DECEMBER 1 T Natalija 2 S Bibijana 3 C FrančiSek Ksht. 4 P Barbara + 5 S Saba. opat 6 N 2. Adventna 7 P Ambrož 8 T Spoa. M. t). 9 S Gorsonija 10 C Melkijad 11 P Damask + 12 S Lavrct. M. B. 13 N 3. Advpntna ® 14 P špiridijon 15 T Kristijana I KAN PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero i« narod — ta pravico in resnico — od boja de smage! GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 240. CHICAGO, ILL., — SOBOTA, 5. DECEMBRA — SATU RDAY, DECEMBER 5, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Delavstvo v eni podružnici stopilo v stavko, ker mu je hotela družba dati v delo naročilo, ki je bilo namenjeno za drugo podružnico, v kateri vlada stavka. — Zanimiva sedeča stavka, v kateri delavci odsede svojih osem ur poleg strojev. ■ ODMEVI NA GOVOR Ottawa, 111. — V tukajši.ji podružnici steklarskega podjetja Libbey-Owens-Ford Glass Co., je izbruhnila stavka, ki je v dveh ozirih vredna poseb- Vse države pcvdarjajo, da jim ne omembe. Prvič je to, ker je le za mir. se vrši na "moderni" način, —°— namreč takozvana "sedeča London,Anglija. — V enem stavka;" ta metoda je bil im- oziru si je točasno edina cela portirana v Ameriko iz Fran- Evropa, namreč glede govora, cije. Druga značilnost pri tej ki 2a je imel Roosevelt v Bue- stavki pa je ta, ker se v njej nos Aires. Hvalijo in odobra- daje krasen premir solidar-'iva.i° £a vse države, ne glede nosti, ki je pripravljena tudi ina to> ali so fašistične, ali de-za žtrve, ako je potrebno. jmokratske. Zanimivo pa je pri Stavka je izbruhnila v sre- kako vsaka država odvra-do, in sicer iz solidarnosti do jča od sebe krivdo, da bi imela deiavstva v podružnici iste ;napadalne namene, giede kate-družbe v Pittsburghu, Pa. V [rih lih Je Roosevelt ožigosal, pittsburški podružnici je nam-jVsaka si nadeva svetniški miroljubni sijaj okrog glave, češ, reč 6000 tamkajšnjih delavcev na stavki že peti teden. Družba se bavi z izdelovanjem stekla za avtomobile in za svojo podružnico v Pittsburghu je prejela veliko naročilo od avtomobilske družbe Chrysler. Vsled tamkajšnje stavke pa je vodstvo družbe preneslo celo naročilo iz tovarne v Pittsburghu v tovarno v Ottawi, 111. Pri tem je družba menila, da bo naroČilo obdržala in s tem tudi dobiček, ki ji ga bo naročilo prineslo, obenem pa bo pokazala pittsburšk.emu delavstvu, da lahko tudi brez njega izhaja in da se ji zaradi tega ni treba pogajati s stavkarji. Te svoje zahrbtne račune mene ni mislil,...mene tudi ne, ...tudi mene ne. Vse prisegajo, da hočejo le mir; pri tem pa tičijo v orožju, da se dušijo. -o- NOV PRITISK NA JUDE V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Nazij-ske oblasti so zadnje dni izdale nove odredbe proti Judom, kakor pravijo, zato, da preprečijo morebitne izgrede ob času, ko se bo vršila v Švici obravnava proti 27 letnemu Judu Davidu Frankfurterju zaradi umora, ki je bil izvršen meseca februrarja nad tamkajšnjim x hazHjskim voditeljem Gustloffom. Obravnava se bo pričela prihodnjo sredo in od tedaj naprej so Judom RAZBIJANJE MADRIDA Uporniki nadaljujejo z bombardiranjem mesta. Madrid, Španija. — Zadnja sreda in četrtek sta bila zopet dva grozotna dneva za tukajšnje civilno prebivalstvo; pri-brnelo je nad nje namreč večje število uporniških aeroplanov in sipalo na nje bombe v taki množini, da se računa število smrtnih žrtev na več sto. To je bil najbolj strahotni napad tekom celega štiritedenskega ob-"eganja. Mesarjenje, ki ga je povzročilo to bombardiranje, je bilo tako, da se je zastudilo tudi angleški parlamentarni komisiji, ki proučuje tukajšnje razmere, in je poslala generalu Francu protest proti tem napadom na civilno prebivalstvo. -o- JETNFK SE SKRIVAL PET TEDNOV Fort Madison, Ia. — Oblasti tukajšnje jetnišnice so v sredo končnq našle enega kaznjencev, H. M. Evansa, ki je bil pogrešan od 25. oktobra dalje. Med tem pa, ko so se vršila poizvedovanja za njim širom cele dežele, je pobegli jetnik živel celi čas v jetniš- PROTI ZNIŽANJU VOJNIH DOLGOV Washington, D. C. — Glede novega predloga Francije, da se znižajo vojni dolgovi, ki jih dolguje Ameriki, je znani senator Borah zavzel odločno nasprotno stališče. Pravi, da je Amerika šla že dovolj daleč, ko je svoječasno popustila 49 odstotkov, in dolžniki še tega niso plačali. Tako se jim tudi ob morebitnem nadaljnjem znižanju ne more dosti verjeti, da bi držali svojo besedo. KRIZEMSVETA — Belgrad, Jugoslavija. — Poročila iz sosednje Grčije govore, da se tamkaj odkrila zarota za prevrat vlade. Aretiranih je bilo več odličnih osebnosti, vendar se vsled stroge cenzure niso izvedele podrobnosti. — Pariz, Francija. — Mornariški minister je v sredo zvečer obrazložil mornariškel-mu odboru poslanske zbornice načrt vlade, po katerem se ima vojno brodovje Francije tako ojačiti, da bo po moči enako japonskemu in ruskemu. — Rim, Italija. — Izšlo je uradno poročilo, v katerem se objavlja, da so pogajanja med pa je družba delala brez de- j prepovedana vsa zborovanja, lavstva in ni pričakovala, da Poleg. tega so oblasti v mn0 bi bil smisel tovarištva tako globoko razvit v njem. Doži- gih mestih zapovedala neju-dovskim trgovinam, da mora- vela je zato veliko razočara- j0 razobestiti zunaj znamenje, nje; ko je namreč prispelo to naročilo v Ottawo in je tukaj- da so arijci in bodo na ta način privabili nejudovsko pre- nici sami, in sicer je bil skrit v neki luknji pod poslopjem. Italijo in Japonsko toliko na-Podnevi je tičal v tej luknji, jpredovala, da je izdelana dočim se je ponoči plazil podlaga za medsebojno pri-okrog in iskal prilike za po- znanje' lastninske pravice do beg. Večino tega časa se je lAbesinije, oziroma Mandžuri-preživljal s samim kruhom,;je. sirom in čokolado. Ob času, ko se je skril, je vzel s seboj vode in živeža, kolikor ga je pač mogel v naglici dobiti. Vsi njegovi poizkusi za pobeg pa so se izjalovili. --o- ANGLIJA RAZBURJENA Namen kralja, da se oženi z razporočenko, dvignil vihar razburjenja po celi Angliji. London, Anglija. — V Angliji vlada točasno taka razburjenost, kakoršne ta dežela že zlepa ni videla, in grozi, da se bo razvila v resno notranjo krizo, za katero danes ne more nihče napovedati, kako se bo končala. Afera je nastala vsled prijateljstva, ki vlada med kraljem Edvardom in Mrs. Wallis W. Simpson. Tujezemsko časopisje piše o tem že par mesecev, toda angleško časopisje je dalo zadevo šele zdaj v javnost, na kar je završalo na vseh koncih in krajih. Omenjena ženska, ki je po rodu Američanka, se je pred kratkim že od drugega moža razporočila, in zdaj se trdi, da ima kralj Edvard resen namen, da se bo on poročil z njo. To bi bil javen škandal — razporočena ženska na kraljevskem prestolu; zato toliko razburjenje. Zadeva je prišla že do take j napetosti, da je vlada sporočila kralju, da bo odstopila, ako ne' bo on odnehal od svojega na-1 mena. Toda tudi kralj je baje' trdovraten in možnost obstoji,1 da bo raje on odstopil. te Jugoslavije* Neznani zločinci so v Dolenjem Logatcu podžagali in podrli evharistični križ: Sodijo, da je to političen zločin. — Nesreča stare preužitkarice, ki je padla v vodnjak. — Smrtna kosa in drugo iz domovine. šnje delavstvo izvedelo, da je bivalstv0. Prepovedano je tu-bilo namenjeno za tovarno v |dj na mnogih krajih državnim Pittsburghu, je takoj enoglas- ur.ldnjkom, kupovati v judov-lio stopilo v stavko. Vrhovno skih trgovinah, vodstvo organiziranega steklarskega delavstva za celo Ameriko pa je istočasno proglasilo, da ne bo dovolilo takih nečednih mahinacij družbe, tudi, ako bi se morala, proglasiti