x'i*.
Sl
/\
[\
NO. 194
.;oi!;n: hvilc '-s-s
mišim Domovi
AM€RICAN IN SPfMfT
ffimm m hanouao® onl?
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 10, 1967
$LOV€NIAN
atOfWING W€WSPAPft
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Diktatura na Grškem doživlja hude udarce
Zavrača jo zavezniški svet zunaj, bolj in bolj osamljena pa postaja tudi doma.
ATENE, Gr. — Podtalna opozicija grški diktaturi zmeraj bolj poudarja, da doživlja sedanja diktatura zmeraj hujše Udarce, nekateri so vidni, drugi pa ne.
Ko je bil grški kralj Konstantin v naši deželi, so mu od vseh strani pripovedovali, kako malo prijateljev ima sedanji grški režim v Ameriki. Federalna administracija mora vse to vpošte-vati, kar naravno ne more koristiti Grčiji. Grški dvor vidi v tem podporo zo svoje stališče, kar je diktatura zvedela kar naravnost iz kraljevih ust.
Hujši udarec je prišel od stra-ui EGS. Evropska gospodarska skupnost je ustavila dajanje posojil Grčiji, dokler se “tam razmere ne spremenijo”. V NATO K britanska delegacija zahtevala izključitev Grčije. Isto zahtevo so stavili tudi britanski dele-gatje v Mednarodni konferenciji svobodnih delavskih unij.
Režim čuti udarce in se za-Veda, da je zmeraj bolj osamljen. Pa ga osamljenost preganja tudi doma. Zmeraj večje le število nevtralnih strokov-Ujakov, ki se izogibajo sodelovanju z režimim. To se že mo-ruo pozna na sestavi delegacij, ki jih režim pošilja v tujino.
Da je režim sedaj izpustil iz kišnih zaporov znanega politika ■^apandreoua ter 8 starejših vidcih politikov in javnih delavcev,
K po mnenju podtalne opozicije le
“Škrlatna srea5? bodo zgubila svojo prednosti
SAIGON, J. Vietnam — “Škrlatna Srca” so med našimi vojaki znana odlikovanja; niso ravno nekaj izrednega, kajti vojaki jih dobijo lahko že za majhne rane, dobljene na frontah v boju. Vojaki jih imajo zelo radi, kajti prinašajo razne ugodnosti, ki so v vojni izrednega pomena. Tako na primer so se marini, ki so dobili najmanj tri taka odlikovanja, ognili nadaljnji službi na fronti in odšli domov. Zato je mnogo marinov gledalo, da se čim preje dokoplje do treh škrlatnih src.
Sedaj je poveljstvo marinov ukinilo privilegij treh škrlatnih src, ker se je pokazalo, da po tej poti odhaja vse preveč marinov s front v Vietnamu nazaj domov. V bojih okoli Con Thie-na je na primer v 19 dnevih odšlo iz fronte kar 70 marinov.
V armadi velja drugo pravilo: kdor dobi na frontah dvakrat škrlatno srce, ima pravico zahtevati, da ga prestavijo v zaledje na lažjo službo.
Da ne bo nobenih zlorab, so vojaški zdravniki dobili navodilo, da morajo natančno opisati in oceniti rane, ki jih zdravijo v takih slučajih.
Ekvador je zahteva! odpoklic poslanika ZD
Preteklo soboto je vlada E-k v a d o r j a zahtevala od ZDA, da pokličejo domov svojega poslanika v Ekvadorju, ker je ‘ javno kritiziral” predsednika republike.
Ameriški javni mnenje se ofernilo k Izraelu
CLEVELAND, O. — Ameriška javnost je bila po kratki iz-raelsko-arabski vojni v juniju v veliki večini proti temu, da bi naj stari del mesta Jeruzalema ostal pod izraelsko oblastjo. Pri povpraševanju v tem pogledu se je od 8 povprašanih le eden izjavil za Izrael, 7 pa proti. Od tedaj se je razpoloženje občutno
v Južni spremenilo. Kot poroča znani
znamenje časa. Takih “popu-ščanj” bo režim moral napravici veliko, vendar še ni izgleda, bi mu kaj prida pomagala.
Na drugi strani se režim zme-raj bolj trudi za moralno obno-v° grškega naroda. V prosveti je 113 primer začel poudarjati važ-n°st narodne vzgoje in pomen prodne zavednosti in začel m 116 programe odmikati od ma-eiHatičnih ved, ki so do sedaj Uživale veliko prednost. Opozicija ideji ne ugovarja, trdi pa, a narodna zavednost ne more jii noben nadomestek lcno svobodo. Sicer je r.„ ^eliko vprašanje ali je naročena arodna zavednost sploh kaj redna, saj se rada prelevi v na-acien šovinizem.
Demokratska konvencija prihodnje leto v Chicagu
WASHINGTON, D.C. — Pododbor Demokratskega nacional-
WASHINGTON, D.C. je vlada Ekvadorja .	,
Ameriki zahtevala preteklo so- J časnikar L. Harris je sedaj ame-boto odpoklic poslanika ZDA | riška javnost za to, da ostane v teku 48 ur, ni Washingtonu ves Jeruzalem v izraelski obla-ostalo nič drugega, kot zahtevi sti, v razmerju 4:3 v skladu z diplomatskimi obi- Preje je bila velika večina čaji ustreči. Ekvador je obtožil mnenja, naj bi prišel stari del poslanika ZDA W. DeR. Coerr-a, j Jeruzalema pod nekako medna-da je “javno in odkrito kritizi-^ rodno upravo, ki naj bi jamčila ral” predsednika O. Arosemeno vsem prost dostop do svetih kra-
Gomeza. Coerr je včeraj odpotoval iz Quita.
Državno tajništvo je izjavilo, da ne vidi v tem, kar je govoril poslanik Coerr na Colegio Americano v Quitu, nič polemičnega in žaljivega za Ekva-
jev v mestu vsem veram in verskim skupinam. Za to se je tedaj zavzel tudi Vatikan.
Povezava arabskih držav s komunističnim blokom in iskanje pomoči pri njem sta vznejevoljila dober del ameriške javno-dor, da je torej trditev o “javni s^’ ^ J6 Pred izbruhom voj-očitni kritiki” predsednika pri- ’ne med Draelom in Arabci vsaj vlečena precej za lase. Zahtevo | nevtralna. Izraelska spretnost in Ekvadorja smatra zato tudi za udarnost v doiu z arabsko na-“neupravičeno”, pa ji vendar u-1 dLdosD° in domišljavostjo sta streza, ker je to v skladu z u-
staljenimi diplomatskimi običaji-
Ekvadorski predsednik Aro-sernena Gomez ni maral v preteklem aprilu podpisati predsedniške deklaracije v Punta Del Este, češ da bi morala to staviti po večji pomoči ZDA
nega odbora je predložil za strankino konvencijo, ki bo ime- I zahtevo novala predsedniškega kandida- Latinski Ameriki, prav tako je ta prihodnje leto, Chicago. Me- J hudo kritičen v pogledu Zveze sto je ponudilo Demokratskemu za napredek, ker da nudi drža-
vzbudila simpatije za Izrael, ki se zna spretno prikazovati, kot uboga država, obdana od močnejših sovražnikov, ki streme po njenem življenju.
za polipa še
v avgustu 4,870 mrtvih na naših cestah
v CHICAGO, 111. — Narodni jArhostni svet je objavil, da je 0 v preteklem avgustu na ce-o^ah v ZDA ubitih skupno 4,870 i kar je še vedno 3% manj 'z v Rtu 1966.
sV etllcd ie kH letos avtomobil-Promet za nekako 4% večji ^skega, je število smrtnih
OrjSre^ nek-ak° za povprečno pol Vi^tka manjša od lani. V prhli ^ Mesecih letošnjega leta je Po r	na naših cestah skup-
h ^>340 oseb, lani v istem času
33,700.
Vremenski
prerok,
pravi:
dežeČin°ma hlačno z možnostjo ja’ Naj višja temperatura 57.
nacionalnemu odboru v ta namen skupno $850,000, podobno kot je storilo mesto Miami Beach v Floridi, kjer bo republikanska konvencija. Demokrat-je bodo začeli zborovati 26. avgusta.
Pravijo, da se je demokratsko strankino vodstvo odločilo za Chicago na posebno priporočilo predsednika L. B. Johnsona, ki se zaveda važnosti države Illinois za volivno zmago.
vam Latinske Amerike premalo pomoči. Mož bi rad več in več pomoči iz Združenih držav, nikakor pa ni voljan vpreči domače sile in sredstva za napredek lastne države.
Poslanik Coerr ni v svojem govoru predsednika A. Gomeza nikjer imenoma omenil, razpravljal je le o Zvezi za napredek, njenih ciljih in njenem načinu in programu dela, poudarja izjava državnega tajništva.
Novo poslaništvo ZDA v Saigomi varno pred bombami
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je ameriško poslaništvo v Saigonu preselilo vse svoje poslovanje v novo poslopje, ki so ga gradili preko dve leti. Stalo je $2,600.000
in naj bi bilo po izjavah graditeljev in varnostnih organov j Ša vojaštva v tem delu Južnega varno pred bombnimi napadi, jVietnama stalno množilo, kot je Krog in krog je obdano z 10 če- stalno rastel rdeči pritisk. S pri-vljem visokim zidom ob kate-jhodom brigade 1. konjeniške rem stoje na določene razdalje j diviziie> ki ie dejansko letalska stražnice.	" j pehota, ker jo nosijo v boj na-
______0______ [mesto konj helikopterji, je šte-
— Češkoslovaška rep ublika vil° ameriškega vojaštva na tem ima okoli 13 milijonov prebi- P°dročju naraslo na 100,000 mož. valcev.	| Novodošla brigada, ki šteje
OKREPITEV OBRAMBE OB DEMILITARIZIRANI CONI
IS! a področje 1. korpusa, ki obsega pet najsevernejših provinc Južnega Vietnama, je bila .poslala lena brigada 1. konjeniške divizije, s čimer je število ameriškega vojaštva na tem področju doseglo 100,000 mož. Komunistične sile na tem področju in neposredno ob njem v
Severnem Vietnamu cenijo na okoli 85,000 mož. pr«
SAIGON, J. Viet. — Ko je okoli 4,000 mož, je omogočila nenadno prestalo topovsko o- marinskemu veljstvu v Da Nan-bleganje Con Thiena neposred-' gu pošiljatev 3,500 marinov na no od Demilitarizirane cone v področje okoli Con Thiena, ene-začetku tega meseca, so nekateri §a marinskega polka pa na po-glasovi iz vojaških vrst trdili, j dročie mesta Quang Tri, ki so da so rdeči opustili pritisk na ta,Sa rdeči že ponovno skušali zadel Demilitarizirane cone, ker sesL-so spoznali, da tu ni izgledov za uspeh. Vesti iz vojaških virov so govorile o kolonah rdečega vojaštva, ki naj bi korakalo proti severu, proč od Demilitarizirane cone. Vojaško vodstvo samo je položaj presojalo drugače, še vedno je prepričano, da pripravljajo rdeči tu večjo o-fenzivo, saj imajo zbranih tam okoli 85,000 mož. Da bi bilo kos vsem presenečenjem, je ameriško vrhovno poveljstvo poslalo na področje prvega zbora eno brigado prve konjeniške divizije. Z njenim prihodom so dobili marini priložnost okrepiti o-brambne postojanke neposredno južno od Demilitarizirane cone.
