSSrra aL H. < L mJ- •Kd H. < pri talk«. «--------- nZua Hm. U.t8X N« nraok ba 4mmym m m Konferenca v Sinaji. PopolHo soglasje v vseh vprašanjih’. Sinaja, 28. julija. Po prvem! sestan-bil izdan uradni komunike, v kate-1®*a se Klasi, da sc je v otvoritveni seji poravnaval izčrpno splošni položaj in se 3e ugotovilo v vseh točkah popolno so-5jfJe; Posvetovanja se v nedeljo zjutraj adaljujejo. Razmotrivala se bodo zla-“^vprašanja, ki so za Malo antanto po-i ega jpomcna in glede katerih je tre« določiti skupno postopanje. V Sina j a, 30. julija (Izv.) O včerajšnji nferenci treh Zunanjih ministrov jo ~*|*dan sledeči komunikč: Danes so bili razgovori in je prišlo do popol-soglasja. V. zadevi prošnje ogrske vlade, naj bi se revidiral sklep repara-cijske komisije glede odiprave zastavne pravice, so pretresali in storili primerne sklepe. Bavili so se tudi z dnevnim redom bodočega zasedanja Zveze narodov. V vseh točkah je prišlo do sporazuma. Konferenca je obravnavala tudi več vprašanj politične in! gospodarske narave, ki so velikega pomena za položaj Male antante in za razmerje do prijateljskih in zavezniških držav. Sinaja, 29. julija V petek’ opoldne je bil dr. Beneš sprejet od rumunskega kralja Ferdinanda v avdijenco. Pri tej priliki je dr. Beneš izročil rumunskemu kralju češkoslovaški red belega leva. Pašičeve „težave“ z rekonstrukcijo vlade. pustila odločitev Pašiču. Kakor izvemo, postanejo novi ministri: za trgovino in industrijo dr. Dargotin Kojič, za agrarno reformo Miilan Simonovič, za vere Vojislav Janjič. Kreta Miletič bi prevzel poljeprivredo in vode. Laza Markovič vatraja na tem, da se njegova demi-sija sprejme, a tudi o tem se ni nič »klonilo. i. [Voja Janjič pojde zopet k Radiču? Beograd, 30. julija. Poslanec dr. Voja Janjič, sopodpisnik Markovega protokola, odpotuje v torek v Zagreb. Njegovo potovanje s« spravlja v zvezo z vzpo&tavo odnošajev z Radičem.O) - •D ■oeograd, 30. julija. »Vreme« poro-'k^ceraj: Vprašanje rekonstrukcija in , Polnitve vlade je stopila včeraj v, acno fazo. Ker hoče g. Pašič oim prej ^^^vati na oddih, je za včeraj pokli-ne predsednika narodne ukupšči- i« 8* ^ Jovanoviča, za sinoči med 5. hvet' Ur° pa j® sejo ministrskega r’ iateri. je prisostvoval tudi gosp. Jovanovič. Največ se je razpray-vprašanju, ali se naj izvrši samo stjitev, ali pa obenem tudi rekon-vlade. O demisijah gg. Marko-ijaj0 .^funoviča in Vujičiča se ni skle-fllcesar defiaitivnega, in jej pre- ^rvi jugoslovanski esperantski kongres v Zagrebu. Ustanovitev. Esperantske lige za Jugoslavijo. ». Zagreb', 30. julija. Včeraj je bil tu-^ otvorjefl prvi jugoslovanski espe-*®**ski kongresa Kongres je otvoril pred-®®dnik pripravljalnega odbora dr. Ma-^zzii ia y svojem govoru opisal razvoj ®jto®rantskega gibanja v naši državi. Pojavil je zastopnike civilnih, vojaških, ^®v«nih in občinskih oblasti, dalje če-£*»* in' nemškega konzula, ki sta 6e udeležila kongresa ter zastopnike _«zoih korporacij in! tiska. Za njim je voril zagrebški podžupan! imenom me-8i Ifaglašujoč važnost esperanta tudi s - 2aSre^^b interesov. V imenu ^de je pozdravil udeležence prosvetni *®rjenik dr. Bosamac. Za tem so govo-Sev i delegat j e raznih' mest in’ kra- ter zastopniki različnih stanov. Bol- garski delegat Gregorijev je med drugim naglasa!, da je v Bolgariji uveden esperanto kot neobvezen predmet na vseh srednjih šolah. Predsednikom kongresa je bil izvoljen dr. Julij Domač, za podpredsednike pa delega/t j e vseh inozemskih in tuzemskih esperantski h društev. Dospelo je tudi mnogo brzojavnih pozdravov. Pred slovesno otvoritvijo se je vršila v Markovi cerkvi služba božja, med katero so na koru peli esperantske pesmi in po kateri je bila pridiga v esperantu. Včeraj popoldne in danes se je kongres nadaljeval. Sklenjena je bila ustanovitev, Esperantske lige za Jugoslavijo. Za predsednika je bil izvoljen dr. Maruzzi (Zagreb). Mirna nedelja v Nemčiji. Komunističnega puča hi bUo. - Pred spremembo v Hemški vladi? 'HT* 0 r 1} ji, 29. Julija. Do 8. ure zvečer Poročila pravijo, da je tudi popelje y cedi državi potekel mirno. V Po. kih U ^ Porenju ni prišlo do nika-nemirov. Tudi pa Bavarskem je dan *°*P8o potekel. ^®rlin, 30, julija. Včerajšnja zbo-!ttn komunistov go bila slabo obiska-Drp-i udeležba je bila v Leipzigu in adenu, pa brez vsakih incidentov. iVorJrv Komunistični govedi ^ na ki so Se vkljub' prepo- lne • Voeraj vršili po Nemčiji in katerih *%eK *celi. držaji udeležilo kakih 150.000 aaHtevali odstop Cujjove vlade In diktaturo proletardjata V politim ih1 kro gih sodijo, da bo Cunova vladni le še kratko na površju. Spiritus agens nove vlade bo vodja nemške ljudsko stranke dr. Strcsemann. Predsednik državnega zbora Locbe se imenuje kancelar. Vsa kritika javnosti se obrača ne toliko proti zunanjepolitičnemu kurzu, ampak proti notranji gospodarski politiki in se napadata zlasti državni finančni minister in minister za državno gospodarstvo. — Vprašanje »velike koalioije« je zo,pcf v oisspredju. Puč levice (komunistov) se 30 razblinil v nič, nevarnost je Sedaj samo še pred pučemi desnice (monarhistov)^ izročitev jugoslovanskih premičnin * na Ogrskem. ^ * '• ' \y. ■ J Kco vu-l¥a.pe^a? Mija. Me3 ogr- državljanov, El eo se podali ffs ozeffllje ^testis*0 ^ajšnjim jugoslovanskini druge di-žave. Vprašanje ge je uredilo tfa ^ ??d!I>iaaHa pogodba gle- igodjafi , ' ' * ■ " Brejaačnega Eic&možen i a onih Včerajšnje nogometne tekme v Zagrebu in Beogradu. Zagreb, 30. julija. Včerajšnje tekme : Gradjamski: Hašk 2 :1 (1:0); Kon-kordija: Ilirija 8:1 (6:0). Beograd, 30. julija. Včeraj popoldne se je odigrala tu nogometna tekma med Beogradskim športnim klubom in Slavijo iz Bratislave. Tekma ja končala z 6K) v korist Beograjčanov. Frahcoski odgovor lia angleško noto dospel v London. P a r i z, 30. juli ja. Glasom »Petit Pari-ziena« je francoski poslanik v Londonu sinoči prejel francosko noto na angieSki odgovor Nemčiji. Pariz, 30. julija. »Chicago Tribune«, trdi, da francoski odgovor angleški vladi ni končan, ampak da zahteva aadaljna pojasnila o podrobnostih glede nekaterih najvažnejših točk Curzonove note, ter odpira tako pot nadaljnjimi pogajanjem! med zavezniki, ne omogoča pa Angležem, da bi odgovor nemški vladi končno redigirali in odposlali, kakor so u-pali y Dovning Streetu. K položaju Ha Grškem. rAtene, 29. julija. Uradno se demontirajo vse vesti o nemirih v Grčiji in o poslabšanju finančnega položaja države. Oster napad Angleža ha Lloyd Georgea. London’, 29. j mlaj a. Državni podtaj ni k v zunanjem uradu Mac,Neii je včeraj na nekemi zborovanju konservativoev o-stro napadel Lloyda Georga radi njego-vesu odgovora Poincareju, ki ga je imenoval zahrbtnega in nesramnega Res je, da so med Anglijo in Francijo razlike v nazorih, toda povsem prijateljskega značaja Ni patrijotsko, če možje kakor je Lloyd George te razlike skušajo poostriti g Sejanjem1 nezaupanja in odtujevanja ■|i> Vprašanje Javorlife. Varšava, 29. julija V včerajšnji Seji finančnega odseka eojma je podal zunanji minister Seyda pojasnila o stanju Javorinakega vprašanja Izjavil je, da dozdaj ni nobenega ofioijelnega potrdila o odločbi poslaniškega sveta v ja-vorinskem vprašanju, o kateri so poročali listi, dfl je zadeva izročena Zvezi narodov. Iz tega je sklepati, da rešitev vprašanja ni napredovala. Po kratki debati je bilo sklenjeno, v prihodnji plenarni seji sejma vložiti skupni predlog poljskih parlamentarnih strank v javo-rinskem vprašanju. Strašna Hesreča v rudniku. • Pariz, 29. julija. V rudniku v Ro-therhamu pri Jorksiru se je včeraj zgodila strašna katastrofa V rudniku je bilo v času nesreče 500 rudarjev. 