stavka v vseh njenih mg Port, Karl Robson, ,e v podružnicah širom Amerike, (sredo prejel od pobege opo-Kakor omenjeno, je ta stav- «™lo, da » mom tekom treh ka zanimiva tudi po svoji ob- dm izsehti iz Nemčije, ces, liki. Delavstvo je prišlo v to-'da bo drugače deportiran s Varno, kakor navadno vsak si,° NAZIJI IZGNALI ČASNIKARJA Berlin, Nemčija. — Dopis-!nik angleškega časopisa Morn- Ta dopisnik je dobil že din" Namesto pa^abVpogna- .P«d mesecem dni svarilo, da lo stroje v obrat, se je eno-logova poročila niso stavno vsledlo poleg njih in oai L, tamkaj odsedelo svojih osem Ur, »a kar jih je izmenjala Pri tem "delu" druga skupina delavcev, ki so se enako zo-Pet vsedli poleg strojev. Tako nadaljuje stavka brez vsake-8a piketiranja in brez vsakih nemirov, ki so navadno s tem v zvezi. S tem svojim korakom tukajšnje delavstvo trdno pričanje, da bo v veliko pomoč svo-•I'm tovarišem v Pittsburghu. Tamkajšnji delavci so stopili v stavko, ker je družba zavrnila njih zahtevo, da se tovarna Unijonizira in se pri plačah odteguje delavstvu unijski pri- pisana v Nemčiji prijateljskem duhu, in njegov izgon temelji na nekem dopisu, ki ga je časnikar priobčil 25. novembra zaradi nemškega inženirja Sticklinga, ki je bil v Rusiji obsojen. Robson, ki je prebival v Nemčiji tri leta, je že 16. časnikar, ki je bil izgnan od nazi-jev, odkar so ti prišli na krmilo. TRGOVSKI POUK ZA ODRASTLE Chicago, 111. — S pomočjo WPA in pod pokroviteljstvom šolskega sveta se bo otvoril v Harrison High School trgovski tečaj za odrastle osebe, stare j nad 16 let. Poučevalo se bo strojepisje, stenografija, knjigovodstvo in podobno in pouk bo brezplačen. Pojasnila se dobe v (omenjen/, šoli v sobi 107, med 9. in 4. uro vsak dan. spevek. Kakor se poroča, so tamkajšnje državne oblasti pričele posredovati, da se pride med obema strankama do sporazuma, in bržkone bo družba zdaj bolj dostopna po tem, kar je tukaj doživela. APARATI ZA PRODAJO CIGARET PREPOVEDANI Chicago, 111. — Aparati, ki so postavljeni v mnogih lokalih za prodajanje cigaret, se morajo takoj odpraviti. To odredbo je izdal preteklo sredo mestni odbor in je pri tem tudi zavrnil predlog, da bi smeli aparati ostati v upora-rabi do 31. decembra. Odbo-rova odredba temelji na tem. da je potom teh aparatov omogočeno otrokom, da si lahko kupujejo cigarete. -o- NAŠLI BANDITOVO SLIKO Chicago, 111. — Neki mlad bandit je v sredo izvršil roparski napad v mesarsko trgovino na 834 Willow at. ter je pri tem zaprl uslužbence v refrigerator. Ni jih pa zaklenil in tako so ti lahko takoj poklicali policijo. Bandit je policiji sicer uiSel, toda pri tem je izgubil neki dokument s svojim imenom in naslovom. Na stanovanju je nato policija našla še njegovo sliko in ji tako ne bo težavno, dobiti ga v pest. Katoliška društva, naročajte svoje tiskovin«? od katoliške tiskaine "A. S." SREDIŠČE VIHARJEV Zločin nad evharističnim križem Dol. Logatec, 15. nov. — V zadnji petkovi noči je padel v Dolenjem Logatcu evharistični križ. S tem dejanjem je bil zadan sirenski znak, naznanjajoč, da smatra komunizem ločitev duhov v kraju dovedeno že do take višine in meje, da je vsaka skrivalnica odslej skoro nepotrebna ter se s tem lahko otvori jasen boj križu kot simbolu krščanskega Čustvovanja. Brez pogreške, lahko uvrstimo, da je ta nečuven dogodek odmev zadnjih občinskih volitev dne 25. oktobra, pri katerih je propadla prejšnja Jugoslovanska nacijonalna stranka, nazvana na splošno liberalna stranka. Napak bi pa bilo, če bi izrekli to obglolži-tev pavšalno, ker je gotovo, da so v tej stranki ljudje, ki bi jim ne mogli očitati proti-verske orientacije. Falct pa je, da je bilo ravno zadnji čas opažati, da je ta, politično brezbarvno nazpačena skupina, bila kaj primerno zatočišče in skrivališče elementom, ki zasledujejo čisto druge cilje, kojih odraz je bil v opisanem žalostnem dogodku kaj jasno podan. Da, žalosten je ta slučaj za celo faro, saj je mnogim izsilil solze v oči, ko so peljali podžagani križ k farni cerkvi ter ga tam prislonili k cerkveni steni. Ko da je Bog bil vnovo križan med nami, je ljudstvo tekom nedelje obiskovalo križ, ki čaka novega vstajenja. To satansko delo se splošno obsoja, dočim bo zločince težko najti. A kakor je ta dogodek grozen in žalosten, pa smo na drugi strani hvaležni Bogu za opomin, ki smo ga prejeli, da se ne bi enkrat nepri- njaka, je v mukah izdihnila. Tragična smrt priljubljene žene je po vsem okolišu zbudila obžalovanje in prebivalstvo se je v velikem številu udeležilo njenega pogreba. -o- Smrtna kesa V Ljubljani je umrl Pavel Povše, posestnik in bivši inka-sant stavbne družbe, star 77 let. V Blagovici je umrl Miha Omahen, pol zemljak, odločen katoličan in brat Jakoba Omah-na, župnika v Dragatušu. — V Ptuju je umrla Apolonija Golob, žena posestnika, stara 68 let. --o- Posledice prepira V Bratislovcih so pri nekem posestniku stiskali jabolka. Bilo je tam zbranih več fantov, med katerimi je prišlo do prepira in nazadnje do pretepa, med katerim je eden udaril hlapca Franca Petka z mo-tiko tako hudo po glavi, da se je onesvestil in so fantje takega spravili v skedenj in se še drugi dan ni zavedel, ko so ga odpeljali v ptujsko bolnico. -o- Zagoneten slučaj Pri- nekem mariborskem zo-bordravniku je v predsobi čakala da pride na vrsto neka gospa, h kateri je pristopil neznan človek ter ji dal podu-hati neke vrste parfum, ki je bilo tako močan, da se je gospa takoj onesvestila. Slučajno je ravno tedaj vstopil zdravnik iz ordinacijske sobe in takoj priskočil k gospe j, neznanec je pa med tem časom naglo pobegnil. Očividno je nameraval neznanec gospo copati, kar se mu pa ni posrečilo. -o- Trije jubilanti Sedemdesetletnico rojstva je jpraznoval v Ljubljani Ivan Križ" Angleški kralj Edvard VIII., nad katerega glavo se zbira točasno nevarna nevihta, ki ga utegne prisiliti, da bo odstopil. Proti njegovi nameravani poroki z neko Amerikanko, po imenu Mrs. Wallis W. Simpson, ki je bila že dvakrat razporočena, se je dvignil vladni kabinet in istočasno tudi cerkveni dostojanstveniki ter večina časopisja. čakovano znašli v razmerah, ko nar> krovec in posestnik, rojen bi nam sovražnik skrivaj zra- v Vinharjih v Poljanski dolini stel že preko vratu in bi bilo že na(j gkofjo Loko. — Isti dan je prepozno. Križ pa bo dobil v naši fari zadoščenje. Šel bo nazaj na svoje mesto s še večjo častjo in slavo in, ako ga nam satanska roka desetkrat podžaga, se bo desetkrat vnovič častitljivo dvignil, ker hočemo, da nam križ kraljuje na zunaj kakor tudi v naših srcih kot simbol odrešenja in življenja. -o- V vodnjak je padla in se ubila Zagorje, 17. nov. — Zadnjo soboto so v Št. Lambertu pokopali 62 letno vdovo prevžitkari-co Ano Renkovo iz Jarš. Renkova je iz domačega vodnjaka s škafom zajemala vodo, izgubila ravnotežje in padla v vodnjak. Domači in sosedje so jo sicer takoj po padcu rešili, toda ženica se j je tako poškodovala pri padcu, ;da je bila vsaka pomoč zaman, i Kmalu ko so jo potegnili iz vod- praznoval 70 letnico rojstva tudi Ivan Jaklič, železniški uradnik v pokoju. — 65 letnico rojstva je pa praznoval Karel Kovač,lesni industrijalec v Starem trgu pri Ložu. -o- Redek primer V Gospiču je obrtnik Milan Biondič zaradi pomanjkanja dela prišel v tolike zadrege, da so mu na dražbi prodali hišo in je bil z ženo in 10 otroci brez strehe. Spadal je pa k Obrtniškemu jdruštvu v Gospiču in člani so se zavzeli za svojega tovariša ki je brez lastne krivde prišel v nesrečo ter so mu zgradili hišo__Pač redek primer tovariške vzajemnosti. --o- Čitajte oglase in podpira He tiste, ki podpirajo katoliški list "Amer. Slovenec!" _ Ur.