Poitnina plačaua v gotovim. | ef0 LJ(] * Ljubljani, ▼ torek 4. aprila 1933 Stev. 78 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za i nožem-«Ivo 40 lJin — nedeljsko izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 £0 VEJVEC Telefoni uredništva: dnevna ilnžba 2058 — nočna 29*6, X994 in MM Ishaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999 Ćasien pogreb? Gospoda Daladier in Paul Boncour se nahajata vsekakor v precejšnjih škripcih. Stvaruim pomislekom, ki pravijo, da ne gre meni nič tebi nič kar načeloma odkloniti ideje sodelovanja štirih velesil, ki se nam predstavlja s tako plemenitimi nameni, se pridružuje v še večji meri osebna neodločnost g. Paul-Boncourja, katerega njegovi hudi nasprotniki na desnici dolžijo, da je kot »karte-list« pristaš pacifističnih utopij pokojnega Brianda in da zato ne ir.orc potlačiti svoje načelne zavzetosti za načrt g. Mussolinija. Čeprav ne more noben objektiven človek 3matrati francoskega zunanjega ministra za tako naivnega, kakor je na primer njegov poslanik pri rimski vladi g. de Jou-vencl, ki proglaša Mussolinija za »Napoleona, ki prinaša Evropi tako dolgo zaželjeni mir«, pa se na drugi strani nihče nc more ubraniti vtisa, da Paul-Boncour stoji preveč pod vplivom onih, ki menifo, da se bo dal kupiti od Nemčije mir z »malimi" žrtvami, ki naj jih doprinesejo male države. Ker utegne zunanji minister imeti v kabinetu še kakšnega pristaša revizije, »ki ne bi preveč bolela«, zato je razumljivo, da g. Daladier tako dolgo odlaša z odgovorom, oziroma z obrazložitvijo stališča francoske vlade k Mussolinijcvemu projektu, kateremu je bil z akrstnega botra šef angleške vlade, ki italijanski predlog slejkoprej podpira z vsem ogromnim vplivom angleškega imperija. Mogoče bi francoska vlada, v kateri pa imajo, kakor se glasijo popolnoma zanesljive informacije, nasprotniki nameravanega direktorija štirih velesil pretežno večino, še dalje odlašala s svojim odgovorom, če je ne bi razmere silile, da se čimprej piloči. Ta odločitev, naj bo že kakršnakoli, bo p tdla mogoče že v ponedeljek na seji ministrskega sveta. Francija mora reči svojo besedo čimpieje, da je g. MacDonald ne prebiti s kakšno novo idejo, ki bi mogoče francosko vlado spravila v Se večjo zadrego in bi ji odklonitev Mussolinijevega načrta še bolj otežila. Zdi se, da je francoski javnosti v glavnih obrisih že znan smisel in ton vladnega odgovora. Na vsak način Francija ideje, da naj se doseže tesnejše sodelovanje med štirimi velesilami, ne bo odklonila, ampak jo bo celo označila kot dobro sredstvo, da se Evropa pomiri. To stališče francoske vlade je popolnoma razumljivo. Odklonitev italijansko - angleškega predloga bi Francijo postavila v slabo luč, ker bi uieni nasprotniki iz tega kovali zase dobiček, češ, da je Francija edini ali vsaj poglavitni vzrok, da se evropske razmere ne morejo urediti. Še bolj pa pride v poštev dejstvo, da bi sporazum med štirimi velesilami dal Franciji možnost, da prepreči separaten sporazum med Italijo in Nemčijo v škodo Francije. Kot članica zamišljenega direktorija štirih velesil bi Francija mogla kontrolirati odnošaje med Mussolinijem in Hitlerjem, kateri bi bil prisiljen, da garantira v smislu locarnskega sporazuma in Kellogovega pakta Franciji nedotakljivost njene zapadne meje. Na drugi strani pa bo francoska vlada v svojem odgovoru seveda naglašala, da se pakt štirih velesil ne more realizirati drugače, kakor v okviru in v duhu obstoječega pakta Zveze narodov, na katerega so vezane tako velike, kakor male države. To se pravi, da je revizija mirovnih pogodb, ako je sploh potrebna, mogoča samo s pristankom vseh držav, ki so na teh mirovnih pogodbah inte-resirane. Ta izhod je za francosko vlado tem lažji, ker Mussolini in MacDonald izjavljata, da njun načrt, ki je bil pred dnevi objavljen, ne vsebuje ničesar, kar bi nasprotovalo paktu Zveze narodov, ampak da nasprotno celo sam določa, da se eventualna revizija mirovnih pogodb ne more izvršiti Izven tega pakta in proti njemu. Na ta način bi bil, kakor pravi naš pregovor, volk sit in koza cela. In v tem slučaju se seveda morejo tudi države male antante in Poljska, ki v direktoriju štirih velesil vidijo eventualno največjo nevarnost za svoje interese, popolnoma strinjati z odgovorom, ki ga bo dala po zatrdilu francoskih listov francoska vlada. V tem slučaju se more z zadovoljstvom kon-statirati, da je g. Titulescu kot zastopnik male antante imel popolen uspeh, ko je te dni v Parizu Interveniral, da se pri diskusiji in sklepanju o ideji direktorija štirih velesil ne zanemarijo in ne žalijo interesi ČSR, Jugoslavije in Romunije; kar sc tiče Poljske, pa je njen zunanji minister polkovnik Beck itak že zavzel oficijelno stališče v svojem odgovoru angleškemu poslaniku v Varšavi, ki se je tozadevno pri njem informiral. Pravijo, da je na g. Daladiera napravilo največji vtis vprašanje g. Titulesca, kaj bi se zgodilo, če bi se Stîri velesile glede revizije mirovnih pogodb zedinile, če pa bi Zveza narodov, ki je po čl. 19 pakta edino kompetentna, da o tem odločuje, njihovo stališče odklonila? V tem slučaju — tako je po pravici pripomnil g. Titulescu — bi Nemčija, opirajoč se na stališče štirih velesil, lahko pristopila k reviziji njej neljubih določb versuillske mirovne pogodbe eventualno tudi s silo proti volji malih držav iu bi seveda v tem slučaju imela na svoji strani Italijo in tudi Anglijo, dočim bi Francija imela vezani roki po predhodnem sporazumu. Po vsej priliki bi bil g. Daladier na podlagi tega močnega argumenta zavzel še veliko bolj rezervirano stališče napram Mussolinijevemu načrtu, nego ga misli v gori razloženem smislu zavzeti sedaj v svojem odgovoru, ako ne bi bil prišel 1. t. m. v Pariz z novimi predlogi in vabami Mussolinija poslanik francoske vlade v Rimu g .de Jouvenel, ki se za Mussoiinijev načrt zavzema z vse silo in je zastavil zanj vse svoje vplivne zveze. Kijub temu se najbrže ne motijo tisti, ki pravijo, da bo načrt Mussolini-MacDonald z odgovorom francoske vlade položen ad aeta, čeprav se bo Spomenica francoske vlade se sestavi do srede Samo v duhu Zveze narodov! Anglija silno prîtiska na Francijo Pariz, 3. aprila. Glede na francosko spomenico nn predlog o ustanovitvi direktorija štirih sil piše »Temps* med drugim: Čl. 19. sicer omogoča v nekaterih okoliščinah revizijo ineja. toda fruncoska vlada je mnenju, dn se more ta člen izvajati šele tedaj, če se integralno izvedejo tudi poprejšnji členi, zlasti členi 3. 10 in 16. V svoji spomenici bo francoska vlada naglasila. da se dn izvesti ideja direktorija velesil samo v širšem zntislu Pakta Zveze narodov. Stališče francoske vlade do malih držav, posebno do Male antante. ostane neizpre-menjeno. Francija ne samo ne. bo zapustila svojih prijateljev, ampak bo nastopala samo skupno z njimi, čeprav je sestava te spomenice zelo alet h držav o tem paktu nasprotuje logiki polo->aja, ker jc zlasti Poljska posebno interesirana v vseh vprašanjih, ki jih vsebuje ta načrt. Radi tegn kakor tudi radi nekaterih drugih razlogov je poljski zunanji minister Beck nanašal, da se Poljska ne bo smatrala vezano na "nobeno resolucijo, ki bi izšla iz skupine velesil, ki bi jo ustvaril rimski predlog. Zgodovinski trenutek Pariz, 3. aprila ž. Danes ob 11 dopoldne se je pričela seja francoske vlade v vojnem ministrstvu. Ta seja je zgodovinskega pomena, ker bodo na njej izvršeni sklepi največjega mednarodnega pomena, ki bodo lahko imeli velike posledice za zunanjo politiko Francije. Redkokdaj je francoska javnost pričakovala s tako napetostjo rezultatov vladne seje. Misel hIoka s Poljsko opuščena V Belgradu se mednarodni položaj p reso.a optimistično (Informacije od dobro pončene strani.) Bclgrad, 3. aprila. I. Radi vesti, ki so krožile po svetovnem tisku, da namerava poljski zunanji minister Beck obiskati prestolice Male antante in da hoče ob tej priliki načeti vprašanje pogodbenega zbiižanja z Malo antanto, se v dobro informiranih zunanjepolitičnih krogih v Belgradu ta možnost zaenkrat postavlja z dnevnega reda. Sodelovanje s Poljsko je zelo prisrčno in zelo iskreno v Ženevi tudi v vseh vprašanjih, ki jih je sprožil rimski pakt. Toda misel, da se to sodelovanje obleče v pogodbo, je bila preložena na poznejši čas. Pač pa se smatra, da bo poljski zunanji minister vendarle obiskal Belgrad. Dozdjva se, da je ta mali preokret v mednarodni politiki bil potreben radi tega, da se Madjar-ski in Avstriji ne nudi vtis, kakor da sc ustvarja nek ofenzivni blok držav, naperjen proti njima, medtem ko je vendar jasno, da je pakt Male zveze pogodba miru, ki je iskrena in ki je tako sestavljena, da dovoljuje vstop tudi drugim državam, med katerimi sta predvsem mišljeni Avstrija in Madjarska. Ni pa tudi izključeno, da je Hitlerjeva vlada spričo vznemirjenosti in negotovosti, ki jo je vzbudila zmaga narodnih socialistov v Nemčiji med sosednimi državami na Balkanu, kjer Nemčija še vedno upa ustvariti ugodne predpogoje za svoje gospodarstvo, dala državam Male antante pomirljiva zagotovila 1er da je izjavila, da bi velik blok Male antante s Poljsko oviral delovanje v miroljubni smeri. Te pomirljive izjave Nemčije, če so bile dane — in vse kaže, da so bi'e dane —, so gotovo bile tako stavljene, da sta Mala antanta in Poljska smatrali za ncoportuno, da se izven okvira Zveze narodov ustvarja strnjena defenzivna fronta, ki bi Nemčijo prisilila, da se deîinitivno vrže v roke Mussoliniju in njegovi zunanji politiki. Zanimivo pa je, kako v tukajšnjih političnih krogih gledajo na problem, ki je bil tudi omenjen v svetovnem tisku v zvezi z zadnjimi dogodki, namreč na Sovjetsko Rusijo. Ta problem za vse države Male antante in za Poijsko ni identičen. Nekatere države so sosede Sovjetske Rusije, druge so od nje ločene, ena bi imela od sodelovanja s Sovjetsko Rusijo neposredne gospodarske koristi, druge pa ne. Vendar pa imajo vse omenjene države skupno to, da bi bilo nepregledne važnosti, če bi sc mogla sovjetska Rusija prisiliti k politiki miru in obrambe mirovnih pogodb, torej za proti-revizionistični tabor v evropskih državah. Francoska vlada se očividno trudi, da bi v tej smeri mogla zabeležili kakšne u-:pehe. Zakaj naj bi se Poljska ali države Male antante razburjale, če njihova najmočnejša zaveznica ne varčuje s trudom, da M protirevizionislično fronto okrepila še z Rusijo? Zakaj bi se zaveznice Francije vznemirjale, če skupno stvar postaja močnejša in če vidijo, da je Rusija pripravljena pristopiti med one, ki hočejo braniti red in mir v Evropi? Francoska politika zbiižanja z Rusijo bo kajpada imele ueposredne posledice ludi za združenje njenih zaveznic. Čuje sc, da pogajanja, ki so bila zelo previdno načeta v Ženevi, ugodno potekajo. V tukajšnjih krogih se za potek zunanje politike seveda zelo zanimajo in vlada torej optimistično razpoloženje, ker je postalo na eni strani jasno, da položaj ni tak, da bi bilo treba segati takoj po najhujših sredstvih, na drugi strani pa se polagoma odpirajo, možnosti konsolidacije Evrope, ker protirevizionislični tabor držav narašča in pridobiva na moči in na ugledu. To je najlepši uspeh, ki si ga smemo želeti, ker nam garantira najdražje, to je mir in svobodo, kar je bilo doseženo brez rožljanja z orožjem. Velik škandal plete dalje Bnknrešt. 3. aprila tg. V senatu je bila inter-pelacijskn debata o škodovi aferi, v kateri so senatorji-generali ponavljali hude očitke generalu Czkihoskemu, ki je bil vojni minister, ko se je podpisala pogodba s škodovimi tovarnami. Maršal Presan je izjavil, da smatra pogodbo s Škodovimi tovarnami za dobro, ter govori o uradni objavi, v kateri se generalu Amsn-Sfefa-nescu, ki je bil vojni minister v Jorgovi vladi, očitajo pogreški iz I. 1922. radi katerih je bil izkljnčen iz romunske vojske. General Stefn-nescu je bil aretiran nn podlagi pisma, ki *n je v Romuniji se znpnsfil general Popescu. ki se je preteklo soboto sam ustrelil. Vendar je bil baš general Stefiuiescu oni, ki je odredil preiskavo škodovc afere in storniral naročila. Zastopnik vlade bo na interpelacije odgovoril še danes. Medtem pa izjavlja škodova tovarna, da je pripravljena sporočiti svojo korespondenco z aretiranim agentom Caleskim. če se dešifriranje ne bo vršilo v Bnknrešt, temveč v Pragi in če bo to izvršila komisija obstoječa iz zastopnikov češkoslovaške iu romunske vlade ter škodovih tovarn. Kardinal Verdier proti barbarstvom ,kulturvolha* Pariz, 3. aprila. AA. Kardinal Verdier je poslal velikemu rabinu Francije pismo, v katerem protestira proti preganjanju Židov v Nemčiji. Židovski konzistorij v Parizu pravi o tem pismu katoliškega dostojanstvenika, da je r.episano z globoko ljubeznijo in velikim dostojanstvom. (Pismo kardinala popolnoma odgovarja duhu in praksi katoliške Cerkve in papežev, ki so vedno obsojali nemoralno in nekrščansko preganjanje judovskega naroda in jemali Jude tudi dejansko v zaščito pred plemenskim sovraštvom ter jim nudili zatočišče v svoji državi. — Opomba uredn.) Japonci nevzdržno prodirajo Mukden. 3. aprila, ž. Japonci so včeraj zasedli važni železniški vozel Šinienkaj. jiižno od velikega kitajskega zida. V borki, ki se jo razvila med kitajskimi in japonskimi četami, so pretrpeli Kitajci velikanske izgube, simenkaj jc prvo kitajsko mesto, ki so ga zasedli Japonci južno od kitajskega zida. Zagrebška vrem. napoved: Lahno oblačne |x»čnsi se bo zjasnilo. 7inerno hladno. Dunajska vremenska napoved: Lzpremonlii-vo vreme, nekoliko tople)» Franci'a hoče hiti priprav''ena Pariz, 3. aprila ž. Mornariško ministrostvn je izdalo povelje, dn takoj prične z gradnjo novih treh kriiark, od katerih bo imela r«aka p» 7000 ton. Polet na Everest Bihar, 3. aprila. AA. Davi ob 8.15 sta se dvignili dve letali angleške odprave na Mont Evercsl. Letali sta sc opremili z vsem potrebnim. Odleteli sta naravnost v smeri Mort Everesta. Vreme jc bilo zelo ugodno. Purnea, 3. aprila. AA. Letala angleške odprave na Mont Everest so opazili ob 11.30. Približevali sta se Lalbalu, kjer sta kmalu nato pristali. Sodijo, da sla se dvignili 10.500 m visoko. Vatikansko mesto. 3. aprila. AA. Cenijo, da je prvi dan letošnjega svetega leta prestopilo pra ! gove štirih bazilik nad pol milijona vernikov. Nowyork. 3 .aprila. AA. Tehnični poiekuzi i I nov» ameriško ladjo »Washington« so se obnesli, Parni k bo imel 80.000 ton. je torej največji na j svebi. Namenjen bo potniškemu prometu med Newyorknm in Hamburgom. Ijadja jc dosegla lii trost 20 vozlov. Veljala je 10,500.000 dolarjev. Dresden. 3. aprila, ž. Na potu is Berlina na Dunaj ЧО aretirali v vlr.kn soprogu dunajskega advokata dr. Kosenfrlda. ki jo sumijo, da je vršila komunistično agitacijo. Baje se je vrnila i* Moskve, kjer je živela delj rasa. Njen mol. dr. Valentin Rn tenfeld j» HU> dunajski komunist Indsha federacija zopet na dnevnem redu En centralni parlament - enajst provincijaSnih parlamentov London, S. aprila. V Delhiju * je te dni olvoril kongres indskih nacionalistov, da diskulira predlog angleške vlade glede ustanovitve Iterativnih držav Indije in njihove ustave. Britska vlada je namreč izdala sredi meseca marca takozvano belo kiij;go, v kateri seznanja javnost z načrtom ustave bodoče indske federativne države. Indija naj bi po tem predlogu obstojala iz federacije 11 avtonomnih provinc. Indija bo imela osrednji federalni parlament iz dveh zbornic in 11 pirovincijalnih parlamentov. Osrednja federativna vlada bo odgovorna centralnemu parlamentu, vsaka provinca pa bo istotako imela provincijalnemu parlamentu odgovorno provincijalno vlado. Tri osrednja ministrstva in sicer ministrstvo narodne obrambe. zunanjih zadev in prosvete ter bogočastja pa bo imenoval angleški podkralj зат in bodo ti resori le njemu odgovorni. Vlada priporoča, da naj se uajprej ne stvorita osrednji parlament in osrednja vlada, ampak avtonomne provincijalne vlade in provincijalni parlamenti 11 federativnih držav. Šele potem naj se osnuje osrednja vlada z osrednjim parlamentom. Volilna pravica bo sicer podeljena tudi ženskam, bo pa omejena na 27% vsega prebivalstva, ker se bo uvedel inteligenčni cenzus. Takozvani parije bodo imeli tudi le zelo omejeno zastopstvo. Kakor bo celi Indiji stal na čelu з]ејкоргеј podkralj, tako bo tudi vsaka izmed 11 provinc imela angleškega guvernerja. Načrt o ustanovitvi federativnih držav Indije in o indski ustavi pride pred angleški parlament še ta mesec. Po zamislu vlade naj tvori tu načrt konec dolgoletni borbi Indije za lastno ustavo, vendar pa bo ta načrt zadel na velik odpor tako v Indiji sami, kakor v nagleSkem parlamentu. Indski nacionalisti so sklicali narodni kongres v Delhiju, čeprav je iuska nacionalistična organizacija od angleške vlade bila prepovedana. Vlada ni mogla preprečiti sestanka kongresa, je pa zaprla predsednika kongresa Pandita Malavijo in več drugih članov razpuščene indske nacionalistične stranke, med temni tudi Ghan-dijevega sina in znano gospo Motilal Nehru ter okoli 1000 drugih indskih politikov in agitatorjev. V zadnjem momentu pa se je vlada premislila ter je tako Pandita Malavijo, kakor tudi Gliandi jevega sina in go. Motilal Nehru ter druge člane indske nacionalistične etranke izpustila iz zaporov. Kongres sam pa je sklenil protest proti namern v->rt-; ustavi, ki ne zadovoljuje Indcev, in zahteva temeljite izprememte V angleški zbornici bo načrt anglešike vlade zadel na največji odpor pri konservativni stranki. Iz zgodovine svetega teta Ob otvoritvi letošnjega sv. leta objavlja berlinska »Ciermania« z dne 2. t. m. izredno zanimiv pregled zgodovine te častitljive ustanove katoliške cerkve izpod peresa znamenitega cerkvencga zgodovinarja J. J. v. Jacobi-ja, iz katerega povzemamo glavna dejstva. Nikoli v vseh 600 letih — piše Jacobi — odkar pozna katoliška cerkev ustanovo sv. leta: anno santo, se še ni zgodilo, da bi bil kak papež sam zopet z zlatim kladivom odprl vrata, ki jih je bil sani zazidal. Seveda so si bila sledila sv. leta v presledkih 25 do 75 let, dočim je zdaj preteklo od zadnjega sv. leta samo 8 let. Ce se je Pij XI. odločil do tega koraka, ga pri tem prav gotovo ni vodila misel na gmotni dobiček, ki ga prineso Rimu ogromne trume svetoletnih romarjev. Papeževa srčna želja je namreč, da se okrepi zmisel in občestvo v svetovni cerkvi, da se misel o Kristusovem zakraljevanju ob 20. stoletnici našega odrešenja vsem narodom zemlje živo vtisne v dušo — in to v času, ko sovražniki krščanstva in vere v Boga zbirajo vse svoje sile k novemu zamahu. Slednjič pa naj bi se s sv. letom, ki se topot prvič vrši ob popolni obnovi papeške suverenosti, proslavilo tudi to svetovnozgodovinsko dejstvo. Pregled zgodovine sv. leta je obenem kratek in poučen pregled zgodovine rimskega papeštva od konca zgodovine srednjega veka do danes. Uvedel ga je ob prehodu 13. v 14. stoletje papež Bonifacij, in to na neprestane nujne prošnje rimskega prebivalstva, ki je želelo odpustka, obenem pa upalo napolniti prazne blagajne; šele kasneje so sv. leto v spomin na židovsko leto socialne sprave in poravnave imenovali jubilejno leto. Petrova bazilika v Rimu, ki je bila tedaj slara že 900 let, je videla v te.jn prvem sv. letu 200.000 romarjev iz vseh dežuia, da bi bili deležni popolnega odpustka. Prišla sta ogrski in francoski kralj, čisti dobiček pa jc znašal 80.000 zlatih goldinarjev, s katerimi so oskrbeli cerkvi sv. Petra bronaste zvonove in kupili veliko posestvo, katerega ime Castell Giubileo nosi še danes predzadnja postaja na progi Florenca-Rim. Med romarji je bil tudi Dante, nad čemer danes skoro ni mogoče več dvomiti, in tako so silni utisi katoliškega Rima ozarjali začetek njegovega nesmrtnega dela. Prihodnje sv. leto naj bi se po zamisli ustanovitelja vršilo čez sto let. Toda že po 50 letih ee je odpravilo rimsko poslanstvo v Avignon k vladajočemu papežu Klemenu VI. z nujno prošnjo, da bi razpisal novo sv. leto. Kajti revščina in stiska je bila po odhodu papežev, po veliki kugi leta 1348., ki je pobrala polovico prebivalstva v Italiji, in po potresu naslednje leto, prikipela do vrhunca. V poslanstvu sta bila baje tudi Petrarca in ljudski tribun Cola di Rienzi; na vsak način je Petrarca podprl, prošnjo s pesmijo, ki je štela 200 vrstic. Papež se prošnji ni mogel upirati, čeprav ee je sam opravičil, da zaradi vojne med Francozi in Angleži ne more priti v Rim. Velika Švedinja sv. Brigita se je pridružila prošnjam znamenitega pesnika. Topot se je delil odpustek še v tretji cerkvi: Lnteranu (prvič samo pri sv. Petru in pri »v. Pavlu). O božiču in veliki noči so našteli 1 milijon 200.000 romarjev; med drugimi je bil navzoč ogrski kralj Ludovik Veliki, ki je vodil vojno proti Neaplju. Središče vsega češčenja je bil Veronik in potni prt (>vera icona« — prava podoba Kristusovega obraza). Urban VI. je določil, da naj si slede bv. leta *eakih 33 let; njegov naslednik Bonifacij IX., ki je zelo veliko zidal (Angelski grad in Kapitol), vodil drage vojne in vzdrževal razkošen dvor, je zašel v velike denarne stiske in 1. 1390. predčasno razpisal sv. leto. lo je bila doba velikega razkola, ko se je svet pohujševal ob medsebojni borbi dveh papežev. Rim je bil na robu propada; v zapuščeni Petrovi in pogoreli lateranski baziliki je deževalo na oltarje, živina je hodila po zanemarjenih, umazanih cerkvah. Topot so prvič odposlali po deželah poslanstva, pri katerih so mogli verniki odkupiti romanje v Rim in lako doma dobili popolni odpustek. Takrat .so se tudi razširile milosti sv. leta na druge dežele. Sta. Maria Maggiore je bila določi na za četrto cerkev, kjer so se dobivali odpustki. Kljub temu, da so Francozi in Španci izostali, ker so bili na strani Avignona, je bil naval romarjev tolik, da se je 1. 