Letošnjo pomlad, predno je prišlo do znanih hudih bojev med marini in rdečimi v kotu med Demilitarizirano cono in Laosom ter nato dalje proti vzhodu, je bilo na področju 1. zbora, ki obsega pet severnih provinc Južnega Vietnama, nekako 40,000 ameriških marinov z glavnim stanom v Da Nangu.
Od tedaj se je število ameriške-
fssdenezija prekinila otase z rdsea lino
DJAKARTA, Indonez. — Indonezijska vlada je včeraj prekinila diplomatske odnose z rde-
Iz Clevelanda
in okolice
Seja—
Društvo sv. Ana št. 4 ADZ ima svojo sejo v sredo ob 7.30 zvečer v običajnih prostorih. Po seji zabava.
Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Vse članstvo vabljeno, novi člani dobrodošli!
Podr. št. 10 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih.
V bolnici—
Mrs. Mary Perko, 1436 E. 52 St. je v St. Vincent Charity bolnici, soba št. 361. Obiski so dovoljeni.
K molitvi—
Člani Društva
Najsv. Imena
čo Kitajsko. Prekinitev je obja-jPri Sv- Vidu 50 vabljeni nocoj vil gen. Suharto na seji vlade ok L30 v Zakrajškov pogrebni potem, ko je zunanji minister i zavod k molitvi za pok. Mrs. Malik sklical posvet vseh indo- | Mary Sterk. nezijskih poslanikov iz Azije.
¥ Libanonu bodo iskali
grob Friderika Barharose
BEIRUT, Lib. — Friderik Barbarosa (Rdečebradec) je bil
, . _______j_____________r. I__
j tak je vodil proti koncu 12. sto-tretjo križarsko vojsko
Odnosi med obema držvama so [se začeli zaostrevati, ko je vojaštvo izjalovilo 1. oktobra 1965 poskus komunistične partije polastiti se oblasti. V mesecih po ponesrečenem poskusu prevrata
je bilo pobitih na deset tisoče |v 12' stolet^u nemski cesar' Kot komunistov in njihovih podpornikov. Komunistična partija In-Ue^a donezije, ki se je smatrala za|P10^ nevernikom v Palestini, rusko in kitajsko za naj števil- j P°^ ie umrl 10. junija U90, nejšo in najmočnejšo na svetu, I nieS0V grob je pa kmalu šel je bila zdrobljena, njena moč v pozabo. Ne pa cesar sam. Je uničena. Ker je bila tesno pove- živel cela stoletja v spominu zana s Peipingom, se je sovra- | nemškega naroda, tako nekako štvo indonezijskih nacionalistov [ k°t pri nas nekdaj Kralj Matjaž, obrnilo tudi proti njemu.	[Se nemški kancler Bismark se
Pred meseci je prišlo do na- i ie zanimal zanj in skušal po svo-pada in požiga rdeče garde na Rk strokovnjakih dognati, kje je indonezijsko poslaništvo v Pei-:nieg°v vzor pokopan. Takrat se
Prepozen dvoboj med Johnsonom in kongresnikom MU!som
CLEVELAND, O. — V federalni politiki ima naša dežela dva mogočna gospoda: predsednika Johnsona, ki predlaga federalni proračun in troši odobrene proračunske izdatke, in demokratskega kongresnika Millsa. Mills je namreč predsednik odbora predstavniškega doma “za pota in načine”, po naše bi temu rekli domovega finančnega odbora. Pri tem je treba vpoštevati, da ima pri proračunu glavno besedo predstavniški dom in ne senat, kakor ima senat glavno besedo v zunanji politiki in ne predstavniški dom.
V domovem finančnem odboru, ki šteje 25 članov, ima seveda demokratska stranka večino, toda ta večina pomeni malo, ker so konservativni južni demokratje v koaliciji z republikanci in ima ta koalicija večino v odboru. Mills sam se ne prišteva h koaliciji, čeprav mu ni antipatična. Hoče veljati za nevtralca, kar mu omogoča svobodno politiko do Bele hiše.
Mills je do sedaj kar dobro oral s predsednikom Johnsonom. Oba sta bila namreč zainteresirana, da se ne prepirata med seboj. .Vendar sta
v proračunski politiki hodila vsak po svojih potih, ki se niso zmeraj krila. Le redko je prišlo med njima do ostrih spopadov. Tak slučaj se je pripetil ravno sedaj in celo precej nepričakovano.
Konservativna koalicija v odboru se že dolgo jezi na Johnsona, da gospodari preveč potratno. Zato je zahtevala pri obravnavanju federalnih izdatkov več varčevanja ne samo pri prevzemanju novih federalnih stroškov, ampak tudi pri rabi dovoljenih izdatkov. Stališče konservativne večine ni bilo zmeraj napačno, kajti federalna administracija si je le prerada nakopala na glavo nove izdatke, ob enem pa tudi ni dosti pazila, da bi se bili federalni dohodki res racijonalno trošili. O vseh teh vprašanjih je vsako leto dosti debate ob priliki obravnavanja federalnega proračuna v predstavniškem domu, toda debate niso rodile nobenega praktičnega uspeha. Federalni proračuni so rastli od leta do leta, brezbrižnost v trošenju federalnih izdatkov je pa že postala pravilo. Do takega stanja smo pa prišli le radi tega, ker predstavniški dom ni poznal prave meje ne v obsegu proračuna ne v rabi
proračunskih sredstev.
Sedaj so se kongresniki splašili. Federacija nujno rabi denar, da se izogne pri-manjklaju v proračunu. Predsednik predlaga nove davke, Kongres zahteva zmanjšanje izdatkov. Mills pa dovoli konservativni večini v odboru, da pokoplje Johnsonov predlog o novih davkih, dokler federacija ne pove, kje bo zmanjšala izdatke. Kar je pa glavno: Mills sam se postavi na čelo boja proti novim davkom, dočim je preje odgovornost za tako taktiko rad prevalil na odborovo konservativno večino.
Kakor radi občudujemo Millsovo spretnost v usmerjanju kongresne finančne politike, mislimo, da v tem slučaju nima prav.
Razgovor o višini federalnih izdatkov in rabi proračunskih dohodkov spada v proračunsko debato in ne v debato o novih izrednih davkih. Če so potrebni izredni davki, s tem še ni rečeno, da je ta potreba padla z neba. So jo od veliko strani napovedovali že par let. Zakaj je Mill.s molčal takrat in tako prevzel nase odgovornost na stalno naraščanje primanjkljajev v federalnem prora-
čunu? Zakaj takrat ni zahteval manjših proračunov in varčnejšo politiko v rabi proračunskih sredstev?
Jonson je Millsa in njegovo konservativno večino v odboru kresnil po prstih še na drug način. Konservativna koalicija bi bila rada videla, da Johnson omejuje izdatke za socijalno zakonodajo. Johnson je pa začel misliti na o-mejevanje izdatkov čisto nekje drugje: v tistih proračunskih postavkah, kjer konservativna koalicija ne želi nobene omejitve. Ko je pretekli teden dežela zvedela za predsednikovo namero, je bil pa takoj ogenj v strehi, seveda zaenkrat le za kulisami. Volivci konservativne koalicije so namreč rekli, da takega omejevanja federalnega proračuna nočejo.
V dvoboj med Johnsonom in Millsom so se torej vmešali interesi volivcev konservativne koalicije. Dvoboj je dobil novo politično barvo. Kdo bo zmagal, ne vemo. Morda nihče, kajti Johnson bo pripravljen na kompromise. Radi vojne v Vietnamu ni politično dosti močan, da bi se za vsako ceno boril za svoje stališče.
pingu, pretekli teden pa so indonezijski nacionalisti napadli in delno uničili kitajsko poslaništvo v Djakarti. Sedaj je prišlo do uradnega prekinjenja diplomatskih odnosov. Indonezijski zunanji minister Adam Malik je izjavil, da Indonezija ne bo pustila iz dežele kitajskih zastopnikov, dokler ne bodo indonezijski zastopniki varno zapustili tla rdeče Kitajske.
Ameriške terjatve iz prve svetovne vojne še niso poravnane
WASHINGTONE, D. C. — Svet dolguje Ameriki še zmeraj nad $21 bilijonov na račun prve svetovne vojne in njenih posledic. Število držav-dolžnic je ostalo nespremenjeno, jih je vseh skupaj 17. Nobena ne plačuje ne obresti ne plačilnih o-brokov. Častno izjemo dela le Finska. Sedaj je dolžna le še $4,700,000. Letni obroki znašajo $353,000.
Vse druge dolžnice pa ne plačujejo nič. Ker naše finančno
Bismarku to ni pesrečilo. Sedaj pa upa libanonska vlada, da bo imela več sreče.
Prepričana je, da je cesarjevo truplo pokopano v sedanjem obmorskem mestu Sour, 60 milj severno od Beiruta. Ležati bi moralo v nekdanji katedrali ali vsaj blizu nje. Libanonska vlada misli, da bo odkriti grob pomenil veliko turistično privlačnost vsaj za nemške turiste. Zgodovinarji niso prepričani, da bi moralo biti cesarjevo truplo res pokopano v Souru. Mislijo, da ga je usoda najbrže zanesla kam v Palestino. Nemška pravljica pa seveda trdi, da cesar počiva v neki gori in da bo stopil na plan, kadar bo nemškemu narodu začela biti odločilna ura. Torej neke vrste kralj Matjaž v nemški podobi!