* S 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 5. decembra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina.* ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto__—------ Za pol leta------- Za četrt leta---------------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______$6-00 Za pol leta_______3.00 Za četrt leta------------1-75 Posamezna številka----------- 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published by: EDINOST PUBLISHING CO. ■ Address of publication office: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year______ For half a year__ For three months___ ___$5.00 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______$6.00 For half a year_____3.00 For three months___1-75 Single copy_____________3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ ŠTIRIDESETURNA POBOŽ- t člane dr. sv. Cirila in Metoda, da imamo glavno letno sejo v nedeljo popoldne po popol- Kje stoji naš čas? Zgodovinarji bodočih stoletij bodo naše stoletje nedvomno označili kot zaključek dolgega razdobja. V začetku konca dobe živimo, ki je postavila človeka z njegovimi slabostmi in nagnenji v osrčje vsega življenja in dogajanja na zemlji. Svetu danes se godi kot nekdanjim Grkom starega modroslovca Protagore, ki je postavil življensko načelo: vse na svetu in nad njim se mora meriti po človeku! Poganstvo grškega ljudstva je hotelo storiti iz ljudi bogove, a je v svoji zmoti ponižalo Boga v bogove človeške podobe s človeškimi slabostmi in nagnenji. Tudi človeški duh minulih stoletij je blodil v neizmernih globinah in višinah in si skušal nadevati božjo nezmotljivost, dokler ni treščil v nižine in ponižal človeka v boljšo plemensko žival ali celo že mrtvo reč. A kot je za poganskim Protagorom med Grki sledil modri Sokrat in je jel propo- vedovati krščansko življensko načelo svojemu ljudstvu, ta- da-> f otroci z°Pet P™^ , ,. , , t i u i • i- __+■ J°» da nam prirede bozicmco ko se tudi ob poganstvu moderne dobe odpira svetu spet nov in lepši začetek. Pred stoletji že se je človek naše dobe osvojil spon, ki so ga vezale z Vsevečnim nad njim. Zavrgel je zapovedi svoje vesti in proglasil svoje ugodje in udobje za vrhovno življensko načelo. To je bil liberalizem, laži-modrost [v decembru, minulih dni. Njegovo žalostno dediščino upravljata da- v nedeljo so g. župnik ome nes boljševizem 'in fašizem vseh barv. Po boljševiškem f1' da sei f0 bJiža . . , , . v . ^ i koncu m kakor do sedaj ka- nauku človek nima samo nobene duše, marveč jerec, s ka-Le bomo y finančnem oziru tero se lahko ravna po mili volji. Po boljševiškem nauku ge precej na dobrem. Tisti, NOST V SHEBOYGANU Sheboygan, Wis. Pri slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda bomo imeli v dneh 6., 7. in 8. decembra 40 urno pobožnost, katera se prične v nedeljo 6. dec. s sv. mašo ob 6 uri. To nedeljo bodo tri sv. maše in sicer ob šestih, pol osmih in ob pol desetih. Kako se bo pobožnost vršila v ponedeljek in torek bo pa že bolj natanko oznanjeno v cerkvi. Duhovnik, ki bo vodil to pobožnost bo prispel že v soboto, da bo tako dana prilika vsem opraviti sv. spoved; ker je to ob enem tudi prva nedelja v mesecu, se pričakuje, da bo velika udeležba. Udeležite se te pobož-nosti, da se tako tudi duhovno iepše pripravimo za bližajoče se božične praznike. Naši šolski otroci so vprizo-rili v redeljo 22. novembra lepo igro, ki je tudi izvrstno izpadla. Vsa čast našim čč. sestram, ki se trudijo in izobražujejo naše otroke. Dvorana je bila med predstav© napolnjena in tako se je ta večer napravil tudi lep finančni uspeh, saj je znašal prebitek nad sto dolarjev. — Se- danski službi božji. Žene in matere, opomnite svoje može in sinove, kateri so člani dr. sv. Cirila in Metoda, ker oni radi na kaj takega pozabijo. John Udovich -o- NA SEJO VABIJO Milwaukee, Wis. Podružnica št. 12, SŽZ. bo imela svojo glavno letno sejo v ponedeljek 7. decembra ob 7 uri pri sestri Mrs. Tamše. Prošene ste vse članice, da se udeležite seje, ker se bo na tej seji volilo novi odbor za prihodnje leto. Premislite kaj bi bilo boljše za napredek, predno volite in ne samo kar tja v en dan izreči: Ta stare naj bodo. Premislimo torej za Slovenec se mi zdi najboljši gost v hiši in želeti bi bilo, da si ga vsak naroči, če ga še nima, kajti Vreden je veliko več kot v resnici stane, če ga človek vsega prebere. Kot sem že omenila, se dela le za silo, posebno še OBRAMBNA KNJIŽNICA AVE JARIJE Nabožni mesečnik "Ave Maria", ki ga izdajajo slovenski oo. kar frančiškani v Lemontu, je uve-se tiče nas šivalk. Toda, obe- jdei tako imenovano "Obrambno ta se nam veliko za to sezono, j knjižnico" pod imenom "Naša kar z veseljem pričakujemo. [ straža", katere namene je izda-Ljudstvo sploh upa na boljšo I jati od časa do časa in kakor bo-bodočnost in se vse veseli,, do potrebe zahtevale, posebne mlado in staro, kar lahko (brošure v obrambo verskega živ- opazite, če se udeležite te ali one veselice, ki so vse dobro obiskane. Ce tega meni ne verjamete, pridite in se prepričajte v soboto 5. decembra, ko priredi ženski klub "Bled" svojo letno zabavno veselico v Flajnerjevi dvorani na 1636 N. Halsted street. Članice kluba se pripravljajo kot še nikoli, posebno se trudijo pri pečenju potic, pri čemer sodelujejo najbolj spretne kuharice. Igrala bo J. Hočevar jeva godba. Vstopnice se dobe pri članicah kluba Bled. Ker je vstopnina tako nizka, namreč samo 25c in brez vstopnice 35c. zato upamo, da nas po-setite v velikem številu. — Ob napredek naše podružnice in koncu pozdravljam vse čita-cele organizacije, ki obhaja telje Amerikanskega Slovenca j ta mesec desetletnico svoje ^er bodo skoro tukaj božič- j ljenja med nami. Prva brošura te vrste, ki je izšla pred nedolgim nosi naslov "Ultimatum" in je prav mojster-sko sestavljena. Na prav poljuden način pojasni, kako se sovražniki vere in Križa zaletujejo v katoličane, jih zasmehujejo na vse načine, kakor da bi bili slednji sami tepci, a oni kot "na-prednjaki" pa same svetle zvezde vodnice vsega napredka na svetu. Katoličani pa, mesto da bi zavzeli proti tej sovražni gonji proti njirti, primerno stališče in izvajali primerne represalije, pa zavzemajo nerazumljivo stališče, izjavljajo, da jim protiver-ski tisk ne škodi in ga povrhu po skoro neodpustljivi nezavednosti še podpirajo, naročajo, oglašajo v njem, še skoro bolj, kakor pa svoj lastni katoliški tisk. Itd. Prav zares, zavednega katoličana, kakor tudi vse voditelje katoliškega dela in gibanja, ki gledajo na tako le nezavedno ravnanje, mora res boleti srce. In brošura, ki jo je izdala obrambna knjižnica Ave Marije, to prav spretno obrazloži in. pojasni. Želeti je, da bi si jo nabavil vsak slovenski katoličan v Ameriki, katero naj natančno prečita, potem jo pa spravi in jo naj od časa do časa zopet čita. Omenjena brošurica se naroča pri AVE MARIJI, Box 608, Le-mont, 111. Pišite po njo! na Štefanji dan v soboto 26 decembra. — Tudi društvo Krščanskih žena in mater se pripravlja za prireditev kart partyja ki bo zadnjo nedeljo ni prazniki, vam ob enem voščim vesele praznike in voščim vse najboljše. Članica kluba "Bled" DOMOV I- PISMO IZ STARE NE Birčna vas, Jugoslavija (Dalje) To se je videlo v Rusiji, v Me- storite to prej ko mogoče, da pride vaše ime v cerkveno letno poročilo, oziroma glasilo. Imeli smo pri naši cerkvi tudi jesensko prireditev ali obstoja samo eno veliko in odločilno vprašanje v svetu: i^teri še