28 jih pogrešajo. Dozdaj Bo našli 25 trupel. Domnevajo, da so tudi ostali mrtvi, ker je vhod v jamo zasut. Vzrok katastrofe je v preslabih varnostnih napravah. Pred rekohstrakcijo italijanskega kabineta. Rim, 30. julija. Vesti o rekonstrukciji vlade se trdovratno vzdržujejo. Minister Cesaro (demokrat) bo najbrže moral od stopiti, ,Te. dni bo zeseduno ministrstvo za narodno gospodarstvo, katero je MuSsolinj »kombiniral iz ministrstev za trgovino in poljedelstvo. Kot kandidat prihaja y_ poštev Luigi Luzatti. . BORZA], r*'-'- Curift, iSo. julija. (Izv.) Predborza. Pariz 32.95, Beograd 5.70. London 25.68, Berlin 0.006, Praga 16.60, Milan 24.45, Newyork 560, Dunaj 0.0078 feedeni petin, žig. krone 0.0079, Budimpešta 0.03, Varšava 0.0028, Sofija 5.30. Zagreb, 30. julija. Pariz 557.50-567.50 Švica 1720—1725, London 440—442, Berlin 0.0125, Dunaj 0.1340—1350, Praga 285.25— 286#. Milan' 419-1*62, Newyork 9555-3.6. VELIKA RANA. i Maribor, 30. julija. 1 Nemčija stoji še vedno v svitu n*" znane bodočnosti. Redkokedaj je tako o* gromne njase poplavilo toliko nezado-. voljstva nad obstoječimi razmerami, kakor se ga sedaj pojavlja v nemškem jav,-nem življenju. Bilo bi treba ob beleml dnevu z lučjo iskati srečnega Nemca, ki je zadovoljen s svojo domovino. A če vprašamo po vzrokih nezadovoljstva, nam zadoni toliko različnih glasov, da si ne moremo ustvariti niti relativno verjetne slike o bodočnosti Nemčije. Njeno gospodarsko propadanje je tako silno in h koreninam segajoče, da bi ga tudi najkrepkejši odpor narodne volje, združen s »motreno koncentracijo vseh fizičnih in duševnih sil nemškega naroda komaj mogel preprečiti in ustaviti. A ni ne odpora ne osredotočenja. Oba faktor-« ja zahtevata podrejenosti enotnemu pozitivnemu cilju, a taka podrejenost je. »i današnjih razmerah iluzorna. Niti na zunaj niti na znotraj si niso Nemci u-stvarili enotne narodne volje. Res je, da vsi mrzijo Francoze, a mržnja jim ne more nič pomagati, k večjemu še poslabša njihov položaj. Francija in Belgija sta tu, v skrajnem slučaju tudi Anglija in ostali zavezniki; to so dejstva, s katerimi mora Nemčija računati. Danes pa je težko reči, katera nemška struja bi u-tesnila nuditi zaveznikom toliko spre« jemlji vrti pogojev, da bi nastopila radi« kalna izprememba: da bi namreč zavezniki sodelovali pri gospodarski obnovi! Nemčije. Kajti poraženi imperijalisti id militaristi so vbrizgali narodu toliko o-maimljivega strupa, da se ne bo več odpovedal misli odpora in revancha, dasi utegne s tem postaviti na kocko vso nemško bodočnost. Srditost obeh nasprotnikov se je pri prvi rani samo razvnela ir*, bosta nadaljevala dvoboj do trenutka, ko bo eden’ izmed njiju popolnoma izčrpan.’ Če smemo soditi po trenutnih simptomih, je Nemčija na tej poti. A boj bo vseeno Se gigantski, zakaj moči tudi nji ne manjka. Za včeraj so bile napovedane velite proti faustovske manifestacije, ki'pa jihi je vlada prepovedala. Ali bo prepoved držala, to bomo videli, ko dospejo točne vesti. S tem! pa se le podpihuje domača borba. Delavstvo čuti v obilni meri v! meso se zajedajoče posledice derutnega gospodarskega propadanja, zlasti draginjo in brezposelnost. Ogromne delavske mase hočejo dela in kruha. Komunisti podžigajo njihove instinkte, in ker imajo zdrave, nekorumpirane voditelje, se njihove vfgte očividno zopet množijo in postajajo nevarne. A tudi socialistično delavstvo ne prikriva svojega nezadovoljstva in obdolžuje buržoazijo, da M okorišča S splošno bedo iri da namenoqia izziva zunanje-politične konflikte, želeč s fašistovskim mili taristiono-monarhiSti-čnim prevratom! ubiti dve muhi: zunanje nasprotnike in proletarske ma4e. Nemški delavec je tako temeljito lašo-lan v socialistični šoli, da ne nasede vabam svojih fašistoyskih delodajalcev, četudi ihu pripovedujejo o skupnih Racionalnih interesih in' dolžnostih. Desničarji pa so brez prave ia jasne orientacije. Njihova raapaljena mižnja zoper zmagovalce je slaba svetilka as potu iz sedanje teme. Mostove Sporazuma, ki so delavskim voditeljem' še vedno odprti, utegnejo reakoijonarcl porušiti prvimi streli proti ru brski m1 okupatorjem: In potem ne preostane nič drugega kot nova vojna. « V tem položaju je go$pc$arsd»s»ffiW-pomoč in politična feamOoGramba Nenf-čijo zelo težavna. Francija in Belgija stojita strfijeno £a nemških tleh hi *»-htevata predvsem' odpravo pasivnega odpora, To ca ia kooseitt koiices RftUti- ŽtfO-nJoralflo Vprašanje. Odpor 'jo til i»-prvn naročen, a potem Be je razvil spontano. Die Geister, die ich rief... Berlinski ruski Ust »Bul« je nedavno objavil posrečeno politično karikaturo: Svet leži r bolniški postelji, njegov trebuh je zemeljska obla. Na trebuhu mn krvavi velika rana: Rusija. Okoli postelje pa go zbrani zdravniki-državniki in Be posvetujejo, kako bi zaceUli rusko ra-Jro, ker brez tega svet »e ozdravi. Zdi Se, da rusko vnetje prehaja tudi Vedno bolj na nemški del Evrope. In tako se rana Sirk krvavi, a zdravila ni in im ... Za nag je velikega pomena, da ta bolezen ne zajame tudi Srednje Evrope in Balkan«, Ob tem času je sestanek zunanjih ministrov Male antante v Sina ji znamenje, da bedimo In pazimo, da čuvamo Streho in temelje naše svobode. Politične vesti. * Sporazum radi Reke? Italijanski 11-Ktt So javili, da »e v torek 3L tm. nadaljuj# dok) paritetne komisije. Splošno vlada mnenje, da ta vest pomeni sporazum med beograjsko in rimsko vlado. [Vendar podrobnosti niso znane in bomo mogli izvedeti jih šele prihodnje dni. * Drzno«* fašistovakega organa. »Gior nale di Roma«, list, katerega uredniku ja Radič nedavno dal svoj znani inter-,wiew, piše te dni v uvodnem člaaku o konferenci v Sinaja. Opozarja državnike Male antante, naj ne pozabijo na intere ae Italije. Italija ne bo trpela, da nasta ne v donavsko-balkanski Evropa slovanski blok. List z skrbjo konstatira poskuse pariške diplomacije, da izmiri Varšavo in Prago. Izjavlja, da ima Mussolini dovolj predstav proti politiki, ki je naperjena proti Italiji, * Ahgllja pred novo težko kocijnliio krizo. Skupina angleških industrijalcev Ig zastopnikov v parlamentu je izročila tnin. predsedniku spomenico, v kateri rttpravlja o črni perspektivi za