Ameriško-nemški supertank izdelan v Clevelandu
WASHINGTON, D.C. — Včeraj so tu pokazali novi MBT70, nizek, hiter tank, ki je sposoben rabiti običajno topovsko strelivo zavarovan sevanjem in
pirju. Med dolžnicami je seveda strupenimi plini. Tank je plod tudi Jugoslavija z $84,814,000. skupnega ameriško-nemškega
tajništvo vsako leto pripisuje
obresti (le počemu?), dolg ra- ali pa rakete in je ste od leta do leta vsaj na pa- pred atomskim
Svoje dolgove sta popolnoma odplačali le Kuba in Liberija, Nikaragva se je pa 1. 1938 pobrigala, da ji je bil dolg. odpisan. Glavna dolžnica je Anglija s skoraj $10 bilijoni in za njo pride Francija z $6.8 bilijoni.
Dolg- delovni teden
NEW YORK, N.Y. — Povprečna ameriška gospodinj a-mati dela 63 ur na teden, njena tovarišica v Belgiji pa celo 114
ur.
napora in naj bi bil boljši od vsega, kar morejo nuditi morebitni sovražniki Amerike in Nemčije sedaj in v prihodnjih nekaj letih.
Novi tank naj bi bilo glavno orožje zohodnonemških, ameriških in nemara tudi ostalih zavezniških čet NATO. Tank je bil izdelan v tovarni tankov poleg Hopkins letališča v Clevelandu. Njegova izdelava in preskušanje sta stali okoli 200 milijonov dolarjev.
IJKEElSJLrv DOMOVINA OCTOBER 10, 1967
fmEmšm i>Oii0viM

i rHviŽiil^Tii
'-U3
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 194 Tuesday, Oct. 10, 1967
Naši vojaki o Vietnamcih
Naši politiki, vojaki, potniki in časnikarji nas obilo zalagajo z novicami o vseh mogočih zadevah, ki imajo kaj zveze z Južnim Vietnamom. Le enega vprašanja se žal le redko dotaknejo: kakšni so Južni Vietnamci, kaj mislijo in kaj želijo doseči in imeti. Če se kdo dotakne tega vprašanja, ga obdela le površno. Najbrže zato, ker ne pride za dalj časa v stik z domačimi. Če pa pride, pa navadno s takimi, ki imajo interes, da ne govorijo stvarno, ampak da svoje besede, ki bi jih povedali naši vojaki, ki so na raznih frontah vietnamske državljanske vojne. Ti bi vedeli marsikaj povedati o okolici, ki so v njej prebili leto dni, pa se redko kdo spomni na nje in jih sistematično sprašuje. Med take spada univerzitetni profesor Moskos z Northwestern University. Mož je žrtvoval dve leti po vrsti svoje počitnice in jih prebil z našimi vojaki na vietnamskih frontah. Živel j^e ves čas z njimi in prenašal z njimi vred vse nadloge vojaškega življenja, samo bojev se ni smel udeleževati. Razgovarjal se je obširno z vojaki o vseh mogočih stvareh, posebno ga je zanimalo, kaj sodijo naši navadni vojaki o vietnamskih domačinih.
Nič dobrega, to je najvažnejša ugotovitev profesorja Moskosa. Naši vojaki ne marajo za vietnamske domačine, jim ne zaupajo, se stalno bojijo, da jih bodo domačini okradli, izropali, izdali; zato tudi ne iščejo stikov z njimi, če jih, pa je med njimi in domačini jezikovna razlika. Naši vojaki ne razumejo jezika domačinov, zato jih lahko samo z očmi opazujejo, kako se obnašajo proti njim, kako se ponašajo med seboj, kako živijo itd. Vse obnašanje domači nov pa kaže, da ne razumejo, zakaj so Amerikanci pri njih in kaj hočejo od njih. Seveda naši vojaki tudi ne pričakujejo nobene naklonjenosti od njih, hvaležnost pa samo takrat, kadar jim kaj dajo. Med njimi in domačini obstoja samo neke vrste “formalno sožitje”, drugače pa sta to dva svetova, ki se komaj kje dotikata.
Taka sodba o domačih civilistih mora seveda tudi vplivati na mnenje naših vojakov. ARVN četah, kot naši vojaki imenujejo saigonsko armado. ARVN čete nimajo v očeh naših vojakov skoraj nobenega ugleda. V tem oziru se mnenje naših vojakov skoraj popolnoma krije z mnenjem naših civilnih kritikov saigonskih čet, naj pripadajo kateremukoli poklicu.
Visoko pa cenijo naši vojaki kvaliteto komunističnih vojakov, naj bodo to redni vojaki iz Severnega Vietnama ali pa domači partizani, odnosno terenci. Seveda se jih pa tudi bojijo kot nevarnih sovražnikov. Občudujejo pri njih zmožnost, hitrega prilagojevanja danim razmeram. Za silo se hitro navadijo na vsako orožje, se znajo spretno izmikati bojem, kadar so v manjšini, junaško prenašajo rane in bolečine, v nesreči kažejo neverjetno odpornost, ki včasih že meji na blazno samozavest. Da je po mnenju naših vojakov pri njih disciplina na vrhuncu, ni Moskosu treba še posebej poudarjati. Kolikokrat je Moskos moral slišati opombo, da bi bilo vietnamske vojne že davno konec, ako bi bilo ARVN vojaki vsaj nekaj podobni vietnamskim rdečim četam.
Nikoli se pa naši vojaki ne pogovarjajo z domačini o politiki. Kadar jim pa kaj pride na ušesa, napravi vtis, da se domačini ravno tako malo brigajo za politiko kot ameriški vojaki. Kot naši vojaki, mislijo tudi domačini samo na to, kdaj bo konec vojskovanja. Kaj bo potem, s tem si ne belijo glave.
Podobno je razpoloženje pri naših vojakih. Vse njihove misli se vrtijo okoli rotacije. Vedo, da morajo služiti točno 365 dni in zato hitro izračunajo, kdaj bo za njih vojna “končana”. Zadnji dan službe je zanje velik praznik, tem večji, čim bliže so frontam. Ne pridejo pa vsi vojaki na fronte, tja jih morda zanese le 14%, drugih 14-16% pa služi neposredno za fronto kot rezerva. Tako se dejansko udeležuje vojaških akcij le kakih 30%. V tem pogledu velja isto pravilo, kot je veljalo v drugi svetovni vojni: na enega vojaka na fronti prideta dva v zaledju. Zanimivo pa je, da imajo o Vietnamcih podobno mnenje vojaki na frontah kot vojaki v zaledju, čeprav imajo vojaki v zaledju veliko več prilike priti v stik z domačini.
Pri takih odnosih med našimi vojaki in domačini je čisto naravno, da naši vojaki ne mislijo, da so prišli v Vietnam, da bi domačinom izvojevali svobodo in neodvisnost. Kaj takega njim ne hodi na misel; vsi mislijo, da se borijo proti komunizmu, ki ga morejo zavreti, kajti drugače se bo širil v smislu “domino teorije”. Na drugi strani pa tudi domačini ne vidijo v njih varuhe svobode in neodvisnosti.
Treba je tudi priznati, da večina domačinov še ni podlegla komunistični propagandi, ki bi rada naslikala vsakega1 Amerikanca kot narodnega sovražnika. Domačini so do
Amerikancev nezaupljivi, si ne morejo predstavljati, da jim “tujci” govorijo resnico, da jim hočejo dobro. Zmeraj se bojijo trenutka, ko bodo tujci predložili račun za svoje ljubeznjivosti.
Sicer pa naši vojaki nimajo dosti časa, da bi iskali stike z domačini, kadar so na frontah. Vedo, da je tam njihovo življenje noč in dan v nevarnosti, in zato se vse njihove misli sučejo le okoli skrbi, kako rešiti svoje glave. Ta skrb pa ne zmanjšuje njihove morale, ki je pri vseh težavah še zmeraj tako visoka, da jo priznajo celo vietnamski komunisti.
CHICAGO
* SVET IN MI AMERIKANCI z njim vozimo zadnje čase po nekih čudnih potih v raznih zadevah. Vodstva vseh gori od vrha doli vozijo nekam brez jasnih ciljev. Zgleda, da se ne moremo znajti na pravih potih zaupanja drug do drugega. Tako se zdi, da čuti posameznik in skupine raznih strank takih in takih. Kdo in kaj je zmedlo pojme v glavah o vsem tem?
Vse to je spremenilo zlasti v tem šestem desetletju tega veka ne samo politična pojmovanja, temveč tudi pojmovanja na vseh raznih drugih poljih življenja. Celo na poljih verstev in na drugih poljih se to čuti. Spremembe za spremembami sledijo. Kar je bilo, še včeraj na mestu in dobro, danes pravijo, ne služi več tako, kakor časi zahtevajo.
Pred nedolgim sem poslušal dva odlična znanstvenika, ki sta o tem debatirala. Eden je pov-darjal, da duh pogona za spremembo je ustvaril znani Marks, z njegovim socializmom. Ta (socializem) je rodil komunizem, ki se je od njegovega nastanka v Rusiji ustvaril zelo močna tla. Ta zadnja ali druga svetovna vojno, je komunizmu odprla lese v Kitajsko, v srednjo in južno Evropo, v male slovanske in druge države in zdaj polagoma sili z njegovo močno prepleteno propagando po svetu v Južno Ameriko in še druge kraje.
Stari rodovi, ki so krvaveli v Rusiji in nekod drugod v rdečih revolucijah (lahko rečem tudi v Jugoslaviji), ti odmirajo in jih je vsak dan manj. Mlade rodove, recimo tiste, ki so se rodili med 1940 in zdaj, te so vzgojili v šolah po novem duhu, ne prav vsakega, ampak večinoma pa, jih zdaj zaposlujejo in se morajo obnašati, kakor jim je diktirano, če ne jih poženejo na ceste in še kam drugam. Mladi tu srečujejo razlike, med onimi razlikami, ki so jih njihovi roditelji preje uživali in pa oni zdaj. In ker se gre za obstanek mrajo radi ali neradi z novim redom življenja. To pa komunistična propaganda temeljito izrablja in kriči v svet, kaj je prinesla v take kraje. Starejši to ne sprejemajo, a teh je vsak dan manj. Mlade pa omamljajo, da sledijo kakor ponižna in udana čreda onim, ki jih gonijo in priganjajo okrog po poljih komunističnega tlačanstva, v njihovih deželah. Pri vsem imajo komunisti vso besedo, drugi nobene.
Komunistična propaganda izrabijo še druge zadeve. N.pr. večne boje in trenja med delavskimi organizacijami in korporacijami v svobodnih deželah. Rasne borbe in prerekanja. Z dolgimi kazalci kažejo na vse to v svojem tisku, radio in televiziji, češ glejte, kako se imajo v kapitalističnih deželah! Drug drugega izkoriščajo! Mladih ljudi delavcev ne priznavajo, kapitalisti hočejo vse požreti. Mladi ljudje to propagando leto za letom požirajo, vesti iz zunanjih delov sveta jim ne servirajo, kolikor jih pa servirajo so zabeljene s komunističnimi zabelami. Ob uživanju takih pdročil
leto za letom, kaj naj pričakujemo od javnosti v takem o-zračju?