niste plačali sedežev, gospodarsko. Vsa vera in kultura izhaja po boljševiškem nauku iz človeškega beganja po gmotnih drobinah tega sveta. Z mrkim sovraštvom zato boljševizem preganja duševno osebnost človekovo, njegovo dostojanstvo, njegovo bogopodobnst. Zato boljševizem v nauku in dejanju razveljavlja vse n ravne zakone, vso svobodo, vso pravico, vsa občestva, zakon, družino, vas. Le eno velja v sovjetski družbi: država. Nad njo ni nihče, pod njo pa je neoblikovana, suženjska masa "sodrugov". Fašizem vseh barv je brat boljševizma, četudi si na-devlje nalogo, da hoče svet rešiti pred boljševizmom. Po fašističnem nauku sta na človeku samo kri in pleme, ki imata vrednoto, iz krvi in plemena se naro.dita duša in kultura. Fašizmu je človek živo bitje, vendar samo živo bitje brez pravic in tudi brez pravice do svobode. Pleme, na-cija, država so nedosegljivo visoko nad poedincem in on jim ima podrejevati vso svojo osebnost in svoje življenje. Nad plemenom, nacijo in državo pa ni ničesar. Kaj briga fašizem ali boljševizem, če živi vsepravični Bog? Kaj ju briga vsesplošna pravica in vseveljavna ljubezen, kaj jima mar vseobvezna resnica in vsedružujo-. ča lepota? Brezbožniki minulih stoletij so jemali resno vsaj eno vprašanje: ali je Bog ali ga ni? Današnji fašistični in komunistični svet pa se samo več sprašujeta: če žični dar slovenski je kak Bog kje, potem mora biti to nujno fašistični ali ko- dasi Mr. Reis ni član munistični bog. Pravica jima je to, kar prinaša sovjetom ali fašistom korist. Nravno je, kar je povšeči sovjetski ali fašistični državi. Resnica je to, kar spoznavata fašizem in boljševizem za resnično. Lepota, ljubezen? Ja, v kolikor hasne boljševiškim in fašističnim težnjam. "Vse na svetu in nad njim se meri po človeku," tako je dejal že atari Protagora in v znamenju njegove besede je stara Grška nehala biti. Danes je doba razkroja. Kamorkoli se ozre pogled, vidi samo še razvaline nekdan je slave in veličine. Istočasno je napočila velika in odločilna ura, ko bo svet prelomil z blodnimi nazori in iskal novih, lepših nazorov o življenju. Začenjajo leta novega, svežega krščanstva. Okrožnice sv. očeta proglašajo svetu veliko, največjo resnico: ne po človeku in njegovi slabosti, po Bogu se meri vse na svetu in nad svetom! Laži-prerokom, ki so proglasili v blodnji zadnje ure denar in kri za edino odrešenje človeštva, stojijo že danes nasproti evangelisti, ki prepovedujejo nadrejenost duhovnega nad duševnim, duševnega nad telesnim. Osebnost vsakogar, ukoreninjena v božjo zemljo, se uveljavlja v protest vse izenačujočemu boljševizmu in fašizmu. Vsepovsod na svetu postaja vedno silnejši krik iz množice po pravici, veljavni za vse, in po resnici, obvezni za vse. ustanovitve. — Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil Amerikanski Slovenec prvo naše glasilo, ki je prinašal najnovejše novice o razvoju 'naše Slovenske Ženske Zveze. Vedno sem pogledala v list, če je spet kje nastala nova podružnica in to smo prvo izvedele ravno iz Amerikanskega Slovenca. Tega drage članice, .. .... vam priporočam, da ne pc-a- hiki in sedaj se vidi v Španiji, bite tega in pa da boste zve- Žival je žival, zver je zver, četu-ste naročnice tega našega di je v človeški podobi. Poglej-prvega boritelja, Amerikan- mo še eno kozlovsko, menda je skega Slovenca. Ob enem vam tudi Molekova. Nihče ne^ ve ke-drage sosestre priporočam, da [daj se je Kristus rodil, če se je bi pridobile za društvo in sploh rodil. Ali ni to hudičev Zvezo še kaj novih članic ob navdih avtorja? Še noben brez-letošnji desetletnici. jverec pa ni zapisal dvoma, če se Prav izvrstno smo se imele je rodil Aleksander Veliki, ali na desetletnici v Sheboyganu, jrimski vojskovodja Cezar, ce kjer je bila kronana za kralji- 'prav sta ta dva možaka živela se co Mrs. Mohar, po Mrs. Marie'pred Kristusovim rojstvom, in po Prisland. Mrs. Mohar je nam- 'njiju smrti. Ni nihče dal zivlje- rekel On, čujte in molite, ker hudič, vaš zopernik, hodi po svetu kot rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ali ni povedal priliko, ko je hudič izšel iz človeka in si iprivzel še sedem drugih hujših od sebe, in so prišli in v njem prebivali. Ali ni povedal farizejem, da so iz očeta hudiča in itd. Videl pa sem ga satana tudi jaz sam z obličja v obličje. In resnično povem vam, bolj zvesto sem ga ogledoval, kot spomenik kralja Petra pred ljubljanskim rotovžem. Pa tudi on je gledal j varovala. Živino prevzame iz žepa vzamem, blagoslovljen, rožnivenec in začnem prav pobožno moliti. Tam za kočevskimi hribi pa že pričenja po malem grmeti. Ni trajalo dolgo in že so udarjale strele, vse vprek, grom na grom, blisk na blisk. Videl sem, da se nahajam v nevarnosti, ker bukev je stala na robu gozda in je bila skoro najvišje drevo, toda upal sem v tisto, ki sem jo imel pred seboj in ki je držala podobo Vsemogočnega v svojem naročju, da me bo mene, kot da se me hoče enkrat za vselej zapomniti. Ali zato vem, da je, ker sem ga videl; tudi zato ampak to ni glavni vzrok, ker moje oči bi me tudi lahko varale, beseda Kristusova pa ostane vekomaj. Vsaj je sam rekel, nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle. Tudi duhove sem videl in z enim celo govoril, pa to niso bajke. In jaz lahko odgovorim tistemu ka- strah, pride k meni, vse petero se vleže poleg mene in vse glave drži malo na meni, malo pa prav zraven mene in me zaupli-vo gleda. A grmi strele vdarja-jo vse križem, kot da se bo svet podrl; jaz molim naprej, nobenega strahu ne čutm. Kar naenkrat, kot na povelje grom vtih-ne in strele ne udarjajo več. Kar od smeri hriba Peščenka, ki je oddaljen 2 uri od tistega me- toličanu, ki je g. M. Trimka sta, slišim silen trušč, kot bi se vprašal, kje ima človek dušo, in drevje podiralo, z veliko naglico koliko kilometrov je bil visok babilonski stolp. Vem sedaj, da se približuje. Jaz se ozrem in vidim v sosedovem gozdu, ki je bil reč prodala največ vstopnic in »Je za to resnico, da sta res kdaj, vsi zmajujete z glavami, kaj ta-j obrnjen proti tisti strani, odko-tako je sedaj kraljica št. 1. osvajala svet, z mečem v roki.lkega pa še nismo slišali, tudi der je prihajal trušč, da se je — Prav lepo se moram za- ■ | hvaliti ob tej priliki Mrs. jskrinar, za prenočišče in po- bazar in sicer 16. in 17. no- , , , j , • j v. strežbo, katere sem bila de- vembra, katera je tudi dobro vc ' , . . . . . iu pela, da je preostalo okrog j lez»a tak° P" »f > kakor «3400.00 čistega dobička, kar fudl Pri Mr*; Bu°vhan ,m pa hvala Mr. Bovhanu, ki je je že lepa svota, če pomislimo, da smo malo prej imeli hišno kolekto za premog, kar je že več let v navadi. Tudi tukaj so bili ljudje radodarni, kajti zavedali so se, da ni nič kaj prijetno sedeti v cerkvi, če bi ta ne bila zakurjena. Govoril sem s cerkvenim tajnikom in mi je povedal, da je šel plačat račun za premog pri Reis Coal Co., če se ne-motim je plačal $900.00. Ko je bil račun plačan, je Mr. Reis, predsednik Coal Co. napisal ček za $500.00 kot bo- cerkvi, slovenske fare, ampak je član angleške fare sv. Clemena. H koncu naj še opomnim nam dal priliko, da smo lahko s avtomobilom obiskovali prijatelje. Hvala za postrežbo Za Kristusa pa so dali življenje stotisoči in stotisoči po njegovi smrti, da se je res rodil, in umrl na križu. In kar je glavno, da je jaz sem mislil iti mimo tega, pa"drevje, stoletni hrasti, kar pri- ker so že besede tako nanesle, pognilo do tal. Val gre narav-Rad bi vam še veliko drugega nost proti meni. Jaz skočim, po-popisal, in če se spustim v po- grabim pastirsko palico in sko-vstal od mrtvih tretji dan. Pač drobnosti zadnjih trditev, se mi čim v smeri proti Podljubnu, ker hudičev navdih svojim vernim, bo preveč zavleklo. Vem pa, da tja je bilo navzdol, v eni roki Pa če bodo prišle te vrstice v ste radovedni vsi, kakšen je v palico, .v drugi pa rožni venec, roke Moleku, a)i kateremu dru- resnici hudič. Veste, hudič ali Komaj storim v diru 75 korakov, gemu apostolu, očeta laži in na-'satan, ni zmiraj enak, kot med- ko iz smeri viharja pridrvi gro-puha, satana, bo ves jezen po'ved ali pa volk. Ampak on je tak zen velikan, črne barve, popol->ri družiniV Jenko" Zahvalive navdihu svojega mojstra takole kakoršen se ti sme, ali pa kakor- noma nag. Samo korak je manjše obe ' Mr° Južek in spodaj zaPisal: Oglasilo se je človeče iz šen se ti mora prikazati. Pa naj kalo, da nisem trčil vanj. Jaz podpisana ter želive vsem vere le božične praznike. Marica Kopač, preds .