Anglijo m bodoči zimi. Ako se takoj ne izvrže radikalne mere, bo že v prvih zimskih gneeecih število brezposelnih naraslo na id v a milijona, ne vračunavši pol milijona (demobiliziranih vojakov, ki v celih pc-jtih letih po vojni še niso mogli dobiti (dela. Industrija je momentano v Rtagna-feijiL Zima bo torej Angliji prinesla težke Bocijalne trzavice z vsemi svojimi usodnimi posledicami. * Zarota proti Hardingo. Pariški liftti prinašajo iz Chioage vest, da je bila tam odkrita zarota ruskih anarhistov, ki so pripravljali atentat na predsednika Har-dinga za časa njegovega potovanja po A-laski. Preiskava je dognala, da sta dva [Rusa — Kirinski in1 Bušvik — prevzela »alogo, da izvršita atentat Zapletenih je več oseb. Policija išče Kirinskega, ki 5« že odpotoval, da izvrši načrt. * Likvidacija pokrajinskih uprav, le [Beograda poročajo, da So izvršene vse priprave za likvidacijo pokrajinskih u-prav. Likvidacija pokr, upruve v Dal-Imacdji je že v polnem teku; za njo pride tla vrsto sarajevska, potom zagrebška. Takoj na to Se izvede vidovdanska ustava 55 beli državi brez razlike na pokrajine. i - • n i - . .-,, Dnevna kronika. 'f **- Kraljica za deco. V Ljubljani je »Dečji do«t krajice Marije«, bolnica za dčbo, ki ho jo ustanovile vrle Slovenke, Kraljica Marija se zelo zanima za to človekoljubno napravo in je podarila SCO tit»6 dinarjev kot štipendijo za dve Slo-tf^nki, dve Hrvatici In dve Srbkinji, ki Waj B# izuče za oskrbne sestre v zavodu. • -*- Odličen gost v Celju. V[ Celju se Muffi znani učenjak i« rektor beograjske univerze g. dr. Cviji£. Odtod odpotuje v Gonnje-sa vinjske dolino. a H*?^n“aska kraIi,®a Pride »a Bled. »e, poro5a’da ^ m^3i0a Mariia že pr™ d"i avgusta na Bled v posete k našemu kraljevskemu paru ifi! ostane do konca av guftta. — Izpiti v šoli za rez. artll. oficlre v Nišu So vseskozi z zadovoljivim uspehom končali. Izpit so med drugimi z vrlo dobrin* nSpehoifi položili Sledeči Slo-vettcd: Ferdo Hartlnger, Radovan Šepec, Franjo Vetrih, Emil Cerar, Stanko Jug, Franjo Čemaž ar, Josip Jankovič, Leop GtaMe, W«mm steipbrenner,. — Velika udeležba Ha kongresu 'Jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani obeta biti posebno i* Hrvatske, ker prihajajo številne prijave. Učiteljstvo hrvat-skega poverjeništva »UJU Zagreb« Be pripelje v Ljubljano a posebnim vlakom, in sicer odhajajo iz Zagreba dne 5. avg. ob 5. uri 54 minut zjutraj, tako da dospe v Ljubljano ob 10. uri 13 minut. Članstvo UJU v Zagrebu je zadnje leto zelo močno naraslo, tako da je sedaj nad polovico hrvatskega učiteljstva udruženegai — Švicarski konzulat v Zagrebu v Bredo, 1. avgusta na dan' državnega praznika švicarske republike, ne bo uradoval ter tudi ne Izdajal vizumov. — Vozne ugodnosti za udeležence kongresa UJU v Ljubljani. Za državne železnice je ministrstvo saobračaja z odlokom1 M. S. Br. 21.715 dovolilo polovično vožnjo, veljavno od 2. do 10. avgusta. Kupiti je celo kairto, ki velja tudi za nazaj, če ima žig, da se član res udeleži kongresa. Na parnikih je uprava Brodarskog Sindikata z odi. št. 547 od 11. julija dovolila četrtinsko vožnjo, veljavno od 1. do 10. avgusta Legitimacije kakor za železnico. — Za proge južne železnice je obratno ravnateljstvo južne železnice dovolilo polovično vožnjo 2. in 8. razreda potniških vlakov, veljavno od 3. do vkju-čno 9. avgusta z odlokom št. 1331-11-25. Prckinjenje vožnje tli dopustno. Za izlete je ministrstvo Saobračaja z odlokom M. S. Br. 24.100 dovolilo polovično vožnjo po kongresu na drž. železnici iz Ljubljane do Boh. Bistrice, Bleda, Planice in do Kamnika. Izkaznioe dobe člani v centralni kongresni pisarni v dneh kongresa, — Zblaznel vsled Izgub pri špekulaciji. Svoj čas smo poročali o poneverbi pri Poljedelski banki v Zagrebu, katero je izvršil uradnik Dragotin Tarči& Na ime banke je prodal neko zemljišče, vplačani znesek pa je banki zatajil in porabil za svoje špekulacije. Pri teh pa ni imel sreče te je izgubil ves denar. Da se izogne zaporu, je pobegnil na Dunaju. Odtam pa se je pred nekaj časom vrnil Ih se nastanil V Krapini v hotelu »Central« kot stavbenik Slavko Henzel iz Osjeka. Na-krat pa so Se pojavili pri Ujem znaki blaznosti Ih odpremili so ga v Stenjeveo. Za to je doznal oče in ga obiskal. Tako se je izvedelo, da ni1 »Hehzel« nihče drugi nogo Dragotin' Tarči d. — Boj S papiga .V Hullu Se je pred nekaj dnevi izvršila sledeča tragikomična zgodbica: V pisarno nekega odvetnika je na veliko presenečenje zlasti strojepisk priletela nakrat ogromna papiga, rodom’ iz centralne Afrike. Razprostrla je peruti in se e Strašnim krikom zagnala ha dame, ki eo so hitele skrivate pod mizo in za omare. Ta uspeh je papigo tako opogumil, da jo pričela kakor besna ha-valjevati, in so morali poklicati redarja. Toda tudi aretacija hudodelke je bila precej težavna, kajti papiga je tudi redarja hudo ugriznila v palec, [Vepdar so jo končno obvladali. — Samomor ob asistenci občinstva. V Metzu v Nemčiji je te dni neki Poljak sklenil, da si konča življenje. V ta namen je splezal v parku na drevo ter pričel vršiti priprave, da ee obesi. Seveda Se je nabralo takoj polno občinstva pod drevesom, ki ga je Skušalo pregovoriti, da ne izvrši naklepa. Pa vse ni nič pomagalo. Tudi grožnja stražnika, ki jš prišel mimo, da bo streljal, če ne gre z drevesa, ni zalegla. Samomorilski kandidat si je mirno dal vrv krog vratu iri se nato Spustil proti tlem’. V tem hipu je redar splezal hitro na drevo in' prerizal vrv. Samomorilec je padel na tla in ker mu je bila takoj hudena zdravniška pomoč, je njegov poskus zaenkrat ponesrečil. — Vlom ifi tatvina v Ptuju. V Hoči od petka na 'soboto je bilo vlomljeno v lokale čevljarske zadruge v Ptuju in je bilo .odnešenega blaga za 15.000 dinarjev. O storilcih dozdaj ni sledu. Zračni promet Hamburg-Pctrograd. Iz Moskve javljajo, da je sovjetska vlada Sklenila s Stinhesom pogodba za vzpo-stavo zračnega prometa med Hamburgom in Petrogradom. — Plavajoči športni proitor. Parnik »Francoma« je te dni nastopil svojo pr-vo vožnjo. Vsebuje 20.000 ton In je najboljše opremljeni parnik v atlantskem prometu. Ima tudi 5000 kvadratnih' čevljev obsegajoči športni prostor, več ten-fijSrj^ostoroiB ifli telovadišče ....... ' .. —1 Kuhinjski ščurek ustavil vlak. Slišali Smo že o raznih živaldcah, ki so povzročile, da so se morali vlaki ustaviti: kobilice, ki so zasedle progo in se vlak, ker 60 se kolesa preveč namazala B Stiskanjem živali, ni mogel več gibati naprej; tudi roji čebel so že povzročili zamude, ker so morali zbežati uradniki in vlačno osebje. Nismo pa še slišali, da bi mogel vlak zaustaviti en edini kuhinjski ščurek. In vendar se je tudi to zgodilo v Ameriki. 2ivalica je zlezla v signalni aparat, ki vsled tega ni moge funkcijo-nirati. Seveda so vsled tega odpovedali tudi drugi signali v okolici in vlaki so se morali ustaviti. — Hočeš, nočeš, moraš uvideti, da So »Pekatete« cenejše od drugih testeniu, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje. —■ Čudna uSoda bolgarskih ministrov. Bolgarski list »Radikal« objavlja sledečo statistiko o bolgarskih ministrih izza 1. 