1100. kar samo ob sebi razvilo rev. leto, brez papeževe bule. Ï elo sv. leto je bilo 33 let po zadnjem uradno proglašenem, to je 1423. po končanem cerkvenem razkolu na koncilu v Konstanci, a je bilo med vsemi sv. leti dotlej najslabše obiskano. Zato je pa poteklo tem veličastnejc naslednje sv. leto, razpisano zopet po 50 letnem roku 1. 1450. pod Nikolajem V.; Rim se jc bil tedaj že toliko opomogel, da je bilo mogoče obnovljeno cerkveno edinost slovesno manifestirati. Prvi papež krščanskega preroda, ki je sani bos romal od cerkve do cerkve, je bil središče vbc proslave. Do velike noči je bil naval romarjev ogromen. Poleti pa je divjala kuga, tako da je tudi papež zapustil Rim. To pa pobožnih romarjev ni zadrževalo in jeseni so se zgrinjale v večno mesto nove množice. Prišlo je veliko kronani!) glav, slavnih znanstvenikov in umetnikov. Tik pred zaključkom sv. leta. meseca decembra, se je pripetila ■trahovita nesreča. Zaradi neznatne prometne ovire jfe nastala med množico na Angelskem mostu panika; pohodili ali vrgli v Tibero so 200 oseb. Tudi to sv. leto je prineslo Rimu veliko moralno in gmotno korist in papež je mogel v Medicejski banki naložiti 100.000 zlatih goldinarjev, ki jih je potem (inriihil za svoj?, umelniška in znnnstvenn Qtr*»m_ tjënja in zlasti tudi za reveže. Po tem uspehu se je zdel Pavlu II. petdesetletni rok do naslednjega sv. leta predolg ter je uveljavil 25 letni rok, vendar je mogel naslednje sv. leto praznovati šele njegov naslednik Sikst IV. 1. 1475. Da se ne bi ponovila nesreča, kakor se je bila pripetila 1450. 1., so postavili nov most: Ponte Sisto. Med knežjimi romarji so posebno slovesno sprejeli švedskega in danskega kralja Kristjana. Na sveto leto nesvete Borgijske palače v začetku novega stoletja so Icgile prve sence nemškega odpada. Ves svet se je pohujševal nad razmerami v Rimu, vendar se je slavje na zunaj izvršilo z velikim dostojanstvom in sijajem, za katero je izdelal pravila ceremonier Burkhard (ta pravila so še danes v veljavi). Ob slovesni otvoritvi o veliki noči in službi božji; ki jo je opravil papež sam, je bilo navzočih nad 200.000 romarjev. Tedaj se je mudil v Rimu Kopernikus in imel vse leto svobodna predavanja o ve-soljstvu, kakor še nihče pred njim. Tudi to sv. leto so kalile velike nesreče; kuga je pobrala 30.000 romarjev in Tibera je prestopila bregova ter je po-vodenj trajala 14 dni. Z denarjem, ki so ga pustili v' Rimu romarji, so zgradili novo cesto: via Alexandrina (kasneje Borgo nuovo). Ravno tako slovesno se je začelo, a poteklo manj srečno je naslednje sv. leto 1525. pod Klemenom Vil. Zaradi kužnih bolezni, raznih vojnih zaplet-ljajev in nemške reformacije je bil dohod romarjev zelo pičel. V Rimu samem je strašno morila kuga. Pod srečnejšo zvezdo je bilo naslednje sv. leto, katerega vrhunec je predstavljalo kronanje Julija III. J Prvič je takrat razvila bratovščina sv. Filipa Nerija velikansko skrbstvo za romarje. Resnično sveto in prežeto pravega krščanskega duha je bilo jubilejno leto 1575., ki mu je vtisnil svetost veliki protereformator Gregor XIII. Štirikrat je 80-letni starček ob skal cerkve, v katerih se je delil odpustek. Z njim je tekmovalo v pobožnosti in dobrodelnosti rimsko plemstvo. Neštetim trumam romarjev so pridigali in jih spovedovali najznamenitejši možje, kakor sveti milanski škof Karol Bo-romej. Bratovščina Filipa Nerija je pogostila in prenočila po tri dni 115.000 romarjev. Enako veličastno je poteklo naslednje sv. leto pod prav tako pobožnim papežem Klemenom VIII. Sedemdeselkrat je 70-1 e In i starček bos obiskal cerkve, umival noge, spovedoval in po cele ure obhajal. Še vedno ne docela dovršena cerkev sv. Petra je videla tri milijone romarjev. Tudi trije nadaljni jubileji 17. stoletja pod papeži Urbanom VIII., Inocencijem X. in Klemenom X. so potekli zelo slovesno in lepo. Posebno velikopotezno dobrodelnost je razvila Inocencijeva sorodnica donna Olimpia. Slovesnosti 1675. se je udeležila tudi švedska kraljica Kristina, ki je bila prestopila v katoliško cerkev. Prvo jubilejno leto v 18. stoletju je skalila bolezen in smrt plemenitega papeža Inocenca XI. Povsodi po svetu je pritiskala revščina, slabe letine in povodnji. Avstrija si še ni bila opomogla po turškem obleganju Dunaja. 1725. leta je bilo zopet bolie. Takrat so napravili prekrasne španske stopnice k cerkvi Sta. Trinita d'Monli. Za dostojen potek sv. leta 1750. je jamčila osebnost velikega papeža Benedikta XIV. Nasprotno pa so motila sv. leto 1775. proticerkvena prizadevanja; spomnimo so imeni: Voltaire, Jožef II. in Pomball Natančno 500 let je bilo preteklo od prvega sv. leta. ko je moralo jubilejno leto 1800. prvič izostati, ker je Francija zasedla cerkveno državo. L. 1825. je ta častitljiva ustanova nekoliko oživela. Toda 1850. je moralo slavje ponovno izostali, ker se je bil Pij IX. Sele pravkar vrnil iz Gaëte v Rim, 1. 1875. pa sta živela Vatikan in Kvirinal v najostrejšem sporu, v Nemčiji pa je divjal kulturni boj. Po teh za cerkev žalostnih časih je katoliški svet s leni večjo radostjo pozdravil sv. leto 1900., ki ki ga je razpisal veliki Leon XIII. vsem težavam nakljub (saj je bilo še vedno nerešeno rimsko vprašanje). Leon je bil v svoji mladosti doživel sv. leto 1825.; tedaj раб ni slutil, da bo čez tričetrt stoletja sam otvarjal sv. leto. Italijanska vlada tedaj ni I delala nobenih težav, temmanj ker je imela od ogromnih množic romarjev tudi sama dobiček. V Sta. Trinila se je sijajno obnovilo starodavno gostoljubje; vsak dan so sprejeli do 8000 romarjev, v teku vspga leta pa so prenočili milijon ljudi. Dostojanstvena osebnost Leona XIII. je vtisnila svoj pečat vsem svetoletnim prireditvam in na veliko zasnovana gonja proslozidarslva se .je popolnoma izjalovila. Potem je sledilo anno santo Pija XI., današnjega papeža. 1925. leta. Obenem se je vršila velika misijonska razstava. Vse govore duhovitega papeža je prebujala misel o proslavi dvojnega Kristusovega poslanstva: ko* usmiljenega Sa ma rita na in Kralja. Višek sv. leta so bile proglasitve novih svetnikov, med drugim Petra Kanizija in Terezije Malega Jezusa. Odtéhovan;a Ljubljana. 3. aprila. AA. Danes dopoldne je g. ban dr. Drago Marušič izročil g. Učalui Valerijami, prijorju križevniškegn reda. in gospodu I'avlinu Alojziju, veterinarskemu inšpektorju v jK)k„ red sv. Save 3. stopnje. G. Učak je bil odlikovan za svoje uspešno delo nn knritntivncm polju, ki je, kakor je poudaril v svoji zahvali, dobilo s tem najvišje pr: znanje. G. Pavlin je odlikovan za zasluge, ki si jih je «tekel kot bivši šef veterinarskega ndjeka biinske uprave. Veterinarska razstava v Lfubljan Belgrad, 2. aprila 1. V nedeljo in ponedeljek je bilo zasedanje Veterinarskega združenja, katerega so se udeležili zastopniki vseh pokrajinskih organizacij iz države. Slovenijo je zastopal dr. Leon Kocjan, živinozdravnik in bakteriolog. Predmet razmotrivanja je bila organizacija velike vsedržavne znanstvene in poučne veterinarske raAstave, ki bo v Ljubljani vzporedno z jesenskim velesejmom. Ugotovili so, da je prostor za to razstavo dala brezplačno na razpolago uprava ljubljanskega vele-sejma. Zavzemala bo ves desni del razstavišča, j Država bo razstavo le deloma financirala in je dalo kmetijsko ministrstvo na razpolago zaenkrat zelo skromno vsoto 20.000 Din ter prevoz po znižani tarifi nn železnicah. Kmetijski minister Ju raj Demetrovič je obljubil, da bo v spremstvu ministrov osebno otvoril veterinarsko razstavo. Druga točka zborovanja je bil študij načrta za uov veterinarski zakon. Kmetijsko ministrstvo je v tem pogledu razpisalo obširno anketo, j katere rezultatov se veterinarsko društvo poslužuje pri presoji novega projekta. Delo je že toliko napredovalo, da bo predlog novega veterinarskega zakona dovršen do jeseni za jesensko zasedanje narodne skupščine. Za znižanje poljedelskih tarif Belgrad. 3. aprila. 1. Danes se je vršila anketa tarifnega odbora, n aikateri so pretresali tarife za prevoz agrarnih pridelkov, in sicer žitaric. Glavni referat je imel ravnatelj Zadružne zveze iz Zagreba dr. Vekoslav Gortan, ki je temeljito obrazložil potrebo znižanja sedanjih tarif, Iti niso v nobenem pravem razmerju s silnim padcem cen teh proizvodov. Pri koruzi je n. pr. ugotovil padec cene napram letu 1929 za 79%, pri pšenici po svetovni pariteti pa 65%. Pri prevozu koruze na C00 km znaša voznina več kakor pa cena same koruze. Za dr. Gortanom je govoril Vojin Varoščič, zastopnik zbornice iz Skoplja. Posebno je poudarjal dejstvo, da so tudi visoke prevozne tarife pred drugim vzrok, da naš izvoz pšenice v Grčijo stalno znatno nazaduje, ker nas e tega trga izpodrivajo druge države. Ivo Šein, zastopnik društva trgovcev iz Splita je plediral za znižanje tarif, zlasti za izvoz preko luk na Jadransko morje, ker gre pri današnjih visokih tarifih ves izvoz po Donavi preko Brajle. Tako prevažajo luje paroplovne družbe naše žito preko Brajle dalje po morju v Dalmacijo. Nato je govorilo še več govornikov, nakar je bila do-poldinska seja zaključena. Seja se je nadaljevala popoldne ob 4. Mednarodni hongres v Dubrovniku Belgrad, 3. apr, 1. Kakor smo že včeraj poročali, je bila tukaj skupščina Zveze odvetniških zbornic. Na njej je bil soglasno sprejet predlog mednarodne zveze odvetnikov, da se priredi letos V. mednarodni kongres odvetnikov v naši državi. Za kraj, kjer bo kongres sredi meseca septembra, je določen Dubrovnik. Nato so prešli na volitve predsednika Zveze odvetniških zbornic kraljevine Jugoslavije. Za predsednika je bil izvoljen belgraj-ski odvetnik dT. Dragotin J a n k o v i č. Na koncu ; je bila sprejeta tudi resolucija proti napadom na odvetniške tarife. Načelnik prosvetnega oddelka banske uprave Josip Mazi je 2. aprila odpotoval v Belgrnd po uradnih poslih. Jugoslovansho-poljsho prialelfsft'o Varšava. 8. aprila. AA. Pat poroča iz Poznanja, da se je tam vršil kongres delegatov poljsko-jugoelovanskih lig iz Varšave, Krakova, Lvova in Poznanja. Kongresu je predsedoval profesor dr. Jurasz. Za predsednika zveze poljsko-jugoslovan-skih lig je izvoljen poslanec profesor dr. Diboskl. S kongresa so poslali pozdravni borzojavki Nj. Vel. kralju Jugoslavije in predsedniku poljske republike. Anglija bo čakala London, 8. aprila, ž. Angleški poslanik v Moskvi Owey je dospel včeraj dopoldne v London in bo danes na vladni seji podal svoje poročilo. Vse kaže, da bo angleška vlada po prvih ostrih korakih v zadevi aretacije angleških inženjerjev v Rusiji zavzela sedaj novo stališče čakanja, ker se boji, da ne bi položaja obtoženih inženjerjev še poslabšala. ,Gešeft' le tgešefu* Berlin, 3. aprila, ž. Danes so se nadaljevala pogajanja med sovjetsko trgovinsko agencijo in zvezo nemške industrije. Gre za velika naročila pri nemški železniški industriji, pri kateri namerava Rusija naročiti za 300.000 Ion blaga. Drobne vesti Washington, 3. aprila. AA. Da pomaga farmarjem, je Roosevelt sklenil izročiti kongresu po-slancio s priporočilom, naj odobri emisijo za dve do tri milijardi dolarjev državnih štiriodstotnih bonov, da se z njimi refinaneirajo hipoteke na farmah. Farmarji ne bi plačali več ko 4 in pol odstotka obresti. Bielefcld, 3. aprila, ž. Socialno-demukratski poslanec dr. Schreok jc bil aretiran v svojem stanu-vanju. Washington, 3. aprila. AA. Dovolitev točenja in prodaje piva še ne pomeni skorajšnje ukinitve prohibicije. Nasprotno vlada pripravlja ustanovitev nove organizacije, ki naj bi združevala lirail za pro-hihicijo, urad za industrijske alkohole in urad za mamila, da se bo prohibicijski zakon mogel čim strože izvajati. London, 3. aprila. AA. Včeraj je v Jamnažaru umrl maharadža Jamsahib iz Navanažara. Bil je znan po vsem angleškem imperiju kot najboljši kri-ketni igralec sveta. Pariz. 3. aprila. AA. Ob 11.45 je notiral dolar 25.4475, angleški funt pa 87.15 franka. Osebne vesti Belgrad, 3. apr, 1. Napredovali so: v 4, pol. skup, 1. stopnje Josip Osana, profesor klasiiae gimnazije v Ljubljani, v 4. pol. skup, 2. stopnje Vera Gostinčar, profesorica na učiteljišču v Zagrebu, v 5. pol. skup, dr. Marjana Kralj, profesorica II. ženske realne gimnazije v Zagrebu, v 7. pol. skup. Radovan P r o s e n c , predmetni učitelj na učiteljišču v Ljubljani. — Pri ljubljanskem muzeju je napredoval v 4. pol. skup. 2. stopnje dr. Franc Štele, konservator istega muzeja. Cerkvena glasba Cerkveni glasbenik. Izšla je 3. in 4. štev. Cerkv. glasbenika, ki ga vestno urejuje skladatelj msgr. Stanko Premrl. Književni del je zopet prav pester. Na uvodnem mestu je članek p. Hugolina Sattnerja in vsebuje kratek oris življenja in konpozilornega dela Petra Griesbacnerja, ki je nedavno umrl. — Sledi nadaljevanje dr Dolinarjeve jako aktualne razprave »Na pragu novejše glasbe.c — Stanko Premrl priobčuje zanimivo poročevnnje svojih učencev iz orglanske šole o novoletnem petju v različnih farah. — Fr. Kramar piše o upoštevanje vredneai, preglednem sestavljanju glasbe-neg.it repertoarja v smislu cerkvenega leta. — Skladatelj Emil Adamič je priobčil nadaljevanje svoje zelo zanimive razprave o avtorski zaščiti, specijalno v naših razmerah. — Stanko Premrl je napisal študijo o skladatelju Ivanu pl. Zajcu v naslovu na Goglijevo razpravo v »Sveti Ceciliji«. in sicër 1. del. — Ivan Mercina piše o kemblju pri zvonovih in njegovi važnosti. — Nadalje vsebuje revija krajša poročila o raznih koncertih — v Zagrebu, Trstu in tudi nadaljevanje Pahorjevega seznama o pesmih Kokošar-jeve zbirke. — Končno pa so priobčena tudi kratka a jedrnata poročila o vseh naših važnejših koncertnih in opernih prireditvah izpod peresa skladatelja Premrla in tudi važnejši dopisi in različne vesti. Glasbena priloga vsebuje nadaljevanje dr. Kimovčeve, kratke in preprostejše, a formalno jasne in krepke latinske innše. — List najtopleje priporočamo vsem glasbenim krogom, ker resno in stvarno vrši svoje |м>-slanstvo. Bilanca drž. hipotekame banke V Službenih novinah je objavljena bilanca Drž. hijioteknrne banke za leto 1932. V naslednjem navajamo bilančne postavke za 1932 (vse v milij. Din, v oklepajih podatki za 1931): Aktiva: Blngajna 64.6 (55.4), blagajniški zapisi Nar. banke 20.— (—). posojila: na nepremičnine 2271.9 (2321.7). komunalna 592.9 (548.7), vodnim zadrugam 81.9 (77.6), menično-hipotekarna posojila 54.4 (46.21, domače menice 134.0 (118.6), lombard. pos. 114.5 (109.1), nepremičnine 110.1 (109.21, tekoči račun fin. min. 316.2 (275.4), aktivni tek. rač. 96.1 (95.8), akt. računi Likvidacijske banke 36.7 (37.2), odkupljeni efekti 80.6 (123.7), efekli rez. fonda 64.2 (47.6), efekli amort. fonda 2.3 (2.6). razna aktiva 120.1 (112.2), skupno 4190.4 (-1080.9), garancije, kavcije, depoji iu razne obveznosti za inozemska posojila 2126.0 milij. Pasiva: Samostojni fondi 151.8 (121.3), razni fondi 1005.4 (885.4), kapitali javnih ustanov 373.5 (404.0), hranilne vlo^e 724.9 (613.8), rezervni fond 92.94 (73.5), amortizacijski fond 24.266 (18 651. založnice in obveznice inozemskih posojil 816.65 (851.15), predujmi pri inozem. bankah 137.0 (158.1), lombard na posojila pri Nar. banki 242.0 (156.0), začasni tek. račun pri Nar. banki 71.34 (—) tek. račun fin. min. 177.3 (134.85), tek. rač. gl. drž. blag 44.V (51.5), tek. rač. dr. Batgnolles 80.0 (70.7), razni tekočI računi 254.1 (263 9), reeskont 9.21 (—), pasiva Likvidacijske banke 35.5 (35.0), prenosno obresti 51.6 (58.8), tanlijema 8.5 (4.1), razna pasiva 34.3 (415.15). Sumarična bilanca je izgledala v važnejših postavkah takole (vse v milj. Din); A k 1 i v a : hliigninti poso ji 1.1 1930 120.2 3078.6 1931 55.1 8221.8 1932 84.6 325&5 fin. min. 268.4 275.4 312.2 efekti 206.7 173.9 147.0 Pasiva: 1930 1931 1932 fondi in kapitali 1699.5 1530.7 1390.7 hran. vloge 528.9 615.8 724.9 ino7.. tuja sred. 1066.3 988.1 953.6 Narodna banka — 156.0 322.6 čisti dobiček 63.0 68.4 59.1 K temu pripominjamo, da smo pri obveznostih DHB pri Narodni bnnki računali tudi reeekon' Posojila banke so doslej vsa lela naraščala, vendar predvsem komunalna, docitn so n. pr. hipotekar-na posojila celo nekoliko padla. Izpad pri fondih in kapitalili ter zmanjšanje inozemskih tujih sredstev, ki so večji del kratkoročna, je banka nadoknadila * povečanimi hranilnimi vlogami 1er z najetjem lom-bardmih in drugih posojil pri Narodni bnnki. Račun dobička in izgube kaže tele postavke (vse v milij. Din, v oklepajih postavke za 1931): Dobiček: Obresti hip. posojil 184.1 (193.25), komunalnih posojil 47.55 (-16.97), obresti posojil vod-ijiin zadrugam 6.3 (6.15), obresli lombardnih posojil 10.3 (8.05), obresli domačih menic 15.03 (11.3), obresti tek. računov 30,3 (22.8), kuponi odkupljenih efektov 7.7 (10.04), dohodki posestev 2.1 (2.55), razni dohodki 1.06 (1.14), provizija — (4.74). Izguba: Obresti za kapilale 53.76 (47.2), za fonde 46.5 (47.2), za inozemska posojila 54.5 (58.06), za poso,j la in reeskont pri Nar. bnnki 20.4 (5.4), za tek. rač. 33.1 (31.55), provizija 0.4 (—) upravni stroški 12.5 (14.1), bančni posli 4.2 (8.16), odpisi 21.55 (26.8). Čisti dobiček se razdeli sledeče: tantijema 8.54 (4.1), rezervnemu fondu 11.1 (12.86) in glavni državni blagajni kot delež na dobičku 44.48 (51.4«) milij., skupno 59.08 (68.43) milij. Din. Razsodba državnega sveta Odstavitev g. Vekoslava Vrtovca kot predsednika Pokojninskega zavoda razveljavljena Ljubljana, 8. aprila. Državni svet jc z razsodbo dne 23 marca 1933 razveljavil odstavitev gosp. Vekoslava Vrtovca kot predsednika Pokojninskogn zavoda po g. ministru гл socialno politiko in narodno zdravje z dne 21. januarja 1933 si. br. 30-19. — Tozadevna razsodba se v izvirniku glasi: V imenu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Državni svet je v svojem II. oddelku, ki ga sestavljajo predsednik oddelka dr. Barič Josip, podpredsednik državnega sveta, in člani: Vildovič Antonije, Perkovič Anle, dr. Cubrovič Pavle, Krstič Nikola in tajnik Markovič Ljubomir, vzel v pretres tožbo Vrtovca Vekoslava, bivšega predsednika Pokojninskega zavoda v Ljubljani, vloženo proti odloku ministra za socijalno politiko in narodno zdravje z dne 21. januarja 1933 Sit. Br. 3049. zaradi razrešitve od dolžnosti predsednika Pokojninskega zavoda za nameščence za Slovenijo in Dalmacijo na podlagi § 45 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo. Ko je proučil tožbo, sporni odlok in ostale akte, ki se nanašajo na ta predmet, kakor tudi odgovor ministra na ložbo, poslan 11 .marca 1933 St. br. 8574 je državni svet ugotovil: V §§ 43—46 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo je predpisano, da upravo Pokojninskega zavoda vrši načelstvo in glavna skupščina. Načelstvo sestoji iz predsednika in 12 članov. Predsednika imenuje minister za socijalno politiko vsaki pot na pet let, medtem ko člane voli glavna skupščina zavoda pravtako ea pet let. Z nobenim zakonskim predpisom minister ni pooblaščen, da bi mogel imenovanega pred- sednika razrešiti dolžnosti pred rokom petih let. On ima po § 78, odst. 4 omenjenega zakona samo pravico, da lahko razpusti celo načelstvo, ker pa načelstvo tvorijo imenovani predsednik in izvoljeni i člani, misli zakonodajalec samo na ta slučaj, po katerem more prenehati funkcija predsednika, preden poteče rok petih let, torej samo indirektnim potom, pa je to točno, se vidi iz samega teksta g 45, kjer i je minister pooblaščen samo, da imenuje predsednika »vsaki pot za pet let«, kakor tudi iz dejstva, da se trajanje funkcije predsednika krije s trajanjem funkcije izvoljenih članov, ki skupaj tvorijo načelstvo, prav tako tudi iz § 78 odet. 4, v katerem je ministru dana pravica, da more samo razpustiti načelstvo. Po vsem tem je minister prekoračil po zakonu mu dano oblast, ko je imenovanega s spornim odlokom razrešil dolžnosti predsednika, pozivajoč se samo na § 45 omenjenega zakona, pred potekom roka petih let od imenovanja. Zaradi tega in na podlagi čl. 17 in 34 zakona o ] državnem svelu in upravnih sodiščih, ozirajoč se J tudi na zakon o taksah, II. oddelek državnega sveta razsoja: Odlok ministra za socijalno politiko in narodno zdravje z dne 21. januarja 1933 St. Br. 3049 se razveljavlja. To razsodbo je v prepisu poslati prizadetim strankam. Taksa je plačana. Predsednik II. oddelka podpredsednik držav, sveta: Dr. Barič Josip 1. r. Tajnik : Markovič Ljubomir 1. r. Strahoten umor v ptujskem okraju Ptuj, 3. aprila. Prebivalstvo župnije Sv. Urbana pri Ptuju stoji pod vtisom strahovitega zločina, ki je bil izvršen v noči od pretekle sobote na nedeljo na Trnovskem vrhu. V nedeljo zjutraj so našli sosedje prevžitkarja Franca Bezjaka mrtvega ležati v njegovi koči na tleh. Vse truplo je bilo razrezano ш razmesarjeno s 15 vbodl|aji, ki so ga zadeli večinoma v prsi in v trebuh. Na obeh rokah je imel pierezane žile, vse skupaj pa je bilo oblito s strjeno krvjo, ki je preplavila vso sobo. Nesrečnež je umrl radi izgube krvi iz strahovitih ran. Bezjak je bil star 76 let ter je živel na prevžitku pri posestniku Zoričiču, ki je kupil svoječasno kmetijo od Bezjaka s prevžitkom vred. O zločinskem umo- V Napredovanje železniški sSužbi Napredovali so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani sledeči uradniki: v IV. skupino, 1. stopnjo za viš. svetnika inž. Zelenko Franc, gradbeni oddelek; v IV. skupino, 2. stopnjo za svetnika Šulgaj Alojzij, prometno-komercijalni oddelek; v V. skupino za svetnika Zmazek Franc, splošni oddelek; v VI. skupino za višje kontrolorje: Bradaška Peter, Ljubljana gl. k., Hanzliček Franc, Maribor gl. k., Krajnc Ljudevit, Maribor, gl. k., Regoršek Karel, Slov. Bistrica, Ja-rec Štefan v Novem mestu, Milost Bogomir v Sevnici; v VII. skupino za kontrolorje: Zupan Mihael v Borovnici, Pšeničnik Anton, Rače-Fram, Miha-Ijevič Matej, Ormož, ligo Ferdinand v Kranju, Florjančič Josip, Sv. Lovrenc na Pohorju, Lesko-vec Franc, splošni oddelek, Irkič Ignacij, Rajnei Jožef, oba strojni oddelek, Furlan Vinko, kurilnica Ljubljana gl. k., Račič Janez, Klasinc Janez, Viš-ner Konrad, vsi strojni oddelek, Vauda Ivan, Kurilnica Maribor, Hvastija Franc, strojni oddelek, Lesar Anton, kurilnica Maribor, Gornik Karel, kurilnica Ljubljana gor. k., Kartin Jožef, ,.tro;ni oddelek, za glavnega arhivarja Egy Ljudevit; v VIII. skupino za pristava: inž. Spasenovič Tihomir, kurilnica Ljubljana gor. kol., za prometnega uradnika Svoljšak Venceslav, Hrastnik, za administrativnega uradnika Končar Jožef, kurilnica Ljubljana gor. kol., za prometnika: Kerševani Vladimir, Gradec v Beli krajini, Verhunc Jožef, Jarše-Meogeš; t IX. skupino za prometne uradnike: Avbelj Ivan, Zidani most, Ahlin Stanislav, Zidani most, Golobic Rudolf v Novem mestu, Pristovnik Josip v Zidanem mostu, Zakotnik Albin, Št. Ilj, za tehničnega uradnika Kolšek Vinko, kurilnica Maribor, za ofi-ciale: Majcen Marija, Velenje, Legat Leopold, str. oddelek, Herman Jožef, Rakek, Kobilica Janez, kurilnica Ljubljana gor. kol., za prometnike: Vojc Stanislav, Sevnica, Medvešček Marjan, Kresnice Berne Stanko, Straža-Toplice, za blagajnika voz-nin listkov in prtljage Puhar Ana, Ljubljana gl. k., ca vlakovodjo Žerjal Anton, Ljubljana gl. k., za •kladiščnika: Kokovnik Hinko, Prevalje, Rozman Vincenc, Ljubljana gl. k., za brzojavca Svetic Le-opoldina, prom.