Na drugi strani, to je v svobodnem svetu, kolikor ga je še, so pa sami politični prepiri za to in ono in o tem in onem. Vsakih par let volitve, kjer se kregajo za stolčke, za čast in slavo tega in onega položaja. Politični voditelji pa po starodavnih političnih prepričanjih zaslepljeni, da sami vozijo po načelih: “Ne odstopim in ne dam izrok va-jetov, dokler ne bom zrel, da mi bodo dali v roke luč, potem še le sinovom ključ!” Za vzgled stari De Gaulle, drugje drugi strici s plešami in sivimi lasmi! Kdor izmed mladih hoče kam v ospredje, se mora boriti, potem mu pa očitajo kakih načinov se je posluževal. Še predno se vsede na stol kakega položaja, ga že obdajo z vsemi venci obrekovanj.
Potem rasni prepiri in drugo. Vzemite vse to skupaj in dobite nekako podobo, kakšen je svobodni in demokratični svet, kolikor ga je še. Samo to je še, da se v njem lahko prepirajo in kregajo na vse viže.
Žalostna je ta slika s te strani Žalostna pa še bolj, kdor jo more razumeti, da prav ta slika daje komunistični propagandi proti nam orožje v roke, s katerim se borijo proti nam.
— Drugi govornik je opletal z njegovimi besedami o drugih problemih. Nekaj stvarnih. Zagovarjal je demokratični gospodarski red. Tako ga je imenoval, v resnici pa imamo tak “demokratski” red, ki večno tekmuje in grabi, to pa ustvarja na eni strani bogastva, katera ne služijo človeštvu tako, da bi omilje-valo težave, da bi pospeševala civilizacijo tako, da bi revnim in bogatim služila enako primerno in kakor bi bilo to pričakovati po načinih krščanskega življenja: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe . . . Ampak vodijo vse tako, da se večina vseh pridobitev na poljih gospo-j darstva steka v njihove bisage. Veliki večini človeštva potem pa manjka, da bi pospeševala v svojih vrstah izboljšavanja civilizacije in kulture. Zato je po svetu toliko revščine, kot n.pr. v deželah Južne Amerike, v Indiji in drugih azijskih deželah.
Tako je svet razdeljen v delih zapadnega svobodnega sveta. Vsak svobodo izkorišča zase po nekih načinih. Te razmere pa vstrajno izrablja komunistična propaganda v svoj prid.
Rešitev je kje? Vsi jo iščejo in prikazujejo v svojih razlaganjih. Do prave rešitve pa ne pridejo. V teh zmešnjavah se zdi, da usoda človeštva je na gugalnici nad velikim propadom. Na enem koncu gugalnice sedi vsa utrujena Demokracija, na drugem pa zapeljivi Komunizem, ki gugalnico stresa in grozi Demokraciji. Preprosta javnost s strahom gleda na to guganje nad propadom, kdo bo z gugalijice prvi zdrsnil v propad. Posebno še zdaj v teh atomskih časih. Oba orjaka sta opasana z vsemi “atomskimi pipci”, s katerimi lahko uničita drug drugega. Do tega lahko pride vsak čas.
Kaj potem? Veliko'vprašanje!
Za kristjane je odgovor na vse to le v Tolažbi in Zaupanju v Njega nad nami. Le On more pomagati, drugi nihče! Ljudje moramo postati pa vredni Njegove pomoči. Vrednim On nikdar ne odreka pomoči!
R.
Goršetovi mami v spomin
CLEVELAND, O. — Letos 18. julija je umrla ga. Marija Gorše v Minneapolisu, Minnesota. A-koravno smo že nekoliko časa prej zvedeli za njeno težko bolezen, me je žalostna novica zelo potrla. V mislih sem se povrnila leta nazaj, ko sva se prvič srečali v Lemontu. Od tistega časa sem jo vedno imela v mislih tako, kot sem jo tedaj spoznala: preprosta, skromna in ponižna žena, globokoverna, Bogu vdana in nadvse skrbna mati. Ljubila je petje, še posebno priljubljene so ji bile Marijine pesmi. Že ob prvem srečanju na ameriških Brezjah smo skupaj prepevali v čast Mariji. Kot mi je znano, je bila doma, v Dolenji vasi pri Ribnici odlična cerkvena pevka in tudi solistka na koru. Prijetno je bilo govoriti z njo, vedno je ohranjala le lepe spomine. Razen družinske sreče, vsakdanje sv. maše in lepega petja je imela malo veselja na tem svetu. Ko so bili otroci še majhni, jih je dalj časa kar sama vzgajala, ker je bil mož pri domobrancih. Sama jih je tudi peljala z begunci v tujino, medtem se je pa tresla ob misli, da morda nikoli ne bo več videla dragega moža. Priporočala ga je Mariji v varstvo in kot velikokrat preje, jo je Marija tudi tokrat uslišala. Srečno sta se z možem zopet sešla, čeprav že v tujini.
Iz begunskega taborišča Spit-tal ob Dravi se je družina preselila v Minnesoto, kjer so si ustvarili nov dom. Oddaljeni od Slovencev so radi naročali in brali slovenske knjige in liste. Ameriško Domovino so imeli še posebej radi, saj jim je prinašala vsakdanje novice in druge zanimivosti o Slovencih, razkropljenih po celem svetu. Včasih mi je rekla: “Res je, da nimamo kulturnih ustanov in smo daleč od domačih ljudi, a se mi zdi, da je naša ljubezen do materinskega jezika toliko večja, kolikor čutimo pomanjkanja v tem. Zato so nam tudi slov. knjige in listi toliko bolj dragoceni, ker nam izpolnijo tisto praznoto, katere ne čutijo rojaki v slov. naselbinah.
Po svojih močeh je podpirala misijone in reveže. Ni je ustavila bolezen in izguba očesa pri operaciji. Pisala in brala je tako, kot poprej. Še takrat, ko jo je težka bolezen priklenila na smrtno postteljo, ni nehala. Odgovora na pismo ni ostala dolžna, dokler ji skrbna roka ni omahnila za vedno.
Dve veliki želji je imela pred smrtjo: Poromati v Lemont, k Mariji Pomagaj in še enkrat videti svojo ljubo sestro. Prva želja se ji ni izpolnila. Prišla je pa njena edina še živeča sestra iz Slovenije, katera ji je lajšala trpljenje v zadnjih dneh njene bolezni. Po dvaindvajsetih letih sta se sestri spet objeli in obujali spomine na tista leta, ko sta še v domovini skupaj prepevali lepe pesmi. Spomin je ostal, a pesem je utihnila. Sedaj Gorše-tova mama ni imela več posebno velike želje. Vsi so bili okoli nje: mož, otroci, vnuki, brat in tudi draga sestra Ivanka. Niti tega si ni preveč želela, da bi bila zopet zdrava, kajti božja volja je bila tudi njena volja. Neko jutro je mirno zaspala v Gospodu. Pokopali so jo na pokopališču Getsemani v St. Paulu. Vse nas, ki žalujemo za njo in jo pogrešamo, pa tolaži zavest vere, da bo truplo vstalo k večnemu življenju, kakor je Kristus obljubil vsem, ki so vdano nosili svoj križ in Mu sledili.
.......... A. N.
Veličastno romanje po Evropi
CLEVELAND, O. — Utrecht je eno najstarejših mest na Nizozemskem; tam smo zagledali kanal reke Ren, ki teče skozi mesto in je napeljan do Amsterdama, kjer se izliva skozi Zui-dersko jezero v Severno morje. Utrecht ima starodavno katedralo Sv. Martina, slovečo univerzo, mestno palačo in slavni papežev dvorec, ki ga je dal postaviti papež Adrian VI., rojen v Utrechtu 1459. Njegova revna mati vdova ni mogla skrbeti za njegovo izobrazbo, pač pa kneginja Margareta Burgundska, ki ga je dala izšolati, da je postal duhovnik in škof. Bil je vzgojitelj mogočnega cesarja Karla V., po katerega posredovanju je bil izvoljen za rimskega papeža: Adrian VI. je edini papež, ki ni premenil svojega krstnega imena in tudi edini, ki ni videl ne Italije ne Rima, dokler ni dopolnil 63. leto. V Rimu so ga zategadelj nazivali ‘barbarski papež’.
Iz Utrechta smo hiteli skozi Arnhem v Porurje, kjer je mnogo Slovencev raztresenih po tamkajšnjih rudnikih. Široka ve-lecesta vodi ob obeh bregovih Rena, ob njem ležijo bogata jeklarska mesta Duisburg, Solin-gen, Duesseldorf; vsa Westfal-ska je dežela tovarn, železa in jekla.
Holandski avtobus je drvel po gladki asfaltirani cesti mimo mest in trgov ter se bližal našemu cilju. Ob petih pop. smo že dosegli Kelmorajn (Koeln am Rhein); vsi presrečni smo poskakali iz busa ter se nastanili v hotelu Senats, ki je prav blizu velikanske katedrale, kjer hranijo relikvije Sv. Treh Kraljev. Dva ogromna zvonika sta nam kazala pot do nje, spremljala nas je tudi sveta ljubezen, da obiščemo čudoviti hram božji, kamor so romali naši dedi in pradedi, ko še ni bilo modernih cest, ne letal in ne železnic. Tudi smo želeli zadostiti naši pobožnosti po vzgledu naših očetov, ampak naša pot iz Zeeve-naarja skozi Porenje do Kolina je trajala samo pet ur. S sveto radovednostjo smo stopili v katedralo; orjaški prpstori so nas objeli in skrili, ker je bila ravno večerna maša, smo poslušali nemško petje in velikanske orgle; nato pa odhiteli k oltarju, pred katerim je gorelo mnogo votivnih sveč in okrog katerega je klečalo mnogo vernikov. To je tisti čudoviti oltar, kjer časte milostne podobo Matere Božje pred katero klečijo sv. Trije kralji. Tudi mi smo pokleknili ter se zatopili globoko v naše prošnje in zahvale. Nikdar si ne bi mislili, da nas bo še kedaj v življenju privedla pot srečno v Kelmorajn; imeli smo pač svoje vtise in spomine iz potopisne knjige, ki jo je tako živo predstavil pred našo domišljijo, pokojni tržaški in mariborski škof dr. Andrej Karlin. Takrat smo bili še mladeniči, vsi polni lepih upov in nad; zato smo se danes počutili prav srečne, ko smo klečali pred milostno Marijo ter se ji zahvalili.