1911. Vlada Gešova in Daneva je imela 14 ministrov. Od teh sta dva umrla, dva se izselila, 10 jih je v ječi. Vlada Rado slavova je imela 15 ministrov. Eden’ je umrl, 2 sta svobodna, 2 sta se Izselila. 10 jih je v ječi. Vlada Malinova je itrlela 10 iriihistrov; eden je umrl, 2 sta Se izselila, 7 jih je v ječi. Vlada Stambolijskega jc imela lf> ministrov; 2 »ta umrla, 2 se iz selila, 14 jih je v ječi. Še čudno, da se ha Bolgarskem še najdejo ljudje, ki hočejo biti ministri. n i Mariborske vesti. m Inštalacija novega škofa dr. Andr. Karlina se je izvršila v nedeljo dopoldne v stolni cerkvi z običajnimi slovesnostmi. V soboto zvečer se mu je priredila serenada. Zapela je tudi Glasbena Matica tri pesmi v blagodejni razliki od zbora, ki je pred njo nastopil. m Racija na inozemske potepuhe. Mariborski policijski zapori so te dni precej polni, zlasti so v njih izredni gostje, inozemci, ki se potepajo v velikem Številu ob naši severni meji in hodijo črez. Med njimi je Seveda največ brezposelnih. Namerava se ob celi severni meji uprizoriti racija na te elemente. m Zopet tatvine. Te dni je bila izvršena v neki tovarni tatvina železne kasete s 5000 dinarji. Tatvino je mogel izvršiti le dober poznavalec razmer v podjetju. Policijske poizvedbe so doslej dognale, da polje sled za storilcem v Celje, kjer je najbrže ista oseba ukradla 30 prstanov. Sled pa pelje dalje v Avstrijo in so odšli detektivi v Gradec in na Dunaj. m Darovi. Za vdovo pokojnega viš. stražnika Filipčiča smo sprejeli Sledeče darove: g. Fran Filipič, mesar 100 Dirt., g. Ivan’ Klemšo, trgovec 30 D! Iskrena hvala. Apeliramo ponovno na vso javnost, da z darovi, bodisi v denarju ali v živilih, podpre Filipoičevo obitelj, k! je popolnoma brez sredstev izročena največji bedi! m Kavarifa v mestnem parku. Dnevno koncert od 17. do 19. ure in od pol 20. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo. m Studijska knjižnica je za časa počitnic odprta dnevno od 9. do 13. ure. izvzemši nedelje in praznike ter dostopna vsemu občinstvu. m Mestno kopališče je Izven nedelje id ponedeljka vfee dni v tednu odprto. Parna kopelj je ob Kredah In petkih za dame, ostale dni za gospode. Občinstvo 'se opozarja, da mu v prvih kopelnih dneh ni treba čakati na kopelj. Kopališče je odprto od 10. ure do 19. popoldne, blagajna Pa do 18. m One Stranke, ki bi vzele Ha Stalicva- Hje dijake zlasti iz učiteljskih rodbin, naj se zglasijo osebno ali pismeno pri nadučitelju g. Davorinu Vodeniku, Gosposka ulica 46-11, ki posreduje v imenu »Učiteljskega doma v Mariboru«. m^ Restavracija v Narodnem doma je sedaj popolnoma renovirana. Urejena sta dva lokala za klube, na razpolago je kegljišče. Točijo se prvovrstna vina, za jedila pa skrbi izborna kuhinja. Abonenti se sprejmejo vsak čas na hrano. m Stare knjige, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih cenah veuno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom i. . M »Feniks«, zavarov. družba zn življenje, ekspozitura Maribor, uraduje vsak delavnik od 8.—13. ure v Orožnovi ulici št. 1L ’ , Celjske vesti. Celjske prireditve. Klub naprednih slov. akademikov v Celju priredi dao < oktobra v celjskem Narodnem domu vc, liki akademski ples, kojega čisti dobice je namenjen revnim dijakom. Meseca o -tobra razvije nadalje celjska , svoj prapor. Vrši se Istočasno velik slavnost, na katero dospejo vse bližaj Orjune. _ Kljub' neugodnemu vremenu je op*»z ^ ti letos v Celju izvanredno mn»£° stov iz južnih krajev naše domovine, kateri so se naselili v Celju, drugi P*, hajajo iz zdravilišča Dobrne in Ro2asK Slatine, ki sta prenapolnjeni. Izredna seja celjskega obč. sveta s vrši prihodnjo sredo, dne L avg. z •d1®® točko dnevnega reda: elektrifikacija cdJ skega mesta. Kakor so sliši, se je Prl predposvetovanjiih odklonil falski Pr°^ jekt. Mesto Celje namerava podali1”® 1 svojo pogodbo zopet s tvrdko WesteC. Dramatična šola celjskega mostni® gledališča. Kakor smo že poročali^ 3 prevzelo Udruženje gledaliških odbor Ljubljana sporazumno z cel5s* 1 Dramatičnim društvom artistično vo^; sivo celjskega mestnega gledališč-3* sredo, dne 25. tm. se je otvorlla z 1®P1 uvodnimi besedami predsednika £• koršeka in člana Urdnženja g. Žel**®, dramatična šola, ki je že zdaj ze. ^ bro obiskana. Nadejati so je tor®3’. . vzgoji prav mnogo svežih in ustv®rJ čih Sil,. ■ Policijski oddelek okr. glavar-preklicuje svoječasni razgaS o PreP0Y di javnih veselic, sejmov, shodov in črn gib javnih prireditev, ki so vezane n® °* blastveno dovolitev radi epidemičnih bolezni. Kultura in umetnost Osrednje šolstvo v češkoslovaški republiki. Osrednja zveza Srednješolskih' profesorjev v češkoslov. republiki je izdala statistiko tamošnjega srednjega šolstva, Iz katere povzemamo po »Češkem Slovn« podatke, ki utegnejo zanimati tudi našo javnost. Vseh’ 'srednjih Šol (izvzemši strokovne) je 372, izmed teh 34 dekliških. Češkoslovaških je 244, nemških 112, madžarskih 14, poljska 1, ruska L Na Slovaškem! jo bilo pred prevratom 53 madžarskih srednjih šol, ni pa bilo nobene slovaške, rusdusko ali nemške, dasiravno je naštela madžarska statistika 1. 1908 16.000 slovaških dijakov ha teh zavod . Danes je na Slovaškem 58 srednjih S®» z drugojezičnimi paralelkami 72; od jo 52 češkoslovaških, 14 madžarskih, nemških in' 1 ruska. V svrho organi2®013® tega šolstva Se je moralo 3oO profesorjev iz čeških dežel preseliti ha Slovaške. Država vzdržuje 76.5% srednjega šolstva, cerkvenih šol jo 8.5 (večinoma n Slovaškem), od teh 7 katoliških, 7 gelskih in 1 grškokatollška. Sedaj je v vsej državi 65.6% zafod^ češkoslovaških'; pred prevratom’ je na Češkem, na Moravskem Irf v šlezl3J 63% proti 64% na tem Ozemlju dahd^ našnji. 1 ., Stroški za posamezni državni iznašajo povprečno 500.000 K letno. IT' vsej republiki je bilo vpisanih' na njih šolah 103.796, od teh 1594 tujih l.1anov. Povprečno odpada na 125 ^ valceV 1 dijak, ha en1 razred 34 dijfl, v Prirastek dijaštva iznaša na češk°, / zavodih 3.73%, na nemških’ 103, pri Žarskih je padlo število za 587, pri kih pa Harastlo za 66 dijakov. Vseh redov je 3o60. Od Celotnega števila • nješolskega dišjatva odpada na dekl’^ naraščaj 25.5%. ^ Na en razred odpada povpre&fh /' učiteljev, na enega učitelja 19 dijaki-Iz navedenih številk je razvidno, d® lina 64.4% prebivalstva češkosloV. nai*3®' tiostl komaj 65.6% vseh srednj;h vseh razredov pa 68.7% In dijaštv« 'p4 odst., državnih zavodov Ima samo 52.1 »■ Nasproti temu ima 24,4% ptcbivals^® nemške narodnosti 30.1% vseli zavodov, razredov pa 27.8% in' dijssfcv* 236%* * državnih zavodov 22.3%. Celotno povprf' čfio Število dijaštva na edem zarodu f 279: nemški ln madžarski zavodi hnaJ0 rnarlj. Eden zavod odpada V celoti h3 34.317 problvaleev. Ji podatki ge ne tiČeio Podkatnaiik0 taHbor, SI. folija 1928.' •T A B O E*/ BtraS t . 