-kom. oddelek; v X. skupino za pomožna oficijala: Leksander Jožef, gradbeni odd., Strnifa Emil, prog. sekcija Ljubljana go.-dol. proga, za pomožnega risarja Prinčič Rajmund, gradbeni oddelek, za pomožno strojepisko Detela Jo-■ipina, prom.- kom. oddelek, za pomožnega nadzornika proge Ankon Alojzij, prog. sekcija Zidani most, za pom. nadzornika brzojava Oblak Avguštin, signalna delavnica Ljubljana. — Zvaničnlki I. kategorije v I. skupino: Miklavžina Konrad, Maribor gl. k., Fischer Jožef, Maribor gl. k., Rotl-mnnn Jožef, Maribor gl. k., Bezjak Franc, kurilnica Maribor, Krapša Jožef, Maribor gl. k., Zdravje Franc, zastop. drž. žel. Postojna, Breskvar Matej, Rakek. Selevšek Franc, Breg, Očko Leoprl-dina, prom.-kom. oddelek; v П. skupino: Vivod Franc, kurilnica Maribor; v III. skupino: Kirhma-jer Kristijan, Jesenice, Theuerschuh Mak?, kurilnica Ljubljana I gl. k., Čolnik Alojzij, kurilnica Maribor, Kruh Avguštin, Rajhenburg, Urbajs Franc, Sv. Jurij, Wallas Josip, Laze, Sodja Jonez, Medvode. — Zvaničniki II. kategorije v I. skupino: Нч-gelj Anton, Ljubljana gl. k., Klep Franc, Maribor gl. k., Slepič Peter, Ljubljana gl. k., Kotnik Franc v Zagorju, Godec Jernej, kurilnica M iribor. Bab-nik Franc v Kamniku, Schoss Rudolf, Rakek, Namestnik Franc, Maribor gl. kol., Oprešnik Maks, Zidani most, Šlik Alojzij, Maribor gl. k., Zorzini Franc, Maribor gl. k., Zagožan Ivan, Zidani most, Jerančič Franc, Ljubljana gl. k., Tomšič Jožef, Ljubljana gl. kol., Frcce Blaž, kuril-vc.4 Maribor, Čujež Jurij, kurilnica Maribor, Švagan Jožef, Maribor gl. k., Majdič Peter, prom.-kom. oddelek, Pepelnjak Franc, Zidani most, Mokotar Anton, Zi-d.«ni most, Gregorec Janez, Ljubljana gl. k., Mcss-ner Jože, Zidani most, Gričer Herman, Zidani m., Pepelnjak Martin, Zidani most, Kropf Maks, Maribor kor. k„ Hribovšek AlWn v Trbovljah, Žagar Franc, Zidani most, Kunčič Franc v Novem mestu, ru so bili takoj obveščeni orožniki, ki so na podlagi prvih poizvedb aretirali sina posestnika Zori- ! čiča, 17 letnega Leopolda. Fant je bil umazan s krvjo, toda našli pa niso na njem nobenih poškodb ali drugih znakov, ki bi kazali na kakšno življenjsko borbo s pokojnim. Priznal je orožnikom j kakor tudi pozneje preiskovalnemu sodniku v Ptuju, da je on storilec. Njegovo priznanje pa zveni neverjetno, ker ima fant desno roko popolnoma hromo, na levi pa mu manjka več prstov ter je izključeno, da bi se s tako pohabljeno roko upat lotiti še čvrstega starca. Radi tega vršijo orožniki še nadalje preiskavo v drugih smereh, da bi pojasnili zagonetni in strahotni zločin. Danes popoldne se je vršila pri Sv. Urbanu sodna obdukcija, ki je ugotovila dejansko stanje. Poceni prišel do nagrade Zagreb, 2. aprila. V Hici je drogerija. preti katero ee je zbiralo številno občinstvo, ker je bilo v izložbi razstavljeno milo v zavitkih, zraven pa je bilo napisano, da je v enem zavitku skrit listič s sliko. Kocntir bo sreča naklonila, da bo kupil zavitek z lističem, bo dobil tri tisoč dinarjev nagrade. Da bi vzbudil med občinstvom večji interes, je lastnik drogerije razstavil v izložbi tudi tri lepe »jurje« z opozorilom, da bo te dobil tisti, ki bo v zavitku z milom našel listič s sliko. In ljudje so kupovali milo v velikih množinah. Saj so se mnogim in •ninogim cedile sline po lepili »jurčkilic, posebno v današnjih časih, ko je tako hudo za denar. Čedna vsotica, če bi človek mogel do nje! Da bi vsaj kuipil pravo milo. ki bi mu prineslo nagrado! Našel se je pa spreten lopov, ki je bre.z mila prišel do teh treh tisočakov. V veži so lesena vrata, ki vodijo v drogerijo in neznani vlomilec je prišel skoz ta vrata v lokal, vzel iz izložbe vse tri tisočake in jih spravil v žep. Mimogrede je pogledal tudi v blagajno in iz nje vzel 1700 dinarjev. S seboj je vzel tudi veliko število zavitkov z milom ter jih odnesel domov in sedaj morda išče doma v zavitkih listič s sliko, da bi se danes ali jutri z njiin pojavil v drogeriji kot stranka, ki je kupila milo, in dobil še tri tisočake. Nesreče in poškodbe Ljubljana, 3. aprila. Redno vsak pouedeljek prihaja v ljubljansko bolnišnico vse polno raznih ranjencev in poškodovancev, žrtev nedeljskega prometa, nedeljskih pretepov in pa tudi žrtev navadnih nezgod. Kronika ponedeljkov je v tem oziru bolj pestra kakor drugih delavnih dni. Iz Brež pri Jurjevici v ribniški dolini so pripeljali (3 letnega posestnikovega sina Alojzija Lesarja, ki je doma padel in si zlomil desno nogo. V 1'raprotni polici pri Veleeovecu se je ponesrečil 26 letni poseetnik Jože Teran. Padel je po stopnicah v klet in si zlomil levo nogo. V Podsredi pri Šmarju pri Jelšah je nekdo napadel posestnikovega sina Štefana Bračuna in mu povzročil nevarno poškodbo na levem očesu. PY KAM ! »ON-tahlote so samo pristne, 6e imajo na zavitkih Hayer|ev krii. Zdravniki celega sveta priznavajo dober učinek l'yramidon tablet pri glavobolu in migreni. V z.: „JUGEFA" .. a., Zajrtb, G»|rvt 12. Oglu I» reguti. inn S. br. 1031 «o 18. i. 1933. V neki gostilni v Dobrunjah je nekdo napadel 32 letnega Bernarda Snirckarja in ga zabodel z nožem v prsa. Smrekarjevo stanje je nevarno. Pri teeanju se je vsekal v desno nogo » tesarsko sekiro 32 letni dninar Leopold šerjak z Dolenjske ceste 72. S kolesa je včeraj padel in se poškodoval na glavi 50 letni delavec Ivan Gorenc iz Goriške ulice 3. V Prešernovi ulici je prišlo v soboto zvečer do pretepa, v katerem je bil nevarno poškodovan na glavi 23 letni snažjlec Miha Sršen iz Kla-dezne ulice t. Kaj govori materi maîermshi dan Bokša Janez, Velika Nedelja, Kcršmanc Karel, Borovnica, Kuhar Gašper, Zidani most Pavlic Janez, Ljubljana gl. k., Jurjaševič Anton, Središče, Jarc Janez, Hoče, Šebenik Franc, Planina, Sabotik Jernej, Zidani most, Selevšek Franc, Zidani most, Baje Andrej v Logatcu, Žmahar Jurij, Sv. Jurij, Zdešič Blaž, prog. sekcija Zidani most, Vokač Rudolf, prog. sekcija Novo mesto. Novice iz ZaÇorîa Zagorje ob Savi, 2. aprila 1933. V marcu je bilo pri nas živahno gibanje. Razveseljivo je to, da se je nekoliko odprlo delo pri apnenicah in so pri TPD dobili delo po večini tisti apneničarji, ki so bili lansko jesen reducirani. Pri rudniku samem pa je prava mizerija, ki se hoče le še povečati. Cel marec so rudarji napravili 13 šihtov, sedaj pa obrat sploh stoji in bo to trajalo menda devet dni, ker so na scparaciji neke nove montaže in popravila. Pri regulaciji Kotredeiice dovršujejo nasipe in po njih sade vrbove šibe v upanju, da se bodo bregovi zarastli in s tem utrdili. Da bi se le res posrečilo! Zaposlenih je nekaj brezposelnih in sicer po vrsti po partijah. Seveda bo to le kratko trajalo. N aobčinski deski smo v četrtek brali da potrebujejo pri gradnji ceste Litija—Radeče kakih 30 delavcev in naj se brezposelni interesnti oglase. Seveda bo to le mala odpomoč v veliki bedi, kajti brezposelnih je v kraju do 5C0. V marcu so se vršili sledeči občni zbori: Ljudske hranilnice in posojilnice, Ljudske stavbne zadruge in Jugoslovanske strokovne zveze rudarjev. Dne 12. marca smo ob priliki proslave 50 letnice gosp. škofa blagoslovili prapor Marijinega vrtca. Udeležba otrok in staršev je bila naravnost impozantna. Isti dan je kolesarsko društvo igralo »Graničarje«, 19. marca je strokovna zveza rudarjev imela svojo akademijo, dne 25. in 26. marca pa Vincenoijeva konferenca Materinski dan. Vse v posojilniških prostorih. V marcu je bilo 10 mrliče v: 4 odrasli in 6 otrok. Zadnji dan pa je bil še posebno žalosten. Ko je šel sekat preklje za fižol, se je pri padcu čez skale in breg smrtno ponesrečil oženjeni upokojenec Anton Mam, star 69 let. Bil je na mestu mrtev. Pokopali smo ga danes ob 16. Zvonovi so peli tudi žalostno pesem za gospodom Lovrom Kosom, ki je bil pred 1! leti naš dušni pastir in si je zlasti pri organizacijah pridobil mnogo zaslug. Bog mu bod> za njegovo sveto vnemo večni plačnik. Strašno dejanje zblaznele žene Zagreb. 2. aprila. V Vrhniku na zagrebški mestni meji se je davi odigrala krvava druž.ineka žaloigro. ki njeno ozadje še ni popolnoma pojasnjeno, žena železniškega zavirača Jurija Horvata Anosta- ! zija, mati štirih otrok, je davi nenadoma na-; padla svojega moža in ga. preden se ji je mogel i postaviti v bran, 9-krat zabodla z nožem, največ-I krat v glavo. Ves krvav in hudo ranjen se je j mož zgrudil na tla. Na njegove klice na pomoč, I so vdrli hišni sostanovalci v stanovanje in ko-I maj ukrotili besno ženo. Horvata so prepeljali I v bolnišnico in je njegovo stanje zelo resno! Ilorvatovo ženo so aretirali in odvedli no policijo, kjer so jo zaslišali. Podrobno je opisala, knko je zasnovala in izvršila napad na svojega moža. Izjavila je, da je svoje dejanje izvršila v sporazumu z možem. Oba sta se domenila, da no ona svojega moža zaklala 7. nožem. Že tc navedbe kažejo, da žena ni pri pravi pameti. Pri njej so že prej večkrat opazili znake blaznosti in je brez dvoma, da je »roje strašno dejanje izvršila v blaznosti. Od ктаја nas je začudil. Kaj bi s tem? Prav do zadrege. Toda pozneje. Zaznavale smo poti-homa, da ta praznik nima tolikega pomena za nas kot matere, da pa ima pomena za nas kot ljudi, za vse od kraja, ljudi, ki nam težji in težji »vsakdan« ne daje več časa, da bi se znašli in zbrali v ljubezni med seboj, marveč nas žene, da otope-vamo brez ljubezni. Poslej nam prihaja ta dan, kakor da nam je postavljen zato, da kliče nam vsem, materam in otrokom, možem in ženam: »Postoj, j človek, poglej vase, zavedi se ljubezni, katero pre-I jemaš in zbudi danes, zdaj, takoj, tudi v sebi ljubezen in deli jo!« Vse več še je materi, je človeku materinski dan, če ga praznujemo kot katoličani. Tak obrača misel in pogled mimo bežnega in minljivega k Bogu. Razodeva nam, kako smo ljudje, kako smo matere le majhno drobno orodje v mogočnem načrtu, ki pa je božji. Njegova misel je — kakor vse drugo lepo in dobro — tudi skrivnost materinstva. Bog je ljubezen — in tudi v človekovo življenje j je vdihnil ljubezen Bog. Največ ljubezni, naravne ljubezni, pa obuja v človeštvu po materinstvu in jo po materinstvu ohranja. Predrzen ciganski rop Te dni se je peljalo skozi Djakovo devet voz ruskih ciganov. Moških in ženskih je bilo okoli 50. 'Pred vozovi so šli nekateri cigani in ciganke ter so obiskovali prodajalne pod pretvezo, da bi kaj kupili, v resnici pa, da kaj izmaknejo. Ena teh cigank je prišla v trgovino :>Tivar<- na korzu in ko je videla, da je v trgovini samo žena poslo-j vodje, je odšla ter v ruskem jeziku poklicala svoje ciganske tovariše. Kakšnih 15 ciganov in cigank i jo nato prišlo v trgovino ter napadlo ženo poslovodje. Medtem, ko so se eni borili z ubogo ženo, so drugi zbirali blago, zlasti obleko za moške in j otroke. Ko so se dobro oskrbeli z obleko, kar je I trajalo le kakšni dve, tri minute, so planili skozi vrata, toda za njimi je planila tudi napadena žena i in pričela klicati na pomoč. Posrečilo se ji je, da j odvzela ciganom tudi tri obleke, čeprav so jo ciganke vso opraskale. Nato so cigani skočili na svoje vozove in pričeli divje poditi konje skozi ; Djakovo. Medtem je prišel poslovodja sam in je tako.j, ko je videl, za kaj gre, stekel za cigani, dohitel vozove ter jih hotel ustaviti. Cigani pa so navalili še nanj, tako da se je moral umakniti, vendar se je kmalu vrnil in sicer s stražniki in I i dvema avtomobiloma. Pričela se je gonja za I cigani, ki so se razbežali po gozdovih. Nekaj ciganov so stražniki le aretirali in jih spravili v zapor, obleke pa stražniki niso mnogo odvzeli. Ko so se stražniki vrnili s cigani v mesto, se je nabralo veliko število občinstva, ki je glasno dajalo duška svojemu ogorčenju nad cigansko tolpo. Okoliške vasi v Slavoniji pa še mnogo bolj trpe pod nasilnostjo ciganov, kor tam še ni stražnikov. Z nožem nad prijatelja Pojasnilo gosp. A. Terana. Kranj, 2. aprila. Z ozirom na članek v »Slovencu« z dne 30. marca, priobčen pod naslovom: »Z nožem nad prijatelja« nam je gosp. Anton Teran z Bistrice poslal sledeče pojasnilo: V nedeljo, dne 26. t. m. na večer se je mudil v Kuharjevi gostilni v Dupljah po trgovskih poslih Teran Anton, pozno v noč pa je prišel v to gostilno tudi njegov prijatelj Ažman Ciril s Teranovim Jožetom, posestnikovim in mlinarjevim sinom v Zgornjih Dupljah. Nato so v veseli družbi pili kozarček za kozarčkom, kar i naenkrat pa je hotel C. Ažman skleniti neko slavo z A. Teranom, nakar je nametal nekaj stotakov ! na mizo ter izzival Terana, da naj še on nameče j stotake, ako jih ima. Nato je A. Teran res začel šteti stotake, med štetjem mu pade en stotak na tla, katerega pa je takoj pobral. Nalo pa pravi ; C. Ažman, da je ta stotak njegov, češ da je padel ' že pri njegovem štetju na tla. Nato se je začelo prerekanje. Ažman je zgrabil liter, da udari Terana po glavi, kar je pa seveda krepki gostilničar takoj preprečil. Nato je razburjeni Ažman vabil Terana, naj gre ven, češ da mu bo že pokazat. Teran ga pa ni hotel ubogati. Nalo pa je C. Ažman odšel, čez kakih 15 minut sta pa gostilno zapustila tudi A. Teran in J. Teran ter šla počasi proti domu. Nekaj metrov pred cesto pa sko& kar na- in po ljubezni, tudi po naravni ljubezni je že začrtal Bog svoj zakon v človekovo dušo. Že s to ljubeznijo nas navaja k dobroti, k sočutju, k požrtvovalnosti, k ljubeznivi medsebojni službi. Že s to ljubeznijo, ako je prava, nepopačena, nas vodi k Sebi. Seveda izpopolni Bog to ljubezen šele, ko jo iz£iščuje in posvečuje v nadnaravno. Ob velikoeti načrta in ob slabosti in bornosti našega uspeha je pred nami kakor na dlani, kako smo iz sebe tes vsi majhni in ubogi, kako pa nae Bog le neskončno ljubi, ki je vložil toliko lepote in veličine v naš poklic. Slava in občudovanje, hvaležnost in veselje, kar se poje o materinstvu, se obrača vse Nanj, naše veselje pa je, če v to radost tudi naš glas hvaležno sozveni. Spričo tega pa se nam še razodeva, da je materinstvo tem lepše in popolnejše, čim ponižnejc in vdaneje je v globoki pripravljenosti: »Glej. dekla sem Gospodoval« In zato se veselimo dvakrat, da je materineki dan tisti, ki nas spominja, kako nam je pokazala Mati vseh mater, edina vsa ponižna, prva in popolno materam ravno in kratko pot: »Glej. dekla sem Gospodoval«. Mati. I] Za velikonočno oglasno reklamo so posebno primerne „Slovenčeve" izdaje tekočega in prihodnjega tedna Ne zamudite te ugodne prilike ! Oglasi se sprejemajo vsak dan do šeste ure zvečer za izdajo prihodnjega dne! enkrat izza temnega hišnega kota C. Ažman in udari z vso silo A. Terana s kolom po glavi tako hudo, da se je takoj nezavesten zgrudil s kolesom vred v jarek. Nalo ga je začel obdelovati z nekim železnim predmetom. Ko se je pa Jožef Teran potegnil za Antona Terana, je Ažman skočil za njim, češ »ti si pa glih taka svinja, ki z njim držiš in se tudi Teran p. aprila: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 t'as, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva) — 18.00 Angleške plošče — 18.30 Pevski zbor Mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. — to.(K) Ruščina (dr. Pre-obraženskij) — 19.30 Literarna ura: Fruitcoska lirika II. del (ga. Avgusta Danilova) — 20.00 Glasbeni večor Antona Svetka. Uvodno predavanje govori Ludvik Puš — 21.15 Prenos iz. Zagreba: Tekmovanje za najlepši ženski in moški glas — 22.00 Čas. poročila, plošče. Ura*jt proinramu i Sredo, Ç. aprila: Zagreb: 19.30 Tekma napovedovalce*. — Milimo: 20.30 Komedija — Radio orkester. — Barcelona: 21 05 Radio orkester — 21.45 Večerni koncert. — Stuttgart: 21.15 Igra. — Suisse Romande: 20.00 Raclimaninov koncert — 20.45 Večerni koncert — 21.15 Zborovno petje ob sprein-ljcvanju harmonija. — Belgrad: 20.00 Violinski dtieti — 20.50 Slušna igra — 21.3()Jladio koncert. — Rim: 20.45 Prenos iz gledališča. — Bcro-milnster: 19.45 Arije in kantate — 20.35 sjtnuiški beg«, slušna igra — Langenberg: 20.00 Pester instrumentalni in vokalni koncert — 21.00 Mozartov koncert. — Praga; 19.10 Konccrt orkestra Narodne garde — 20.35 Pianinske sonate. — Maribor □ Gostovanje primndoue ljubljanske opere. Upravi mariborskega gledališča se je posrečilo pridobiti za gostovanje odlično pevko. V četrtek, dne (>. t. m. gostuje kot Margareta v Gou-nodovi operi Faustc priniatlona ljubljanske opere ga. Zlata Gjungjeuuc-Guvelln. Omenjena pevka šteje mod nnjodlienejše sopranistke naše države. □ Izpremembn pri zastopstvu avstrijskih železnic. Včeraj se jo izvršila nu tukajšnjem zastopstvu avstrijskih železnic izpremembn v vodstvu. Dosedanji vodja zastopstva g. inšpektor Feri Grdi jc izročil svoje posle nasledniku g. Josipu SehcKolierko. Odhajajoči inšpektor G rotil je vodil zastopstvo avstrijskih železnic v Mariboru nad 12 let. Od je to zastopstvo ob ustanovitvi organiziral ter ga s svojo strokovno usposobljenostjo vodil v največje zadovoljstvo tako naše, kakor tudi avstrijske železniške uprave. Zlasti prva povojna leta mu je vodstvo nalagalo ogromno dela in odgovornosti radi silnega izvoznega ter uvoznega in tranzitnega prometa, ki se je razvijal preko Maribora. V veliki •meri je njegova zasluga, da so vladali med našimi in avstrijskimi železniškimi upravnimi oblastmi ves čas iskreni odnosi, ker je umel s taktnim nastopom odstraniti vse zapletljajc in in ovire. Bil je tudi izredno priljubljen pri tukajšnjih svojih stanovskih tovariših, pa tudi v mariborskih družabnih krogih, kjer ga bodo hudo pogrešali. G. Griigl odhaja na novo službeno mesto v Špilje, kjer je imenovan za načelnika tamošnjo postaje, ki spada med največje obmejne kolodvore v Avstriji. Sposobnemu in priljubljenemu uradniku želimo na njegovem važnem novem službenem mestu mnogo uspehov in zadovoljstva, obenem pa mu k napredovanju iskreno častitumo. П Nagradno tekmovanje v frizirnnju priredi dne 4. aprila ob 16. uri v restavraciji hotela Orel pomočniški zbor, zbor zadruge brivcev v Mariboru skupno z gojenci strokovnih šol iz Maribora in Celja. □ Prva žrtev tifusu. Epidemija tifusa, ki je izbruhnila v koloniji brezdomcev v št. Lovrencu na Pohorju, je zahtevala v mariborski bolnišnici prvo žrtev. Umrla je Hcdvika Troha, .stara 35 let. Pokopali so jo včeraj na mariborskem mestnem pokopališču. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje. П Skrivnostna sinrt. V bolnišnici je včeraj zjutraj umrl 28 letni zasebni uradnik Cvetko Gobec. Prepeljali so ga tja v soboto zvečer mariborski reševalci iz neke gostilne, kjer se je mudil v večji družbi. Vzrok nenadne smrti je še neugotovljen. □ V spanju tepen. V Skokah št. 23 so prebudili 26 letnega posestnika Josipa Vebrn iz sladkega spanja nemili udarci, ki so padali iz. teme po glavi. Napadla sta ga dva nasprotnika, ki sta ga prišla iskat na dom ter gn obdelala z Into tako, rla so ga morali mnriborski reševalci prepeljati v bolnišnico. Veber je dobil od udarcev hude poškodbe nu glavi, na desnem očesu in na nogi. [ I ;'čene ribe v Dravo. Nn trgu se je pojavila posebnost — pečene belice iz dravskih vod. Prinesli so jih na trg ribiči, ki imajo ribiško karto za lovljenje. Tržno nadzorstvo je zaplenilo 71 komadov pečenih belic ter jih izročilo naza j Dravi, od koder so prišle žive. Zaplemba se je izvršila, ker je bila kakovost, rib sumljiva za zdravje poročila Mlinščico so naravnali. Pri tovarni »Eta« so izkopali za Mlinščico novo strugo, staro plitvo strugo pa zasuli. Pri vsesplošnem napredku ;n olepšavanju mesta mora tudi naš slavni »žajspoh« imeti svoj delež. Želeti bi bilo, da se tudi iz higi-jenskega pogleda obrne nanj nekoliko pozornosti, da ne bo spričo svoje bogate količine raznih dišav zapadel davku na luksuz. Tujsko prometno društvo bo tudi v letošnji sezoni vodiio evidenco nad stanovanji in sobami za letoviščarje. Interesenti naj javijo na tajništvo, koliko imajo za sezono na razpolago sob in postelj. Materinski dan jc proslavila naša mladina v nedeljo popoldne v Kamniškem domu. Kakor vedno ob taki priliki, jc bila tudi to pot dvorana popolnoma zasedena. Posrečen spored dcklamacij in recitacij ter skioptično predavanje jc ugajalo mladini in odraslim, kar so poudarili z dolgotrajnim odobravanjem po vsaki točki. Prihodnja predstava v Kamniškem domu bo spevoigra »Materin blagoslov«, za ka'cro vlada žc sedaj veliko zanimanje i in bo prihodnjo 'soboto in nedeljo popolnoma napolnila dvorano. li.i.rv, odideino v Jakopičev paviljon, kjtr 12 februarja vlada pravo umetno ustvarjeno nletje, morje poletnih barv na slikarskem platnu. \ cliki mojster oživljajoče pokrajine, slikarski : ; : s t in poei posavske fior«, impresionist Matija Jama je otvoril s svojimi deli letošnjo razstavno sezono. Okroglo 90 razstavljenih slik Matije Jame izpolnjuje izložbeno razstavišče paviljona in to del, ki so v svoji ožji opredeljenosti predvsem pomladanskega značaja in raznočasovnih pcjsažcv. Mir-' na intimnost razstavnih prostorov odgovarja re-produciranemu miru prirode. Izformiranc ltolori-stične oblike, kakor jih nudi slika, zahtevajo od o azovalca, da sc navžije lepote idiličnih krajev, katere je umetnik Jama izsekal iz žive narave in jih prenesel na platna srednjevelikih in manjših formatov. V par korakih oddaljenosti od slike ob-čudrjete krasne pokrajine in duša se vam sprehaja po Posavju in v okolici Bleda ter uživa enostavne svetlobne igre na listju hrastov, borovcev in jelke. Mehki, tcmnozelcni travniki vzbujajo željo, da jih prehodite, daljni planinski horiconti pisani v sneženih barvali, potapljajoči se v mehkem modrikavem azurju in stapljajoč se v poetičnem razpoloženju gledalca. Lepa vasica Zasip, mirno se utapljajoča v zelenju, slikana iz ptičje perspektive, veselosvctli Orehi», četrta jutranja varijanta »pri Sv. Katarini«, »Pogled na Blejsko polje« in iS'- par v pomladanskem zelenilu in svetlobi bogatih slik, ka-rakterizirajo slikarja Jamo kol zrelega pokrajinskega mojstra, ki polaga svoj naravni subj Utivi-zem v razigrane vesele ljudske občutke. Njegovi Orehi«, Kravicc«, »Jclovje« so vesela, za intimno ljudsko navdušenje ozko zvezana dela. Z zelo malo otožnosljo oJkrita pota in drevje, orumenelo listje, temnomodro nebo, položene barve na platno dihajo neko ncumrljivost, ki jc podobnejša bolj nekemu mirnemu, tihemu razpadanju življenja. Taka so dela . Log v jeseni« iz bližnje perspektive, »Hrastovjc v jeseni,, Je cr. in druge, od katerih nekatere spominjajo na jesen našega juga. Od zimskih pejsažev jc nova slika »Pogled i ч Golovec« polog žc znane Blejsko jezero v snegu«. Zimski pcjsaži Jame se ne odlikujejo baš vedno tako, da bi vzbujali posebno pažnjo. ■/ -, , , . , /.aniliovv ni uyieuu vleuue su puiucilie »indije Matije Jame. V par izvrstnih, lahkih in hitro izdelanih portretih Jama zopet dokazuje, da ljubi sonce in vedro, sveže ozračje. V rumenkasto svetlobnem in vijoličasto osenčenem tonu, s plastičnimi potezami brez detajliranja, ali s točnim dognanjem karakteristike 'ika, prikazuje Jama originalnost ; svoje šole. Razen portretov je razstavil še nekoliko priprostejših študij, med katerimi se opaža zlasti njegov avtoportret in »Hrvatica«. Izvrstna študija iz tihožitja »Jabolka« v temnem tonu je zelo originalna in prisrčna slika. Obžalujemo, da nam mojster Jama ne nudi več slik iz tihožitja, ki so na razstavi vedno prijeten okras O intenzivnosti pridobljenih impresij po ogledu tc razstave ni mnogo razmišljati. Mir, pripro-. slost, koloristična skladnost in ponekod potencirane osobine Jamovega načina slikanja, zahtevajo od glcdalca, da se ponovno vrača na ogled in sc vživi v tihoneme naslikane objekte. Oni vztrepe-Lajoči nemir na nekaterih slikah slučaj je v zaje-! tosti narave v svoji veselosti in v teh slučajih poezija narave spaja se s poezijo slikarjeve duše. To spajanje je v umetnosti dogodek in začno tudi največji problem slikarstva, da to poezijo doživi in ji da intenzivno vidnost. Pred tem potrebnim, vidljivim kompromisom človeške duše z naravo, v katerem je skril najsubtilncjši problem umetniškega stvarjanja, kleči Jama kakor tudi vsi največji umetniki — na kolenih. Jama slika hitro, lahko in z uravnovešeno emocijo. Ne boji se kritike, niti s ji oprošča, ker zna več kot poedini dobri kritiki, ali Jama se boji kritike, ki nui lahko matcrielno škodi. On ima vero v svojo dušo, oko in roko. Četudi njegova umetnost ni iznešena v neki giandiozni metafori, njegova umetnost je vsekakor imaginativna strast, pač \ zaključku subjektivno naturalna On tudi izstopa, kjer sc mu nudi prirodna lepota, često iz sebe. Jama nc trpinči svoje fantazije s težkimi koncepcijami impresionističnih dogem in ni v nobenem svojih del mentalen, kot je opažali to pi i , ■■, ■_____ ■ -,:i. M:..«.. :_______:__ u,l!.;;il iiilp., ■ hm ■ .-«lil», „,vQul iuiuic»i3iit«hiH pv toliko ločnejši, da se izogiba detajlov. Njegove sli- Paljsha pripravljena za vsak sla cas Km no, 3 aprila, tg. Po mnogih vesteh, ki st. dospele cem-aj, bo Poljska na svojem ozemlju med poljsko-Iitovd.o mejo in vzhodno Prusljo le d.".i izvijiia pre ;rupacijo svojega vojaštva. Poljske čete, več kot 60.Q00 mož po Številu, ki sc naha-јк;о sed^j v severovzhodni Po jski, bodo premaknili proti vzhodnopruski meji. Med ger.eraln'mi Stati Poljske, Latvije in Estonske je že prišlo do sporazuma, na podlagi katerega bo Poljska dobila čete, ki so stacionirane v severovzhodni Poljski, proste za to opcrac'jo. Danes sta prišla v Kovno nepričakovano dva francoska in angleška častnika in se dom. :cva, da je njihov prihod v zvezi z nameravano poljsko operac'jo. častniki imajo baje nalog, proučiti politični in strategični položaj v Litvi. Zacnkial se položaj presoja precej mirno. Debata o škamdaša s Škodo se nad®S ju je (Glej prvo stran.) BukarcSt, 3. aprila, tg. Popoldne se je v senatu nadaljevala debata o Mročllih pri Škodovih tovarnah. Profesor Jorga je izjavil kot bivSi ministrski predsednik, da so sc vrš'!a naročila popolnoma v redu, da pa tipi topov, katere so predložile Škodove tovarne, niso odgovarjali zahtevi, radi česar se je svojesasno naročilo prehitro. Voditelj kor.sei vativcev Filipescu je zahteval, da se pri Škodov:h tovarnah toliko časa ne sme nič več naročati, dokler Škodove tovarne ne dajo na razpolago ključ svojega dopisovanja z aretiranim zastopnikom, da bi sc na ta z.ažin mogla zadeva popolnoma pojasniti. Vojni minister S'monovici je branil dostojanstvo vojske in izvajal, da so se izvršila vsa naročila v okv'rju zakonitih predpisov in da o storniranju naročil ne more biti govora. Ministrski predsednik Vajda Voevcd je izjavil, da se bo preiskalo delovanje zastonnika Celeskega. Če so se zgodi'e kake nekorekč.-.ostl, jih je pripisati osebni krivdi Celcs' ega in dn za njegova dela ni mogoče napraviti odgovorne škodove tovarne. proti zidom zaenkrat astavlien Berlin, 3. aprila, tg. Danes je bil ves poslovni f.Tonist zopet popolcoma normalen. Vsi oklici na bojkot in veliki plakati so bili odstranjeni že vče-rrj, deloma pa danes dopoldne. SA oddelki so izginili z ul'c in n'č več r-s spominin na bojkot. Tudi na visolt'h šolah smr.jo zopet židovski študent! nadaljevati svoje učenje. Akcija proti ž'dnv-skim zdravnikom in odvetnikom pa se nadeljnje. Dar.es so motala sodiJča od or'iti več rar.orav, ker židovski odvetniki niso bili prti.iščnni k razpravam. V vzhodni Pnisiji so odvzeli potne liste vsem qemikim državljanom ž'ilovskc vere. — V Frarkfurtu a. M, so od1''ali v varnostni zapor borznega urcd 'ka »FranVIuricr Zsitung- Lauin-gerja, češ, da je n-ed govorom borznega komisarja deial kritične opazke. Prvi nemški vojaški aiaše po vo^nt Praga, 3. aprila, tg. Novi nemški vojaški ataše, polkovnik von Falkeiahorst, je danes v Pragi nastopil službo. V kra'kcm pa bo potoval tudi v Belgrad in Bukarešt, da se tam predstav: kot vojaški ataše. llllllltlllll!!ll(lllltlIllllfllfllIIIIII>I(MllllHIII)!lllinilllllllMIIIIIIIIIH(l(lllllISII LJUBLJANSKO Cil.EDMJšrE DISA.MA Začetek ob 20. Sreda. 5. aprila: Slava in njeni mešotarji . Hed A. Četrtek, 5. aprila: ob 15: : Krog s kredo-. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven, Petek, 7. aprila: Zaprto. OI'KI» A Začetek ob 23. Torek, 4. aprila: Zapito. Sreda, 5. aprila: Koštana . Red Sreda. Četrtek, ti. aprila : Pri treh mladenkah Hed li. Petek, 7. aprila: Zaprlo. iVS A RI BO RS K O GLEl ) AI, I šc E Sreda, aprila: Zaprto. Četrtek, 6. aprila ob '20: Fnusl Gostuje prima- donn ljubljanske opere ga. Zlata Gjimgjetiac- Gavella. e niso efektivno akcentiranc, niti niso predispo-niranc s tendenco širšega zamaha One so s svojo lahkoto kolorističm; lormne površnosti san:o po-pula-ne vrednosti. Niso za strogo kritiko, katera vzporeja uinetuiške produkcije lutli v smislu širše definicije impresionizma s primerjo slučajnega ob-jektivizma uuielnika-impresionista, katerega je baš kritika oecnila kot subjektivnega nnturalista, da se ga potem odreče. Slika se lahko sprejme ali odkloni. Barva in forma jc za oko, kakor melodija za uho. Kakor žali disonanca uho, tako barvna in lornina neskladnost žali oko in odvrača gledalca Slike Matije Jame niso samo za gledanje, temveč človek pri njih tudi uživa. Osvoboditi se moraô nervoze,- da vedno poiščeš pravo distanco pri ogledovanju slik. Jama prireja česlo svoje razstave, vendar z nezadostno pažnjo. Razstavlja večinoma poznane stvari na vidno mesto in jih izpolnjuje z novimi umetniškimi produkcijami srednje vrednosti. On nc izbira efektnega načina razstave. Zalo njegovo nove slike ostajajo takorekoč skrile, tako da mora človek iskati za tem ali onim motivom. Kritiki, ki zaznamuje pri opazovanju takih razstav slabe strani, nudi .la la dovolj prilike za kritiko. Kritični zamerki Jamovih slik vsebujejo samo strokovno spccijalno vrednost, njegove slike pa ostanejo preko vsega lega prava prijetnost za uživajoče oko v rcproducira.ii prirodni lepoti. Želeti jc, da Jama na svoji prihodnji razstavi nudi več novosti in raznovrstnosti saj Slovenija ni v znamenitih pejsažih tako revna, kakor bi človek sklepal iz slik istega motiva, kakor jih ima ta razstava v raznih varijantah. Nc raz. mem onih negativnih občutkov neka-lernikov, adar jc govor o Jamovi! slikah. Vedeti je treba, dn nudijo predvsem ono mladostno rs-dost 'tedanja in uživanja in, da ponavljani, niso za kriličarsko arijo, ki se poje po notah kriličar-skih norm. Slovenci so lahko ponosni na svojega Jamo, ki jc znan tudi širšemu svetu izven naših državnih meja. Živojin Cvetković. Dnevna kronika Sestanek hnjigotrzcev v Zagreba V soboto in nedeljo so imeli zastopniki knjigo trfcev iz vse države v Zagrebu sestanek radi dogo vora glede ustanovitve stanovske organizacije za vso državo. Bilo je šest zastopnikov iz Belgrade (Cvi-janović, Beneš, Brayer, Živltović, Cuković in Popo-vić), dva iz Nove ga Sada (Mocnay in Lešiin rović) ter trije iz Ljubljane (Sclusenlner, Pribošić od tt Klelnmayer & Bamberg ter âkerl od Jugoslovanski knjigarne). Obstoječe pokrajinske organizacije v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu in Belgradu s združijo v zvezo, ne da bi zgubili svojo snmoeto nost. Po temeljiti debati, v kateri so belgrajaki knji gotržci zagovarjali svoj predlog centralne organiza cije v Belgradu, so vendarle sprejeli predlog za grebških knjigotržcev, ki so se v predhodnem spo razumu z ljubljanskimi odločili za zvezo obstoječih in bodočih pokrajinskih organizacij. Izdelali so se načrti pravil za pokraj nske organizacije in pa za zvezo kinjigotržkih organizacij, prodajnega pravilnika in uredbe za knjigotrški promet. Sejam je predsedoval z veliko spretnostjo gospod Ivo Kugi i iz Zagreba. Klub knjižara v Zagrebu je vse goste izredno ljubeznivo sprejel ter jim priredil v soboto ■/.večer krasno uepeli baniket v Palace Hotelu. Damski plašči vsak drugačen, vsak posebnost zase, vsak eleganten K PUČNIK, nasproti kavarne Zvezda, Šelenbur-gova ulice t. Demi plašči in suknj či vseh vrst za gospode in dame. Za g< s ode vsa oblačila i>o meri. --- Koledar Torek, 4. aprila: Izidor Sev., cerkveni učeuik; Benedikt Niger, spoznavavec. Novi grobovi -f" V Stožicah pri Ljubljani je po dolgotrajnem hudem trpljenju, ki ga je prenašala z Jobovo potrpežljivostjo, boguvdano za vedno zatisnila svoje oči gospa Angela G m e i n e r , soproga posestnika in faktorja Jugoslovanske tiskarne. Blaga rajnka je bila izredno delavna in nad vse skrbna soproga in mati. Pokopali jo bodo danes popoldne ob pol 6 na pokopališče pri Sv. Juriju v Stožicah. Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu soprogu in sinčku naše iskreno sožalje! •+■ Kropa. Včeraj dopoldne je v Kranju, kjer je bila na obisku pri svoji hčerki, po kratki bolezni umrla gospa Marija Hafner roj. Šolar', trgovka v Kropi. Blaga pokojnica zapušča soproga, tri sinove, med njimi g. Jerneja, žunnika v Starem trgu pri Ložu, in tri hčerke. Pogreb bo v Kropi v sredo ob tO dopoldne. Bog ji daj večni mir in pokojl Žalujočim naše globok"' sožalje! -J- V frančiškanskem samostanu v Brežicah je 1. aprila nenadoma umrl za oslabljenjem srca fr. Godfrid V e b e r. Naj v miru počiva. ■f V Ljubljani je v Trnovski ulici v visoki starosti 80 let umrl soustanovitelj Slovenskega čebelarskega društva gosp. Peter Pavlin. Bil je do zadnjega napreden, vnet čebelar in dobrohoten svetovalec svojim stanovskim tovarišem. Mož je zaslužil, da ga čebelarji počaste na njegovi zadnji poti, ki bo v torek 4. t. m. ob 5 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! ■f" V Ljubljani je po dolgi in mučni bolezni včeraj mirno v Gospodu zaspala gospodična Milka Perko, dijakinja. Pokopali jo bodo v sredo ob 3 popoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše globoko sožalje! -j- V Megojnicah pri Grižah je umrl ugledni posestnik g. Alojzij Jiirhar. Blagemu pokojniku bodi Bog plačnik! Preostalim iskreno sožalje! Osebne vesli sz Nevarno bolan leži že tri tedne g. Janez P i r k o v i č , župnik v Osilnici pri Čabru. Priporoča se sobratom in prijateljem v molitev. = Umeščena sta bila včeraj, 3. aprila, Franc Zaje, župnik v Tomišlju, na župnijo Ćrmošnjice, in Jožef Muren, vikar v Trnju na Krasu, na župnijo Tomišelj. Ostale vesti _Popis živine in prevoznih sredstev. Na podlagi člena 243 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice sc vrši v območju Dravske divizije v času od 15. maja do 15. julija 1933 popis živine in prevoznih sredstev. Popis izvršijo po vsej državi v to svrho določeDe vojaške komisije na enak način kakor leta 1926. Živina in prevozna sredstva ne bodo žigosana. Vse podrobnosti gicde popisa bodo še pravočasno objavljene. Ponovno opozarjamo, da je to običajen popis, kakor ga vrši vojaška oblast v smislu zakona, ter je dolžnost vseh, da se odzovejo tozadevnemu pozivu prostovoljno in točno ob določenem času. — Skrbi tarejo mnoge siromašne starše, ker ne morejo poiskati učnega mojstra za svoje uka-željne sinove, nasprotno pa mnogi mojstri brezuspešno iščejo vajencev. Dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani, Dunajska cesta 17 posreduje med mojstri in vajenci, namešča siromašne otroke v premožnejše družine in posreduje v vseh zadevah socialnega in humanitarnega značaja, kar je mnogim še neznano. Kdor si v katerikoli zadevi ne zna ali ne more sam pomagati, naj se torej zaupno obrne na naše društvo. Sedaj, imamo na razpolago neka) prostih učnih mest za čevljarsko, kovaško, usnjarsko, torbarsko in kolarsko obrt, imamo pa mnogo prosilcev in prosilk, ki se žele učiti v trgovini, za šivilje, modistinje, brivce, hotelirje, mehanikarje, dimuikarje, lesarje, mizarje, krojače, mesarje in v kuhinji. Nadalje iščemo usmiljenih družin, ki bi bile voljne sprejeti kakega siromašnega otroka v prehrano ali za svojega. — Dobrodelno društvo »Varstvo«. — Zahvala. Ob priliki 60 letnice mi jc došlo od prijateljev, znancev in gojencev loliko voščil, da se ne morem odzvati vsakemu posebej. Zato se vsem skupaj in vsakemu posebej zahvaljujem na tem mestu. Bog povrni ljubeznivost s svojim blagoslovom. — Profesor Vojteh Hybašek. -- 1'oiar v Gorjah. Včeraj ponoči okrog polnoči je nastal požar v znanem industrijskem podjetju ^Vintgar ., ki je uničil gospodarsko pos.opje (hlev). Mirno vreme in požrtvovalno delo pod-honiskih in gorjanskih gasilcev je preprečilo večjo nesrečo, ki je pretila industrijskim (poslopjem, katera se nahajajo v neposredni bližini. Kako je nastal požar, še ni znano, Skoda je precejšnja. — Vlom v župnišče. V nedeljo zjutraj so vdrli neznani zlikovci v župnišče v Svibnem pri Radečah. Vlom in tntvina sta bila izvršena zjutraj od 6—7, ko so bili vsi v cerkvi in je bilo župnišče prazno ter zaklenjeno. Vdrli so skozi okno v prvem nadstropju in nemoteno pričeli s poslom. Odnesli so dve hranilni knjižici in sicer je prva od Okrajne posojilnice v Radečah, druga od Ljudske posojilnice v Ljubljani. Vrednost knjižic znaša nad 2000 dinarjev. Poleg tega so odnesli tudi okoli 1100 dmarjev v gotovini. — Pobalinstvo. Večernemu avtobusu, ki vozi ■ z Ljubliane skozi Domžale v Kamnik, so neka) časa neznani pobalini nastavljali na poti od Dom-al do Jarš ostre železne predmete, ki so parkrat irezali gumijasti obroč na kolesu, da je imel av-obus radi tega delekt. Zlikovcev niso mogli izsle-iiti, venùûr je zdaj že dalj časa mir pred njimi. Pri nekem takem defektu je neki kamniški potnik vsled sunka udaril z nogo ob sedež in si toliko poškodoval kite na mečih, da nekaj dni ni mogel stopili na nogo. Vzajemna zavarovalnica, pri kateri je avtobusno podjetje zavarovalo potnike, jc poškodovancu takoj brez odbilka kulantno izplačala celo zavarovalnino. GdAiapzmeflje, Solj-ôù — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom mi- I nistrstva za notranje posle je prepovedano uva- j žati v našo državo in razširjati v njei knjigo »Co se daje v Jugoslavii« od P. Ferd. Pokorny, ki je izšla v Brnu. — Brezplačno dobavljanje drv. Službene no-vine št. 72 od 30. marca objavljajo »Navodila za izvršitev zakona o izdajanju drv siiomašnim kmetom in delavcem, ki živijo v političnem okraju, kjer so državni gozdovi«. — Zveza absolventov kmetijskih šol. Ustanovni občni zbor Zveze se jc vršil v nedeljo, dne 2. aprila v Ljubljani ob udeležbi nad 70 tovarišev, ki so se prav iskreno veselili svidenja, nekateri po dolgih letih. V ožji odbor Zveze so bili soglasno izvoljeni tovariši: Janez Ovsenik, Prc-doslje pri Kranju, predsednik; Martin Puklavec, Ormož, podpredsednik; Tone Bantan, Dol pri Hrastniku, tajnik; Lojze Miklavec, Podmolnik pri Lj„ blagajnik; Janko Jerala, Vodice, odbornik; Viktor Šonc, Novo mesto, odbornik. Upati smemo, po sestavi odbora in po navdušenju navzočih tovarišev sodeč, da bo Zveza živela in sc razvijala med vsemi absolventi. V širši odbor pa so navzoči izvolili iz vsakega okraja po enega odbornika, ki ima nalogo, organizirati podružnico v svojem okraju. — Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-.Iosei« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — »Zaradi popravljanja zob ohsojona«. Ugotavljamo, da v notici pod tem naslovom, objavljeni v na'em listu dne 81. marca, navedena dentistinja ni identična z gdč. Olgo Kreže, zobotehnico pri g. dr. Hugnti baumgartnu v Trbovljah, katera ima slučajno iste začetnice priimka in celo isto ime. — Jugoslovanski parnik se potopil. V Split je prišla te dni vest, da se je potopil med Sicilijo in Tunisom i""eslovanski parnik »Vladimire. Nesreča se je j. lila dne 81. marca. Parnik je bil last kapitanov .mrčeviča in Danka Božiča. Moštvo parnika je rešil angleški parnik »Comanche« in ga prepeljal v Tunis. Kako se je nesreče pripetila, še ni znano. Povoljnik parnika je bil solastnik Nikola Jurčevič, moštvo pa je štelo 14 mož. — Milijonska dediščina v Belgradu. Okrajno sodišče v Belgradu je 81. marca odločilo, da pripada vse milijonsko premoženje kruto umorjene Drage Mitričevičeve njenemu nečaku Veliborju Jovaninoviču, dijaku medicine. Z izročitvijo premoženja, je bil pooblaščen Jovanovičev odvetnik Ristič. Jovanovič dobi dve hiši v Belgradu in posestvo v Smederevem. Druge dragocenosti pa so zaenkrat še pri sodišču, dokler sodba ne bo pravo-močna. Sodba gosoodin/e te nelzoremenhiva: da sta dr. Oetker-jev pecilni prašek in vanilijin sladkor neprekoshiva. — Jadrnica go zadela v ribiško ladjo. Pred dnevi se je pripetila znatna nezgoda splitski ribiški družini Ivana Bandoloviča v bručko-šollanskem prelivu. Opolnoči so ribiči vlekli mrežo proti bregu, ko se je zadela v njihovo ladjo neznana motorna jadrnica. Pri trku je bila ribiška ladja znatno poškodovana, največ škode pa je bilo v tem, ker so izgubili 5000 Din vredno ribiško mrežo. Jadrnica je nalo nadaljevala svojo pot, ne da bi se zmenila za poškodovano ladjo in ribiče. Ribiči so se rešili na svetilnik pri Milni. Pristaniška oblas t energično preiskuje, da bi zvedela za lastnika jadrnice. — Projailla suhotiška banka. Vso Subotico zelo živo zanima usoda Trgovsko-induslrijske ali tnkozvane ,:Goldm mnovet banke v Subotici. Po dosedanjih ugotovitvah pregleda bančnega poslovnega dela se vidi. da je katastrofa kompletna. Upravnik konkurzne mase Viktor Novak je zaključil svoje delo in ugotovil, da znašajo aktiva 1 milijon 293.000 Din, pasiva pa 6.170.000 Din, du torej znaša primanjkljaj skupno 4,873 000 Din. Do poloma je prišlo, ker je bila banka malomarno upravljana in se je pi stopalo zelo nepazljivo z denarjem, ki je bil vložen v banko. Zaradi tega je bil aretiran ravnatelj banke Aleksander Gold-matin. Okrožno sodišče je imenovalo upniški od-bor 7 oseb. Sedaj inkaslrajo razne terjatve banke, tako da jo že sedaj jasno, da ne bo mogoče vsega izterjati ter da bo dejanska izguba še večja. Rok za prijave za banke je do 10. maja, rok za končno ugotovitev vseli zahtev upnikov pa je 30. maja 1.1 _ 1 - sramote nml pijanostjo se obesil. 