-o- ZABAVA ŽENSKEGA KLUBA "BLED" Chicago, 111. Ker že dolgo ni bilo dopisa z severne strani našega mesta, sem se jaz namenila da se oglasim. — Zimski večeri so tu in dasj po malo delamo, imamo še vedno dosti časa na starega kraja, ki je vse otrovano bo, vam ga bom pa popisal, ka- stopim korak nazaj, pa tudi on verskih zablod, ki veruje v sa- koršnega sem z lastnimi očmi vi-1 obstane. Jaz se prestrašim, pa tane in hudiče; in v razne škra- Idel. Bilo je na praznik vnebo- ne preveč. Stojiva si dva koraka te, in verske mame; in si bo s hoda Kristusovega. Gnal sem drug od drugega; on stoji tako, tem spet potolažil vznemirjeno, Past živino svojega očeta rano da ima svojo do&no s'.ian proti pa menda že umirajočo vest. Me °b četrti uri zjutraj. Solnce je meni, vrat zasuče in me prodir-nič ne boli njegova graja. Po- vzešlo na jasnem nebu, a kmalu ljivo gleda z viška čez svojo des-vem mu pa, da ne verujem v hu-'£a zagrne rudeč mrak. Jaz pri-'no ramo. Kdo je to, domišljija diče, ampak v Boga. Vem in tr- ženem živino na dobri pašnik v,hitro deluje, ali je to Afrikan in dim pa, da hudiči so, ker je to gozdu, na paseko ali frato, zra- je mogoče belim ušel, osem čev-povedal tisti, ki je večna resnica, Iyen odraslega gozda. Živina se Ijev so visoki, sem nekje bral, Kristus Jezus naš gospod in od-.začne mirno pasti, jaz pa po-ja ta je visok več kot dvakrat rešenik. Vsaj je rekel: Jaz sem kleknem, zavedajoč se praznika;osem čevljev. Silna uganka, a jo resnica, luč in življenje, kdor P°d veliko košato bukev, prilepim,ne moram rešiti. Gledam njego-razpolago, da prebiramo časo-.hodi za menoj ne hodi v temi, nanjo podobico Matere božje z,ve orjaške noge, občudujem nje-pise, posebno Amerikanski ampak ima luč življenja. Ali ni njenim božjim Sinom v naročju, govo orjaško postavo. (Dalje.) "TARZANOVA DVOJNIKA" (9) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs £ V > L:Jm,D FEATURE vfti)it'ATr'"inc. Globlje in globlje sta fanta stopala v džunglo, ne da bi kje zapazila kako nevarnost. Veselilo ju jo, da sta bita enkrat sama in celo v resnični afriški džungli. "Niso naj i zaman klicali šolski tovariši, da sva Tarzanov® dvojnika," reče Doc. "Vendar je Tarzyji le moj sorodnik," odvrne Dick ponosno V ep n m oziru sta bila Dick in v resnici dvojčka. Oba sta bila Dc močno zrastla in zelo podobna sta si bila. Bila sta namreč sinova dveh sester, katerih ena je poročila Angleža, druga pa Ainerikauca. Oba sta tudi pohajala v isto šolo na Angleškem, kjer sta se pripravljala, da pozneje vstopita v ameriški kolegij. Ko so ju začeli součenci uazivati Tarzanov;i dvojčka ali dvojnika, sta Dick in Doc hotela na vsak način, da bosta vredna tega imena. Pozabila sta na svoj stan, da sta člana odličnih družin, plezala sta po visokih drevesih, skakala z veje na vejo in neolikano vpila, kar se prav nič ni prilegalo njuni aristokratski obleki. Ko sta pa nekoč dobila še povabilo od resničnega Tarzana, ju je to navdalo z nepojmljivim veseljem in navdušenjem. Dotuišljevala sta si že tudi, da sta postala s tem prava Tarzana. Zato sta počenjala včasih vsakovrstne neumnosti. V svoji domišljavosti nista vedela, v kolikih nevarnostih je živel pravi Tarzan. Sobota, 5. decembra. i936 amerikanski slovenec Stran 8 SREBRNA MAŠA V NEWBURGU Newburg-Cleveland, 0. G. urednik, spet vas nadlegujem da odmerite nekoliko prostora v priljubljenem listu Amer. Slovencu za novico iz novega mesta Newburga, kajti ta novica je res novica za faro sv. Lovrenca. Do danes fara sv. Lovrenca še ni imela enake slavno-sti. To je, srebrnomašnika še ni imela. Ker pa je precejšnje število faranov sv. Lovrenca naročnikov Amer. Slovenca, ne bo nič več kot prav, da se tudi v ta list poroča cenjeni javnosti, kaj se bo vršilo pri sv. Lovrencu. Morda boste g. urednik, ali kateri izmed čitateljev lista rekli: V fari sv. Lovrenca se pa spet ba-hajo s slavnostjo; komaj ena mine, pa je zopet druga na vrsti. Res je skoro tako, toda to pot bomo farani sv. Lovrenca in vsi naši prijatelji zaklicali: Srebr-nomašnik bod' pozdravljen . . . in sicer bo to na šentjanževo ali 27. decembra. Ta dan bo poteklo 25 let odkar so naš kanonik in župnik fare sv. Lovrenca Rt. Rev. J. J. Oman prvikrat zapeli slovesno sv. mašo v daljni Minnesota Cenjeni čitatelji. Ni tako dolga doba 25 let, toda v tem času človek marsikaj doživi, dobrega pa tudi slabega, zato poglejmo nekoliko delovanje našega jubilanta kanonika Rt. Rev. J. J. Omana, ki deluje v naši fari že :ad 21 let. Ne bom opisoval njihovega življenjepisa, to bo gotovo storil kdo drugi, ki mu je vse to bolj znano. Pač pa bom opisal delovanje v naši fari pri sv. Lovrencu. Ko so leta 1915 prišli k nam Father Oman za župnika, če so prišli z veseljem ali ne, tega ne vem, morali so se ukloniti volji višjih predstojnikov, vem pa, da jih je čakalo ogromno delo. Sola je postajala premajhna, treba jo je bilo povečati in nato povečati še sesterno hišo. Za tem se je delala cerkev in druga popravila. Vse to je bilo zvezano z velikimi stroški in odgovornostmi. Toda Father Oman se tega niso Ustrašili. Zavihali so rokave in šli na delo. Ko so farani videli, da so za napredek in izboljšanje župnije, se je delalo roka v roki;. in ker so vedno opominjali in lepo učili, zato je fara sv. Lovrenca tudi lepo napredovala in zaslovela kot ena najboljših slovenskih fara v Ameriki. Vse zasluge in priznanje gre č. Fathru Omanu, katji skoro gotovo je, da bi fara sv. Lovrenca tako ne napredovala, kot je pod njih spretnim vodstvom. Pa se še kateri dobi ki pravi: Ce bi meni dali denar, bi tudi jaz gradil velika poslopja in stavbe. Toda, tukaj si v zmoti. Pri takem delu in skrbi, nisi ne ti ne jaz sposoben storiti kaj enakega. To so mogli le Father Oman. Bilo je treba veliko žrtvovati, toda Father Oman so šli pogumno naprej, tudi do višjih oblasti, če je bilo potreba in tudi sami so Veliko prispevali, kar morda fazani še do danes ne vedo. Vzemimo samo eno najneprijetnejšo tlelo duhovnikovo, ko mora opominjati, kadar nanese potreba za eno ali drugo nadležno delo. Toda, Father Omanu ni bilo treba govoriti nedeljo za nedeljo. Ko So stopili pred farane, smo jih takoj poznali, da s težkim srcem Govorijo za prispevke v nekoliko vGČji meri, kajti še tako se rado Pi'edb&civa slovenskim katoliškim duhovnikom, češ, že spet je v nedeljo pridigal o denarju. Tu Pa Father Oman niso imeli s tem preveč sitnosti in skrbi. Fa-smo takoj uvideli kaj misli-j0 s tem in prijeli smo skupaj, 1)a so bili dohodki na eden ali ^'Ugi način skupaj, da se je za nekaj časa za silo otreslo. Vidi-e> da to ni kaj prijetno delo, mi )0 vsak, kdor količkaj premisli 0 stvari, potrdil. Vzemimo na Primer samo tajnika ali tajnico e"ega ali drugega društva, ko £10'-a opominjati člane. Koliko- at je tam velika zamera, jeza 111 nevolja. To mi bo tajniki in [tajnice radi priznali. — Zopet nekateri govorijo: Saj duhovnik nima toliko dela. Tisto mašo zjutraj opravi, potem se pa vsede v gugalnik, prižge smodko in prost je celi dan. Tako govorjenje je jako nespametno. Ne vem, če je kateri duhovnik res tako ; srečen, da ima tako lepo delo. j Vem pa, da naš Father Oman ni-'so imeli tako prijetnega življe-jnja, vsaj ne ko so dospeli v to faro. Kdor pozna faro sv. Lovrenca, ve, da je precej raztresena in če farani žive na '. seli stra-!neh, je tudi bolj težavno delo za .