'k* je imela pred prevratom 3 «‘inrf.zlje in 3 učiteljišča, vse goveda . aisko. Danes so tara 3 realno girnna-* wform. realna gimnazija in] 3 uči-Učni jezik je ruski, na 3 zavoro so madžarske pararelke, v, TJžliorodu 60 tudi češkoslov. pararelke, . Tuji narodi imajo tri srednje sole: ruski emigrantski šoli (Praga in ‘ Trebova) in francosko srednjo Solo ' Pragu Ruska ima 490 dijakov, franco-«a 39. Sokolstvo. r. ® 20-letfiJee Sokolskega društva v Va< fMdinu se proslavlja 7„ 8. in 9. septem-A Ob tej priliki priredi mariborska ®®kolska župa Svoj VI. župni zlet v Va-*ždinn. Proslava bo lepa manifestacija dolske misli. Mornarica veže najoddalie-n*i$e države! Gradimo našo mornarico! Jačajmo Spori S Sparta : Kturm 2:0. V nedeljo je Pfaska »Sparta«, najboljše moštvo kon-nenta, porazilo v Gradou najboljše gra-7^° moštvo y prvem polčasu v razmerji’* 2: o. Igra se je morala prekiniti, ker bo S® vlila ploh a. n* Planinski koledar za leto 1924. Po- "Vužnice in posamezniki, ki še niso po-ali korektur, gradiva, besedila za in-■^■ftte in naročila na koledar, naj to sto-nemudoma. Letos je odziv tako ma-kj^osten, da bo moral koledar po osmih prenehati izhajati. — Rotter. — ia&mski koledar je bil zvest »premi je-naših turistov in’ bi re« bilo čud-Se bi sedaj prenehal izhajati »bog j-^marnosti onih, ki bi ga morali pod-^ Slovenci smo planinsko ljudstvo, moremo vzdrževati tiitl — planin’-L n?3, koledar ja! Ali ni to — sramotno! (l® Koča na Klopnem vrKu je o&krbo-Vino, hrana in ležišče na razpolago T/fk dan. Planincem obisk te koče toplo •sporoča odbor SPD, Maribor. t Mariborska koča. Sezona je pričela. Kdor hoče prebiti poletne počitnice v kdravem gorskem zraku, naj si nabavi nakaznico za sobe pri tvrdki Piater & Le-bjard. Sobe solnčne, zračne z vso opremo. Hrana prvovrstna, postrežba točna. Natančneje pri omenjeni tvrdki. — Odbor SPD. Podpirajte Jug. Matico! V znamenju stanovanjske bede. Krvava deložacija v Zagrebu. — Križev pot najemnika. — Petletni Soj za stanovanje. Dasrravno še v! Zagrebu mnogo več ’ tožbe, toča odlokov, razprave, zaslišava-zida, kakor pri nas, vendar vlada tam nja so mu izpodjedala zdravje, nazadnje ravpo tako občutna stanovanjska beda] pa je še prišel najhujši udarec — izgu-kakor pri nas. O tem priča sodna razpra-. bil je pravdo in stanovanje, va, ki se je te dni vršila pred zagreb- Nekega dne letošnje pomladi, ko je škim sodiščem. ... 4 bil Komar s svojo ženo pa trgu, mu po- Predzgodovina te stanovanjske trage-,- y0 prijatelj> da ga deložirajo iz njegove-dije sega daleč nazaj do leta 1911. Vij ga stanovanja. Ves razburjen je odhitel Draškovičevi ulici se je vselila takrat v Komar domov> kjer mu je na hodniku prišel nasproti njegov nasprotnik Skvar-žiL Nesel je ravnokar Komarjeve stvari iz stanovanja na dvorišče. Ko je zagledal Komarja, je skočil proti njemu. To jo odvzelo duševno že popolnoma potrtemu Komarju zadnjo sled razsodnosti. V razburjenju je potegnil nož in zabodel svojega nasprotnika, ki je kmalu na to umrL Tako je prišel na zatožno klop. — Duševno in’ telesno uničen je pripovedoval sodnikom svoje trpljenje in popisal teški boj za stanovanje. Psihiater dr. Hercog je izjavil, da Komar ni odgovoren za svoje dejanje, ker ga je izvršil v duševni razburjenosti, ki ga pred zakonom oprošča. Državni pravdnik je temu oporekal, ter je bila končna razprava v svrho zaslišanja drugih strokovnjakov preložena. To je žalostna slika današnje stanovanjske bede. Iz prej mirnih in treznih ljudi je napravila morilce in ubijalce, samo, da si zasigurajo košček strehe. — Koliko ljudi jo kakor Komarja uničil dolgotrajni boj za stanovanje, preganjanje močnejših, koliko drugih pa še danes umira po živih grobovih. Kedaj bo konec stanovanjske bedel To vprašanje si stavi dnevno več tisoč ljudi, a hikdo ne najde odgovora. Koliko nasvetov, koliko predlogov je že bilo stavljenih tozadevno, toda Se vedno in, rekel bi, vedno bolj se borimo s stanovanjsko bedo, eno sajvečjih nadlog današnje dobe. hišo trgovca Zoriča takrat vdova, sedaj gospa Komar. Preživljala se je s šivanjem in je imela na stanovanju tudi podnajemnika, nekega Skvaržila. Leta 1914 je moral Skvaržil v vojake. Med vojno je imela za podnajemnika Andreja Komarja, s katerim se je pozneje omožila. Po vojni se je Skvaržil leta 1918 vrnil id našel v svojem prejšnjem stanovanju, do katerega seveda ni imel več pravice, drugega, moža svoje prejšnje stanodajalke. Komarjevima se je mož smilil in vzela sta ga zopet na stanovanje, dokler ne najde druzega. Dajala sta mu tudi hrano, ki jo je še le mnogopozneje plačal. Skvaržil pa ni bil hvaležen človek. Ko Se je po bolezni, ki jo je prinesel z bojišča, po negovanju in oskrbi Komarjeve nekoliko popravil, si je naenkrat začel lastiti stanovanje, češ, da ga je svojčas on' najel in da je bila Komarjeva njegova podnajemnica. Hišni lastnik, kateremu je bil Skvaržil iz neznanih vzrokov ljubši, kakor Komarjeva, je potegnil ž njim' in začel se je boj za stanovanje. Komarjeva sta se morala boriti ha dve strani: proti Skvaržilu in’ proti hišnemu posestniku. Z zadevo so se ba-vile vse oblasti: stanovanjski urad, so-cijalno skrbstvo, sodišča vseh instanc, odvetniki Itd., ki So s svojimi razsodbami in odredbami pobijala druga drugo. Pet polnih let je trajal ta boj, ki je Komarja, že izza vojne Živčno bolnega, končno spravil iz ravnovesja. Bil je živčno skoraj popolnoma uničen. Številne —-f~l—« * '■ ’' Glava cele družbe —■ branjevka. — Enajst oieb Aretiranih. ‘ Zagrebška policija ima letošnje po-! rimi skupno je napravila načrt za potfa-letje veliko posla. Komaj je končala vo-j rejanje bankovcev. Njena dva sinova, ki hunsko afero, že ima novo afero s celo sta zaposlena v litografiji, bi naj ftmgi-dmižbo ponarejevalcev bankovcev. — V , rala kot strokovnjaka. Vse pripravo So Radničkem dolu pri Zagrebu se je etabli- [ že bile izvršene in boš ko bi se imeli za- ženi glasu. Zato zakon že od vsega počet* ka ni mogel biti srečen. Mož je prinesel v zakoni 12.000 K, žena pa je dobila od starišev polovico posestva. Ker je hotel tako stari Repič, kakor mladi Arnuš go* spodariti, je prišlo ponovno do prepirov, Ti pa so postali vedno hujši in hujši, tako, da je žena sklenila, da se da ločiti od moža. Dno 27. aprila zjutraj na vfle zgodaj je šel Arnuš trosit gnoj, potem sta s ta* stom! orala nekaj časa, nakar je Sel »6* sedu Janezu Kocbeku pomagat gtfojl vo-r zit. Okrog 17. ure je prišel Arnuš domiov, Ker je videl, da ni krompir za seme tt** rezan, je oštel ženo. Bila sta v. delavnici,; kjer je delal stari Repič. Temu ni bil« po volji, da krega zet ženo in je segel vmes. Prišla sta v delavnico tudi Ivan in Marija Repič. Franc Repič in Jera Ar* nuš trdita, da je Lovrenc Arnuš pogra* bil očeta in ga vrgel na tla, nakar šele bi ga naj stari Repič udaril