Stolnica v Kolinu je ogromna ter orjaška stavba, da je ni take po vsej Nemčiji; zidana v gotskem slogu iz rezanega kamena, na katerem so vdolbene sohe iz starodavnih časov. V notranjosti ima stolnica pet ladij, srednja ladja je zelo široka in visoka. Svetišče krasijo umetniško barvana okna raznih velikosti; ima mnogo oltarjev in kapelic iz marmorja in v kapelicah razne svetnike; na kameni tih tleh so pritrjene klopi, ki pričajo častitljivo starost, visoke so in neokretne, da se človek kar skrije v njih. Po obširnem hramu božjem se šetajo spoštljivo in dostojno cerkveni čuvaji, ki pazijo na red v svetišču in na obnašan-
vo jim pokriva okrogla črna kapa, ki jo tudi pred Najsvetejšim nikdar ne snamejo. Postrežljivi so in vljudni ter dajejo romarjem razna navodila. Ker je bila sobota zvečer, smo se podvizali, da nakupimo še nekaj spominkov in razglednic, ki jih prodajajo zunaj ob stojnicah.
Romanje Slovencev v Kelmorajn se je pričelo sredi štirinajstega stoletja, ko je razsajala črna kuga po Evropi, prihajali so v nemški Rim z zastavami, najprej moški in mladeniči, v desnici romarsko palico, v levici pa rožni venec, za njimi žene in dekleta, ter peli slovenske nabožne pesmi. Rod za rodom je prihajal skozi dobo 400 let v Kolin k Sv. Trem kraljem, dokler ni vsako romanje prepovedala dunajska vlada pod cesarjem Jožefom II.
V nedeljo, 23. julija smo zopet obiskali veličastno stolnico ter prisostvovali sv. maši, ki jo je bral duhovnik v nemškem jeziku; cerkev je bila polna romarjev in turistov. Med mašo ni nihče kolektal po cerkvi, kar se nam je prav čudno zdelo; koliko bi nabrali med to ogromno množico, če bi daroval vsak le po par centov; mislili smo si, da je cerkev izgubila samo pri tej maši več stotakov. Edino kar smo opazili, so bile cerkvene pušice v ozadju pod korom, tja so metali radodarneži svoje prispevke.
Še enkrat smo pokleknili pri znameniti in zanimivi podobi sv. Treh kraljev, ki se odpira kakor omara; na desni platnici so upodobljeni Kolinski svetniki — sv. Gereon in tovariši, na levi je pa sv. Uršula in tovarišice; molili smo tam in prosili božje pomoči, ki naj nas privede zopet nazaj na naše domove. Ob desetih zjutraj smo odšli iz Kelmorajna. Ernest Terpin
Sls¥snski ijepnGs ¥ italijanski lahatmi
STOCKTON, Calif. — Ob izmenjavi medsebojnih pisem prijateljev Slovencev, s katerimi sem preživljal usodo begunskega življenja v Italiji, sem sprejel veliko vprašanj, na katere pa nisem uspel odgovoriti.
Po pismu, katerega mi je pisal g. Rudolf Smersu, bivši predsednik slovenskega begunskega taborišča v Sennigaliji, in mi svetoval, da napišem kake spomine iz preteklosti, sem sklenili da bom v naslednjih mesecih objavil kratke članke in razmo-tal uganko, kako je bilo po odhodu prvih beguncev v južno Ameriko ostalim Slovencem P° italijanskih taboriščih. V teh člankih bom pokazal razliko i11 razumevanje, katerega so kazale oblasti na ostale begunce.
Če ne bom uspel navajati Pra' va imena ali jih izpustil, prosim oproščenja, ker čas je zabrisal spomine in ne bom to storil iz enega ali drugega razloga. ReS' ničnosti se hočem približati in upam, da bo marsikateri čitatelJ lahko potrdil mojo nepristra' nost v tem pogledu. Lepo PoZ' dravljam do časa prvega članh3 vse znane in nepoznane Sl°' vence.	Maks Simončič
Sfowesisks stiafers sis misijonar v tlgmš
CLEVELAND, O. — Pretek11 teden se nam je oglasil reV’
John Keefe iz reda “očetov
sv-
križa”, C.S.C., vnuk Mr. in
IVlrS-
Matt Hribar iz PainesviH3
Ohiu, in ožji sorodnik Mr- 111
Mrs. B. J. Hribar z E. 144
ki je imel novo mašo leta O
skopa je bil nato v misijonih v ^ j
fiji Ft. Portal v afriški
Ugandi. Letos je prišel na^
lovni oddih v Združene ^tza
in se ta teden po pol leta bivaI^
v domači deželi vrača v Afrl .
Rev. J. Keefe deluje v
misijonu, v katerem je 9,000 ^
stjanov in kjer je treba na ^
sežnem prostoru oskrbovati ^
kapel. Uganda je kot znano P
je turistov; oblečeni so v dolga leg Abesinije v črni Afriki a rdeča krila, kakor kardinali, gla-1 bolj krščanska dežela;
SMERISO. DOMOV Iff A
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Narodni praznik in Dan slovenske zastave
“29. Oktober je dan zgodovin-skego spomina, ki pove, da je narod naš, zavedajoč se svojih Pravic in svoje lastne moči zagrenil sto in stoletni razvoj in ^rzno usmeril svoj čolnič usode v novo državno življenje, ki naj §a vodi in določa slovensko ljudstvo samo. Zato nam je 29. cktober praznik veselega navdušenja in ponosnega zmago-slavja.”
“Za Slovence pomeni 29. oktober 1918 začetek narodno-dr-žavnega življenja; pomeni ko-nec zapostavljanja slovenskega jezika v cerkvi, v šoli in uradu, Pomeni konec socialnega in gospodarskega zatiranja vsaj velike, osvobojene večine Slovencev Po tujcih, konec ozemeljske razkosanosti na Kranjce, Štajer-Ce, Korošce, Primorce in konec Padanja črno-žolte zastave, ki je prinesla v teku stoletij toliko bridkega in toliko žgočih krivic utiranemu slovenskemu Ijud-stvu. Padla je in poteptali smo j° kot simbol suženjstva in na ftjeno mesto smo dvignili, da je Zmagovito zaplapolala SLOVEN-S K O BELO-MODRO-RDEČA
Zastava narodne svobo-
de.”
“Narodna zastava je eden najvidnejših znamenj narodnostne kulture. Noben narod, ki ceni sVoje ime, ne more biti brez nje, sme nanjo pozabiti, je ne sme °rnalovaževati. To velja za nas Stavence na sploh, dvojno mo-«io pa velja za Slovence v 2domstvu, ki praznujejo vse Mogoče praznike narodnih in državnih zastav, samo naše slovenske ne.” (Iz proglasa Narodnega odbora za Slovenijo v ok-tobru leta 1966.)
“Slovenski Večer”
Letos bomo Slovenci v Toron-zopet praznovali narodni praznik “29. OKTOBER”. Istočasno b° tudi proslava “DNEVA SLO-VENSKE ZASTAVE”. V ta na-■'nen pripravlja Slov. krščanska demokracija v Torontu v soboto, oktobra “slovenski večer” v Slovenskem domu na 864 Pape ^Ve. Prvotno je bil za ta večer napovedan banket, pa so ga pri-j'editelji prestavili za en teden, a bo za soboto, 28. oktobra da-na prednost proslavi slovenske-narodnega praznika.
^a to proslavo so povabljeni Vsi Slovenci. Tudi vsebina pro-ave Jjq miseino povezala vse veie Slovenije. Belo-modra-rde-a je zastava vseh Slovencev, 2at° je praV; cja se ji -tuc[i v Ka-^adi enkrat poklonimo. Kljub einu, da bo vstop na proslavo Pr°st, bo poskrbljeno za vse, kar cf potrebno za lep in prijeten vS‘0venski večer”. Na tem ve-veru bo vsakdo enako dobrodo-^' ’ vsakdo lepo sprejet in po-rezen. Prireditelji že vnaprej npozarjajo, naj bi vsakdo rezer-lral to soboto 28. oktobra za eležbo na proslavi slovenske-^ Narodnega praznika in slo-Ve"*e zastave.
Por.
tudi težko predstavljati resničnega politika brez dobrote srca. Vse tiste torej, ki mislijo, da delajo politiko, pa razdvajajo ter napadajo nasprotnikovo osebo in jo žalijo (taki napadi ne morejo prihajati iz dobrega srca), ne moremo imenovati politike in jim nikakega vodstva nihče zaupati ne more.
Koliko imamo Slovenci velikih mož, katerih največja odlika je bila, da so bili izredno dobri po srcu: Škof Rožman, misijonski škof Baraga, svetniški škof Slomšek, politični voditelj Korošec, ljudski tribun Evangelist Krek .... Tudi pri svetovno znanih velikih možeh pre-često izstopa dobrota srca. Verjetno v današnjih dneh premalo študiramo to stran ustvarjalcev zgodovine. Če bi jo, bi z lahkoto spoznali vsi, ki se za voditelje ponujajo in ki streme za visokimi položaji, da so ti dosegljivi le, če bodo stopali po stopnicah dobrih del, ki jih zgradi dobrota srca.
Rimski zavodi
Prav je, da smo Slovenci sedaj, ko je govorjenje o ti. Slo-veniku postalo živahneje, pravilno informirani vsaj o tistih zavodih v Rimu, ki se o njih najpogosteje sliši. 12. sept. so stale v A. D. napisane sledeče trditve:
“Katoliški Slovenci bomo s tem zavodom kot enakopravni vrstniki stopili ob druge katoliške narode, ki so si po vojni zgradili svoje ustanove v Rimu: Litvanci, Poljaki, Madžari. Denar zo te je prišel iz njihovih emigrantskih vrst.”
Poljaki imajo v Rimu dvoje u-stanov. Prvo je poljski kolegij za študente, ki še niso duhovniki. Ta je bil ustanovljen leta 1866. Za duhovnike pa, ki se izpopolnjujejo v študijih je pa t.zv. poljski inštitut. Tega pa so ustanovili leta 1910. Pri gradnji obeh torej ni prihajal v poštev denar politične poljske emigracije po drugi svetovni vojni. Madžarski institut je bil ustanovljen leta 1940., ko še ni bilo madžarske polit, emigracije. Ta inštitut pa je bil po podpisu protokola z komunistično madžarsko vlado izročen v rabo madžarskih škofij; sedaj je madžarska erpigracija ustanovila svoj zavod, ki bo samo za emigracijo. Edino litvanski kolegij je bil u-stanovljen po vojski in sicer leta 1948. Ustanovila ga je emigracija za emigracijo. Pri teh treh narodih je glede njihovih rimskih zavodov vse jasno: vsi vedo kdo je, kdo pije in kdo plača, kot pravi pregovor. Pa še drugič kako poročilo za boljše poznanje stvari, vse pa po načelu: clara pacta boni amici.