župnika. Premislite, da pred 25 leti niso bile ceste tlakovane in v vsakem vremenu je bilo treba kam iti z zadnjo popotnico, ne glede ali je bil dež, sneg, toča, naliv ali kar že, umirajoči je klical. Ko smo farani sladko spali, so oni bili na straži kot dober pastir svoje črede. To je bil trud za neumrjoče duše njihovih faranov, ki so bile njim izročene. Pa ne samo to. Koliko krat so delali okrog župnišča in cerkve in ne samo gledali v duhovski obleki, oblekli so tudi delavsko obleko in tudi še danes delajo če je potreba. Ravno v tem letu so tudi prijeli za delo, ko bilo treba v cerkvi nekoliko tla popraviti. To delo je napravil Mr. Per-ko z 81. st. toda ravno takrat ni bilo pomoči, pa so se Father 0-man ponudili Mr. Perkotu, da bodo oni nekoliko pomagali. Prijela sta in zvila skupaj težko preprogo, — sam bi ne verjel da je tako težka, če bi ne poskusil, pa .je še dvigniti nisem mogel. Zato sem omenil Mr. Perkotu, da so Father Oman še trdni in Mr. Perko mi je p,otrdil ter še dostavil, da so tudi dober delavec, ki niso prav nič zaostajali za njim. — Tako, sedaj pa premislite ljudje božji, kako ničev je oni govor, ki sem ga poprej omenil, da znajo duhovniki samo smodko kaditi, pa v nebo gledati. Saj sem skoro prepričan, da čitatelji ne bodo verjeli, marveč bodo ugovarjali, OSTANKI PONESREČENEGA AEROPLANA Ožgano ogrodje aeroplana, s katerim je 16 let stara pilotinja Priscilla Murphy treščila na zemljo in našla v razvalinah smrt. Spodaj na levi je slika dekleta in njenega očeta, ki je zdravnik. pokazali svojo udanost, da se bo-j ure sva govorila in povem ti, da mo v velikem številu udeležili ko smo se poslovili, sem bil zelo srebrne sv. maše dne 27. decembra. Vsi skupaj se veselimo tega mašnega jubileja in želimo našemu prečastitemu g. kanonik ku vsega božjega blagoslova, kajti poznamo njih srce .in vemo, da hi bili .radi med.svojimi domačimi v Minnesoti, da bi .še enkrat, za ta, .zares slovesni daii, objeli ves oni prostor, ki jim je bil dan v njihovi mladosti, da bi bili v krogu svojih, sedaj že pokojnih staršev in številnih sorodnikov.. Toda, zavedajo se svoje duhovniške dolžnosti in bodo o-stali med nami ter se bodo tukaj veselili, da bomo vsi kot ena družina skupaj, da bo ta dan ostal njim in nam v spominu do konca našega življenja. Domači pa bodo prihiteli iz daljnih krajev in ta slavnostni dan še povečali. Torej farani sv. Lovrenca, menim da ni potreba vabiti, na ta veliki dan. Naša dolžnost je, da se vsi pokažemo. Vabljeni so pa tudi vsi prijatelji našega preč. kanonika Omana širom Amerike. Poznate jim, vem, menda ni naselbine, kjer bi jih ne poznali, češ, če bi bil iTakega ni v Združenih državah, I Father Oman kaplan, bi bilo že | tako so vsaj povedali naš cleve-za verjeti, toda kot župnik invalidski škof Rt. Rev. J. sedaj celo kanonik, nak, pa že Schrembs. Ce se že v stari domo-ne, da bi delali. Rečem vam pa, vini tako veselijo srebrnega ju-da je to resnica in še veliko več bileja našega preč. kanonika, ko-bi se dalo< pisati o njihovem de- j liko bolj se ga moramo veseliti lovanju, toda prepustimo to dru-^mi. — Prvič, ko so se podali v gim. Z eno besedo rečem: skrbe- našo rojstno domovino, so si pri-li so za dušni blagor svojih fa-1 dobili veliko prijateljev in ko so ranov. Koliko cerkvenih društev se še lansko leto zopet podali, so so ustanovili; koliko so storili pri, se še bolj seznanili, ne samo z stavbi Slovenskega narodnega visokimi osebami, ampak tudi z doma na 80. cesti in koliko za nižjimi sloji, s kmeti in poljedel- kaj mislijo o — Prejel sem izboljšanje naselbine. Nikoli se ci. Naj omenim jim ni zdelo da so napravili pre-(njih na kmetih, več korakov, kadar je šlo za ko- pismo od svojih staršev iz fare i risti faranov. Z eno besedo, bi-1 Hinje, ki so že 72 let stari in pili so dober pastir, ki so skrbeli (šejo sledeče: Dragi sin. Med dru-za duhovne in telesne koristi gim ti tudi sporočamo, da smo svojih-faranov. Bili so obenem | imeli čast govoriti z vašim g. tudi dober narodni delavec, i župnikom Omanom. Res so pri-Kjerkoli je bilo potrebno, so ra-|jazni gospod in povedali so, da de volje pomagali in tako postali tebe in ženo prav dobro poznajo; priljubljeni ter čislani daleč naj da se lepo obnašata in dostojno okolu. Mladi in stari jih spoštu- živita v prijateljski zvezi in da imaš dva sina, ki sta že dolgo let strežnika pri daritvi sv. maše. priznanje za njihovo zvesto delo-[Povedali so še več drugih zani-vanje med nami? Najlepše bomo mivosti iz Amerike. Skoro pol vesel in lahko mi je bilo pri srcu, ko sem slišal, da lepo živiš v tujini. — Pa tudi več drugih se je izrazilo in izjavilo na enak način. —Dalje, vam je gotovo nekoliko znano, kako so veseli ljubljanski nadškof dr. Gregorij Rožman, ko so izvedeli, da bodo Father Oman včakali srebrni mašniški jubilej. Tako le so sporočili : Tudi mi tukaj, v naši lepi Sloveniji se bomo veselili z vami na isti dan. In če bi bilo treba še toliko storiti, vse rad storim za vašega č. Fathra Omana. Vidite torej dragi prijatelji, kaj ljubljanski nadškof dr. G. Rožman mislijo in še pravijo, da so pripravljeni vse storiti v ta namen. Dolžnost naša torej je, da se tudi mi, farani sv. Lovrenca zahvalimo nadškofu, dr. G. Rož-manu za vse dobrote, katere so lani napravili za faro sv. Lovrenca ter nam še bolj povišali župnijo s tem, da so nam povišali našega č. g. župnika v kanonika. Bog naj Vam poplača ves trud, kar ste storili za nas. Samo škoda, prevzvišeni, da ne morete biti navzoči osebno pri naši slavnosti. Torej dragi prijatelji in farani kanonika Omana. Veliko bi se še dalo pisati o delovanju Father Omana. Tukaj je navedeno le mali košček tega, kar so storili, j Videli smo pa tudi, kako so po-'stali priljubljeni v domovini in iravno tako so priljubljeni po slovenskih naselbinah v Ameriki. Zato pa cenjeni -farani in prijatelji kanonika Omana, pokažimo dne 27. decembra s tem, da bo velika udeležba v cerkvi pri sv. daritvi in zvečer v dvorani Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. Ves program bo že še pravočasno naznanjen in zagotovim vam, da če bo velika udeležba, da jemo in čislamo. Kaj bomo pa mi storili kot v & & & & & Sh & 9» s> & & & fr £ » t *> BOŽIČNA DARILA Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljam denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim lomačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka.-Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: 7-a $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din. Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40.. Za $29.00............................500 .100 lir lir Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois bodo naš kanonik prav zadovoljni, z nobeno stvarjo pa ne tako zadovoljni, kot če bo pri sv. maši v cerkvi velika udeležba, zlasti, četudi ho vreme bolj mrzlo. Ne smemo se ustrašiti mraza. Nekoliko bolj se oblečemo, pa pokažimo dobro voljo in vse poj-de lepo naprej. Vam pa, prečastiti g. kanonik, želimo Vaši zvesti farani, da bi dočakali vsaj še 25 let, to je do zlatega jubileja. Bog Vas ohrani zdravega in veselega, da bi še mnogo let delovali uspešno za neumrjoče duše, katere so Vam izročene, da jih pripeljete pred božje obličje. Voščimo Vam tudi vesele, zdrave in milosti polne božične praznike in srečno novo leto, kakor tudi vsem faranom sv. Lovrenca in vsem čitateljejm Amer. Slovenca. Frank Blatnik. ——o- OTROK NE NEHA GOVORITI Memphis, Tenn. — Štiriletni deček Emmie Wilson, 0 katerem je bilo pred par dnevi poročano, da je bil pripeljan v neko tukajšnjo bolnico, trpeč na bolezni, katere si zdravniki ne vedo razlagati, čimdalje bolj slabi vsled te nenavadne bolezrji. Neprestano namreč govori in ne najde nobenega počitka; par ur nemirnega spanja dobi na dan le s pomočjo uspavalnega sredstva Pred boleznijo, ki traja že nad dva tedna, je bil krepek otrok; zdaj tehta le še nekaj nad 20 funtov. ZAPRAVLJIVI LJUDJE Med tem, ko povprečni Ame-rikanec ugovarja proti dostikrat pobitim trditvam, da smo najbolj zapravljiv narod med vsemi ljudstvi na zemlji, se nam včasih zdi, da je nekaj resnice v tej trditvi. Vzemite na pr. naše zapravljanje z mlečnimi steklenicami. Na milijone dolarjev znaša vsako leto in zelo malo ljudi je, ki na to kaj pomislijo, dasi oni sami plačajo za to. Ljudje morda ne vedo tega — vendar vsakokrat, ko razbijejo ali uničijo kako mlečno steklenico, stane nekoga okrog pet centov in končno se trošenje odraža v ceni za mleko. Mlečna industrija skuša, da bi obrnila vašo pozornost na mlečne steklenice. Ali ji boste pomagali s tem, da boste umili mlečno steklenico in jo poslali nazaj njenemu prvotnemu lastniku ? NE PUSTITE, DA ME STARINAR DOBI BR. I M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL. ■ I A>. Ne pustite, da bi me sta-rinar dobil. Umijte in vrnite me svojemu mlekarju. Koristna sem in preveč dragocena, da bi bila vržena na kup starine skupaj z razbitim steklom in drugim materijalom, pobranim na alley in na cestah. Sem lastnina vaše mlekarske družbe. Umijte me in postavite me ven za vašega mlekarja vsak dan. vala lepa! NOVE CERKVENE PESMI V Ljubljani je izšla nova zbirka cerkvenih pesmi pod naslovom "PO MARIJI K JEZUSU!" Zložil jih je Ferdinand Kalinger, priredil St. Premrl, izdal in založil Viktor Čadež, župnik v Mekinjah pri Kamniku. Z dovoljenjem škof. ordin-a-riata v Ljubljani. Razdeljene so tako: 2 božični, 2 obhajilni, 1 postna, 2 šmarnič-.•ii in 2 splošno Marijini. Postna je prirejena samo za moški zbor. Skladatelj je bil doslej slovenski javnosti nepoznan. Podrobnejši življenjepis o njem prinaša "Cerkveni glasbenik" v zadnji letošnji številki. Tukaj omenimo le, da je bil Ferd. Kalinger šolski ravnatelj, rojen 1. 1852 v Soteski na Dolenjskem, umrl 1. 1929 v Tržiču na Gorenjskem. Služboval je dalj časa v Toplicah na Dolenjskem, kjer je bil tudi organist in je tedaj zlagal tudi pesmi za cerkveno petje. V imenovani zbirki so naj- m <♦> m- •:♦> ;♦> :«. s>> ,»> .»> ;♦> .»> <♦> <♦> *►> »B : boljše njegove pesmi, zložene vse j v lahkem slogu in ljubko melo-jdiozne. Stolni kapelnik msgr. St. j Premrl jih je popravil v toliko, da ustrezajo pravilom cerkvene glasbe. Sedem od njih je dobilo čisto novo besedilo, pri ostalih treh je pa besedilo tudi domala nepoznano. Ni dvoma, da se bodo te pesmi mnogo pele in splošno priljubile, saj se jim pozna, da so prišle od srca in bodo tako tudi našle pot do srca. Kako krasno n. pr. se sliši v drugi božični pesmi bariton — oziroma alt-solo, katerega zbor pianissimo spremlja! V resnici veseli moramo biti, da so sedaj javnosti te krasne pesmi postale dostopne in je Kalinger slovenski javnosti postal znan. Tudi mi našim zborom to zbirko toplo priporočamo, pa tudi onim jo priporočamo, ki se sami ba-vijo z glasbo, saj bodo našli v 'njej obilo božjega užitka. I Za ceno glejte spodnji oglas: List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev \ \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ameriki. Ne bodite sužnji neprebave TRINER'S ELI 111 m Želodčno zdravilo iskreno priporočano i — Pišite po brezplačen vzorec — . Triner's Bitter Wine Co. 544 S. Wells St., Chicago, 111. ' Send tnc a free sample. Address V i ^Address ......................... I Pri vseli drugistih \ $ n s"! s? ■ i u 1 i i ! CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM IN DRUGIM priporočamo, da si nabavijo novo zbirko lepih slovenskih cerkvenih pesmi, ki jih je založil te dni č. g. župnik Viktor Cadež. Ta zbirka cerkvenih pesmi nosi naslov: "Po Mariji k Jezusu" Vsak slovenski cerkveni pevski zbor si naj omisli to novo lepo in zanimivo zbirko. Razdeljena je: 2 božični pesmi; 2 obhajilni; 1 postna; 2 šmarnični in 2 splošni Marijini. '4 »s I i i 4 i 5 Jv i S poštnino vred stane posamezna partitura ...................................... ...........40c Kdor naroči ducat partitur skupaj, 20% popusta. Naročila pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana ŠTEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1936: ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik JOHN BOGOLIN, blagainik. | 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois K>m:m?.. mm mm j«*-, mm ma mms*. mm <«• <«• :mmm. 4». 3mR Firma A. Grdina in Sinovi naznanja, da je prejela veliko zalogo STENSKIH KOLEDARJEV velikosti kakor so sedanji z novimi slikami, ki se menjajo mesečno. Na željo odjemalcev bo firma pošiljala koledarje po pošti kamor bilo, zlasti pa še v staro domovino. Za poslani koledar po pošti stane 25c. Odjemalci v Clevelandu jih pa dobijo zastonj. Naročila se jemljejo v obeh trgovinah za pohištvo: 6019 St. Clair Ave. in 15303 Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO Priglasite se za naročila takoj, da jih bodo vaši sorodniki v domovini prejeli še pred božičem. * t^ «§» ^ «$> «$. ^ X SJ Stran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 5. decembra 1936 Proslavite Božič ob lepih jaslicah! Jaslice, kakoršne prikazuje gornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčič in jaslic se zloži skupaj kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevljev in pol v dolžini in so 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikoviteljših barvah, kar olepša vso hišo, v kateri se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so V lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jaslice stanejo s poštnino vred: CO Naročila se sprejema do 17. DECEMBRA 1936, katera pošljite z potrebnim zneskom na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI |H| Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 WMWm NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. SLOV. LICENZIRAN ELEKTRICAR Prevzemam vsakovrstna vc\';ja in manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na elefon: H AYM ARKET 40S5 MILAN MEME 1823 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Družinska PRATIKA ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rozman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Bil sem pri spovedi in sem spet vse odpustil, tistim, ki so krivi, da sem zašel v sramoto. Gospod rektor so me svarili in sem rekel, da sem mislil da ni greh braniti se hudobnih napadnikov. Gospod so rekli: "Kristus je vse potrpel, Vse odpustil. Samo cerkve božje ni pustil oskrunjati." Odločil sem, da. bom vse odpustil, cerkve Gospodove