z grabljami po glavi in1 nato še, ker se je zopet saka* drl vanj, sunil od sebe tako, da je pade! v stružnico in se potem zgrudil na tlal Lovrenc Arnuš pa trdi, da ga je tast n* daril po zobeh, rekoč, da v njeovi hiši nima pravice gospodariti. Nato je Arnuš potisnil tasta v stran. Prijela sta ga Ja* nez in Marija Repič ih ga tiščala vorf. *— Pristopil pa je tast in udaril zeta a obli* čem v desno lice tako, da se je ttezave* sten’ zgrudil ha tla. Ko je prišel do zave* sti, se je sam zvlekel v posteljo, kjer «o ga pustiti krvavega in ga žena šb drugi dan ni hotela umiti. Poškodbe, ki jih je zadobil na glavi, so težke. Sodba se glasi pri Francu Repiču na 4 mesece, pri Jeri Arnuš na 6 tednov ječe, dočim je bi! Ivan Repič, kateremu se ni dalo dokaza* ti, da bi se dejansko lotil svojega svaka, oproščen. .t' rala cela družba ter si uredila delavnico za »tiskanje« bankovcev, predvsem sto- dinarskih. Poizvedbe so dognale, da je glava cele družbe branjevka Honka Glo- čoti tiskati prvf stodinarski bankovci, je polletja izvohala zadevo irt Izvršila hišno preiskavo. Našla je veliko zalogo papirja, litografične plošče, odtise, kemi- Objave. * 5 Mestni kino. Na Splošno željo občin-ktv® se prekrasna drama »Grdf od Esse-fca* predvaja še M pondeljek dne 30. ju-«3a tl. , . % Poletna VeSellca v vrtu vojašnice jfndja Petra L Osvoboditelja (prejšnja adetnica). Veselica, ki jo priredita po-_ &rna hramba ih njen rešilni oddelek dne 12. avgusta tl pod pokroviteljstvom! g. ®°Pana Grčarja, se bo lahko štela med ®&ilepše prireditve letošnje Sezone. Od-***u se je posrečilo pridobiti za sodelovanje v obče dobro znano »Dravo« pod Osebnim vodstvom kapelnika g. Skačejo. Haaven tega svira tudi priljubljena god-. Požarne hrambe v Pekrah. Posebno iznenadenje za obiakovalce prireditve bo ®udil Mariborski citraški klub, kateri ara je tudi obljubil svoje sodelovanje, reskrbljeno bo tudi za razna ljudska f^cseljevanja. Nikdo naj he zamudi »osetiti prireditev! ^ § Narodna Čitalhiea v Slovefijgradcu ^firedi dne 5. avgusta tl. popoldne ob 3. v ^ ntčtrtnem logu pod Druškovlčevjm l^ CGn?; ljudsko igro »Rokovnjači«. Po jj. 1 ^®lika ljudska veselica z izbranim irtb °™‘ Na programu je poleg dru-T>rt ZflniiriiTosti srečolov in’ ples. Pri gl Sodeluje Salonski orkester iz ^ venjgradca> je gjstj jobjjok fla-Se n3ea- I!ffll)avl knjig za luk. knjižnico, Okemt^ pr^akuje številnega obiska, da« društva pa ne naprošajo, da ta 116 Prirede kakiii p^ditev, , * govič, ki se je naveličala prodaje sadja! kali je, fotografske aparate, na kamnu in drugih malenkosti in je hotela na! tiskano sliko za bankovec, Itd. Aretiranih drag način obogateti. V svoji hiši v Rad-! je 11 oseb, vsi stanovalcu v dotičnl hiši. ničkemi dolu je imela več strank, s kate-! Policija išče nadaljne »kompanjone«, H3- Industrljsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena z vinarsko, vrtnarsko, umetniško ln gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Dodelitev prostorov. Te dni Se prične z razdelitvijo in dodelitvijo razstavnih prostorov. Letošnji prostori mnogo bolj odgovarjajo potrebam in bo mogoče u-streči vsestranskim željam’. O dodelitvi prostora bo vSak razstavljalec pravočasno obveščen. Stranke, ki gradijo lastne paviljone, morajo v lastnem interesu skrbeti, da bodo paviljoni pravočasno do-gotovljeni. Do otvoritve, dne ■'S. avgu sta mora biti vse delo končano, čas hiti! Zato naj se vsakdo podviza! Dovoz razstavnega blaga. Vse razstav ljalce opozarjamo na to, da mora biti blago, ki je namenjeno za razstavo, po stavljeno na razstavišče najkasneje do 18. avgusta. Vsakdo naj skrbi, da pravočasno odpošlje svoje razstavne predmete, da dospejo pravočasno v Maribor. To je nujno potrebno, da se more vsak oddelek sitematično urediti. Vsaka zakasne-lost ovira delo Ha razstavišču. Zato prosimo točnosti. Vsi predmeti, kakor vse razstavišče bo več čas razstave strogo zastraženo, tako da se hi bati, da bi se blago poškodovalo ali ukradlo. Razert tega bo uvedena še posebna straža zoper požar. Oddaja reklamnih pIoSč. Uprava razstave ima na razpolago če več za reklamo primernih' ploskev v zaprtih zgrad-i bab. id S* P.iptih, pri®erae zlagti za, tr- govce in itfdustrijalce. Reflektauti ftaj »e obrnejo na pisarno, Cankarjeva ulica št. 5. Ugodna prilika za uspešno reklamo. Cene zmerne! Oglase za razstavili katalog, ki Izide o priliki razstave v veliki Hakladi, Spre jeiHa pisarna razstavnega odbora lri pooblaščeni oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Gosposka ulioa. Razpis natečaja za diplome. Uprava razstave razpisuje natečaj za diplome, ki se bodo izročile ha razstavi odlikova niih raastavljalcem. Osnutki naj se do-pošljejo upravi razstave v zapečatenih kuvertih, označenih z isto šifro kakor o-enutek, najkasneje do 15. avgusta tl. Podrobnejša pojasnila daje pisarna u-prave razstave, Cankarjeva ulica 5, (poslopje dekliške meščanske šole). Vsa pojasnila glede razstave daje edino pisarna razstavnega odbora v Mari boru, Cankarjeva ulica, tel. št. 325, ka mor naj se blagovolijo obrniti vsi interesenti. Izpred sodišča. Rodbinska drama. Pred okrožnim sodiščem’ S6 ge zagovarjali 651etni želar Frane Repič, njegova 271etna hči Jera Arnuš, žena želar ja in želarski sin IvAn Repič, vsi trije Sz Budvanskega vrha, Pkraj Gornja Radgona, radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Dne 22. ‘februarja šta se poročila Se-larski sin Lovrenc Arnuš iz Kocjana in želarska hči Jera Repič iz Radvenskega vrha. Slednja je imela Že 4 nezakonske otroke, Njen, mož pa hi, bil ha »adbolj- Zanimivosti J Boksarjev boj z duhovi. ■'j Da tudi na Angleškem vlada preoej* šnja vročina, dokazuje poročilo nekega londonskega lista, o katerem pravi Kot, da je resnično: Angleški boksar Tomaž Newburjr se je nedavno stepel % dtthovi, ki so ga preganjali v njegovem stanova« nju. Boksar je dobil nazadnje celo od duhov — batine. Nastanil se je a svoja mlado ženo in otrokom v novem! stajjo* vanju, a že prvo noč je uvidel, da so vi stanovanju duhovi. Krog polnoči So le čuli v stanovanju Čudni glasovi, okna id vrata so se sama odpirala in zapiral«, trhalo in ropotalo je po stenah, slike 4o popadale S sten, nekdo je jokal in zdibio« val kratkomalo godilo se je vse, kar M navadno godi v bajkah o duhovih. Nekot noč so se odprla vežna vrata in zdelo se je, da pada toča železja. Boksač in Žena sta v strahu skočila po stopnicah in’ Ota naenkrat opazila, kako prihaja v hišo po stopnicah velik kovček, ki ga fii nihče nosil Gospa je padla v nezavest. Drugič zopet je nekdo skozi odprto okno tiščal v sobo črno omaro, a ko so bližje gledali, ni bilo nikogar. Neko noč se Nftwbury odloči in — ko so je duh zopet počel Jav* ljati — je skočil irt po vseh pravilih boksa začel mlatiti krog sebe. Razbil pa je pri tem1 le okvir okna. To je poskuša! parkrat. Ko pa je videl da mn proti duhovom’ ne pomaga vsa njegova bdkaar« ska