50-lebii kmet Jakob Buš, oče treh otrok v Bački Palanki. se je te dni napil po vseh predpisih in nato počenjal po kraju nnnjše neumnosti. Policija ga je zaradi tega aretirala, ga milo kaznovala in ga zjutraj odpravila domov. Buš je nato ponovno pil vso noč. zjutraj pa je napisal pismo, da zar.'di sramote ne more več živeti, ker se je tako zelo napil. Nato je odšel pod streho hleva in obesil za konjske vajeti. Ko so ga našli, je bil že mrtev. — Ilogal ribolov. S SuSaka poročajo, da se imeli tamkajšnji ribiči zadnje dni izvrsten ribolov Po burji, ki je divjala na morju in ki ji prepre-č' vnl" ribolov, so nastopili lepi dnevi, 7.1 neti pa so noči le zu ribolov zelo ugodne. V sredo so pri- peljal na Sušak 1500 zabojev rib, v glavnem aardel in minčonov. ki so jih prodajali deloma na Sušaku, deloma pa so jih odpeljali v Zagreb in v druge kraje države. Zadnje dni so se pojavile na sušaškem trgu tudi lokarde — prve v tem letu. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Drank J.: Wcltbolschewismus oder Welt-katholizlsmus? Predigt-Vortriige. 98 strani, nevezano Din 40. — H. de Greeve S. J.: SOS. Christi Leid in unserer Zeit. 268 strani, nevezano Din 76. — Huyn P.: Geheimnisvoller Segen. Geistliche Be-irachtungcn iiber Jesu I.eidcn und Jesu Tiost. 309 itrani, nevezano Din 68. — Meler F.: Kcnnst Du Dich wirklich? Wege zur Selbsterkcnntnis und zur Gesundung der Seele. 155 strani, nevezano Din 36. — Reimeringer: Christus und Du. Prak-tisehes Christentum in seiner einfachsten Gestal-tung. 261 strani, nevezano Din 60. — Svoboda R. P.: Christus Herr der neuen Zeit) Von der Ver-wirklichung des Laicnaposlolates in katholisehen Jugendreich. 51 strani, nevezano Din 9. — Schneider A.: Geist und Leben. Organischc Darstellung der katholisehen Lehre. 251 strani, nevezano Din 53. — Schuster I. Kardinal: Ewiges Reich. Grund-wahrheiten des Christentums. 160 strani, nevezano Din 54. — Ude J, Dr.: Die Losung der sozialen Frage durch Christus. 79 strani, nevezano Din 20. — Undset S.: Die heilige Angela Merici. 56 strani, vezano Din 40. — Cenjenim čitateljem našega lista sporočamo, da se nam je pri oelaeu ljubljanske trgovske hiše Ant. Krlsper. Mestni trg 26, Stritarjeva ulica 1—3, v naši nedeljski številki vrnila neljuba pomota, ker «pada čevelj (z zaponko), ki je naveden pod ceno Din 120.— pod ceno Din 05.—, in salonski čeveli ki je naveden pri ceni Din 05.—. pod ceno Din 120,— — Prijetno presenečenje! Informirani smo. da je novo pomladansko črno Bok pivo že izgotov-ljeno in se je dobro posrečilo. Isto bo pivopiveem. prijateljem Rok piva in tudi našim renj. damam radi svojega milega in prijetnega okusa najbolje prijalo. To novo pomladansko Bok nivo stavi pivovarna Union v soboto, dne 8. aprila v promet in bo sigurno dobrodošlo. — DamsVe p'ašče za pomlad ceni od 195 Din nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Spori — Pri zaprtostih in hemeroidih, motniah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Jose-fnva« grenčica, večkrat na dan použita krasen pripomoček. Celje & Koncert akademskega pevkega zbora iz Ljubljane. Akademski pevski zbor iz Ljubljane, priredi v nedeljo, dne 30. t. m. v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju pevski koncert pod vodstvom g. Franceta Marolta. 000 gledalcev. Rezultat so domači postavili že v prvem polčasu ter se gostom ni posrečilo istega spremeniti, četudi so se pozneje precej opomogli. Doma smo imeli v nogometu samo dve važnejši tekmi in sicer sta se srečali v Mariboru za pod-zvezno prvenstvo ljubljanska Ilirija in Maribor, ki sta dosegla neodločen rezultat 1:1 (1:0). — V Ljubljani smo pa imeli v gosteh mariborske Železničarje, ki so odigrali drugo kvalifikacijsko tekmo a Herinesoin, kateremu so podlegli s 3:2 (0 :1). Železničarji bodo torej zastopati naš nogomet v državnem turnirju železuičarskih klubov, ker so preteklo nedeljo z izredno visokim rezultatom. porazili Hermežane na mariborskih tleh. Cross-country za državni» prvenstvo v Maribora je bila druga prireditev, za katero jo poleg nogometa vladalo med najširšimi športnimi krogi veliko zanimanje. Tudi tu je zmagalo Primorje na celi črti tako med posamezniki kakor med moštvi. Prvo mesto in naslov državnega prvakn med po-edinci si je osvojil znani atlet Krevs (Primorje), ki je pretekel 10 kin dolgo progo v 34.89.3. Na drugo mesto se je plasiral mariborski Maratonec in odlični atlet Geriuovšek s časom 35.33.3, na tretje pa Straub (Železničar) v času 35.48. Prvo mesto med moštvi si je osvojilo Primorje (Krevs, Kovačič, Žorga, Gaberšek) z 32 točkami, sledi mu Ilirija (Sporu, Bručan, Osterman, Senčar) s 34 točkami, na tretjem uiestu pa je Železničar z 39 točkami. SK Mladika je odigrala v nedeljo, dne 2. marca t. 1. v Tržiču prijateljsko tekmo z SK Svobodo ter zasluženo zmagala z obojestransko fair igro z 3:2. TABLB-TENIS TURNIR V CELJU SK Jugoslavija v Celju je priredila v nedelje 2. aprila t. I. table-tenis turnir za prvenstvo inestf Celja in pokal v singlu ter za prvenstvo mest» Celja v doubiu. Tega turnirja so se udeležili nnj-boljši slovenski igralci, tako: Weisebacher, brata Nemca, ljubljanska Ilirija je poslala močno ekipo 5 najboljših ljudi, železničarski klub Hernies svoje res prvovrstne igralce, in celo Ollmpija iz Karlovca je bila udeležena s svojema dvema igralcema Sin-djičem in Heksom. Turnir se je vršil v kluhovih prostorih Jugoslavije ob še zadostni udeležbi pu blike. Občinstvo pa nima še dovolj zanimanja ze to športno panogo, kakor se je že zadnjič pokazali v dvomatehu med ŽK Hermesom in SK Jugoslavijo Potek nedeljskega turnirja je bil res lep. Igre si bile skoro brez izjeme zelo napete, živahne ir prvovrstne. Ena najboljših je bila med Nemcem II. ter Denešem (Ilirija) in nato med Nemcem II. ir Čohom (Jugoslavija). Rezultat zadnje je bil 15:21 16:21, 21:13, 25:28, 19:21. V finale so se plasiral Weisebacher, oba Nemca ter Djinovski. Tudi mei njinu se je vnela srdila borba. Končni plaremen v singlu je bil: Nemec II., ki je debil prehodni pokal ter prvenstvo mesta Celja, drugi je bil njegov brat. Nemec I., tretji Weissbaclier, četrti Djinovski. Vsi štirje so dobili nagrade. V double je bila najhujša borba med paroma: Nemec—Nemec proti Weissbacher—žiža. Dobila sta partijo Weissbaclier in žiža in sicer 21:18, 21:19, 13:21, 21:12. Ta dva para sta se plasirala v finale in dobila nagrade. Kot najboljši Celjan je dobil tudi g. č"oh majhen jiokal z graviranim kluhovim znakom. Turnir se je zaključil ob 6. popoldne. iVazmarasfa Zanimivo predaviinjanje. Turislovski klub »Skala« priredi v sredo, dne 5. t. m. ob _>0 v Delavski zbornici filmsko predavanje odličnega dunajskega alpinista K. Poppingerja, ki se je udeležil alpinske odprave na Kavkaz, preplezal vse težjo in pomembnejše stene v nemških in avstrijskih Alpah, v naših planinah pa steno Triglava, ' Jalovca in Špika. Zanimivo in nazorno obruvnn. j vanje 1er odlični filmski posnetki bodo nudili jasno i sliko o plezanju. Jutri, prvo sredo v mesecu, ne bo običajnega mesečnega predavanja >Svete vojske« v Rokodelskem domu, drcvi pa izjemoma odpade tedenski sestanek in tudi seja odbora je preložena na prihodnji torek ob 19.30, po seji pa bo zopet redni tedenski sestanek. Toliko v vednost udeležencem naših predavanj, članom in odbornikom. Tajnik »Svete vojske?. Glasbeni kritik Gerhard Krause predava v ! sredo in četrtek, to je 6. in 7. t. m. v Hubadovi dvorani poslopja Glasbeno Matice v Vegovi ulici, i V sredo predava o sodobni mndjarski glasbi, v četrtek pa o sodobni poljski glasbi. Začetek vsa-i kega predavanja je točno ob 10. — Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani, ki prireja to predavanje, vabi gojence zavoda in sploh vse. ki se zanimajo za glasbo, k tem predavanjem. Vstop je prost. Gospod predavatelj bo sodobno glasbo obeli narodov reproduciral no gramofon, ploščah. Podružnic» Sai'iarskesn in vrtnarskega društva v Šiški priredi redno predavanje v torek. 4. aprilu t. 1. ob 8 zvečer v osnovni šoli. Predava g. Ilumek. Vsi Čin nI in drugi ljubitelji vrtov vabljeni. Dane>-Steje podružnica žo 70 članov Dne 1. aprila so v Wilhehnshavenu spustili v morje drugo 10.000 tonsko križarko, ki jo je Nemčija smela zgraditi v smislu mirovnih pogodb. Šahovska bitka med dvema mestoma Akademiji znanosti v Parizu je kemik Urbain naznanil, da »c je posrečilo izolirati nov element, ki nosi Številko 61. To sta storila kemika Mavri-; cij Curie in Tark vorian v Radijskem zavodu. Novi : element se ie nahajal med samarijem in neudini-j jem. Po vsem tem bo treba odkriti samo še dva ! elementa, to je 85 in 87, da bo seznam elementov i popoln. 13 - nesrečno število V Newyorku so Žid jc organizirali ogromne protestne demonstracije proti Hitlerju in proti nemškemu blagu sploh. Demonstranti so te podali k županu in zahtevali, da nastopi proti Nemcem. Dne 13. marca se je konstituiral novi občinski svet v Harpcndcnu severno od Londona. Starešine so se seveda dali slikati. Bilo jih je samo 13, ker je bil Štirinajsti radi bolezni odsoten. Dobre žcnice so rekle, da je to število znak nesreče. In res v teku naslednjih Štirinajst dni sta umrla Se dva druga občinska svetnika. StareSine je Število 13 tako prestrašilo, da so se dali vnovič fotografirati, m sicer samo v enajstih. »Mama, zakaj je ta-le mož obesil svoj denar M Pred izložbo židovske trgovine v Berlinu na dan bojkota, ki ga je napovedala Židom Hitlerjeva stranka v Nemčiji. Razprava o nalogi, ki jo opravljajo mandlji v Človeškem telesu, postaja čedalje bolj zanimiva. Mnenja o tej nalogi se križajo, prav tako seveda tudi mneaja, ali je odstranitev mandljev koristna ali Škodljiva človeškemu organizmu. Na Dunaju je vzbudilo predavanje zdravnika dr. S. Pellerja o funkciji mandljev v človeškem telesu veliko pozornost. Dr. Peller je svoja izvajanja oprl na bogato statistično gradivo. Njegovi podatki se nanašajo na preiskavo 15.000 šolskih otrok obojega spola v starosti od 13 in pol do 15 in pol let. Ugotovil je, da so bili t3% otrok odstranjeni mandlji že v prvi otroški ali pa šolski dobi Izmed deklic je bila vsaka sedma operirana, izmed dečkov pa vsaki deveti. Pri preiskavi 8000 dečkov so ugotovili, da so tisti, ki so jim bili mandlji odstranjeni, pozneje postali za nekaj centimetrov večji, kakor je bil povprečno velik otrok ▼ tistih letih. Poleg tega so bili operirani dečki tudi težji, kakor neoperirani, in tudi težji, kakor tisti, ki so oili na mandljih ie bolni. Ta ugotovitev se strinja tudi z odkritji drugih otroških zdravnikov. Pri deklicah, katerim so bili odstranjeni mand- lji, so ugotovili, da so sicer hitreje rastle kakor zdrave součenke, vendar pa se njihova teža ni povečala. Preiskava pri 5000 deklicah je tudi pokazala, da pri deklicah, ki bolehajo na mandljih, nastopi menstruacija skoraj za eno leto pozneje kakor pri zdravih. Izmed 14 letnih deklic z zdravimi mandlji še ni imelo menstruacije 24%, izmed deklic, ki so jim bili mandlji odstranjeni, samo 18%, medtem ko je znašal ta odstotek pri dekletih, ki so trpele na mandljih, 35%. Nadalje je dr. Peller ugotovil, da se otroci z bolnimi mandlji mnogo prej nalezejo škrlatinke in davice. To so tudi drugi zdravniki že prej ugotovili. Dr. Peller je prišel do zaključka, da imajo mandlji posebno funkcijo, ki je v zvezi z rastjo človeškega telesa, in sicer da ovirajo njegovo rast. Seveda je dr. Peller sam dodal, da iz tega nikakor ne smemo izvajati sklepa, da bi dali odstraniti mandljc tudi zdravim otrokom. Tudi samo povečanje mandljev ne sme biti povod za operacijo. Operacijo opravičuje samo resnična bolezen, ki jo otrok občuti, in pa tudi nevarnost, da bi nastala kakršnakoli komplikacija. Gospodična Nelli T. Ross, ki jo bo Rooscvelt po vsej verjetnosti imenoval za tajnico finančnega ministrstva. To se bo zgodilo prvič v zgodovini Amerike. Njeno ime bo v najkrajšem času znano po vsej državi, ker se tajnik finančnega ministrstva podpisuje na dolarske bankovce. Kitajski roparji ugrabili štiri angleške častnike Angleški parnik »Nan Kang«, ki se je bil zasidral pred pristaniščem New Čvan, so napadli roparji ter odvedli s seboj štiri pomorske častnike. Kapitan je takoj pričel s svojo ladjo zasledovati roparje, toda ti so kmalu izginili. Ni mu kazalo drugega, kakor da se vrne v New Čvang ter tam alarmira oblastva. Japonska vlada je obljubila, da bo pomagala zasledovati roparje. Angleška torpe-dovka »Cornflover« išče roparje, pomagajo ji tudi japonske ladje. Žena novega predsednika Združenih držav Roose-velta se je podala na sprehod na konju. Katoliška petletka Angleški katoliki so pričeli razsežno nabiralno akcijo. Sklenili so, da bodo ustvarili do leta 1937 glavnico v znesku enega milijona funtov šter-lingov. S tem bo omogočeno smotreno prosvetno in propagandno delovanje na Angleškem, kjer kaže ljudstvo vedno bolj hrepenenje po »stari veri«. Španija - raj za tehnike Francosko ministrstvo dela jc objavilo podatke o v tujini zaposlenih Francozih. Največ tehničnih moči, do 3000 inženerjev, monterjev, elektrotehnikov itd., je zaposlenih na Španskem. Vsi imajo več ali manj stalen zaslužek, kar je veliko vredno pod oh-'oječimi razmerami. Mesti Bristol in Brighton na Angleškem sta pričeli igrati šah na daljavo. Vsako mesto naredi po eno potezo na dan. Časopisi redno objavljajo zadnjo včerajšnjo potezo. Igralci, ki jih je določil magistrat, se zbirajo potem že dopoldne v posebni sobi, ki je strogo zavarovana pred nepoklicani-i mi. Vodja dvoboja stavi potrebno figuro na dolo-j čeno polje, da bi označil nasprotnikovo potezo, in prične razpravo o nadaljnji igri. Mesto postreže ! šahistom s kavo in obloženimi kruhki. Pri pogrnjeni mizi je bolj prijetno ugibati o potrebnih ko-I rakih. Po zaključenem vestnem posvetovanju in glasovanju beleži vodja novo potezo in o tem po telefonu obveSča nasprotnike. Istočasno prestavljajo figure v veliki magistratni dvorani gospodične v narodni noši in sme občinstvo od 11 do 12 ogledati »bojno polje«. Igra bo najbrž trajala do septembra. Obe mesti sta jo priredili v reklamne namene, da bi poživili medsebojne trgovske stike. Brightonski meščani morajo kupovati čimveč bri-stolskega blaga, bristolski pa prihajajo v Brighton ] na letovišče. Dnevna poročila o šahu so oprem-I ljena z oglasi hotelov in tvrdk. Občinstvo jih dobiva zastonj po ulicah. 61. e ement Hitler se „častno" umika Hitlerjevec razlaga gospej pomen protižidovskega bojkota. V soboto so po vsej Nemčiji hitlerjevci bojkotirali nemške trgovine. V Kielu so hitlerjevci ustavili advokata dr. Schumma, ko je hotel stopiti v očetovo trgovino. Dr. Schumm se je branil, potegnil je revolver in ko ga je oče prijel zaroko, da bi preprečil strel, se je revolver sprožil. Dr. Schumm jc ubil nekega hitlerjevca, ki je pozneje umrl v bolnišnici. Dr. Schumm je bil aretiran. Hitlerjevci so oddali v ječi na dr. Schumma okoli 50 strelov in ga tako umorili. Bojkot bi se moral v sredo ponoviti, ako ne neha po vsem svetu proti-nemška propaganda, ki je prizadela ne samo Hitlerju, temveč v vsej Nemčiji neizmerno škodo. Židje, ki imajo velik vpliv v Angliji in Ameriki, so priredili ogromne demonstracije in zahtevajo bojkot nemškega blaga. Vse kaže, da se bo Hitler umaknil, seveda mora biti ta umik za pravega vojaka dovolj časten. Zato že danes glavni organizator bojkota izjavlja, da so prispela v Berlin iz inozemstva ugodna poročila, ki pravijo, da protinem-ška propaganda ponehuje in da ne bo treba nadaljevati bojkota. V resnici se je Hitler ustraSil. Nemške židovske tvrdke v inozemstvu so prejele iz Nemčije nalog, naj vplivajo povsod pomirjevalno, češ, da v Nemčiji ne preganjajo Židov. V Nemčiji razmeroma ni dosti Židov Na dan protižidovskega bojkota so po vsej Nemčiji ogromni letaki pozivali občinstvo na bojkot. Letak pravi: »Do 10 v soboto ima židovstvo čas ea premislek! Nato se prične boj. Židje vsega sveta hočejo Nemčijo uničiti. Nemški narod! Brani se! Ne kupuj pri Židih!« V Nemčiji je razmeroma malo Židov, in sicer 600.000, to je 0.9 odst. vsega prebivalstva. Poljska ima 13 odst. Židov, Madjarska 6.3 odst., v Solunu je 38 odst. Židov, v Newyorku je skoro vsaki tretji meščan Žid. V Berlinu je 4.3 odst., v Hamburgu pa 1.7 odst. Židov od vsega prebivalstva. Leteči avtomobil Inženir Oskar Aszboth je predvajal ob koncu lanskega leta v okolici Budimpešte nov izum, ki ga je krstil »aero-avto«. Opremil je avtomobil z letalskim vijakom in zaklopnimi krili. Če razvije ta avtomobil največjo brzino, se lahko loči od tal in zmaguje bolj nizke prometne ovire, skoči čez grmovje, plot, zapornice in slično. A pri poskušnji se je zgodila nesreča z bencinskim tankom. Kovinski drobci so usmrtili dva moža. Državni pravd-nik je obtožil Aszbotha slučajnega umora. Sodniki so pokazali izredno strogost: izumitelj je dobil dve leti ječe in ne sme biti v teku petih let nastavljen v državni službi. Orožniki so ga odpeljali iz dvorane naravnost v zapor. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, jc hrupno protestiralo in je moral predsednik sodnega dvora z oboroženo močjo iz-i prazniti razpravno dvorano. Gospoda avnika v p., carin v Mariboru itd. ni več. Pred tremi tedni ga je priklenila mučna bolezen na posteljo in v soboto ob 20 je nepričakovano naglo končal svojo skoraj šestdeset-dveletno življenjsko pot. Njegove zemske ostanke spremimo v torek, dne 4. aprila ob pol 17 iz njegovega tako dragega mu doma v Studencih pri Mariboru na studen-ško pokopališče, kjer ga bomo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico k njegovi materi. V sredo, dne 5- aprila ob 7 pa pomolimo pri sv. maši v cerkvi sv. Jožefa v Studencih za mir njegovi blagi duši. Ko sporočava to tužno vest vsa skrušena in obnemogla ob trpki izgubi najinega preblagega in nad vse skrbnega tate v svojem in svojih sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem, jih prosiva obenem tihega sožalja. V Studencih pri Mariboru, dne 2. aprila 1933. Ivanka in Herbert Jaklič. Državne finance v februarju 1933 Finančno ministrstvo objavlja s hvalevredno točnostjo statistične podatke o gibanju drž. dohodkov in izdatkov. Izšel je že izkaz za februar in s tem za prvih 11 mesecev prorač leta 1932-33. V mesecu februarju je bil dotok dohodkov nekoliko boljši kol v :anuarju, saj je znašal 501.1 milj. v primeri s 462.0 milj. v januarju (proračunska svota 631.1). Posebno deber je bi! dotok neposrednih davkov in trošarin. Izdatki so znašali v februarju 501.6 milj., v januarju 541.2 milj. Din. Gibanje dohodkov in izdatkov v zadnjih treh mesecih nam kaže sledeča tabela (v milj. Din); proračun dohodki izdatki december 1932 . . 631 1 608.6 503.4 januar 1933 . . . 631.1 462 0 541.2 februar 1933 . . . 631.1 501.1 501.6 skupno 11 mesecev . 6.943.9 5.508.8 5.527.3 Jubilei Zveze slovenskih zadrug Letos poteče 50 let, odkar je bila ustanovljena prva slovenska zveza zadrug, to je Zveza slovenskih poso;Llnic v Celju, katere naslednica je bila Zadružna zveza v Celju, ki se je fuzionirala z Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani. Ker je Celje prvi kraj našega zadružništva, se je vršil občni zbor Zveze slovenskih zadrug v ponedeljek v Celju. Občnemu zboru je bilo predloženo tiskano poročilo, ki vsebuje zgoščene podatke o delu Zveze slovenskih posojilnic, Zadružne zveze v Celju ter Zveze slovenskih za Irug. Iz statističnega pregleda za 1. 1931 posnemamo, da je število članov pri včlanjenih zadrugah narastlo za 6573 na 80.856 v teku 1. 1931 Hranilne vloge so se povečale za 32.9 na 679 milj Din, posojila pa so narastla za 38.9 na 616.2 milj. Din. Lastno premoženje zadrug (rezerve in deleži) je znašalo f0 35 milj. Din, kar pomeni povečanje za 7.4 milj. Din. Obrestna mera pri zadrugah je znašala za vloge 5% do 6%, v Prekmurju do 8%, za kredite 6>'a% do 8'A%, v Prekmurju in mestih 1% do 3% več. Pri Zvezi slovenskih zadrug je število članic narastlo za 22 na 340. Največ je kreditnih zadrug (149), živinorejskih in pašndških (30), mlekarskih (25), elektrarniških (24), nabavljalnih in prodajnih (21), stavbnih (21) itd. Iz računskega zaključka Zveze za 1. 1932 je posneti, da so se naložbe za-Irug pri Zvezi zmanjšale od 28.8 na 25.5 milj. Din. Ta odtok denarja je bil večinoma nadomeščen s povečanjem kredita pri Narodni banki od 1.2 na 3.5 milj. Din. Krediti Zveze so se zvišali za pripisane obresti na 22.7 milj. Din, naložbe Zveze pa so se zmanjšale od 7.14 na 5 milj. Din. Skupni promet Zveze ie padel od 293.6 na 164.7 milj. Din. Poslovni prebitek znaša samo 9.138 Din v primeri s 53.627 Din za 1. 