Por.
vij ati svoje posle tudi v drugi pokrajini, damo da se registrira tam. Če je pa incorporirana pod federalnim zakonom, lahko deluje kjerkoli v vsaki provinci, samo, da se prijavi.
Poleg zgoraj omenjenih poslov te družbe tudi sprejemajo denar kot hranilnice in zanj izdajajo posebna potrdila, ki se po angleško imenujejo “guaranteed investment certificates”. V zadnjih desetih letih je denar naložen v teh denarnih zavodih porastel za 300%. Njihove podružnice so se odpirale na raznih vogalih po mestu. Uradne ure so prilagodili ljudem in obljubljali so visoke obresti. Vendar se slišijo resni finančni opomini, ki opozarjajo na nevarnosti poslovanja teh družb. Baje imojo ti denarni zavodi v svoji upravi čez 16 bilijonov ljudskega denarja in nekateri pravijo, da so “Trust companies” še vedno v stanju rasti in razvoja.
S. K.
tike
oWota srca in politik
.Politika mora služiti obči toa^ji.” Poslanstvo politike je k.reL ^ služi človeku, človeš-V, 1 skupinam in končno vsemu °Veštvu. V sami naravi poli-le torej dobrota, zato si je
^amofenske pfoiee
SLOVENSKE in druge
uT°2ene iz starega kraja. Največja izbira na tem £• .	kontinentu!
“t e vaj te brezplačne kataloge v sv°jem jeziku!
COMET RECORDS
“I55 St. Clair Ave. W.
-----	Out Canada
Ob stoletnici Kanade
Nekaj informacij o t.zv. “Trust Companies” v Kanadi. Beseda “trust” pomeni trdno zaupanje v poštenost, v resnico in v moč koga. Potem pa pomeni tudi, tistega, ki upravlja premoženje nekoga drugega v njegovo korist. Tako te kompanije upravljajo zapuščine umrlih, upravljajo imovino in denarne investicije živih.
Prve družbe te vrste so bile ustanovljene in so dobile pravico poslovanja pred 75 leti. Leta 1900 jih je bilo komaj 14 v celi Kanadi. Ob stoletnici jih je 50 in imajo v celi državi čez 400 uradov v večjih in manjših mestih.
Za ustanavljanje teh družb daje dovoljenje ali federalna ali pa tudi provincialna vlada. |
'Klic iz Afrike:
“Na pomoč!”
Dragi gospod župnik, z veseljem Vam sporočamo, da smo 1. septembra slovenski jezuiti dobili svoje misijonsko področje v Zambiji. Prevzeli smo župnijo Matero v glavnem mestu Lu-saki in veliko zaledje, ki se razteza v dolžino okrog 180 km. V mestnem področju župnije Matero je okrog 55.000 prebivalcev, na podeželjskem pa še veliko več.
V	misijonu sva zdaj dva patra (p. Rudež in jaz) in br. Jože Rovtar. Kmalu se nam bo pridružil p. Tomažin, ki je končal svoje študij je v Pooni, ter učiteljica gdč. Harcog. Pozneje pridejo še drugi.
Svoje delo priporočamo Vašim molitvam in molitvam vernikov Vaše župnije. Ker nam je poverjeno veliko področje, 3omo seveda veseli vsakega solidnega misijonskega poklica, d bi se porodil med velikodušnimi verniki Vaše župnije.
Imamo veliko načrtov. Naj-3olj pereča potreba je graditev nove cerkve na oddaljenem in najubožnejšem področju župnije. Začeli smo zbirati denar za cerkev in socialni center ob njej. Priporočamo se dobroti Vaših vernikov, posebej še zdaj, ko se pripravljamo na misijonsko nedeljo. Hvaležni bomo za vsako pomoč. Radi sprejmemo vsake intencije, ker jih nadškofiji primanjkuje.
V	zaupanju, da bo Odrešenik sveta blagoslavljal naša skupna prizadevanja, ki imajo za cilj večjo božjo slavo, Vas pozdravljam v imenu slovenskih zambijskih misijonarjev, p. Jože Kokalj S. J.”
Tako smo Slovenci izven domovine dobili nov delokrog dela. Kje ste delavci-misijonarji? Božji prst nam je pokazal na nove odgovornosti. Odpri srce, odpri roke, daruj, da bodo slovenski misijonarji mogli širiti vero, o-miko in preganjati bedo duha in teles.
Vsi verni za vse neverne. Škofije prevzemajo misijonske škofije v svoje varstvo. Slovenske župnije v ZD in Kanadi, ki so
Prav za prav bo ta nedelja krona vsega krožkovega dela skozi celo leto. Tol6 kratko opozorilo naj bo prošnja vsem, ki bodo tele vrstice brali, naj sebe, svoje sosede, znance in prijatelje opo-zore, da bo letos v Torontu med Slovenci misijonska nedelja nekaj posebnega in to cela nedelja, dopoldne in popoldne, v molitvah, v delu in na popoldanski prireditvi. Podrobna obvestila in navodila za praznovanje misijonske nedelje bodo še izdano in objavljena. Naj bi teh navodil in povabil nihče ne prezrl.
Ta nedelja bo važna za vse, ki verujejo, da bodo poslali svoje misli vsem ki luči vere, toplote ljubezni in moči upanja ne poznajo. Misli pa bodo hitele tudi k tistim, ki so naše krvi, a delajo daleč na poganskih poljanah in pri svojem delu pričakujejo pomoči od našega krščanskega prepričanja. Naša letošnja misijonska nedelja bo torej dar slovenskim misijonarjem in po njih najpotrebnejšim članom človeške družbe. Nasvidenje pri Mariji Pomagaj!
Stremuštvo za svetnimi častmi ni vredno človeka, ker tak visoko leta in ni sposoben skloniti se k tlom, ponuditi roko potrebnemu in poslušati tožbo betežnega. Neprestano delo za bližnjega je politika, ne pa razkazovanje in ponujanje samega sebe. Komur dobrota srca ni gonilna sila, ki ga priganja k delu, mu tudi izobrazba in spretnost ne bosta pomagali. Ostal bo ali ekonomski ali juridični, ali računski ali pa mašinski tehnik, nikdar pa dober politik ali še celo voditelj.
Potrebne misli za današnje dni . . .
Strelska tekma
Če seveda poderejo kakega moosa.
Na lose gredo v prvi polovici oktobra. Mesta v lovski koči v Elk Lake so za to dobo že vsa rezervirana. Sedaj na severu baje celo že sneži in sezona za klicanje losov je v polnem teku. Vsem lovcem, ki odhajajo, želimo srečo, ki je pri vsem tem zelo potrebna.
STZ bo vodila ob sredah zvečer telovadne vaje tudi med lovsko sezono. Vsa mladina, ki misli zares vaditi, je prisrčno vabljena!
Rezultati tekem:
Lov na točke: L. Podgornik, F. Abulnar, F. Grmek, P. Grmek;
22 kaliber: F. Abulnar, P. Golobič, A. Dolenc, F. Grmek;
težki kaliber: P. Klopčič, F. Lovšin.
STZ — Toronto
TORONTO, Ont. — Toplo poletje, ki se je zategnilo v september, je nenadno prekinil mrzli severni veter in prinesel jesen v deželo, kar čez noč. Listje se je pordečilo, na travi se je v jutru zasvetila slana, v srca lovcev se je prikradla pomlad, lovska sezona se je odprla.
V takem okolju so se vršile letne strelske tekme STZ. Sobota je bila v Bancroftu lep dan, farma, ki jo oskrbuje STZ Trust, se je predstavila lovcem z novim, skoro končanim poslopjem, ki stoji med dvema visokima mlajema za zastave, pred iskanju> vojnih grozotah in smr-njo pa visoko znamenje križa, ^ bedi in obupu misel k Bogu
Mmm h !on!rea!a
TORONTO, Ont. — V hladnem jesenskem zraku plapolajo zastave ob paviljonu Združenih narodov na Expo 67 v Montrealu. V nenehnem gibanju se jim pridružijo še druge na Place des Nations z drugega otoka na veliki reki sv. Lovrenca. V vrvenju milijonov obiskovalcev svetovne razstave pluje življenje sveta. Od vzhoda in zahoda, severa in juga se srečujejo, sedajo k skupni mizi, potrpežljivo in molče čakajo v dolgih vrstah vse te poletne in jesenske mesece, da se jim odpro vrata v prostore, kjer se človeška znanost in podjetnost prikazujeta v čudežih moderne tehnike, industrije in umetnosti. Na tem prostoru je današnji človek mi-
<_'J O .N' i r-r ' - ■
ru in napredka zbral najboljše sedanje in bodoče uspehe, razgrnil zaveso mnogih skrivnosti in ponuja bližnjemu neprecenljiv pogled v brezkrajne globine uma in duha.
Expo 67 ni le sejem v najširšem pomenu besede — je visoka šola modrosti in učenosti. Iz neštetih prilik in zgodb govori modrost, v filmih in slikah se nam odkriva smisel življenja in njega vrednost — če le prav gledamo in poskušamo. Različni nazori in ideje, svojstvene značilnosti in podvigi posameznih narodov se tu srečujejo in složno oznanjajo svetu idejo o bratstvu in strpnosti. Iz krščanskega paviljona nas vodi po nemiru in
da sv. Lovrenca. Na zapadu strme v nebo montrealski nebotičniki in mogočne ladje počivajo v pristanišču. Veliki mostovi se kot venec bisernih korald spenjajo preko globoke vode.
Expo 67 je enkratno svojstveno doživetje, je mejnik ob prvi stoletnici kanadske države, ponos mesta Montreala in ponovni dokaz mednarodnega sodelovanja in bratstva.
V milijonih obiskovalcev so všteti tudi Slovenci. Preko poletnih počitnic so prihajali v Montreal. Obisk Expo 67 je skoraj nujnost razglednega in naprednega človeka v Kanadi. Naši domači v Montrealu so z vedrim srcem odpirali vrata znancem in jim nudili počitka, če so ga tam iskali. Tudi slovensko župnišče pri sv. Vladimiru, ki je v bližini Expo je ljubeznivo sprejemalo goste. Slovenski na-
daleč. Zdaj se še svetijo luči z Expo 67. Pred nomi je zima. Vrnili se bomo k delu v šoli, domu in dvorani in se marsikaj spominjali montrealskih dni, zlasti pa prijaznih Rupnikovih, Štibernika, Koritnikovih, Staričevih in še drugih. Bog vas živi in ohranjaj, da bodo slovenski domovi v Kanadi še dolgo prijetna ognjišča in zavetja našim rodovom.