znanost, je sklenil, da se izseli. Od kaznilnice do vseučilišč*. Malo nenavadno preteklost iihA mlada 251etna doktorica, ki je te dni dobil* na birmirtghanski univerzi že tretji doktorat. Mlada dama — imena listi tte poročajo — je pričelo svojo karijaro z 0* smim letom, ko je kot malo siromašita dekle beračila po ulicah. Iz male bera* Čiče je postala mala tatica, ki 80 jo po večkratni kazni oddali končno v pobolj* ševalnieo. Pa tudi tukaj ji ni preveč u* gajalo. Trikrat je pobegnila, končno pa se ja udala v 'svojo usodo ter Se začela pridno učiti. Pokazala jo toliko talenta, da so ji predstojniki omogočili študira« nje. V par letih je z uspehom dovršila gimnazijo, ter napravila pozneje na univerzi izpit za doktorja prava. Pa to u* kaŽeljni mladenki še ni bilo dovolj* študirala jo na to tehniko in položila izpit za avijatiko, poleg tega pa je absolvirala tudi ek športno akademijo. Nekdanja beračica in tatica je dane* ugledna dani* H trikra'n:‘m doktoratom. • *• •...... .i i Ne pozabite naročnine! Mihel Zeraoo: KRALJEV TEKMEC. (Nadaljevanje in ltonec romana: Markiza Pomoadour.) Poslovenila: Rosandra. D’ Etioleg je odkimal z glavo, kot da Jhtoče reči: »Ej, ni gamo to, — še nekaj drugega je ta vmes!« — »Očitali ste mi tnojo premalo pazljivost, gospod. — Ali če je prišel trenutek mojega delovanja, — zapovejte mi In prisegami vam, da mi v tem oziru pač ne bodete mogli očitati ničesar!« — »Zlomka,« — je pripomnil uzadovoljen d’ Etioles, — kajti učinek njegovih be-feed jo bil čisto tak, kakoršnega si je bil obetal. — »Vi ste pa res grozen človek. dragi moj, — in jaz uvidevam, da je jninogo boljše, imeti vas za prijatelja, nego za sovražnika.« — »Tudi meni se zdi tako,« — je odvrnil Damiens na te besede z nekakim čudnim naglasom, ki bi oblil s kurjo poltjo vnce-administratorja, če bi bil mogel razumeti skrito grožnjo teh besed. — »Da, da, skrivalice so odveč pri takem Korilcu, kot ste vi,« — je pristavil d’ Eti-oles, — »boljše je tedaj, da vam naravnost vse dopovem da veste, pri čem smo!« Damiens je lahno prikimal, potrdivši, da je res najbolje tako. — »Poslušajte tedaj, kaj od vas priča-Ikuijem1,« — je povzel d’ Etioles. — In govoril je na dolgo in široko. — ,T Kaj mu je govoril, kaj sta možaka Bfelenila, to nam bodo povedali naslednji dogodki. — Ali ko je Damiens potem1, ko mu je d’ Etioles dal vsa potrebna navodila in in-. Strokci je za delovanje, odšel iz kabineta, *— jo d’ Etioles z vzradoščenimi obrazom — zopet cisto miiren1 in gotov .svojega uspeha, dal duška svojim1 mislim1 s par plašnimi tJeSedaml, ki so v nočni tišini pisarniice Rekami čudno odmevale: »Kralj je odpravljen’ — mrtev!« — Ogrnil se je s Svojini plaščem ter zapustil palačo, govoreč sam pri sebi: »In sedaj pojdimo iskat d’ Assasa. — greni Sedaj na obisk k Berryerju. — Ne vem še, kako se bo najin razgovor raz-— »-g!UT?p{dA. au as «p ut pojpo Ta ljubi, dragi vitez me res nokam preveč! pletel, ali ti mi obljubiš, da se ne ganeš Stavljal, da bi Se mu lahko pripetilo. ® bi se sploh ne mogel vrniti, — m v te® zanemarja!« —> VIII. Berryerjevo razlaganje. »Crebillon, — prisegam ti toU — »Torej lahko mirno grem, brez skrbil Ti se ne boš opil1! — Pomisli, da gre tu Medtem sta bila Crebillon in Noe; za jako važne zadeve za naju!« — mu je Vnovčila pri blagajni nakaznico, katero jima je bila naklonila radodamosit, ozi roma bolje, pretkana zvitost in koristo- še zabičal Crebillon ter se odpravljal na odhod. — »Crebillon1, tvoje pomankanje zaupa lovstvo Henrika d’ Etioles. Crebillon se n ja do mene me žali nad vse,« — je dosto- V.M J.,1 J____________J______________ I „---4______■ -.1____11 T, •_______ je bil podal domov, da pospravi svoje re čl, pa da poveri oskrbo svojih malih, »svojih paglavcev«, — katere že poznamo — prijazni sosedi, ki se je zavezala proti mali odškodnini, da bo skrbela za celo družino. — Ko se je bil tako pomirjen ločil od svoje »družine«, — je šel, — seveda vedno v spremstvu dragega Poissona, — da poišče kje voz, ki naj bi jih povedel v Versailles. — «' ‘-t; r. ' Ko sta dospela tja, jo Crebillon pustil zapeljati na dvorišče gostilne, kjer je že preje večkrat stanoval, dočim ni bil Noe še nikoli v Versaillesu. Gostilna, kjer sta izstopila, je bila nekako na sredi pota med gradom in Reservoirs. — Gostilničar ju je povedel v precej veliko, svetlo SObo, kamor jima je nanosil izbornih jedi in dobrih buteljk. — Crebillon si je nadel novo obleko, Noe pa je medtem že, pač da si zbudi želodec k dobremu teku, — začel odpirati buteljke. — Začel je prazniti čašo za čašo, a za kratek čas je opazoval, kako se prijatelj oblači in liči. — Ko se je Crebillon konečno opravil, je tudi Noe že spravil pod streho prvo steklenico dobrega vinca. — - Prijatelja sta potem) složno začela prazniti krožnike in’ sklede, in še složne-je sta navalila na steleknice, ki so se praznile, da se je bilo čuditi. Ko sta končala s pojedino, je Crebil-lon opazoval nekaj hipov Poissona, ki je bil, proti svoji navadi še nekam trezen. »Veš kaj,« — 'je pesnik začel, — »jaz jan&tveno odvrnil Poisson. — »Dobro torej, — videli bodemo, če boš res držal besedo. Jaz sedaj grem!« — »Naj me mrzlica na vekomaj trese, — naj me kuga pobere, če se bom le ganil od tu in če spijem več kot eno buteljko!« »Grem torej. — Tebe pa naj varuje Bog ali hudič,« — je še zamrmral Crebillon, pa odšel, pusteč Noe Poissona pred par finimi steklenicami. — »Pojdi, pojdi v miru,« — je klical pijanec za njim. — »Bakov potomec ima le jedno besedo, — hudič naj me vzame, — prisegel sem to, da pijem samo jedno steklenico in obljubo bom; držal!« — Crefoilon je med tem šel proti gradu, tolažeč sam sebe, da njegova odsotnost ne bo predolga, tako da ne bo imel Noe niti časa, da bi se do dobrega opil in popolnoma vpijaniL — Kakor Poisson’, tako je potreboval tudi Crebillon' nekake opojnosti, ako je hotel res pametno misliti, ali to, kar je bila mala opojnost za poeta, ki je bil vajen’j tovo spomnila onega, ki bi bil za vlivati v se, kakor v sod brez dnu, bi bilo spreten ali pa zadosti Srečen, da mu $ slučajn bi moral biti Noe v posesti v svoje, itak ne prevelike inteligence, d® se zamogel držati podrobnih navodil.** tere mu je dal poet. — . . Po dolgih urah antišambriran ja — P čakovanja v predsobju — je Crebil o končno dospel pred policijskega pove« [ nika. — . Berrver se jo začudeno spraševal tuhtal, kaj bi pač bil povod, ki pi'i'j pesnika že znanih dramskih del njega.'