1931. Zveza je lani izvršila 156 (1. 1931 129) revizij. Glede poslovanja kreditnih zadrug ceni Zveza, da so vloge lani padle za približno 30 milj. Din, padla pa so tudi posojila. Ob koncu leta je mnogo zadrug sklenilo nzižati obrestno mero za vloge in kredite za 1%. PomirtHve številke iz Amerike Zadnji iakaz federalnih rezervnih bank kaže znatno izboljšanje položaja emisijskih bank. Kakor smo že v nedeljo poročali, je narastel zlati zaklad, ppidel pa je obtok bankovcev. V nasledniem podajamo, nekaj detajlov iz izkaza teh bank za 28. marec v primeri z izkazom za 22. marec. Zlato je naraslo od 8192.3 miiij. dolarjev na 3236.8 milij., istočasno pa so se zmanjšala posojila na menice od 670.9 na 545.1 milj. ter znižala vrednost nakupljenih menic na svobodnem trgu od 352.3 na 810.3 milj. dolarjev. Tudi je padla zaloga kupljenih drž. papirjev od 1864.4 na 1838.4 milij. Med pasivi se je obtok bankovcev znižal od 3916.3 na 3747.6 milij.. vloga pa povečala od 2154.8 na 2203.2 milij. Zaradi povečanja zaklada in zmanjšanja obtoka bankovcev se je odstotek kritja izboljšal od 55.5 na 57.8%. K tem številkam je pripomniti, da je sedaj zlati zaklad dosegel ielo višino kot pred krizo, obtok bankovcev pa je nekoliko večji kot 1. marca. Od viška dne 15. marca pa do 28. marca je padel za 545.1 milij. dolarjev. Mestna hranilnica v Mariboru izkazuje v letu 1932 zmanjšanje hran. vlog od 116.55 na 107.1 milj., dočim so se vloge na tek, račun povečale od 15.25 na 25.36 milj. Med aktivi se ie zmanjšala blagajna od 1.8 na 0.7, naložbe pri den. zavodih od 12.06 na 9.4, pač pa so narastla občinska posojila od 16.7 na 28 milj. in pos. v tek. rač. od Ker glavni državni blagajni niso bili plačani vsi zneski, je ostalo na koncu mciseca febvuaria likvidnih, toda neplačanih 358.2 milj. Din v primeri s 321.3 milj. Din konec januarja. Državna gospodarska podjetja so imela v ja- . nuarju 210.65 milj. Din dohodkov ter 262.6 milj. dinarjev izdatkov. Skupno so znašali dohodki drž. gospodarskih podjetij v prvih enastih mesecih proračunskega leta 3.051.8 milj. Dit» (proračun 4.125.95 milj. Din), izdatki pa 3.052.4 milj. Din (proračun 3.435.7 milj. Din). V prvih enajstih mesecih proračunskega leta je bilo izvršenih v eplošni državni upravi 79.6% proračuna izdatkov ter prišlo 79.3% proračuna vsote dohodkov. Pri državnih gospoc'arsk h podjetjih so znašali izdatki 88.8%, dohodki pa 74% pro-. računane vsote. 27 na 27.7 milj. Padla so hip. posojila od 60.9 na 55.6 milj. iu nepremičnine od 6.5 na 3.3 milj. Čisti dobiček se je porabil za odpis efektov. Denarni promet je padel od 3C0.5 na 266.7 milj Din, Podaljšanje podporne dobe pri OUZD. Ravnateljstvo okrožnega urada za za\arovan;e delavcev v Ljubljani je sklenilo, da ee od 21. marca 1933 podaljša podporna doba od 26 na 52 tednov. Podaljšanih podpor bodo deležni oni člani, ki so bili tekom zadnjega leta pred boleznijo zavarovani in plačujoči člani vsaj 6 mesecev, oziroma so bili tekom zadnjih 2 let pred zadnjo boleznijo vsaj 12 mesecev zavarovani, a niso v tem času uživali hranarine in drugih dajatev radi bolezni in nesposobnosti za delo. Onim zavarovancem, ki so izčrpali 26 tednov podpore že pred 19. marcem 1933, se podporna doba ni podaljšala. — OUZD v Ljub jani. Porodniške da'atve. Ministrstvo za soc. politiko je naročilo, da se pri priznanju porodniških dajatev ne more šteli članstva dveh zaporednih sezon, ker to ne odgovarja zakontim določilom. Člani pa si po izstopu iz dela lahko sami podaljšajo članstvo in sicer v istem mezdnem razredu, v katerem so bili zavarovani nazadnje. Мотајо pa plačati mesečni prispevek za'niega mezdnega razreda najkasneje v 4 tednih po tem ko so zadnii dan delali. To j« zakonita pot, po kateri morejo tudi sezonski delavci dobiti pravico do porodnih dajatev. — OUZD v Ljubbani. Nemška korespondenca. Gospodarski stiki z Nemčijo so nekoliko ponehali, odkar je med nami in Nemčijo brezipogodbeno stanje, ki traja že skoro mesec dni. Ker poslovne korespondence ni več dosti zaradi zmanjšanja trgovine, so pa naši gospodarstveniki začeli prejemati od svoiih poslovn:h prijateljev pisma, v katerih pravijo, da v Nemčiji ni tako, kot pišejo inozemski listi. Nemški boj gre proti komunizmu in judov v Nemčiji ne pobijajo, odnosno maltretirajo. ^sako pismo vsebuje prošnjo, naj vplivaio poslovni prijatelji na liste v svojem okolišu pomirjevalno. Nemčija hoče enakopravnost, v čemer naj ji pomaga tudi inozemstvo. Borze Dne 3. aprila 1933. Denar V današnjem deviznem prometu so tečaji večinoma padli, Curih je ostal neizpremenjen, narastel pa je le Amsterdam. Avstrijski šiling je bil zaključen v Ljubljani po 8.30, v Zagrebu pa je padel na 8.43, zaključenih je bilo 20.000 šil. Grški boni so notirali v Zagrebu 38—40 (zaključek 39), v Belgradu 38—40. Ljubl-чпа: Amsterdam "715.96—2327.32, Berlin 1366.25—1377.05, Bruselj 8i 0.79—r04.73, Curih 1108.35—1113.85, London 196.19—197.79, Newyork 5716.59—5744.85, Pariz 225.6^—226.75, Praga 170.34 do 171.20, Trst 293.79—79r\19, Promet na zagrebški borzi je znašal brez komr penzacij 54.074 Din. Curih. Pariz 20.35, London 17.735, Newyork 517.87, Bruselj 72.25, Milan 26.54, Matrid 43 80, Amsterdam 209, Berlin 123.3 5, Dunaj 72.89 (56.20), Stockholm 93.80, Oslo Ç0.80, Ko~enhagen 79.10, Sofija 3.75, Praga 15.37. Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Položaj na tržišču vrednostnih papirjev ee ni dosti izpremenil in tudi tečaji me. Promet je bil na zagrebški borzi kaj slab. saj je bilo zaključenih komaj 200 kom. vojne škode. Zagreb. Drž. papii-ji: 7% mv. pos. 42—43, agrarji 23 den., vojna škoda 182—184 (182, 183), 6% begi. obv. 30.75—31.50, 8% Bler. pos. 36.50 do 37.50, 7% Bler. pos. 34,50—35.50, 7% pos. •У JI •o a 3 o u 3 D i-3 б « * .a a> r> â B* 3(il u " - —1 flt P. C. Wren : 5 a C o ' S S 'Ф .ca a •5 > o a a N 3 Л Û) -ÎÛ % «8 e ■S O J3 îLepî MIhesel PU Ijll! i-O A o o -J,?-a S g s Г-U C t/) -O Zakričal sem: »K orožju! K orožju! Arabci! Arabci!« in Mihaelu In onima dvema sem zaklical: »Pojdite brž ven, obkoljeni smo!« Vsi so poskakali iz postelj. Radost nad obetajočo se spremembo si je dala duška v glasnih krikih. St André' je že prinesel puške. Dupré in straže so »dirjale po stopnicah na streho. Ko smo prispeli gori, je zarjul 'Lejaune: »K ozidju! Brzi ogenj! Zakurite jim pekel, vi zlodji! Podluirite jim pekel!« Oddal je poveljstvo Dupréju in planil doli. Nekaj hipov kasneje so pridrveli legijouarji, možje še v srajcah, gologlavi in bosonogi, nekateri niso imeli na sebi ničesar razen hlač — toda sleherni je imel s seboj polno torbico z naboji, svojo puško in bajonet. Po pre.eku malo minut so že vsi možje trdnjave stali na svojih meslili na strehi in skozi vsako strelno lino so vneto streljali na množice divje rjovečih Arabcev. Tako smo še zadnji hipec ušli propasti. Ko bi ne bil Gronau opazil Arabcev, bi sedaj mogoče ne živel več noben mož posadke. V jutranjem svitu bi Arabci naskočili trdnjavo in našli razoroženo posadko! Izid vsega pa je bil še negotov, kajti napad je bil prišel nepričakovano. Sovražnik se je približal do zelo nevarne bližine zelenica je bila v njegovih rokah, in nas jc bilo komaj mala polovična kompanija proti mnogim stoterim. In Arabci so bili hrabri, tega se ni dalo tajiti. Skušali so se približati do zidov, če udi so naši merili tako dobro, da je vsak strel legijonarja pomenil smrt kakega Arabca. Medtem ko so stoline strelov padale iz neposredne bližine od vseh strani ua strelne line, jc navalilo močno krdelo s kameni, sekirami in meči na vrata in jih hotelo zažgati. Toda Lejaune je vodil obrambo tako premišljeno, da je ves napad bil prav tako hitro odbil, kakor se je bil pričel Ko je solnce vzhajalo, ni bilo več sledu o Tuaregih. Umaknili so se oili nazaj za vrsto peščenega gričevja, odkoder so nas lahko iz dobrega kritja ob-; s>.reljevali. Ves viharni napad je trajal pičlih deset minut, ki so ; se mi zdele dolge kot ure. Uf'relil sem bil najmanj dvajset Arabcev, puškina j cev je bila razgreta, in več Izstrelkov je udarilo v strelno j lino, za katero sem stal. Pred nami v puščavi so se dvigale bleščeče bele in i modre lise, ki so bile bolj slične svežnjem perila kakor I pa padajočim Arabcem. Naš trobentač je zatrobil: »Ustavite ogenj!« In po-I gledal sem okoli sebe. Nenavadna, skoroda smešna slika se je nudila mojim očem. Ob vsaki strelni lini je stal po en pomanjkljivo oblečen vojak — nekateri so bili skoraj goli — in pri njih nogah so ležale prazne patrone in v enem ali dveh slučajih mlaka krvi. Ko sem še zrl tja, se je počasi zvrnila ena teh brezumnih postav, ki ni imela na sebi ničesar razen srajce in hlač, nekaj časa obsedela in se nato zgrudila, pri čemer je glava težko udarila ob llu. Bil je mornar Blanc, Lejaune je prišel tja in zakričal: Tu ni ne kraja ne časa za prihuljence!« Potom je oprijel moža z obema rokama, ga dvignil in ga sunil proli strelni lini. Tam je postavil mrtveca v položaj s> relca — kajti Blanc je bil očividno mrtev. Naslonil je mrtveca v vdolbino ozidja in položil njegova komolca na zunanji rob debele strelne line. Nato je položil puško ua strelno lino in pridal mrtve-Cevi roki k puški tako, da je človek imel vtis, ko da vidi pred seboj vojaka, ki strelja .-Rodi koristen le dalje, vsaj navidezno, moj prijatelj, ker že drugače pe moreš biti c se je vogal Lejaune; in ko >e je obrnil stran, je še dodal: rebili boš sedaj tudi brez mojega kompasa našel pravo pot skozi puščavo, če se boS po.rud,il.« Po teh besedah se je obrnil h korporalu Boldiniju in mu ukazal: »Vzemite vsakega tretjega moža doli, dajte jim jesti in poskrbite, da se bodo pošteno oblekli. Ce bi culi kak strel ali znak ,Zbor!', pridite z vašimi ljudmi takoj gori. Ako ne pride do napada, vzemite polovico teh, ki ostanejo tu in jih odvedite doli, potem pa še ostanek. Vse mora bili v najlepšem redu in po tridesetih minutah ?opet. vsak na svojem mestu ... St. André in Maris, vidva prinesita medtem strelivo. Slo strelov za vsakega moža. Cordier, prinesite vedra z vodo. Napolnite yse vojaške steklenice z vodo in postavite napolnjena vedra tu sem nad vrata. Mogoče bodo Arabci še enkrat poskusili, da jih zažgo... Seržan. Dupré, noben ranjenec ne sme doli. Prinesite obveze in omarico z zdravili gori! Ali so vsi jetniki izpuščeni iz celic?« Pogledal je okoli sebe, ves prevdareu, odločen in pogumen vojak. »In kje je ta imenitni Sclnvartz?. je nadaljeval. »Ti, pes, spravi sc gori na ploščad razglednega stolpa in opazuj tistele palme dokler te Arabci ne prestrelijo... Ne spusti zelenice izpred oči, ti pra vim ... Tam zgoraj boš imel obilico čnsa. Izmisliti sj se nekaj zarot... Položil je roko na svoj samokres in zlobno in preteče gledal velikega Nemca. Schwartz je splezal po lestvi, ki je vodila na ploščao visokega razglednega stolpa — tam je bila najnevarnejša straža. •Sedaj imejte vsi svoje oči odprte in streljajte, ko opazite kaj sumljivega,- nam je zapovedal Lejaune. Deset minut kasneje se je vrnil Holdini z ljudmi, ki so bili spodaj in ki so bili sedaj oblečeni ko za parado. Nato je odvedel korporal dnigo tretjino ljudi, da so so nasitili, se oblekli in se vrnili ko pravi vojaki. Kakor po čudežu s«; izginili vsi znaki tropski omotice, vstaje in blaznosti. Bili so vsi srečni vojaki, prežeti s čn om dolžnosti, ki so se veselili boja kakor otroci Z ostalim moštvom sem šel ja/. doli in se nadejal, dn sp 11e bo ničosnr primerilo, preden sc ne povrnem. Noben strel ni molil tišine, ko smo hlastno goltali juho. kavo in kruh Paris diktira, Zagreb prinaša največja trg. m odpremniška hiša v državi. DHB 38—41. — Delnice: Priv. agr. banka 185 den., Nar, šum. 25—30, Guttman 100 bi., Šečerana Osjek 110—140, Impex 55 den., Isis 15—30, Trboveljska 138—145. Beigrad. Narodna banka 3450—3460, Priv. agr. banka 191—192, 7% inv. pos. 42.50—43 (43, 42.50), vo;na škoda 180.50—182 (183, 182), 6% begi. obv. 31.25—31.50 (31.50, 31.25), 8% Bler. pos. 37-39. Dunaj. I>on. sav. jadr, 55.70, Aussigcr Che-misehe 139, Alpine 11.75. Žitni trs Novi Sad. Pšenica: bač. okol. N. Sad, bač. okol. Sombor, sred bačka, gar. bač. srem., bač. potiska 197.5—2C0, gar. ban. 195—19/.5. — Koruza bač. gar. kval. 58—60, s emska, garant, kval. 59—61, bač. srem. april, maj, junij 62.5—65, ban. gar. kval. 57—59. Ostalo neizpremenieno. Tendenca slaba. Promet 34 vagonov. Živina Dunajski goveji sejem (Poročilo tvrdke Ed-uard Saborsky & Co., Dunaj): Prignanih ie bilo 2221 goved, iz Jugoslavije 148. Cene: voli najboljši 1.55, I. 1.25—1.45. II. 1.10—1.20, III. 0.75—0.85; krave I. 0.95—1.05, II. 0.75—0.90; bik: 0.80—1.02; klavna živina 0.52—0.78. Cene so oslale neizpre-menjene. (Vaše dijaštva Tovariši jurisli ! Dc.sodaj so izšla pri D5.IF sledeča skripta: Nepogodbene obligacije, 60 Din; trajne obligacije. 25 Dhi; Netrajue obligacije, i 15 Din; Pogodbena nezvestoba, 11 Din; Pogodbe III. dela, 31 Din: Pogodbi' na srečo, 34 Din; Zastaranje, 16 Din; Rodbinsko pravo. -10 Din: Dedno pravo, 50 I)in; Sodbe, 20 Din; l ristojaost, •:<> Din; lus tullendi, 15 Din; Poravnalno postopanje, 18 Din; Narodno gospodarstvo 1. del, (jO Din. — Poživljamo tov. subskribente kakor tudi ostale ro-flektante. da jih čim prej dvignejo, ker nam je sicer nadaljnje izdajanje skript ' onemogočeno. Skripta lahko dvignete vsak (telovnik od pol 12 do 12 v društveni knjzižnici; pošiljamo pa jih tudi po povzetju kakor tudi proti nakazilu odgovarjajoče vsote po pošti položnici (ček. račun: 11934). Odbor DSJF. Na rodnem občnem zboru jugosl. društva v i-sokošolk »Savice« je bil 1. t. m. izvoljen sledeči odbor: Capuder Donata. preds.; Hlebce Milka, pod-preds ; Lipoglavšek Slavka, tajnica; Jauh Francka, blagajn.; Stupica Marija, Hejr Marija, revizorici. Akademska itveia ima redni občni zbor dane.--4. aprila ob 15 v veliki dvorani Akademskega doma. t) novi modi Vym nudi krasen pregled katalog Knstneria i ôhlerja v Zagrebu. Ako liocete l>ili spomladi elegantno oblečeni, naročite o dopisnici katalog, ki se Vam — če se sklicujete na ta oglas — dopošlje brezplufno 2шјсљ. Љ тА s MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka besede Din 1—; zenltovsnjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10'—. Mali oglati sa plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačafa se računa enokolonska 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. OZEBLINE PreprlCalfe se. da dobite najcenejša in najlepša velikonočna darila pri tvrdki F. M. Sctimitt, LJubljana Pred škofijo 2 Pozor na izložbe! II Službeiičejo Kuharica srednje starosti, z daljšimi spričevali (v 13 letih samo dve sluibi) — išče mesto k mirni krščanski družini tudi izven Ljubljane. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 3771, a Kovaški pomočnik vojaščine prost, išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 3727. (a) Poizvedbe Zatekel se je v nedeljo na Šmarni gori svetlosiv ovčarski pes, ki čuje na ime Mitoš. Pes ima lovski ovratnik z letošnjo ljubljansko znamko št. 85. Odda naj se proti nagradi pri dr. Kandare-tu, Ljubljana, Škrabčeva 5. le) Mesarski vajener iz dobre kmečke hiše — se sprejme. Verdir Janez, mesar, Tržič. (v) Vajenka s primerno izobrazbo, se sprejme za trgovino mešanega blaga. Ponudbe pod šifro »Poštena« št. 3750. (v) CCBSđ! '9* IWUWJff* Mb ШЈВЈУI r Trgovski lokal in stanovanje (dve sobi, kuhinja in pritikline), 100 metrov od župne cerkve, se odda z majem v najem. Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica Cerklje ob Krki. (n) Trgovino z mešanim blagom in trafiko, sredi trga, oddam v najem ali sprejmem družabnika. — Vprašati na upravo »Slovenca« pod •Eksistenca« št. 3728. (n) Stanovanja Dvosobno stanovanje s pritiklinami se takoj ali za maj odda. Rožna dolina cesta VIII št. 29. (č) Stanovanje dvo- in štirisobno z vsem komfortom oddam. Naslov v upravi Slov. pod štev 3697. (č) Stanovanje dvosobno in enosobno, s pritiklinami, oddam mirni stranki za 1. maj. Vprašati: Velika čolnarska 15, I. nadstr. (č) Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: «Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307. Sprejmejo zastopnike. Kupimo Bukovo oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24. (k) novo nastal«, vsake vrste, na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoj izginejo, ako iih namažete s poznano »LJEKOVITO BARTULIČEVO MASTJO« Cena zavitku samo 10 Din. Proizvaja tn v promet jo daje stara, leta 1599. ustanovliena Kaptolska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Dolac krat Tržnice Dobi se v vsaki lekarni. Zahvala Ob smrti natega ljubljenega brata in strica, gospoda IVANA VIDMARJA davčnega upravitelja v pokoju se zahvaljujemo za vse poklonjeno cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, sreskemu podnačelniku g. Potočniku, finančnemu direktorju g. Po-valeju, inšpektorju davčne uprave g. Prelogu za govor pri odprtem grobu, gasilnemu društvu, pevskemu društvu, Hranilnici in posojilnici v Framu, uredništvu davčne uprave v Mariboru, njegovim stanovskim prijateljem iz Maribora in Šmarja pri Jelšah ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so nam dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI OSTALI. ZA SPOMLAD NEKOLIKO KRASHIH MODELOV ! KLJUB ZMERNI CENI 11 145- Vtakovritoo zlato Lepa prazna soba se odda gospodični ali vdovi. Kladezna ulica 5, derik Thale, Ljubljana Krakovo. (č) Celovška ulica 50. fenpnjje po najvišjih cenab CERNE, fuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica it £ Ročni pletilni stroji rabljeni, razdelba 5 do 14, gladko ali levo-levo, se kupujejo proti takojšnji gotovini. Naslov: Fri- Potnjem čez velikonočne praznike v Rim. Kdo bi se mi pridružil? Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Rim« št. 3754. (r) t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod PETER PAVLIN dcinfksr dne 3. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 80. letu starosti mirno umrl. — Pogreb nepozabnega bo v torek dne 4. aprila 1933 ob 5 popoldne od doma žalosti, Jeranova ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 3. aprila 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Pozor mizarji! Pripravljen sem kot protivrednost za novo spalnico dobaviti prvovrstno zidno opeko! Naslov v upravi »Slovenca« pod »Zamenjava« št. 3630. (r) шшж\ Štirisedežni avtomobil limuzina, znamke »Ford«, I skoraj nov se ceno pro-I da. Naslov se izve v upr. »Slov.« pod, št. 3599. (f) Avtomobile prvovrstne .Renault', naj-ekonomičnejše, nove, rabljene, rezervne dele nakupite pod ceno: Cesta na Rožnik 19. (f) Osebni avto štirisedežen, eleganten, skoraj nov, po izredno ugodni ceni naprodaj. — Naslov: Radio-Starkel — Trg Svobode 6, Maribor. VELIKONOČNA PRODAJA MANUFACTURE m ^ puma mmn v Tavčarjevi ulici šf. 2 1. nadstropje po sledečih cenah: Češki štofi za moške obleke .......od Din 45.— do Din 120.— Ia. angleški kamgarni................. Ia. blago za trenebkot..........od Din 75.— do Češki cefirji za moške srajce že od........... Svileni pouplini za moške srajce od........... Enobarvni volneni pouplini za damske obleke....... Volneni crépi, ripai v vseh modnih barvah od...... Umetna svila najboljše vrste.............. Crep de ehine boljše kvalitete.............. Pouplin za damsko perilo................ Svileni pouplini za damsko perilo............. Sifon 80 cm ..................... Sifon boljše kvalitete.................. Najfinejši šifon 80 cm................. Platno za rjuhe 150 cm................ Ia. domače platno 150 cm............... Molinos 75 cm.........•.......... Ma zalogi ta ramo mannfaktnrno blago po skrajno znižanih cenah! n 180.— v 120,— n 13.— naprej » 18.— naprej n 26.— n 45.— naprej n 16.— y> 42.— n 13.50 J> 17.50 n 5.— n 6.50 n 11.— V) 19.— n 21.