Anica Resnik
V Londonu snujejo
muzej za moško modo
LONDON, Ang. — Javnost se premalo briga za moško modo. Pozabljena je navadno po par letih. Ko je treba kaj vedeti o njej, pa odpovedo vsi muzeji”, tako toži londonski strokovnjak Sidney Brent, ki dela celo življenje načrte za novo moško modo. Zato je sklenil, da ustva-posebno gibanje, ki naj nabe-seljenci v Montrealu se radi zbi- re 2 milijona funtov in postavi
v Londonu muzej za moško modo.
Prepričan je, da se bo ta naložba kapitala izplačala, kajti muzeji trdijo, da dobivajo stalno prošnje za informacije glede zastarelih mod, ki jim ne morejo ugoditi. Muzej pa naj ne bi nudil le zgodovinskega pregleda moške mode za zahodno Evropo in Ameriko. Obsegal naj bi ves svet. Muzej bi bil zato le navidezno angleški, v resnici bi bil pa mednaroden. Brent je že našel par vidnih Angležev, ki se
rajo pri svoji cerkvi. Skrbni gospodar, č. g. Anton Boljka jim je duhovni oče in brat Ciril Hribar s svojim nasmehom uliva poguma v plašna srca. Cerkev sv.
Vladimir a je zelo prijazna. Vtis imaš, da si stopil v cerkev na domači slovenski zemlji. Oljnate svetilke na stenah ogrevajo božji hram. Beli čipkasti prti pokrivajo oltar in sveže cvetje krasi prezbiterij. Tu se srečujejo zdaj prijatelji in znanci. C. g.
Boljka vsakega sprejme z dobro besedo. Daljave med Montrealom in Torontom se krajša- zelo zanimajo za ta načrt, jo. Vsi smo kot ena velika družina, zbrani okrog svojih cer-; kva in duhovnikov. Tako se po-5 čutimo najbolj Slovence. V živahnih pomenkih ob obiskih se utrdijo prijateljske vezi in po-žive skupne ideje. Veselimo se uspehov in delamo načrte za bodočnost. Kako bo s šolo, s pristavo, s prireditvami in še kaj ...
V iskrenem domačem vzdušju pozabimo; da smo kot posamezniki neznani v svetu. Prišlo bo poletje . . . Morda spomladi spet odrinemo na pot ... Pa to je še
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Dvodružinska 5-5, na 6522 Bonna Ave., prazna, 2 plinska furneza, avtomatični tank, 2 garaži, vetrna okna. Kličite 881-2497.	(194)
CLEVELAND, O.
Moški dobijo deic
Delo dobe
Slovensko gradbeno podjetje zaposli stavbene mizarje in njih pomočnike.
MILAN JAGER
797 Babbitt Rd. Tel. 944-G755
(197)
MACHINISTS
i
med tem ko je zadaj gorovje.
V	soboto so lovci lovili za točke, padali so zajci, jerebi in race, ki so se ta teden sezonsko odprle. Zvečer seveda je bilo pri ognjišču veliko pripovedovanja o tem, kaj vse so doživeli v naravi. Ni manjkalo tistega, ki je sledil medveda in celo takega, ki je z ustreljenimi racami plaval. Zgodba pripoveduje, da je nekdo celo dihurja odrl in mu je ponesreči nekaj prerezal, a to je bilo že nekaj let nazaj.
V	nedeljo po sv. maši se je nabralo že veliko lovcev, ki so začeli nabijati z večjim kalibrom na daljavo 200 metrov. Tekme je vodil lovski načelnik
P. Golobič. Potekale so lepo dis-prejele klic iz Afrike, naj bi pre- ciplinirano in sorazmerno hitro, vzele pod svoje okrilje župnijo (Pokalo je pa seveda tako, da so Matero v Lusaki. Posamezni nas kar ušesa bolela. Vsak je verniki naj bi prevzeli pod svo- imel 2 preskusna in 3 tekmo-je varstvo posamezne misijo-^ valne strele. Videli smo različne narje; tako bi vsi, ki verujejo ^ puške. Veliko je že avtomatskih molili za vse, ki ne verujejo; winchester pušk, pa tudi re-
vsi, ki imajo, darovali za vse, ki nimajo. Da bi človeštvo postalo ena družina . . .
Misijonski' por.;
Misijonska nedelja
Četrta nedelja v oktobru bo Trust kompanija, ki je ustano- letos misijonska. Misijonski kro-vljena pod provincialnim zako- žek v Torontu se na to nedeljo nom ene pokrajine, more opra- pripravlja že nekaj mesecev.
mingtonk ne manjka.
Tekme v 22 kalibru so šle hitro od rok; ko je Frank Skulnar pritisnil vse 3 v črno, je- bilo za gotovo odločeno, kdo je zmagovalec.
Razglas rezultatov je bil v koči ob topli peči in čaju. Pokali za prva mesta bodo razdeljeni na “moose” banketu v januarju.
in ljubezni do bližnjega. — Bog je Ljubezen, je Rešitev. V bedi sveta naj ne ugasne luč vere in upanja — predvsem pa ljubezni. V grozi ognja se rodimo za višji svet, za srečo in mir. Taka je resnica — gola in strašna, brez sveč in cvetja. Nevidno bdi nam nami božje oko. Ne čutimo vedno božje roke in klica Gospodovega nam ni mar. Zato pravijo mnogi, da ni Boga . . . Neumneži .... Kako more biti pameten oni, ki bi trdil, da za vso vzorno organizacijo svetovne rastave ni nikogar, ki vodi in urejuje to ogromno podjetje. Nič ni samo od sebe. Kar človek odkrije in spopolni, je vse prej bilo in ni še končano .. . La Ronde . . . Kraj veselja, iger, otroškega čebljanja, žlahtnih vonjev in sejemskega trušča. La Ronde . . . Vabljiva, kot domača hiša po dolgem potovanju, letoviška koča po napornem plezanju; romantična kot Pariz in kanadski Quebec, živahna in pisana kot ulice evropskih mest .... Tam se v večernih: urah, ko se zapro vrata v paviljone, zbirajo ljudje k čaši piva, kave in prigrizku,: k square dance” in moderni muziki. Ob otokih sv. Helene, Notre Dame in Le Havre pa se v večnost preliva temnozelena vo-
Naprodaj zaradi zapuščine Mr. in Mrs. Frank Turk
FLORIDA — Krasno prenovljena 5-sobna hiša, 2 spalnici, bakrene cevi, mestna voda, nizki davki, ekstra lot, v Miami. Zmerna cena. Pišite na Steve J. Lucic, 2921 South West 19th Terrace, Miami, Fla. 33145.
(199)
Naprodaj
“Roper” kuhinjska peč. miza, 4 stoli, Maytag pralnik, Navaden, ni avtomatični. Na 1182 E. 83 St.	(195)
TKE CLEVELAND mmmm Tool Go.
$784 E- 78 SL 341-17M
A Subsidiary oi PNEUMO-DYNAMICS Corjk.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE / MISSILE and Aircraft Components
seller - mmm
Contouring acd profiling Machine*	/
mmzmkL
SORING MILLS

V najem
3-sobno stanovanje s kopalnico se odda na 1257 E. 60 St. za $35.00 mesečno. Za pojasnila kličite 431-2050.
-(197)
Receiving Clerk
Mature, able to read and write English. Steady work with overtime. Opportunity for advancement.
1845 E. 30 St. — 781-1911
(197)
Naprodaj
Poceni se proda večji električni pražilnik (toaster), pripraven za večjo družino ali restavracijo. Kdor se zanima, naj kliče: MI 1-5471.
Stanovanja v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida
Cisto 3-sobno stanovanje, delno opremljeno, $45.00.
Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50.
5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204.
(x)
TURRET
LATHES
m TURRET
LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RAOIAL DRILLS
NUMERICAL 00NTBGLLEB MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno at! g.15 dop. do 5. pop. ali kličita S41-17M
ta čaa sestanka
An Equal Opportunity Employer
(196)

AMERIŠKA DOMOVINA
Miklova lipa
ZGODOVINSKA POVEST
Spisal Malograjski
Toda ker mu drugače Huber nikdar ni dal povoda, da bi mu bil kaj očital, in je bil razen tega dober gost, ga ni maral odganjati iz svoje gostilne, dokler ni bilo skrajne sile. Zato pa je tem pogosteje svaril svojo hčer, da se naj ne bavi preveč z njim in da se ga naj kolikor mogoče ogiblje.
Tudi mati se je ogrevala bolj za Florijana; a človek sili navadno v to, kar mu je prepovedano. Tako je ostala tudi Matilda s Florijanom sicer ljubezniva, a v dnu njenega srca je pa le tlela iskrica za Huber j a.
Ko je Huber zvedel, da se tudi Florijan poteguje za Matildo, se je vračal pogosteje v te kraje
tako
se je
vsakega povoda:
' \ “Bolj neumne stvari je ni na svetu, kakor je kmet! Ali mi verjameš to, Huber?”
Ta pa se je delal, kakor bi bil preslišal te besede. Obrne se proti deklici in vpraša:
“Kje pa sta oče in mati?” “Mati pripravljajo večerjo, oče pa morajo priti vsak čas domov, če že niso v veži,” odgovori Matilda.
Oni postopač pa nadaljuje: “Kmet biti, to je zadnja na svetu! Ne vem, kaj bi bil raje nego tak kmet.”
Pri teh besedah namigne z obrazom proti mizi, pri kateri
nego dosihdob. In zgodilo, da sta trčila nekega večera oba tekmeca pri Gašperju vkup.
Florijan je sedel že za mizo, ko vstopi Huber, z njim'pa oni postopač, s katerim se je zmeraj je sedel Florijan, pajdaših Ko zagleda Huber Flo-, «Tiho bodi in pusti ljudi pri rijana, prebledi nekoliko. Po- miru'” pripomni Huber, ob enem
sebno neljubo ga je zadelo to, da je sedela Matilda na klopi pri peči ravno Florijanu nasproti in da se je tako nekako zadovoljno smehljala. Sklepal je iz tega, da sta imela prijetne po-
pa sune tovariša pod mizo z nogo ter mu namežikne, češ, da naj nadaljuje.
Slučaj pa je hotel, da je Matilda to zapazila in hkratu se ji vzbudi misel, da mora biti Hu-
_	.	^ V^V A .4. J. .1.1 kJ	J V-lCt	Ct	i 0 i
menke in da si nikakor nista ber zvitj neodkritosrčen in
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
mu
GOODYEAR TIRE & RUBBER CO. ReTREAD PLANT
NOW HIRING MEN
Looking to the future!