— Vtis, katerega je bil napravil poet | njega pod imenom’ Picard na križi*1 Buci, je bil precej ugoden za pesni* Sprejem jo bil tedaj tudi precej prijaj No da bi kaj skrival in si ne ffl*®. barvo na dan, je poet jasno poveda kak vzrok ga jo prisilil k obisku. " . Zakaj se je ugrabilo gospo d’ Eti®'^ Kaka nevarnost j? je pretila, kakor j®**' kel gospod Picard! — Medtem ko jo pesnice govoril, Svoja vprašanja, je Berryer premišljaj naj in kako naj odgovori. — Bil je premeten' dvornik in kot tak je takoj ** čntil, odkod piha dober veter, ki je bro gnal njegovo barko proti varne# pristanišču. — Ko je zapazil, da goji kralj do Iv»^ čustva, katerim’ niti on sam ne bi verj® , se je takoj potrudil in vmešal v zade^ vedoč, da se bo kraljeva hvaležnost t* Vsakega navadnega pivca že položilo k onemoglemu spanju. — Poet je natančno vedel, kaka množina alkohola mu je potrebna, — In’ radi tega sd je pustil prinesti dobrih jedi in izbornih vin, — kajti vedel je, da je pot k Beryerju precej opasrta in negotova, da se mtu lahko vse ponesreči, in da je mnogo odvisno od njegove prebrisanosti. — Radi tega pa se je tudi bal, da bi se Noe rte opil, ter mu je tako zabiČeval, da no sme zapustiti bivališča, ker si je pred- vede ljubljeno žensko. — Ali skrivnostno in' nepričakovani ^ ginjenje pošpe d’ Etioles mu je zmeš^ vise račune. — , Berrver, ki je verjel kraljevi ljufo®?1 do Ivane, si'je pa tudi mislil, da se V obnašanje Ludvika XV. do lažnjive fice du Barry kaj kmalu spremenile jj tedaj se bo kralj povrnil k Ivani še zaljubljen, katero bi Se seveda mor*lf o dani kriložnosti takoj dobiti. — (Dalje.) Gospodarstvo. P' g Davčne napovedi. Trgovski grenil j ponovno opozarja vse pridobitne sloje, da poteče 31. julija rok za vlaganje napovedi o odmeri pridobnine, v koje so vzeti obratne razmere od 1. julija 1922 do SO. junija 1923. Istotako imajo vložili vsi ©rti davčni zavezanci, ki so imeli v letu 1922 manj kot 360.000 din. prometa, do 31. (julija prijavo o premotu v letu 1922, da jse jimJ odmeri pavšal za prometni davek. Kdor te prijave opusti, se mn odmerijo gori imenovani davki na podlagi nrad-(nih‘ podatkov, proti katerim1 potem ni pravice do pritožbe, ako bi bili previsoko odmerjeni. g Svetovni kongres za mlekarstvo se bo vršil od 2. do 10. oktobra 1923 in sicer (bo zboroval 2. in' 3. oktobra v Washing-'torau, 4. oktobra Vv Philadelphiji, od 5. do 10. oktobra pa y Syraikuzi. Natančni programi kongresa je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y Ljubljani! in« vpogled. r g Stanje Narodne banke SHS 22. jnl. 1928: Aktiva (v milijonih Din., v oklepanjih spremembe naprami 5. tm.): kovinska podloga 362.7 (+, 1.9), posojila 1361.0 K— 11,4), račun za odkup kronskih nov-jcanic 1238.2, račun začasne razmene 298, državni dolg 2957.2, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 312.5 j(— 3.4). Skupno 8669J. Pasiva: vplačani /del glavnice 21.6, rezervni fond 5.2, bankovci y, obtoku 5549.9 (— 48.6), državni raoort začasne razmene 81.4 (+ 15.8), raz-Sie obveznosti 527Ji <+ 8.7), terjatev drža-,ve za založene domerte 2138.3, nadavek za nakrap zlata za glavnico in fonde 47.1, Skupno 8669.1, g Mednarodni vzorčni Somcnj v Pragi. Uprava praškega velesejma priredi leto« Mednarodni vzorčni semenj v Pragi od 2. do 9. septembra. Natančnejšo infor-taracije daje naša pooblaščena trgovinska agencija V Pragi (Obchodni Agettce Sr-!Bn, Chorvatir a Slovnicu, Praha L Staro-fcneštaka Radnice). ; fr/ ^ g Produktne fiorze 28. jul. Novi Sad: ;p&pin|iir>Jii bačka stara 357.5, Jtova 357.5 do 1365, Sremska 360, Brbijanska 350—365, JjeoiifieaS bački Stari 900, ffovi 295, furšitša «tačka stara 3125—316, moka bačka fiova 585. g Prodaja ponošenih vojaških' oblek,!j perila, obuvala lit ostalih vojaških priti-< klin. Pri upravi oddelka zavoda za iz-j radu vojne ode£e v Skopi ju se bo pro-j dajalo dne 25. avgusta tl. potom javno licitacije ponošeno vojaško obleko vseh vrst, nadalje perilo, obuvalo ter različno ponošene vojaške pritikline. Natančnejši podatki so interesentom ha vpogled v. dnevnik,Tabor pisarni trgovske in obrtniške zbornice v j’ S"*—* n»torlial p. pri „p,avl B delka ^ zavoda za izradu vojne odede y,j»J Sodi od vina izključeni. i562 Skoplju. M Ponudbena A. A. Baker &Co. Lljubljana7 69 g Proti kartelu sladkornih tovarhnr- j * 1 »- jev. Iz Novega Sada poročajo: V Veli-| kemi Bečkereku (se je vršilo v nedeljo Ljubljani, predpisani pogoji, kakor tudi !b“™*Uuliliaoske kreditne H11 Mariboru Išče na katerem so ee odločno kartel Sladkornih' tovarn1. Zahtevali So, j da so vrši nakup Sladkorja pod kontrolo! _ _ vlade in1 da se pridelovalci podpirajo s bančnega slugo in tekala. i Ponudbe s prepisi Šolskih in službenih spričeval je 2—1 poslati na zgornji naslov. 1560 strani države. g Kongres vojvodinskih' industrijalcev. V Novem Sadu bo 12. avgusta kongres vseh industrijalcev iz Vojvodino. Na tem kongresu Se osnuj© podsavez udruženja industrijalcev, ki bo imel glavni namen ščititi interese industrijalcev v Vojvodini in najodločnejše delati za odstranitev, vseh težkoč, ki se Stavijo na pot razvoju industrije v Vojvodini. g Borza v Ljubljani. Otvoritev efektne, produktne ter devizno borze v Ljubljani jo fin. ministrstvo dovolilo. Pravi* la so enaka kakor ona borze v Beogradu. Poslovanje se v kratkem1 prične. g Propadanje vinoreje v Rusiji. Usoda ruskega vinogradništva je pravo zrcalo ruskega gospodarskega življenja. — Vinogradi v Kavkazu in ostalih ruskih vinorodnih krajih nudijo žalostno pliko. Vse je zanemarjeno, zapuščeno in zrofe-no propadanju. Od 193.000 juter s trto zasajenih vinogradov je nad 75.000 juter opuščenih in deloma posejanih z žitom. Cele okraje je uničila trtna uš. Kmetje vinograde večinoma opuščajo, ker se več no »plačajo. .Visoki davki, in’ nizke vinske cene jih Silijo, da drugod iščejo dohodkov. Svojčas je pridelala Rusija 75 milijonov pudov vina, danes pa šo k večjemu 18 milijonov. Istočasno pa je pa-dol tudi kotizum' vina tako zelo, da Še ni-^ te količine ni mogoče prodati, kljub teffln, da je izdelovanje Prodaja žganja prepovedana. Novo! Novo! Dežni plašči od *50 »la. naprej, iiojnorejši rtoroi, pravkar došii. Te-lika izbira perila, klobukov, čevljev, dcžnlkor, palic, nahrbtnikov ln sandal po bonknrenčnl ceni pri 2695 JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. SBKBtaoiatBBiatataatatatBiatagiBgBgi Galanterija drobnlna, trikotaža Samo na debelo i Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. ; Sodi za mast ali zelje 7 do | brem stanju, se ladi preselitve s po n.zki ceni prodajo. Nasipna ul. 43, Pobrežje. 1543 3-2 Išče se vodja (mojster) z& tvornieo stihom ssnate robe in konserv. Ponudb« na Franjo Jenke, Ljubljaaa, Krakov trg; «t, 10. 1546 2-2 Na prodaj debro vpeljana trgovina z meflanim blagom na Korofiki ce Proda se kompletna opremliena soba, z elektrj^. razsvetljavo in uporabo k*”. e je t«r enolvtne prosto za 35 000 Din. N*sl » v upravi lista. 1553 * Glasovlr se po nizki ceni Pr°" da. LoSka ulica S/IT. vrata 16. 1538 Sobo s hrano is?e eamo*^ jen, soliden, boljši gospod & s posebnim vbodom. Nas*® v upravi ,Tabora“. 1540 3^ Stanovanje s hrano ** govskega nSenca »e iW» * takoj. Naslov V ■pravn'stTJ| „Trbora“. 1641 8-a . — Ne pozabi naro čnino! Pristopajte k Jugoslovenski Matici! taetffllk iz*dafežate^; Kolizorciji m Rudolf Ozim, ^ JTiaka^ Mailboršk« tlakama d. &