— » 4.75 Žalostnega srca sporočamo: umrla je danes 3. aprila dopoldne, po kratki bo-lemi, na obisku pri svoji hčeri Kristini, v Kranju, trgovka, gospa Marija Hafner roj. Šolar Krsta se blagoslovi v Kranju danes ob 9 zjutraj in z avtom prepelje v Kropo, kjer bo pogreb iz domače hiše ob 10 dopoldne v župno cerkev, po sv. maši zadušnici pa na župno pokopališče. Prosimo za tiho sožalje in molitev. Kropa, dne 3. aprila 1933. VALENTIN ŠOLAR, brat. LUKA HAFNER, soprog Sinovi: JERNEJ, FRANJO in MIRKO; hčere: BARBKA, KRISTINA in TILKA, vnuki ia vnukinje. ICI Katero mizarstvo naredi spalnico na knjižico Mestne hranilnice? Ponudbe na upravo ^Slovenca« pod št. 3730. (š) Fin, kratek klavir svetovne znamke — radi odhoda zelo ugodno prodam. — Naslov v upravi ■ Slovenca« št. 7329. (g) Posestva Hiša ulizu kolodvora naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3752. (p) Vsled likvidacije podjetja prodamo zelo ugodno trgovske hiše na Teznu pri Mariboru, Šoštanju, Ljubljani. Plačilo tudi v prvovrstnih hranilnih knjižicah. Ponudbe pod »Likvidacija« 353? na upravo »Slovenca«, (p II« Sir-trapist 12 Din kg zopet v zali gi v Mlekarnri na Du najski cesti 17, Medija tova hiša. (Ii Konfekcija — moda najboljši nakup. — Anton Presker. Sv. Petra c. 14. Ljubljana. (II Volna, svila, bombaž stalno » bogati Izbiri v vseh vrstah ea stroino pletenje ш ročna dela po nainižtih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ltubliana — Židovska ul. in Stari trg. ШШ nizke, v noveišib krasnih barvah 10 grmičkov Din 60 — razpošilja vrtnarstvo »Jemec«. Maribor. I Jonathan nova ameriška jabolčna sorta, visoko deblo, na razpolago še okoli 100 kom. po 10 Din frank o naročnikova postaja. Pritlično drevje po 12 Din. V zameno vzamemo tudi kompleten fotoaparat. — Drevesnica Jelen, Št. Ilj pri Velenju. (1) I Obrt Oves in koruzo kapi'* eafcenel« on trnik A VOLK, LJUBLJANA Velelnro«ln» » il'om Re«l leva cwle J* DRVA iN PREMOG prilv.Schumi Dolenjska cesta Telefon M. 2951 Ženski troter-čevlji v raznih kom- ^"„нЛГ'M binacijah. nova moda. ?H «snjati podplati. D. 145 Druga oblika samo D. 95'—. Ženski čevlji Iz laka, zelo okusni, novi model. D. 98 Eleganten in lahek čevelj iz unega rujavega baržuna. Najnovejša modo, imit. nubuka. Poceni moški polčevlji, črni ali rujavi, usnjat podplat. V drugi obliki samo D. 125'—. Praktičen in poceni čevelj i z črnega baržuna, imit. nubuka. o 45"- odnosno D. 55- Moški polčevlji, prima črni ali VELIKA IZB RA OTROŠKIH ČEVLJEV njavi boks, prima Goodyear-izde- 1 ava, trpežen usnjat podplat. raznih vrst v vseh velikostih. Ljubljana, Dunajska c. 1 a (Pelovia) Maribor, Gosposka ul. 17 Celje, Aleksandrova c. 1 Vsem, ki ste jo poznali, naznanjam žalostno vest, da je moja pridna ženka in zlata mamica, sestra itd., gospa Angela Gmeiner umrla 2. t. m. ob 12 opoldne. Vsemogočni jo je po težki in dolgotrajni preizkušnji poklical k Sebi po zasluženo plačilo. Pokopali jo bomo v torek, 4. t. m. ob 146 popoldne na pokopališče pri Sv. Juriju v Stožicah. Pokojnico priporočam v spomin in molitev. S t o ž i c e , dne 3. aprila 1933. JOŽE GMEINER, soprog, MARJAN, sin in ostalo sorodstvo. + Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnoljubljena hčerka S in sestra, gospodična Milka Perko dijakinja v ponedeljek dne 3. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previ-dena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo dne 5. aprila ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Jernejeva cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. aprila 1933. FRANČIŠKA PERKO, mati. JOŽKO, ROZI. IVAN, brata in sestra. Za »Jugoslovansko tiekamoc v Ljubljani: Karel čet Izdajatelj: Ivan Rakovee. Razsodba državnega sveta Odstavitev g. Vekoslava Vrtov ca hot predsednika Pokojninskega zavoda raxveliavliena Ljubljana, 3. aprila. Državni svet j«! t razsodbo dne 23 niarea 1833 razveljavil odstavitev g«sp. Vekoslava Vrtovra kot predsednika Pokojninskega zavoda po g. ministru za socialno politiko in narodno zdravje z dne 21. januarja 1»33 si. br. 3049. — Tozadevna razsodba se v izvirniku glasi: V imenu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Državni svet je v svojem 11 oddelku, ki ga sestavljajo predsednik oddelka dr. Barič Jo» p, podpredsednik državnega sveta, in (lani: Vitdovič Antonije, Perkovič Ante, dr. ČubrovK Pavle, Krstič Nikola in tajnik Markov i Ljubomir, vzel v pretres tožbo Vrtovca Vekoslava, bivšega predsednika Pokojninskega zavoda v Ljubljani, vloženo proti odloku ministra za socijalno politiko in narodno zdravje z dne 21. januarja 1*133 Sit. Ur. 3049, zaradi razrešitve od dolžnosti predsednika Pokojninskega zavoda za nameščence za Slovenijo in Dalmacijo na podlagi § 45 zakona o pokojninskeni zavarovanju •nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo. Ko je proučil tožbo! sporni odlok in ostale akte, ki se nanašajo na ta predmet, kakor tudi odgovor ministra na tožbo, poslan 11 .marca 1933 S*, br. 8574 je državni svet ugotovil: V §§ 43—46 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo je predpisano, da upravo Pokojninskega zavoda vrši načel-stvo in glavna skupščina. Načelstvo sestoji iz predsednika in 12 članov. Predsednika imenuje mini-6ter za socijalno politiko vsaki pwt n« pet let, medlem ko člane voli glavna skupščina zavoda pravtako za pet let. Z nobenim zakonskim predpisom minister ni pooblaščen, da bi mogel imenovanega pred- sednika razreéiti dolžnosti pred rokom petih let. On ima po § 78. odst. 4 omenjenega zakona samo pravico, da lahko razpusti celo načelstvo, ker pa načelstvo tvorijo imenovani predsednik in izvoljeni člani, misli zakonodajalec samo na ta slučaj, po katerem more prenehati funkcija predsednika, preden poteče rok petih let, torej samo indirektniin potoni. Da je to točno, ee vidi iz samega teksta g 45, kjer je minister pooblaščen samo, da imenuje predsednika »vsaki pot za pet let«, kakor tudi iz dejstva, da se trajanje funkcije predsednica krije s trajanjem funkcije izvoljenih članov, ki skupaj tvorijo načelstvo, prav tako tudi iz § 78 odst. 4, v katerem je ministru dana pravica, da more samo razpustiti načelstvo. Po vsem tem je minister prekoračil po zakonu mu dano oblast, ko je imenovanega a spornim odlokom razrešil dolžnosti predsednika, pozivajoč se samo na § 45 omenjenega zakona, pred potekom roka petih let od imenovanja. Zaradi tega in na podlagi čl. 17 in 34 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, ozirajoč se tudi na zakon o taksah, II. oddelek državnega sveta razsoja: Odlok ministra za socijalno politiko in narodno zdravje z dne 21. januarja 1933 St. Br. 3049 se razveljavlja. To razsodbo je v prepisu poslati prizadetim strankam. Taksa je plačana. Predsednik II. oddelka podpredsednik držav, sveta: Dr. Barič Josip I. r. Tajnik : Markovič Ljubomir I. r. Strahoten umor v ptujskem okraju Ptuj, 3. aprila. Prebivalstvo župnije Sv. Urbana pri Ptuju stoji pod vtisom strahovitega zločina, ki je bil izvršen v noči od pretekle sobote na nedeljo na Trnovskem vrhu. V nedeljo zjutraj so našli soaeaic prevžitkarja Franca Bezjaka mrtvega ležati v njegovi koči na tleh. Vse truplo je bilo razrezano ш razmesarjeno s 15 vbodljaji, ki so ga zadeti večinoma v prsi in v trebuh. Na obeli rokah je imel prerezane žile, vse skupaj pa je bilo oblito s strjeno krvjo, ki je preplavila vso sobo. Nesrečnež je umrl radi izgube krvi iz strahovitih ran. Bczjak je bil star 76 let ter je živel na prevžitku pri posestniku Zoričiču, ki je kupil svoječasno kmetijo od Bezjaka s prevžitkom vred. 0 zločinskem umo- ru so bili takoj obveščeni orožniki, ki so na podlagi prvih poizvedb aretirali sina posestnika Zori-čiča, 17 letnega Leopolda. Fant ie bil umazan s krvjo, toda našli pa niso na n]em nobenih poškodb ali drugih znakov, ki bi kazali na kakšno življenjsko borbo s pokojnim. Priznal ie orožnikom kakor tudi pozneje preiskovalnemu sodniku v Ptuju, da je on storilec. Njegovo priznanje pa zveni neverjetno, ker ima fant desno roko popolnoma hromo, na levi pa mu manjka več prstov ter jc izključeno, da bi se s tako pohabljeno roko upal lotiti še čvrstega starca. Radi tega vršijo orožniki še nadalje preiskavo v drugih smereh, da bi pojasnili zagonetni in strahotni zločin. Danes popoldne se je vršila pri Sv. Urbanu sodna obdukcija, ki je ugotovila dejansko stanje. Poceni prišel do nagrade Zagreb, 2. aprila. V H ic.i je droperija, pred katero ee je zbiralo številno občinstvo, ker je bilo v izložbi razstavljeno milo v zavitkih, zraven pa je bilo napisano, da je v enem zavitku skrit listič s sliko. Komur bo sreča naklonila, da bo kupil zavitek z lističem, bo dobil tri tisoč dinarjev nagrade. Da bi vzbudil med občinstvom večji interes, je lastnik drogerije razstavil v izložbi tudi tri lepe »jurje« z, opozorilom, da bo te dobil tisti, ki bo v zavitku z milom našel listič .s sliko. In ljudje so kupovali milo v velikih množinah. Saj so sc mnogim in mnogim cedile sline po lepili ijurčkih«, posebno v današnjih časih, ko je tako hudo z« denar. Čedna vsotiea, če bi človek mogel do nje! Da bi vsaj kupil pruvo milo. ki bi mu prineslo nagrado! Našel sc je pa spreten lopov, ki je bre.z mila prišel do teh treh tisočakov. V veži so lesena vrata, ki vodijo v drogerijo in neznani vlomilec je prišel skoz ta vrata v lokal, vzel iz izložbe vse tri tisočake in jih spravil v žep. Mimogrede jc pogledal tudi v blagajno in iz nje vzel 1700 dinarjev. S seboj je vzel tudi veliko število zavitkov z milom ter jih odnesel domov i ti sedaj morda išče doma v zavitkih listič s sliko, da hi se danes ali jutri z njim pojavil v drogeriji kot stranka, ki je kupilu milo, in dobit še tri tisočake. Nesreče in poškodbe Ljubljana, 3. aprila. Redno vsak ponedeljek prihaja v ljubljansko Imlnišnico vse polno raznih ranjencev in poškodovancev, žrtev nedeljskega prometa, nedeljskih pretepov in jvi tudi žrtev navadnih nezgod, kronika ponedeljkov je v tem oziru bolj pestra kakor drugih delavnih dni. Iz Brež pri Jurjevici v ribniški dolini so pripeljali 13 letnega |iosestnikovegu sina Alojzija Lesarja, ki je doma padel in si zlomil desno nošo. V Praprotni |>olici pri Velesove:n se je ponesrečil 26 letni posestnik Jože Teran. Padel je po stopnicah v klet in si zlomil levo nogo. V Podsredi pri Šmarju pri Jelšah je nekdo napadel posest ni kovega sina Štefana Bračnna in mu povzročil nevarno poškodbo na levem očesu. PY НЛМ mOX-tnhrote so samo pristne, če imajo na zavitkih Hayerjev križ. Zdravniki celega sveta priznavajo dober učinek l'yramidon tablet pri glavobolu in migreni. V z.JUGEFA" . n.. Zao'eb G»ltw 12. Ogl» i, -cgisti. iroa S. Ur. 1031 «o IS. i. 1933. V neki gostilni v Dobrunjali jc nekdo napadel 32 letnega Bernarda Sin reka r ju in ga za-tiodel z. nožem v prsa Smreka rjevo stanje je nevarno. Pri tesanju se je vsekal v desno nogo s tesarsko sekiro 32 letni dninar Leopold šerjak z Dolenjsko ceste 72. S kolesa je včeraj podel in se poškodoval lia glavi 50 letni delavec Ivan Gorenc iz Goriške ulice 3. V Prešernovi ulici je prišlo v soboto zvečer do pretepa, v katerem je bil nevarno poškodovan na glavi 23 letni snužilcc Miha Sršen iz KIa-dezue ulice I. Kaj govori materi materinski dan Napredovanje v železniški službi Napredovali so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani sledeči uradniki: v IV. skupino, 1. stopnjo za viš. svetnika inž. Zdenko Franc, gradbeni oddelek; v IV. skupino, 2. stopnjo za svetnika Šulgaj Alojzij, prometno-komcrcijalni oddelek; v V. skupino za svetnika Zmazek Franc, splošni oddelek; v VI. skupino za višje kontrolorje: Bradaška Peter, Ljubljana gl. k., Hanzliček Franc, Maribor gl. k., Krajnc Ljudevit, Maribor, gl. k., Regoršek Karel, Slov. Bistrica, Ja-rec Štefan v Novem mestu, Milost Bogomir v Sevnici; v VII. skupino za kontrolorje: Zupan Mihael v Borovnici, Pšeničnik Anton, Rače-Fram, Miha-ljevič Matej, Ormož, ligo Ferdinand v Kranju, Florjančič Josip, Sv. Lovrenc na Pohorju, Lesko-vec Franc, splošni oddelek, Irkič Ignacij, Rajnei Jožef, oba stroini oddelek, Furlan Vinko, kurilnica Ljubljana gl. k., Račič Janez, Klasinc Janez, Viš-ner Konrad, vsi strojni oddelek, Vauda Ivan, Kurilnica Maribor, Hvastija Franc, strojni oddelek, Lesar Anton, kurilnica Maribor, Gornik Karel, kurilnica Ljubljana gor. k., Kartin Jožef, *troni oddelek, za glavnega arhivarja Egy Ljudevit; v VIII. skupino za pristava: inž. Spasenovič Tihomir, kurilnica Ljubljana gor. kol., za prometnega uradnika Svoljšak Venceslav, Hrastnik, za administrativnega uradnika Končar Jožef, kurilnica Ljubljana gor. kol., za prometnika: Kerševani Vladimir, Gra-dac v Beli krajini, Verhunc Jožef, Jaršc-Men^cš; v IX. skupino za prometne uradnike: Avbelj Ivan, Zidani most, Ahlin Stanislav, Zidani most, Goiobič Rudolf v Novem mestu, Pristovnik Josip v Zidanem mostu, Zakotnik Albin, Št. Ilj, za tehničnega uradnika Kolšek Vinko, kurilnica Maribor, za oti-ciale: Majccn Marija, Velenje, Legat Leopold, str. oddelek, Herman Jožef, Rakek, Kobilica Janez, kurilnica Ljubljana gor. kol., za prometnike: Vojc Stanislav, Sevnica, Medvešček Marjan, Kresnico Bcrnc Stanko, Straža-Toplice, za blagajnika voz-ni.i listkov in prtljage Puhar Ana, Ljubljana gl. k , za vlakovodjo Žerjal Anton, Ljubljana gl. k., za skladiščnika: Kokovnik Hinko, Prevalje, Roz.man Vincenc, Ljubljana gl. k., za brzojavca Svetic Le-opoldina, prom.-kom. oddelek; v X. skupino za pomožna oficijala: Leksander Jožef, gradbeni oJd , Strnifa Emil, prog. sekcija Ljubljana go.-dol. prv ga, za pomožnega risarja Prinčič Rajmund, gr.»d-beni oddelek, za pomožno strojepisko Detcla Jo-sipina, prom- kom. oddelek, za pomožnega nadzornika proge Ankon Alojzij, prog. sekcija Zidani most, za pom. nadzornika brzojava Oblak Avguštin, signalna delavnica Ljubljana. — Zvaničniki I. kategorije v I. skupino: Miklavžina Konrad, Maribor gl. k., Fischer Jožef, Maribor gl. k., R<>H-mann Jožef, Maribor gl. k., Beziak Franc, kuril-n ca Maribor, Krapša Jožef, Maribor gl. k., Zdravje Franc, zastop. drž. žel. Postojna, Breskvar Matej. Rakek. Selcvšck Franc, Breg, Očko Leoprl-dina, prom.-kom. oddelek; v П. skupino: Vivod Franc, kurilnica Maribor; v III. skupino: Kirhma-jer Kristijan, Jesenice, Theuerschuh Makr, kurilnica Ljubljana I gl. k., Čolnik Alojzij, kurilnica Maribor. Kruh Avguštin, Rajhenburg, Urbajs Franc, Sv. Jurij, Wallas Josip, Laze. Sodia Janez, Medvode. — Zvaničniki II. kategorije v I. skupino: Рч-gclj Anion. Ljubljana gl. k., Klep Franc, Maribor gl. k.. Stepic Peter, Ljubljana gl. k., Kotnik Franc v Zagorju, Godcc Jernej, kurilnica M iribor, Bab-nik Franc v Kamniku, Schoss Rudolf, Rakek, Namestnik Franc, Maribor gl. kol., Opicšnik Maks, Zidani most, Šlik Alojzij, Maribor gl. k., Zorzini Franc, Maribor gl. k., Zagožan Ivan, Zidani most. Jerančič Franc, Ljubljana gl. k., fomiič Jožef, Liubljana gl. kol , Frcce Blaž, kuritvci Maribor, Cujei Jurij, kurilnica Maribor, Švagan Jožet, Maribor gl. k., Majdič Peter, prom.-kom. oddîiek, Pepclniak Franc, Zidani most, Mokotar Anton. 7i-d-ni most. Gregorcc Janez, Ljubljana gl. k., Mess-ner Jože. Zidani most, Gričer Herman, Zidani m., Pepelniak Marlin. Zidani most, Kropf Maks, Maribor kor. k., Hribovšek Albin v Trbovljah, Žagar Franc, Zidani most. Kunčič Franc v Novem mestu, Boksa Janez, Velika Nedelja, Keršmanc Karel, Borovnica, Kuhar Gašper, Zidani most Pavlič Janez, Ljubljana gl. k., Jurjaševič Anton, Središče, Jarc Janez, Hoče, Šebenik Franc, Planina, Sabotik Jernej, Zidani most, Sclevšck Franc, Zidani most, Baje Andrej v Logatcu, Žmahar Jurij, Sv. Jurij, Zdešič Blaž, prog. sekcija Zidani inost, Vokač Rudolf, prog. sekcija Novo mesto. Novice iz Zagoria Zagorje ob Savi, 2. aprila 1933. V marcu je bilo pri nas živahno gibanje. Razveseljivo je to, da se je nekoliko odprlo delo pri apnenicah in eo pri TPD dobili delo po večini tisti apneničarji, ki so bili lansko jesen reducirani. Pri rudniku samem pa je prava mizerija, ki se hoče le še povečati. Cel marec so rudarji napravili 13 šihtov, sedaj pa obrat sploh sloji in bo to trajalo menda devet dni, ker so na separaciji neke nove montaže in poTivar« na korzu in ko je videla, da je v trgovini samo žena poslovodje, je odšla ter v ruskem jeziku poklicala svoje ciganske tovariše. Kakšnih 15 ciganov in cigank je nato prišlo v trgovino ter napadlo ženo poslovodje. Medtem, ko so se eni borili z ubogo ženo, so drugi zbirali blago, zlasti obleko za moške in otroke. Ko so se dobro oskrbeli z obleko, kar je trajalo le kakšni dve, tri minute, so planili skozi vrata, toda za njimi je planila tudi napadena žena in pričela klicati na pomoč. Posrečilo se ji je, da odvzela ciganom tudi tri obleke, čeprav so jo ciganke vso opraskale. Nato so cigani skočili na svoje vozove in pričeli divje poditi konje skozi Djakovo. Medtem je prišel poslovodja sam in je takoj, ko je videl, za kaj gre. stekel za cigani, dohitel vozove ter jih hotel ustaviti. Cigani pa so navalili še nanj, tako da se je moral umakniti, vendar se je kmalu vrnil in sicer s stražniki in z dvema avtomobiloma. Pričela se je gonja za cigani, ki so se razbežali po gozdovih. Nekaj ciganov so stražniki le aretirali in jih spravili v zapor, obleke pa stražniki niso mnogo odvzeli. Ko so se stražniki vrnili s cigani v mesto, se je nabralo veliko število občinstva, ki je glasno dajalo duška svojemu ogorčenju nad cigansko tolpo. Okoliške vasi v Slavoniji pa še mnogo bolj trpe pod nasilnostjo ciganov, ker tam še ni stražnikov. Z nožem nad prvatelja Pojasnilo gosp. A. Terana. Kranj, 2. aprila. Z ozirom na članek v »Slovencu« z dne 30. marca, priobčen pod naslovom: »Z nožem nad prijatelja« nam je gosp. Anton Teran z Bistrice poslal sledeče pojasnilo: V nedeljo, dne 26. t. m. na večer se je mudil v Kuharjevi gostilni v Dupljah po trgovskih poslih Teran Anton, pozno v noč pa je prišel v to gostilno tudi njegov prijaleli Ažman Ciril s Teranovim Jožetom, posestnikovim in mlinarjevim sinom v Zgornjih Dupljah. Nato so v veseli družbi pili kozarček za kozarčkom, kar naenkrat pa je hotel C. Ažman skleniti neko stavo z A. Teranom, nakar je nametal nekaj stotakov na mizo ter izzival Terana, da naj šc on nameče stotake, ako jih ima. Nato je A. Teran res začel šteti stotake, med štetjem mu pade en stotak na tla, katerega pa |è takoj pobral. Nato pa pravi C. Ažman, da je ta stotak njegov, češ da je padel že pri njegovem štetiu na tla. Nato se je začelo prerekanje. Ažman je zgrabil liter, da udari Terana po glavi, kar je pa seveda krepki goetilničar takoj preprečil. Nato je razburjeni Ažman vabil Terana, naj gre ven, češ da mu bo že pokazal. Teran ga pa ni hotel ubogati. Nato pa je C. Ažman odšel, čez kakih 15 minut sta pa gostilno zapustila tudi A. Teran m J. Teran 1er šla počasi proti domu Nekaj metrov pred cesto pa skoči kar na- in po ljubezni, tudi po naravni ljubezni je že začrtal Bog svoj zakon v človekovo dušo. Že s to ljubeznijo nas navaia k dobroti, k sočutju, k požrtvovalnosti, k ljubeznivi medsebojni službi. Že s to ljubeznijo, ako je prava, nepopačena, nas vodi k Sebi. Seveda izpopolni Bog to ljubezen šele, ko jo izčiščuje in posvečuje v nadnaravno. Ob velikosti načrta in ob slabosti in bornosti našega uspeha je pred nami kakor na dlani, kako smo iz sebe res vsi majhni in ubogi, kako pa nas Bog le neskončno ljubi, ki je vložil toliko lepote in veličine v naš poklic. Slava in občudovanje, hvaležnost in veselje, kar se poje o materinstvu, se obrača vse Nanj, naše veselje pa je, če v to radost tudi naš glas hvaležno sozveni. Spričo tega pa se nam še razodeva, da je materinstvo tem lepše in popolnejše, čim ponižneje in vdaneje je v globoki pripravljenosti: »Glej, dekla sem Gospodova!« In zato se veselimo dvakrat, da je materinski dan tisti, ki nas spominja, kako nam je pokazala Mati vseh mater, edina vsa ponižna, prva in popolno materam ravno in kratko pot: »Glej, dekla sem Gospodova!«. Mati. I] Za velikonočno oglasno reklamo so posebno primerne „Slovenčeve" izdaje tekočega in prihodnjega tedna Ne zamudite te ugodne prilike ! Oglasi se sprejemajo vsak dan do šeste ure zvečer za izdajo prihodnjega dne! enkrat izza temnega hišnega kota C. Ažman in udari z vso silo A. Terana s kolom po glavi tako hudo, da se jc takoj nezavesten zgrudil s kolesom vred v jarek. Nato ga je začel obdelovali z nekim železnim predmetom. Ko se je pa Jožef Teran potegnil za Antona Terana, je Ažman skočil za njim, češ »ti si pa glih taka svinja, ki z njim držiš in se tudi Teran pišeš. Terani morajo vsi nocoj po-crkat.