Starting positions as:
Superiors Snspasfsrs - Buffers Hold ffa
We will train you. Develop for rapid advancement and promotions. Goodyear insurance program offers pension and retirement, group insurance, life accident, sick benefits, hospitalization and surgical benefits. Good starting salary, Call collect, 215-425-0498 or write 2743 East Allegheny Ave., Phila., Pa. 19134 An Equal Opportunity Employer
(194)
bila navzkriž. Vendar se zataji, in ko sta bila s tovarišem sedla k mizi v nasprotnem kotu, kakor je sedel Florijan, reče s prijaznim glasom:
“No, Matildka, ali nama boš dala kaj vina?”
“Zakaj pa ne?” odgovori veselo deklica ter steče po vino. Ko se je vrnila ter postavila posodo pred prišleca, je sedla zopet k peči, toda sedaj na ogel, tako da je videla k obema mizama, pri katerih so bili gostje. To pa Huber ju še vedno ni bilo zadosti. Pomolči nekoliko, potem pa reče:
“No, Matilda, ali ne boš sedla k nama?”
Deklici je to vabilo sicer prijalo, kajti ustne so se ji zategnile v nasmeh, vendar je odvrnila:
“Saj sem tukaj tudi lahko!
doben človek. Da je Huber jeva znamenja razumela prav, je bila prepričana tem bolj, ker se postopač ni zmenil za njegovo posvarilo, ampak je nadaljeval: “Kaj si takov beraški kmet dandanes vsega ne upa! Namesto da bi tičal ponižno tam gori v svoji bajti, pa se hodi doli po meščankah ozirat! Ali si že videl kaj takega, te vprašam?” Florijan je vedel od vsega po-četka, kam lete tujčeve besede. Premagoval se je dolgo, dasi je vse vrelo po njem. Ko pa mu je oni postopač, čigar mati je prosjačila, očital beraštvo in se je naravnost dotaknil razmerja do deklice, ki mu je sedela nasproti, tedaj je vzkipelo v njegovih prsih in srdit je izpregovoril:
“Kdo je beraški? Ali jaz? Ali ne veš več, kako sta se plazila z materjo okrog kmetskih koč
Huber in njegov tovariš izza skrbno ne, kakor to noč. Saj mu mize. Matilda, videč, da je ne-!je bilo, kakor bi bil dosegel vse, varnost velika, da bi ne nastal kar mu je želelo srce, in kakor pretep, hoče ravno venkaj po j bi bila njegova sreča popolnoma očeta, ko vstopi ta sam ter reče, dovršena, ko je nosil s seboj ta-prezrši Huber j a in njegovega ko prijetno zagotovilo očeta nje-
tovariša. Florijanu:
“Pameten bodi, Florijan, pa domov pojdi!”
“Čemu?” se oglasi potuhnjeno Huber. “Saj greva midva, zato sva vstala. Tukaj denar za pijačo; kar je preveč, poračunimo prihodnjič!”
Izrekši, vrže srebrn denar na mizo ter potegne tovariša za seboj proti vratom.
Florijan se je zamudil nato še nekaj časa pri Gašperju. Ko pa se je naposled poslovil, spremil ga je Gašper v vežo in mu tam prijazno stisnil roko.
To je Florijana osrčilo tako, da reče:
“Saj mi boste dali Matildo, ali ne?”
“Kar miren bodi!” mu odgovori Gašper in mu pomenljivo pokima. “Onemu je ne dam za ves svet ne!”
Florijanu je srce vriskalo veselja, ko je stopal v temni noči po ozki stezi gori proti svojemu domu. Še nikdar ni hodil to pot
go ve izvoljenke. Baš ta veselost in brezskrbnost je bila kriva, da se ni zmenil dosti za šum, ki je hkrati nastal v gošči nad stezo. Mislil je, da se je kako živinče izgubilo in da se potika zdaj tod okrog, šel je mirno dalje, toda komaj je storil nekaj korakov, ko mu prileti težak udarec na glavo, da ga zapusti takoj zavest. Zgrudi se na tla, potem pa se valička precej daleč doli po strmini. Tam so ga drugi dan pobrali ter prenesli domov.
IV.
O tem, kdo je napadel Florijana, ni nihče dvomil. Vedel je Florijan sam, ko se je bil zopet zavedel, da sta ga Huber in njegov tovariš napadla, in vedeli so to tudi Gašperjevi. Bili so o tem vsi tem bolj prepričani, ker ni bilo drugi dan niti o Huber ju, niti o njegovem tovarišu ne duha, ne sluha.
Sreča Florijanova je bila, da ni bil obležal na mestu, kjer ga je bila pobila zlobna roka, kajti
ca potem temeljiteje dovršila svoje krvavo delo; tako pa se jima ni zdelo varno, plaziti se v temni noči doli za njim po strmini, in pobegnila sta, tolažeč se, da je nemara dobil zadosti.
In res, rana ni bila majhna, ki jo je bil Florijan dobil na glavo. Kdo drug, ki ni bil tak korenjak, bi si bil težko opomogel,
in Florijan sam je trpel grozne bolečine. V tistih časih ni bilo tako zdravnikov kakor dandanes, pa tudi ne sodišč, kjer bi bil človek iskal zadoščenja. Kdor se ni mogel maščevati sam, je najraje potrpel krivico, ki se mu je bila zgodila, in tudi Florijan niti mislil ni na to, da bi bil tožil svoja napadovalca.
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shorevvay in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
'k Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. it Parkirni prostor. Zračevilni sistem.
24 urna ambuiančna poshiga in aparat za vdihavanje kisika.
tako lahko, pa tudi tako brez- j brez dvombe bi bila napadoval-
.................................................................milina
S
K
ČE SE SEUTE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
jim surovim glasom in reče brez
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
CHILD CAPiE
In exchange for room and board. Student or v/orking woman preferred. Near North side. Near Lake & transportation. DE 7-4021.
_____________________________095)
LIGHT ASSEMBLY Must have experience in light duty assembly and drill press work. Hours 3 a.m. - 4:30 p.m. Permanent. Company located in Addison. 543-9350.	(196)
BUSINESS OPPORTUNITY
LIGHT FACTORY No experience necessary. 5 day week. Permanent. Must speak and read some English.
ALLEN PAPER CO.
Ill No. Canal	FR 2-2468
_____	(196)
HOUSEKEEPER — COOK Nr. N. side apt. facing lake. Begin 10:30 a.m. thru dinner. 5 days, 2 people in household. Good wages & desirable surroundings. Good transp. Exc. local, refs. req. PH: 329-1945.
(198)
Huber se vgrizne v spodnjo j in sta bila vesela, če vama je ustno, a ne reče nič; zato pa iz-| kdo dal kos kruha? Ti boš zme-pregovori njegov tovariš s svo- jrjal mene z beračem, ti? ... Menda se nama obema že na životu pozna, kdo je užil več lakote, ti ali jaz? Kar pomeriva se enkrat, kdo je večji in krepkejši, ti ali jaz?...”
Florijan se je bil pri zadnjih besedah vzdignil in je udaril parkrat malo bahato po svojih mogočnih prsih. To pa se mu je podalo vrlo dobro. Ko je stal tako po koncu vzravnan, je bil videti še močnejši in krepkejši nego po navadi. Matildi ni bil še nikdar tako všeč, kakor v tem trenutku, ko je tako samozavestno in pogumno zrl svojima nasprotnikoma v oči. Pri srcu ji je postalo gorko in neki glas ji je velel:
“Pozabi Huber j a, pa za Florijana se odloči!”
Med tem sta bila vstala tudi
TAVERN — BY OWNER Business est. 40 yrs. Complete fixtures. 3 rental apts. Barber shop. Located in German community. Selling because of death. For inf. call Mr. Hamsher, 312-587-2500 at Fox Lake, 111.
(199)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER
Near 108th & Avenue B. 2 bdrm. brk. Crptg., gas ht, fin. full bsmt. fenced, IV2 car gar. Storms & scrns. Many extras. Must be seen. $19,900 for immed. sale. RE 1-5489.
(198)
BY OWNER Beaut, lot for sale. Private; 140 ft. frontage on golf course; Indian Lakes. Asking $8,500.
Tel. 627-5087
(196)
MUNDELEIN For sale by owner. 8 rm. tri-level. On Ige. beaut, landscpd. corner lot, overlooking pvt. lake, 3 bedrms., 2 baths, Ige. 14x22 rec. rm. Upper and lower patios. Priced to sell.
LO 6-6784	(195)
HELP WANTED
NEEDED AT ONCE
DANDY MAKER
Experienced in all phases of candy making
Must have a complete knowledge in the operation, of candy manufac-unng machinery and be assistant to working foreman in candy kitchen
requirement? St°re "	OM°- S“d
THE MAY DO.
MRS. D. BLACKWELL
158 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio
096)
WE NEED AT ONCE
SALESPEOPLE NEUMODE HOSIERY
Full times help wanted for Neumode Shops. Various locations, including downtown Chicago. Attractive air conditioned surroundings. Good pay. Pleasant personality and willingness to work more important than previous experience. Neumode will train.
Phone Mr. FREDRICKSEN FI 6-0125 for interview appointment
AMERIŠKA slovenska katoliška jednota
( K. S. K. J. )
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam,
\ r ovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: » od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	elanom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl.
Premoženje------------------------$16,300,000.00
Članov - 45,000 ------------Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina____________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
ža seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
ME .......................................
NASLOV ...........................................
MESTO ..........................
DRŽAVA ...................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
.•••••••..•••••••e
CODE
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J r^—------------------------------------------- »
f *
4«
* f
I
4«
*
4«
4«
I
f
4«
4
......................................n................immmiimmmiMmJ
PLUG ZA MINE >— Vojaki 1. marinske divizije v Vietnamu so dvignili plug za mine na njihovem oklepnem vozilu, ko so prišli na varnejše področje. Plug je na nevarnih potih spuščen in njegovi zobje rinejo V globino, da sprožijo morebitno mino, predno zavozi oklopnik \na njo jz vso svojo težo. Eksplozija mine pred vozilom temu ne more napraviti veliko škode, pod njim pa je lahko hudo nevarna.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
KJER JE MOGOČE i—'Vojak v 'boju mora iskati zaklon pred kroglami, kjer ffa more najhitrejše najti. Tile ameriški 'marini na sliki so počepnili kar p strugo potoka, ko so rdeči v bližini Phu Bai v Južnem Vietnamu (začeli streljati na nje-