pa ne bom pustil skruniti. Amen. Deo gratias — hvala Bogu! Eno leto sem prebil v šoli, eno skalo sem odvalil S poti. Moje naloge so obesili na zid, kar je velika čast, obdarovali so me in s trobentami oznanili pri slavnosti moje ime. Še tisti gospod svetnik, ki me je zaradi sina tožil, je ploskal. Njegovega sina pa so oklicali za Jurčeta Favlencija iz Lenega dola, to se pravi, da je zelo len. Oče ga je za ušesa vlekel iz šole. Jaz pa pojdem jutri na počitnice v Komendo... Ko sem se odpravljal na pot, je prišel gospod Matija in poslal gospodinjo Marušo po vino, natočil nato sebi, meni in Maruši in rekel, da je vesel. "Sestri je bolje," je pravil, "kaj hočem več. Peter Pavel je storil svojo dolžnost, kar je prav in lepo. In ti, Maruša, pa o tebi ne govorim, Ti samo poslušaj, kakšna pisma pišejo generali, če bodo, temu-le gospodu tu, ki se za Kolovratarja piše." Gospod korektor Matija je nato prebral pismo mojega ljubega Jerneja Basaja, da mu gre dobro in mu ni žal, ker je obesil šolo na klin in šel za vojaki. Jernej je pisal veliko čudnega in smešnega in še klel je v pismu. Na koncu pisma pa je zapisal to-le: "Jašem konja, sučem meč, koj je slamnatemu možu glava preč. Najljubša pa mi je težka laška sablja. Kamor ta udari, se dolgo pozna. Ne padar ne žnidar ne zašijeta več rane. Pravijo, da bo kmalu vojska. Juhej! Vojaki smo si vsi dobri prijatelji. Samo zmerjamo se. Pa temu sem se že dobro privadil. Naše geslo je: kratko potrpljenje pa dolg jezik, včasih pa mora biti oboje kratko. Moj poveljnik me ima rad. Ugaja mu moja šala. Dal mi je ime "la spada del prete" — popovska sablja. To pa zato, ker je zvedel, da sem se za duhovnika šolal. Tres bien — zelo dobro, pravi Francoz, moj drug Jože Puntar je pa v Trebnjem doma. Naprej, spada del prete! Kadar bo vojska, boste kaj več slišali o Jerneju Basa ju." Tako je pisal Jernej in jaz sem se strašno smejal, mati Maruša pa se je prekrižala od skrbi. Zdaj se še bolj veselim poti v Komendo. Bom vsaj mogel veselega dokaj povedati Jerasovim in Manici. Z Bogom Ljubljana! Gospod župnik Rogelj me je bil zelo vesel. Vid mu je zelo opešal. Veseli me, da mu bom mogel vsaj s pisanjem malo pomagati in povračati dobroto . . . Manica pa se me sprva še tikati ni upala ... Gospod župnik me je spet predstavil gospodu komendatorju Petru Jakobu. Visoki gospod mi je podaril laško knjigo o "dvor-niku", katero je napisal grof Boletžar Castiglione. Gospod župnik pa je bil mnenja, naj gospod Peter Jakob to sam bere. Ne vem, zakaj je župnik mnenja, da bi me moral gospod Peter Jakob podpirati kakor svojega sorodnika. Saj ni moj stric . . . O, saj je tudi kmetovati lepo. Dokler nisem bil v šolah, nisem tega vedel. Zdaj pa vidim, kako je Bog zemljo lepo in pametno ustvaril in naredil,, da v potu svojega obraza uživamo zemlje sadove. To sem mislil sinoči pozno v noč, danes pa se vrnem v ljubljanske šole. Z Bogom go-SDod župnik, z Bogom Manica! 'Anno Domini MDCCXXXVI. Zunaj se zbuja pomlad. Jaz pa nisem doživel bolj žalostnih dni, kakor so ti. Gosp. korektorju Matiji je pozimi umrla sestra. Od tedaj se je strašno zapustil in zdaj je zbolel in bruha kri. Moje življenje pa poteka sicer mirno in se ravnam po geslu: ora et labora — moli in delaj! Velikonočni prazniki so minili. Gospod Matija je včeraj poslal pome in sem sedel pri njem. Zelo je slab. Prevideli so ga. Ve, da bo umrl in mu je žal mlade zemlje, polja, cvetja, zraka in solnca. Ko pa se spomni rajne sestre, se nasmehne. Jaz pa bi rad sam zbolel, da bi on živel. Včasih mu je res bolje, a Maruša je rekla, da je to vselej tako, vedno bolje in najbolje par ur pred smrtjo. Čudna bolezen! Zopet je minulo leto. Dobil sem darila, pa jih nisem vesel. Komu naj jih pokažem ? Gospod Matija je že dva meseca v grobu. Anno Domini MDCCXXXVII. Čudne reči sem doživel v tem letu. Imel sem hudo bolezen. Ko sem po šestih tednih vstal, sem bil ves plešast. Potem sem si začel sam služiti kruh in poučujem šolarje nižjih razredov. Kar pa sem doživel, je tako bridko, .da moram jokati, če se le zmislim, in do smrti ne bom pozabil. Na dan svetega Rešnjega Telesa smo se vračali dijaki tretjega razreda, ki mu pravijo suprema, domov. V ozki ulici je naenkrat planila iz neke hiše čudna ženska in mi objela noge in začela klicati, da sem njen sin. Rekel sem, da nisem, ker je ne poznam. "Ti si moj sin," je vpila, "ne pustim te. Peter Pavel ti je ime." Imel sem pet srebrnih novcev, pa sem jih ji dal in jih je poljubljala. Sodim, da je bila žena n|umna ali pa pijana. Takrat sta prihiteli iz hiše še dve ženski in jo s silo odvedli. Moji sošolci me zdaj dražijo, da je moja mati "nora Ana" . . . Gospod rektor so me danes klicali k sebi. Izpraševali so po mojih starših. Nič kaj nisem vedel povedati. Zato sem takoj pisal gospodu župniku v Komendo. (Dalje sledi) -o- Širite amer. slovenca JE TUKAJ! Peter Pavel Glavar LANŠPREŠKI GOSPOD. Zgodovinska povest spisal DR. IVAN PREGELJ. Sedanje in bodoče gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene, SESTRE M. FELICITE KALINŠEK VELIKA "SLOVENSKA KUHARICA" Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava v celo platno. CEHA $5.00 Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCU Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec l«49 West Cennak Road Chicago, Illinois Kakor vsako lcJ.o, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd-Chicago, IU. Sosed ima besedo. (Konec) Kaj toraj prodajate? Nekaj, česar ne vi niti ne nihče drugi še ni potipal, kakor kdor lahko potipa Judove hlače. Jaz "prodajam" Boga, katerega še nihče ni potipal. Po vašem sem jaz falot, kaj pa ste potem vi?? Meni bi bilo le za biznes, in za vrlo falotast bi-znes, za kaj bi šlo vam, in za kakšen biznes? Ali morda sami o sebi mislite, da nimate pameti, ko te pameti še niste mogli nikomur pokazati med palcem in kazalcem ? Ali se ne postavljate sami pred čita-telji, kakor bi ne imeli pameti, ker te še nihče ni potipal ali vsaj videl? Ali ne bodo ljudje za vami gledali, ko greste po ulici ? To je ena stran pri robi, da Boga še nihče ni videl ali potipal in enako še nihče ni videl ali potipal Kochevarjeve pameti. Poleg prstov in oči je še marsikaj, iz česar se nedvomno lahko spozna, da ima Mr. Kochevar v Pueblu pamet, in da obstaja Bog. Glede svoje pameti si Mr. Kochevar lahko sam poišče dokaze, glede Boga se jaz tokrat ne bom ukvarjal in trudil, saj bi bilo pri Mr. Kochevarju bob ob steno, mislim, ker on bo trdil naprej in naprej, da ni Boga. Najdem pa »nekaj, ker cika ha Kochevar jev očitek, da sem jaz falot, ko prodajam nevidinega 4n nepotipljivega Boga. Roba je na isti številki Prosvete. Tam štokne g. Molek Rev. Hugona tako-le pod nos: "Iz lemontske šole: Pater Hugo: Danes ti pa vtaknem zelo trd oreh med zobe, vaški tepček. Povej mi, kdo je dal prvo materijo in prvo celico. — Vaški tepček* Tudi jaz imam droben lešnik. Povejte vi meni, kdo je dal besede "prvi, prva, prvo"." Ker bo imel g. Kochevar o svoji bistri pameti, razumu najboljše mnenje, upam, da mu ne bo težko spoznati, kakšna je zveza med Judovimi hlačami in Molekovim lešnikom, katerega poriva Hugonu med zobe. Molekov lešnik bi bil: prvo, drugo..prva celica,, druga celica...to je vse skupaj le bluff, prazna beseda, ker eno le obstaja — materija, snov..in prve in druge materije ni, materija je večna, in zato ne more biti prve materije, prve celice, dosledno niti ne more biti Boga, da- bi bil prvo celico ustvaril, ko take sploh ni. Lešnik je hudo trd, pri- BLAZN1K0V PRATIK ZA LETO 1937 VELIK