« Nato se je Teran osvestil, nakar ga je Ažman zopet pobil in ga obdelaval, dokler ga ni zopet rešil J. Teran in to pojanje je trajalo celo uro, dokler mu ni Teran ušel in se ves pobit splazil domov. Nato so Teranovi poslali po zdravnika g. dr. Fajdiga, ki pa je ugotovil, da ima A. Teran udarjeno lobanjo, pretresene možgane, razhito nosno kost, raztolčeno čelo, pobit na očeh, in nešteto podplutb po vsem životu. Njegovo stanje je precej kritično, posebno nevarno, da se mu ne bi omračil um. Zdravi se doma. C. Ažman pa je menda mislil nahuškati še druge fante, ki so tudi bili navzoči, pa se je menda zmotil. Гако se sedaj nahaja baje v bolnišnici, da mu ohlade prevročo kri. л Radeče pri Zid. mostu Vojni razpored. V nedeljo, 23. t. m. sc bo vršil v Radečah vojni razpored za letnike 1883 Ho 1910. Vsi tisti, katerim bodo dostavljene poziv-nice, se opozarjajo, da se razporeda udeleže. Popis živine. Radi vsesplošnega popisa živine bo uradovalo mestno županstvo od 3. do 23. aprila t. I. samo dopoldne od 8—12. Ker se popoldne ne bo uradovalo, naj prihajajo stranke samo dopoldne. Halo ! Halo l Kavarna „Central" psalti večer damski koncert! Maribor Ljubljanske vesti: Po nesreči ustrelila prijateljico Ljubljana, '•>. aprila. Nenavadna žaloigra se je pripetila danes, malo preti poldnem v gostilni pri »Sodčku«, na Žabjaku. Ik> popoldne .se Se ni posrečilo izjasniti policiji. ali gre pri tem dogodku za nesrečo ali za zločin. V tej gostilni je n službena natakarica Katarina Siiiioničeva, \ gostilno pa je večkrat zahajala tiuli 22 letna brezposelna natakarica Anica Piškur, stanujoča v baraki pri klavnici. Anica je- bila danes dopoldne zopet v tej gostilni in v razgovoru — šlo je menda za nekega l'alita - je Simoničeva mulo pred poldnem izvlekla naenkrat revolver, ki se ji je v roki sprožil in je strel zadel Pjškurjevo naravnost v levo stran prsi. tik po srce. Piškurjevu se je zgrudila, vendar pa je še ohranila zavest. In telefonu je bil poklican reševalni avlo. ki je Pi-škurjevo prepeljal v bolnišnico, kjer .se sedaj bori s smrtjo. Pri policijski preiskavi se je izkazalo, da gre pri leni dogodku izključno le za nesrečo in za noben zločin. NataknrlCa Katica Rimonič ni imela nobe- Rcsztava Matije Jame (Impresije in refleksije) Prekrasni pomladanski dnevi nas vabijo iz hladnih domov v tivolski ' park, da se navžijemo svežega zraka in razgibljemo ob prijetnem vetri-ču. Č<- velimo šc lepih zelenih pomladanskih in po- letnih barv, odidtrnu \ Jakopičev paviljon, k|ei od 12. februarja vlada pravo umetno ustvarjeno poletje, morje poletnih barv na slikarskem platrtu. Veliki mojster oživljajoče pokrajine, slikarski idilist in poet posavske flore, impresionist Matija Jama je otvoril s svojimi deli letošnjo razstavno nega |Kivodn streljati na Piškurjevo, saj jo je v njeni brezposelnosti in bedi celo podpirala. Revolver sistema 'Walterc je avtomatična piMoln, ki jo je Simoničeva odvzela pred dnevi svojemu zaročencu na-In/karju F. K., ko je bil ta vinjen, iz bojazni, da se no bi pripetila kakšna nesreča. Simoničeva je hotela revolver samo pokazati Piškurjevi. — K. ima orožni list. Ko je prišlo do nesreče, je Simoničevn pograbila še drugi revolver v predalu, sistema >From-mer«, ki ga je zastavil pri njej neki gosi za ceho, ter planila na cesto in odhitela proti (los]>oski ulici, da tam poišče svojega zaročenca in mu pove, kaj ee je dogodilo. V Salendrovi ulici pa jo je ustavil stražnik in jo aretiral. Popoldne je policija zaslišala Simoničevo, njenega zaročenca in pa tudi ranjeno Piškurjevo v bolnišnici. Vse tri izpovedi se ujemajo, da Пе gre za zločin, temveč le za nesrečo. Simoničeva je začasno še v za]>oru, bo pa v kratkem času izpuščena. Stanje Piškurjeve je povoljno in bo najbrže okrevala, seveda, če ne nastopijo kakšne komplikacije. □ Kakor p« vsem katoliškem svetu, tako bo I udi v Mariboru primerna spominska proslava 1900 letnice Kristusove smrti. Poleg čisto cerkvenih proslav v posameznih župnijskih cerkvah, se vrši tudi skupna spominska proslava dne 7. aprila 1933 v stolnici, kjer se izvaja znameniti Haydnov oratorij »Sedem zadnjih besed Jezusovih na križu«. □ Izprememba pri zastopstvu avstrijskih železnic, včeraj se ie izvršila na tukajšnjem zastopstvu avstrijskih železnic izprememba v vodstvu. Dosedanji vodja zastopstva g. inšpektor Ker I Griil je izročil svoic posle nasledniku g. Josipu Schescherko. Odhajajoči inšpektor Grfigl je \odil zastopstvo avstrijskih železnic v Mariboru nad 12 let. Od jo to zasto|>stvo ob ustanovitvi organiziral ter ga s svojo strokovno usposobljenostjo vodil v največje zadovoljstvo tako naše, kakor tudi avstrijske železniške uprave, Zlasti prva povojna leta mu je vodstvo nalagalo ogromno dela in odgovornosti radi silnega izvoznega ter uvoznega in tranzitnega prometa, ki se je razvijal preko Maribora. V veliki meri je njegova zasluga, da so vladali med našimi in avstrijskimi železniškimi upravnimi oblastmi ves čas iskreni odnosi, ker je uinel s taktnim nastopom odstraniti vse zapfetljoje in in ovire. Bil je tudi izredno priljubljen pri tukajšnjih svojih stanovskih tovariših, pa tudi v mariborskih družabnih krogih, kjer gu bodo hudo pogrešali. G. Grogl odhaja na novo službeno mesto v Spilje, kjer je imenovan za načelnika tamošnje postaje, ki spada med največji' obmejne kolodvore v Avstriji. Sposobnemu in priljubljenemu uradniku želimo na njegovem važnem novem službenem mestu mnogo uspehov in zadovoljstvu, obenem pa mu k napredovanju iskreno častitamo. □ Gostovnnje primndone ljubljanske opere. Upravi mariborskega gledališča se je posrečilo pridobiti za gostovanje odlično pevko. V četrtek. dne 6. t. ni. gostuje kot Margareta v Gou-nodovi operi Fmist« primadona ljubljanske opere ga. Zlata Gjuiigjenae-Gavella. Omenjena pevka šteje med najodličnejše sopranistke naše države. □ O dednosti in osebnosti predava prihodnji četrtek, dne 6. t. ni. ob četrt na deveto uro zvečer vseuč, prof. dr. France Veber iz Ljubljane, v veliki dvorani delavske zbornice. □ Dr. Anion Vrečar odhaja. Podnučclnik okraja Maribor levi breg g. dr. Anton Vrečar je imenovan za okrajnega načelnika v Radovljici. Želimo mu na novem službenem mestu obilo zadovoljstva in uspeha. □ Obnovljena markacija. Predvčerajšnjim sta marljiva in vrla funkcijonaria mariborske podružnice SPD gg. Soršak in Škofič obnovila markacijo Sv. Urban—Sv. Križ—Sv. Duh in obratno, tako da sedaj iiopoliioinn odgovarja svojemu namenu. □ Starešinski sestanek je danes zvečer v palači OUZD. Predava dr. Jeraj o korporacij-sketn družabnem redu □ Občni zbor nabnvljalne zadruge državnih nameščencev v Mariboru se je vršil v nedeljo s pričetkom ob pol 9. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Zvezo nabavljal, zadrug drž. nameščencev je zastopal viš. svetnik železniškega ravnateljstva v Ljubljani Ivan Deržič. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik zadruge g. Reliar, ki je podal obširno poročilo o gospodarskem |K»ložuju vobče in o poslovanju zadruge v minulem letu. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni v odbor: Reliar. prvi drž. pravnik dr. Junčič, Franc Kotnik in prota Trbojevič. V nadzorni odbor je bil na novo izvoljen prof. Struna. Čisti dobiček zadruge \ minulem letu se razdeli takole: 40% (okoli 600.000 Din) se vrne zadružnikom in sicer dobe člani, ki kupujejo za gotovino 5%, oni, ki kupujejo na kredit pa 4%. V rezervni sklad gre 30%, v pokojninski sklad uslužbencev l'A%. za nagrade upravi, nadzorstvu in uslužbencem 9%. v kulturno in humanitarne namene 1% iil za članske namene 12%. Zadruga ima 300 članov □ Iz Strossmojerjevc v Smetanovo ulico bomo v nekaj dneh že lahko hodili brez ovinka po Koroški cesti. Dela na novi cestni zvezi so že v toliko napredovala, da se bo pot za pešce v kratkem otvorila. Seveda pa bo do otvoritve Ceste za vozni promet poteklo še mnogo časa, ker mora preje dovoliti banska uprava poru-šenje Zidanškove hiše, ker je to poslopje neko ustanova. □ Preizkušnja plinskega omrežja. Od danes naprej do vključno S. aprila ponoči točno vsakokrat od pol treh tlo pol štirih se bo preiz-kuševalo omrežje mariborske mestne plinarne. Ker zavisi točnost ugotovitve izgube plinu nn omrežju od tega, da se v tem času ne upo- rablja plin, naproša vodstvo podjetja vee kon- zuniente, da v splošnem interesu omejijo uporabo plina v navedenem času. □ Magdalene! nastopijo. V nedeljo, dne 9. t. m. ob osmih zvečer vprizori dramntski odsek Magdaletiske kongregacije v Zadružni gospodarski banki spevoigro F. B. Mendelsohnov rovralekt v enem dejanju s spremljevanjem orkestru. Cene za to vprizoritev so ostale vkfjub visokim stroškom iste (Din 10, 8, 5 in 3 stojišče.) □ Nagradno tekmovanje v friziranju priredi dne 9. uprilu ob 16. uri v restavraciji hotela Orel pomočniški zbor, zbor zadruge brivcev v Mariboru skupno z gojenci strokovnih šol iz. Maribora in Celja. □ Prva žrtev tifusa. Epidemija tifusa, ki je izbruhnila v koloniji brezdomcev v St. Lovrencu na Pohorju, je zahtevala v mariborski bolnišnici prvo žrtev. Umrla je tledvika Trolm, stara 33 let. Pokopali so jo včeraj na mariborskem mestnem pokopališču. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje. □ Skrivnostna smrt. V bolnišnici jo včeraj zjutraj umrl 28 letni zasebni uradnik Cvetko Gobec. Prepeljali so gu tja v soboto zvečer mariborski reševalci iz neke gostilne, k jer se je mudil v večji družbi. Vzrok nenadne smrti je šc lieugotovfjen. П V span ju tepen. V Skokali št. 23 so prebudili 26 letnega posestnika Josipa Vebra Iz sladkega span ja nemili udarci, ki so padali iz teme po glavi. Nurmdlo sla ga dva nasprotnika, ki -ta ga prišla iskat na dom ter ga obdelala z lato tako. da so ga morali mariborski reševalci pre-jellati v bolnišnico. Veber je dobil od udarcev uide poškodbe na glavi, na desnem očesu in ne nogi. □ Pečene ribe v Dravo. No trgu se je pojavila posebnost — pečem- belice iz dravskih vod. Prinesli so jih na trg ribiči, ki imajo ribiško karto zu lovljenje. Tržno nadzorstvo je zaplenilo 71 komadov pečenih belic 1er jili izročilo nazaj Dravi, od koder .so prišle žive. Zaplemba se je izvršila, ker je bila kakovost rib sumljiva •za zdravje MARIBORSKO GLEDALIŠKE Torek, 4. aprila ob 20: Orfej v podzemlju Red C. Znižane cene. Sreda, 5. aprila: Zaprto. Četrtek. 0. aprila ob 20: .Faust . Gosluje prima- dona ljubljanske opere ga, Zlata Gjungjenae- Gavella, Radio Programi Radio-Liubffantt » Torek, 4. aprila: 11.15 Šolska ura: Ptice se-lilke (Miroslav Zor) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Nemščina (dr. Ivan Grafe-nauer) — 19.00 Historija Trogira (H. Marjanović) — 19.30 Junaki današnjega časa: Doživljaji raziskovalca Favvceta v Južni Ameriki (Pavel Kuna-ver) — 20.00 Prenos iz Zagreba |Paračev kompozicijski večer in komorni koncert tria Brandi) —j 22.00 Cas, poročila — 22.15 Salonski kvintet. Sreda. aprila: 12.15 Plošče — (2.45 Dnevne vesti — 13.00 l as, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček (ga. Gabrijclčičeva) — 18.00 Angleške plošče — 18.30 Pevski zbor Mostne ženske realne gimnazije v Ljubljani. — 19.00 Ruščina (dr. Pre-obraženskij) — 19.30 Literarna ura: Francoska lirika II. del (ga. Avgustu Danilova) —• 20.00 Glasbeni večer Antonu Svelka. Uvodno predavanje go\ori Ludvik Puš — 21.13 Prenos iz Zagreba: Tekmovanje za najlepši ženski in moški glas — 22.00 ras. poročilu, plošče. Drit*»t program*» Sreda, 4. aprila: Zagreb: 19.30 Tekma napovedovalcev. — Milano: 20.30 Komedija — Radio orkester. — Barcelona: 21.05 Radio orkester — 21.45 Večerni koncert. — Stuttgart: 21.15 Igra. — Suisse. Romande: 20.(K) Rachmaniiiov koncert — 20.45 Večerni koncert — 21.15 /borovim petje ob sprem-ljevanju harmonija. — Belgrad: 20.00 Violinski «fueli — 20.50 Slušna igra — 21.30 Radio koncert. — Rim: '20.45 Prenos iz gledališča. — Bero-miinster: 19.45 Arije iu kautatc — 20.33 Junaški beg«, slušna igra. — Lnngenberg: 20.00 l'ester instrumentalni in vokalni koncert — 21.00 Mozartov koncert. — Praga: lo.io Koncert orkestra Narodne garde — 20.33 Pianinske sonate. — Dunaj: 19.40 Poljudni koncert — 20.45 Galski rogovi, igra. — Budapest: 19."o Arije ob sprem-ljevanju klavirja — 21.45 Ciganska glasba. — Varšava: 20.15 Prenos koncertu s konservatorija. Ka-: bo danes? Drama: Dame z zelenimi klobuki/ Red D. Opera: Zaprta. Kino Kndeljevo: Maroko , skrajno napefa ,-ojaška drama francoske tujske legije. Ob 8. — Dodatek zvočni tednik in Bimbo . Nočno služIm imata lekarni: mr. SuSnik, Marijin Irg 5 in mr. K lirait. Gosposvetska cesta 10. J. MAČEK Ljiub! Alel«sandrova c. 12 največja izbira površnikov n ot» ek za «очросЈе 1er deco • Ujungjeiia«' Zlatu Gavellovu nastopi v kratkem v naslovni vlogi oporele Mala Floranivc. Tenorsko partijo bo pel Josip Gostif. V tej opereti sta oba stebra naše opere pred nekaj tedni dosogln v Splitu triumfalen uspeh. • Predavanje o hušnuuiih in prebivalcih pokrajine Ovambo v Južni Afriki. Prirodoznanstveni sekciji Ml) za Slovenijo se je, kakor smo že opozorili, posrečilo pridobiti g. dr. Lobselterjja z Dunaja za eno samo zanimivo predavanje o svojem dveletnem bivanju med domačini južnoafriške puščave Kalahari G. predavatelj se je mudil na tej zanimivi ekspedi-ciji v Ici i h 1920—1928 in je študiral posebno razua plemena hušmancev v severozapadni Kalahari ter prebivalce dežele Ovambo. Živel je s temi domačini več mesecev skupno, tako da se je prvič posreč'lo seznanili se po bližje ž njihovimi šegami in mitološkimi pre stavami. Predavanje bo spremljalo okoli 100 diapozitivov, ki bodo prav nazorno pokazali ne le ljudi, marveč ludi vso pokrajino, njeno pičlo rastlinstvo iii živali. To predavanje se bo vršilo v veliki dvorani Uniona in so vabljeni najširši sloji. Vstopnina je to pot radi kritja večjih stroškov nekoliko višja, namreč sedeži so po 10 in 6 dinarjev, stojišča pa po 3 Din. Q Moderno oblečena ^gospodična« in 12-Ietna deklica že delj časa obiskujeta razne družine, češ da sem jih jaz poslal. Drugod zopet pravita, da |K)birata za mene te darove. Kogar bi obe še nadlegovali, prosim, da ju izročite bližnjemu stražniku. P. Kazimir Zakrajšek. O Uboga šinartinska cest«. Javna varnost je r vsem mestu nedvomno najbolj ogrožena na èmar-tinski ce.-li. kjer prebivalstvo tudi največ trpi zaradi večnih ekscesov in razgrajanj, ki se tam dogajajo. Posebno hudo pa je vsako soboto ponoči. Zadnio soboto se je na kraju, kjer se odcepi od àmartinske Vlasarykova cesta, razvil ponoči velikanski pretep nekih postopačev. Več kot uro je trajalo kričanje in razsajanje potepuhov. Prebivalstvo je vedelo, zakaj gre: najbrže so se ste pli spet znani »Stokglajzarji«, ki so prišli do nekaj litrov dalmatinca in se ga nabrali do pijanosti. Stražnika, ki bi mogel preprečiti ta eksces, pa ni bilo nikjer. Prava sreča je, da ni bil v pretepu nihče ranjen ali poškodovan, vsaj v bolnišnico, kamor smo vprašali, se ni zatekel noben ra- Prvovrstna jabolka po izredno rtixkî ceril zopet na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI. Pa kaj bo — si zvedela, Lizi — pri S/amiCu danes na mizi? ,, Tisto, kar na/bo/1 v slast gre ti t svmski ocvrti kotleti!" njenec. Potrebno bi bilo, da napravi policija od časa do časa racije po tem okraju, zlasti pa da s-trogo nadzira razne vinotoče v okolici, kjer se zbirajo ti nasilneži. © Proti beraàki nadlogi. Beraška nadloga v mestu skoraj ni izitrebljiva. Splošna brezposelnost je še prispevala k tej nadlogi v leni ozlru, da so pričeli beračiti tudi mlajši in dela povsem zmožni ljudje. Včeraj je policija aretirala tri mlade berače, ki so bili pri strankah zelo nasilni. Ko so jim stranke ponujale kruha, so kruli odklonili in zahtevali denar, kar pa so stranke odklonile. Na priporočilo, naj gredo delat, so odgovarjali: »Prav radi, toda preskrbite nam delok Zaradi njihovega nasilnega nastopa in pa vztrajanja pri zahtevi po denarju, jih je aretiral stražnik. Policija bo v prihodnjih dnevih zelo poostrila svoje nadzorstvo nad takimi berači, zlnsti onimi, ki se vedejo nasilno. 0 Cerkveno oknu je ukradel. Pretekli potok nekako ob štirih i>opoldne je nekdo snel okno s oerkvene hiše sv. Krištofa in ga ukradel. Kdor je to videl, naj bo tako dober in naj se oglasi pri cerkovniku. 0 Modne hlače — pum parce dobite najceneje pri Preekerju, Sv. Petra cestn 14. LJ UBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Torek, 4. aprila: »Dame z zelenimi klobuki«. Red D. Sreda. 5. aprila: Slava in njeni mešetarji . Red A. Četrtek. 5. aprila: ob 15: >Krog s kredo«.. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven. Petek, 7. aprila: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Torek, 4. aprilu: Zaprto. Sreda. 5. aprila: »Koštaua . Red Sreda. Četrtek. 6. aprila: >Pri treh mladenkah«. Red B. Petek, 7. aprila: Zaprto. Kamrtik Mlinščico so naravnali. Pri tovarni F.ta« so izkopali za Mlinščico novo strugo, staro plitvo strugo pa zasuli. Pri vsesplošnem napredku in olepšavanju mesta mora tudi naš slavni »žajspoh« imeti svoj delež. Želeti bi bilo, da se tudi iz higi-jenskega pogleda obrne nanj nekoliko pozornosti, da ne bo spričo svoje bogate količine raznih dišav zapadel davku na luksuz. Tujsko prometno društvo bo tudi v letošnji sezoni vodilo evidenco nad stanovanji in sobami za letoviščarje. Interesenti naj javijo na tajništvo, koliko imajo za sezono na razpolago sob in postelj. Materinski dan je proslavila naša mladina v nedeljo popoldne v Kamniškem domu. Kakor vedno ob taki priliki, je bila tudi to pot dvorana popolnoma zasedena. Posrečen spored deklamacij in recitacij ter skioptično predavanje je ugajalo mladini in odraslim, kar so poudarili z dolgotrajnim odobravanjem po vsaki točki. Prihodnja predstava v Kamniškem domu bo spevoigra »Materin blagoslov«, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje in bo prihodnjo soboto in nedeljo popolnoma napolnila dvorano. sezono. Okroglo 90 razstavljenih slik Matije Jame izpolnjuje izložbeno razstavišče paviljona in to del, ki so v svoji ožji opredeljenosti predvsem pomladanskega značaja in raznočasovnih pejsažev. Mirna intimnost razstavnih prostorov odgovarja re-produciranemu miru prirode. Izformirane kolori-stične oblike, kakor jih nudi slika, zahtevajo od opazovalca, da se navžije lepote idiličnih krajev, katere je umetnik Jama izsekal iz žive narave in jih prenese! na platna srednjevelikih in manjših formatov. V par korakih oddaljenosti od slike občudujete krasne pokrajine in duša se vam sprehaja po Posavju in v okolici Bleda ter uživa enostavne svetlobne igre na listju hrastov, borovcev in jelke. Mehki, temnozeleni travniki vzbujajo željo, da jih prehodite, daljni planinski horiconti pisani v sneženih barvah, potapljajoči se v mehkem modrikavem azurju in stapljajoč se v poetičnem razpoloženju gledalca. Lepa vasica Zasip, mirno se utapljajoča v zelenju, slikana iz ptičje perspektive, veselosvetli • Orehi«, četrta jutranja varijanta »pri Sv. Katarini«, »Pogled na Blejsko polje« in šc par v pomladanskem zelenilu in svetlobi bogatih slik, ka-rakterizirajo slikarja Jamo kot zrelega pokrajinskega mojstra, ki polaga svoj naravni subjektivi-zem v razigrane vesele ljudske občutke. Njegovi ■Orehi«, »Kravice«, »Jelovje« so vesela, za intimno ljudsko navdušenje ozko zvezana dela. Z zelo malo otožnostjo odkrila pola in drevje, orumenclo listje, temnoinodro nebo, položene barve na platno dihajo neko ncumrljivost, ki je podobnejša bolj nekemu mirnemu, tihemu razpadanju življenja. Taka so dela »Log v jeseni« iz bližnje perspektive, »Hraslovjc v jeseni«, »Jesen« in druge, od katerih nekatere spominjajo na jesen našega juga. Od zimskih pejsažev je nova slika Pogled na Golovec« poleg že znane »Blejsko jezero v snegu«. Zimski pejsaži Jame se nc odlikujejo baš vedno tako, da bi vzbujali posebno pažnjo. Zanimive in ogleda vredne so portretne študije Matije Jame. V par izvrstnih, lahkih in hitro izdelanih portretih Jama zopet dokazuje, da ljubi sonce in vedro, sveže ozračje. V rumenkasto svetlobnem in vijoličasto osenčenem tonu, s plastičnimi potezami brez detajliranja, ali s točnim dognanjem karakteristike lika, prikazuje Jama originalnost svoje šole. Razen portretov je razstavil še nekoliko priprostejših študij, med katerimi se opaža zlasti njegov avtoportret in »Hrvatica«. Izvrstna študija iz tihožitja »Jabolka« v temnem tonu je zelo originalna in prisrčna slika. Obžalujemo, da nam mojster Jama ne nudi več slik iz tihožitja, ki so na razstavi vedno prijeten okras. O intenzivnosti pridobljenih impresij po ogledu te razstave ni mnogo razmišljati. Mir, pripro-stost, koloristična skladnost in ponekod potencirane osobine Jamovega načina slikanja, zahtevajo od gledalca, da se ponovno vrača na ogled in se vživi v tihonemc naslikane objekte. Oni vztrepe-lajoči nemir na nekaterih slikah slučaj je v zajc-tosti narave v svoji veselosti in v teh slučajih poezija narave spaja se s poezijo slikarjeve duše. To spajanje je v umetnosti dogodek in začno tudi največji problem slikarstva, da to poezijo doživi in ji da intenzivno vidnost. Pred tem potrebnim, vidljivim kompromisom človeške duše z naravo, v katerem je skrit najsubtilncjši problem umetniškega stvarjanja, kleči Jama kakor tudi vsi največji umetniki — na kolenih. Jama slika hitro, lahko in z uravnovešeno emocijo. Ne boji se kritike, niti s- ji oprošča, ker zna več kot poedini dobri kritiki, ali Jama se boji kritike, ki mu lahko inatericlno škodi. On ima vero v svojo dušo, oko in roko. Četudi njegova umetnost ni iznešena v neki grandiozni metafori, njegova umetnost je vsekakor imaginativna strast, pač v zaključku subjektivno naturalna. On tudi izstopa, kjer se mu nudi prirodna lepota, često iz sebe. Jama ne trpinči svoje fantazije s težkimi kon-ccpcijami impresionističnih dogem in ni v nobenem svojih del mentalen, kot je opažati to pri drugih impresionistih. Njegov impresionizem je v toliko ločnejSi. dn se izogiba detajlov. Njegove sli- 1 c niso efektivno akcentirane, niti niso predispo-nirane s tendenco širšega zamaha. One so s svojo lahkoto koloristične iormne površnosti samo popularne vrednosti. Niso za strogo kritiko, katera vzporeja umetniške produkcije tudi v smislu širše dcfinicije impresionizma s primerjo slučajnega ob-jektivizma umetnika-impresionista, katerega je baš kritika ocenila kot subjektivnega naturalisia, da se ga potem odreče. Slika se lahko sprejme ali odkloni. Barva in forma je za oko, kakor melodija za uho. Kakor žali disonanca uho, tako barvna in formna neskladnost žali oko in odvrača gledalca. Slike Matije Jame niso samo za gledanje, temveč človek pri njih tudi uživa. Osvoboditi se moraš nervoze, da vedno poiščeš pravo distanco pri ogledovanju slik. Jama prireja često svoje razstave, vendar z nezadostno pažnjo. Razstavlja večinoma poznane stvari na vidno mesto in jih izpolnjuje z novimi umetniškimi produkcijami srednje vrednosti. On ne izbira efektnega načina razstave. Zato njegove nove slike ostajajo lakorekoč skrite, tako da mora človek iskati za tem ali onim motivom. Kritiki, ki zaznamuje pri opazovanju takih razstav slabe strani, nudi Ja.na dovolj prilike za kritiko. Kritični zamerki Jamovih slik vsebujejo samo strokovno spccijalno vrednost, njegove slike pa ostanejo preko vsega tega prava prijetnost za uživajoče oko v reproducirani prirodni lepoti. Želeti je, da Jama na svoji prihodnji razstavi nudi več novosti in raznovrstnosti, saj Slovenca ni v znamenitih pejsažih tako revna, kakor bi človek sklepal iz slik istega motiva, kakor jih ima ta razstava v raznih varijantah. Ne razi meni onih negativnih občutkov neka-ternikov, ! adar je govor o Jamovih slikah. Vedeti je treba, da nudijo predvsem ono mladostno radost gledanja in uživanja in, da ponavljam, niso za kritičarsko arijo, ki se poje po notah kritičar-skih norm. Slovenci so lahko ponosni na svojega Jamo, ki je znan tudi širšemu svetu izven naših državnih meja. Živojin Cvetkovič.